Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.2 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 207 6675307 6673931 2026-05-13T13:26:03Z ~2026-28279-21 259659 /* Slovenija */ 6675307 wikitext text/x-wiki '''Polje''' ima več pomenov. : {{TOCright}} == Splošno == * [[polje (kmetijstvo)]], obdelana zemlja, kmetijsko zemljišče za pridelavo poljščin (kulturnih ali krmnih rastlin - [[poljedelstvo]]) :* [[travnik]], [[pašnik]] ali tudi [[njiva]] (polje je lahko sopomenka) :* [[kmetijsko polje]] :** [[poskusno polje]] * omejeno področje, na katerem se pridobiva kakšna [[Dobrina (ekonomija)|dobrina]] oziroma [[rudnina]]: :* [[solno polje]], zaključena proizvodna enota /individualne/ pridelave soli v solinah (s pripadajočo infrastrukturo), tudi (solinski) [[bazen]]... :* rudno polje, področje nahajališč rudnin, primernih za izkoriščanje, rudarjenje :* [[naftno polje]], področja nahajališč nafte, primernih za izkoriščanje, črpanje :* [[vetrno polje]], področje z vetrnicami za pridobivanje električne energije oz. [[vetrna elektrarna]] * [[bojno polje]] ** [[minsko polje]] === Polje ([[geografija]]) === * [[Ravnina (geografija)|ravnina]], obsežnejši omejen in raven del zemeljskega površja :* [[kraško polje]] ::* [[suho kraško polje]], navadno po njem ne teče več voda, a še obstajajo struge, ki pričajo o nekdanjih [[Potok|potokih]] ::* [[jezersko kraško polje]], tudi [[presihajoče jezero]], ki je običajno večino leta preplavljeno ::* [[občasno poplavljeno kraško polje]] :* [[ledeno polje]] ([[Južnopatagonsko ledeno polje]]) === [[Polje (fizika)]] === :* [[skalarno polje]] ::* [[Higgsovo polje]] :* [[vektorsko polje]] ::* [[centralno polje]] ::* [[gradientno polje]] ::* [[kompleksno lamelarno vektorsko polje]] :* [[Tenzorsko polje]] :* [[spinorno polje]] :** [[Diracovo polje]] :*[[fermionsko polje]] * [[Elektrošibka interakcija|elektrošibko polje]] :* [[elektromagnetno polje]] ::* [[električno polje]] :::* [[elektrostatično polje]] :::* [[homogeno električno polje]] :::* [[nehomogeno električno polje]] ::* [[magnetno polje]] :::* [[zemeljsko magnetno polje]] :* [[Šibka jedrska sila|šibko polje]] * [[Močna jedrska sila|močno polje]] * [[Težnostno polje|gravitacijsko polje]] :* [[zemeljsko gravitacijsko polje]] (planeta) :* [[sončevo gravitacijsko polje]] (zvezde) :* gravitacijsko polje [[Galaksija|galaksije]] :* gravitacijsko polje [[Črna luknja|črne luknje]] ** * [[temperaturno polje]] * [[ultrazvočno polje|(ultra)zvočno polje]] * [[časovno polje]] * [[radioaktivno polje]] * [[svetlobno polje]] ** [[vidno polje]] zajema omejeno sliko prostora, ki ga zaznavajo oči v določenem trenutku ** ([[astronomija]]: [[Hubblovo globoko polje]]) * [[kvantna teorija polja]] === [[Polje (astronomija)]] === * [[globoko polje]] ** [[Hubblovo globoko polje]] ** [[Webbovo globoko polje]] === [[Polje (matematika)]] === * v [[Algebra|algebri]] pomeni komutativni obseg (ena od osnovnih [[Algebrska struktura|algebrskih struktur]]) * v [[Geometrija|geometriji]] omejen del [[Ploskev|ploskve]] ali izsek [[Površina|površine]] geometrijskega lika :* v [[Topografija|topografiji]] ter [[Geodezija|geodeziji]] in [[Kartografija|kartografiji]] navadno s koordinatami omejen del zemeljskega površja na geografski karti ([[Zemljevid|zemljevidu]]) ==== - ''drugi sorodni pomeni'': ==== * [[svetlobno polje]], ... ?? * napetostno(-deformacijsko) polje /elastično polje... (strojništvo/materiali) * [[polje (gradbeništvo)]], vodoravna razdalja med robovoma sosednjih ležišč nosilne [[Konstrukcija|konstrukcije]] pri inženirskih objektih, npr. [[Most|mostu]] ** [[prelivno polje]] pri [[Hidroelektrarna|hidroelektrarni]] ali vodni akumulaciji * [[razlivno polje]] pri hidroelektrarni ali vodni akumulaciji * del razdeljene, omejene manjše [[Površina|površine]] :* del [[Slika|slike]], [[Grafika|grafike]], [[Risba|risbe]] ali [[Fotografija|fotografije]], dvodimenzinolna površina ki je z robom, koordinatami, barvo ali obliko/strukturo razmejena od okolice ::* polje v [[Heraldika|heraldiki]] in [[Veksikologija|veksikologiji]] (v grbih in na zastavah) ::* del informativne table, npr. prometnega znaka ali avtomobilske registracijske tablice ::* [[igralno polje]] pri nekaterih namiznih ali talnih družabnih in športnih igrah, tudi [[Golf|golfu]] :::* [[šahovsko polje]], pri šahu 1/64 šahovnice kvadratne oblike, izmenično svetle in temne barve; polja so urejena v simetrično koordinatno mrežo :::* polje na tarči (običajno [[krog]] ali obroč) ::* [[grobno polje]] na [[Pokopališče|pokopališču]] === [[Ezoterika]] === ::* [[Biopolje]] / [[informacijsko energijsko polje]] / [[akaško polje]] === [[Polje (računalništvo)]] === * [[Tabela (računalništvo)|tabela]] oziroma del tabele *polje (ali okno/okence) kot sestavni del obrazca (formularja) oziroma [[Podatkovna struktura|podatkovne strukture]] za vnašanje numeričnih ali besednih podatkov (pri statistiki, računovodstvu) === Polje ([[Humanistika (razločitev)|humanistika]] in [[družboslovje]]) === * referenčni (pomenski) [[okvir]], [[kontekst]] govora ali dejavnosti (na primer [[teoretsko polje]], [[znanstveno polje]], [[raziskovalno polje]]) * [[semantično polje]] ([[jezikoslovje]], semiologija ...) :* v [[Semantika|semantiki]] označuje zaključeno skupino [[leksem|leksemov]], ki pripadajo določenemu področju pomenov. == Ravnine, kraška in druga polja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdovsko polje]] * [[Apaško polje]] * [[Begunjsko polje]] * Belo polje ([[Občina Kranjska Gora]]) * [[Belško polje]] ([[Koroška Bela]]) - arheološko najdišče in predvidena lokacija sončne elektrarne * [[Blaško polje]] ([[Blato]], Občina Trebnje) * [[Bloško polje]] oz. [[Bloško-Farovško polje]] ([[Bloke]]) (kraško polje) * [[Bovško polje]] ([[Bovška kotlina]]) * [[Božje polje]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] * [[Braslovško polje]] * Breško polje (Brezje) * [[Brojsko polje]] (Brod, Logatec) * [[Bukovško polje]] *[[Cerkljansko polje]] (Cerklje na Gorenjskem) * [[Cerkniško polje]] (kraško polje) *[[Čiginjsko polje]] * [[Čisto polje]] *[[Črnovrško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Dedno polje]] (planina v Julijcih) * [[Dobraško polje]] ([[Dobrča]]) * [[Dobravsko polje]] * [[Dobrepolje]] (kraško polje in občina) *[[Dobrniško polje]] (kraško polje) * [[Dobropolje (polje)]] (kraško polje) * [[Dobrunjsko polje]] *[[Dolenje polje]] (Vogrsko-Renče) *[[Dolgo polje]] (Prekmurje) *[[Dolgo polje (Celje)]] (četrt Celja) * [[Dravsko polje]] (tudi Dravsko-Ptujsko p.) *[[Drnovsko polje]] * [[Globodol]] (Globodolsko polje) (kraško p.) * [[Goriško polje]] (Goriška ravan) *[[Gornje polje]] * [[Griško polje]] * [[Grgarsko polje]] (kraško polje) * [[Grosupeljsko polje]] (kraško polje) * [[Homško polje]] * [[Hudo polje]] (Trnovski gozd) * [[Janhovsko polje]] * [[Kamniškobistriško polje]] (Kamniško-Mengeško/Domžalsko polje) *[[Klanško polje]] * [[Kočevsko polje]] (Kočevsko-Ribniško polje) (kraško polje) * [[Koprivniško polje]] (kraško polje) * [[Kozarško polje]] * [[Kranjsko-Sorško polje]] * [[Krško polje]] *[[Krvavško polje]] *[[Libeliško polje]] (ob meji z Avstrijo) * [[Lijaško polje]] * [[Litijsko polje]] * [[Ljubljansko polje]] * [[Logaško polje]] (kraško polje) * [[Lokavsko polje]] ([[Lokev]]) na Krasu * [[Loško polje]] (kraško polje) * [[Mengeško polje]] * [[Mlinsko polje]] *[[Modrejčansko polje]] *[[Modrejsko polje]] * [[Mozeljsko polje]] (kraško polje) * [[Mučko polje]]/Mutsko/Muško polje ([[Muta]]) * [[Mursko polje]] (Murska ravnina, Murska ravan) * [[Novo polje]] * [[Obrško polje]] *[[Otočko polje]] (Zadrečka dolina) * [[Otoško polje]] (arheološko najdišče v Beli Krajini) * [[Pijavško polje]] (ob Savi) * [[Planinsko polje]] (kraško polje) * [[Podgorsko polje]] *[[Podljubinjsko polje]] * [[Postojnsko polje]] (kraško polje) in [[Pivška kotlina]] * [[Prestranško-slavinski ravnik]] * [[Ptujsko polje]] * [[Pusto polje]] (del kraškega Logaškega polja) * [[Radeljsko polje]] ([[Radlje ob Dravi]]) * [[Radensko polje, Grosuplje]] (kraško polje) * [[Radensko polje, Radenci]] * [[Rakovsko-Unško polje]] (kraško polje) * [[Ravniško polje]] (suho kraško polje) * [[Ravno polje]] (na Dravskem polju) * [[Rečičko polje]] ([[Rečica ob Savinji]]) * [[Ribniško polje]] (kraško polje) *[[Ročinjsko polje]] * [[Rudno polje]], planina na Pokljuki * [[Ruško polje]] * [[Sajevško polje]] (kraško polje) * [[Selško polje]] * [[Seneško polje]] ([[Senešci]]) * [[Senožeško polje]] ([[Senožeče]]) *[[Skaruško polje]] ([[Skaručna]]) * [[Sodinsko polje]] ([[Sodinci]]) * [[Sorško polje]] * [[Srednje polje]] (Draženci) *[[Središko polje]] (Središče ob Dravi) * [[Stanežiško polje]] * [[Šempasko polje]] * [[Šempetersko-Vrtojbensko polje]] * [[Šentjakobsko polje]] (ob Krki) * [[Šentjernejsko polje]] * [[Šentviško polje]] * [[Travniško polje]] (kraško polje, [[Loški potok]]) * [[Vanganelsko polje]] * [[Velo Polje]] in [[Malo polje]], visokogorski planoti v Julijcih * [[Viško polje]] * [[Vremsko polje]] * [[Vipavsko polje]] * [[Vrbensko polje]] ([[Vrbensko-Žalsko polje]]) *[[Vrhovsko polje]] *[[Zadloško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Zagorsko polje]] (kraško polje na Bajnški planoti) *[[Zajčje polje]] (=kraško polje?) * [[Zaloško polje]] ([[Zalog, Straža]]) * [[Zatok Polje]] (morski zatok, nekdanje soline pri Srminu) * [[Zlato polje]] (Kranj/Šenčur in Sp. Brnik/Lahovče) *[[Žabniško polje]] (Žabnica) * [[Žalnsko polje]] (kraško polje) {{div col end}} === Južna Avstrija === ==== [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] ==== * [[Celovško polje]] :* [[Čilberško polje]] pri vasi [[Čilberk]] pri Šenttomažu nad Celovcem v občini Štalenski gori med hriboma Osel in Čilberk, :* [[Grabštanjsko polje]] pri Grabštanju :* [[Šenttomažko polje]] pri Štalenski gori :* [[Tinjsko polje]] pri [[Tinje|Tinjah]] :* [[Vasjevaško polje]] pri Vasji vasi pri Štalenski gori :* [[Vetrinjsko polje]] pri [[Vetrinj|Vetrinju]] * [[Gosposvetsko polje]] :* [[Grobniško polje]] ali [[Krapsko polje]] (''Krappfeld'') med [[Šentvid ob Glini|Šentvidom ob Glini]] in Starim Dvorom na severnem Koroškem. * [[Breško polje]] (''Friesacher Feld'') pri [[Breže, Avstrija|Brežah]] na severnem Koroškem * [[Podjuna|Podjunsko polje]] :* [[Pliberško polje]] pri [[Pliberk|Pliberku]] :* [[Libuško polje]] pri Libučah * [[Beljaško polje]] pri [[Beljak|Beljaku]] * [[Lurnsko polje]] (''Lurnfeld'') severozahodno od [[Špital ob Dravi|Špitala]] ==== [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] ==== * [[Lipniško polje]] pri Lipnici === [[Južna Tirolska]] (Avstrija/Italija) === * [[Toblaško polje]] (Toblach/''Dobbiaco'', [[Pustriška dolina]]) * [[Zuchepoll]] (Suho polje) == Naselja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Bohinj]], naselje v Občini Bohinj * [[Polje, Tolmin]], naselje v Občini Tolmin * [[Polje ob Sotli]], naselje v Občini Početrtek * [[Polje pri Bistrici]], naselje v Občini Bistrica ob Sotli * [[Polje pri Tržišču]], naselje v Občini Sevnica * [[Polje pri Višnji Gori]] * [[Polje pri Vodicah]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]], četrtna skupnost v Ljubljani *[[Mestna četrt Polje|Polje]], mestna četrt v Slovenj Gradcu * [[Babno Polje]], naselje v Občini Loška dolina * [[Dobro Polje, Radovljica]] * [[Dolenje Polje]], naselje na Dolenjskem * [[Doropolje]], občina Šentjur * [[Gorenje Polje, Dolenjske Toplice]], O. Dolenjske Toplice * [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči]], Občina Kanal ob Soči * [[Gorenje Mokro Polje]], naselje v Občini Šentjernej * [[Malo Polje]], naselje v Občini Ajdovščina * [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica]] * [[Mrzlo Polje, Laško]] * [[Pusto Polje]], naselje v Občini Nazarje * [[Veliko Polje]], naselje v Občini Sežana * [[Zajčje Polje]], naselje v Občini Kočevje * [[Zlato Polje]], naselje v Občini Lukovica *[[Zlato polje]], zaselek naselja [[Nova Štifta, Gornji Grad]] ter predel mesta [[Kranj]] {{div col end}} === Avstrijska Koroška === * [[Polje, Mohliče|Polje (pri Mohličah)]], nem. ''Feld'', občina [[Galicija (Koroška)|Galicija]] * ([[Kapela na Krapskem polju]], nem. ''Kappel am Krappfeld'') * [[Lepo Polje]], nem. ''Liebenfels'' * [[Prečpolje ob Krki]], nem. ''Weitensfeld im Gurktal'' * [[Suho Polje]], nem. ''Dürnfeld'', pri Timenici * [[Tinjsko Polje]], nem. ''Tainacherfeld'' * [[Vognje Polje]], nem''. Bogenfeld'' pri [[Beljak|Beljaku]] === Italija === * [[Polje, Italija|Polje]] (italijansko oziroma narečno ''Puoie'') v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]] * [[Pulje]] (italijansko ''Puglie'') v občini [[Dolina pri Trstu]] * [[Solkansko polje]] (na meji med Slovenijo in Italijo severno od [[Gorica|Gorice]]) * [[Sredipolje]] (''Redipuglia'') * [[Božje Polje]] (''Campo Sacro'') * [[Marsovo polje]] (''Campo Marzio''; v centru [[Trst|Trsta]]) == Naselja in polja v drugih državah == V nekaterih slovanskih jezikih se 'Polje' zapisuje kot 'Pole'. === Bolgarija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Belo Pole]], [[Blagoevgrad]] * [[Bjalo pole]] (Stara Zagora) * [[Branipole]] (Plovdiv) * [[Dălgo Pole]] * [[Elhovsko pole]] * [[Gladno pole]], soseska v bližini Plovdiva * [[Jasno pole]] * [[Marino Pole]] (več pomenov) * [[Ravno pole]] * [[Sandansko-Petričko polje]] ([[Pirinska Makedonija]]) * [[Slivo pole]] * [[Široko pole]] {{div col end}} === Bosna in Hercegovina === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Derventa]] * [[Polje, Konjic]] * [[Polje, Kreševo]] * [[Polje Slavka Gavrančića]] * [[Polje, Velika Kladuša]] * [[Polje, Višegrad]] * [[Alipašino polje]], mestna četrt Sarajeva *[[Biberovo Polje]] * [[Bihaćko polje]] * Bijelo polje *[[Biletići Polje]] *(Stadion) [[Bilino Polje]] (Zenica) * [[Bjelajsko polje]] *[[Borovo Polje]] * [[Bravsko polje]] *[[Brezovo Polje, Bosna in Hercegovina]] * [[Buturović Polje]] *[[Carevo polje]] *[[Carevo Polje, Bosna in Hercegovina]] *[[Čavčevo Polje]] *[[Čelikovo Polje]] * [[Čirkin Polje]] *[[Čović-Polje]] * [[Dabarsko polje]] *[[Dnopolje]] * [[Dobro Polje, Kalinovik]] * [[Dolipolje]] * [[Drvarsko polje]] *[[Dubičko polje]] *[[Dugo polje]] * [[Duvanjsko polje]] *[[Fatničko polje]] * [[Gabela Polje]] * [[Gatačko polje]] * [[Glamočko polje]] (slov. [[Glamoško polje]]) * [[Goransko Polje]] * [[Grahovsko polje]] * [[Ilino Polje]] * [[Ivanjsko polje]] *[[Kadino polje]] *[[Kamberovića Polje]] *[[Konjević Polje]] * [[Kosovo Polje (Višegrad)]] *[[Kovačevo Polje]] * [[Kraljevo Polje]] * [[Kupreško polje]] *[[Lašvansko polje]] * [[Lijevče polje]] * [[Livanjsko polje]] (Pašić polje &Resanovačko polje) * [[Ljubinjsko polje]] * [[Ljubuško polje]] * [[Lužansko polje]] *[[Malo Polje]], Han Pijesak * Malo polje, Igman *[[Marković Polje]] * [[Medeno polje]]/[[Medeno Polje]] ([[Bosanski Petrovac]]) *[[Modro Polje]] *[[Mostarsko polje]] * [[Petrovačko polje]] * [[Nevesinjsko polje]] *[[Orahovičko Polje]] *[[Orlovo Polje]] *[[Partizan Polje]] *[[Pašića polje]] * [[Podraško polje]] *[[Podrašničko polje]] *[[Polje Bijela]] *[[Polje Višnjica]] * [[Popovo polje]] *[[Posuško polje]] * [[Prijedorsko polje]] *[[Rakitno polje]] * [[Ravno Polje]], [[Bijeljina]] * [[Roško Polje]], [[Tomislavgrad]] *[[Rudo Polje]] * [[Sarajevsko polje]] * [[Suho Polje]] (več naselij) *[[Šujičko polje]] *[[Topčić Polje]] * [[Topuzovo Polje]] * [[Travničko polje]] *[[Trbića polje]] * [[Trebinjsko polje]] * [[Trnopolje]] * [[Vedro Polje, Bihać]] (del mesta Bihać) *[[Vedro Polje, Bosanski Petrovac]] *[[Virsko polje]] *[[Vranjsko polje (Bosna)]] * [[Vrhpolje, Sanski Most]] * [[Vučipolje, Bosna in Hercegovina]] *[[Željezno Polje]] {{div col end}} === Češka === * [[Dobré pole]] * [[Královo Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Brno|Brna]] * [[Krásné Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Ostrava|Ostrave]] (2. del mesta [[Chřibská]]) * [[Moravsko polje]] * [[Vysoké Pole]] (Moravska) * [[Žižkovo Pole]] === Črna gora === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Črna gora]] * [[Polje Crkvičko]] * Arbeneško polje * [[Bajovo Polje]] * [[Barsko polje]] * [[Begovo polje]] * [[Bijelo Polje, Črna gora|Bijelo Polje]] (mesto in občina) * [[Bijelo Polje, Podgorica]] * [[Cetinjsko polje]] * [[Crkvičko Polje]] * [[Crmničko polje]] * [[Čisto Polje]] * [[Ćemojsko polje]] * [[Dulipolje]] * [[Đedovo polje]] * [[Gornje Polje, Nikšić|Gornje Polje]] * [[Jasenovo Polje]] * [[Kočansko Polje]] *[[Kutsko Polje]] * [[Lješkopolje]] ali [[Lješko polje]] * [[Miolje Polje]] * [[Momišićko polje]] * [[Mrčevo polje]] * [[Nikšićko polje]] * [[Njeguško polje]] * [[Paripovo polje]] * [[Pašino Polje]] * [[Pavino Polje]] * [[Ražano polje]] * [[Rudo Polje]] * [[Savino polje]] * [[Šćepan Polje]] * [[Tepačko Polje]] * [[Tološko polje]]/[[Toločko polje]] * [[Ulcinjsko Polje]] {{div col end}} === Grčija === * [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje|Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]) * [[Maratonsko polje]] ([[Maraton, Grčija|Maraton]], [[Atika]], [[Bitka na Maratonskem polju]]) * [[Solunsko polje]] ([[Egejska Makedonija]]) * [[Valsamatsko polje]], največje kraško polje na otoku [[Kefalonija]] === Hrvaška === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje (Dobrinj)|Polje]], naselje na otoku Krku * Polje [[Bunina]] * [[Polje, Dugi otok]], zaselek na Dugem otoku * [[Polje, Dobrinj]] * [[Polje Krapinsko]] * [[Polje, Raša]] * [[Polje, Slunj]] * [[Polje Čepić]] * [[Polje Ozaljsko]] *[[Arnjevo polje]], Dugi otok * [[Babino Polje]], naselje in polje na otoku Mljetu * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Bakarsko polje]] *[[Baško Polje]] *[[Biđsko polje]] * Bijelo polje *[[Bjelo Polje]] *[[Bjelopolje]] * [[Blatsko polje]] (2: Korčula, Mljet) * [[Boljunsko Polje]] *[[Borovačko polje]] * Božje polje (it. Madonna del Campo) pri Vižinadi * [[Brezovo Polje, Hrvaška]] *[[Carevo Polje, Hrvaška]] *[[Čarsko polje]] (Korčula) * [[Čepićko polje]], Istra * [[Črnac polje]] (Crnac polje / Crnačko polje) * Dabarsko polje, [[Dabar, Otočac]] *[[Dicmanjsko polje]] ([[Dicmo]]) *[[Dinjiško polje]] (otok Pag) * [[Dnopolje]] * [[Donje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Dračevo Polje]] (Vis) * [[Drežničko polje]] *[[Dugo polje]] (Dugi otok) * [[Dugopolje]] * [[Dugopolje, Gračac]] * [[Feričevo polje]] * [[Gacko polje]] *[[Glavočevo polje]] (Dugi otok) * [[Gornje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Gospićko polje]] * [[Gospino polje]], del Dubrovnika * [[Goveđe Polje]] (Slavonija) * [[Gračačko polje]] * [[Grobničko polje]] * [[Grubišno Polje]] *[[Gubavčevo Polje]] * [[Hrvatsko Polje]] * [[Imotsko polje]] (Dalamcija/Hercegovina) * [[Ivanovo polje]] (Mljet) *[[Jakov Polje]] * [[Jarče Polje]] *[[Javornik polje]] * [[Jelas polje]] (naravni rezervat) * [[Jezeransko polje]] * [[Kapetanovo Polje]] * [[Kneže polje]] (Mljet) * [[Kninsko Polje]] * [[Kompolje, Otočac]] * [[Kompolje Koreničko]] * [[Konavosko polje]] * [[Koreničko polje]] * Kosovo polje (Dalmacija) * [[Krasno Polje]] * [[Krbavsko polje]] * [[Križpolje]] * [[Kumrovečko polje]] * [[Kupčinsko polje]] * [[Lapačko polje]] * [[Ličko polje]] ([[Lič]]) * [[Liško polje]] ([[Lika]]) * [[Lipovo Polje]] * [[Lonjsko polje]] (Lonja) * [[Lumbardsko polje]] (Korčula) * [[Malo Polje, Perušić]] * [[Markovo Polje]] (Zagreb) *[[Mazinsko polje]] *[[Mir polje]] * [[Mirkopolje]] *[[Mirlović Polje]] * [[Mokro Polje]] *[[Mrkopaljsko polje]] * [[Mrzlo Polje Žumberačko]] * [[Mrzlo Polje, Veliko Trgovišće]] * [[Mućko polje]] *[[Odransko polje]] * [[Ogulinsko polje]] *[[Paško polje]] * [[Petrovo polje]] *[[Plaščansko polje]] (=? Plaško polje)? * [[Plavo polje]] (del Slavonskega Broda) * [[Plisko Polje]] (Vis) * [[Podlapačko polje]] * [[Poganovačko polje]] * [[Polačno polje]] (Mljet) *[[Polje Biševsko]] (Biševo) *[[Prezidsko polje]] * [[Radovec Polje]] * [[Rajino Polje]] * [[Rastoško polje]]/([[Rastok]]) (Hrvaška/BiH) * [[Ravnogorsko polje]] ([[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]]) * [[Ročko Polje]] * [[Rudopolje]] * [[Rudopolje Bruvanjsko]] * [[Sinjsko polje]] * [[Skradinsko Polje]] *[[Skrajnje polje]] (Dugi otok) * [[Slavsko Polje]] *[[Smiljansko Polje]] *[[Sovinjsko Polje]] *[[Sridnje polje]] (Dugi otok) * [[Srpsko polje]] (Lika) * [[Stajničko polje]] * [[Suhopolje]] / [[Občina Suhopolje]] * [[Šipansko polje]] ([[Šipan]]) * [[Široko Polje]] (Đakovo) *[[Terezino Polje]] * [[Turopolje]] (prej Zagrebačko Polje) * [[Vedro Polje, Sunja]] * [[Veliko Polje, Zagreb]] * [[Veliko Polje, Lukač]] * [[Veliko polje]] *[[Vranjsko polje]] *[[Vrbničko polje]] * [[Vrgorsko polje]] ([[Vrgoračko polje]]) *[[Vrhovinsko polje]] *[[Vrličko polje]] *[[Vrpolje]] (razločitev) * [[Vučipolje]] (2 naselji) * [[Zapolje]] *[[Zapolje Brodsko]] *[[Žrnovsko polje]] (Korčula) {{div col end}} === Italija === * [[Marsovo polje, Rim]] === Kosovo === * [[Juničko polje]] * [[Kosovo polje]] ([[Bitka na Kosovem polju]]) * [[Opolje]] (občina) === Litva === * [[Marijampolė]] === Madžarska === * [[Mohaško polje]] ([[Bitka pri Mohaču]]/''na Mohaškem polju'') === Nemčija === * [[Leško polje]]/Lechfeld ([[Bitka na Leškem polju]]) === Poljska === * [[Białopole]] * [[Dolne Pole]] * [[Krasne Pole]] (ob češki meji) * [[Mokotówsko polje]] (''Pole Mokotówskie'') - park v [[Varšava|Varšavi]] * [[Lęgnickie Pole]] * [[Opole]] * [[Psie Pole]], predmestje [[Vroclav|Vroclava]] * [[Stare Pole]] * [[Turze Pole]] === Rusija === * [[Belopolje]] * [[Gulyai-Pole]], [[Omska oblast]] ([[Krutinski rajon]]) * [[Kulikovo polje]] ([[Kulikovska bitka]]) * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] === Severna Makedonija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Skopska kotlina]] ali [[Skopsko polje|Skopsko pol(j)e]] * [[Kočansko Pole]] ([[Kočanska dolina]]) * [[Kumanovsko polje]] * [[Lazaropole]] * [[Ovče pole]] * [[Strumičko pole]] * [[Prilepsko pole]] / [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]); makedonsko tudi "Pole" (Severna Makedonija, Grčija) * [[Struško Pole]] * [[Vizbegovsko pole]] /[[Begovo pole]] * [[Belo pole]], Občina Dolneni * [[Bitolsko pole]] * [[Ćeramidničko pole]] * [[Debarsko pole]] (Severna Makedonija /Albanija); [[Hamsko pole]], [[Banjiško pole]] * [[Gladno pole]] v Pelagoniji * [[Lazaropole]], vas pri Mavrovu {{div col end}} === Slovaška === * [[Škovránčie pole]] (Bratislava) * [[Španie Pole]] * [[Tehelné pole]] (Bratislava) * [[Veľké Pole]] === Srbija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Banjsko polje]] * Banjsko Polje? * [[Banovo Polje]] * [[Bapsko Polje]] * [[Belo Polje]], ime več naselij v Srbiji in Kosovu * [[Bresno Polje]] * [[Dobro Polje, Boljevac]] * [[Dobro Polje, Crna Trava]] * [[Dugo Polje]] * [[Gvozdačko Polje]] * [[Kalipolje]] * [[Koštan polje]] * [[Leskovačko polje]] * [[Liso Polje]] * [[Lozničko Polje]] * [[Marijino polje]] * [[Negotinsko Polje]] * [[Niško polje]] * [[Peštersko polje]] * [[Petropolje]] * [[Petrovo Polje]] * [[Pirotsko polje]] * [[Prijepolje]] * [[Rajno Polje]] * [[Suvo Polje]] * [[Tometino Polje]] * [[Vele Polje]] * [[Veliko Polje, Kragujevac]] * [[Veliko Polje, Obrenovac]] * [[Velje Polje, Tutin|Velje Polje]] (občina [[Tutin]], Srbija) * [[Vlaško Polje]] * [[Vranjsko polje (Srbija)]] * [[Vrhpolje, Ljubovija]] * [[Zemun polje, Beograd]] (mestno naselje) * [[Zemunsko Polje]] * [[Žičko Polje]] {{div col end}} === Ukrajina === * [[Guljajpole]] (ukrajinsko Huljajpole) (Zaporoška oblast) * Rus´ke Pole (Užgorodska oblast) == Drugo /Glej tudi == {{div col|colwidth=24em}} * [[poljedelstvo]] * [[poljska razdelitev]] (agrarna zgodovina oz. geografija) * [[Devica Marija v Polju]] * [[Dvorec Ravno polje]] pri Ptuju * [[Ferdinandovo polje]], [[Franc Karlovo polje]]: rovi [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|rudnika Trbovlje Hrastnik]] * [[Kompolje (razločitev)|Kompolje]] * [[Letališče Polje]] * [[Bitka na Maratonskem polju]] ([[Atika]], [[Grčija]]) * [[Marsovo polje, Rim]] * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] * [[Poljana (razločitev)]], [[Poljane]], [[Poljani]], [[Poljanica]] * [[Poljče]] * [[Poljčane]] * [[Poljica]] * [[Poljice]] * [[Poljska]] * [[Posestvo Pule]] ''(= Polje)'' * [[Rafolško polje]], slika [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]] iz leta 1903 * [[Rudopolje (razločitev)]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Vrhpolje]] (razločitev) * [[Zapolje (razločitev)]] * [[Donje Polje]] * [[Gorenje Polje|Gornje Polje]] * [[Sredi polja]] (=[[Redipuglia]])? * [[Kamp Polje]] v [[Meniška vas|Meniški vasi]] pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]] * ''Polje, kdo bo tebe ljubil'', mladinsko delo [[Darja Mihelič|Darje Mihelič]] (1997) * ''Leži, leži ravno polje'' * ''[[Moje ravno polje]]'', prvi album komornega zbora Orfej (1997) * ''Šel bom na ravno polje'', skladba [[Pavel Šivic|Pavla Šivica]] * ''Čez to ravno polje'' * ''Od Celja do Žalca je ravno polje'' * [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrična bolnišnica Ljubljana]] (pogovorno "v Polju") * [[Železniška postaja Ljubljana Polje]] * [[Dvor Mokro polje]] * Krajevna skupnost [[Zlato polje]] v občinah Kranj in Lukovica * [[Flegrejska polja]], ognjenik v Italiji blizu Neaplja * [[Športna dvorana Gospino polje]] ([[Dubrovnik]], Hrvaška) * [[Magnetna polja]] (''Les Champs Magnétiques)'', [[Nadrealisti|nadrealistična]] pesniška zbirka [[Breton|Andreja Bretona]] in [[Philippe Soupault|Philippa Soupaulta]] * priimke [[Poljak]], [[Polak]], [[Pollak]], [[Polajnar]], [[Polanc]], [[Poljanec (priimek)|Poljanec]], [[Poljanski]], [[Poljakov]] * [[Čudežna polja]] * [[Teorija polja]] {{div col end}} {{georaz}} {{Wikislovar|polje|Polje}} h6jlcjy5wz2qr5wrp7uzlj8l2ml2rcz 0 399 6675543 6663590 2026-05-14T07:11:03Z ~2026-29002-07 259852 Zamenjava strani s/z '{{Infopolje Država | native_name = United States of America | conventional_long_name = Združene države Amerike | common_name = Združene države Amerike | common_name2 = Združenih držav Amerike | image_flag = Flag of the United States.svg | image_coat = US-GreatSeal-Obverse.svg|20px | symbol_type = [[Grb Združenih držav Amerike|Veliki pečat]] | national_motto = {{jezik|la|E pluribus u...' 6675543 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = United States of America | conventional_long_name = Združene države Amerike | common_name = Združene države Amerike | common_name2 = Združenih držav Amerike | image_flag = Flag of the United States.svg | image_coat = US-GreatSeal-Obverse.svg|20px | symbol_type = [[Grb Združenih držav Amerike|Veliki pečat]] | national_motto = {{jezik|la|[[E pluribus unum|E Pluribus Unum]]}} <small>({{jezik-en|From Many, One}}, »Iz mnogih, eno«) &nbsp;(tradicionalno)</small><br />''[[In God We Trust]]''&nbsp;<small>(»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes)</small> | image_map = Location_United_States.svg | national_anthem = ''[[The Star-Spangled Banner]]'' | official_languages = [[angleščina]]<br />(''de facto'') | capital = [[Washington, D.C.]] | latd = 38 | latm = 53 | latNS = N | longd = 77 | longm = 02 | longEW = W | government_type = [[federativna republika|federativna]] [[ustavna republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]] | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = [[JD Vance]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]] | leader_title3 = [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednik predstavniškega doma]] | leader_name3 = [[Kevin McCarthy]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]] | largest_city = [[New York]] | area_km2 = 9.631.420 | area_rank = 3.¹ | percent_water = 4,87 | population_estimate = 334.914.895 | population_estimate_year = 2023<ref>{{navedi splet |title=U.S. Population Trends Return to Pre-Pandemic Norms as More States Gain Population |url=https://www.census.gov/newsroom/press-releases/2023/population-trends-return-to-pre-pandemic-norms.html |access-date=2023-12-23 |website=Census.gov}}</ref> | population_census = 331.449.281 | population_census_year = 2020<ref>{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/stories/2021/04/2020-census-data-release.html |title=U.S. Census Bureau Today Delivers State Population Totals for Congressional Apportionment |work=United States Censusn|access-date=2021-04-26}} Stanje 1. aprila 2020.</ref> | population_census_rank = 3. | population_density_km2 = 33,6 | population_density_rank = 185. | demonym = Američan, Američanka | GDP_PPP_year = 2006 | GDP = 13,049 bilijona USD | GDP_PPP = 13,049 bilijona USD | GDP_PPP_rank = 1. | GDP_PPP_per_capita = $43.555 | GDP_PPP_per_capita_rank = 3. | GDP_nominal = 13,77 bilijona USD | GDP_nominal_rank = 1. | GDP_nominal_year = 2007 | GDP_nominal_per_capita = 45.652 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = 8. | Gini = 41,7 | Gini_year = 2022 | Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/publications/2023/demo/p60-279.html |title=Income in the United States: 2022 |first=US Census |last=Bureau |newspaper=Census.gov |page=47 |access-date=2024-07-01}}</ref> | HDI = 0,921 | HDI_year = 2021 | HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | HDI_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |title=Human Development Report 2021/2022 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=September 8, 2022|archive-date=September 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live}}</ref> | HDI_rank = 21. | sovereignty_type = [[Ameriška vojna za neodvisnost|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Kraljestvo Velike Britanije|Velike Britanije]] | established_event1 = [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|razglašena]] | established_event2 = [[Pariški sporazum (1783)|priznana]] | established_event3 = [[Ustava Združenih držav Amerike]] | established_date1 = [[4. julij]] [[1776]] | established_date2 = [[3. september]] [[1783]] | established_date3 = [[4. marec]] [[1787]] | currency = [[ameriški dolar]] ($) | currency_code = USD | country_code = USA | time_zone = | utc_offset = −5 do −10 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = −4 do −10 | cctld = [[.us]] [[.gov]] [[.edu]] [[.mil]] | calling_code = 1 | footnotes = ¹ Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]]. }} ZDA je država {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Združene države Amerike| ]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:ANZUS]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Federativne države]] 77v67ijiamcs0581mtkt9wn5j8lb7up 6675547 6675543 2026-05-14T07:27:29Z ~2026-29123-78 259853 6675547 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = United States of America | conventional_long_name = Združene države Amerike | common_name = Združene države Amerike | common_name2 = Združenih držav Amerike | image_flag = Flag of the United States.svg | image_coat = US-GreatSeal-Obverse.svg|20px | symbol_type = [[Grb Združenih držav Amerike|Veliki pečat]] | national_motto = {{jezik|la|[[E pluribus unum|E Pluribus Unum]]}} <small>({{jezik-en|From Many, One}}, »Iz mnogih, eno«) &nbsp;(tradicionalno)</small><br />''[[In God We Trust]]''&nbsp;<small>(»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes)</small> | image_map = Location_United_States.svg | national_anthem = ''[[The Star-Spangled Banner]]'' | official_languages = [[angleščina]]<br />(''de facto'') | capital = [[Washington, D.C.]] | latd = 38 | latm = 53 | latNS = N | longd = 77 | longm = 02 | longEW = W | government_type = [[federativna republika|federativna]] [[ustavna republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]] | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = [[JD Vance]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]] | leader_title3 = [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednik predstavniškega doma]] | leader_name3 = [[Kevin McCarthy]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]] | largest_city = [[New York]] | area_km2 = 9.631.420 | area_rank = 3.¹ | percent_water = 4,87 | population_estimate = 334.914.895 | population_estimate_year = 2023<ref>{{navedi splet |title=U.S. Population Trends Return to Pre-Pandemic Norms as More States Gain Population |url=https://www.census.gov/newsroom/press-releases/2023/population-trends-return-to-pre-pandemic-norms.html |access-date=2023-12-23 |website=Census.gov}}</ref> | population_census = 331.449.281 | population_census_year = 2020<ref>{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/stories/2021/04/2020-census-data-release.html |title=U.S. Census Bureau Today Delivers State Population Totals for Congressional Apportionment |work=United States Censusn|access-date=2021-04-26}} Stanje 1. aprila 2020.</ref> | population_census_rank = 3. | population_density_km2 = 33,6 | population_density_rank = 185. | demonym = Američan, Američanka | GDP_PPP_year = 2006 | GDP = 13,049 bilijona USD | GDP_PPP = 13,049 bilijona USD | GDP_PPP_rank = 1. | GDP_PPP_per_capita = $43.555 | GDP_PPP_per_capita_rank = 3. | GDP_nominal = 13,77 bilijona USD | GDP_nominal_rank = 1. | GDP_nominal_year = 2007 | GDP_nominal_per_capita = 45.652 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = 8. | Gini = 41,7 | Gini_year = 2022 | Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/publications/2023/demo/p60-279.html |title=Income in the United States: 2022 |first=US Census |last=Bureau |newspaper=Census.gov |page=47 |access-date=2024-07-01}}</ref> | HDI = 0,921 | HDI_year = 2021 | HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | HDI_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |title=Human Development Report 2021/2022 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=September 8, 2022|archive-date=September 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live}}</ref> | HDI_rank = 21. | sovereignty_type = [[Ameriška vojna za neodvisnost|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Kraljestvo Velike Britanije|Velike Britanije]] | established_event1 = [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|razglašena]] | established_event2 = [[Pariški sporazum (1783)|priznana]] | established_event3 = [[Ustava Združenih držav Amerike]] | established_date1 = [[4. julij]] [[1776]] | established_date2 = [[3. september]] [[1783]] | established_date3 = [[4. marec]] [[1787]] | currency = [[ameriški dolar]] ($) | currency_code = USD | country_code = USA | time_zone = | utc_offset = −5 do −10 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = −4 do −10 | cctld = [[.us]] [[.gov]] [[.edu]] [[.mil]] | calling_code = 1 | footnotes = ¹ Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]]. }} ZDA je država je drzava v evropi {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Združene države Amerike| ]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:ANZUS]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Federativne države]] lapyghkaub7fshjk5xgk0aq1wgi0p8g 6675550 6675547 2026-05-14T07:32:03Z Yerpo 8417 razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6675543|6675543]] do [[Special:Diff/6675547|6675547]] - rvv 6675550 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = United States of America | conventional_long_name = Združene države Amerike | common_name = Združene države Amerike | common_name2 = Združenih držav Amerike | image_flag = Flag of the United States.svg | image_coat = US-GreatSeal-Obverse.svg|20px | symbol_type = [[Grb Združenih držav Amerike|Veliki pečat]] | national_motto = {{jezik|la|[[E pluribus unum|E Pluribus Unum]]}} <small>({{jezik-en|From Many, One}}, »Iz mnogih, eno«) &nbsp;(tradicionalno)</small><br />''[[In God We Trust]]''&nbsp;<small>(»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes)</small> | image_map = Location_United_States.svg | national_anthem = ''[[The Star-Spangled Banner]]'' | official_languages = [[angleščina]]<br />(''de facto'') | capital = [[Washington, D.C.]] | latd = 38 | latm = 53 | latNS = N | longd = 77 | longm = 02 | longEW = W | government_type = [[federativna republika|federativna]] [[ustavna republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = [[Donald Trump]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]] | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = [[JD Vance]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]] | leader_title3 = [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednik predstavniškega doma]] | leader_name3 = [[Kevin McCarthy]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]] | largest_city = [[New York]] | area_km2 = 9.631.420 | area_rank = 3.¹ | percent_water = 4,87 | population_estimate = 334.914.895 | population_estimate_year = 2023<ref>{{navedi splet |title=U.S. Population Trends Return to Pre-Pandemic Norms as More States Gain Population |url=https://www.census.gov/newsroom/press-releases/2023/population-trends-return-to-pre-pandemic-norms.html |access-date=2023-12-23 |website=Census.gov}}</ref> | population_census = 331.449.281 | population_census_year = 2020<ref>{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/stories/2021/04/2020-census-data-release.html |title=U.S. Census Bureau Today Delivers State Population Totals for Congressional Apportionment |work=United States Censusn|access-date=2021-04-26}} Stanje 1. aprila 2020.</ref> | population_census_rank = 3. | population_density_km2 = 33,6 | population_density_rank = 185. | demonym = Američan, Američanka | GDP_PPP_year = 2006 | GDP = 13,049 bilijona USD | GDP_PPP = 13,049 bilijona USD | GDP_PPP_rank = 1. | GDP_PPP_per_capita = $43.555 | GDP_PPP_per_capita_rank = 3. | GDP_nominal = 13,77 bilijona USD | GDP_nominal_rank = 1. | GDP_nominal_year = 2007 | GDP_nominal_per_capita = 45.652 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = 8. | Gini = 41,7 | Gini_year = 2022 | Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/publications/2023/demo/p60-279.html |title=Income in the United States: 2022 |first=US Census |last=Bureau |newspaper=Census.gov |page=47 |access-date=2024-07-01}}</ref> | HDI = 0,921 | HDI_year = 2021 | HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | HDI_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |title=Human Development Report 2021/2022 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=September 8, 2022|archive-date=September 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live}}</ref> | HDI_rank = 21. | sovereignty_type = [[Ameriška vojna za neodvisnost|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Kraljestvo Velike Britanije|Velike Britanije]] | established_event1 = [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|razglašena]] | established_event2 = [[Pariški sporazum (1783)|priznana]] | established_event3 = [[Ustava Združenih držav Amerike]] | established_date1 = [[4. julij]] [[1776]] | established_date2 = [[3. september]] [[1783]] | established_date3 = [[4. marec]] [[1787]] | currency = [[ameriški dolar]] ($) | currency_code = USD | country_code = USA | time_zone = | utc_offset = −5 do −10 | time_zone_DST = | utc_offset_DST = −4 do −10 | cctld = [[.us]] [[.gov]] [[.edu]] [[.mil]] | calling_code = 1 | footnotes = ¹ Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]]. }} '''Združene države Amerike''' (tudi '''Združene države''', '''ZDA'''; angleško '''''United States of America''''' {{IPA|[juːˈnaɪ.təd ˈsteɪʦ əv əˈmɛ.ɻɪ.kə]}}) so [[Zvezna država|zvezna]] republika v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza med [[Atlantik]]om na vzhodu ter [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu in si deli severno mejo s [[Kanada|Kanado]] ter južno z [[Mehika|Mehiko]]. Njena prestolnica je [[Washington, D.C.]] Deželo zaznamuje več hiosnovnih dejavnikov: [[geografija|geografske]] značilnosti te tretje največje države na svetu, [[zgodovina]], ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja [[družba|družbo]], [[kultura]] s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, [[gospodarstvo]] in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na [[vojska|vojaški]], gospodarski, kulturni in [[politika|politični]] ravni v svetu, je po propadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni [[supersila|supersili]]. Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto ''[[E Pluribus Unum]]'' (slovensko ''Iz mnogih eno''). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13 [[Britanija|britanskih]] kolonij v Severni Ameriki med [[ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati mase [[migrant]]ov. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim dežela [[imigracija|imigrantov]], ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev v [[nacija|nacionalno]] celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno v [[deklaracija neodvisnosti ZDA|deklaraciji neodvisnosti]] ter v [[Ustava ZDA|Ustavi ZDA]]. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«. Pojem »Amerika« je bil oblikovan v zgodnjem [[16. stoletje|16. stoletju]], in sicer po [[Amerigo Vespucci|Amerigu Vespucciju]], [[italija]]nskem raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta 1776. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleško ''United States''), ZDA (angleško ''USA''), v angleščini tudi ''The States'' ali ''US'', v svetu [[zahodna kultura|zahodne kulture]] pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen naziv ''[[Columbia]]''. Prebivalci ZDA so označeni za [[Američani|Američane]], to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik. == Geografija == : ''Glavni članek: [[Geografija Združenih držav Amerike]]'' Združene države merijo skoraj 10 milijonov km² in si tako z [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajsko]], glede na razlikujoče se podatke o površini slednje, izmenjujejo tretje mesto na [[seznam držav po površini|spisku svetovnih držav po površini]]. Celotno državo sestavlja 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] ([[celinske ZDA|48 geografsko soležnih]] in 2 izolirani) in odvisni teritoriji [[Puerto Rico]], [[Ameriški Deviški otoki]], [[Ameriška Samoa]] in [[Guam]]. Zvezne države so praviloma razdeljene na [[okrožja ZDA|okrožja]]. Populacija države šteje več kot 303 milijone ljudi, kar pomeni tretjo državo na svetu po številu prebivalcev. Koncentracije teh so v urbanih področjih, zlasti na zahodni in vzhodni obali – ta je lokacija obsežnega [[somestje|somestja]] [[BosWash]]. Geografija je imela in ima bistven vpliv pri razvoju države. V tem smislu sta pomembna obilica [[naravna bogastva|naravnih bogastev]] in razvejano [[vodovje|vodno]] omrežje, pa dobri splošni pogoji za [[kmetijstvo|kmetovanje]], kar Združenim državam omogoča vodilno vlogo pri proizvodnji svetovne hrane. Hiter razvoj in eksploatacija [[Naravno okolje|okolja]] povzročata pereče okoljske težave, ZDA med drugim prednjačijo pri izpustu [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje]] – 20 % svetovnih emisij. === Površje === [[Slika:USA topo en.jpg|thumb|300px|right|'''Topografska karta ZDA'''<br />Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom države]] Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane. Priobalne ravnice [[Atlantik]]a se proti zahodu dvigujejo v staro [[Apalači|apalaško]] gorovje, ki je nizka, a pomembna naravna pregrada med obalo in osrčjem celine. Onkraj nje leži rodovitno porečje [[Mississippi]]ja in [[Velika jezera]], ogromna zaloga [[sladka voda|sladke vode]] [[ledenik|ledeniškega]] nastanka. Še dalje proti zahodu se le počasi dvigajo planjave [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]], ki ob vznožju [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] na svojem zahodu dosežejo nadmorsko višino dveh kilometrov. Nižavje je le mestoma prekinjeno z vzpetinami gorskih verig [[Ozark]] in [[Ouachita]]. Skalno gorovje s slemenitvijo sever-jug poteka prek države iz [[Kanada|Kanade]] in do [[Mehika|Mehike]] čez celotne zahodne Združene države. Ob zahodnih vznožjih je najti medgorske planote, ki so kljub imenu razmeroma razgibane.<ref>{{navedi knjigo |last=McKnight|first=Tom Lee|authorlink=|year=2004|title=Regional geography of the United States and Canada|publisher=Pearson/Prentice Hall|location=New Jersey|id=|cobiss=14506504}}</ref> Na njihovem jugu leži [[puščava|puščavski]] svet. Te predele od zahodne obale ločujeta verigi [[Kaskadsko gorovje|Kaskadskega gorovja]] in [[Sierra Nevada (ZDA)|Sierre Nevade]], v okviru katere se vzpenja tudi najvišji vrh geografsko soležnih ZDA. Med obema gorovjema je tudi nizka [[Velika kotlina]] z najglobljo točko 86 metrov pod morsko gladino. Povsem na zahodu se ob obalah [[Tihi ocean|Pacifika]] vlečejo doline in manjša gorovja [[pacifiški severozahod|pacifiškega severozahoda]]. [[Aljaska|Aljasko]] zaznamujejo visoka gorovja in nekoliko uravnjenih površij oziroma svet [[tundra|tundre]]; priobalni otoki so [[ognjenik|ognjeniškega]] nastanka. Takšen je tudi [[Arhipelag Chiloé|arhipelag]] [[Havaji]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. === Vodovje === Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prek [[morje|morja]]. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogih [[reka|rek]] ter [[jezero|jezer]] v Ameriki: [[Mississippi]], [[Reka svetega Lovrenca|Sveti Lovrenc]], [[Velika jezera]], [[Missouri (reka)|Missouri]] itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primer [[Sibirija|sibirskih]] rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajo [[plavje]], sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil. [[Slika:USA 10187 Horseshoe Bend Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|300px|right|'''Rečni meander v [[Arizona|Arizoni]]'''<br />Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjone]] [[Misisipi]] je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki so [[Ohio (reka)|Ohio]], [[Missouri (reka)|Missouri]], [[Tennessee (reka)|Tennessee]], [[Rdeča reka]] in [[Illinois (reka)|Illinois]]. V [[Mehiški zaliv]] se pretaka tudi [[Rio Grande]], reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] se izliva v [[Kalifornijski zaliv]], znana je po svojem oblikovanju [[geomorfologija|geomorfološko]] zanimivih [[kanjon]]ov na [[Koloradska planota|Koloradski planoti]]. Za bogato zvezno državo [[Kalifornija|Kalifornijo]] sta pomembni reki [[Sacramento (reka)|Sacramento]] in [[San Joaquin]]. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok [[Columbia (reka)|Columbia]] in njegov pritok [[Snake River]]. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA. [[Jukon (reka)|Jukon]] je velika reka na Aljaski, ki se izliva v [[Beringovo morje]], človeku je služila kot sredstvo zgodnjih potovanj [[rudosledec|rudosledcev]] v notranjost [[Dežela|dežele]]. [[Velika jezera]] na [[srednji zahod ZDA|srednjem zahodu ZDA]] so po površini največje sladkovodno telo sveta. Njih kotanje so ostanki [[pleistocen]]ske poledenitve. Jezera so z oceanom povezana prek [[Reka svetega Lovrenca|reke Svetega Lovrenca]], zgrajenih pa je tudi več kanalov, najstarejši izmed njih [[kanal Erie]]. [[Veliko slano jezero]] je kotanja v [[Velika kotlina|Veliki kotlini]] na zahodu države, ravno tako pleistocenskega izvora. Zaradi neodtočne kotanje je jezero znano po veliki vsebnosti [[sol]]i. Združene države Amerike premorejo 19.924&nbsp;km obal, ki potekajo ob dveh oceanih in Mehiškem zalivu. Kopnino obdaja 12 morskih milj [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in 200 morskih milj [[morski gospodarski pas|gospodarskega pasu]]. [[Slika:Gulf Intracoastal Waterway Galveston Bay.jpg|thumb|300px|left|[[Gulf Intracoastal Waterway]] je priobalna vodna prometnica, ki poteka med pristanišči 1700 km vzdolž obal [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], večinoma v zavetju [[zemeljska kosa|zemeljskih kos]] in drugih naravnih preprek morju]] Ob celotnih vzhodnih ZDA se vleče priobalna ravnica [[Atlantik]]a z mnogo [[zemeljska kosa|zemeljskimi kosami]]. To je prizorišče najzgodnejših naselitev evropskih priseljencev, prve izmed njih v [[Jamestown]]u leta [[1607]]. Vodna pot ''[[Atlantic Intracoastal Waterway]]'' po priobalnih vodah povezuje kraje od [[Boston, Massachusetts|Bostona]] na severu do [[Key West]]a na južnem, [[Florida|floridskem]] koncu atlantske obale. Na njenem severu pa se je skozi [[zgodovina ZDA|zgodovino ZDA]] oblikoval zajeten [[megalopolis]] [[BosWash]]. Več kot 2.500 kilometrov dolga obala [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] je nizka in [[laguna]]stega tipa, z izjemo območja Mississippijeve [[delta|delte]]. Zaznamujejo jo dolge zemeljske kose, pretežno znotraj katerih poteka vodna prometnica ''[[Gulf Intracoastal Waterway]]''. Pred obalo ležijo gospodarsko pomembne razsežne zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]]. Regija je bila mnogo časa pod nadzorom [[Španija|Špancev]] in [[Francija|Francozov]], kasneje so si ZDA priključile [[Teksas]]. Za razliko od prej omenjenih je zelo razgibana dobrih 2 tisoč kilometrov dolga [[Pacifik|pacifiška]] obala s pripadajočim gorskim pasom. Nekoliko bolj uravnjena je na jugu, medtem ko jo na severu členi množica [[zaliv]]ov, [[fjord]]ov, [[polotok]]ov in [[otok]]ov. Naravnogeografska značilnost te obale so silovite oceanske nevihte in velika namočenost severozahodnih predelov države, pa tudi potresi zaradi lege na [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškem ognjenem obroču]]. Tamkajšnji svet je demografski razvoj doživel šele v [[20. stoletje|20. stoletju]]. Obale Aljaske ob Pacifiškem in [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]] so globoko razčlenjene, ob njih leži večina naselij te zvezne države. Posebna lastnost obale Havajev so [[koralni greben]]i in njen velik pomen v smislu [[promet]]nih povezav. === Podnebje === Velika država in odmaknjenost nekaterih njenih predelov sestavljata pester mozaik različnih [[podnebje|podnebnih]] tipov: [[Aljaska]] je ena izmed svetovnih regij z najbolj ostrim in hladnim podnebjem, medtem ko je [[Havaji|havajsko]] povprečno vreme vlažno in [[tropsko podnebje|tropsko]]. Slemenitev glavnih gorskih verig ZDA od severa proti jugu ne preprečuje hladnim severnim zračnim masam na eni ter toplim južnim na drugi strani, da bi često prodirale daleč v zase neznačilne geografske širine.<ref>{{navedi knjigo |last=Samide|first=Marjana|authorlink=|author2=Ingolič, Borut|year=1991|title=Dežele in ljudje. Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=23918336}}</ref> [[Slika:Average precipitation in the lower 48 states of the USA.png|thumb|300px|'''Karta povprečne količine padavin'''<br />100. zahodni poldnevnik, ki loči državo na sušni zahod in namočeni vzhod, deli ZDA po sredini na dve polovici]] Najbolj poznana podnebna delitev Združenih držav je na vlažni vzhod dežele in suhi zahod, ki ju ločuje črta 100° z.g.š. ([[mrtva črta]]). V prvem podnebju so padavine obilne; v severnem delu je [[zima|pozimi]] mnogo [[sneg]]a in mraz, medtem ko je južni del zaznamovan z vročimi [[poletje|poletji]] in deževje skozi vse leto. Dovolj velika stopnja vlage je tu spodbudila tradicionalno ameriško [[kmetijstvo]], ki je iztrebilo večino nekoč mogočnih [[gozd]]ov; danes so ti ponekod obnovljeni, na drugih mestih pa se je [[prst (pedologija)|prst]] posledično degradirala in postala neprimerna za rast gozdov ali [[poljedelstvo]]. Temu vzhodnemu vlažnemu pasu sledi prehodni pas okoli mrtve črte, kjer tradicionalno najdejo svoje mesto visokotravne [[prerija|prerije]], te se proti zahodu spreminjajo v [[stepa|stepe]] z nizko [[trava|travo]]. Naravnega rastja je danes tudi tu malo zaradi gojenja [[kulturne rastline|kulturnih rastlin]], zlasti [[pšenica|pšenice]]. Suhi zahod države pa ni sposoben vzgajati kulturnih posevkov brez namakanja, saj nekateri (puščavski) predeli dobijo manj od 125 milimetrov padavin letno. V tej regiji zato med kmetijskimi panogami prevladuje [[živinoreja]]. Podnebna izjema zahodnih ZDA je [[Kaskadno gorovje]] in [[Pacifiška gorska veriga]], ki se napajata z zajetnimi [[orografske padavine|orografskimi padavinami]], izhajajočimi iznad Pacifika. Ta področja zato zaznamujejo obsežni [[iglasti gozd]]ovi. Lastnosti prsti so tesno povezane z razporeditvijo [[klimatski pasovi|klimatskih pasov]], kar še posebno velja za Združene države. Nerodovitni [[podzol]]i so prisotni v hladnih celinskih podnebnih območjih, ravno tako nerodovitne [[lateritske prsti]] je najti v bolj vlažnih in toplih podnebjih; [[černozjomi]], ki so zelo bogati in rodovitni, pa prekrivajo tla zahodno od vlažnega vzhodnega dela države. Regionalizacija po tipih podnebja je praviloma oblikovana na sledeč način: vlažno [[celinsko podnebje]] severovzhoda in vlažno [[subtropsko podnebje|subtropsko]] jugovzhoda; [[polsuho podnebje]] v Velikem nižavju zahodno od mrtve črte; suho [[puščavsko podnebje]] jugozahoda; [[sredozemsko podnebje]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]; [[oceansko podnebje]] ob zahodni obali severno od sredozemskega podnebnega pasu; [[subarktično podnebje|subarktično]] v notranjosti in [[polarno podnebje]] onkraj [[polarni krog|polarnega kroga]] na Aljaski; ter tropsko podnebje Havajev. === Poselitev === [[Slika:USA-2000-population-density.gif|thumb|300px|'''Karta gostote prebivalstva po okrožjih ZDA'''<br />Tudi upodobitev gostote prebivalstva v ZDA prikazuje jasno delitev vzhodne in zahodne polovice države; najgosteje naseljeno območje je somestje [[BosWash]] na severovzhodu dežele, sledita pa mu urbanizirana pasova ob Tihem oceanu in Mehiškem zalivu]] Prebivalstvo je v največji meri naseljeno ob obalah oceanov: več kot tretjina slednjega ob [[Atlantik]]u, približno šestina vzdolž [[Pacifik]]a in slaba sedmina ob obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Tudi megalopolis, največja regija zgoščene poselitve, leži ob obali. Poselitev je najredkejša v agrarnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], saj tehnološko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je večina Američanov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih področij. Za ameriški narod je značilna visoka stopnja mobilnosti. Posledično se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgoščevanje prebivalstva v jugovzhodnih področjih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mesta [[ameriški severovzhod|starega severovzhoda]] in [[Velika jezera|Velikih jezer]] izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo ([[pas rje]]). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr. [[New York]] in [[Chicago]], ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finančni centri države in sveta. ==== Urbanizacija in suburbanizacija ==== Prvi [[Popis prebivalstva|cenzus]] leta 1790 je zabeležil več kot 95 % [[ruralen|ruralnega]] prebivalstva. Razmah [[Urbano območje|urbanih območij]] se je pričel po letu 1830, v prej neslutene višave pa ga je poslala intenzivna [[industrijska revolucija|industrializacija]] poznega [[19. stoletje|19. stoletja]], ki je do 1990. let v urbana središča vodila več kot tri četrtine prebivalcev države. Za rast mest je bil resnično pomemben pritok tujih [[imigracija|imigrantov]], ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena in [[kriminal]]. Mesta se razvijajo še danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri začrtane že v zgodnjem [[20. stoletje|20. stoletju]]. [[Slika:South San Jose (crop).jpg|thumb|300px|left|'''Identične montažne hiše v predmestju [[San Jose, Kalifornija|San Joseja]]'''<br />[[predmestja ZDA|Predmestne soseske]] večinoma montažnih hiš so nespregledljiva značilnost demografske podobe ZDA že vse od obdobja po drugi svetovni vojni, ko se je v času blaginje pričela hitra gradnja naselij v prostranih neposeljenih in zelenih okolicah ameriških velemest]] Premožnejši sloji so se z začetkom 19. stoletja in boljšimi [[promet]]nimi povezavami pričeli umikati iz onesnaženih in prebivalstveno nasičenih mestnih jeder, kar je naznanilo val [[suburbanizacija|suburbanizacije]] z viškom po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so se z bojišč vrnili mnogi vojni veterani in je zavladala blaginja. Tako so zrasle socialno razmeroma homogene predmestne soseske z mnogokrat identičnimi hišami, kjer je bilo v času t. i. [[baby boom]]a opaziti množice družin z otroki. Ljudem so v predmestja sledile tudi [[storitvene dejavnosti]] – razvili so se veliki [[nakupovalni center|nakupovalni centri]], zaradi nižjih [[davek|davkov]] in lažje dostopnosti pa so se tja umaknila tudi mnoga [[podjetje|podjetja]]. Dostopnost predmestnih sosesk z [[javni prevoz|javnim prometom]] je bila nerazvita, zato je izbruh suburbanih okolij povzročil tudi razmah uporabe [[avtomobil]]ov. Kljub vsemu imajo mestna jedra tudi danes več pomembnih socialnih funkcij.<ref>Klepp, Susan E.: United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD</ref> === Okolje in družba === Že prvi evropski priseljenci so se zavedali velikih možnosti, ki jih ponujajo [[naravna bogastva]] te dežele. Tudi zato so se ZDA hitro razvile v vodilno [[agrikultura|agrikulturno]] in kasneje [[industrija|industrijsko]] silo. Tako je človek s svojim delovanjem močno preoblikoval [[zemeljsko površje|površje]], gozdove severa in severovzhoda ter prerije Velikega nižavja spremenil v polja, z [[lov]]om pa iztrebil mnogo domorodnih živali. Izjemen negativen učinek na okolje sta imeli tudi sprva [[industrijska revolucija]] in nato [[demografska eksplozija]]. Prvi znaki [[okoljevarstvo|okoljevarstvene]] zavesti so se v Združenih državah pojavili v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], ko je vlada vzpostavila nekaj naravnih rezervatov. Kljub temu je trajalo do 60. letih [[20. stoletje|20. stoletja]], preden je družba ZDA širše spregovorila o okoljskih problemih. Takrat so se dogajale nekatere konvencije, povečalo se je število [[naravni rezervat|naravnih rezervatov]], deklarirano varovanje [[ekosistem]]ov ipd. Kljub temu ostajajo tako kot v ostalem industrializiranem svetu v sedanjosti ekološke težave problem ogromnih razsežnosti in smeri. Združene države za primer proizvedejo 20 % svetovnih izpustov [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje|atmosfero]], a se kljub temu nočejo zavezati [[Kjotski protokol|Kjotskemu protokolu]]. [[Indijanci|Indijanski]] naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili so [[nomadi]] in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah, [[zlato|zlatu]] in [[srebro|srebru]] ter obilici [[divjad]]i. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin. [[Slika:Farmer walking in dust storm Cimarron County Oklahoma2.jpg|thumb|300px|'''Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju'''<br />Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovano [[Dust Bowl]], je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja]] V tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] so bili pripadniki [[transcendentalizem|transcendentalizma]] tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega [[narodni park|narodnega parka]] [[Yellowstone]] 1872. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne [[suša|suše]] in degradacije rodovitnih področij v času [[Dust Bowl]]a tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in hitro množenje prebivalstva s fenomenom [[baby boom]] – posledice so bile koncentrirane količine [[smog]]a, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države. Leta 1962 je knjiga ''[[Nema pomlad]]'' prevetrila miselnost ljudi, takisto neugodni rezultati znanstvenih raziskav. Svoj delež k zaskrbljenosti ljudi sta prispevali tudi »goreča reka« [[Cuyahoga]] leta 1969 in [[jedrska nesreča]] na [[Jedrska elektrarna Otok treh milj|Otoku treh milj]] deset let kasneje. Od takrat dalje je mnogo razprave o okoljevarstvu, ki pa tudi danes ne obrodi učinkovitih sredstev boja proti degradaciji naravnega okolja. Neučinkovitost je v splošnem rezultat človekove želje po življenjskem udobju, posebej za ZDA pa so značilni nenehni spori med gospodarstveniki in zagovorniki idej o varovanju okolja. Prvi namreč v omejevanju eksploatacije naravnih virov vidijo oviro svojemu gospodarskemu razvoju in njihovo nasprotovanje je temeljito že vse od pričetkov sodobne ekološke zavesti v drugi polovici 20. stoletja: [[Sagebrush Rebellion]] na zahodu Združenih držav je podprl [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ki se je leta [[1981]] s konservativnimi idejami povzpel na predsedniško mesto ter aktivno ukrepal v smer svobodnega [[kapitalizem|kapitalizma]] in omejevanja ekološko usmerjenih dejavnosti. Danes je priljubljena ideja o [[trajnostni razvoj|trajnostnem razvoju]], zaradi [[globalizacija|globalizacije]] pa prihaja do sicer neučinkovitega mednarodnega sodelovanja. ==== Naravna bogatstva ==== Gospodarski uspeh ZDA delno temelji na njihovih [[naravna bogastva|naravnih bogastvih]]. To pomeni zgodovinsko velike površine danes močno skrčenih [[gozd]]ov, bogata [[ribolov]]na območja in število [[industrijski minerali|mineralnih]] nahajališč pretežno na zahodu države – ZDA so največja proizvodnica [[fosfati|fosfatov]], pa velika proizvodnica [[zlato|zlata]] in [[srebro|srebra]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] ter tudi [[gradbeništvo|gradbenih]] materialov.<ref>Watts, Michael: United States Economy. Encarta Referency Library Premium 2005 DVD</ref> Poleg vsega tega pa je veliko število farm oziroma rančev, kjer na velikanskih površinah pridelujejo kulturne rastline. ZDA je v notranjosti večinoma ravna. Tam pihajo močni vetrovi, ki jih [[vetrna energija|uporabljajo]] za proizvodnjo elektrike za gospodinjstva. Cena tako pridobljene energije je nizka, kar pripomore k večji izkoriščenosti takih virov in večanju prebivalstva. ==== Naravne nesreče ==== [[Slika:New Orleans Survivor Flyover.jpg|thumb|300px|'''Opustošenje po orkanu Katrina'''<br />[[Orkan Katrina]] je leta 2005 ob obalah Mehiškega zaliva povzročil obilico gmotne škode in številne človeške žrtve; v nudenje pomoči prebivalcem močno opustošenega [[New Orleans]]a so se vključili pripadniki oboroženih sil]] V vedno večji meri gre za [[suša|suše]], zgodovinsko je tako znan [[Dust Bowl]], medtem ko danes dolga obdobja brez padavin preživljajo jugozahodne regije ZDA. V tem času često prihaja do uničujočih [[požar]]ov. [[tornado|Tornadi]] pustošijo po [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]] [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]] in [[srednji zahod ZDA|srednjega zahoda]], kjer se zlasti v pomladnem in poletnem času srečajo očitno različne si zračne mase – območje, znano kot ''[[Tornado Alley]]''. Še ena [[vreme]]nsko pogojena nevarnost so [[orkan]]i, ki pustošijo po obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. [[Zgodovina ZDA]] pomni nekaj večjih [[poplava|poplav]] in [[zemeljski plaz|zemeljskih plazov]], a so danes bolj pereče lokalne poplave na goratem jugozahodu. V zimskem času v hladnejših predelih življenje ohromijo tudi [[snežni metež]]i. Zahodna obala Združenih držav in deli [[Aljaska|Aljaske]] so izpostavljeni [[ognjenik|ognjeniški]] aktivnosti in [[potres]]om, saj so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]]. [[Vroča točka]] z ognjeniško aktivnostjo so neeksplozivni ognjeniki [[Havaji|Havajev]], medtem ko je eksplozivni vulkan [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveta Helena]] na severozahodu ZDA. == Zgodovina == : ''Glavni članek: [[Zgodovina Združenih držav Amerike]]'' === Predkolonialna in kolonialna Amerika === Do danes raziskana zgodovina ameriškega prebivalstva se prične pred okvirno 15 tisoč leti, ko so ljudstva iz [[Azija|Azije]] prečkala [[Beringov preliv]]. Iz njih so izšli domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih bolezni [[stari svet|starega sveta]], ob prihodu [[zahod]]nih priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi<ref>{{navedi splet |url=https://claremontreviewofbooks.com/new-world-old-myths/|title=New World, Old Myths: A review of 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus by Charles C. Mann|publisher=Claremont Review of Books (Thornton, Bruce S.)|accessdate=24.11.2021}}</ref> govorilo okoli 350 jezikov. Viške teh kultur so pomenile civilizacije [[Azteki|Aztekov]] in [[Inki|Inkov]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter [[Misisipijci|Misisipijcev]] in [[Pueblo]] v [[Severna Amerika|Severni]]. [[Slika:Columbus Taking Possession.jpg|thumb|300px|left|[[Krištof Kolumb]] ob iskanju zahodne poti v Indijo naleti na ameriško celino in s tem prične dobo mogočne ter agresivne nadvlade zahodnega sveta nad ameriškimi in afriškimi staroselci]] Pred [[Velika geografska odkritja|velikimi odkritji]] je prišlo le do bežnih stikov [[Vikingi|Vikingov]] s celino okoli leta 1.000 in morebiti še evropskih ribičev v bližini leta 1480. Vzpon [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]] pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo načeli [[Portugalska|Portugalci]], in je dodobra ter za vedno spremenila svet. [[Krištof Kolumb]] pod [[Španija|špansko]] zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti v [[Indija|Indijo]] leta 1492 naletel na [[Karibi|Karibske otoke]], nedolgo za njim (1499) pa je [[Amerigo Vespucci]] ob plutju vzdolž obal Južne Amerike potrdil, da gre za še neznano celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja. To je bila katastrofalna prelomnica za [[ameriški staroselci|ameriške]] ter [[afroameričani|zahodnoafriške staroselce]], na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasneje [[kultura ZDA|ameriške kulture]]. Indijanci so enormne žrtve (90-odstotni padec števila prebivalstva) utrpeli zaradi [[vojna|vojn]], še posebno pa zaradi [[epidemija|epidemij]] evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Sveži [[novi svet]] je potreboval neizčrpljive zaloge [[delovna sila|delovne sile]], za katero so bili najbolj primerni zasužnjeni in uvoženi staroselci [[Afrika|Afrike]]. Po letu 1519 so prve kolonije ustanovile [[Španija]], [[Portugalska]], [[Francija]], [[Nizozemska]] in [[Anglija]]. Vsaka izmed držav je vodila svojo politiko: Španija je odprla velike [[rudnik]]e in [[agrikultura|agrikulturni]] sistem v [[Mehika|Mehiki]], Južni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala suženjsko agrikulturno kolonijo v [[Brazilija|Braziliji]], Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse navedene kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angleži pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameriškega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile španske naselbine stare že okoli 100 let. Angleži, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, večinoma željni trgovanja z indijanci in kmetovanja v južnih kolonijah ter posledično z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angleži v [[17. stoletje|17. stoletju]] v novi svet poslali 400 tisoč svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospešeno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih družbenih razmer v domači deželi, kar je zlasti pestilo [[puritanci|puritance]]; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in revščino med prebivalci. Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivu [[Chesapeake]] (današanja [[Virginija]]) leta 1607 in na področju današnjega [[Massachusetts]]a leta 1620. Kolonija [[Jamestown]] v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z družinami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemlja [[tobak|tobačna]] plantaža z discipliniranimi [[suženjstvo|sužnji]] in nekaj [[beli človek|belskimi]] družinami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike. [[Nova Anglija]] v kasnejšem Massachusettsu pa je bila sekularna družba s preštevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava revščine. Anglija je nadalje do leta 1640 ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta čas zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonij]] je še posebno za Angleže z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev. === Osamosvojitev in zgodnja suverenost === ==== Osamosvajanje ==== : ''Glavni članek: [[Ameriška revolucija]]'' Že pred [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško vojno za neodvisnost]] se je na območju kasnejših Združenih držav bílo več vojn, tako sprva med priseljenci in indijanci, nato pa med kolonijami različnih držav, ki so svoje [[Evropa|evropske]] spore prenesle na kolonije. [[Slika:Boston tea party.jpg|thumb|300px|'''[[Bostonska čajanka]]'''<br />V ameriške staroselce preoblečeni protestniki so v znak nasprotovanja britanskim ukrepom proti moči ameriških kolonij z britanske ladje v morje zmetali zaboje čaja, kar je bil simbolni začetek ameriške revolucije]] Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] so se pričeli na osnovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnim [[britanski imperij|britanskim imperijem]] vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj in premikov vojske iz zaledja (boji z indijanci) v smer proti belim prebivalcem ter nazadnje napotitve angleške vojske v [[Boston, Massachusetts|Boston]] in iz tega izhajajočega [[bostonski pokol|bostonskega pokola]] leta [[1770]] s 5 smrtnimi žrtvami. Povod [[revolucija|revoluciji]] pa je bila t. i. [[bostonska čajanka]] tri leta kasneje. Leta [[1774]] je bil v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]] sklican [[kontinentalni kongres]], kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. [[Drugi kontinentalni kongres]] leta [[1776]] je 4. julija izdal [[deklaracija o neodvisnosti ZDA|deklaracijo o neodvisnosti]]. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. [[Pariška pogodba 1783]] je priznala neodvisnost Združenih držav. Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko ne beli nelastniki in ženske ne črni prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni nič dobrega pomenila niti za indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse. Sklep drugega kontinentalnega kongresa je bil, da mora vsaka izmed držav ustanoviteljic še pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA izdelati in sprejeti svojo [[ustava|ustavo]]. Te ustave so bile bolj kot ne naperjene proti [[izvršilna oblast|izvršilni oblasti]] in so zagotavljale nekatere neodtujljive pravice ter delile oblast na tri veje. Velika suverenost je bila državam podeljena in zvezna oblast ustanovljena s [[Articles of Confederation|točkami konfederacije]]. [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavna konvencija]] 1787 je sprejela dvodomni zvezni [[parlament]] in v posameznih državah naposled potrdila zvezno ustavo, navadno z obljubo, da bo ta upoštevala listino [[Bill of Rights]]. ==== Zgodnji politični in geografski razvoj ==== Zaenkrat še redko prebivalstvo nove države, ki je štelo 4 milijone oziroma 1,7 prebivalca na km², se je v obdobju po vojni na politični ravni ukvarjalo zlasti z deljenjem zvezne in lokalne oblasti in z močjo oblasti nasploh. Do oblikovanja močne in številnejše vojske je prišlo v obdobju evropskih [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je ameriška podpora Združenemu kraljestvu kot trgovskemu partnerju prinesla neprijateljske odnose s Francozi. V obdobju predsednika [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]] je prišlo do novih trenj tudi z Združenim kraljestvom, ki ni spoštovalo trgovske suverenosti ZDA. Leta [[1812]] je naposled izbruhnila [[druga ameriško-britanska vojna|druga vojna z Britanijo]]. [[Oborožene sile ZDA]] so napadle angleško kolonijo [[Kanada|Kanado]], ki bi bila njihov talec. Sprva so uspehe želi Britanci, nazadnje pa so odločilne zmage dosegali Američani in vojne je bilo leta [[1814]], po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] padcu in sklenitvi miru v [[Evropa|Evropi]], konec tudi v ZDA. Obdobje po drugi vojni z Britanijo je znano kot [[doba dobrih čustev]] (angleško ''Era of Good Feelings''). Leto 1815 je v Evropo prineslo dolgotrajni mir in posledično se je enako zgodilo tudi z ZDA. Prvič po osamosvojitvi so ZDA tako imele čas, ki so ga lahko posvetile notranjim zadevam. To ni pomenilo nič dobrega za domorodce, saj so jih priseljenci do 1830 pospravili onkraj [[Misisipi]]ja in do njega razširili svojo kulturno pokrajino. Območje [[Velika jezera|Velikih jezer]] do 1780. let skorajda ni poznalo belih prebivalcev. Leta 1860 pa je tam živela petina vseh prebivalcev in geografski center populacije priseljencev se je premaknil v [[Ohio]]. Ti priseljenci so v regijo prišli v dveh migracijskih tokovih. Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angleški vojni črno. [[Irokezi]] v državi [[New York (država)|New York]] so bili omejeni na [[indijanski rezervat|rezervate]], mnogo pa jih je odšlo v Kanado. Pripadniki plemena [[Shawnee]], ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpršeni po območju. Preostanek staroselcev se je premaknil v [[Missouri]] ali [[Mehika|Mehiko]]. Iz istega obdobja je znana prisilna deložacija indijanskih plemen na območje današnje [[Oklahoma|Oklahome]], ko je na poti umrlo okoli 4 tisoč indijancev ([[pot solza]]). [[Slika:American Progress (John Gast painting).jpg|thumb|300px|Jasna usoda (angleško ''[[Manifest Destiny]]'') vodi utelešeno [[Columbia|Kolumbijo]] v novi svet z namenom civiliziranja divjih pokrajin prostrane celine; staroselci in divjad se umikajo civilizaciji, ki potuje z dovršenim transportom, prinaša kulturo (v obliki knjig) in tehnologijo (telegraf)]] Po letu 1803 je sledilo nezadržno raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkajšnja država je bila [[Louisiana]] v letu 1812. Počasi so priseljenci naselili tudi sicer mehiški [[Teksas]], širjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja »jasne usode« (angleško ''[[Manifest Destiny]]''). [[Kongres ZDA|Kongres]] je po uboju okoli deset ameriških vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki ([[ameriško-mehiška vojna]]), njen oboroženi odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboličnih 15 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] so ZDA tako odkupile [[Teksas]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] in [[Nova Mehika|Novo Mehiko]]. === Državljanska vojna === : ''Glavni članek: [[Državljanska vojna ZDA]]'' Socialne razlike med [[sever ZDA|severom]] in [[Ameriški Jug|jugom]] države so bile očitne vse od ustanovitve države dalje – sever je bil usmerjen v [[manufaktura|manufakturno]] proizvodnjo in [[tržno gospodarstvo]], veljala pa je načelna svoboda posameznika; standard je bil višji, miselnost pa bolj napredna. Na drugi strani je gospodarstvo juga slonelo na [[plantaža|plantažništvu]] in je bilo bistveno odvisno od mednarodnega trgovanja ter [[sužnjelastništvo|sužnjelastniškega]] sistema. Zaslužki posameznikov so bili veliki, medtem ko je bil gmotni položaj večine slab. Regija je bila vrh vsega politično osamljena, sužnjelastništvo drugod po svetu s posameznimi izjemami ni bilo več uveljavljeno. Ta čas so zaznamovale tudi socialne reforme [[Andrew Jackson|Andrewa Jacksona]], ko je [[demokracija]] postala tako rekoč masovna in ne več v rokah lastniškega sloja. [[Volilna pravica|Volilna]] in druge pravice so bile sicer še vedno le nedosegljiva želja [[črnci|črncev]]. Družbenopolitične razlike so bile z različnimi motivi tajene ali umetno blažene vse do pricepitve zahodnih ozemelj z Mehiko, ko je prišlo do vprašanja tipa sistema v teh novih predelih ZDA. [[Abraham Lincoln]], goreč [[republikanci|republikanski]] privrženec svobodnih črncev, je slavil zmago na predsedniških volitvah [[1860]] in s tem sprožil plaz odcepitev južnih držav, ki niso več upale na izboljšanje okoliščin za svoj družbeni sistem. Še bolj razgrete so postale razmere s krvavimi civilnimi obračuni v [[Kansas]]u. [[Slika:Battle of Gettysburg.jpg|thumb|300px|left|'''Žrtve bitke v državljanski vojni'''<br />[[Bitka pri Gettysburgu]] julija 1863 je bila spopad z največ žrtvami v času državljanske vojne in pomemben preobrat v prid [[Unija (ZDA)|Unije]]]] Vojna se je pričela po odločitvi severa, ki se je postavil v bran ozemeljski celovitosti Združenih držav. Slednji je imel izrazito materialno prednost, medtem ko so se oborožene sile juga bojevale na lastnem si teritoriju. Spopadi so se pričeli pri utrdbi [[Fort Sumter]], ki jo je napadla južna milica. Ob zaključku vojne je [[Unija (ZDA)|Unija]] (sever ZDA) beležila 360 tisoč žrtev, medtem ko je na strani [[Konfederativne države Amerike|Konfederativnih držav]] umrlo 260 tisoč vojakov. Osrednji vzrok je bilo vprašanje suženjstva, a to med vojno ni bilo izpostavljeno, saj je bil jug primoran računati tudi na nesužnjelastniške belce, ki bi ne bili pripravljeni bíti vojne za pridržanje pravice do sužnjev, zraven tega pa je sicer neuspešno računal tudi na podporo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]], ki se za omenjeno pravico takisto ne bi borila. Vojna je povečala moč centralne vlade in utrdila enotnost ZDA. Jug je bil opustošen, sužnjev ni bilo več, a je zaradi neučinkovitega reševanja razmer neposredno po vojni ostalo pereče vprašanje črnske enakopravnosti in ameriško družbo destabilizira tudi danes. === Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva === Po državljanski vojni je znova prišlo do vprašanj gospodarskega izboljšanja ZDA. V tem okviru so se odvile pospešene migracije prek [[Mississippi]]ja v [[Veliko nižavje]] in [[Skalno gorovje]], kjer so se priseljenci zopet spopadali z domorodci za kvalitetno zemljo. Do konca 19. stoletja so bile te regije že oblikovane v zvezne države in vključene v industriirajoče se ZDA. Pri osvajanju zahoda so nosile izreden pomen železnice; prva takšna pot do [[Pacifik]]a se je pričela graditi 1862. leta. Selitve na zahod so spodbudile tudi [[zlata mrzlica|zlate mrzlice]] začenši s [[kalifornijska zlata mrzlica|kalifornijsko]] leta 1849. Različne [[etnija|etnične]] in [[narod]]nostne skupine so se odseljevale proti zahodu v zase značilne regije. Vse to je za indijance in njihov odpor pomenilo končni udarec – [[pokol pri Ranjenem kolenu]] leta 1890. ==== Industrijska revolucija in urbanizacija ==== [[Slika:Standard oil octopus loc color.jpg|thumb|300px|'''Kartel [[Standard Oil]] s svojimi lovkami sega po oblasti'''<br />Zgodnja industrija in kapitalizem sta podjetnikom v ZDA omogočala neovirano kopičenje premoženja in oblikovanje monopolov, ki so krnili konkurenčni trg]] Zadnjih 30 let [[19. stoletje|19. stoletja]] je ZDA poneslo na mesto vodilne [[industrija|industrijske]] sile sveta. Prednjačila sta zlasti proizvodnja [[meso|mesa]] in [[rudarstvo]], poleg tega pa je bila v razmahu tudi organizacija poslov, kvaliteta vsakdanjega življenja in dela nasploh. Takšni ekspanziji so bili vzrok obilna [[naravna bogastva]], nove [[tehnologija|tehnologije]], poceni [[energija]], hiter [[transport]] in obilica [[kapital]]a ter [[delovna sila|delovne sile]] v obliki množic, ki so v tistem času že imigrirale v Združene države. Novi postopki dela so pohitrili način proizvodnje, tako je bil pomemben princip [[manufaktura|manufaktur]]. Ko so se podjetniki priučili vodenja gospodarskih aktivnosti prek velikih geografskih razdalj, se je odprla možnost velikih gospodarskih tvrdk, ki so že takrat imele nekatere lastnosti [[korporacija|korporacij]]. Slednje - s pripadajočimi [[monopol]]nimi [[kartel]]i - so se pospešeno razvijale ob koncu 19. stoletja. Industrijski napredek je močno spremenil življenja Američanov. Gospodarsko prizorišče so na novo zaznamovale velike in močne korporacije. Pomnožil se je izvoz in nekoliko tudi uvoz. Razvil se je upravniški sektor. V tem obdobju so zrasla nova mesta, med njimi najbolj opazna [[Chicago]], [[Atlanta, Georgia|Atlanta]], [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]], [[Dallas, Teksas|Dallas]] idr. Prišlo je do skokovitega razvoja domov in transporta ter dviga [[življenjski standard|življenjskega standarda]]. Praktično življenje Američanov pa je postalo nestabilno, stanje gospodarstva je pričelo orjaško nihati med [[hiperprodukcija|hiperprodukcijo]] in [[Recesija|ekonomskimi depresijami]]. Oblikovale so se velike razlike med revnimi in bogatimi državljani, tako otroci kot odrasli so delali v nezdravih in sploh nevarnih tovarniških okoljih brez tehničnih in pravnih zaščit. [[Industrijska revolucija]] je načela nesluteno degradacijo okolja. Korporacije so postale močne in pričele dirigirati življenje ter zaradi svoje obilne rasti pričele stremeti k razširitvi ZDA na nova ozemlja oziroma [[trg]]e. Epohalen industrijski razvoj ZDA je bolj kot kdajkoli prej privlačil imigrante. Med letoma 1865 in 1885 so ti na veliko izvirali v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] ([[Anglija]], [[Irska]], [[Nemčija]] in [[Skandinavija]]), medtem ko so po 1880. letih in vse tja do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] prednjačile množice iz [[Južna Evropa|Južne]], [[Vzhodna Evropa|Vzhodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] ([[Slovaki]] in [[Judje]] iz [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ter [[Rusko cesarstvo|Ruskega cesarstva]] in [[Grki]], [[Romuni]] in [[Italijani]] ter drugi). V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja so priseljenci prebivalstvenemu številu ZDA tako dodali okoli 9 milijonov, med letoma 1900 in 1914 pa še 13 milijonov. Imigrante so v ZDA napotile zlasti nezavidljive gospodarske razmere v domovinah. Pot so olajšale hitre [[parnik|parniške]] prekooceanske linije, ki so dolžino potovanja skrajšale s treh mesecev na okvirno dva tedna. Imigiranti so se udomačevali v različnih delih ZDA glede na poreklo: za primer [[Skandinavija|Skandinavci]] so bili znani po postavljanju kmetij na [[ameriški srednji zahod|srednjem zahodu]], medtem ko so se kasnejši priseljenci gostili v mestih in se v njih zaposlovali kot nekvalificirana delovna sila. [[Chicago]] je leta 1910 zajemal 80 % prebivalcev, ki so bili imigranti ali njih otroci. Imigracije in spremembe funkcij mest ZDA začenši z industrijsko revolucijo so sprožile tudi silovito [[urbanizacija|urbanizacijo]]. Tako so imela na prelomu stoletja tri največja mesta [[New York]] po 3,5 milijona, [[Chicago]] 1,7 milijona in [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] 1,3 milijona prebivalcev. Vse te socialne spremembe so sprožile reformizem zgodnjega [[20. stoletja]], katerega velik promotor je bil [[Theodore Roosevelt]] s svojim delom na področju socialnih pravic idr. S tem v zvezi so bila tudi nekolikšna prizadevanja [[ameriški črnci|črncev]] ter osvojitev volilne pravice za ženske v štirih zveznih državah do leta 1909. ==== Imperializem ==== [[Slika:10000 Miles From Tip to Tip 1899 Cornell CUL PJM 1133 01 (enhanced).jpg|thumb|300px|'''»Ten Thousand Miles From Tip to Tip«'''<br />Politična upodobitev kaže na velikost in vzpon ameriškega imperija, ki je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov]] Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile to [[Louisianski nakup]] 1803, [[ameriško-mehiška vojna]] in etnično čiščenje med [[indijanci|indijanskimi]] plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven. Glavno gonilo [[imperializem|imperialističnih]] teženj je bila potreba po širjenju trga za eksplozivno [[gospodarstvo ZDA|ameriško gospodarstvo]]. Vse to je do konca 19. stoletja Združene države vodilo v prikrito ali odkrito kolonizacijo [[Havaji|Havajev]], [[Kuba|Kube]], [[Filipini|Filipinov]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]] ([[Kitajska]]). Ameriški narod je bil že v začetku preteklega stoletja prepričan, da je kot velesila primoran po svetu deliti [[mir (družbeno stanje)|mir]] in svojo vizijo [[demokracija|demokracije]]. Še bolj prepričan je bil, da je nujno potrebno zagotavljanje neoviranega mednarodnega trga, a so bile tovrstne težnje zavite v krinko bolj kot sprva omenjeno prepričanje. Združene države so v tem duhu dosegle podpis mirovne pogodbe med [[Rusija|Rusijo]] in [[Japonska|Japonsko]] ([[rusko-japonska vojna]]) leta 1905, zaradi lastnih interesov v zvezi z izgradnjo [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] pa so podprle [[panamska revolucija|panamsko revolucijo]] in osamosvojitev te države od [[Kolumbija|Kolumbije]]. === Prva svetovna vojna === Američani se sprva niso vpletali v [[Evropa|evropske]] spore, a se je takšna izolacija končala z [[Nemčija|nemško]] agresijo na ameriške civilne ladje in nemškim dogovarjanjem z [[Mehika|Mehiko]] o zavezništvu. [[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] v Evropi se je okrepila z dodatnimi nemškimi četami po podpisu mirovne pogodbe z [[Rusija|Rusijo]], ko so nemški vojaki lahko zapustili okope na vzhodni meji. Značilne [[pozicijsko bojevanje|pozicijske bitke]] na zahodni fronti so tako postale še dodatno izčrpljujoče. Tu pa so udarec nasprotniku zadale [[oborožene sile ZDA]], ki so sveže v [[Francija|Francijo]] prispele junija 1918 pod poveljstvom [[John J. Pershing|Johna. J. Pershinga]]. Nemške sile so pričele veliko ofenzivo marca 1918, ko so bile ameriške čete pod francoskim in angleškim poveljstvom že na položajih. Američani so odbili nemški napad in septembra 1918 s svojimi zavezniki izvedli [[verdunska bitka|protiofenzivo pri Verdunu]]. Centralne sile so se tako zaradi ojačanih nasprotnih čet predale 11. novembra 1918. Vojska ZDA je izgubila le okoli 112 tisoč ljudi, pa še mnogi izmed teh so zgolj podlegli epidemiji [[gripa|gripe]] 1918 namesto padca pod sovražnikovim orožjem. Pomanjkanje moške delovne sile je v ameriške službe spravilo mnogo žensk in črncev, kar je bila podlaga za kasnejše socialne boje. Vojna je pomenila tudi rast ameriškega upravnega aparata in državno [[politična represija|represijo]], ki je botrovala več politično motiviranim sodnim procesom in obsodbam. Predsednik ZDA [[Woodrow Wilson|Wilson]] je za zagotovitev prihodnjega miru predvidel svojih [[štirinajst točk]], a so bile na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] razmeroma neupoštevane. Združene države so prispevale tudi k snovanju [[Društvo narodov|Društva narodov]], h kateremu pa zaradi notranjih nesoglasij niso nikoli pristopile in so z Nemčijo leta 1921 podpisale ločeno mirovno pogodbo. [[Versajska pogodba]] je slabo rešila povojno stanje in [[prva svetovna vojna]] je postala izhodišče za drugo. Sledeče obdobje pa je bilo znotraj ZDA čas [[rdeči strah|rdečega strahu]] zaradi zmage [[boljševizem|boljševizma]] v Rusiji. === Med vojnama: potrošništvo in velika depresija === Medtem ko so se evropske sile bavile s povojno obnovo, so ZDA izkoristile naravna bogastva svoje zemlje in svojih kolonij ter doživele ekonomski razcvet. Vse to se je izkazovalo z dajanjem velikih ameriških posojil in za razliko od preteklosti ne več njih prejemanj, z masovno potrošnjo, začetki produkcije na tekočih trakovih in enostavnimi krediti za nove posle. Prenehanje vojne industrije je zatrlo ekonomijo, a le za zelo kratek čas. Do leta 1922 je bila produkcija namreč večja kot kdajkoli prej. Nova, vodilna in prezentančna je bila proizvodnja [[avtomobil]]ov, med letoma 1916 in 1929 potrojena. Revolucijo je sprožil [[ford]]ov [[Ford model T|model T]], ki so ga zaposleni izdelovali po tekočem traku, vsak izmed njih s svojim specializiranim opravilom, ter tako zagotavljali sestavo izdelka v 93 minutah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.modelt.ca/background.html|title=The Ford Model T - A Short History of Ford's Innovation|publisher=Frontenac Motor Company|accessdate=20.8.2007|archive-date=2015-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150315112906/http://www.modelt.ca/background.html|url-status=dead}}</ref> Ta avtomobil s posledično nizko ceno je bil zato dosegljiv tudi povprečnim ljudem. Povečana mobilnost je že nakazovala trend odseljevanja urbaniziranega prebivalstva v [[predmestja ZDA|predmestja]], kar je postalo vsesplošna značilnost časa po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Razvoju avtomobilske industrije je sledil tudi razvoj drugih. Tudi [[kultura ZDA|kultura Američanov]] se je obrnila v smer [[potrošništvo|potrošništva]], saj je postala stvar [[industrija|industrije]] in ne več amaterskih kulturnikov: to je bila industrija [[časopis]]ov in [[radio|radijskega]] programa, polnega [[reklama|reklam]]. Pomemben znanilec takratne kulture so postale ženske, imenovane ''[[flapper]]''. Bile so simbol nove svobode in novih pravic žensk, a je bila na drugi strani njihova svoboda globoko omejena s številom potrošniških navad, ki so jih priklepale na usluge in izdelke – poleg uporabe [[kozmetika|kozmetike]] in urejanja pričesk so trošile tudi [[Cigareta|cigarete]]. Kultura se je razbohotila tudi med [[afroameričani|črnim prebivalstvom]], česar krona je bila [[harlemska renesansa]]. ==== Velika depresija ==== [[Slika:Lange-MigrantMother02.jpg|thumb|225px|'''''[[Priseljenska mati]]'''''<br />Mati sedmih otrok z znane fotografije preživlja veliko depresijo, ki je razdejala gospodarstvo in stabilnost družbe ZDA]] : ''Glavni članek: [[Velika gospodarska kriza|Velika depresija]]'' Povojni gospodarski razmah ZDA je dosegel svoj višek leta 1929, leto po [[Herbert Hoover|Hooverjevi]] osvojitvi predsedniškega položaja. Investitorji so v tedanjem času vlagali ogromne investicije v [[delnica|delnice]] in te so dosegale vrtoglave cene. Ta mrzlica pa je povzročila [[črni torek|borzni zlom 24. oktobra 1929]]. Neposredno za tem je sledilo prenehane trošenja, zmanjšanje produkcije v [[podjetje|podjetjih]], ukinjanje ugodnih [[kredit]]ov – spiralni padec v [[gospodarska depresija|gospodarsko depresijo]] se je pričel in nato trajal skozi vsa trideseta leta. Brezposelnost v ZDA se je leta [[1933]] povzpela na 25 %, plače preostalih zaposlenih pa so globoko padle. Za tretjino se je znižal tudi [[bruto družbeni proizvod]], do leta 1933 je propadlo čez 5 tisoč [[banka|bank]] in prek 85 tisoč podjetij. Zrasla so barakarska naselja revežev, mladi pa niso več upali na uspešno kariero in življenje. Z veliko depresijo je sovpadala dolgotrajna suša in degradacija kmetijskih površin v [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], imenovana [[Dust Bowl]]. Hoover je bil pri reševanju krize neučinkovit in zato nepriljubljen. Leta 1932 je predsedniško funkcijo tako zasedel [[Franklin D. Roosevelt]], ki je v reševanje krize s svojim programom [[New Deal]] aktivno vključil [[vlada ZDA|vlado]] in organiziral [[javna dela]]. New Deal ni končal velike depresije, pač pa je imel daljnosežne učinke pri vplivu zvezne vlade na življenja državljanov in močno ublažil posledice tega gospodarskega poloma. Domače razmere so bile postavljene v ozadje z razmahom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. === Druga svetovna vojna === Spomini iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so pri ameriškem narodu vzbujali močne antipatije do vključevanja v vihro nove svetovne vojne. [[Japonska|Japonski]] in [[Nemčija|nemški]] [[ekspanzionizem]] pa sta po začetku vojne ameriško izolacijo napravila vse manj verjetno. Japonski napad na ameriško ladijsko oporišče [[Pearl Harbour]] in takrat še ameriške [[Filipini|Filipine]] decembra 1941 je tako sprožil hitro vojno napoved Združenih držav Japonski, nedolgo zatem pa sta vojno proti prvim razglasili tudi Nemčija in Italija. Vojna je doživela svoj vrhunec leta 1944, ko so se [[Sile osi]] že umikale. Tako so [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] po predaji 200 tisoč nemških vojakov [[Bitka za Stalingrad|pri Stalingradu]] leta 1943 sile [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] izrinili s svojega ozemlja ter zasedali [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]]. Ostali zavezniki so na čelu z [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] pripravljali invazijo na okupirano [[Francija|Francijo]], ki se je zgodila na t. i. [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dan D]], 6. junija 1944 ([[operacija Overlord]]). General [[George S. Patton]] je oborožene sile kasneje vodil prek Francije proti [[Pariz]]u, ta je bil osvobojen 25. avgusta 1944. Zadnji nemški napad je bil [[ardenska ofenziva (1944)|ardenska ofenziva]] 1944. Zavezniki so vstopili v Nemčijo marca 1945 in s silami Sovjetske zveze obkolili [[Berlin]] ter dosegli predajo sil Tretjega rajha 8. maja 1945, po [[Moskva|moskovskem]] času 9. maja. [[Slika:Torpedoed Japanese destroyer Yamakaze sinking on 25 June 1942.jpg|thumb|300px|'''Potapljajoča se uspešno torpedirana japonska bojna ladja, posneta skozi periskop ameriške podmornice'''<br />Oborožene sile ZDA so velik del svojih sredstev usmerile v [[pacifiška vojna|pacifiško prizorišče]] druge svetovne vojne, na katerem so se odvijale bitke tudi po porazu nacistične Nemčije]] Zlasti za ZDA pa vojna še ni bila končana: zahrbtne kopenske, morske in zračne bitke [[Vojna za Tihi ocean|Pacifika]] so še vedno divjale. Japonska vojska je namreč po začetku agresije na Združenim državam priključena ozemlja osvojila [[Filipini|Filipine]], [[Malajski polotok]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]] in [[Burma|Burmo]]. Junija 1942 je prišlo do preobrata ob zavezniški zmagi v [[bitka pri Midwayu|bitki pri Midwayu]] in [[oborožene sile ZDA]] so izpod Japonske prevzemale otok po otok ter dokončno strle japonsko mornarico v [[bitka v Lejtskem zalivu|bitki v Lejtskem zalivu]] na Filipinih oktobra 1944. Ker se japonski imperij kljub temu ni vdal, so ZDA po bridkih izkušnjah z [[Iwo Jima|Iwo Jime]] in [[Okinawa|Okinawe]] pričele razmišljati o uporabi [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. Slednje je z bombardiranjem japonskih [[Hirošima|Hirošime]] in [[Nagasaki]]ja septembra 1945 naposled končalo svetovno vojno. Iz priprav na vojno je izviralo obsežno ojačanje moči in velikosti državne uprave, takisto je poskočil zvezni proračun, kar je pomagalo k potrditvi Združenih držav kot vojaške, gospodarske in politične [[velesila|velesile]]. Druga svetovna vojna je bil tudi čas povečanih regulacij države na političnem in gospodarskem področju, vojna pa je povzročila konec velike depresije z obsežnimi vlaganji države v vojno gospodarstvo. Na delovnih mestih se je znašlo še več afroameričanov in žensk, prvi so se v velikem številu preselili na industrijski sever. Svetovna vojna je bila tudi razlog sumničavosti do japonskih Američanov, ki so bili v velikih številih pridržani v taboriščih zaledja zahodnih Združenih držav. Nova tehnološka odkritja svetovne vojne so predrugačila prihodnje življenje, med drugim so oblikovale osnovo današnji [[elektronika|elektroniki]]. === Hladna vojna === Za ZDA sta čas po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] močno zaznamovali [[hladna vojna]] na področju [[zunanja politika|zunanje politike]] in [[hiperpotrošnja]] na notranji ravni. Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zvezo sovjetskih republik]] in [[zahodni svet|zahodnimi]] državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskega [[ekspanzionizem|ekspanzionizma]], razhajanja so bila vedno večja in britanski premier [[Winston Churchill|Churchill]] je marca 1946 prvič govoril o [[železna zavesa|železni zavesi]]. [[Slika:Marshall Plan poster.JPG|thumb|225px|left|'''Plakat v podporo Marshallovemu načrtu'''<br />Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali do [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil v [[zahodni blok]], nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialistični [[vzhodni blok]] z ZSSR na čelu]] Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svoje [[geopolitika|geopolitične]] interese, zaradi česar so s [[Turčija|Turčijo]], ki leži na prehodu [[Črno morje|Črnega]] v [[Sredozemsko morje]], želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države. [[Trumanova doktrina]] ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila [[komunizem|komunistična]] revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskimi]] in sovjetskimi silami podprti [[Grčija|grški]] komunisti grozili s strmoglavljenjem [[monarhija|monarhične]] vlade leta [[1947]]. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvoj [[socializem|socialističnih]] režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa, [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] odzval z blokado [[Berlin]]a, ki je bil tako kot preostala [[Nemčija]] razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije. Zaradi grožnje napada Sovjetske zveze na [[zahodni blok]] se je 11 [[demokracija|demokracij]] te regije združilo v vojaški pakt [[NATO]] in v njegovem okviru izdelalo doktrino, po kateri je napad na članico napad na vse. Nastanek NATO je povzročil tudi ustanovitev [[Svet za vzajemno ekonomsko pomoč|Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč]] v vzhodnem bloku. Kasneje, avgusta 1949, je ZSSR uspešno preizkusila [[jedrska bomba|jedrsko bombo]] in se februarja 1950 povezala v zavezništvo z novoustanovljeno komunistično [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]]. Politika zadrževanja je tako pridobila nove dimenzije, saj so tudi Rusi nastopili z grožnjo uporabe [[atomsko orožje|atomskega orožja]]. [[Harry Truman|Truman]] je nato naročil izdelavo močnejše [[vodikova bomba|vodikove bombe]] in ob tem tudi povišanje vojaškega proračuna na štirikratno prejšnjo vrednost ter organizacijo propagande za prepričevanje naroda v potrebo po [[oboroževalna tekma|oboroževalni tekmi]]. Merjenje moči je nato potekalo v [[korejska vojna|korejski vojni]]. Leta 1958 so Združene države ustanovile vesoljsko agencijo [[NASA]], ki je bila eden izmed bistvenih akterjev prihajajoče [[vesoljska tekma|vesoljske tekme]]. ZDA so nekoliko za Sovjetsko zvezo januarja 1958 v orbito spustile prvi [[umetni satelit]] [[Explorer 1]], ravno tako za svojimi tekmeci pa še prvega človeka, [[John Glenn|Johna Glenna]]. Hladna vojna je znotraj Združenih držav povzročila živčno protikomunistično paranojo: prebivalstvo je bilo aktivno pripravljeno na sovjetski jedrski napad, na prvem mestu [[Politična levica|levičarski]] posamezniki in skupine pa so bili izpostavljeni [[politična represija|represiji]]. Hladna vojna je v ameriški družbi povzročila razprtije, saj je bila nekoliko bolj zmerna stran prepričana, da je bila sovjetska agresivna politika le posledica ostrih protikomunističnih potez ZDA. Na drugi strani je vladala ideja, da je bila sovjetska politika širjenja presilovita in da je bila posledična hladna vojna neizogibna, saj naj bi se komunizem širil v vse regije z vakuumom politične moči. Tako zunanjo politiko kot tudi življenje Američanov v deželi sami je v [[1960.|šestdesetih letih]] močno ožigosala [[vietnamska vojna]]. ZDA so jo pričele za preprečitev širjenja komunizma po [[jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]], tja so pošiljali več in več enot ter se naposled ujeli v zahrbtno [[Džungelsko bojevanje|džungelsko vojno]]. Ko so se poraženi umaknili iz dežele, se je družbeno razpoloženje do vlade zaradi izgubljene vojne in neposredno zatem še [[afera Watergate|afere Watergate]] zelo poslabšalo. [[John F. Kennedy]] je hladno vojno negoval dalje v šestdeseta leta: Združene države so še dalje dovajale pomoč nekomunističnim državam, povečale so število svojih vojakov in raket, ubadale so se tudi s problematično [[Kuba|Kubo]]. [[Revolucija]] v tej državi in njeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki je pripeljalo do skrite namestitve jedrskih konic na otoku, se je izrazilo v živčnem sporu in [[Kubanska raketna kriza|skorajšnjem spopadu]] obeh svetovnih velesil. === Povojno obdobje znotraj ZDA === [[gospodarstvo ZDA|Ameriško gospodarstvo]] povojnega časa je bilo zopet na nogah. [[Potrošnja|Potrošniki]] so zahtevali [[storitev|storitve]] in [[izdelek|izdelke]], proizvodnja se je sledeč temu obilno povečala in odprla množine novih delovnih mest. Tudi Marshallov načrt in njegovo nudenje obilice novih trgov ter državno zapravljanje za hladno vojno sta blagodejno vplivala na število delovnih mest. V [[1950.|petdesetih letih]] je tako 6 % svetovnega prebivalstva, živečega v ZDA, proizvedlo polovico svetovnih [[temeljna dobrina|dobrin]]. Bistvenega pomena je bil tehnološki napredek. Sicer je bila velika novost večajoči se [[storitveni sektor]], ki je ob bok množicam delavcev [[modri ovratnik|modrega ovratnika]] postavila množice delavcev [[beli ovratnik|belega ovratnika]]: širil se je močan [[srednji razred]]. [[življenjski standard|Standard življenja]] se je neprimerno dvignil in omogočil več in več ljudem prestop v srednji razred, kamor se jih je po vojni kvalificiralo dve tretjini. To je bil rezultat medvojnega (vladno odpiranje tovarn itd.) in povojnega zapravljanja ter odpiranja novih delovnih mest. Leta 1944 je [[GI Bill of Rights]] določil ugodnosti za [[veteran]]e, med temi tudi pomoč v času iskanja službe in ugodna posojila za hiše. [[Slika:Birth Rate in USA 1934-2004.PNG|thumb|300px|'''Časovni prikaz števila rojstev v ZDA'''<br />Fenomen [[baby boom]] je povzročil velik poskok števila rojstev po drugi svetovni vojni; drugi višek je posledica številnih rojstev otrok pripadnikom prve generacije baby booma; v pričetku 21. stoletja se pričenja val upokojitev pripadnikov te številčne družbene skupine, ki bo povzročil težave v gospodarskem in pokojninskem sistemu]] Čas je zato zaznamovala [[suburbanizacija]], pojav, ko se je v petdesetih letih od 13 milijonov novih hiš zgradilo 85 % teh v predmestjih, s čimer so mesta pridobila velike obroče [[spalno naselje|spalnih naselij]]. Še en pomemben družbeni pojav je bilo drastično povečanje rojstev oziroma [[baby boom]], ki je populacijo ZDA med letoma [[1946]] in [[1964]] povečal za 76 milijonov v Ameriki rojenih prebivalcev. Navkljub vsemu pa je do konca petdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] pod pragom revščine še vedno živelo 20 milijonov deprivilegiranih Američanov. [[Afera Watergate]], kjer je šlo za nepošteno dejavnost najvišjih državnih uradnikov s predsednikom na čelu, pa tudi za njegovo laganje pod prisego, je vodila do odstopa predsednika [[Richard Nixon|Nixona]], pomenila pa je globok padec narodovega zaupanja oblastem. ==== Družbeni boji 60. let ==== [[1960.|Šestdeseta leta]] preteklega stoletja so bila v ZDA obdobje [[liberalizem|liberalnih]] reform in družbenih gibanj. [[Slika:March on Washington edit.jpg|thumb|225px|left|'''Afroameričani so enotni v boju za državljanske pravice'''<br />[[Marš na Washington za delovna mesta in svobodo]] leta 1963 je v boju za pravice afroameričanov na ulicah zveznega mesta združil 250 tisoč protestnikov, ki jih je med drugim nagovoril [[Martin Luther King]] s svojim slavnim govorom »''[[I Have a Dream]]''«]] Konvergenca dejavnosti za pravice [[afriški črnci|črncev]] je nastopila prav v 60. letih, času maršev, bojkotov, neupoštevanja [[segregacija|segregacije]] in [[diskriminacija|diskriminacije]]. Odvilo se je več mirnih ([[Martin Luther King]]) in nasilnih protestov ([[Malcolm X]]) ter manifestacije različnih vrst. Že od [[1961]]. leta dalje se je delalo na registracijah [[afroameričani|afroameričanov]] v volilni sistem, ukinjeni so bili namreč testi [[pismenost]]i in [[volilni davek|volilni davki]] ter tako omogočena volilna udeležba trikrat toliko črnim ljudem. Svoje pravice so zahtevali tudi [[ameriški staroselci]], katerih dejavnost je znana kot [[Red Power]]. [[Mehika|Mehiški]] priseljenci pa so se za udejanjenje svojih želja borili pod vodstvom [[César Chávez|Césarja Cháveza]], predsednika [[United Farm Workers Organizing Committee]]. Ženske so se pridružile reformam ameriške družbe in organizirale vse vrste odpora proti [[spolna diskriminacija|spolni diskriminaciji]]. Ženske so zasedale vse več sektorjev dela, njihovo gibanje šestdesetih let pa je pustilo pomembno pravno dediščino. Generacija [[baby boom]]a je odrasla in se znašla v [[visoko šolstvo|visokošolskem sistemu]] ter njegovih [[kampus]]ih, kjer je bila koncentrirana in imela svobodo razmišljanja ter razpravljanja o zdravju svoje družbe. Iz obdobja so zlasti znani [[hipi]]ji, ki so zavračali [[materializem]], kritizirali oblast, živeli v [[komuna]]h, poslušali [[rock]] glasbo in imeli liberalna stališča do [[spolnost]]i in [[Mamilo|drog]]. Zaznamovani so bili s svojim stilom oblačenja in vedenja ter protestiranjem. Avgusta 1969 je hipijevska subkultura dosegla svoj višek s festivalom [[Woodstock]]. Drugi del mladinskega gibanja so predstavljali [[študentsko gibanje|študentje]], ki so v tem desetletju ustanovili ''[[Students for a Democratic Society]]'' (SDS). Ta je pod taktirko [[Tom Hayden|Toma Haydena]] spisala izjavo ''[[The Port Huron Statement]]'', ki je zahtevala več demokracije (ne le demokracija v elitnih krogih), grajala ameriško usmerjenost v [[karierizem]], materializem, [[militarizem|militantno]] zunanjepolitično razpoloženje ZDA in [[rasizem]]. V SDS je bilo vključenih več kot 100 tisoč mladih. Ti protesti so imeli močan vpliv na takratno in nadaljnjo družbo ZDA, pa tudi drugih držav [[zahodni svet|Zahoda]], kjer je študentsko gibanje v istem obdobju ravno tako pokazalo svojo moč. Šestdeseta leta so bila tudi obdobje vnovič zbujenih skrbi za [[okolje]] in začetkov moderne [[naravovarstvo|naravovarstvene]] misli. === Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila === Bistveni dogodki za ZDA v zadnji četrtini [[20. stoletje|20. stoletja]] so bili konec hladne vojne, zaton [[industrijski sektor|industrijskega sektorja]] ter pojav [[globalizacija|globalne]] ekonomije in politike. [[Slika:ReaganBerlinWall.jpg|thumb|300px|'''Ronald Reagan med govorom pred [[Brandenburška vrata|Brandenburškimi vrati]]'''<br />Konservativni predsednik ZDA [[Ronald Reagan]] je leta 1987 obiskal pregrajeni Berlin in pozval k odpravi [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]]; nedolgo zatem se je pričela serija revolucij in demokratizacij ter odcepitev prej socialističnih držav, ki so povzročile razpad vzhodnega bloka in konec hladne vojne; ZDA so iz nje izšle kot edina svetovna velesila]] [[Ronald Reagan|Reagan]] je zopet pričel s pogrevanjem hladne vojne ter [[oboroževalna tekma|oboroževalno tekmo]]. [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] je označil za zlobni imperij, prek agencije [[CIA]] pa podprl protikomuniste v [[Salvador]]ju ter v [[Nikaragva|Nikaragvi]] organiziral in financiral [[Gverilsko bojevanje|gverilsko vojsko]]. Njegova ideja je bil tudi program ''[[Strategic Defense Initiative]]'', bolj znan kot »vojna zvezd«. Nedolgo zatem pa je prišlo do serije [[revolucija|revolucij]], v katerih so komunisti v letih [[1989]] in [[1990]] izgubili moč v ZSSR ter kontrolo nad svojim blokom, ki je razpadel na množico samostojnih držav. Razpad [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]] je močno spremenil svetovno politiko. Reagan se je večkrat srečal z [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačovom]] in sklenil kulturno ter znanstveno sodelovanje, zmanjšanje oborožitve ter umik raket iz [[Evropa|Evrope]]. Ameriški [[kapital]] je nato preplavil [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], kjer so se kapitalistične družbene ureditve že nameščale globoko v nova okolja. [[George H. W. Bush]] je zaradi tamkajšnjih zapletov med [[Irak]]om in [[Kuvajt]]om v regijo poslal sprva bombe, nato pa še čete. Te so porazile [[oborožene sile Iraka|iraško vojsko]], a so se umaknile, preden bi dosegle padec [[Sadam Husein|Huseinovega]] režima. Od takrat do najnovejše [[druga iraška vojna|iraške vojne]] je imel Irak stalne težave s svojo ekonomijo, politiko in Združenimi državami. [[Oborožene sile ZDA]] so zatem posredovale v [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], ki se je soočala s krvavimi [[nasledstvene vojne Jugoslavije|nasledstvenimi vojnami]]. Marca [[1999]] je zveza [[NATO]] pod ameriško pobudo bombardirala [[Srbija|Srbijo]] in [[Kosovo]], kasneje pa so tega zasedle mednarodne enote [[Združeni narodi|Združenih narodov]]. Združene države so bile tudi v tem času prepričane, da se težave svetovnih narodov tičejo tudi njih, zato so se na svoj način pričele lotevati tudi prepada med revnim in bogatim svetom, ki je in še zija med industrijskimi državami [[zahodni svet|Zahoda]] ter nerazvitimi državami [[tretji svet|tretjega sveta]]. Tudi še danes se problema lotevajo s političnim ali v primeru sile vojaških posredovanjem, saj je 80 % Američanov prepričanih, da njihova vojaška prisotnost po svetu vzpostavlja mir in stabilnost.<ref>{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/programmes/wtwta/poll/html/military/might.stm|title=Poll Results - What the World Thinks of America|publisher=BBC|accessdate=29.8.2007}}</ref> Ker nevarnosti po koncu hladne vojne v Sovjetski zvezi ni bilo več, so jo Združene države našle drugje, tokrat predvsem v [[diktatura|diktatorskih]] ali nestabilnih državah in izmikljivem pojmu [[terorizem|terorizma]]. V zadnji četrtini stoletja je močno zamiral [[industrijski sektor]] dela, medtem ko so obilen razcvet doživele [[storitvene dejavnosti]]. Združene države so uveljavile močan vpliv na razširjenem kapitalističnem mednarodnem trgu, s tega področja je pomemben premik [[produkcijska sredstva|produkcijskih sredstev]] v manj razvite države oziroma ''[[outsourcing]]''. Mednarodna trgovina je bila dodatno pospešena z internacionalnimi trgovskimi povezavami, tj. za ZDA pomembnim sporazumom [[Sporazum NAFTA|NAFTA]] in svetovno vplivno organizacijo [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]]. Vse to so bila znamenja vsesplošne [[globalizacija|globalizacije]]. V poznem 20. stoletju in danes je za ZDA aktualen močan val [[imigracija|imigrantov]] iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. ==== 21. stoletje ==== Tudi v [[21. stoletje]] so Združene države vstopile kot edina svetovna [[velesila]], katere ekonomija je cvetela. Kmalu je narod dobil zaušnico z dejanji [[mednarodni terorizem|mednarodnega terorizma]], ki je bil bodisi posredno sprovociran s strani ameriške politike bodisi izveden z njeno pomočjo.<ref>{{navedi knjigo |last=Meyssan|first=Thierry|authorlink=|year=2003|title=Velika laž : 11. september|publisher=Orbis|location=Ljubljana|id=|cobiss=122934784}}</ref> To je bila podlaga za sveže [[politična represija|represivne]] zakone in bolj agresivno [[zunanja politika|zunanjo politiko]]. [[George W. Bush]] je z izrazito [[konservativizem|konservativnimi]] stališči osvojil sporno zmago na volitvah leta [[2000]]. Sledilo je obdobje gospodarskega zatona. Bush je z agresivno politiko državne varnosti in [[vojna proti terorizmu|boja proti terorizmu]] zmagal tudi na volitvah 2004. [[Slika:September 14 2001 Ground Zero 02.jpg|thumb|200px|'''Gasilec pred ruševanimi WTC v New Yorku'''<br />ZDA so na prelomu stoletja doleteli [[teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristični napadi]], ki so zaradi svoje edinstvenosti in spektakularnosti šokirali ameriško in svetovno javnost, nadalje pa povzročili tok dogodkov, ki so destabilizirali politične razmere v svetu.]] Ugrabljena potniška letala so 11. septembra 2001 napadla civilne cilje v vzhodnem delu Združenih držav ([[teroristični napadi 11. septembra 2001]]). Vlada je za izvajalca tega največjega napada na ZDA po japonskem bombardiranju [[Havaji|Havajev]] v drugi svetovni vojni označila [[islam]]sko [[fundamentalizem|fundamentalistično]] organizacijo [[Al Kaida]], ki sicer nikoli ni prevzela odgovornosti za napade. Sicer naj bi bila ta odgovorna tudi za napade na več ameriških ciljev po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v preteklih letih. Sledil je vojaški napad na [[Afganistan]] v poznem letu 2001 in dve leti kasneje še invazija na [[Irak]]. Razmere zaradi lokalnega [[partizansko bojevanje|partizanskega]] odpora niso bile stabilizirane, boj z močnimi elementi [[državljanska vojna|državljanske vojne]] se je leta 2007 tako še nadaljeval, medtem ko je vlada ZDA že globoko razmišljala o možnih učinkovitih rešitvah nezavidljivih razmer. == Politika in uprava == {{Politika ZDA}} : ''Glavni članek: [[Politika in uprava Združenih držav Amerike]]'' [[Politika|Politični]] in upravni sistem Združenih držav temeljita na osnovnih načelih [[predstavniška demokracija|predstavniške demokracije]]. Po takšnem sistemu državljani volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnovi [[ustava|ustave]] vzpostavili ustanovitelji ZDA proti koncu [[18. stoletje|18. stoletja]]. [[Slika:USCapitol.jpg|thumb|300px|left|'''Kapitol'''<br />[[Kapitol]] v zveznem mestu [[Washington, D.C.|Washington]] je skupaj z [[Bela hiša|Belo hišo]] simbol zveznih oblasti ZDA; je sedež [[kongres ZDA|kongresa Združenih držav]]]] Upravna metropola države je [[Washington, D.C.]], kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti, tako [[kongres ZDA|kongresni dom]] in [[Bela hiša|Belo hišo]] ter poslopje [[vrhovno sodišče ZDA|vrhovnega sodišča ZDA]]. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi na [[zvezne države ZDA|zvezne države]] z razmeroma visoko stopnjo [[politična avtonomija|avtonomije]], kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav. Pomemben segment je [[zunanja politika]]. Združene države so namreč iz [[hladna vojna|hladne vojne]] izšle kot edina preostala svetovna [[velesila]], ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj politični, pa tudi [[gospodarstvo|gospodarski]] in [[kultura|kulturni]] vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi [[oborožene sile ZDA]], najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta. === Politični sistem === Vodstvo Združenih držav naj bi se tako držalo filozofskih načel, da je država vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerov [[monarhija|monarhičnih]] oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale z [[bog|božjim]] poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavniška oblast moč na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo te svoje predstavnike. Uravnoteženje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi preprečevalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in moč nadzorovanja druge: [[predsednik republike]] je zmožen na zakone [[kongres ZDA|kongresa]] vložiti [[veto (dejanje)|veto]], ob utemeljitvi na podlagi ustave pa jih lahko razveljavi tudi [[sodišče]]; na drugi strani lahko kongres ob veliki večini spremeni ustavo. [[Federalizem]] oziroma razslojevanje oblastniške moči na zveznem in državnih nivojih pa je mišljen kot orodje za boljše prilagajanje političnega upravljanja lokalnim okoljem. [[Slika:Constitution of the United States, page 1.jpg|thumb|225px|'''Prva stran ustave'''<br />[[Ustava ZDA]] je temeljni zakonski dokument države]] Oblastniška telesa Združenih držav se opirajo na [[ustava ZDA|ustavo ZDA]], ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarejša listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno po [[ameriška revolucija|ameriški revoluciji]] na [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavni konvenciji]] leta 1787 ter postala veljavna leto kasneje, zatem, ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjih [[Britanija|britanskih]] [[kolonija (geografija)|kolonij]]. Ima sedem osnovnih točk ter 27 amandmajev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega določanja pravic in dolžnosti vzpostavljajoče se oblasti ter preprečevanja zlorab političe moči. Pred ustavo je bila uprava države odgovorna [[Articles of Confederation|točkam konfederacije]], te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti. ==== Zakonodajna oblast ==== [[zakonodajna oblast|Zakonodajno oblast]] države uteleša [[Kongres Združenih držav Amerike|kongres Združenih držav]]. Ta je po ustavi razdeljen na dva doma, in sicer [[predstavniški dom ZDA|predstavniški dom]] ter [[senat ZDA|senat]]. Kongres je bil sprva mišljen kot dominantno področje oblasti, ki pa bi bilo ravno tako pod nadzorom drugih veja. Kongres s svojimi 435 člani izpeljuje [[zakonodaja|zakonodajne]] postopke, napoveduje [[vojna|vojne]], skrbi za narodno obrambo, financira zvezne programe, nadzoruje [[davek|davke]], vodi postopke proti državnim uradnikom idr. Senat ima močnejšo nadzorno funkcijo. ==== Izvršilna oblast ==== [[Slika:Air Force One over Mt. Rushmore.jpg|thumb|300px|left|'''[[Air Force One]] in gora [[Rushmore]], v katero so izklesane podobe štirih pomembnih predsednikov ZDA'''<br />[[Predsednik ZDA]] je simbol države in izvrševalec zakonov ter odločitev, ki zaradi moči Združenih držav pomembno vplivajo na celoten svet]] Izvršilna komponenta oblasti v Združenih državah je na [[predsednik ZDA|predsedniku države]] oziroma njegovem [[kabinet predsednika ZDA|kabinetu]]. Predsednik in [[podpredsednik ZDA]] sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi državljani. Zakone sicer sprejema zakonodajna oblast, predsednik pa jih je dolžan izpolnjevati, a jih ta tudi večinoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava države in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je tako [[de iure]] najbolj pomembna oseba v politično, gospodarsko in vojaško najmočnejši državi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na moč predsednika je mogoče sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet in [[ambasador]]je ter osebje [[Bela hiša|Bele hiše]], skupno več od 3 tisoč uradnikov. Osnovne zadolžitve te predsedniške funkcije so predlaganje [[zakon]]ov in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odloča zakonodajna oblast, tako tudi zveznega proračuna; vodenje zunanje politike in poveljevanje [[oborožene sile|oboroženim silam]], pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezništev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol države. ==== Sodna oblast ==== Najvišji organ s področja sodne oblasti v državi je [[vrhovno sodišče ZDA]]. Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi predsednik in potrdi [[Senat Združenih držav Amerike|senat]]. Osnovna naloga vrhovnega sodišča je preverjanje skladnosti zakonov z ustavo. Ta pravica je bila v politični sprva vprašljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnik [[John Marshall]]. Možnost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna grožnja njih snovalcem, od ustanovitve države do leta 1998 je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodišče pa nastopa tudi kot najvišje stopenjsko sodišče v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh. Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 okrajnih sodišč v vseh 50 državah in odvisnih teritorijih, ki so pristojna za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav. Naslednjo višjo stopnjo predstavlja 13 okrožnih prizivnih sodišč, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upoštevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodišče ZDA, ki je teoretično zadolženo za pritožbe na odločbe okrožnih prizivnih sodišč, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg naštetih vrst sodišč sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer računsko in davčno ter patentno sodišče. Sodišča Združenih držav so vedno bolj obremenjena s prevelikim številom primerov, saj se povečuje tako število prebivalcev kot število pravd na prebivalca. ==== Volitve in politične stranke ==== [[Volitve]] potekajo na redne presledke: predsedniške volitve se odvijejo vsaka štiri leta, na dve leti smo priča kongresnim volitvam, medtem ko čas lokalnih volitev često sovpada z nacionalnimi predsedniškimi. Ti in oni lokalni [[referendum]]i so organizirani po potrebi. [[Slika:The Gerry-Mander.png|thumb|280px|'''Volilni okraji Massachussettsa'''<br />[[Gerrymandering]], načrtno oblikovanje volilnih okrajev zavoljo političnih interesov, je imenovano po precedenčnem primeru v ameriškem Massachussettsu, kjer je guverner v načrtovanju lastnega volilnega uspeha organiziral nenavadno oblikovan volilni okraj]] Meje volilnih okrajev zarišejo državne zakonodaje, s čimer je moč manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nanaša angleški izraz [[gerrymandering]], izhajajoč iz [[19. stoletje|19. stoletja]] in imena [[massachusetts]]kega guvernerja [[Elbridge Gerry|Elbridgea Gerryja]], ki je v en volilni okraj (imel je obliko salamandra) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem praktično zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strateško načrtovanje okrajev se dogaja še danes v povezavi z bodisi preprečevanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov družbenih skupin v vzvodih oblasti – tako npr. v primerne okraje zajamejo [[afroameričani|črnsko]] prebivalstvo in povišajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika. [[politična stranka|Politične stranke]] v državi so bistveni del volitev in političnega sistema, te namreč rekrutirajo svoje kandidate in pišejo politične programe. V Združenih državah se je zavoljo [[večinski volilni sistem|večinskega volilnega sistema]], v katerem [[elektorski kolegij ZDA|elektorski kolegij]] nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje zvezne države, izrazito uveljavil dvostrankarski sistem. Pred tem, ob ustanovitvi [[republika|republike]], so bili snovalci države nenaklonjeni političnim strankam. Te so kasneje že z zgodnjim [[19. stoletje]]m pridobile na svoji veljavi, od sredine 19. stoletja dalje pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljena [[republikanska stranka ZDA|republikanska]] in starejša [[demokratska stranka ZDA|demokratska stranka]]. Demokrati so tvorci najstarejše politične stranke v državi, ki je izšla iz [[Thomas Jefferson|Jeffersonove]] koalicije konca [[18. stoletje|18. stoletja]], nasprotujoče načinu vladanja [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sprva je bilo njeno ime [[Demokratsko-republikanska stranka]], a je kasneje razpadla na dva dela, ohranil pa se je le eden, in sicer [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratska stranka ZDA]]. V današnji politični kulturi je ta splošno označena za [[Leva sredina|levosredinsko]] in kot tako vdano [[socialni liberalizem|socialno liberalnim]] in drugače naprednim idealom. Njen rival je [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanska stranka]] oziroma ''Grand Old Party'', aktivna od sredine [[19. stoletje|19. stoletja]]. V tistem času je bila napravljena iz politikov, ki so nasprotovali [[suženjstvo|suženjstvu]] in kasneje tudi vodili [[državljanska vojna ZDA|državljansko vojno]] ([[Abraham Lincoln]]). Njen idejni sistem se je s časom preobrazil in vzpostavil [[Desna sredina|desnosredinske]] oziroma [[socialni konservativizem|družbeno konservativne]] in [[gospodarski liberalizem|ekonomsko liberalne]] smernice. === Upravna delitev države === [[Slika:US states by date of statehood RWB dates.svg|thumb|300px|left|[[Zvezne države ZDA]] po datumu priključitve zvezi]] Upravnemu sistemu države in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam načeluje zvezna oblast. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] (izvirno ''state'', 4 izmed njih pa se imenujejo ''commonwealth'', kar na praktične zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene na [[okrožja ZDA|okrožja]] (v 48 državah izvirno ''county'', medtem ko upravni sistem [[Aljaska|Aljaske]] uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirno ''borough'' ter sistem [[Louisiana|Louisiane]] ime župnija oziroma izvirno ''parish''). Poseben status ima zvezno ozemlje [[Zvezno okrožje Kolumbija|District of Columbia]], ki vključuje [[Washington, D.C.]] kot prestolnico Združenih držav. Zvezno okrožje ne premore svojih zastopnikov v [[kongres ZDA|kongresu]], a ima svoj [[elektorski kolegij]] za udeležbo na volitvah predsednika države. Delno avtonomen status imajo še [[indijanski rezervati ZDA|indijanski rezervati]] ter prekomorske odvisne politične entitete, razdeljene na [[priključena ozemlja ZDA|priključena]] (izvirno ''incorporated territory'', ki je lastnina ZDA) in [[nepriključena ozemlja ZDA|nepriključena ozemlja]] (izvirno ''unincorporated territory''), slednja v različnih primerih imenovana ''possession'', ''overseas territory'' ali ''commonwealth''. Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi organizirana (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi neorganizirana (ozemlja brez lastne vlade). Od 1959. leta dalje je priključen teritorij le [[Palmyra Atoll]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], a Združene države nadzorujejo več organiziranih in neorganiziranih nepriključenih ozemelj. === Mednarodni odnosi === [[Zunanja politika|Zunanjo politiko]] zgodnje ameriške države je zaznamoval [[izolacionizem]], manifestiran v [[Monroejeva doktrina|Monroejevi doktrini]] avtonomije Amerik. Tudi oče naroda [[George Washington]] se je zavzemal za sklepanje najmanjšega možnega števila zavezništev, kar pa seveda ni izključevalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja države. Tudi na pričetek obeh svetovnih vojn se Združene države v duhu izolacionizma niso odzivale. Šele čas po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], namreč [[hladna vojna]], je ZDA resnično postavil na mesto svetovne [[velesila|velesile]] in uvedel tudi neizmeren politični, gospodarski in kulturni vpliv te države na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izražala že v njihovi stalni vpletenosti v vojaške posege po svetu ter zbiranju [[kolonija (geografija)|kolonij]] od konca [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje. Današnji mednarodni odnosi in politika države so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameriškega trgovskega ter političnega vpliva v svetu. Za svetovni kulturni Združenih držav je bistvenega pomena tamkajšnja [[kultura ZDA|kulturna]] industrija in njen izvoz. Najpomembnejšo vlogo pri političnem vplivu na tujino pa ima [[izvršilna oblast|izvršilna veja oblasti]] oziroma [[predsednik ZDA|predsednik]] ter njegovo ministrstvo za zunanje zadeve (izvirno ''[[Department of State]]''). Predsednik namreč poseduje moč podpisovanja zavezništev, upravljanja z vojsko ter izpeljevanja odločnih in hitrih zunanjepolitičnih odločitev. Nanj nekoliko vplivata komite [[senat ZDA|senata]] za zunanje zadeve ter celoten kongres s svojim odločanjem o financah in uporabi vojaške sile, pa tudi javno mnenje, ki pridobi moč odločanja na naslednjih volitvah. Združene države Amerike svoje zunanjepolitične interese uveljavljajo tudi z veliko pomočjo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem položaju. Še en, razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, so [[oborožene sile ZDA]]. ==== Oborožene sile ==== [[Slika:USS Kitty Hawk (CV-63) bow 2007.jpg|thumb|300px|'''Letalonosilka [[USS Kitty Hawk]] na vojaških manevrih'''<br />Za dominanco ZDA v svetu so bistvenega pomena tehnološko razvite oborožene sile ZDA, ki ukrepajo v primerih, ko odpovedo diplomatska prizadevanja za uveljavljanje interesov države po svetu]] [[Oborožene sile ZDA|Oborožene sile Združenih držav]] so po številu pripadnikov druga največja vojaška sila ZDA za [[Kitajska|Kitajsko]], a je še bolj zgovoren podatek o njenem proračunu: konec [[1990.|90. let]] so oborožene sile potrošile 250 milijard dolarjev vsako leto in po mednarodnih terorističnih napadih leta [[2001]] povišale svoj letni proračun na 553 milijard leta [[2007]]; znesek se stalno povečuje in po proračunu za vojaške namene postavlja Združene države daleč na prvo mesto, zapravijo namreč malone dvakrat toliko denarja kot vse članice [[Evropska unija|Evropske unije]] za oborožene sile skupaj.<ref>{{navedi splet|url=http://www.gpoaccess.gov/usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf|title=The Budget for Fiscal Year 2008|publisher=US Department of Defense|accessdate=3.12.2007|archive-date=2009-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20090810035636/http://www.gpoaccess.gov//usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf|url-status=dead}}</ref> == Gospodarstvo == : ''Glavni članek: [[Ekonomija Združenih držav Amerike]]'' [[Ekonomija]] ZDA je [[trg|tržne]] narave, a se od pristnega [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] loči po vpetosti oblasti vanj. Državna ekonomija Združenih držav je s svojega 13,24 trilijona [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] [[bruto družbeni proizvod|bruto družbenega proizvoda]]<ref>podatki Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006</ref> največji znani gospodarski sistem v zgodovini človeštva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda.<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/eb/article-78005/United-States|title=United States Economy|publisher=Encyclopedia Britannica Online|accessdate=3.2.2008}}</ref> Posledica tega visokega števila je eden najvišjih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga uživajo prebivalci Združenih držav. Danes pa nekatere gospodarsko visoko razvite države v nivoju [[življenjski standard|življenjskega standarda]] tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi še danes napaja iz tehnološkega napredka, poslovnih investicij in vedno večje izobraženosti ter usposobljenosti kadra. Tudi to najmočnejše gospodarstvo sveta pa se kot živ sistem nenehno ubada z izzivi sprememb in novih okoliščin. Že danes, zlasti pa to velja za prihodnost, na gospodarstvo vpliva starajoče se prebivalstvo: stroški [[pokojnina|pokojnin]] in drugih zadev, ki se tičejo ostarelega prebivalstva, obremenjujejo in bodo še bolj obremenjevali gospodarstvo, kar bo med drugim vodilo bodisi do večjih [[davek|davkov]] za pokojninske sklade bodisi do manjših pokojnin in drugih izdatkov, kar bo v vsakem primeru negativno vplivalo na priljubljenost politike. Drug izziv je večajoča se mednarodna konkurenca, ki jo je uvedel razmah mednarodnega trgovanja. Svoje bo prispevalo že dejstvo, da se število svetovnega prebivalstva veča hitreje kot število prebivalstva ZDA. V obziru pa je med ostalim treba imeti še razpad [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zveze sovjetskih socialističnih republik]], ki je odprl ogromne nove trge, a na drugi strani tudi mnogo nestabilnih gospodarstev in političnih sistemov, ki v svetu globalnega takisto pretresajo gospodarstvo Združenih držav. Še en predmet potencialnih skrbi so tudi resni tekmeci na mednarodnem tržnem prizorišču, kakršni sta [[Evropska unija]] – slednja ima v seštevku večji BDP od ZDA – in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]. Aktualne so tudi nikoli prej tako hitre tehnološke spremembe oziroma napredek, pa morebitna [[energetika|energetska]] nezadostnost. Slednja je povezana s čedalje bolj ostrim soočenjem dveh nasprotujočih si ideologij: prosti razvoj gospodarstva na eni strani in [[varstvo okolja]] na drugi. [[liberalizem|Liberalno]] usmerjeno ameriško gospodarstvo se sooča še s poglabljajočim se prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki družbe: najrevnejši prejmejo manjši in manjši delež skupnih dohodkov. Temu botruje velik (večji) pomen izobrazbe, ki je v ZDA stvar finančnih zmogljivosti posameznikov; dotok neizobraženih [[emigracija|emigrantov]], ki sestavljajo obsežen krog poceni [[delovna sila|delovne sile]] in povzročajo nizko ali ničelno rast plač najslabše plačanih delovnih mest; nato pa še skopa [[socialna podpora]], ki jo prekaša večina drugih tovrstnih sistemov v preostalih razvitih deželah sveta. === Gospodarski sistem === [[gospodarstvo|Gospodarski]] sistem je vsota mnogih ljudi in organizacij – posamezniki, gospodarske in delavske organizacije, socialne institucije – in dejavnikov – med drugim [[zakon]]i in regulacije. Tudi neprofitne organizacije, kakršne so javne [[šola|šole]], so del gospodarstva, saj tako kot profitne ustanove zagotavljajo določene usluge ali dobrine. V gospodarski sistem sodijo tudi [[trg]]i. Profitabilne izdelke in usluge naj bi zagotavljali privatniki, država pa igra vlogo varuha tistih gospodarskih dejavnosti, ki so z vidika dobička nesmiselne, jih [[privatni sektor]] zaradi drugih razlogov ne priskrbuje ali pa so nacionalnega pomena: obramba, [[socialni sistem]], državna [[promet]]na omrežja itd. Pomembna lastnost proizvodnje v ZDA in drugih razvitih državah je visoka mera specializacije. To je rezultat miselnosti, po kateri državljani namesto žrtovanja časa za izdelavo želenih izdelkov raje žrtvujejo denar za njih nakup. Gospodarske dejavnosti napajajo štirje poglavitni elementi: [[naravni vir]]i, [[delovna sila]], [[kapital]] in [[podjetništvo]]. Naravni viri so lahko uporabljeni za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]]. Zlasti v tradicionalnejših sistemih ti predstavljajo skoraj celoten delež ekonomije, bistvenega pomena pa so tudi danes. Združene države na svojem ozemlju premorejo obilico naravnih bogastev, kar pomeni velike površine rodovitne [[prst (pedologija)|prsti]], mnoge kilometre [[obala|obal]] z [[riba]]mi, obsežne [[gozd]]ove in [[rude|rudninska]] nahajališča. V Združenih državah je leta 2006 delovno silo – tj. vsi državljani, starejši od 16 let, ki so bodisi zaposleni bodisi preteklih 30 dni aktivno iščejo zaposlitev – sestavljalo 151,4 milijona ljudi.<ref name="The_World_Factbook">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ|title=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=21.9.2007|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226055200/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ|url-status=dead}}</ref> Ti ljudje ustvarjajo trg delovne sile, na katerem so cene takisto določene na podlagi razmerja med ponudbo in povpraševanjem – bolj so cenjeni redki, praviloma bolj učeni delavci, tisti bolj pogosto razpoložljivi in navadno slabo izobraženi pa manj. [[Brezposelnost]] se pojavlja takisto v gospodarstvu Združenih držav. Stopnja [[frikcijska brezposelnost|frikcijske brezposelnosti]] je nezanemarljiva – a tudi ne razlog za resnejšo skrb – predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menja [[delovno mesto|delovna mesta]]. [[Ciklična brezposelnost]] je kot značilnost obdobij [[gospodarska depresija|gospodarske depresije]] in recesije v [[20. stoletje|20. stoletju]] dvakrat dosegla skrb vzbujajočo stopnjo, in sicer prvič v obdobju [[velika gospodarska kriza|velike depresije]] leta 1933 s 25 % brezposelne delovne sile ter drugič v recesiji 1982-1983, malone 10 %. [[Strukturna brezposelnost]] je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpraševanju po določenih kadrih; značilna je za čas, ko so se ameriška podjetja pospešeno selila v države s cenejšimi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami različno izobraženih delavcev: leta 1998 je brez službe živel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8 % diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premoženjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Združenih držav. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premoženju v državi je svoj delež skupnih narodnih dohodkov povečalo z 42,2 % leta 1948 na 47,3 % leta 1998, medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanjšal s 4,9 % na 4,2 %.<ref>U.S. Bureau of the Census</ref> Kapital predstavljajo vsi objekti, [[infrastruktura]] in oprema, ki jih gospodarstvo uporablja za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]] oziroma nudenje [[storitev]]. Ves kapital Združenih držav je po ocenah konec 20. stoletja znašal več od 11 trilijonov ameriških dolarjev; od tega je polovico vrednosti zavzemala oprema, drugo polovico pa objekti oziroma infrastruktura. ==== Gospodarstvo in država ==== Kljub temu da je gospodarski sistem ZDA v osnovi podvržen zakonom [[prosti trg|prostega trga]], država prevzema nekatere pomembne vloge. Tako sprejema in uveljavlja zakone o lastnini in kakovostne (varnostne, zdravstvene idr.) standarde, preprečuje neprimerne ekonomske aktivnosti, skrbi za [[oborožene sile]] in druge zadeve strateškega pomena, pa tudi za javno pomoč socialno in drugače šibkim državljanom. Zraven tega se njena vpletenost v gospodarstvo izraža v proizvajanju izdelkov in nudenju uslug, ki jih [[tržna ekonomija]] zavoljo nedobičkonosnosti ne zagotavlja, pa so kljub temu bistvenega pomena za narod in državo: državne ceste, [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti nalezljivim boleznim, [[osnovno šolstvo|osnovno šolanje]] itd. Na drugi strani takšnih regulacijskih dejavnosti pa zmanjšuje produkcijo nekaterih izdelkov ali uslug (za primer [[alkohol]]) ali pa prepoveduje trgovino (v sodobnih ZDA je prepovedana trgovina z volilnimi glasovi ali sužnji). Nenazadnje pa je država ekonomsko pomembna zaradi svoje družbene oblasti, s katero je moč jasno definirati lastnino in pravila poslovanja ter stabilizirati finance. ==== Mednarodne povezave ==== <div style="font-size: 90%"> {| align="right" cellspacing="5" style="margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe" |- ! colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;"|Največji trgovinski partnerji ZDA in Slovenija (2004) |- ! colspan="3" style="background-color:#ffb"|Izvoz<ref>{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |title= U.S. Exports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate= 19.2.2008 |archive-date= 2009-02-06 |archive-url= https://web.archive.org/web/20090206093527/http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |url-status= dead }} | vrednosti ne vključujejo izvoza storitev</ref> |- ! align="left" valign="top"| Država ! align="left" valign="top"| Vrednost izvoza<br />(milijoni USD) ! align="left" valign="top"| Vrednost izvoza<br />(delež vsega izvoza) |- | [[Kanada]] | 189.101 | 23,12 % |- | [[Mehika]] | 110.775 | 13,54 % |- | [[Japonska]] | 54.400 | 6,65 % |- | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | 35.960 | 4,40 % |- | [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | 34.721 | 4,25 % |- | [[Slovenija]] | 192 | 0,0002 % |- ! colspan="3" style="background-color:#ffb"| Uvoz<ref>{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |title= U.S. Imports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate= 19.2.2008 |archive-date= 2009-02-06 |archive-url= https://web.archive.org/web/20090206093511/http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |url-status= dead }} | vrednosti ne vključujejo uvoza storitev</ref> |- ! align="left" valign="top"| Država ! align="left" valign="top"| Vrednost uvoza<br />(milijoni USD) ! align="left" valign="top"| Vrednost uvoza<br />(delež vsega uvoza) |- | [[Kanada]] | 255.928 | 17,41 % |- | [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | 196.699 | 13,38 % |- | [[Mehika]] | 155.843 | 10,60 % |- | [[Japonska]] | 129.595 | 8,82 % |- | [[Nemčija]] | 77.236 | 5,26 % |- | [[Slovenija]] | 512 | 0,0003 % |} </div> Skoraj vse svetovne [[država|države]] so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu [[1959]] je znašala 9 % državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25 %, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav so [[Kanada]], [[Mehika]], [[Kitajska]], [[Japonska]] itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na območju [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega]] in [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]], pa tudi [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Politika [[izolacionizem|izolacionizma]], po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost. Večina mednarodnega trgovanja poteka z razvitimi državami. Med drugim je uvožena tudi množica produktov, katerih izdelava bi lahko ali nekoč tudi je potekala v mejah ZDA. Združene države so kot zavezane prosti trgovini med državami prednjačile pri ustanavljanju [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] leta [[1944]], v približno istem času je isti nazor promoviral tudi [[Marshallov načrt]]. Že leta [[1947]] je bil sprejet pomemben [[Splošni sporazum o carinah in trgovini]] (angleško ''General Agreement on Tariffs and Trade'', GATT), ki je v prihodnjih pet desetletjih čistil [[carinska služba|carinske]] ovire. [[1995]]. leta je funkcije GATT prevzela danes gospodarsko svetovno pomembna [[Svetovna trgovinska organizacija]]. Na regionalni ravni je pomemben [[Sporazum NAFTA|Severnoameriški sporazum o prosti trgovini]] (angleško ''North American Free Trade Agreement'', NAFTA), ki so ga leta 1992 podpisale Kanada, Združene države in Mehika. Številke govorijo o prednostih za vse tri države, a naj bi imel dotični sporazum negativne socialne posledice zlasti v manj razviti Mehiki.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf|title=Dumping Withous Borders: Hos US agricultural policies are destroying the livelihoods of Mexican corn farmers|publisher=Oxfam|accessdate=28.1.2008|archive-date=2008-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080216014135/http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf|url-status=dead}}</ref> === Finance === [[Denar]] se v Združenih država danes nahaja v dveh glavnih oblikah: [[gotovina|gotovini]] in [[ček]]ih, vezanih na [[bančni račun|bančne račune]]. Obilico denarja tako predstavljajo le številke, ki jih ljudje prejmejo na svoj [[tekoči račun]] in jih zatem s čeki ali karticami »izbrišejo« s svojega računa. [[Ameriški dolar]] je bil pred časom, tako kot večina drugih [[denarna valuta|valut]], vezan na določeno količino [[srebro|srebra]] oziroma [[zlato|zlata]] in bil s tem vedno zamenljiv za zlato. Papirnati denar je tako služil le kot primerno sredstvo za zamenjavo, saj je bila njega nošnja enostavna stvar. S časom pa je bilo ugotovljeno, da je hranjenje razsežnih količin dragocenih kovin, s katerimi je bilo mogoče zamenjati papirnate nadomestke, zahtevno in drago, sploh pa je bil zahteven postopek prenosa teh dragocenosti v inozemstvo ob mednarodnih poslih. Združene države so leta 1971 zato ukinile plačevanje za ameriški dolar z zlatom, tj. sistem, znan kot [[zlati standard]]. Ameriški dolar je dandanes vezan le še na količino dobrin in storitev, s katero je lahko zamenjan ([[kupna moč]]), ta pa se spreminja. [[Slika:US Historical Inflation Ancient.svg|thumb|300px|'''Časovni prikaz inflacije ameriškega dolarja'''<br />ZDA so imele v obdobju po drugi svetovni vojni stabilno gospodarstvo]] [[Inflacija]] je neugoden vpliv, ki ga regulacijski vzvodi gospodarstva skušajo zajeziti. Za to posvečena ustanova v ZDA je sistem [[zvezne rezerve ZDA|zveznih rezerv]] oziroma [[banka]] zveznih rezerv, ki je centralna banka države. Sistem je pristojen za narekanje bankam glede zadrževanja financ v rezervah – niti komercialne banke namreč ne morejo v vsakem trenutku razpolagati z vsemi svojimi financami, del njih je shranjen v sistemu zveznih rezerv in po tem vzorcu uravnava količino denarja v obtoku. Ta sistem je tudi bankir državne uprave, četudi država ni njegov lastnik. Zvezne rezerve so odgovorne tudi za naročila izdajanja [[bankovec|bankovcev]] in [[kovanec|kovancev]], ki jih posredujejo ministrstvu za finance (angleško ''[[Department of the Treasury]]''). Sistem zveznih rezerv je sestavljen iz 12 regionalnih bank. === Produkti in storitve === [[Slika:BDP ZDA po sektorjih dejavnosti.png|thumb|250px|left|'''Bruto družbeni proizvod po sektorjih dejavnosti'''<br />Ekonomija ZDA je usmerjena večinoma v storitvene dejavnosti]] V strukturi [[gospodarski sektorji|gospodarskih sektorjev]] je prišlo še zlasti v [[20. stoletje|20. stoletju]] do množice sprememb. V prvi polovici stoletja so se s podeželja v urbana okolja selile številčne množice, ki so se zaposlile v [[industrijski sektor|produkcijskem]] (industrijskem) sektorju. V njegovi drugi polovici pa se je izjemno povečalo povpraševanje po [[storitev|storitvenih]] dejavnostih in [[tehnologija|tehnoloških]] presežkih, kar je velik del gospodarstva usmerilo v [[storitveni sektor]]. Potrošniki so zaradi dobrih gospodarskih priložnosti in dohodkov po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] imeli veliko [[kupna moč|kupno moč]], ki so jo želeli uporabiti tudi za nebistvene produkte. V nebo pa je šla tudi vrednost mednarodnega trgovanja. Velikost države v primeru ZDA pomeni tudi obilico naravnih virov. Država na mnogih koncih premore rodovitno zemljo, katere kultivirane površine prekrivajo 19 % celotnega površja ZDA – dejstvo, ki državo postavlja za [[agrikultura|agrikulturno]] najbolj bogat narod: Združene države so prve na svetu po pridelku [[koruza|koruze]], [[soja|soje]], [[sorgo|sorga]], pa druge po pridelku [[pšenica|pšenice]], [[Oves|ovsa]], [[citrus]]ov in [[tobak]]a. V okviru gojenja domačih živali obstaja mnogo [[živinoreja|živinorejskih]] in [[svinjereja|svinjerejskih]] dejavnosti. Izjemen pomen je kmetovanje imelo v preteklem ekonomskem razvoju ZDA, po 30. letih minulega stoletja pa je sektor naglo izgubljal delavce. Združene države so vodilna izdelovalka [[fosfati|fosfatov]] ([[Gnojilo|gnojila]]), na drugem mestu pa po pridobivanju [[zlato|zlata]], [[srebro|srebra]], [[baker|bakra]], [[svinec|svinca]], [[naravni plin|naravnega plina]] in [[premog]]a. Tudi [[molibden]] in [[žveplo]] sta pomembna industrijska minerala. Mnogo teh je najti v zahodnih zveznih državah. [[rudarstvo|Rudarska dejavnost]] v današnjem času zastopa manj od 2 % nacionalnega BDP, a je bila v preteklosti izjemnega pomena za [[industrija|industrijski]] razvoj države in še danes s sicer malim deležom bistveno prispeva h gospodarstvu (energetiko kot nepogrešljiv del gospodarstva napajajo ravno industrijski minerali). [[Nafta]] je bistven sredstvo za veliko mobilnost prebivalcev ZDA, zato država zaradi velike porabe že dolgo ni več odvisna le od lastnih zalog. Samostojno največji delež svetovnega [[les]]a pridobijo v Združenih državah. Mimo tega je uvoz še vedno nepogrešljiv, pretežno iz [[Kanada|Kanade]]. V [[industrijski sektor|industrijskem gospodarskem sektorju]] je zaposlen delež 12 % ameriške delovne sile, ustvari pa 14 % bruto družbenega proizvoda. Razmeroma majhen delež je takšen od druge polovice 20. stoletja, ko se je pomemben del 20,7 milijona delavcev (podatek za leto 1970) umaknil v drug sektor in v njem do leta 2004 pustil še 14,3 milijona ljudi. Pomembna lastnost sodobne ameriške industrije je produkcija onkraj državnih meja: [[multinacionalna korporacija|multinacionalne korporacije]] postavljajo svoje tovarne ali pa najemajo tuje izven Združenih držav, kjer so produkcijska sredstva, za primer delovna sila, cenejša. Takšno usmerjanje dela ven iz tovarne z namenom zmanjšanja stroškov je z angleškim pojmom imenovano [[Zunanje izvajanje dejavnosti|outsourcing]]. Glede na delež celotnega dobička v sektorju so vodilne [[kemija|kemična]] industrija, proizvodnja [[transport]]ne opreme, predelane [[hrana|hrane]], [[računalnik]]ov in druge [[elektronika|elektronike]], mehanizacije in kovinskih izdelkov. [[Slika:Oil platform.jpeg|thumb|300px|'''Naftna ploščad pred obalo ZDA'''<br />[[Naftna industrija]] ZDA je pomembna za energetsko požrešno nacionalno gospodarstvo, ki je življenjsko odvisno tudi od uvoza fosilnih goriv]] V [[energetika|energetskem]] sistemu ZDA najpomembnejšo vlogo igrajo [[fosilna goriva]] (41 % vse energije). [[Nafta]] omogoča praktično ves transport in ogreva neštevilno količino objektov. [[Zemeljski plin]] je uporabljen za ogrevanje in kuho, v nekaterih obratih pa tudi za pridobivanje moči. [[Premog]] pa pretežno služi za proizvodnjo [[električna energija|električne energije]] v [[termoelektrarna]]h. [[Hidroenergija]] prispeva 6 % vse proizvedene energije, [[jedrska energija|jedrska]] pa 8 %. V drugi polovici 20. stoletja je ekonomski [[storitveni sektor|sektor storitev]] zavzel velikovečinski delež celotne strukture gospodarstva. Leta 1998 ga je zastopalo 75 % predstavnikov delovne sile, ti so ustvarili 72 % državnega BDPja. To so pretežno delovna mesta [[beli ovratnik|belega ovratnika]], ki v večini primerov zahtevajo višjo stopnjo znanja in usposobljenosti. Gre za dela na področju financ in bankirstva, [[izobraževanje|izobraževanja]], [[zdravstvo|zdravstva]], pa tudi manj plačana storitvena dela, kamor sodijo pomočniki pri prodaji ali pa natakarji. [[Slika:NYSE-floor.jpg|thumb|300px|left|'''Vrvež na [[NYSE|borzi v New Yorku]]'''<br />[[New York]] je center trgovanja v ZDA in eno najpomembnejših finančnih središč na svetu]] Učinkovito trgovanje je Ameriko popeljalo v materialno blaginjo: leta 2007 je vrednost bruto družbenega proizvoda na prebivalca znašala 44 tisoč dolarjev. Moderna trgovina v Združenih državah je geografsko razpostavljena blizu svojim potrošnikom, in sicer v obliki velikih [[nakupovalni center|nakupovalnih centrov]] v stanovanjskih predmestjih ali njihovih neposrednih bližinah. Leta 2006 je vrednost izvoza iz ZDA znašala 1,024 trilijona dolarjev in vrednost uvoza 1,869 trilijona dolarjev.<ref name="The_World_Factbook" /> Okoli 10 % [[izvoz]]nih artiklov so predstavljali [[kmetijstvo|kmetijski]] izdelki, preostanek drugi artikli. Začenši v [[1970.|70. letih]] 20. stoletja je prišlo do neravnovesja med izvozom in [[uvoz]]om zaradi velikih količin uvožene nafte iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], pa tudi končnih izdelkov iz Kanade in [[Azija|Azije]]. Državna uprava je velika porabnica gospodarskih sredstev, in to tako za svoje delovanje kot za izvajanje javnih storitev. V letu 2003 je državno upravo sestavljalo 21,3 milijona delavcev, ki so delovali v sistemih [[socialni sistem|socialne oskrbe]], [[oborožene sile|oboroženih silah]], [[policija|policiji]], [[izobraževalni sistem|izobraževalnem sistemu]], urejanju [[promet]]nih povezav in ostale [[infrastruktura|infrastrukture]], [[zdravstvo|zdravstvu]], negovanju javnih parkov idr. [[Slika:2004-04-04 - 10 - Universal Studios.jpg|thumb|225px|'''Vhod v kompleks [[Universal Studios]]'''<br />Filmska industrija ZDA, zgoščena v losangeleškem [[Hollywood]]u, je izjemnega kulturnega in gospodarskega pomena za državo]] V okvir [[zabavna industrija|zabavne industrije]] se uvršča predvsem [[industrija]], locirana v [[Kalifornija|kalifornijskem]] [[Hollywood]]u – vse odkar so podjetniki dognali, da je milo podnebje Kalifornije primerna lokacija za snemanje filmov, je to središče ameriške zabavne industrije. Ta ima še posebno velik pomen pri ameriški [[kulturna kolonizacija|kulturni kolonizaciji]] sveta. Tudi drugi posli sodijo v zabavno industrijo, tako za primer številna gledališča v [[New York]]u in mnoge [[televizija|televizijske]] hiše v istem kraju. Razvoj tehnologije je uveljavil poprej nepredstavljive možnosti uporabe [[računalnik]]ov, uvedel [[satelit]]e in še drugače spremenil postmoderno družbo. Vsa spremljajoča tehnologija in njena uporabnost odpira enormno število novih delovnih mest na področju raziskav in aplikacij tehnologij, kar sešteto razpira povsem nove industrije. Zato nekateri strokovnjaki govorijo o samostojnem gospodarskem sektorju. ==== Promet ==== [[Promet]]ne storitve so pomembne za razvoz proizvodov ter [[pošta|pošte]] in potnikov. Transportna mreža je najgostejša v vzhodnih ZDA, kjer povezuje velika mestna središča in [[konurbacija|konurbacije]]. Pri [[železniški promet|železniškem prevozu]] potnikov ima največji tržni delež državno subvencionirano podjetje [[Amtrak]]. Leta 1997 je prepeljalo 20,2 milijona potnikov. [[Slika:I-80 Eastshore Fwy.jpg|thumb|300px|left|'''Običajna prometna konica na šestpasovni cesti v kalifornijskem [[Berkeley, Kalifornija|Berkeleyu]]'''<br />Visoko število avtomobilov po prebivalcu v ZDA in dnevni prevozi prebivalcev iz [[predmestja ZDA|predmestij]] na delovna mesta predstavljajo logistično in ekološko težavo]] Velika pomena so [[cesta|cestna]] motorizirana transportna sredstva, ki so se razvijala skozi 20. stoletje. S tem v zvezi sta pomembni prelomnici zakon [[Federal-Aid Road Act]] iz leta [[1916]], ki je subvencioniral gradnjo državnih cest, nato pa pričetek udejanjanja ambicioznega načrta izdelave državnega sistema avtocest (angleško ''[[Interstate Highway System]]'') leta [[1956]], kar je omogočilo današnjo povezanost vseh koncev države s kvalitetnimi cestami, načrtovanimi za hitro in učinkovito potovanje na dolge razdalje. Ravno tako nujen za obstoj ameriške družbe in gospodarstva v današnji obliki je [[zračni promet]]. V letu 2007 je letalski promet lahko koristil 14.947 letališč v državi.<ref name="The_World_Factbook" /> Združene države zaradi pestrega zračnega prometa premorejo tudi nekatera največjih ali najbolj obremenjenih letališč sveta. == Demografija == : ''Glavni članek: [[Demografija Združenih držav Amerike]]'' Prebivalstvo Združenih držav Amerike je oktobra 2007 štelo več kot 303 milijone ljudi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.census.gov/population/www/popclockus.html|title=U.S. POPClock Projection|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=15.11.2007}}</ref> [[Američani]] so za [[Kitajci Han|Kitajci]] in [[Indijci]] tako tretji največji narod sveta – tu je izključeno sešteto prebivalstvo [[Evropska unija|Evropske unije]], ki bi se pred ZDA uvrstilo na tretje mesto. To veliko število prebivalcev pa je statistično razprostrto čez veliko površino, kar na kvadratni kilometer znese le 32 oseb. Prebivalstvo Združenih držav je rezultat stalnega priseljevanja že od evropskega odkritja celine, pa tudi naraščaja. Prvo štetje prebivalcev je zabeležilo 4 milijone ljudi, število se je do leta [[1900]] dvignilo na 76 milijonov in leta [[2000]] znašalo 281 milijonov. Naravni prirastek je 6 promilov in je tako kategoriziran kot nizek, saj svetovni naravni prirastek znaša 12,5 ‰.<ref>{{navedi knjigo |last=Cunder|first=Karmen|authorlink=|display-authors=etal|year=2003|title=Obča geografija za 1. letnik gimnazij|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=12913209}}</ref> [[Slika:Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg|thumb|300px|'''Večinske etnične ali narodnostne skupine po okrožjih ZDA'''<br />Pripadniki različnih skupin so se mnogokrat selili v zase značilne regije, kar je mogoče razbrati iz prikazov prostorske razporeditve skupin; za [[globoki jug ZDA]] je značilna velika zastopanost [[afroameričani|afroameričanov]], medtem ko Mehiki bližnja območja poseljuje veliko število [[latinoameričani|latinoameričanov]]]] Američani imajo o sebi močno zavest enega naroda, kar povzroča tradicija etničnega talilnega lonca: nacionalno geslo »[[E Pluribus Unum]]«. [[1990]]. leta je popis pokazal na 94 % prebivalcev, ki govorijo [[angleščina|angleščino]]. Razmeroma visoko uniformnost kljub mnogim priseljenskim narodnostnim skupinam je posledica [[Anglija|angleške]] dominance ob zgodnjem priseljevanju ter vpliva današnjih medijev, ki so poglavitnega pomena za širitev [[kultura|kulture]] in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. Ravno tako [[mediji]] in sorodne moderne povezave brišejo kulturne razlike med različnimi regijami ZDA, bolj in bolj pa z izvozom kulture tudi kulturne razlike po svetu. Navzlic temu pa gre v okviru Združenih držav govoriti o množici [[etnija|etničnih]] in družbenih skupin. Moto »iz mnogih eno« je namreč treba obravnavati z jasno definicijo, ki izključuje marsikatero etnično skupino, za primer [[indijanci|indijance]], ki nikoli niso bili resnično vključeni v ameriško družbo; to do neke mere velja tudi za emigrante iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in druge. <div style="font-size: 90%"> {| align="left" cellspacing="5" style="margin:0px 10px 10px 0px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe" |- ! colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;"|Največja mesta ZDA po številu prebivalcev |- ! align="left" valign="top"| Mesto ! align="left" valign="top"| Število<br />prebivalcev<br />(meje mesta) ! align="left" valign="top"| Število<br />prebivalcev<br />(metropolitansko<br />območje) |- | [[New York]] | 8.214.426 | 18.818.536 |- | [[Los Angeles]] | 3.849.378 | 12.950.129 |- | [[Chicago]] | 2.833.321 | 9.505.748 |- | [[Houston, Teksas|Houston]] | 2.144.491 | 5.539.949 |- | [[Phoenix, Arizona|Phoenix]] | 1.512.986 | 4.039.182 |} </div> Z okoli 83 % prebivalstva v 361 metropolitanskih območjih<ref>{{navedi splet |url=http://socds.huduser.org/|title=State of the Cities Data Systems|publisher=Policy Development and Research Information Service|accessdate=18.12.2007}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.census.gov/Press-Release/www/releases/archives/population/009865.html|title=50 Fastest-Growing Metro Areas Concentrated in West and South|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=18.12.2007}}</ref> so Združene države visoko [[urbaniziranost|urbanizirana]] država. Premorejo množico [[velemesto|velemest]], med njimi 11 od skupno 55 t. i. [[svetovno mesto|svetovnih mest]] (angleško ''global city''). Največja izmed njih so [[New York]], [[Los Angeles]] in [[Chicago]]. Geografski center prebivalstva se s [[stari severovzhod ZDA|starega industrializiranega severovzhoda]] vztrajno seli proti zahodu in jugu. Danes sta zvezni državi z največ prebivalci [[Kalifornija]] in [[Teksas]]. === Rast in starost === Prebivalstvo Združenih držav je skozi zgodovino raslo in raste še danes v veliki meri na podlagi številnih [[imigracija|imigracij]]. Velika država z razsežnim ustvarjenim bogastvom kljub mnogim razlikam med domorodnimi Američani in svežimi priseljenci slednje še vedno privlači. [tabela o količini letnega priseljevanja skozi zgodovino] Imigracija je poglavitni vir večanja prebivalstvenega števila Združenih držav. Same države so bile namreč osnovane kot [[kolonija (geografija)|kolonija]], torej družba priseljencev. Najstarejši obstoječi podatki veljajo za leto 1820, na njih podlagi pa gre sklepati, da je v Združene države od tistega časa [[emigracija|emigriralo]] več kot 65 milijonov ljudi; le v letu [[1998]] je bilo imigracij 660 tisoč. Na [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta 1990 se je izključno za [[Američani|Američane]] izreklo le 6 % vseh udeležencev, medtem ko je velika večina dodala še drugo [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] skupino (tu prednjačijo [[afroameričani|afro-]] in [[latinoameričani]]) ali [[nacionalnost|nacionalno]] preteklost (najpogosteje [[Nemci]], [[Angleži]], [[Irci]] ali [[Italijani]]). Na število prebivalcev odločilno vplivata [[rodnost]] in [[smrtnost]] oziroma [[naravni prirastek]]. Ta se je skozi zgodovino države močno spreminjal: zaradi visoke smrtnosti je bil nizek v zgodnji kolonialni dobi, ustalitev življenja je prinesla hitro množitev števila prebivalcev, zaradi [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] in kasnejše majhne rodnosti pa je prirastek zopet upadel. Danes naravni prirastek znaša 2,1 otroka na žensko. Povprečna izmed teh je leta [[1890]] imela 4 otroke, sto let pred tem pa v primeru svojega dovolj dolgega življenja 7. Velikost naravnega prirastka je vrsto let krojila smrtnost. Ta je danes zaradi velike skrbi za zdravje in higieno majhna, medtem ko je pred sto leti povzročala, da je le 84 % otrok doživelo svoj prvi rojstni dan; danes do njega pride 99,3 % otrok. Leta 2004 je bila [[pričakovana starost]] 74,6 leta za moške in 80,4 leta za ženske. To pomeni manjšo vrednost kot v preostanku gospodarsko razvitega sveta, kar gre po mnenju mnogih poznavalcev pripisati velikim premoženjskim razlikam in omejenemu dostopu do zdravstvene nege za nižje sloje. === Poselitveni vzorci === Povprečen sodobni Američan je prebivalec [[mesto|mesta]]. Največ mest leži ob obalah in tako se 38 % celotnega prebivalstva države nahaja ob [[Atlantik]]u, 16 % ob [[Pacifik]]u in 12 % v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Ljudje so najredkeje poseljeni med reko [[Misisipi]] in [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]], še posebno malo jih je opaziti v sušnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]]. Za populacijo Združenih držav je značilna tudi velika mobilnost. Še ena značilnost je prebivanje urbanega dela naroda v [[predmestja ZDA|stanovanjskih predmestjih]], v angleščini znanih kot ''suburb''. Po evropskem odkritju Amerik demografija beleži tri poglavitne notranje migracije v zgodovini Združenih držav. Prvi tak premik je bilo nasilno preseljevanje [[indijanci|indijancev]], nato pa še selitve priseljencev v iskanju boljših gospodarskih pogojev in večje svobode. Na ta način je bil s časom osvojen [[ameriški zahod]], kasneje pa velik del [[ameriški črnci|črnske]] populacije premaknjen z juga na industrializiran sever. Razen indijanskih so bile neprostovoljne tudi druge selitve, povzročene zavoljo [[rasizem|rasizma]] ali odklanjanja manjših [[etnična skupina|etničnih skupin]]. === Religija === [[Slika:Pisgah.jpg|thumb|300px|'''Cerkev Pisgah v biblijskem pasu'''<br />[[Biblijski pas ZDA]] je regija na jugu države, kjer je [[evangeličanski protestantizem]] dominanten del kulture, okolje pa je konservativno in med drugim znano po svojem nasprotovanju [[evolucijska teorija|evolucijski teoriji]]]] Američani so narod z obilico različnih [[religija|religij]], število teh namreč nadvlada število etničnih skupin. V verskem življenju sodelujejo skoraj tri četrtine prebivalcev. Danes največja verska skupina so [[kristjani]] (83 %), od katerih jih okoli tretjina ni povezana z uradno [[cerkev (organizacija)|cerkvijo]]. Največja izmed krščanskih skupin so, v primeru združitve vseh [[Denominacija (religija)|denominacij]], [[protestanti]], katerih največje skupine so [[baptisti]], [[luterani]] in [[metodisti]]. Po številu pripadnikov največjo enotno skupino predstavljajo [[katoličani]]. Opazen delež pa imajo tudi [[pravoslavci]], glede na nacionalnost sta največji tovrstni skupini [[grška pravoslavna cerkev|grška]] in [[ruska pravoslavna cerkev]]. [[Judaizem]] je religija 2 % Američanov in [[islam]] (leta 2001) približno 1 %. Verska podlaga je bila v tej državi mnogih religioznih skupin vzrok mnogih diskriminacij. Kot prvo so jo občutili [[ameriški staroselci]], katerih zatiranje je bilo na priseljenski strani upravičeno ravno zaradi njihovega [[animizem|animizma]]. Tudi danes je spodbujeno vključevanje indijancev v krščansko usmerjene [[angleščina|angleško]] govoreče šole. Katoličani so bili kot neprvotna priseljenska skupina mnogokrat tarča protestantskih napadov. Za pripadnike protestantske ideje je bil [[katolicizem]] namreč preveč avtoritaren oziroma hierarhičen in zato tudi nedemokratičen, [[Irci]] kot ena izmed katoliških narodnih skupin pa so bili stereotipno označeni za lenuhe in popivače. Naperjenost proti katoliškim vernikom je dosegla svoj višek v drugi četrtini [[19. stoletje|19. stoletja]], ko so bili močni pozivi k prepovedi katoliških imigracij in preklicu [[državljanstvo|državljanstva]] za že naseljene katoličane. Po [[državljanska vojna ZDA|državljanski vojni]] je bil ustanovljen [[Ku Klux Klan]], ki je promoviral [[rasa|rasno]] čisto protestantsko Ameriko in izvajal nasilje nad katoličani, [[židi]] in [[črnci]]. Drugi izmed teh so bili priljubljena tarča napadov tudi drugih skupin vse do druge polovice [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so družbena gibanja in liberalne ideje omilila [[antisemitizem]]. Tudi [[muslimani]] so trpeli in trpijo posledice nepriljubljenosti, kar je bilo očitno predvsem v obdobju [[naftna kriza|naftne krize]] in nadalje v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], najaktualnejša pa je po nekaterih virih [[politična represija|represija]] nad njimi po [[terorizem|terorističnih]] napadih na newyorški [[WTC]] v letih 1993 in [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|2001]]. Združene države so v svojem načelu sekularna država. Še danes pa so stalno aktualna vprašanja o [[splav]]u in veljavnosti [[Evolucija|evolucijske teorije]], kjer so zlasti [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanske]] oblasti izrazito privržene [[konservativizem|konservativnim]] idejam. === Družina in dohodek === V [[zahodni svet|zahodnem svetu]] je bila tradicionalna [[družina]] motor za ekonomsko pridobivanje in razmnoževanje. Danes je idealna družina gonilo [[čustvo|čustvenega]] zadovoljevanja in varnosti. V skladu s tem primerom se je skozi zgodovino Združenih držav močno spreminjal odnos med partnerji, njihove vloge in odnos do [[otroci|otrok]]. Leta [[1998]] je bilo v ZDA sklenjenih 2.256.000 zakonov, kar je manj od sklenjenih zvez v preteklih časih. Istega leta se je zgodilo 1.135.000 [[ločitev]], katerih vrednost pada od [[1980.|80. let]] preteklega stoletja dalje. Danes naj bi se z razvezo zaključilo 50,3 % vseh zakonov, kar je ena najvišjih stopenj na svetu. Eden izmed sodobnih trendov je tudi odlaganje [[poroka|porok]] in rojevanja zaradi kompetitivnosti sodobne ameriške družbe, ki terja dolgotrajno [[izobraževanje]], usposabljanje in povzroča nesigurnost, kar kroji, sešteto s skopim socialnim sistemom ZDA, slabe pogoje za ustvarjanje družine. Zaradi liberalnejših pogledov na družinsko življenje (višja pričakovanja in zavračanje klasičnih zahtev po delovnem [[mož]]u in za gospodinjstvo ter otroke odgovorni [[žena|ženi]]) se povišuje število alternativnih partnerstev in, kot omenjeno, ločitve. Ženske so dandanes bolj finančno in čustveno avtonomne kot v preteklosti, otrok pa je manj kot v njej, več jih je rojenih izven zakona, prebivalstvo ZDA pa tako narašča zlasti s priseljevanjem iz inozemstva. [[mediana|Medianski]] dohodek v Združenih državah za oba spola in vse rase (nad 25 let s službami) za leto 2005 je znašal 32.140 ameriških dolarjev letno. Ta podatek pa je nemerodajen brez dejstva, da se dohodki glede na socialno skupino izrazito razlikujejo. 42 % dohodkovno spodnjega dela prebivalstva ima namreč pod 25 tisoč dolarjev letnih prilivov, medtem ko zgornjih 10 % letno pridobi nad 75 tisoč dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm|title=Educational Attainment--People 25 Years Old and Over, by Total Money Earnings in 2005, Work Experience in 2005, Age, Race, Hispanic Origin, and Sex|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=28.10.2007|archive-date=2007-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20070319232115/http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm|url-status=dead}}</ref> == Kultura == : ''Glavni članek: [[Kultura Združenih držav Amerike]]'' [[Slika:Motherhood and apple pie.jpg|thumb|300px|'''Kulturni simboli Amerike'''<br />Kultura Američanov je za razliko od evropske privržena preprostosti in ljudskosti]] [[Kultura]] v splošnem pomeni sistem [[Norma|norm]] in [[Vrednota|vrednot]], priučenih skozi [[socializacija|socializacijski]] proces, ki se izražajo tako v [[duhovnost|duhovni]] in [[materialnost|materialni]] stvarnosti. To velja tudi za kulturo Združenih držav, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo različnih socializacijskih procesih in posledično na razlikujočih se kulturnih izrazih. Ta [[multikulturalizem]] pa se meša z učinkom [[Talilni lonec|talilnega lonca]] (angleško ''melting pot''), ki staplja kulturna ozadja priseljencev z vseh koncev sveta v eno novo kulturo in je značilnost Združenih držav. Briše meje med različnimi [[kulturna skupina|kulturnimi skupinami]] in uveljavlja nekatere skupne vrednote – na prvem mestu izhajajoče iz dominantne [[zahodna kultura|zahodne kulture]]. Osrednji gradnik kulture so bili [[Britanija|britanski]] vplivi pred stvaritvijo samostojne države, v [[kolonialne ZDA|kolonialni dobi]]. Britanci so v svoje ameriške kolonije namreč uvozili svoj [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[pravo|pravni]] sistem in mnoge druge kulturne sestavine. Drugi pomembni vplivi so prišli kasneje, a ravno tako iz držav neangleških imigrantov: še zlasti [[Irska]], [[Nemčija]], [[Poljska]] in [[Italija]]. Manjši, a zaradi številčnosti prišlekov pomemben del je prispevala kultura [[zahodna Afrika|zahodne Afrike]]. Zgodovinsko svojevrsten kulturni pomen nosijo tudi sestavine, uvožene vkup s priseljenci iz [[vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Zlasti v zadnjem času pa kulturne vzorce spreminjajo priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Ameriška kultura je posledično heterogena in stvar velikih razlik med regijami ter družbenimi skupinami. Kultura v Združenih državah Amerike naj bi bila v svojih načelih močno zaznamovana s privrženostjo [[demokracija|demokraciji]] in enakosti [[državljan]]ov pred [[zakon]]om. Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale že ameriške pionirje v zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonijah]] in se stopnjevale do mere, ki je povzročila [[revolucija|revolucijo]] ter ustanovitev [[suverena država|suverene države]], utemeljene na [[Ustava Združenih držav Amerike|ustavi]] in njenih amandmajih [[Bill of Rights]]. Francoski politološki pisec [[Alexis de Tocqueville]] je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Američani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo običajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakršni so navdihovali kulturo starega [[zahodni svet|zahodnega sveta]]. Nič manj kot pred poldrugim stoletjem tamkajšnja kultura tudi danes poudarja navadnega človeka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepušča navdihom, izvirajočim med ljudmi in ne »nad njimi«. Ravno ta preprostost nazorov, razmišljanja in delovanja žene družbeni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameriške kulture po svetu – ta je izvažana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od nekoč, ko so kulturo ([[stari svet|starega sveta]]) uvažali Američani. Danes so Združene države znane po oranju ledine in določanju smernic na svetovnem kulturnem prizorišču. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetniški ustvarjalci Amerike so iskali navdih v [[Evropa|evropski]] umetnosti. Z uvedbo [[mediji|medijev]] v dnevno stvarnost kultura ni bila več na voljo le bolj ali manj premožnim urbanim prebivalcem, ki so si predstave ali koncerte lahko ogledali na licu mesta, pač pa se je s pomočjo [[gramofon]]a, [[kamera|kamere]] in nekoliko kasneje [[radio|radia]] učinkovito prenesla prek celotne dežele. Zaradi dosegljivosti širokim množicam je pričelo takšno širjenje kulture homogenizirati okuse ljudi in s tem nacionalno kulturo. Ker so [[Množica|množična občila]] stremela k sprejemljivosti za čim širšo množico okusov, so imeli temu primerno ljudski nivo in s tem po mnenju nekaterih zniževali splošno raven ameriške kulture. === Izobraževanje === [[Slika:CentralAvenueCornell2.jpg|thumb|222x222px|'''Kampus [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]] v državi [[New York (zvezna država)|New York]]'''<br />Osem zasebnih univerz na starem severovzhodu ZDA predstavlja elito izobraževalnih institucij v državi, poznano tudi kot [[Ivy League]]|alt=]] Za institucionalizirano [[izobraževanje]] naroda skrbi šolski sistem ZDA. Je zelo razvejan in obsežen, saj premore obširen seznam organizacij od šol za najmlajše oziroma na povsem [[osnovno šolstvo|osnovni]] ravni prek [[visoko šolstvo|visokih šol]] do izobraževalnih ustanov za odrasle in upokojence. Zvezna vlada ima malo povezav z izobraževalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih držav tudi ne financira, šolski sistem do neke mere namreč organizirajo zvezne države, najbolj ugledne šole pa so zasebne. Zato ne preseneča dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike družbene razlike. Osnovnošolski sistem ZDA se je venomer spopadal z vprašanjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namreč moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in načrtoval načine ter mero asimilacije prek šole. Ravno tako iz tega sklopa je tudi danes zelo pomembno vprašanje učnega jezika. Uveljavilo se je dvojezično učenje, pa tudi več kritik tega. Osnovno šolstvo se spopada tudi s problemom nizke učinkovitosti, vrstniki v drugih državah razvitega sveta namreč v izobrazbi nadvladajo ameriške učence. Kot alternativa se starši večkrat odločijo za [[izobraževanje na domu]]. === Prazniki === <div style="font-size: 90%"> {| class="wikitable sortable" align="right" cellspacing="5" style="margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe" |+ |+ |- ! colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;" | Prazniki v ZDA |- ! align="left" valign="top" | Praznik ! align="left" valign="top" | Datum |- | [[novo leto]] | 1. januar |- | dan [[Martin Luther King|Martina Luthra Kinga]] | tretji ponedeljek januarja |- | valign="top" | [[dan inavguracije]] | 20. januar (vsaka štiri leta po<br />predsedniških volitvah) |- | [[George Washington|Washingtonovo]] rojstvo | tretji ponedeljek februarja |- | [[dan spomina (ZDA)|dan spomina]] | zadnji ponedeljek maja |- | [[dan neodvisnosti (ZDA)|dan neodvisnosti]] | 4. julij |- | [[dan dela (ZDA)|dan dela]] | prvi ponedeljek septembra |- | [[Krištof Kolumb|Kolumbov]] dan | drugi ponedeljek oktobra |- | [[dan veteranov]] | 11. november |- | [[zahvalni dan]] | četrti četrtek novembra |- | [[božič]] | 25. december |} </div> Zaradi razvejanih kulturnih korenin Američani praznujejo množico različnih [[praznik]]ov. Nekateri so tipični za matične kulture ali pa so derivat tamkajšnjih praznikov, medtem ko so drugi značilnost Združenih držav. Množica praznikov je danes postavljena na začetek tedna in tako bolj kot obeleževanju služi podaljšanemu vikendu. Sicer pa v Združenih državah ni nikakršnega praznika, ki bi ga lahko določile oblasti in bi veljal za vse državljane, saj lahko dela prost dan razglasi le za uslužbence javne uprave, medtem ko je to vprašanje na področju privatnega prepuščeno zasebnemu sektorju samemu. ZDA kot načelno sekularna družba uradno ne praznujejo verskih praznikov, izjema je [[božič]]. Ta pa je še posebno od [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje, ko se je pričela tradicija krašenja in obdarovanja, dolgotrajno obdobje praznovanja in [[potrošništvo|potrošništva]]. Ker božič ni verski praznik vseh [[Religija|religij]] v državi in ker je to blagodejno za gospodarstvo, se je božični čas v marsikaterem pogledu raztegnil do novembrskega [[zahvalni dan|zahvalnega dne]] in tako postal velik praznični konglomerat, ki vase vključuje [[hanuka]] oziroma [[judaizem|judovski]] praznik luči in velik [[Afrika|afriški]] praznik [[kwanzaa]]. === Bivanjske navade === Ameriško kulturo močno zaznamuje širno ozemlje, katerega prostranosti niso utesnjevale zemljišča željnih priseljencev. Ti so zlahka prišli do svoje zemlje, zaradi česar je bila pozabljena marsikatera evropska navada ali vrednota, tako za primer [[primogenitura]]. Zaradi velike razprostranjenosti naselbin in izoliranosti njih so se pojavile tudi mnoge priložnosti za vznik novih kulturnih vzorcev, kakršni so nove verske sekte idr. Ti dejavniki so globoko v kulturo ukoreninili vrednoto posedovanja zemlje in zasebnosti, ki se je razvila v povezavi z razprostranjenimi kmetijami na zahodu v tistem obdobju še neosvojene dežele. === Kuhinja === Neusahljiva količina obdelovalne zemlje je Američanom omogočala pridelavo [[hrana|hrane]], kar je narod – z izjemo prvih let [[kolonija (geografija)|kolonij]] – obvarovalo malone vsakršne lakote. Sicer je klasična ameriška prehrana preprosta in [[hitra prehrana|hitra]], značilna tudi kot nezdrava. Razmišljanja o zdravi hrani in problemu [[debelost]]i so se počasi pojavila šele v teku [[20. stoletje|20. stoletja]]. Vseenole je pestra kulturna tradicija ameriške nacije izvor mnogih različnih jedi, ki jih je poleg prevladujoče preproste kuhinje mogoče opaziti v Združenih državah. ZDA so tradicionalno pomembna mednarodna žitnica. Vedno zadostne količine hrane so prepričale tudi velik del priseljencev v [[Migracije|migracijo]] ravno zaradi lakote v matičnem okolju. Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudi [[hladilnik (naprava)|hladilnik]] in [[mikrovalovna pečica]], pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35 %. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu. [[Slika:Mcd-times square.JPG|thumb|300px|'''[[McDonald's]]-ov simbol na newyorškem [[Times Square]]u'''<br />Veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's je postala simbol ameriške [[kulturna kolonizacija|kulturne kolonizacije]] po celem svetu.]] Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane s [[hamburger]]ji in drugimi značilnimi jedmi so v [[1960.|60.]] in [[1970.|70.]] letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo v [[komunizem|komunistični]] [[LR Kitajska|Kitajski]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]]. === Oblačenje === V Združenih državah ni mogoče najti [[obleka|obleke]] ali celo [[narodna noša|narodne noše]] z veljavno tradicijo. Svoja značilna oblačila premorejo edinole [[indijanci]], od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabo [[mokasini|mokasinov]] in oblek iz kož. Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Takšna miselnost odločilno vpliva celo na tamkajšnjo [[moda|modo]], ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja z [[Evropa|evropsko]] kulturo oziroma modo v njenem okviru. V takšnem duhu lahko postanejo sprva vseameriško in zatem vsesvetovno moderna oblačila revnih črncev iz getov. Daleč najbolj značilen kos ameriške mode oblačenja pa je [[modri džins]]. == Viri == === Splošni tiskani viri === <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |last=Chomsky|first=Noam|authorlink=Noam Chomsky|year=2005|title=911 : enajsti september|publisher=Sanje|location=Ljubljana|id=|cobiss=219137280}} * {{navedi knjigo |last= Datesman |first= Maryanne Kearny|authorlink= |author2= Crandall, Jo Ann|author3=Kearny, Edward N. |year= 1997 |title= The American ways : an introduction to American culture |url= https://archive.org/details/americanwaysintr0000date |publisher= Longman |location= White Plains, New Jersey |id= |cobiss= 24271970 }} * {{navedi knjigo |last=Jaklič|first=Klemen|authorlink=|author2=Toplak, Jurij|year=2005|title=Ustava Združenih držav Amerike : s pojasnili|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|id=|cobiss=223170816}} * {{navedi knjigo | last= Hickey | first= Raymond | authorlink= | year= 2004 | title= Legacies of colonial English : studies in transported dialects | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge, New York | id= |cobiss= 33095522 }} * {{navedi knjigo |last= McKnight |first= Tom Lee|authorlink= |year= 2004|title= Regional geography of the United States and Canada |publisher= Pearson/Prentice Hall |location= Upper Saddle River, New Jersey |id= |cobiss= 14506504 }} * {{navedi knjigo |last= Stanič |first= Stane |authorlink= |year= 1994 |title= Amerika |publisher= Apros & Aprost |location= Ljubljana |id= |cobiss= 43804672 }} * {{navedi knjigo |last= Tiersky |first= Ethel |authorlink= |author2= Tiersky, Martin |year= 2001 |title= The U.S.A : customs and institutions |url= https://archive.org/details/usacustomsinstit0000tier_4ed |publisher= Longman |location= White Plains |id= |cobiss= 24990050 }} </div> === Splošni elektronski viri === <div class="references-small"> * Baker, Jean H. (2005). United States Government. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD * Boehm, Richard G. (2005). United States Geography. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD * Fass, Paula S. (2005). United States Culture. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD * Klepp, Susan E. (2005). United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD * Nash, Gary B. (2005). United States. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD * Turque, B.; Johnson, Paul E.; Woloch, Nancy (2005). United States History. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD * Watts, M. (2005). United States Economy. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD </div> === Neposredni viri === {{refsez|2}} == Glej tudi == * [[The Battle Hymn of the Republic]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|United States|Združene države Amerike}} {{Wikipotovanje|United States of America|Združene države Amerike}} ; Uprava ZDA * [http://www.usa.gov/ Official U.S. Government Web Portal] Izhodišče za brskanje po spletnih mestih uprave ZDA * [http://www.whitehouse.gov/ White House] Uradno spletno mesto predsednika in vlade ZDA * [http://www.senate.gov/ Senate] Uradno spletno mesto senata ZDA * [http://www.house.gov/ House] Uradno spletno mesto predstavniškega doma ZDA * [http://www.supremecourtus.gov/ Supreme Court] Uradno spletno mesto vrhovnega sodišča ZDA ; Pregledi in podatki * [http://www.america.gov/ Telling America's Story] Osrednje spletno mesto uprave ZDA o državi * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/united-states/ United States] – Podatki iz CIA World Factbook * [https://www.britannica.com/place/United-States United States] – ''Encyclopaedia Britannica'' * [http://www.census.gov/hhes/www/ U.S. Census Housing and Economic Statistics] Podatki statističnega urada ZDA * [http://www.ers.usda.gov/statefacts/ State Fact Sheets] Podatki U.S. Economic Research Service * [http://www.teacheroz.com/states.htm The 50 States of the U.S.A.] Zbirka povezav na vire podatkov o zveznih državah * [http://wiki.creativecommons.org/Case_Studies/Whitehouse.gov Zbornik Bele hiše za brezplačno uporabo pod licenco Creative Commons] ; Zgodovina * [http://www.nationalcenter.org/HistoricalDocuments.html Historical Documents] Zgodovinski dokumenti (National Center for Public Policy Research) * [http://www.historicalstatistics.org/index2.html USA] Zbirka povezav na vire podatkov o zgodovini ZDA ; Karte * [http://www.wikimapia.org/#y=41771312&x=-99492187&z=4&l=0&m=a Wikimapia: United States] Satelitski posnetki {{ZDA}} {{Severna Amerika}} {{NATO}} {{OVSE}} {{OAS}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Združene države Amerike| ]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:ANZUS]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Federativne države]] tl554uwmmm1avsetf3b9troyeslhjfu 0 640 6675434 6340754 2026-05-13T18:40:09Z Romanm 13 [[Pavia di Udine]] 6675434 wikitext text/x-wiki : {{drugi pomeni|Pavia di Udine}} {{Infobox Italian comune | name = Pavia | official_name = Città di Pavia | native_name = | image_skyline = Collage Pavia.jpg | imagesize = | image_caption = | image_alt = | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | region = [[Lombardija]] | province = [[Pavia (pokrajina)|Pavia]] (PV) | frazioni = Albertario, Ca' della Terra, Cantone Tre Miglia, Cassinino, Cittadella, Fossarmato, Mirabello, Montebellino, Pantaleona, Prado, Villalunga | mayor_party = PdL | mayor = Alessandro Cattaneo | area_footnotes = | area_total_km2 = 62 | population_footnotes = | population_total = 71227 | population_as_of = 31. oktober 2010 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Pavesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 77 | twin1 = | twin1_country = | saint = [[Sir iz Pavie]], [[Avguštin iz Hipona]], [[Teodor iz Pavie]] }} '''Pavia''' ({{Jezik-la|Ticinum}}, srednjeveško latinsko ''Papia'') je mesto in občina v jugozahodni [[Lombardija|Lombardiji]], v severni [[Italija|Italiji]], leži 35 kilometrov južno od [[Milano|Milana]], ob spodnjem toku reke [[Ticino]], blizu sotočja s [[Pad|Padom]]. Ima okoli 68.000 prebivalcev. Mesto je bilo prestolnica Kraljevine [[Langobardi|Langobardov]] med letoma 572 do 774. Pavia je glavno mesto rodovitne province Pavia, ki je znana po kmetijskih proizvodih, vključno vinu, rižu, žitaricah in mlečnih izdelkih. Čeprav v predmestju obstajajo številni industrijski obrati, ti ne motijo mirnega vzdušja mesta. Mesto je sedež stare Univerze v Pavii (ustanovljena je bila leta 1361), ki je skupaj s IUSS (Inštitut za napredne študije Pavia), Ghislieri Collegio, Borromeo College, Nuovo College, Santa Caterina College in EDiSU, sestavlja ''Študijski sistem Pavia''. Pavia je sedež rimokatoliškega škofa Pavie. Mesto ima številne umetniške in kulturne zaklade, med njimi več pomembnih cerkva in muzejev, najbolj znana je [[Certosa di Pavia]] == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[File:Josse Lieferinxe - Saint Sebastian Interceding for the Plague Stricken - Walters 371995.jpg|left|thumb|Ta slika Josse Lieferinxesa prikazuje izbruh kuge v 7. st. v Pavii,.<ref>{{navedi splet |publisher= [[The Walters Art Museum]] |url= http://art.thewalters.org/detail/6193 |title= Saint Sebastian Interceding for the Plague Stricken}}</ref> Walters Art Museum.]] Mesto Pavia, prvotno znano kot Ticinum, je bilo občina in pomembno vojaško mesto ([[kastrum]]) že v okviru [[rimski imperij|rimskega imperija]]. [[Plinij starejši]] je zapisal da so ga ustanovili Laevi in Marici, dve ligurski plemeni, [[Ptolemaj]] pa to pripisuje [[Insubri|Insubrom]]. Rimsko mesto je najverjetneje nastalo kot majhen vojaški tabor, ki ga je konzul [[Publij Kornelij Scipion]] zgradil leta 218 pred našim štetjem in zavaroval z lesenim mostom, zgrajenim čez reko Ticinum, na poti ko je iskal [[Hanibal]]a, za katerega so govorili, da je uspel vojsko prepeljati preko Alp v Italijo. Sile Rima in Kartagine so se kmalu zatem srečale in Rimljani so utrpeli prvega od mnogih porazov Hanibalove vojske, konzul sam pa je skoraj izgubil življenje. Most je bil uničen, vendar je utrjen tabor, ki je bil takrat najbolj v ospredju med rimskimi vojaškimi oporišči v Padski nižini, nekako preživel dolgo [[Druga punska vojna |drugo punsko vojno]] in se postopoma razvil v mestno garnizijo. Njegov pomen se je povečal z razširitvijo rimske ceste [[Via Aemilia]] iz Ariminuma ([[Rimini]]) do reke Pad (187 pr. n. št.), ki je reko prečkala pri Placentii ([[Piacenza]]) in se tam ločila v dve veji, eno proti Mediolanumu ([[Milano]]), druga pa v Ticinum, in od tam v Laumellum, kjer se je še enkrat razdelila, ena veja v Vercellae - in od tam Eporedia in Augusta Praetoria, druga pa v Valentio in od tam v Augusta Taurinorum ([[Torino]]). [[Slika:Pavia ruderi ponte romano.jpg|thumb|right|250px|Most preko reke Ticino]] Bilo je v Pavii v letu 476, ko se je vladavina [[Romul Avgustul |Romula Avgustula]] (vladal 475–476), zadnjega cesarja zahodnorimskega imperija končala in se s tem končala tudi Rimska vladavina v Italiji. Romul Avgustul je bil v bistvu uzurpator cesarskega prestola; njegov oče Flavius Orest, ki je s prestola odstranil prejšnjega cesarja, Juliusa Neposa, je leta 475 postavil mladega Romula Avgustula na cesarski prestol v Raveni. Čeprav je bil cesar, je bil Romul Avgustul le trobilo svojega očeta Oresta, ki je dejansko vladal Italiji v kratkem obdobju vladavine Romula Avgustula. Deset mesecev po prevzemu oblasti, so se Orestovi vojaki pod poveljstvom enega njegovih uradnikov z imenom [[Odoaker]], leta 476 uprli in Oresta ubili v mestu Pavia. Nemiri so zanetili požare in velik del Pavie uničili do te mere, da je kot novi kralj Italije, Odoaker odredil mestu pet letni odlog plačila davkov, tako da bi lahko financirali obnovo. Brez očeta je bil Romul Avgustul brez moči. Namesto da bi ga ubil, ga je Odoaker upokojil z 6000 solidi eno leto, preden je razglasil konec zahodnorimskega imperija in sebe postavil za novega kralja Kraljevine Italije.<ref>{{navedi knjigo|last=Thompson|first=E. A.|title=Romans and Barbarians The Decline of the Western Empire|url=https://archive.org/details/romansbarbarians00thom|year=1982|publisher=The University of Wisconsin Press|location=Madison, Wisconsin|pages=[https://archive.org/details/romansbarbarians00thom/page/61 61]–63}}</ref> Odoakerjeva vladavina ni trajala dolgo, saj so leta 488 [[Ostrogoti]], pod vodstvom kralja [[Teoderik]]a napadli Italijo.<ref>{{navedi knjigo|last=Moorhead|first=John|title=Theoderic in Italy|url=https://archive.org/details/theodericinitaly0000moor|year=1992|publisher=Clarendon Press|location=Oxford|pages=[https://archive.org/details/theodericinitaly0000moor/page/19 19]}}</ref> Po petletnem bojevanju je Teoderik premagal Odoakerja in ga 15. marca 493 umoril na banketu ob pogajanjih o miru. Z ustanovitvijo kraljestva Ostrogotov s sedežem v severni Italiji, je Teoderik začel obsežen program izgradnje javnih zgradb. Pavia je bila med več mesti, ki jih je Teodorik odločil obnoviti in razširiti. Začel je z gradnjo velikega palačnega kompleksa, ki bo več desetletij kasneje postal rezidenca lombardskih monarhov. <ref>{{navedi knjigo|last=Wickham|first=Chris|title=Early Medieval Italy Central Power and Local Society 400-100|year=1981|publisher=Macmillan Press Ltd.|location=London|pages=38}}</ref> Teoderik je naročil tudi izgradnjo rimsko oblikovanega amfiteatra in kompleksa term, ki so bile še v 7. stoletju še vedno med nekaj delujočimi kopališči v Evropi izven vzhodnega rimskega imperija. Proti koncu Teoderikove vladavine je bil krščanski [[filozof]] [[Boetij]], od 522 do 525 (pred njegovo usmrtitvijo zaradi izdajstva), zaprt v eni od cerkva v Pavii. V času ujetništva je Boetij v Paviji napisal svoje delo ''O utehi filozofije''. Pavia je igrala pomembno vlogo v vojni med vzhodnim rimskim cesarstvom in Ostrogoti, ki se je začela leta 535. Vzhodno rimski general Belisarius je leta 540 premagal vodjo Ostrogotov Wittiga in Ostrogoti so izgubili večino dežel v Italiji. Pavia je bila med zadnjimi centri upora Ostrogotov, ki so nadaljevali vojno in nasprotovali vladi vzhodno rimskega cesarstva. Po kapitulaciji vodstva Ostrogotov leta 540, je več kot tisoč ljudi ostalo nastanjenih v Pavii in Veroni in predstavljalo opozicijo vzhodno rimski vladi. Odpor je bil dokončno strt leta 561. <ref>{{navedi knjigo|last=Wickham|title=Early Medieval Italy|pages=ix}}</ref> Pavia in italijanski polotok nista ostala dolgo pod oblastjo vzhodnega rimskega cesarstva, saj so leta 568 Italijo napadla nova ljudstva. To so bili [[Langobardi]]. Vodil jih je njihov kralj Alboin (vladal 560–572), ki bo postal prvi kralj Lombardije. Alboina so ujeli v severni Italiji in njegovo napredovanje se je ustavilo leta 569 pri utrjenem mestu Pavia. Pavel, diakonski zgodovinar Langobardov, opisuje več kot sto let po obleganju Ticinuma (eden redkih zapisov iz tega obdobja): »Mesto Ticinum (Pavia) je bilo v tem času pogumno, vzdržalo je obleganje več kot tri leta, medtem ko je vojska Langobardov ostala na dosegu roke na zahodni strani. Medtem je Alboin pregnal vojake, se polastil vse Toskane razen Rima in Ravene in nekaterih drugih utrjenih mest, ki so se nahajala na obali morja.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Paul the Deacon|title=History of the Lombards|year=2003|publisher=University of Pennsylvania Press |location=Philadelphia|pages=80|author2=William Dudley Foulke|editor=Edward Peters}}</ref> Obleganje Ticinuma se je končalo z uspehom Langobardov leta 572. Strateška lokacija Pavie in palača v njej, sta bili do 620-ih glavna prestolnica kraljestva Langobardov<ref>{{navedi knjigo|last=Arnaldi|first=Girolamo|title=Italy and Its Invaders|url=https://archive.org/details/italyitsinvaders0000arna|year=2005|publisher=Harvard University Press|location=Cambridge, Mass.|pages=[https://archive.org/details/italyitsinvaders0000arna/page/31 31]}}</ref> in glavno prebivališče za vladarjev Lombardije.<ref>{{navedi knjigo|last=Christie|title=The Lombards|pages=79 - 147}}</ref> === Glavno mesto Lombardije === Pod Langobardi so bili v Pavii zgrajeni številni samostani in cerkve, ki so jih naročili pobožni krščanski vladarji. Čeprav so bili prvi kralji [[arijanstvo|arijanski]] kristjani, so bili zelo tolerantni do katoliške vere. Do 690-ih sta arijanska in katoliška vera sobivali v stolnici v Pavii. Lombardski kralji, kraljice in plemiči, ki so sodelovali pri gradnji cerkva in samostanov, so kazali svojo pobožnost in premoženje z ekstravagantno okrasitvijo teh struktur, ki so v mnogih primerih postale tudi njihove grobnice: primer Grimoald (vladal 662–671) je zgradili San Ambrogio v Pavii in bil tam pokopan leta 671. Perctarit (r. 661–662, 672–688) in njegov sin Cunicpert (r. 679–700) sta zgradila samostan in cerkev v Pavii. Lombardske cerkve so bile včasih poimenovane po tistih, ki so naročili gradnje, kot sta San Maria Teodota v Paviji in samostan San Michele alla Pusterla, ki je bil kraljevi samostan.<ref>{{navedi knjigo|last=Christie|title=The Lombards|pages=188 - 200}}</ref> Ena najbolj znanih cerkva langobardskega kralja v Paviji, je [[Bazilika San Pietro in Ciel d'Oro]]. To znamenito cerkev je naročil kralj [[Liutprand]] (vladal 712–744), da bi postala njegova grobnica. Pri gradnji San Pietro in Ciel d'Oro so bile mere, ki so jih uporabili gradbeniki, dolžina Liutprandove kraljeve noge.<ref>{{navedi knjigo|last=Scott|first=Leader|title=The Cathedral Builders The Story of a Great Masonic Guild|url=https://archive.org/details/cathedralbuilde00scotgoog|year=1899|publisher=S. Low, Marston and Company|location=London|pages=[https://archive.org/details/cathedralbuilde00scotgoog/page/n97 50]}}</ref> Prva pomembna krščanska osebnost pokopana v San Pietro v Ciel d'Oro je bil že omenjeni filozof Boetij, avtor besedila ''O utehi filozofije'', in se nahaja v kripti stolnice. Tretji in največji grob, ki se nahaja v San Pietro v Ciel d'Oro, vsebuje ostanke svetega [[Avguštin iz Hipona |Avguština iz Hipona]].<ref>{{navedi knjigo|last=Arnaldi|title=Italy and Its Invaders|pages=39–40}}</ref> Sv. Avguštin je bil v začetku 5. stoletja katoliški pisatelj iz rimske Severne Afrike, katerega delo, kot je ''Krščanski nauk'' je na revolucionaren način razlagal in razumel. 1. oktobra 1695 so obrtniki, ki so delali v San Pietro in Ciel d'Oro odkrili ostanke sv. Avguština, potem ko so dvignili nekaj tlakovcev.<ref>{{cite journal|last=Weinstein|first=Donald|title=rev. of St. Augustine's Bones: A Microhistory, by Harold Samuel Stone|url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_2003-10_108_4/page/1242|journal=The American Historical Review|date=October 2003|volume=108|issue=4|pages=1242–1243|doi=10.1086/529942}}</ref> Liutprand je bil zelo predan kristjan in je bil vnet zbiratelj relikvij svetnikov. Liutprand je drago plačal, da so relikvije iz Cagliarija na Sardiniji pripeljali v Pavio. Od prvotne Liutprandove cerkve San Pietro v Ciel d'Oro, ki jo je papež Zaharija posvetil leta 743, je do danes ostalo zelo malo. Prvotna kupola apside je bila okrašena z mozaiki, ki so prvi primer mozaikov, ki so se uporabljali za okraševanje lombardskih cerkev. Langobardi so zgradili svoje cerkve v zelo romanskem slogu in najboljši primer tega je bazilika San Michele, ki je še vedno nespremenjena v Pavii.<ref>{{navedi knjigo|last=Scott|title=The Cathedral Builders|pages=50 - 51}}</ref> Kot prestolnica kraljestva, je Pavia v poznem 7. stoletju postala tudi ena od osrednjih lokacij prizadevanj Langobardov, da bi kovali svoje kovance. Doprsni kip langobardskega kralja na kovancih je bil simbolična gesta, ki je nakazovala kraljevo moč in nadzor nad premoženjem v Kraljevini Pavia. Mesto Pavia je igralo ključno vlogo v vojni med Kraljevino Pavia in Franki pod vodstvom [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Leta 773 je Karel Veliki napovedal vojno in napadel severno Italijo ter premagal vojsko Langobardov, ki jo je vodil kralj Desiderj (vladal 757–774). Od jeseni 773 do junija 774 je Karel Veliki oblegal najprej Pavio in nato Verono, zajel sedež lombardske moči in hitro strl odpor utrjenih mest. Pavia je kraj, kjer se je Lombardsko kraljestvo v Italiji končalo. Ob vstopu v Pavio se je Karel okronal za kralja dežel nekdanje Kraljevine Pavia. Severna ozemlja so postalo podkraljestvo frankovskega cesarstva, medtem ko je južni del Lombardije postal vojvodina Benevento, ki je trajala več stoletij, relativno neodvisna in samostojna.<ref>{{navedi knjigo|last=Wickham|title=Early Medieval Italy|pages=46–49}}</ref> [[Slika:Castello Sforzesco (2).JPG|thumb|right|250px|Grad Visconteo]] === Srednjeveška zgodovina === Madžari so požgali Pavio nekje med letoma 889 do 955. Pavia je ostala prestolnica italijanskega kraljestva in center kraljevskih kronanj do okrnitve cesarske oblasti v 12. stoletju. Leta 1004 je [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]], sveti rimski cesar, krvavo zatrl upor državljanov Pavie, ki se niso strinjali z njegovim kronanjem kot kraljem Italije. V 12. stoletju je Pavia pridobila status samoupravne občine. Pri politični delitvi med [[Gvelfi in gibelini |gvelfe in gibeline]], kar je bilo značilno za italijanski [[srednji vek]], je Pavia tradicionalno pripadla Gibelinom, položaj, ki je bil rival z Milanom. Znak kljubovanja cesarju [[Friderik I. Barbarossa |Frideriku Barbarossi]], ki je poskušal vnovič vplivati na dolgo speč cesarski vpliv na Italijo, je bila [[Lombardska zveza]]. Mesto je prav tako slovelo kot prostor, kjer bi imeli "dober čas" kot so pričale [[archipoet]]ove znane pripombe iz 1163.<ref>Quis in igne positus, igne non uratur? Quis Papiae demorans, castus habeatur? Ubi Venus digito juvenes venatur, oculis illaqueat, facie praedatur? Si ponas Hippolytum hodie Papiae, non erit Hippolytus in sequenti die. Veneris in thalamos "ducunt omnes viae." Non est in tot turribus turris Alethiae.</ref> V naslednjih stoletjih je bila Pavia pomembno in aktivno mesto. V skladu s Pogodbo iz Pavie, je cesar [[Ludvik IV. Wittelsbaški |Ludvik IV.]] dodelil v času svojega bivanja v Italiji, status volilnega kneza Pfalza potomcem svojega brata vojvode Rudolfa. Pavia se je borila proti prevladi Milana, ko so končno leta 1359 postali vladarji tega mesta [[družina Visconti]]. Pod Viscontiji je Pavia od 1361 postala intelektualni in umetniški center s sedežem na Univerzi v Pavii, ustanovljeni okoli jedra stare šole prava, ki je pritegnila študente iz številnih držav. === Moderno obdobje === [[Bitka pri Pavii]] (1525) je bila prelomna za usodo mesta, saj je v tem času razkol med privrženci papeža in tistimi Svetega rimskega cesarja, ene premaknil k eni od francoskih strank (povezanih s papežem) in na tiste ki podpirajo cesarja in španskega kralja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]. Tako je bila Pavia v času valoijsko-habsburške vojne, seveda na cesarskil (in španski) strani. Poraz in zajem kralja [[Franc I. Francoski|Franca I. Francoskega]] v bitki, je začetek obdobja španske okupacije, ki je trajala do leta 1713, do konca vojne za špansko nasledstvo. Pavii so nato do leta 1796 vladali Avstrijci, ko so jih zasedli Francozi pod [[Napoleon]]om. V avstrijskem obdobju je Univerzo zelo podpirala [[Marija Terezija]] in nadzirala kulturno bogato obdobje ob prisotnosti vodilnih znanstvenikov in humanistov, kot so bili [[Ugo Foscolo]], [[Alessandro Volta]], [[Lazzaro Spallanzani]] in [[Camillo Golgi]]. Leta 1815 je ponovno prišla avstrijska uprava in trajala do druge vojne za italijansko neodvisnost (1859) in [[Risorgimento|združitev Italije]] eno leto kasneje. == Glavne znamenitosti == Najbolj znana znamenitost v Pavii je ''[[Certosa di Pavia|Certosa]]'' ali [[kartuzija]], ustanovljena leta 1396 in se nahaja osem kilometrov severno od mesta. Drugi pomembni objekti so še: * [[Stolnica v Pavii]] (''Duomo di Pavia''): Gradnja stolnice se je začela leta 1488; vendar sta bili z letom 1898 le fasada in kupola zaključeni v skladu s prvotnim načrtom. Osrednja kupola ima osmerokotni tloris, stoji 97 m visoko in tehta približno 20.000 ton. Ta kupola je tretja po velikosti v Italiji, za [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] in [[Firenška stolnica|Santa Maria del Fiore]] v Firencah. Zraven stolnice je bil ''Torre Civic'' (obstoječi vsaj od 1330 in razširjen leta 1583, avtor [[Pellegrino Tibaldi]]): njegova porušitev 17. marca 1989 je bila tista sila, ki je vodila prizadevanja zadnjega desetletja za ohranitev Poševnega stolpa v Pisi za preprečitev podobne usode. * [[Bazilika San Michele Maggiore, Pavia| Bazilika San Michele Maggiore]]: ta cerkev je izjemen primer lombardke-romanske sakralne arhitekture v Lombardiji. Nahaja se na mestu starejše lombardske cerkve, kateri pripada spodnji del zvonika. Uničena 1004, je bila obnovljena okoli konca 11. stoletja (vključno kripta, transept in kor) in končana 1155. Značilna je uporaba peščenjaka in zelo dolg transept, opremljen s fasado in svojo apsido. V cerkvi se je 1155 okronal cesar Friderik I. Barbarossa * [[Bazilika San Pietro in Ciel d'Oro]] (»bazilika svetega Petra v zlatem nebu«): V tej cerkvi so pokopani [[sveti Avguštin]], [[Boetij]] in lombardski kralj [[Liutprand]]. Gradnja se je začela v 6. stoletju. Sedanja konstrukcija je bila zgrajena leta 1132. Podobna je San Michele Maggiore, vendar z drugačno, asimetrično fasado z enim portalom, iz opeke namesto peščenjaka in v notranjosti odsotnost ''matronei'', empore rezervirane za ženske ter najkrajšim transeptom. Omembe vreden lok hiše relikvije svetega Avguština, ki so jo leta 1362 izdelali umetniki iz Campione, in je okrašena s približno 150 kipi in reliefi. Cerkev omenja [[Dante Alighieri]] v X. canto svoje [[Božanska komedija|Božanske komedije]]. * Cerkev San Francesco d'Assisi: To je pozno romanska cerkev (1238–1298) z obnovljeno gotsko fasado. * Cerkev San Teodoro: Ta cerkev datira v leto 1117 in je posvečena Teodorju iz Pavie, srednjeveškemu škofu škofije Pavia je tretja manjša romanska bazilika v Pavii. Nahaja se na pobočju proti reki Ticino in so jo uporabljali ribiči. Apsida in tristopenjski tiburij kažejo učinkovito enostavnost romanske dekoracije. V notranjosti sta dve freski izdelani v ptičji perspektivi (1525), pripisani Bernardinu Lanzaniju. Obe sta izjemno natančni in razkrivata, kako se je mestno Pavia le malo spremenilo v 500 letih. * [[Castello Visconteo]]: zgrajen 1360–1365 za Galeazza II. Viscontija, ki mu je velik grad služil kot zasebno bivališče in ne kot trdnjava. Pesnik [[Francesco Petrarca]] je kar nekaj časa prebival v njem, ko ga je Gian Galeazzo Visconti poklical, da prevzame odgovornost za veličastno knjižnico, v kateri je bilo okoli tisoč knjig in rokopisov, kasneje izgubljenih. Grad je sedaj sedež mestnih muzejev (''Musei Civici''), park pa priljubljena atrakcija za otroke. Po nepotrjenih legendah naj bi bil grad povezan s tajnim podzemnim rovom s Certoso. * Cerkev Santa Maria del Carmine: cerkev je dobro ohranjen primer gotske opečne arhitekture v severni Italiji. Zgrajena na osnovi latinskega križa, je druga največja cerkev v Pavii, velikosti 80 x 40 metrov, ki obsega glavno ladjo in dve stranski. Značilna fasada ima veliko rozetno okna in sedem rogljev. * Cerkev Santa Maria di Canepanova: to renesančno cerkev pripisujejo [[Bramante]]ju. * Srednjeveški stolpi še vedno oblikujejo silhueto mesta. Glavni so zbrani na Piazza Leonardo da Vinci, Via Luigi Porta in Piazza Collegio Borromeo == Izobraževanje == [[File:Collegio Borromeo (Pavia).jpg|250px|thumb|Collegio Borromeo]] Pavia je glavni italijansko mesto kolidžev, z več inštituti, univerzo in akademijami, vključno starodavno univerzo Pavia. * [[Univerza v Pavii]] je med najstarejšimi univerzami v Evropi, ustanovljena leta 1361, s šolo retorike, dokumentirane že v letu 825, bi bil ta center morda lahko najstarejša proto-univerza Evrope. Osrednja stavba je širok blok, sestavljen iz dvanajstih dvorišč iz 15. do 19. stoletja. Fasada je od baročne do neoklasicistične, veliko stopnišče, aula Foscolo, aula Volta, aula Scarpa in aula Magna so neoklasicistične. Cortile degli Spiriti Magni gosti kipe nekaterih najpomembnejših znanstvenikov in diplomantov. Starodavni nagrobniki učenjakov iz 14. do 16. stoletja so zazidani v Cortile Voltiano (večina prihaja iz porušenih cerkva). Cortile delle Magnolie ima staro jamo. Cortile di Ludovico il Moro ima renesančno ložo in terakota okraske. Obe dvorišči, kot tudi dve več, so bili samostani starodavnega Ospedale di San Matteo. Orto Botanico dell'Università di Pavia je univerzitetni Botanični vrt. Na voljo je tudi univerzitetni zgodovinski muzej in naravoslovni zgodovinski muzej Pavie. * Borromeo College (Ital. ''Almo Collegio Borromeo''), ustanovitelj Carlo Borromeo leta 1561, je najstarejša šola na univerzi v Pavii v severni Italiji. * Ghislieri College (Ital. ''Collegio Ghislieri''), ustanovitelj papež Pij V. leta 1567, je drug najstarejši kolegij v Pavii in ena od najstarejših šol v Italiji in soustanovitelj IUSS. Collegio Ghislieri je 450-letna italijanska institucija, ki spodbuja univerzitetni študij na podlagi dosežkov, ki gosti približno 200 študentov (moških in žensk) z vseh fakultet državne univerze Pavie. Knjižnica ima 100.000 enot (tretja med zasebnimi knjižnicami v severni Italiji). Vsako pride leto okoli 30 novih študentov iz vseh koncev države, ki so izbrani z javnim tekmovanjem. Danes je pod visokim pokroviteljstvom predsedstva Republike Italije in je uvrščen med visoko kvalificirane institucije s strani italijanskega ministrstva za šolstvo. * IUSS Pavia ali ''Istituto Universitario di Studi Superiori Pavia'' je višji učni zavod v Pavii, Italija. Ustanovili so ga leta 1997 skupaj Univerza v Pavii, Borromeo Collegio in Ghislieri Collegio, in ga je podprlo italijansko ministrstvo za šolstvo. Oblikovan je po modelu Scuola Normale Superiore di Pisa in združuje vseh pet šol v Pavia, ki tvorijo ''Pavia študijski sistem''. == Mednarodne povezave == Pavia je pobratena z: *{{flagicon|LTU}} [[Vilna]], [[Litva]] *{{flagicon|GER}} [[Hildesheim]], [[Nemčija]] *{{flagicon|FRA}} [[Besançon]], [[Francija]] *{{flagicon|LIB}} [[Hermel]], [[Libanon]] *{{flagicon|GRE}} [[Zakintos (mesto)|Zakintos]], [[Grčija]] == Pomembni ljudje == [[File:Aula magna-University-Pavia-Italy.jpg|250px|thumb|Univerza Pavia – aula Magna]] Ljudje rojeni v Pavii: * Lanfranc (c. 1005–1089), opat in canterburyjski nadškof * Gerolamo Cardano (1501–1576), znanstvenik * Benedetto Cairoli (1825–1889), dvakrat predsednik vlade * Francesco Corbetta (1615–1681), kitarski virtuoz, pedagog in skladatelj * Tranquillo Cremona (1837–1878), slikar * Claudia Muzio (1889–1936), operna pevka * Carlo M. Cipolla (1922–2000), ekonomski zgodovinar Ljudje, ki so živeli v Pavii: * St. Alexander Sauli (1591–1592), škof Pavie * [[Alessandro Volta]] (1745–1827), znanstvenik in izumitelj baterije * Simion Bărnuţiu (1808–1864), filozof in politik * Giacomo Trecourt (1812–1882), italijanski slikar * [[Camillo Golgi]] (1843–1926), biolog in Nobelov nagrajenec * Giovanni de Ventura (fl. 1479), zdravnik (kuga) * Riccardo Pampuri (1897–1930), svetnik in zdravnik * [[Albert Einstein]] (1879–1955), fizik in Nobelov nagrajenec * Ugo Foscolo (1778–1827), italijanski pisatelj, revolucionarna in pesnik * Dionysios Solomos (1798–1857), narodni pesnik Grčije * Dante Troisi (1920–1989), pisatelj in sodnik Med slavnimi učenjaki, ki so študirali ali poučujevali na univerzi v Pavii so bili tudi: [[Carlo Goldoni]], Gerolamo Cardano, Gerolamo Saccheri, Ugo Foscolo, Alessandro Volta, Lazzaro Spallanzani, Antonio Scarpa, Carlo Forlanini in Nobelov nagrajenec biolog Camillo Golgi. == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura iz sklicev == * Arnaldi, Girolamo. ''Italy and Its Invaders.'' Cambridge, Mass.: Harvard University Press, 2005. Print. * Christie, Neil. ''The Lombards The Ancient Longobards.'' Cambridge, Mass.: Basil Blackwell Inc., 1995. Print. * Dale, Sharon. ''A house divided: San Pietro in Ciel d'Oro in Pavia and the politics of Pope John XXII.'' ''Journal of Medieval History'' 27:1. {{DOI|10.1016/S0304-4181(00)00016-6}} * Geary, Patrick J. ''Readings in Medieval History, vol. 1'' Toronto: University of Toronto Press, 2010. Print. * Moorhead, John. ''Theoderic in Italy.'' Oxford: Clarendon Press, 1992. Print. * Paul the Deacon. ''History of the Lombards.'' Translated by William Dudley Foulke, edited by Edward Peters. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 2003. Web. Oct. 15, 2009. * Scott, Leader. ''The Cathedral Builders The Story of a Great Masonic Guild.'' London: S, Low, Marston and Company, 1899. Print. * Thompson, E. A. ''Romans and Barbarians The Decline of the Western Empire.'' Madison, Wisconsin: The University of Wisconsin Press, 1982. Print. * Weinstein, Donald. Rev. of ''St. Augustine’s Bones: A Microhistory'', by Harold Samuel Stone. The American Historical Review Vol. 108 No. 4, October 2003. Web. October 16, 2013. * Wickham, Chris. ''Early Medieval Italy Central Power and Local Society 400 –1000.'' London: The Macmillan Press Ltd., 1981. Print. == Druga literatura == ;Izšla v 19. stoletju *{{Citation |publisher = Karl Baedeker |publication-place = Coblenz |url = http://openlibrary.org/books/OL24140254M/Italy |title = Italy |edition=2. |publication-date = 1870 |chapter-url= https://archive.org/stream/italyhandbookfor04karl#page/148/mode/2up |chapter=Pavia }} *{{Citation |publisher = John Murray |publication-place = London |title = Hand-book for Travellers in Northern Italy |url = http://openlibrary.org/books/OL6936521M/Handbook_for_travellers_in_northern_Italy |edition = 16th |publication-date = 1897 |oclc = 2231483 |chapter-url = https://archive.org/stream/hand00bookfortravejohnrich#page/186/mode/2up |chapter= Pavia }} ;Izšla v 20. stoletju *{{Citation |publisher = Macmillan Co. |publication-place = New York |author = Edward Hutton |authorlink=Edward Hutton (writer) |url = http://openlibrary.org/books/OL7191828M/The_cities_of_Lombardy |title = The Cities of Lombardy |publication-date = 1912 |chapter-url = https://archive.org/stream/citiesoflombardy00huttrich#page/148/mode/2up |chapter= Pavia }} *{{Citation |publisher = Karl Baedeker |publication-place = Leipzig |edition=14th |url = http://openlibrary.org/books/OL16015532M/Northern_Italy |title = Northern Italy |publication-date = 1913 |chapter-url= https://archive.org/stream/northernitalyi00karl#page/240/mode/2up |chapter= Pavia }} *{{Citation |publisher = Smith, Elder & Co. |publication-place = London |author = Egerton R. Williams Jr. |url = http://openlibrary.org/books/OL23316028M/Lombard_towns_of_Italy |title = Lombard Towns of Italy |publication-date = 1914 |chapter-url = https://archive.org/stream/lombardtownsofit00will#page/220/mode/2up |chapter=Pavia (etc.) }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pavia}} {{Wikisource|The Nuttall Encyclopædia/P#Pavia|The Nuttall Encyclopædia Pavia article}} * [http://www.thecampanileproject.org/campanile/index.php/lombardia/pavia Pavia on The Campanile Project] * [http://www.paviafree.it Pavia on the web] {{Province of Pavia}} [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]] [[Kategorija:Mesta v Lombardiji]] [[Kategorija:Pavia| ]] {{normativna kontrola}} 20bd0rhlloyyh8t3kx8dwec42aubwkj 0 665 6675500 6673654 2026-05-13T22:18:45Z Josve05a 72785 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6673654|6673654]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/CommonsDelinker|CommonsDelinker]] ([[User talk:CommonsDelinker|pogovor]]); undeleted file 6675500 wikitext text/x-wiki {{leto|1970|20}} '''1976''' ('''[[Rimske številke|MCMLXXVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == [[Slika:GuateQuake1976Patzicia.jpg|thumb|Posledice katastrofalnega potresa v mestu [[Patzicia]] v Gvatemali]] * [[1. januar]] - na trg pride [[Cray-1]], prvi komercialno dostopen [[superračunalnik]]. * [[5. januar]] - [[Kmerska republika]] se s sprejetjem nove [[ustava|ustave]] pod [[Pol Pot]]ovo oblastjo preimenuje v [[Demokratična Kampučija|Demokratično Kampučijo]]. * [[18. januar]] - [[Bangladeš]] in [[Pakistan]] 5 let po vojni za odcepitev Bangladeša vzpostavita diplomatske odnose. * [[21. januar]] - prvi komercialni polet letala ''[[Concorde]]''. * [[4. februar]] - v močnem [[potres v Gvatemali (1976)|potresu v Gvatemali]] in [[Honduras]]u umre 23.000 ljudi. * [[13. februar]] - v vojaškem [[državni udar|državnem udaru]] je ubit [[Nigerija|nigerijski]] voditelj [[Murtala Mohammed]]. * [[27. februar]] - [[Fronta Polisario]] v [[Zahodna Sahara|Zahodni Sahari]] razglasi neodvisnost ozemlja pod imenom [[Demokratična arabska republika Sahara]]. * [[24. marec]] - [[Argentina|argentinska]] vojska odstavi predsednico [[Isabel Martínez de Perón|Isabel Perón]] in v naslednjih dneh vzpostavi vojaško [[diktatura|diktaturo]] z [[Jorge Rafael Videla|Jorgejem Videlo]] na čelu države. * [[1. april]] - [[Steve Jobs]] in [[Steve Wozniak]] ustanovita podjetje [[Apple Inc.|Apple]]. * [[17. april]] - Telesnokulturna skupnosta Slovenije je v [[Portorož]]u sprejela kontroverzni sporazum o razvoju telesnokulturne dejavnosti v Sloveniji. Zaradi sporazuma znanega tudi kot [[Portoroški sklepi]] je prišlo do velikih pretresov v slovenskem športu. * [[6. maj]] - [[Potres v Posočju 1976|potres v Posočju]] povzroči veliko gmotno škodo v [[Furlanija|Furlaniji]] (Italija) in [[Posočje|Posočju]] ([[Slovenija]]) ter zahteva skoraj 1000 žrtev v Italiji. * [[31. maj]] ** [[Sirija]] se vplete v [[Libanonska državljanska vojna|Libanonsko državljansko vojno]] na nasprotni strani kot [[Palestinska osvobodilna organizacija]], ki jo je prej podpirala. ** Prvič je bila predvajana oddaja ''[[Studio ob 17.00]]'' na Radiu Slovenija * [[1. junij]] - [[Islandija]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] z dogovorom končata t. i. [[Vojna za polenovke|vojno za polenovke]]. * [[1. junij]] - namenu predajo najvišji dimnik v Evropi, [[Trboveljski dimnik]]. * [[16. junij]] - v [[Soweto|Sowetu]], predelu [[Johannesburg]]a, se pričnejo množični študentski izgredi v odziv na uvedbo [[afrikanščina|afrikanščine]] kot učnega jezika v šolah. * [[26. junij]] - v [[Toronto|Torontu]] odprejo stolp [[CN Tower]], takrat najvišjo prosto stoječo zgradbo na svetu. * [[29. junij]] - [[Sejšeli]] postanejo neodvisna država. * [[2. julij]] - [[Severni Vietnam|Severni]] in [[Južni Vietnam]] se združita v socialistično republiko [[Vietnam]]. * [[10. julij]] - [[katastrofa v Sevesu]]: industrijska nesreča blizu [[Milano|Milana]] v Italiji povzroči izpust velikega oblaka strupenega [[2,3,7,8-Tetraklorodibenzodioksin|tetraklorodibenzodioksina]] nad naseljena območja. * [[17. julij]] – [[1. avgust]] - v kanadskem [[Montreal]]u potekajo [[Poletne olimpijske igre 1976|Poletne olimpijske igre]]. * [[20. julij]] - ameriško vesoljsko plovilo ''[[Viking 1]]'' uspešno pristane na [[Mars]]u. * [[28. julij]] - [[Potres v Tangšanu (1976)|katastrofalni potres]] zravna [[Ljudska republika Kitajska|kitajsko]] mesto [[Tangšan]] in zahteva četrt milijona žrtev. * [[31. julij]] - vesoljska agencija [[NASA]] objavi slavno fotografijo »[[Obraz na Marsu|obraza na Marsu]]«, ki jo je posnel ''Viking 1''. * [[1. avgust]] - [[Trinidad in Tobago]] postane [[republika]]. * [[25. avgust]] - [[Jacques Chirac]] odstopi z mesta [[ministrski predsednik Francije|ministrskega predsednika Francije]], nasledi ga [[Raymond Barre]]. * [[26. avgust]] - prvi znani izbruh virusa [[ebola|ebole]] v [[Zaire|Zairu]]. * [[10. september]] - v [[Trčenje v zraku nad Vrbovcem leta 1976|trčenju dveh potniških]] letal nad [[Vrbovec, Zagrebška županija|Vrbovcem]] blizu [[Zagreb]]a umre vseh 176 potnikov in članov posadke na obeh. * [[6. oktober]] - z aretacijo [[Skupina štirih|Skupine štirih]] se konča [[kulturna revolucija]] na Kitajskem. * [[2. november]] - [[Jimmy Carter]] je izvoljen za [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA]] kot prvi kandidat z ameriškega »globokega juga« po [[ameriška državljanska vojna|državljanski vojni]]. * [[3. december]] - napadalec ustreli [[Bob Marley|Boba Marleyja]] in njegovega menedžerja Dona Taylorja v poskusu [[atentat]]a v [[Kingston, Jamajka|Kingstonu]]. * [[6. december]] - vojska [[Viet Kong]]a je razpuščena, njeni pripadniki so vključeni v [[Vietnamska ljudska armada|Vietnamsko ljudsko armado]]. == Rojstva == [[Slika:Ronaldo.jpeg|thumb|150px|Ronaldo]] * [[20. januar]] - [[Anastasia Voločkova]], ruska primabalerina * [[21. januar]] - [[Emma Bunton]], angleška pevka * [[11. februar]] - [[Alenka Dovžan]], slovenska alpska smučarka *[[4. marec]] - [[Igor Štamulak]], slovenski dramski igralec * [[5. marec]] - [[Šarūnas Jasikevičius]], litovski košarkar * [[13. marec]] - [[Dejan Zavec]], slovenski boksar * [[22. marec]] - [[Reese Witherspoon]], ameriška igralka * [[30. marec]] - [[Ty Conklin]], ameriški hokejist * [[25. april]] - [[Tim Duncan]], ameriški košarkar *[[2. maj]] - [[Ine Marie Eriksen Søreide]], norveška političarka * [[15. maj]] - [[Anže Logar]], slovenski politik * [[25. maj]] - [[Cillian Murphy]], irski igralec * [[30. maj]] - [[Radoslav Nesterovič]], slovenski košarkar * [[31. maj]] - [[Colin Farrell]], irski igralec * [[4. junij]] - [[Aleksej Navalni]], ruski opozicijski politik in protikorupcijski aktivist * [[8. junij]] - [[Lindsay Davenport]], ameriška teniška igralka * [[19. junij]] - [[Simona Kustec]], slovenska političarka in politologinja * [[1. julij]] - [[Ruud van Nistelrooy]], nizozemski nogometaš * [[27. avgust]] - [[Mark Webber]], avstralski dirkač Formule 1 * [[3. september]] - [[Lado Bizovičar]], slovenski televizijski voditelj in igralec * [[12. september]] - [[Jolanda Čeplak]], slovenska atletinja * [[22. september]] - [[Ronaldo]], brazilski nogometaš * [[27. september]] - [[Francesco Totti]], italijanski nogometaš *[[17. oktober]] - [[Bernarda Žarn]], slovenska TV voditeljica, * [[26. oktober]] - [[Jeremy Wotherspoon]], kanadski hitrostni drsalec * [[22. november]] - [[Ville Valo]], finski pevec * [[25. december]] - [[Armin van Buuren]], nizozemski trance producent == Smrti == [[Slika:Mao Zedong sitting.jpg|thumb|150px|Mao Zedong]] * [[8. januar]] - [[Ču En Laj]], kitajski politik (* [[1898]]) * [[12. januar]] - [[Agatha Christie]], angleška pisateljica (* [[1890]]) * [[1. februar]] - [[Werner Karl Heisenberg]], nemški fizik in filozof, nobelovec (* [[1901]]) * [[11. februar]] - [[Boris Ziherl]], slovenski politik in marksistični filozof (* [[1910]]) * [[22. februar]] - [[Michael Polanyi]], madžarsko-britanski kemik in filozof (* [[1891]]) * [[17. marec]] - [[Luchino Visconti]], italijanski režiser in scenarist (* [[1906]]) * [[24. marec]] - [[Bernard Montgomery]], britanski maršal (* [[1887]]) * [[5. april]] - [[Howard Hughes]], ameriški poslovnež, letalec in filmski ustvarjalec (* [[1905]]) * [[25. april]] - [[Carol Reed]], angleški filmski režiser (* [[1906]]) * [[26. maj]] - [[Martin Heidegger]], nemški filozof (* [[1889]]) * [[31. maj]] - [[Jacques Monod]], francoski biolog, nobelovec (* [[1910]]) * [[2. junij]] - [[Juan José Torres]], bolivijski politik (* [[1920]]) * [[24. junij]] - [[Imogen Cunningham]], ameriški fotograf (* [[1883]]) * [[25. julij]] - [[John Clarke Slater]], ameriški fizik, kemik (* [[1900]]) * [[30. julij]] - [[Rudolf Bultmann]], nemški teolog (* [[1884]]) * [[2. avgust]] - [[Fritz Lang]], avstrijsko-ameriški filmski ustvarjalec (* [[1890]]) * [[22. avgust]] - ** [[Juscelino Kubitschek]], brazilski politik (* [[1902]]) ** [[Fran Roš]], slovenski pisatelj, pesnik in dramatik (* [[1898]]) * [[26. avgust]] - [[Lotte Lehmann]], nemška sopranistka (* [[1888]]) * [[9. september]] - [[Mao Zedong]], kitajski politik in revolucionar * [[14. september]] - knez [[Pavel Karađorđević]], regent Kraljevine Jugoslavije (* [[1893]]) * [[26. september]] - [[Lavoslav Ružička]], hrvaški kemik, nobelovec (* [[1887]]) * [[5. oktober]] - [[Lars Onsager]], norveško-ameriški fizik in kemik, nobelovec (* [[1903]]) * [[6. oktober]] - [[Gilbert Ryle]], britanski filozof (* [[1900]]) * [[15. november]] - [[Jean Gabin]], francoski filmski igralec (* [[1904]]) * [[23. november]] - [[André Malraux]], francoski pisatelj (* [[1901]]) * [[28. december]] - [[Sergej Pavlovič Tolstov]], ruski arheolog in etnograf (* [[1907]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] - [[Burton Richter]], [[Samuel Chao Chung Ting]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] - [[William Lipscomb|William Nunn Lipscomb mlajši]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] - [[Baruch S. Blumberg]], [[Daniel Carleton Gajdusek]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] - [[Saul Bellow]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] - [[Betty Williams]] in [[Mairead Corrigan]] * [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|Ekonomija]] - [[Milton Friedman]] {{Zbirka}} [[Kategorija:Leto 1976|*]] r9dztc6vq696p4l3mw1sc99rzedfqpz 0 2368 6675624 4690788 2026-05-14T11:00:46Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6675624 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 616''' ('''[[rimske številke|DCXVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[Perzijci]] so opustošili [[Egipt]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[Agilulf]], kralj Langobardov (* okrog [[555]]) [[Kategorija:Leto 616|*]] al9jqn36f9s6p5ukmf3f11z8dbxrpdj 0 2369 6675623 4666085 2026-05-14T11:00:26Z TadejM 738 leto 6675623 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 615''' ('''[[rimske številke|DCXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Grimoald I.]], [[majordom]] [[Avstrazija|Avstrazije]] († [[657]] ali [[661]]) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 615|*]] keyjacvpr01dmj76wphnk527nq9kzwy 0 2370 6675622 4222289 2026-05-14T11:00:07Z TadejM 738 leto 6675622 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 614''' ('''[[rimske številke|DCXIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 614|*]] i1rx3yqvp772p8wo11lizar5k8hi56m 0 2371 6675621 4649915 2026-05-14T10:59:51Z TadejM 738 leto 6675621 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 613''' ('''[[rimske številke|DCXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Brunhilda Avstrazijska]], frankovska kraljica (* okoli [[543]]) * [[Sigibert II.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] in [[Burgundija|Burgundije]] (* [[602]]) [[Kategorija:Leto 613|*]] c3l87wspnansiiovzfh26ypr3krtotp 0 2372 6675320 6036268 2026-05-13T13:43:05Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6675320 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 612''' ('''[[rimske številke|DCXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[Harša]] je postal [[kralj]] petih [[Indija|indijskih]] [[država|držav]]. * Končal se je [[Slovani|slovanski]] naselitveni val na [[Balkanski polotok]]. == Rojstva == * [[3. maj]] - [[Konstantin III. (bizantinski cesar)|Konstantin III.]], bizantinski cesar († [[641]]) == Smrti == * [[Teodebert II.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* [[585]]) [[Kategorija:Leto 612|*]] q0jqbmakt2h0dr3tb84f9fbqk4bmgbt 0 2373 6675319 4222243 2026-05-13T13:42:33Z TadejM 738 leto 6675319 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 611''' ('''[[rimske številke|DCXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 611|*]] hlb93kr6buayqavqtchh12jxc7ac04l 0 2374 6675318 6035734 2026-05-13T13:42:17Z TadejM 738 leto 6675318 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 610''' ('''[[rimske številke|DCX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Grimoald I. Beneventski]], kralj [[Langobardi|Langobardov]] († [[671]]) == Smrti == * [[5. oktober]] - [[Fokas]], bizantinski cesar (* [[547]]) [[Kategorija:Leto 610|*]] n26taedx935empyu6nc536d5fe3lidz 0 2375 6675317 6033792 2026-05-13T13:42:00Z TadejM 738 leto 6675317 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 609''' ('''[[rimske številke|DCIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == ; Neznan datum * [[Jami kagan]], prvi kagan Vzhodnega turškega kaganata (* ni znano) [[Kategorija:Leto 609|*]] b9lyt3oj7hu8g19pgjhcmh6k22rxa10 0 2639 6675486 6643587 2026-05-13T20:27:18Z Yerpo 8417 /* Smrti */ disambig. 6675486 wikitext text/x-wiki '''12. marec''' je 71. [[dan]] [[leto|leta]] (72. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 294 dni. {{MarchCalendar}} == Dogodki == * [[1365]] – [[Rudolf IV. Habsburški]] je ustanovil [[Univerza na Dunaju|Univerzo na Dunaj]]u. * [[1537]] – [[Osmanski imperij|Turki]] so zavzeli [[trdnjava|trdnjavo]] [[Klis]]. * [[1852]] – Izšel je roman ''[[Koča strica Toma]] ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike''. * [[1689]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bila ustanovljena [[Akademija združenih]], znana tudi pod imenom [[Dizmova bratovščina]]. * [[1918]] – [[Moskva]] je postala [[Rusija|ruska]] [[prestolnica]]. * [[1933]] – Podjetje [[Chemical Industries]] je prvič sintetiziralo [[polietilen]]. * [[1938]] – [[Tretji rajh|Nemške]] enote so vkorakale v [[Avstrija|Avstrijo]] (začetek ''[[Anschluss]]a''). * [[1940]] – [[Sovjetska zveza]] in [[Finska]] sta podpisali mirovno pogodbo. * [[1942]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanska]] [[vojska]] se je umaknila z [[Andamanski otoki|Andamanskih otokov]]. * [[1947]] – [[Harry S. Truman]] je v govoru pred [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresom]] predstavil [[Trumanova doktrina|Trumanovo doktrino]]. * [[1968]] – [[Mavricij]] je postal neodvisna država. * [[1994]] – [[Anglikanska cerkev]] je posvetila svoje prve [[duhovnik|duhovnice]]. * [[2003]] – V [[Beograd]]u je bil umorjen [[Zoran Đinđić]]. * [[2008]] – Ob [[Avstralija|avstralski]] zahodni obali so našli razbitine bojne ladje iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ''[[HMAS Sydney]]'' in pomožne križarke ''[[Kormoran (pomožna križarka)|Kormoran]]''. * [[2011]] – Zaradi posledic potresa v [[Japonska|japonski]] [[Jedrska elektrarna|jedrski elektrarni]] ''Fukušima 1'' je prišlo do eksplozije pare, zaradi povečanega sevanja so evakuirali 45.000 ljudi. == Rojstva == * [[1096]] – [[Knut Lavard]], danski kronski princ, vojvoda Schleswiga († [[1131]]) * [[1270]] – [[Karel, grof Valoijski]] († [[1325]]) * [[1613]] – [[André Le Nôtre]], francoski arhitekt († [[1700]]) * [[1682]] – [[Gregor Maček]], slovenski arhitekt, stavbar († [[1745]]) * [[1685]] – [[George Berkeley]], irski filozof, teolog († [[1753]]) * [[1738]] – [[Cesare Beccaria]], italijanski kriminolog, pravnik in politik († [[1794]]) * [[1824]] – [[Gustav Robert Kirchhoff]], nemški fizik († [[1887]]) * [[1832]] ** [[Charles Cunningham Boycott]], angleški veleposestnik († [[1897]]) ** [[Charles Friedel]], francoski kemik in mineralog († [[1899]]) * [[1835]] – [[Simon Newcomb]], kanadsko-ameriški astronom, ekonomist († [[1909]]) * [[1838]] – [[William Henry Perkin]], angleški kemik († [[1907]]) * [[1843]] – [[Jean-Gabriel de Tarde]], francoski sociolog, kriminolog († [[1904]]) * [[1881]] – [[Mustafa Kemal Atatürk]], turški državnik († [[1938]]) * [[1890]] – [[Vaclav Fomič Nižinski]], ruski baletnik († [[1950]]) * [[1907]] – [[Dorrit Hoffleit]], ameriška astronomka († [[2007]]) * [[1922]] – [[Jean-Louis Lebris Kerouac]] - [[Jack Kerouac]], ameriški pisatelj († [[1969]]) * [[1946]] – [[Liza Minnelli]], ameriška filmska igralka, pevka * [[1951]] – Jože Slak - Đoka, slovenski slikar * [[1955]] – [[Izidor Pečovnik|Izidor Pečovnik - Dori]], slovenski rimokatoliški duhovnik * 1958 - Irena Baar, koncertna in operna pevka, profesorica na AG (+ 2006) * [[1960]] – [[Majda Koren]], slovenska mladinska pisateljica * [[1984]] – [[Gregor Perič]], slovenski politik in politolog * [[1987]] – [[Teimour Radjabov]], azerbajdžanski šahist * [[1990]] – [[Dawid Kubacki]], poljski smučarski skakalec * [[1996]] – [[Cene Prevc]], slovenski smučarski skakalec * [[1999]] – [[Janja Garnbret]], slovenska športna plezalka == Smrti == * [[604]] – [[Gregor I. Veliki]], rimski papež (* okoli [[540]]) * [[1160]] - [[al-Muktafi II.]], kalif Abasidskega kalifata (* [[1096]]) * [[1289]] – [[Dimitrij II. Gruzijski|Dimitrij II.]], gruzijski kralj (* [[1259]]) * [[1316]] – [[Štefan Dragutin]], srbski kralj (* [[1253]]) * [[1356]] – [[Rudolf I. Saško-Wittenberški|Rudolf I.]], vojvoda Saške-Wittenberga (* [[1284]]) * [[1364]] – [[Ranulf Higden]], angleški menih, kronist (* [[1280]]) * [[1374]] – cesar [[Go-Kogon (japonski cesar)|Go-Kogon]], japonski proticesar (* [[1336]]) * [[1510]] – [[Mihnea I. Vlaški|Mihnea I.]], [[Vlaška|vlaški]] knez (* [[1462]]) * [[1759]] – [[Janez Valentin Metzinger]], slovenski slikar (* [[1699]]) * [[1898]] – [[Johann Jakob Balmer]], švicarski fizik, matematik (* [[1825]]) * [[1898]] – [[Zacharias Topelius]], finski pisatelj (* [[1818]]) * [[1910]] – [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved]], slovenski pesnik, dramatik (* [[1869]]) * [[1914]] – [[George Westinghouse]], ameriški inženir (* [[1846]]) * [[1921]] – [[Ivan Oražen]], slovenski zdravnik, dobrotnik (* [[1869]]) * [[1924]] – [[Hilaire de Chardonnet]], francoski kemik in industrialec (* [[1839]]) * [[1925]] – [[Sun Jat-sen]], kitajski državnik (* [[1866]]) ** [[Gergel Lutar]], slovenski posestnik in pisatelj na Ogrskem (* [[1841]]) * [[1932]] – [[Ivar Kreuger]], švedski finančnik (* [[1880]]) * [[1937]] – [[Charles-Marie-Jean-Albert Widor]], francoski organist, skladatelj (* [[1844]]) * [[1942]] – [[Robert Bosch]], nemški industrialec (* [[1861]]) * [[1943]] – [[Adolf Gustav Vigeland]], norveški kipar (* [[1869]]) * [[1945]] – [[Ana Frank|Annelies Marie »Anne« Frank]], pisateljica dnevnika (* [[1929]]) * [[1950]] – [[Heinrich Mann]], nemški pisatelj (* [[1871]]) * [[1955]] – [[Theodor Plievier]], nemški pisatelj (* [[1892]]) * [[1956]] – [[Bolesław Bierut]], poljski politik (* [[1892]]) * [[2001]] – [[Robert Ludlum]], ameriški pisatelj (* [[1927]]) * [[2003]] – [[Zoran Đinđić]], srbski premier (* [[1952]]) * [[2008]] – [[Lazare Ponticelli]], zadnji francoski vojni veteran iz prve svetovne vojne (* [[1897]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|312]] [[Kategorija:Marec|312]] oxfjayunibllo4cgcqulgps7uhq4igz 0 2701 6675313 6426743 2026-05-13T13:41:02Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6675313 wikitext text/x-wiki '''13. maj''' je 133. [[dan]] [[leto|leta]] (134. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 232 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[609]] – Posvečen je bil [[rim]]ski [[Panteon]]. * [[1497]] – [[Papež]] [[Aleksander VI.]] je izobčil [[Girolamo Savonarola|Savonarolo]]. * [[1710]] – [[Prusi|Pruski]] [[kralj]] [[Friderik I. Pruski|Friderik I.]] je ustanovil [[bolnišnica|bolnišnico]] [[Charité]]. * [[1779]] – S podpisom [[Teschenski sporazum|teschenskega sporazuma]] je [[Avstrija]] dobila [[inn]]ško okrožje. * [[1809]] – [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] je vkorakal na [[Dunaj]]. * [[1810]] – V [[Gradec|Gradcu]] je bilo ustanovljeno [[Slovensko društvo]]. * [[1830]] – [[Ekvador]] je postal neodvisna [[država]]. * [[1846]] – Zaradi spora o meji so [[Združene države Amerike]] napovedale [[vojna|vojno]] [[Mehika|Mehiki]]. * [[1848]] – Prvič je bila izvedena [[Finska]] [[himna]] – [[Maamme]]. * [[1880]] – [[Thomas Alva Edison]] je v [[Menlo Park]]u ([[New Jersey]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) prvič preizkusil [[elektrika|električno]] [[železnica|železnico]]. * [[1888]] – [[Brazilija]] je odpravila [[suženjstvo]]. * [[1915]] – [[Nemčija]] je omejila [[podmornica|podmorniško]] [[vojna|vojno]]. * [[1917]] – V [[Portugalska|portugalski]] [[Fátima|Fátimi]] se je trem otrokom prikazala [[Sveta Marija|Marija]]. * [[1918]] – V [[Judenburg]]u so se [[Upor (družba)|uprli]] [[Slovenci|slovenski]] [[vojak]]i. * [[1940]]: ** [[Nizozemska]] [[kralj]]ica [[Wilhelmine]] je prišla v [[London]]. ** [[Wehrmacht]] je prebil [[zavezniki|zavezniško]] [[obramba (vojaštvo)|obrambo]] pri [[Sedan]]u in [[Dinant]]u. * [[1943]] – [[Kapitulacija|Kapitulirale]] so zadnje [[vojaška enota|vojaške enote]] [[sile osi|sil osi]] v [[Afrika|Afriki]]. * [[1944]] – Ustanovljen je bil ''Oddelek za zaščito naroda'' – [[OZNA]]. * [[1945]] – [[Nemčija|Nemške]] enote so na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] položile orožje. * [[1950]] – Potekala je prva dirka v [[zgodovina Formule 1|zgodovini]] [[Formula 1|Formule 1]] za [[Velika nagrada Velike Britanije 1950|Veliko nagrado Velike Britanije]], zmagovalec [[Giuseppe Farina|Nino Farina]] z [[Alfa Romeo|Alfo Romeo]]. * [[1979]] – [[Andrej Štremfelj]] in [[Nejc Zaplotnik]] sta kot prva [[Slovenci|Slovenca]] priplezala na [[Mount Everest]]. * [[1981]] – [[Mehmet Ali Ağca]] je poskusil izvesti [[atentat]] na [[papež]]a [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] * [[2022]] – V Sloveniji je bil konstituiran [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036938/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> == Rojstva == [[Slika:Scott Morrison 2014.jpg|sličica|244x244_pik|[[Scott Morrison]]]] * [[1179]] – [[Teobald III. Šampanjski]], grof Šampanje in prvi vodja četrtega križarskega pohoda, († [[1201]]) * [[1254]] – [[Marija Brabantska]], francoska kraljica († [[1321]]) * [[1655]] – [[Papež Inocenc XIII.]], papež italijanskega rodu († [[1782]]) * [[1699]] – [[Marquês de Pombal]], portugalski predsednik vlade († [[1782]]) * [[1717]] – [[Marija Terezija]], avstrijska cesarica († [[1780]]) * [[1792]] – [[Papež Pij IX.]], papež italijanskega rodu († [[1878]]) * [[1840]] – [[Alphonse Daudet]], francoski pisatelj († [[1897]]) * [[1842]] – sir [[Arthur Sullivan|Arthur Seymour Sullivan]], britanski skladatelj († [[1900]]) * [[1856]] – [[Peter Henry Emerson]], angleški fotograf († [[1936]]) * [[1857]] – [[Ronald Ross]], angleški zdravnik, nobelovec 1902 († [[1932]]) * [[1882]] – [[Georges Braque]], francoski slikar, kipar († [[1963]]) * [[1907]] – [[Daphne du Maurier]], angleška pisateljica († [[1989]]) * [[1914]] – [[Joe Louis|Joseph Louis »The Brown Bomber« Barrow]], ameriški boksar († [[1981]]) * [[1937]] – [[Roger Zelazny]], ameriški pisatelj († [[1995]]) * [[1950]] – [[Stevie Wonder]], ameriški pevec, glasbenik * [[1954]] – [[Johnny Logan]], irski pevec in komponist * [[1961]] – [[Dennis Rodman]], ameriški košarkar * [[1968]] – [[Scott Morrison]], avstralski politik * [[1977]] – [[Nana Milčinski]], slovenska dramaturginja, gledališka in televizijska režiserka in pevka * [[1979]] – [[Princ Karl Filip, vojvoda Värmlandski]] * [[1988]] – [[Luka Lenič]], slovenski šahist * [[1991]] – [[Anders Fannemel]], norveški smučarski skakalec * [[1993]] – [[Stefan Kraft]], avstrijski smučarski skakalec == Smrti == * [[189]] – [[Ling (dinastija Han)|Ling]], dvanajsti cesar iz kitajske [[Dinastija Han|dinastije Han]] (* [[156]]) * [[1176]] – [[Matija I. Lotarinški|Matija I.]], vojvoda Zgornje Lorene (* [[1119]]) * [[1312]] – [[Teobald II. Lotarinški|Teobald II.]], vojvoda Zgornje Lorene (* [[1263]]) * [[1375]] – [[Štefan II. Bavarski|Štefan II. Wittelsbaški]], bavarski vojvoda (* [[1319]]) * [[1704]] – [[Louis Bourdaloue]], francoski jezuitski pridigar (* [[1632]]) * [[1826]] – [[Christian Kramp]], francoski matematik (* [[1760]]) * [[1832]] – [[Georges Cuvier]], francoski naravoslovec (* [[1769]]) * [[1884]] – [[Cyrus Hall McCormick]], ameriški izumitelj (* [[1809]]) * [[1904]] – [[Jean-Gabriel de Tarde]], francoski sociolog, kriminolog (* [[1843]]) * [[1907]] – [[Josip Stare]], slovenski pripovednik, zgodovinar (* [[1842]]) * [[1930]] – [[Fridtjof Nansen]], norveški polarni raziskovalec, zoolog, diplomat, nobelovec 1922 (* [[1861]]) * [[1939]] – [[Stanisław Leśniewski (filozof)|Stanisław Leśniewski]], poljski logik in filozof (* [[1886]]) * [[1961]] – [[Gary Cooper]], ameriški filmski igralec (* [[1901]]) * [[1987]] – [[Vitomil Zupan]], slovenski pisatelj (* [[1914]]) * [[1988]] – [[Chet Baker|Chesney Henry »Chet« Baker]], ameriški jazzovski glasbenik (* [[1929]]) * 1988 – [[Sergej Georgijevič Gorškov]], sovjetski admiral (* [[1910]]) == Prazniki in obredi == == Sklici == <references /> [[Kategorija:Dnevi v letu|513]] [[Kategorija:Maj|113]] 32ai0p847wqzg2d5tn043bwcwy75k7z 0 2702 6675562 6438866 2026-05-14T09:06:21Z ~2026-28860-61 259858 6675562 wikitext text/x-wiki '''14. maj''' je 134. [[dan]] [[leto|leta]] (135. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 231 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1004]] – kronanje [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] za italijanskega kralja v [[Pavia|Paivii]] * [[1608]] – v [[Auhausen|Auhausnu]] ustanovljena [[Protestantska zveza]] * [[1643]] – [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] zasede [[Francija|francoski]] [[prestol]] * [[1796]] – [[Angleži|angleški]] [[zdravnik]] [[Edward Jenner]] opravi prvo poskusno [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti [[črne koze|črnim kozam]] * [[1900]] – v [[Pariz]]u se začno [[Poletne olimpijske igre 1900|druge olimpijske igre moderne dobe]] * [[1905]] – [[japonska]] mornarica pri otoku [[Čusimi]] uniči [[Rusija|rusko]] vojno [[ladjevje]] * [[1918]] – v [[Murau]]u se pod vodstvom [[Boštjan Olip|Boštjana Olipa]] [[Upori slovenskih vojakov (1918)|uprejo slovenski vojaki]] 7. lovskega bataljona. * [[1938]] – svet [[Društvo narodov|Društva narodov]] sprejme zahtevo po ponovni razglasitvi integralne [[nevtralnost]]i [[Švica|Švice]] * [[1940]] – [[Nemčija|nemška]] letala bombardirajo [[Rotterdam]], [[Nizozemska]] se vda * [[1944]] – [[zavezniki|zavezniška]] [[vojska]] prebije [[Gustavova linija|Gustavovo linijo]] * [[1945]] – začasna avstrijska [[vlada]] razglasi ponovno [[neodvisnost]] [[Avstrija|Avstrije]] * [[1948]] – z iztekom britanskega [[mandat (mednarodno pravo)|mandata]] postane [[Izrael]] neodvisna država * [[1955]] – ustanovljen [[Varšavski pakt]] * [[1970]] – ustanovljena [[Nemčija|nemška]] [[terorizem|teroristična]] skupina [[Frakcija Rdeče armade]] (RAF) * [[1973]] – izstreljen [[Skylab]], prva [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vesoljska postaja]] * [[2026]] - Operativa EC pripravila malico. == Rojstva == * [[1316]] – [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]], cesar Svetega rimskega cesarstva, češki kralj († [[1378]]) * [[1559]] – [[Nurhaci]], ustanovitelj džurčenske dinastije [[Kasnejši Džin]] († [[1626]]) * [[1645]] – [[François de Callières]], francoski diplomat († [[1717]]) * [[1727]] – [[Thomas Gainsborough]], angleški slikar († [[1788]]) * [[1771]] – [[Robert Owen]], valižanski utopični socialist († [[1858]]) * [[1803]] – [[Salomon Munk]], nemško-francoski orientalist judovsakega rodu († [[1867]]) * [[1821]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov]], ruski matematik, mehanik († [[1894]]) * [[1868]] – [[Magnus Hirschfeld]], nemški nevrolog, seksolog († [[1935]]) * [[1885]]: ** [[Marija Krizina Bojanc|Blažena Marija Krizina Bojanc]], slovenska redovnica, mučenka in svetnica († [[1941]]) ** [[Otto Klemperer]], nemško-ameriški dirigent, skladatelj judovskega rodu († [[1973]]) * [[1908]] – [[Mohamed Ajub Kan]], pakistanski maršal in politik († [[1974]]) * [[1917]] – [[William Thomas Tutte]], angleško-kanadski kriptolog, matematik († [[2002]]) * [[1922]] – [[Franjo Tuđman]], hrvaški predsednik († [[1999]]) * [[1924]] – [[Nace Šumi]], slovenski umetnostni zgodovinar († [[2006]]) * [[1935]] – [[Rudi Šeligo]], slovenski pisatelj in politik († [[2004]]) * [[1944]] – [[George Walton Lucas mlajši]], ameriški filmski režiser * [[1945]] – [[Yochanan Vollach]], izraelski nogometaš * [[1950]] – [[Lior Shambadal]], izraelski dirigent, skladatelj * [[1952]]: ** [[David Byrne]], škotski pevec, glasbenik ** [[Robert Zemeckis]], ameriški filmski režiser, pisatelj * [[1953]]: ** [[Tom Cochrane]], kanadski glasbenik ** [[Norodom Sihamoni]], kralj Kambodže * [[1961]] – [[Tim Roth]], angleški filmski igralec * [[1971]] – [[Sofia Coppola]], ameriška režiserka in filmska igralka * [[1977]] – [[Mate Bekavac]], slovenski klarinetist, skladatelj in dirigent * [[1983]]: ** [[Anahí]], mehiška pevka iz skupine RBD ** [[Uroš Slokar]], slovenski košarkarski reprezentant * [[1984]] – [[Mark Zuckerberg]], ameriški programer in podjetnik, soustanovitelj Facebooka == Smrti == * [[649]] – [[Papež Teodor I.|Teodor I.]], papež * [[1080]] – [[Walcher]], northumbrijski grof in škof Durhama * [[1156]] – [[Arnold II. Weidški]], kölnski nadškof, nemški kancler (* [[1098]]) * [[1219]] – [[William Marshal, 1. grof Pembroke|William Marshal]], angleški plemič in regent, 1. grof Pembroke (* [[1147]]) * [[1610]] – [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV.]], francoski kralj (* [[1553]]) * [[1643]] – [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]], francoski kralj (* [[1601]]) * [[1847]] – [[Fanny Hensel]], nemška pianistka, skladateljica (* [[1805]]) * [[1892]] – [[Ivan Kaus]], primorski slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski krajini na Madžarskem (* [[1845]]) * [[1904]] – [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]], ruski astronom, astrofizik (* [[1831]]) * [[1912]] – [[August Strindberg]], švedski pisatelj, dramatik (* [[1849]]) * [[1919]] – [[Jožef Bagari]], slovenski pisatelj in rimskokatoliški duhovnik na Madžarskem (* [[1840]]) * [[1920]] – [[Ronald Montagu Burrows]], angleški arheolog (* [[1867]]) * [[1925]] – sir [[Henry Rider Haggard]], angleški pisatelj (* [[1856]]) * [[1935]] – [[Magnus Hirschfeld]], nemški nevrolog, seksolog (* [[1868]]) * [[1940]] – [[Emma Goldman]], rusko-ameriška anarhistka, feministka judovskega rodu (* [[1869]]) * [[1986]] – [[Leonid Toptunov]], sovjetski inženir (* [[1960]]) * [[1987]]: ** [[Vitomil Zupan]], slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in esejist (* [[1914]]) ** [[Rita Hayworth]], ameriška filmska igralka (* [[1918]]) * [[1988]] – [[Willem Drees]], nizozemski predsednik vlade (* [[1886]]) * [[1998]] – [[Frank Sinatra]], ameriški pevec, filmski igralec (* [[1915]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|514]] [[Kategorija:Maj|114]] 6irqsomyhwj5ekfdksoj6gmjg9465ob 6675569 6675562 2026-05-14T09:24:33Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28860-61|~2026-28860-61]] ([[User talk:~2026-28860-61|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:84.52.132.31|84.52.132.31]] 6438866 wikitext text/x-wiki '''14. maj''' je 134. [[dan]] [[leto|leta]] (135. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 231 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1004]] – kronanje [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] za italijanskega kralja v [[Pavia|Paivii]] * [[1608]] – v [[Auhausen|Auhausnu]] ustanovljena [[Protestantska zveza]] * [[1643]] – [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] zasede [[Francija|francoski]] [[prestol]] * [[1796]] – [[Angleži|angleški]] [[zdravnik]] [[Edward Jenner]] opravi prvo poskusno [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti [[črne koze|črnim kozam]] * [[1900]] – v [[Pariz]]u se začno [[Poletne olimpijske igre 1900|druge olimpijske igre moderne dobe]] * [[1905]] – [[japonska]] mornarica pri otoku [[Čusimi]] uniči [[Rusija|rusko]] vojno [[ladjevje]] * [[1918]] – v [[Murau]]u se pod vodstvom [[Boštjan Olip|Boštjana Olipa]] [[Upori slovenskih vojakov (1918)|uprejo slovenski vojaki]] 7. lovskega bataljona. * [[1938]] – svet [[Društvo narodov|Društva narodov]] sprejme zahtevo po ponovni razglasitvi integralne [[nevtralnost]]i [[Švica|Švice]] * [[1940]] – [[Nemčija|nemška]] letala bombardirajo [[Rotterdam]], [[Nizozemska]] se vda * [[1944]] – [[zavezniki|zavezniška]] [[vojska]] prebije [[Gustavova linija|Gustavovo linijo]] * [[1945]] – začasna avstrijska [[vlada]] razglasi ponovno [[neodvisnost]] [[Avstrija|Avstrije]] * [[1948]] – z iztekom britanskega [[mandat (mednarodno pravo)|mandata]] postane [[Izrael]] neodvisna država * [[1955]] – ustanovljen [[Varšavski pakt]] * [[1970]] – ustanovljena [[Nemčija|nemška]] [[terorizem|teroristična]] skupina [[Frakcija Rdeče armade]] (RAF) * [[1973]] – izstreljen [[Skylab]], prva [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vesoljska postaja]] == Rojstva == * [[1316]] – [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]], cesar Svetega rimskega cesarstva, češki kralj († [[1378]]) * [[1559]] – [[Nurhaci]], ustanovitelj džurčenske dinastije [[Kasnejši Džin]] († [[1626]]) * [[1645]] – [[François de Callières]], francoski diplomat († [[1717]]) * [[1727]] – [[Thomas Gainsborough]], angleški slikar († [[1788]]) * [[1771]] – [[Robert Owen]], valižanski utopični socialist († [[1858]]) * [[1803]] – [[Salomon Munk]], nemško-francoski orientalist judovsakega rodu († [[1867]]) * [[1821]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov]], ruski matematik, mehanik († [[1894]]) * [[1868]] – [[Magnus Hirschfeld]], nemški nevrolog, seksolog († [[1935]]) * [[1885]]: ** [[Marija Krizina Bojanc|Blažena Marija Krizina Bojanc]], slovenska redovnica, mučenka in svetnica († [[1941]]) ** [[Otto Klemperer]], nemško-ameriški dirigent, skladatelj judovskega rodu († [[1973]]) * [[1908]] – [[Mohamed Ajub Kan]], pakistanski maršal in politik († [[1974]]) * [[1917]] – [[William Thomas Tutte]], angleško-kanadski kriptolog, matematik († [[2002]]) * [[1922]] – [[Franjo Tuđman]], hrvaški predsednik († [[1999]]) * [[1924]] – [[Nace Šumi]], slovenski umetnostni zgodovinar († [[2006]]) * [[1935]] – [[Rudi Šeligo]], slovenski pisatelj in politik († [[2004]]) * [[1944]] – [[George Walton Lucas mlajši]], ameriški filmski režiser * [[1945]] – [[Yochanan Vollach]], izraelski nogometaš * [[1950]] – [[Lior Shambadal]], izraelski dirigent, skladatelj * [[1952]]: ** [[David Byrne]], škotski pevec, glasbenik ** [[Robert Zemeckis]], ameriški filmski režiser, pisatelj * [[1953]]: ** [[Tom Cochrane]], kanadski glasbenik ** [[Norodom Sihamoni]], kralj Kambodže * [[1961]] – [[Tim Roth]], angleški filmski igralec * [[1971]] – [[Sofia Coppola]], ameriška režiserka in filmska igralka * [[1977]] – [[Mate Bekavac]], slovenski klarinetist, skladatelj in dirigent * [[1983]]: ** [[Anahí]], mehiška pevka iz skupine RBD ** [[Uroš Slokar]], slovenski košarkarski reprezentant * [[1984]] – [[Mark Zuckerberg]], ameriški programer in podjetnik, soustanovitelj Facebooka == Smrti == * [[649]] – [[Papež Teodor I.|Teodor I.]], papež * [[1080]] – [[Walcher]], northumbrijski grof in škof Durhama * [[1156]] – [[Arnold II. Weidški]], kölnski nadškof, nemški kancler (* [[1098]]) * [[1219]] – [[William Marshal, 1. grof Pembroke|William Marshal]], angleški plemič in regent, 1. grof Pembroke (* [[1147]]) * [[1610]] – [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV.]], francoski kralj (* [[1553]]) * [[1643]] – [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]], francoski kralj (* [[1601]]) * [[1847]] – [[Fanny Hensel]], nemška pianistka, skladateljica (* [[1805]]) * [[1892]] – [[Ivan Kaus]], primorski slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski krajini na Madžarskem (* [[1845]]) * [[1904]] – [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]], ruski astronom, astrofizik (* [[1831]]) * [[1912]] – [[August Strindberg]], švedski pisatelj, dramatik (* [[1849]]) * [[1919]] – [[Jožef Bagari]], slovenski pisatelj in rimskokatoliški duhovnik na Madžarskem (* [[1840]]) * [[1920]] – [[Ronald Montagu Burrows]], angleški arheolog (* [[1867]]) * [[1925]] – sir [[Henry Rider Haggard]], angleški pisatelj (* [[1856]]) * [[1935]] – [[Magnus Hirschfeld]], nemški nevrolog, seksolog (* [[1868]]) * [[1940]] – [[Emma Goldman]], rusko-ameriška anarhistka, feministka judovskega rodu (* [[1869]]) * [[1986]] – [[Leonid Toptunov]], sovjetski inženir (* [[1960]]) * [[1987]]: ** [[Vitomil Zupan]], slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in esejist (* [[1914]]) ** [[Rita Hayworth]], ameriška filmska igralka (* [[1918]]) * [[1988]] – [[Willem Drees]], nizozemski predsednik vlade (* [[1886]]) * [[1998]] – [[Frank Sinatra]], ameriški pevec, filmski igralec (* [[1915]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|514]] [[Kategorija:Maj|114]] qr5ojvg8fljn60b2g0035z23fcgm3ax 6675619 6675569 2026-05-14T10:58:37Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6675619 wikitext text/x-wiki '''14. maj''' je 134. [[dan]] [[leto|leta]] (135. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 231 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1004]] – V [[Pavia|Paivii]] so kronali [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] za italijanskega kralja. * [[1608]] – V [[Auhausen|Auhausnu]] je bila ustanovljena [[Protestantska zveza]]. * [[1643]] – [[Francija|Francoski]] [[prestol]] je zasedel [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] * [[1796]] – [[Angleži|Angleški]] [[zdravnik]] [[Edward Jenner]] je opravil prvo poskusno [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti [[črne koze|črnim kozam]]. * [[1900]] – V [[Pariz]]u so se začele [[Poletne olimpijske igre 1900|druge olimpijske igre moderne dobe]]. * [[1905]] – [[Japonska]] mornarica je pri otoku [[Čusimi]] uničila [[Rusija|rusko]] vojno [[ladjevje]]. * [[1918]] – V [[Murau]]u so se pod vodstvom [[Boštjan Olip|Boštjana Olipa]] [[Upori slovenskih vojakov (1918)|uprli slovenski vojaki]] 7. lovskega bataljona. * [[1938]] – Svet [[Društvo narodov|Društva narodov]] je sprejel zahtevo po ponovni razglasitvi integralne [[nevtralnost]]i [[Švica|Švice]]. * [[1940]] – [[Nemčija|Nemška]] letala so bombardirala [[Rotterdam]], [[Nizozemska]] se je vdala. * [[1944]] – [[zavezniki|Zavezniška]] [[vojska]] je prebila [[Gustavova linija|Gustavovo linijo]]. * [[1945]] – Začasna avstrijska [[vlada]] je razglasila ponovno [[neodvisnost]] [[Avstrija|Avstrije]]. * [[1948]] – Z iztekom britanskega [[mandat (mednarodno pravo)|mandata]] je postal [[Izrael]] neodvisna država. * [[1955]] – Ustanovljen je bil [[Varšavski pakt]]. * [[1970]] – Ustanovljena je bila [[Nemčija|nemška]] [[terorizem|teroristična]] skupina [[Frakcija Rdeče armade]] (RAF). * [[1973]] – Izstreljen je bil [[Skylab]], prva [[Združene države Amerike|ameriška]] [[vesoljska postaja]]. == Rojstva == * [[1316]] – [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]], cesar Svetega rimskega cesarstva, češki kralj († [[1378]]) * [[1559]] – [[Nurhaci]], ustanovitelj džurčenske dinastije [[Kasnejši Džin]] († [[1626]]) * [[1645]] – [[François de Callières]], francoski diplomat († [[1717]]) * [[1727]] – [[Thomas Gainsborough]], angleški slikar († [[1788]]) * [[1771]] – [[Robert Owen]], valižanski utopični socialist († [[1858]]) * [[1803]] – [[Salomon Munk]], nemško-francoski orientalist judovsakega rodu († [[1867]]) * [[1821]] – [[Pafnuti Lvovič Čebišov]], ruski matematik, mehanik († [[1894]]) * [[1868]] – [[Magnus Hirschfeld]], nemški nevrolog, seksolog († [[1935]]) * [[1885]]: ** [[Marija Krizina Bojanc|Blažena Marija Krizina Bojanc]], slovenska redovnica, mučenka in svetnica († [[1941]]) ** [[Otto Klemperer]], nemško-ameriški dirigent, skladatelj judovskega rodu († [[1973]]) * [[1908]] – [[Mohamed Ajub Kan]], pakistanski maršal in politik († [[1974]]) * [[1917]] – [[William Thomas Tutte]], angleško-kanadski kriptolog, matematik († [[2002]]) * [[1922]] – [[Franjo Tuđman]], hrvaški predsednik († [[1999]]) * [[1924]] – [[Nace Šumi]], slovenski umetnostni zgodovinar († [[2006]]) * [[1935]] – [[Rudi Šeligo]], slovenski pisatelj in politik († [[2004]]) * [[1944]] – [[George Walton Lucas mlajši]], ameriški filmski režiser * [[1945]] – [[Yochanan Vollach]], izraelski nogometaš * [[1950]] – [[Lior Shambadal]], izraelski dirigent, skladatelj * [[1952]]: ** [[David Byrne]], škotski pevec, glasbenik ** [[Robert Zemeckis]], ameriški filmski režiser, pisatelj * [[1953]]: ** [[Tom Cochrane]], kanadski glasbenik ** [[Norodom Sihamoni]], kralj Kambodže * [[1961]] – [[Tim Roth]], angleški filmski igralec * [[1971]] – [[Sofia Coppola]], ameriška režiserka in filmska igralka * [[1977]] – [[Mate Bekavac]], slovenski klarinetist, skladatelj in dirigent * [[1983]]: ** [[Anahí]], mehiška pevka iz skupine RBD ** [[Uroš Slokar]], slovenski košarkarski reprezentant * [[1984]] – [[Mark Zuckerberg]], ameriški programer in podjetnik, soustanovitelj Facebooka == Smrti == * [[649]] – [[Papež Teodor I.|Teodor I.]], papež * [[1080]] – [[Walcher]], northumbrijski grof in škof Durhama * [[1156]] – [[Arnold II. Weidški]], kölnski nadškof, nemški kancler (* [[1098]]) * [[1219]] – [[William Marshal, 1. grof Pembroke|William Marshal]], angleški plemič in regent, 1. grof Pembroke (* [[1147]]) * [[1610]] – [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV.]], francoski kralj (* [[1553]]) * [[1643]] – [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]], francoski kralj (* [[1601]]) * [[1847]] – [[Fanny Hensel]], nemška pianistka, skladateljica (* [[1805]]) * [[1892]] – [[Ivan Kaus]], primorski slovenski rimskokatoliški duhovnik v Slovenski krajini na Madžarskem (* [[1845]]) * [[1904]] – [[Fjodor Aleksandrovič Bredihin]], ruski astronom, astrofizik (* [[1831]]) * [[1912]] – [[August Strindberg]], švedski pisatelj, dramatik (* [[1849]]) * [[1919]] – [[Jožef Bagari]], slovenski pisatelj in rimskokatoliški duhovnik na Madžarskem (* [[1840]]) * [[1920]] – [[Ronald Montagu Burrows]], angleški arheolog (* [[1867]]) * [[1925]] – sir [[Henry Rider Haggard]], angleški pisatelj (* [[1856]]) * [[1935]] – [[Magnus Hirschfeld]], nemški nevrolog, seksolog (* [[1868]]) * [[1940]] – [[Emma Goldman]], rusko-ameriška anarhistka, feministka judovskega rodu (* [[1869]]) * [[1986]] – [[Leonid Toptunov]], sovjetski inženir (* [[1960]]) * [[1987]]: ** [[Vitomil Zupan]], slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in esejist (* [[1914]]) ** [[Rita Hayworth]], ameriška filmska igralka (* [[1918]]) * [[1988]] – [[Willem Drees]], nizozemski predsednik vlade (* [[1886]]) * [[1998]] – [[Frank Sinatra]], ameriški pevec, filmski igralec (* [[1915]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|514]] [[Kategorija:Maj|114]] dn5zc4ve95vgrnpvkke2wpt7dnemt7q 0 2703 6675561 6667463 2026-05-14T09:04:32Z ~2026-28860-61 259858 6675561 wikitext text/x-wiki '''15. maj''' je 135. [[dan]] [[leto|leta]] (136. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 230 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1525]] – s porazom [[Thomas Müntzer|Müntzerjeve]] [[kmet|kmečke]] [[vojska|vojske]] pri [[Frankenhausen|Frankenhausnu]] se konča [[nemška kmečka vojna]] * [[1618]] – [[Johannes Kepler]] znova dokaže svoj [[Keplerjevi zakoni|tretji zakon]] * [[1718]] – [[James Puckle]] [[patent]]ira [[mitraljez]] * [[1795]] – [[Napoléon Bonaparte]] vkoraka v [[Milano]] * [[1811]] – [[Paragvaj]] postane [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]] * [[1836]] – [[Francis Baily]] v Inch Bonneyu, [[Roxburgshire]] med popolnim [[Sončev mrk|Sončevim mrkom]] opazuje pojav, znan kot »[[Bailyjevi biseri]]« * [[1848]] – [[Pariz|pariški]] delavci vdrejo v [[Francija|francoski]] [[parlament]], odstavijo [[ustavodajna skupčina|ustavodajno skupščino]] in imenujejo [[revolucija|revolucionarno]] [[vlada|vlado]] * [[1911]] – [[reli]] [[Österreichische Alpenfahrt]] prispe v [[Ljubljana|Ljubljano]] * [[1918]]: ** [[vojak]]a [[Henry Johnson]] in [[Needham Roberts]] kot prva [[Američani|Američan]]a prejmeta [[Francija|francoski]] [[Croix de Guerre]] ** konec [[državljanska vojna|državljanske vojne]] na [[Finska|Finskem]] * [[1919]] – [[Grki|grška vojska]] se [[izkrcanje|izkrca]] pri [[Smirna|Smirni]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]] * [[1926]] – v [[Zagreb]]u začne oddajati prva [[srednji valovi|srednjevalovna]] [[radio|radijska postaja]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] * [[1928]] – izid [[risanka|risanke]] ''Plane Crazy'', v kateri se prvič pojavi ''[[Miki miška]]'' * [[1931]] – [[papež]] [[papež Pij XI.|Pij XI.]] v okrožnici [[Quadragesimo anno]] objavi odnos [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] do [[socializem|socializma]] * [[1932]] – v [[atentat]]u ubit [[Japonska|japonski]] [[predsednik vlade]] [[Inukai Cujoši]] * [[1935]] – odpre se [[Moskovska podzemna železnica]] * [[1940]] – v [[Združene države Amerike|ZDA]] so prvič naprodaj [[najlon]]ske nogavice * [[1943]] – [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] razpusti [[3. internacionala|3. internacionalo]] ([[Kominterna|Kominterno]]) * [[1945]] – v [[Poljane|Poljanah]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] pride do še zadnjih [[boj]]ev v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] v [[Evropa|Evropi]] * [[1948]]: ** razglašena [[judovstvo|židovska]] [[država]] [[Izrael]] ** [[Egipt]], [[Transjordanija]], [[Libanon]], [[Sirija]], [[Irak]] in [[Savdska Arabija]] napadejo [[Izrael]] * [[1955]]: ** podpisana [[avstrijska državna pogodba]] ** [[Lionel Terray]] in [[Jean Couzy]] kot prva človeka priplezata na [[Makalu]] * [[1957]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] na [[Božični otok|Božičnem otoku]] preizkusi svojo prvo [[vodikova bomba|vodikovo bombo]] * [[1958]] – izstrelitev [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[satelit]]a [[Sputnik 3]] * [[1960]] – [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[satelit]] [[Sputnik 4]] vtirjen v [[Zemlja|Zemljino]] [[orbita|orbito]] * [[1963]] – [[NASA]] izstreli [[Mercury 9]], še zadnje vesoljsko plovilo iz [[Projekt Mercury|projekta Mercury]] * [[1966]] – začetek [[kulturna revolucija|kulturne revolucije]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] * [[1972]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] vrnejo [[Japonska|Japonski]] [[otok]] [[Okinava]] * [[1988]] – [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[vojska]] začne zapuščati [[Afganistan]] * [[1991]]: ** prva generacija [[nabornik]]ov pri [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialni obrambi]] (danes [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]]) začne s služenjem [[vojaški rok|vojaškega roka]] ** t. i. »srbski blok« prepreči imenovanje [[Hrvati|Hrvata]] [[Stjepan Mesić|Stipeta Mesića]] za [[Predsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije|Predsednika Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]] ** [[Edith Cresson]] postane prva [[predsednik vlade|premierka]] [[Francija|Francije]] * [[2005]] – odstavljen [[mufti]] za [[Slovenija|Slovenijo]] [[Osman Đogić]] * [[2026]] - Operativa EC pripravila malico. == Rojstva == * [[1048]] – cesar [[Shenzong]] dinastije [[dinastija Song|Song]] († [[1085]]) * [[1299]] – [[Henrik Habsburški]], avstrijski vojvoda († [[1327]]) * [[1567]] – [[Claudio Monteverdi]], italijanski skladatelj, violinist, pevec († [[1643]]) * [[1713]] – [[Nicolas Louis de Lacaille]], francoski astronom († [[1762]]) * [[1773]] – knez [[Klemens von Metternich]], avstrijski politik († [[1858]]) * [[1801]] – [[Joseph Ludwig Raabe]], švicarski matematik († [[1859]]) * [[1808]] – [[Michael William Balfe]], irski skladatelj, dirigent, violinist († [[1870]]) * [[1835]] – [[Émile Léonard Mathieu]], francoski matematik († [[1890]]) * [[1845]] – [[Ilja Iljič Mečnikov]], rusko-francoski bakteriolog, nobelovec 1908 († [[1916]]) * [[1856]] – [[Lyman Frank Baum]], ameriški pisatelj († [[1919]]) * [[1859]] – [[Pierre Curie]], francoski fizik, nobelovec 1903 († [[1906]]) * [[1862]] – [[Arthur Schnitzler]], avstrijski pisatelj, zdravnik († [[1931]]) * [[1864]] – [[Vatroslav Oblak]], slovenski jezikoslovec († [[1896]]) * [[1873]] – [[Pavlo Skoropadski|Pavlo Petrovič Skoropadski]], hetman Ukrajine († [[1945]]) * [[1891]] – [[Mihail Bulgakov]], ruski pisatelj († [[1940]]) * [[1911]] – [[Max Frisch]], švicarski pisatelj, dramatik († [[1991]]) * [[1914]] – [[Tenzing Norgay]], nepalski šerpa († [[1986]]) * [[1915]] – [[Paul Samuelson]], ameriški ekonomist, nobelovec 1970 († [[2009]]) * [[1929]] – [[Andrew Willoughby Ninian Bertie]], britanski plemič, častnik, jezikoslovec († [[2008]]) * [[1937]] – [[Madeleine Albright]], ameriška političarka češkega rodu * [[1944]] – [[Ulrich Beck]], nemški sociolog († [[2015]]) * [[1951]] – [[Frank Anthony Wilczek]], ameriški fizik, nobelovec 2004 * [[1953]] – [[Mike Oldfield]], angleški glasbenik * [[1967]] – [[Simen Agdestein]], norveški šahovski velemojster, nogometaš in trener * [[1973]] – [[Ivan Lunardi]], italijanski smučarski skakalec * [[1974]] – [[Janja Sluga]], slovenska političarka * [[1976]] – [[Anže Logar]], slovenski politik * [[1981]] – [[Patrice Evra]], francosko-senegalski nogometaš * [[1982]] – [[Alja Velkaverh]], slovenska flavtistka * [[1987]] – [[Andy Murray]], škotski tenisač == Smrti == * [[392]] – [[Valentinijan II.]], rimski cesar (* [[371]]) * [[884]] – [[papež Marin I.]] (* ni znano) * [[1036]] – cesar [[Go-Ičijo (japonski cesar)|Go-Ičijo]], 68. japonski cesar (* [[1008]]) * [[1122]] – [[Jedžong (Gorjeo)|Jedžong]], 16. korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1079]]) * [[1157]] – [[Jurij Dolgoroki]], veliki kijevski knez (* [[1099]]) * [[1174]] – [[Nur ad-Din]], sirski vladar (* [[1118]]) * [[1175]] – [[Mleh Armenski]], vladar Armenske Kiklije (* [[1120]]) * [[1242]] – [[Muiz ud din Bahram]], delhijski sultan * [[1268]] – [[Peter II. Savojski|Peter II.]], savojski grof (* [[1203]]) * [[1388]] – [[Venčeslav I. Saški|Venčeslav I.]], nemški volilni knez, vojvoda Saške-Wittenberga (* [[1337]]) * [[1634]] – [[Hendrick Avercamp]], nizozemski slikar (* [[1585]]) * [[1782]] – [[Marquês de Pombal]], portugalski predsednik vlade (* [[1699]]) * [[1879]] – [[Gottfried Semper]], nemški arhitekt, umetnostni zgodovinar (* [[1803]]) * [[1886]] – [[Emily Dickinson]], ameriška pesnica (* [[1830]]) * [[1920]] – sir [[Owen Morgan Edwards]], valižanski pisatelj, pedagog (* [[1858]]) * [[1935]] – [[Kazimir Malevič]], ruski slikar (* [[1878]]) * [[1967]] – [[Edward Hopper]], ameriški slikar (* [[1882]]) * [[1986]] – [[Theodore Harold White]], ameriški pisatelj (* [[1915]]) == Prazniki in obredi == * [[Slovenija]] – dan [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] * [[Paragvaj]] – [[dan neodvisnosti]] * [[Rimski imperij]] – [[merkuralije]] * mednarodni dan [[družina|družine]] == Osebni praznik == Na ta dan imajo [[god]]: [[Izidor]], [[Zofija]] [[Kategorija:Dnevi v letu|515]] [[Kategorija:Maj|115]] qs9r5cttm9dund8x2i2bxtx2a7gvo0b 6675568 6675561 2026-05-14T09:24:30Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28860-61|~2026-28860-61]] ([[User talk:~2026-28860-61|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6667463 wikitext text/x-wiki '''15. maj''' je 135. [[dan]] [[leto|leta]] (136. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 230 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1525]] – s porazom [[Thomas Müntzer|Müntzerjeve]] [[kmet|kmečke]] [[vojska|vojske]] pri [[Frankenhausen|Frankenhausnu]] se konča [[nemška kmečka vojna]] * [[1618]] – [[Johannes Kepler]] znova dokaže svoj [[Keplerjevi zakoni|tretji zakon]] * [[1718]] – [[James Puckle]] [[patent]]ira [[mitraljez]] * [[1795]] – [[Napoléon Bonaparte]] vkoraka v [[Milano]] * [[1811]] – [[Paragvaj]] postane [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]] * [[1836]] – [[Francis Baily]] v Inch Bonneyu, [[Roxburgshire]] med popolnim [[Sončev mrk|Sončevim mrkom]] opazuje pojav, znan kot »[[Bailyjevi biseri]]« * [[1848]] – [[Pariz|pariški]] delavci vdrejo v [[Francija|francoski]] [[parlament]], odstavijo [[ustavodajna skupčina|ustavodajno skupščino]] in imenujejo [[revolucija|revolucionarno]] [[vlada|vlado]] * [[1911]] – [[reli]] [[Österreichische Alpenfahrt]] prispe v [[Ljubljana|Ljubljano]] * [[1918]]: ** [[vojak]]a [[Henry Johnson]] in [[Needham Roberts]] kot prva [[Američani|Američan]]a prejmeta [[Francija|francoski]] [[Croix de Guerre]] ** konec [[državljanska vojna|državljanske vojne]] na [[Finska|Finskem]] * [[1919]] – [[Grki|grška vojska]] se [[izkrcanje|izkrca]] pri [[Smirna|Smirni]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]] * [[1926]] – v [[Zagreb]]u začne oddajati prva [[srednji valovi|srednjevalovna]] [[radio|radijska postaja]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] * [[1928]] – izid [[risanka|risanke]] ''Plane Crazy'', v kateri se prvič pojavi ''[[Miki miška]]'' * [[1931]] – [[papež]] [[papež Pij XI.|Pij XI.]] v okrožnici [[Quadragesimo anno]] objavi odnos [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] do [[socializem|socializma]] * [[1932]] – v [[atentat]]u ubit [[Japonska|japonski]] [[predsednik vlade]] [[Inukai Cujoši]] * [[1935]] – odpre se [[Moskovska podzemna železnica]] * [[1940]] – v [[Združene države Amerike|ZDA]] so prvič naprodaj [[najlon]]ske nogavice * [[1943]] – [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] razpusti [[3. internacionala|3. internacionalo]] ([[Kominterna|Kominterno]]) * [[1945]] – v [[Poljane|Poljanah]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] pride do še zadnjih [[boj]]ev v [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] v [[Evropa|Evropi]] * [[1948]]: ** razglašena [[judovstvo|židovska]] [[država]] [[Izrael]] ** [[Egipt]], [[Transjordanija]], [[Libanon]], [[Sirija]], [[Irak]] in [[Savdska Arabija]] napadejo [[Izrael]] * [[1955]]: ** podpisana [[avstrijska državna pogodba]] ** [[Lionel Terray]] in [[Jean Couzy]] kot prva človeka priplezata na [[Makalu]] * [[1957]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] na [[Božični otok|Božičnem otoku]] preizkusi svojo prvo [[vodikova bomba|vodikovo bombo]] * [[1958]] – izstrelitev [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] [[satelit]]a [[Sputnik 3]] * [[1960]] – [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[satelit]] [[Sputnik 4]] vtirjen v [[Zemlja|Zemljino]] [[orbita|orbito]] * [[1963]] – [[NASA]] izstreli [[Mercury 9]], še zadnje vesoljsko plovilo iz [[Projekt Mercury|projekta Mercury]] * [[1966]] – začetek [[kulturna revolucija|kulturne revolucije]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] * [[1972]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] vrnejo [[Japonska|Japonski]] [[otok]] [[Okinava]] * [[1988]] – [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[vojska]] začne zapuščati [[Afganistan]] * [[1991]]: ** prva generacija [[nabornik]]ov pri [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialni obrambi]] (danes [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]]) začne s služenjem [[vojaški rok|vojaškega roka]] ** t. i. »srbski blok« prepreči imenovanje [[Hrvati|Hrvata]] [[Stjepan Mesić|Stipeta Mesića]] za [[Predsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije|Predsednika Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]] ** [[Edith Cresson]] postane prva [[predsednik vlade|premierka]] [[Francija|Francije]] * [[2005]] – odstavljen [[mufti]] za [[Slovenija|Slovenijo]] [[Osman Đogić]] == Rojstva == * [[1048]] – cesar [[Shenzong]] dinastije [[dinastija Song|Song]] († [[1085]]) * [[1299]] – [[Henrik Habsburški]], avstrijski vojvoda († [[1327]]) * [[1567]] – [[Claudio Monteverdi]], italijanski skladatelj, violinist, pevec († [[1643]]) * [[1713]] – [[Nicolas Louis de Lacaille]], francoski astronom († [[1762]]) * [[1773]] – knez [[Klemens von Metternich]], avstrijski politik († [[1858]]) * [[1801]] – [[Joseph Ludwig Raabe]], švicarski matematik († [[1859]]) * [[1808]] – [[Michael William Balfe]], irski skladatelj, dirigent, violinist († [[1870]]) * [[1835]] – [[Émile Léonard Mathieu]], francoski matematik († [[1890]]) * [[1845]] – [[Ilja Iljič Mečnikov]], rusko-francoski bakteriolog, nobelovec 1908 († [[1916]]) * [[1856]] – [[Lyman Frank Baum]], ameriški pisatelj († [[1919]]) * [[1859]] – [[Pierre Curie]], francoski fizik, nobelovec 1903 († [[1906]]) * [[1862]] – [[Arthur Schnitzler]], avstrijski pisatelj, zdravnik († [[1931]]) * [[1864]] – [[Vatroslav Oblak]], slovenski jezikoslovec († [[1896]]) * [[1873]] – [[Pavlo Skoropadski|Pavlo Petrovič Skoropadski]], hetman Ukrajine († [[1945]]) * [[1891]] – [[Mihail Bulgakov]], ruski pisatelj († [[1940]]) * [[1911]] – [[Max Frisch]], švicarski pisatelj, dramatik († [[1991]]) * [[1914]] – [[Tenzing Norgay]], nepalski šerpa († [[1986]]) * [[1915]] – [[Paul Samuelson]], ameriški ekonomist, nobelovec 1970 († [[2009]]) * [[1929]] – [[Andrew Willoughby Ninian Bertie]], britanski plemič, častnik, jezikoslovec († [[2008]]) * [[1937]] – [[Madeleine Albright]], ameriška političarka češkega rodu * [[1944]] – [[Ulrich Beck]], nemški sociolog († [[2015]]) * [[1951]] – [[Frank Anthony Wilczek]], ameriški fizik, nobelovec 2004 * [[1953]] – [[Mike Oldfield]], angleški glasbenik * [[1967]] – [[Simen Agdestein]], norveški šahovski velemojster, nogometaš in trener * [[1973]] – [[Ivan Lunardi]], italijanski smučarski skakalec * [[1974]] – [[Janja Sluga]], slovenska političarka * [[1976]] – [[Anže Logar]], slovenski politik * [[1981]] – [[Patrice Evra]], francosko-senegalski nogometaš * [[1982]] – [[Alja Velkaverh]], slovenska flavtistka * [[1987]] – [[Andy Murray]], škotski tenisač == Smrti == * [[392]] – [[Valentinijan II.]], rimski cesar (* [[371]]) * [[884]] – [[papež Marin I.]] (* ni znano) * [[1036]] – cesar [[Go-Ičijo (japonski cesar)|Go-Ičijo]], 68. japonski cesar (* [[1008]]) * [[1122]] – [[Jedžong (Gorjeo)|Jedžong]], 16. korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1079]]) * [[1157]] – [[Jurij Dolgoroki]], veliki kijevski knez (* [[1099]]) * [[1174]] – [[Nur ad-Din]], sirski vladar (* [[1118]]) * [[1175]] – [[Mleh Armenski]], vladar Armenske Kiklije (* [[1120]]) * [[1242]] – [[Muiz ud din Bahram]], delhijski sultan * [[1268]] – [[Peter II. Savojski|Peter II.]], savojski grof (* [[1203]]) * [[1388]] – [[Venčeslav I. Saški|Venčeslav I.]], nemški volilni knez, vojvoda Saške-Wittenberga (* [[1337]]) * [[1634]] – [[Hendrick Avercamp]], nizozemski slikar (* [[1585]]) * [[1782]] – [[Marquês de Pombal]], portugalski predsednik vlade (* [[1699]]) * [[1879]] – [[Gottfried Semper]], nemški arhitekt, umetnostni zgodovinar (* [[1803]]) * [[1886]] – [[Emily Dickinson]], ameriška pesnica (* [[1830]]) * [[1920]] – sir [[Owen Morgan Edwards]], valižanski pisatelj, pedagog (* [[1858]]) * [[1935]] – [[Kazimir Malevič]], ruski slikar (* [[1878]]) * [[1967]] – [[Edward Hopper]], ameriški slikar (* [[1882]]) * [[1986]] – [[Theodore Harold White]], ameriški pisatelj (* [[1915]]) == Prazniki in obredi == * [[Slovenija]] – dan [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] * [[Paragvaj]] – [[dan neodvisnosti]] * [[Rimski imperij]] – [[merkuralije]] * mednarodni dan [[družina|družine]] == Osebni praznik == Na ta dan imajo [[god]]: [[Izidor]], [[Zofija]] [[Kategorija:Dnevi v letu|515]] [[Kategorija:Maj|115]] rwbzq3ibcunm3eric3f54l83dtbmzm6 0 2862 6675525 6528287 2026-05-14T05:14:59Z Lukah2010 231875 Slovnična napaka 6675525 wikitext text/x-wiki '''21. oktober''' je 294. [[dan]] [[leto|leta]] (295. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 71 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[1520]] – [[Ferdinand Magellan]] je odkril [[Magellanov preliv]], varen prehod iz [[Atlantski ocean|Atlantskega]] v [[Tihi ocean]]. * [[1573]] – Uvedena je bila [[pošta|poštna]] zveza med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Gradec|Gradcem]]. * [[1600]] – [[Turki]] so zasedli [[trdnjava|trdnjavo]] [[Velika Kaniža]]. * [[1805]] – V [[bitka pri Trafalgarju|bitki pri Trafalgarju]] je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[Kraljeva vojna mornarica]] premagala [[Francija|francosko]] [[vojna mornarica|vojno mornarico]]. * [[1824]] – [[Joseph Aspdin]] je [[patent]]iral [[portlandski cement]]. * [[1916]] – [[Friedrich Adler]] je v atentatu ubil avstro-ogrskega ministrskega predsednika, grofa [[Karl von Stürgkh|Stürgkha]]. * [[1918]] – [[Nemčija]] je zaustavila [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[1933]] – [[Nemčija]] je izstopila iz [[Društvo narodov|Društva narodov]]. * [[1934]] – [[Mao Dzedung]] je s tovariši začel [[dolgi pohod]]. * [[1969]] – [[Willy Brandt]] je postal [[kancler Nemčije]]. * [[1941]] – [[Pokol v Kragujevcu]]. * [[1944]] – Prvi napad [[kamikaze|kamikaz]]: [[Japonska]] [[Letalo|letala]] so napadla ladjo [[HMAS Australia]] pri [[otok]]u [[Leyte]], na začetku [[Bitka v zalivu Leyte|bitke v zalivu Leyte]]. * [[1945]] – ** V [[Francija|Franciji]] so [[Ženska|ženske]] lahko prvič udeležile [[volitve|volitev]]. ** [[Argentina]]: [[poroka|Poročila]] sta se [[Juan Perón]] in [[Evita Peron|Evita]]. * [[1969]] – V [[Somalija|Somaliji]] je oblast z [[državni udar|državnim udarom]] prevzel [[Siad Barre]]. * [[2008]] – Na dvodnevni obisk v [[Slovenija|Slovenijo]] je prispela britanska kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] == Rojstva == [[Slika:AlfredNobel adjusted.jpg|thumb|150 px|[[Alfred Nobel]], (* [[1833]])]] [[Slika:Nemanja Vidic.png|thumb|150 px|Nemanja Vidić, 1981]] * [[1328]] – cesar [[Hongwu (Ming)|Hongwu]], kitajski cesar dinastije Ming († [[1398]]) * [[1650]] – [[Jean Bart]], francoski pomorski častnik, gusar († [[1702]]) * [[1691]] – [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld]], slovenski matematik, astronom, kartograf († okoli [[1757]]) * [[1757]] – [[Pierre François Charles Augereau]], maršal Francoskega cesarstva († [[1816]]) * [[1772]] – ** [[Claude Charles Fauriel]], francoski zgodovinar, filolog, kritik († [[1844]]) ** [[Samuel Taylor Coleridge]], angleški pesnik, kritik, filozof († [[1834]]) * [[1790]] – [[Alphonse de Lamartine]], francoski pesnik († [[1869]]) * [[1833]] – [[Alfred Nobel]], švedski kemik, ustanovitelj Nobelove nagrade († [[1896]]) * [[1897]] – [[Georg Ritter von Hengl]], nemški general († [[1952]]) * [[1912]] – [[Georg Solti]], britanski pianist, dirigent madžarskega rodu († [[1997]]) * [[1914]] – [[Martin Gardner]], ameriški matematik († [[2010]]) * [[1917]] – [[Dizzy Gillespie]], ameriški jazzovski glasbenik († [[1993]]) * [[1924]] – [[Celia Cruz]], kubanska pevka salse († [[2003]]) * [[1929]] – [[Ursula Kroeber Le Guin]], ameriška pisateljica († [[2018]]) * [[1931]] – [[Kajetan Kovič]], slovenski pesnik († [[2014]]) * [[1942]] – [[Robert Sutton Harrington]], ameriški astronom († [[1993]]) * [[1949]] – ** [[Mike Keenan]], kanadski trener hokeja ** [[Benjamin Netanjahu]], izraelski politik in predsednik vlade * [[1950]] – [[Ronald Erwin McNair]], ameriški astronavt († [[1986]]) * [[1951]] – [[Janez Hvale]], slovenski glasbenik, skladatelj in besedilopisec († [[2021]]) * [[1952]] – [[Brent Mydland]], ameriški glasbenik ([[Grateful Dead]]) († [[1990]]) * [[1956]] – [[Carrie Fisher]], ameriška igralka, pisateljica, producentka in humoristka († [[2016]]) * [[1957]] – [[Wolfgang Ketterle]], nemški fizik, nobelovec * [[1959]] – [[Ken Watanabe]], japonski igralec * [[1965]] – [[Ion Andoni Goikoetxea]], španski nogometaš * [[1967]] – [[Paul Ince]], angleški nogometaš * [[1969]] – [[Anja Medved]], slovenska režiserka in scenaristka * [[1971]] – [[Nick Oliveri]], ameriški glasbenik ( [[Mondo Generator]], [[Queens of the Stone Age]]) * [[1975]] – [[Henrique Hilário]], portugalski nogometaš * [[1981]] – [[Nemanja Vidić]], srbski nogometaš * [[1984]] – [[Kieran Richardson]], angleški nogometaš * [[1986]] – [[Chibuzor Chilaka]], nigerijski nogometaš * [[1990]] – [[Ricky Rubio]], španski košarkar * [[1992]] – [[Bernard Tomic]], avstralski tenisač == Smrti == [[Slika:Fall of Nelson.jpg|thumb|Smrt admirala [[Horatio Nelson|Nelsona]], 1805 ]] * [[1096]] – [[Gautier Sans-Avoir]], francoski vitez, vojaški voditelj t. i. križarskega pohoda ubogih * [[1221]] – [[Alicija Bretonska]], vojvodinja (* [[1201]]) * [[1266]] – [[Birger Jarl|Birger Magnusson]], švedski vojvoda, državnik in križar (* [[1210]]) * [[1270]] - [[Hetum I. Kilikijski]], armenski kralj (* 1213) * [[1422]] – [[Karel VI. Francoski|Karel VI.]], francoski kralj (* [[1368]]) * [[1627]] – [[Frederick de Houtman]], nizozemski raziskovalec, pomorščak (* [[1571]]) * [[1650]] – [[Pedro de Espinosa]], španski pesnik (* [[1578]]) * [[1805]] – [[Horatio Nelson]], angleški admiral (* [[1758]]) * [[1872]] – [[Jacques Babinet]], francoski fizik (* [[1794]]) * [[1881]] – [[Johann Kaspar Bluntschli]], švicarski pravnik (* [[1808]]) * [[1893]] – [[Julián del Casal]], kubanski pesnik (* [[1863]]) * [[1896]] – [[James Henry Greathead]], britanski gradbenik (* [[1844]]) * [[1911]] – [[Josip Vošnjak]], slovenski politik, pisatelj, zdravnik (* [[1834]]) * [[1931]] – [[Arthur Schnitzler]], avstrijski pisatelj, zdravnik (* [[1862]]) * [[1932]] – [[Anton Funtek]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec (* [[1862]]) * [[1967]] – [[Ejnar Hertzsprung]], danski astronom, kemik (* [[1873]]) * [[1969]] – ** [[Wacław Franciszek Sierpiński]], poljski matematik (* [[1882]]) ** [[Jack Kerouac]], ameriški pisatelj (* [[1922]]) * [[1978]] – [[Anastas Mikojan]], armenski (sovjetski) politik (* [[1895]]) * [[1984]] – [[François Truffaut]], francoski filmski režiser (* [[1932]]) * [[1995]] – [[Shannon Hoon]], ameriški pevec ([[Blind Melon]]) (* [[1967]]) * [[2003]] – [[Elliott Smith]], ameriški glasbenik (* [[1969]]) * [[2005]] – [[Tara Correa-McMullen]], ameriška igralka (* [[1989]]) * [[2006]] – ** [[Daryl Duke]], kanadski režiser (* [[1929]]) ** [[Sandy West]], ameriška glasbenica ([[The Runaways]]) (* [[1959]]) * [[2007]] – [[Paul Fox]], angleški pevec ([[The Ruts]]) (* [[1951]]) * [[2011]] – [[Tone Pavček]], slovenski pesnik (* [[1928]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|A21]] [[Kategorija:Oktober|121]] 91mumqw2zb8pb9m4a8cq6ek70x1dais 6675526 6675525 2026-05-14T05:15:23Z Lukah2010 231875 6675526 wikitext text/x-wiki '''21. oktober''' je 294. [[dan]] [[leto|leta]] (295. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 71 dni. {{OctoberCalendar}} == Dogodki == * [[1520]] – [[Ferdinand Magellan]] je odkril [[Magellanov preliv]], varen prehod iz [[Atlantski ocean|Atlantskega]] v [[Tihi ocean]]. * [[1573]] – Uvedena je bila [[pošta|poštna]] zveza med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Gradec|Gradcem]]. * [[1600]] – [[Turki]] so zasedli [[trdnjava|trdnjavo]] [[Velika Kaniža]]. * [[1805]] – V [[bitka pri Trafalgarju|bitki pri Trafalgarju]] je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[Kraljeva vojna mornarica]] premagala [[Francija|francosko]] [[vojna mornarica|vojno mornarico]]. * [[1824]] – [[Joseph Aspdin]] je [[patent]]iral [[portlandski cement]]. * [[1916]] – [[Friedrich Adler]] je v atentatu ubil avstro-ogrskega ministrskega predsednika, grofa [[Karl von Stürgkh|Stürgkha]]. * [[1918]] – [[Nemčija]] je zaustavila [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]]. * [[1933]] – [[Nemčija]] je izstopila iz [[Društvo narodov|Društva narodov]]. * [[1934]] – [[Mao Dzedung]] je s tovariši začel [[dolgi pohod]]. * [[1969]] – [[Willy Brandt]] je postal [[kancler Nemčije]]. * [[1941]] – [[Pokol v Kragujevcu]]. * [[1944]] – Prvi napad [[kamikaze|kamikaz]]: [[Japonska]] [[Letalo|letala]] so napadla ladjo [[HMAS Australia]] pri [[otok]]u [[Leyte]], na začetku [[Bitka v zalivu Leyte|bitke v zalivu Leyte]]. * [[1945]] – ** V [[Francija|Franciji]] so se [[Ženska|ženske]] lahko prvič udeležile [[volitve|volitev]]. ** [[Argentina]]: [[poroka|Poročila]] sta se [[Juan Perón]] in [[Evita Peron|Evita]]. * [[1969]] – V [[Somalija|Somaliji]] je oblast z [[državni udar|državnim udarom]] prevzel [[Siad Barre]]. * [[2008]] – Na dvodnevni obisk v [[Slovenija|Slovenijo]] je prispela britanska kraljica [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] == Rojstva == [[Slika:AlfredNobel adjusted.jpg|thumb|150 px|[[Alfred Nobel]], (* [[1833]])]] [[Slika:Nemanja Vidic.png|thumb|150 px|Nemanja Vidić, 1981]] * [[1328]] – cesar [[Hongwu (Ming)|Hongwu]], kitajski cesar dinastije Ming († [[1398]]) * [[1650]] – [[Jean Bart]], francoski pomorski častnik, gusar († [[1702]]) * [[1691]] – [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld]], slovenski matematik, astronom, kartograf († okoli [[1757]]) * [[1757]] – [[Pierre François Charles Augereau]], maršal Francoskega cesarstva († [[1816]]) * [[1772]] – ** [[Claude Charles Fauriel]], francoski zgodovinar, filolog, kritik († [[1844]]) ** [[Samuel Taylor Coleridge]], angleški pesnik, kritik, filozof († [[1834]]) * [[1790]] – [[Alphonse de Lamartine]], francoski pesnik († [[1869]]) * [[1833]] – [[Alfred Nobel]], švedski kemik, ustanovitelj Nobelove nagrade († [[1896]]) * [[1897]] – [[Georg Ritter von Hengl]], nemški general († [[1952]]) * [[1912]] – [[Georg Solti]], britanski pianist, dirigent madžarskega rodu († [[1997]]) * [[1914]] – [[Martin Gardner]], ameriški matematik († [[2010]]) * [[1917]] – [[Dizzy Gillespie]], ameriški jazzovski glasbenik († [[1993]]) * [[1924]] – [[Celia Cruz]], kubanska pevka salse († [[2003]]) * [[1929]] – [[Ursula Kroeber Le Guin]], ameriška pisateljica († [[2018]]) * [[1931]] – [[Kajetan Kovič]], slovenski pesnik († [[2014]]) * [[1942]] – [[Robert Sutton Harrington]], ameriški astronom († [[1993]]) * [[1949]] – ** [[Mike Keenan]], kanadski trener hokeja ** [[Benjamin Netanjahu]], izraelski politik in predsednik vlade * [[1950]] – [[Ronald Erwin McNair]], ameriški astronavt († [[1986]]) * [[1951]] – [[Janez Hvale]], slovenski glasbenik, skladatelj in besedilopisec († [[2021]]) * [[1952]] – [[Brent Mydland]], ameriški glasbenik ([[Grateful Dead]]) († [[1990]]) * [[1956]] – [[Carrie Fisher]], ameriška igralka, pisateljica, producentka in humoristka († [[2016]]) * [[1957]] – [[Wolfgang Ketterle]], nemški fizik, nobelovec * [[1959]] – [[Ken Watanabe]], japonski igralec * [[1965]] – [[Ion Andoni Goikoetxea]], španski nogometaš * [[1967]] – [[Paul Ince]], angleški nogometaš * [[1969]] – [[Anja Medved]], slovenska režiserka in scenaristka * [[1971]] – [[Nick Oliveri]], ameriški glasbenik ( [[Mondo Generator]], [[Queens of the Stone Age]]) * [[1975]] – [[Henrique Hilário]], portugalski nogometaš * [[1981]] – [[Nemanja Vidić]], srbski nogometaš * [[1984]] – [[Kieran Richardson]], angleški nogometaš * [[1986]] – [[Chibuzor Chilaka]], nigerijski nogometaš * [[1990]] – [[Ricky Rubio]], španski košarkar * [[1992]] – [[Bernard Tomic]], avstralski tenisač == Smrti == [[Slika:Fall of Nelson.jpg|thumb|Smrt admirala [[Horatio Nelson|Nelsona]], 1805 ]] * [[1096]] – [[Gautier Sans-Avoir]], francoski vitez, vojaški voditelj t. i. križarskega pohoda ubogih * [[1221]] – [[Alicija Bretonska]], vojvodinja (* [[1201]]) * [[1266]] – [[Birger Jarl|Birger Magnusson]], švedski vojvoda, državnik in križar (* [[1210]]) * [[1270]] - [[Hetum I. Kilikijski]], armenski kralj (* 1213) * [[1422]] – [[Karel VI. Francoski|Karel VI.]], francoski kralj (* [[1368]]) * [[1627]] – [[Frederick de Houtman]], nizozemski raziskovalec, pomorščak (* [[1571]]) * [[1650]] – [[Pedro de Espinosa]], španski pesnik (* [[1578]]) * [[1805]] – [[Horatio Nelson]], angleški admiral (* [[1758]]) * [[1872]] – [[Jacques Babinet]], francoski fizik (* [[1794]]) * [[1881]] – [[Johann Kaspar Bluntschli]], švicarski pravnik (* [[1808]]) * [[1893]] – [[Julián del Casal]], kubanski pesnik (* [[1863]]) * [[1896]] – [[James Henry Greathead]], britanski gradbenik (* [[1844]]) * [[1911]] – [[Josip Vošnjak]], slovenski politik, pisatelj, zdravnik (* [[1834]]) * [[1931]] – [[Arthur Schnitzler]], avstrijski pisatelj, zdravnik (* [[1862]]) * [[1932]] – [[Anton Funtek]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec (* [[1862]]) * [[1967]] – [[Ejnar Hertzsprung]], danski astronom, kemik (* [[1873]]) * [[1969]] – ** [[Wacław Franciszek Sierpiński]], poljski matematik (* [[1882]]) ** [[Jack Kerouac]], ameriški pisatelj (* [[1922]]) * [[1978]] – [[Anastas Mikojan]], armenski (sovjetski) politik (* [[1895]]) * [[1984]] – [[François Truffaut]], francoski filmski režiser (* [[1932]]) * [[1995]] – [[Shannon Hoon]], ameriški pevec ([[Blind Melon]]) (* [[1967]]) * [[2003]] – [[Elliott Smith]], ameriški glasbenik (* [[1969]]) * [[2005]] – [[Tara Correa-McMullen]], ameriška igralka (* [[1989]]) * [[2006]] – ** [[Daryl Duke]], kanadski režiser (* [[1929]]) ** [[Sandy West]], ameriška glasbenica ([[The Runaways]]) (* [[1959]]) * [[2007]] – [[Paul Fox]], angleški pevec ([[The Ruts]]) (* [[1951]]) * [[2011]] – [[Tone Pavček]], slovenski pesnik (* [[1928]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|A21]] [[Kategorija:Oktober|121]] 9ve96uree5zgtov9su4ti0tvtlxpvkp 0 4635 6675373 6668766 2026-05-13T17:08:26Z Yerpo 8417 /* Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku */ disambig., drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] 6675373 wikitext text/x-wiki {{infopolje Etnična skupina| | group = Slovenci | image = {{Kolaž | photo1a = Primoz-Trubar.jpg | photo1b = Georg Freiherr von Vega 1802.jpg | photo1c = Prešern-Goldenstein.jpg | photo1d = Anton Martin Slomšek-Dunaj 1862.jpg | photo1e = 1904 photo of Anton Ažbe.jpg | photo2a = Ivan Cankar.jpg | photo2b = Rudolf Maister 1910s (2).jpg | photo2c = Herman Potocnik Noordung.jpg | photo2d =Jozef Stefan.jpg | photo2e = Korosec anton.jpg | photo3a = Kocbek.jpg | photo3b =Janez Drnovsek crop.jpg | photo3c = Slavoj Zizek Fot M Kubik May15 2009 02.jpg | photo3d = Drago Jancar a Brno, 2010.JPG | photo3e = Leon štukelj.jpg | photo4a = Petra Majdič (SLO) 2010.jpg | photo4b = Tina Maze.jpg | photo4c =Ivana Kobilca portrait.jpg | photo4d = Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg | photo4e = Zofka Kveder 1920s.jpg | photo5a = Bratuz Lojze.jpg | photo5b = Simon Gregorčič (2).jpg | photo5c = Jože Plečnik portret 3.jpg | photo5d = OtonZupancic (2).jpg | photo6a = Svetlana makarovic img 5508.jpg | photo6b = Alojz Rebula.jpg | photo6c = Luka Dončić 2021.jpg | photo6d = B a novak.JPG | photo6e = TadejPogacar-TPTDF23.jpg |text= {{hlist|[[Primož Trubar|Trubar]] | [[Jurij Vega|Vega]] | [[France Prešeren|Prešeren]] | [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]] | [[Anton Ažbe|Ažbe]] <br /> [[Ivan Cankar|Cankar]] | [[Rudolf Maister|Maister]] | [[Herman Potočnik|Potočnik]] | [[Jožef Stefan|Stefan]] | [[Anton Korošec|Korošec]] <br /> [[Edvard Kocbek|Kocbek]] | [[Janez Drnovšek|Drnovšek]] | [[Slavoj Žižek|Žižek]] | [[Drago Jančar|Jančar]] | [[Leon Štukelj|Štukelj]] <br /> [[Petra Majdič|Majdič]] | [[Tina Maze|Maze]] | [[Ivana Kobilca|Kobilca]] | [[Boris Pahor|Pahor]] | [[Zofka Kveder|Kveder]] <br /> [[Lojze Bratuž|Bratuž]] | [[Simon Gregorčič|Gregorčič]] | [[Jože Plečnik|Plečnik]] | [[Oton Župančič|Župančič]] <br> [[Svetlana Makarovič|Makarovič]] | [[Alojz Rebula|Rebula]] | [[Luka Dončić|Dončić]] | [[Boris A. Novak|Novak]] | [[Tadej Pogačar|Pogačar]]}} |size =250 |color = f8f9fa |border = 0 }} | poptime = 2 milijona (ocena){{cn}} | popplace = {{SVN}}:<br> &nbsp;&nbsp; 1,726,400 (2020)<ref name="Census 2020">{{navedi splet|url=http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15|title=Census 2002|website=Stat.si|access-date=|archive-date=2017-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170530131402/http://www.stat.si/popis2002/en/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15|url-status=dead}}</ref> | region1 = {{USA}} | pop1 = 176.691 (2000) | ref1 = <ref>[http://www.census.gov/prod/2004pubs/c2kbr-35.pdf]</ref> | region2 = {{ITA}} | pop2 = 83.000 - 100.000 (ocena) | ref2 = <ref name="Kavrecic">{{navedi knjigo |last=Kavrečič |first=Petra |authorlink= |year=2008 |title=Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji in primerjava nekaterih aspektov pravne zaščite in pravic s slovensko manjšino v Italiji |publisher=Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, SLORI |location=Koper, Trst |id= |cobiss=1496275}}</ref> | region3 = {{CAN}} | pop3 = 35.940 | ref3 = <ref>[http://www12.statcan.ca/english/census06/data/topics/RetrieveProductTable.cfm?TPL=RETR&ALEVEL=3&APATH=3&CATNO=&DETAIL=0&DIM=&DS=99&FL=0&FREE=0&GAL=0&GC=99&GK=NA&GRP=1&IPS=&METH=0&ORDER=1&PID=92333&PTYPE=88971,97154&RL=0&S=1&ShowAll=No&StartRow=1&SUB=801&Temporal=2006&Theme=80&VID=0&VNAMEE=&VNAMEF= Ethnic origin]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. 2006 census. Statistics Canada. Pridobljeno 15.10.2009.</ref> | region4 = {{ARG}} | pop4 = 30.000 (ocena) | ref4 = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-22 |archive-date=2006-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060822030152/http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080408232354/http://www.zrc-sazu.si/ZGDS/glasgow/16.pdf |date=2008-04-08 }}</ref> | region5 = {{AUT}} | pop5 = 24.855 | ref5 = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.statistik.at/gz/umgangssprache1.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2005-05-12 |archive-date=2005-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050512113957/http://www.statistik.at/gz/umgangssprache1.pdf |url-status=live }}</ref> | region6 = {{GER}} | pop6 = 21.759 (2003) | ref6 = <ref>[http://www.destatis.de/basis/e/bevoe/bevoetab10.htm]</ref> | region7 = {{AUS}} | pop7 = 20.000 (1999) | ref7 = <ref>{{Navedi splet |url=http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-14 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719124226/http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719124226/http://elecpress.monash.edu.au/pnp/free/pnpv7n4/v7n4_3price.pdf |date=2011-07-19 }}</ref> | region8 = {{CRO}} | pop8 = 13.173 (2001) | ref8 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |title=Population by ethnicity, census 2001 |accessdate=12.7.2007 |publisher=Državni zavod za statistiko, Hrvaška |archive-date=2015-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151227072834/http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151227072834/http://www.dzs.hr/Eng/censuses/Census2001/Popis/E01_02_02/E01_02_02.html |date=2015-12-27 }}</ref> | region9 = {{SRB}} | pop9 = 5.104 (2002) | ref9 = <ref>{{navedi splet| url=http://www.statserb.sr.gov.yu/zip/esn31.pdf |title= Population by national or ethnic groups by Census 2002 |accessdate=12.7.2007 |publisher=Statistični urad Republike Srbije}}</ref> | region10 = {{SWE}} | pop10 = 4.000 (ocena) | ref10 = <ref name="zbornik"/> | region11 = {{FRA}} | pop11 = 4.000 (ocena) | ref11 = <ref name="zbornik"/> | region12 = {{HUN}} | pop12 = 3.025 | ref12 = <ref>{{navedi splet | url=http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/18/tables/load1_28.html | title=Population by mother tongue, nationality and sex, 1900–2001 | accessdate=12.7.2007 | publisher=Osrednji statistični urad Madžarske | archive-date=2011-05-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110512032455/http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/18/tables/load1_28.html | url-status=dead }}</ref> | region13 = {{URU}} | pop13 = 2.000 - 3.000 (ocena) | ref13 = <ref name="zbornik"/> | region14 = {{SUI}} | pop14 = 1.601 | ref14 = <ref>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/fr/index/themen/bevoelkerung/sprachen__religionen/blank/medienmitteilungen.Document.24786.html]</ref> | region15 = {{BEL}} | pop15 = 1.500 (ocena) | ref15 = <ref name="zbornik"/> | region16 = {{BRA}} | pop16 = 28.500 (ocena) | ref16 = <ref name="zbornik"/> | region17 = {{NLD}} | pop17 = 1.000 - 2.000 (ocena) | ref17 = <ref>[http://www.justitie.nl/Images/Etnische_Groeperingen_tcm74-31515.pdf]</ref> | region18 = {{VEN}} | pop18 = 1.000 (ocena) | ref18 = <ref name="zbornik"/> | region19 = {{MKD}} | pop19 = 403 (1994) | ref19 = <ref name="zbornik">Trebše-Štolfa, Milica, ur., Klemenčič, Matjaž, odg. ur.: Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.{{COBISS|ID=115722752}}</ref><br> | region20 = {{CHI}} | pop20 = 200 (ocena) | ref20 = <ref name="zbornik"/> | region21 = {{ZAF}} | pop21 = 100 (ocena) | ref21 = <ref name="zbornik"/> | langs = [[slovenščina]] | rels = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimokatoličani]] (59,6 %), [[Protestantizem|protestanti]] (1,0 %), drugo (39,4 %).<ref>{{Navedi splet |url=https://www.stat.si/publikacije/popisi/1991/Obcine/1991_1_07.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2023-05-30 |archive-date=2022-06-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220617010946/https://www.stat.si/publikacije/popisi/1991/Obcine/1991_1_07.pdf |url-status=dead }}</ref> | related-c = [[Zahodni Slovani|Zahodni]] in [[Južni Slovani]], ostali [[Srednja Evropa|srednjeevropski]] narodi, posebej [[Hrvati]] [[Kajkavščina|kajkavci]] | related_groups = | flag = Slovene Nation Flag.svg }} '''Slovenci''' [slovénci] so [[Južni Slovani|južnoslovanski]] [[narod]], ki danes večinoma živi v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] (1,63 [[milijon]]a),<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15 |title=arhivska kopija |accessdate=2006-08-14 |archive-date=2007-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070312040636/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=15 |url-status=dead }}</ref> v [[Tržaška pokrajina|tržaški]], [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški]] in [[Videmska pokrajina|videmski pokrajini]] v severovzhodni [[Italija|Italiji]] (100.000), na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] in na Štajerskem v južni [[Avstrija|Avstriji]] (25.000), na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (13.000) in [[Madžarska|Madžarskem]] (3.000). Slovenci sodijo v najbolj severozahodno (jezikovno) skupino [[Južni Slovani|Južnih Slovanov]], govorijo [[slovenščina|slovenščino]]. Slovenija ima po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] 2.130.986 (1. julij 2025) [[prebivalstvo|prebivalcev]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17|title=Prebivalstvo|date=1. julij 2025|accessdate=2025-11-22|website=stat.si}}</ref> od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji [[država|državi]] (zdomci), je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskih]] [[republika]]h je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v [[Nemčija|Nemčiji]] 12.400, v Avstriji 5.700. [[narodna manjšina|Manjšine]]: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 13.109 avstrijskih državljanov,<ref>Volkszählung in Österreich, 2001</ref> [[slovenska manjšina v Italiji]] šteje po oceni okoli 50.000 pripadnikov,<ref name="Bufon">{{navedi knjigo|last=Bufon|first=Milan|authorlink=|author2=|year=2023|title=Kako se manjšina staplja v okolje|publisher=Primorski dnevnik z dne 16. aprila 2023, str.18|location=Trst}}</ref> [[Slovenci na Hrvaškem|slovenska manjšina na Hrvaškem]] pa šteje 7.729 Slovencev.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Število prebivalcev na Hrvaškem upada, manjši tudi delež katoličanov|url=https://www.sta.si/3084458/stevilo-prebivalcev-na-hrvaskem-upada-manjsi-tudi-delez-katolicanov|website=www.sta.si|accessdate=2024-05-25}}</ref> Veliko Slovencev in njihovih potomcev živi med drugod po Evropi, v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanadi]], [[Argentina|Argentini]], [[Avstralija|Avstraliji]] in celo na [[Japonska|Japonskem]], v [[Republika Južna Afrika|Južnoafriški republiki]] ali na [[Madagaskar]]ju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi [[Baden-Württemberg]].<ref>Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002</ref> == Ime in etimologija == Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|Slověni]] (Slovani) ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ''), izvor te pa je nejasen – morda je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Razlika med izvorno besedo Slovani (Slověni) in današnjim poimenovanjem je v dodanem priponskem obrazilu -ec, ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (Sloven + -ec → Slovenec). Pri ženski obliki ''Slovenka (Slovanka)'' ni bilo razlike. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po drugačni razlagi pa izvira iz [[Praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.<ref>{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Po Slovencih sta se v današnji Republiki Sloveniji in [[Hrvaška|Republiki Hrvaški]] v obdobju od 14. do 17. razvila dva priimka. Ta izražata (narodno) pripadnost to so: Slovenc<ref>{{Navedi splet|url=https://forebears.io/surnames/slovenc|title=Slovenc Surname|date=2014|accessdate=2025-09-25|website=forebears.io}}</ref>, Slovenec<ref>{{Navedi splet|url=https://forebears.io/surnames/slovenec|title=Slovenec Surname|date=2014|accessdate=2025-09-25|website=forebears.io}}</ref> in Sloueniz.<ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=432}}</ref> == Genetika == === DNK-rodoslovje === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine, marveč nakazujejo, da je genetsko sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še, R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so še prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.<ref name=":9">{{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf|type=doktorska disertacija|page=41, 69, 71, 93}}</ref> Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.<ref name=":9" /> Medpopulacijska analiza iz leta 2014, ki je zajela skupno 6585 vzorcev, je pokazala najtesnejšo genetsko povezanost slovenskega genskega sklada s slovaško populacijo, kar dodatno podpira hipotezo o skupni predniški populaciji in/ali pomembnem pretoku genov med populacijama. Ti izsledki ne potrjujejo zgolj možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč poudarjajo tudi pomen regionalno diferencirane strategije vzorčenja v populacijsko-genetskih raziskavah.<ref name=":9" /> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Slovenije}} === Prazgodovina === Najstarejši dokaz človeškega bivanja na slovenskem ozemlju sta dve kamniti orodji iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz časa [[Neandertalec|neandertalcev]] izvira piščalka iz [[Divje babe|Divjih bab]], ki je bila najdena v bližini vasi Šebrelje na Idrijsko-Cerkljanskem. V mlajši kameni dobi in bakreni dobi so se prebivalci ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom, na prehodu iz bronaste v [[železno dobo]] pa je obstajala kultura žarnih grobišč. Dobro poznani so tudi [[koliščarji]], ki so živeli na območju Ljubljanskega barja; ti so gradili posebne hiše, ki so postavljene&nbsp; na zabitih kolih v plitvem jezeru. Ob tem času prebivalci niso etnično določljivi. === Kelti in Rimljani === Po ustanovitvi [[Akvileje]] (181 pr. n. št.) [[Rimljani]] prodrejo na slovenska tla. Rimljani si podjarmijo Histre, Tavriske in Karne. V letih 35-33 pr. n. št. mejo premaknejo vse do Donave in okrog 10 pr. n. št.priključijo še zavezniško Noriško kraljestvo. Zahodna Slovenija z Istro postane vključena v 10. regijo Italije, vzhodni del in Dolenjska sta vključena v provinco Panonijo, alpski prostor in Posavinje pa sta sredi 1. stol. vključena v provinco Norik. Nastajala so mesta (''Emona, Celeia, Poetoviona''), ki so jih tedaj naseljevali [[Rimljani]] in [[poromanjeni staroselci]]. Zgradijo tudi cestni sistem z glavno osjo ''Akvileja-Emona-Celeia-Poetoviona-Carnuntum'' (Petronell ob Donavi). Prve krščanske cerkve so začele nastajati proti koncu 3. stoletja; v 4., 5. in 6. stoletju pa se oblikujejo škofije. V 3. stoletju je na kraškem robu nastal utrdbeni sistem ''Claustra Alpium Iuliarum'' z namenom, da varuje mejo Italije. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na ozemlju Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, kar je povzročilo selitev domačega prebivalstva iz mest v višine. Sredi 5. stoletja so v Italijo vdrli [[Huni]], ob koncu 5. stoletja pa so [[Vzhodni Goti]] (Ostrogoti) zasedli Italijo. Do leta 536 so bili v njihovo Italsko kraljestvo vključeni tudi Norik, Dalmacija in Panonija. === Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku === {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je [[datum|datiran]] okoli leta 550. Ti [[Slovani]] (Slověni)<ref name=":42">Sket, J. (1893) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF ''Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča''], str. 1-2</ref> so pripadali [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski jezikovni skupini]], prihajali pa so verjetno s področja [[Moravska|Moravske]]. [[Slika: Sámova říše.png |250px|left|thumb|Samova plemenska zveza]][[Slika:Karniola around 800.png|thumb|left|250px|Verjetni obseg Karniole okoli leta 800]] Pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu 568, ko so se umaknili z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo [[Langobardi]]. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], so se začeli naseljevati Slovani, ki so na to območje prodrli s pomočjo [[Avari|Avarov]]. Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v vzhodnih Alpah in [[Panonija|Panoniji]] se je na prostoru južne [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna ''krajina Slovanov'' (''marca Vinedorum'') s svojim [[knez]]om. Med letoma 623 in 658 so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem [[Kralj Samo|Samom]] v t. i. Samovo plemensko zvezo, ki je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]], imenovana [[Karantanija]]. Prisotnost slovanskih prednikov Slovencev je dokumentirana leta 670 tudi v okolici [[Čedad]]a – njihovi spopadi z Langobardi ob reki [[Nadiža|Nadiži]] so omenjeni v ''Zgodovini Langobardov'' (''[[Historia Langobardorum]]'') zgodovinarja [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]]. Pavel Diakon potrjuje prisotnost slovanskih plemen že v prvi polovici 8. stoletja tudi v [[Karniola|Karnioli]], ki jo Pavel Diakon opisuje kot domovino Slovanov (Carniola, patria Sclavorum).{{quote|Ratchis<ref>Rarchis ali Rachis je bil [[Čedad|čedajski]] vojvoda od leta 739 do leta 744</ref> denique aput Foroiuli dux, ut dixeramus, effectus, in Carniolam Sclavorum patriam cum suis ingressus, magnam multitudinem Sclavorum interficiens, eorum omnia devastavit.|Paulus Diaconus, Historia Langobardorum, Liber VI<ref>https://la.wikisource.org/wiki/Historia_Langobardorum/Liber_VI</ref>}} ===Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu=== {{multiple image | align = right | total_width = 600 | image1 = Central Europe, 919-1125.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = | footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okrog leta 1000 }} Zaradi vse hujšega pritiska [[Avari|Avarov]] z vzhoda je [[Karantanija]] leta 745 sprejela zvezo z Bavarci in pozneje priznala tudi [[Franki|Franke]] za svoje vladarje. V 8. stoletju je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki je zgubila svojo samostojnost leta 874. Po porazu [[Madžari|Madžarov]] pri [[Augsburg]]u leta 955 je cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], [[Oton II.]] od Bavarske ločil [[Karantanija|Karantanijo]] in ostale mejne krajine (marke): na tem območju so bile okoli leta 1000 ustanovljene [[Koroška (vojvodina)|Koroška vojvodina]] in z njo povezane mejne krajine: Karantanska marka, Podravska marka in [[Savinjska marka]] (''iz katerih se je kasneje oblikovala Štajerska''), [[Kranjska marka]] (''iz katere se je kasneje oblikovala [[Kranjska]]''), Istrska marka in Veronska marka.<ref>Slovenski zgodovinski atlas, Nova Revija, Ljubljana 2011</ref><ref>Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Razvoj slovenskega naroda == [[File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|thumb|left|400px|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868<br /><small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda<br />in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Najstarejši znani fonetični slovenski zapis krajevne opredelitve (''Slovencev<ref name=":21">Kos, F. (1906), str. 131-132 (št. 169)</ref>'' oz. historično pravilnejše ''Slověnov''<ref>{{Cite book|last=Stanislav|first=Ján|title=Dejiny slovenského jazyka I : Úvod a hláskoslovie|edition=|publisher=Založba Slovaške akademije znanosti|location=Bratislava|year=1956|chapter=|pages=|page=102}}</ref><ref name=":42" />) namreč sega v februar 860, ko je v [[Spodnja Panonija (država)|Spodnji Panoniji]] omenjena ''Slougenzin marcha.''<ref name=":21" /> Ime je omenjeno v listini [[Ludvik Nemški|Ludvika]] [[Ludvik Nemški|II.]], v kateri je potrdil, da je knez [[Pribina]] daroval posest samostanu v Niederaltaichu. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":3">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu<ref name=":12">{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=14}}</ref> na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":3" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":3" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1 (naslovna str.)}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":4">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":4" /> Pisec [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 [[Istra|Istro]] definira kot "slovenskoga naroda deržava".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples inusum potissimum studiosae juventutis digestum|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up}}</ref> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":4" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":5">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", tj. Korošci.<ref name=":5" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":5" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":6">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":6" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":6" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":6" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino Sclavov, je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":6" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":7">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref> V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":7" /><ref name=":8">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":8" /> [[Slika:Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju - 55228269363.jpg|sličica|Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju]] Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> == Folklorne in tradicionalne prireditve == {{gallery |Slika:Aleš Kravos Kurentovanje Ptuj 2019.jpg|[[Kurentovanje]] |Slika:SkPasijon5.JPG|[[Škofjeloški pasijon]] |Slika:Kraška ohcet v Velikem Repnu pri Trstu 1968 (6).jpg|[[Kraška ohcet]] }} == Slovenci zunaj Slovenije == [[File:Slovenian language map.png|thumb|300px|Slovenski naselitveni prostor — temno zeleno: naselitveno območje zunaj Republike Slovenije]]Slovenci zunaj Slovenije<ref>https://www.gov.si/podrocja/zunanje-zadeve/slovenci-zunaj-slovenije/</ref> so pripadniki slovenskega naroda, ki prebivajo zunaj meja Republike Slovenije: zamejski Slovenci (ali tudi “Slovenci v sosednjih državah”) in Slovenci po svetu. Slovenci v sosednjih državah so Slovenci, ki prebivajo na območjih zgodovinskega poselitvenega prostora slovenskega naroda, ki se nahajajo izven meja Republike Slovenije. Slovenci po svetu so pa tisti, ki so zapustili zgodovinski poselitveni prostor — in njihovi potomci —, in ki še ohranjajo ali čutijo slovensko narodno, etnično, jezikovno ali kulturno identiteto, oziroma zavest. Za zaščito interesov in pravice ter za podporo kulturnih dejavnosti Slovencev zunaj Slovenije obstaja, znotraj državne ureditve Republike Slovenije, specifična vladna služba: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. * [[Slovenci v Italiji]] * [[Koroški Slovenci|Koroški Slovenci v Avstriji]] * [[Štajerska (vojvodina)|Štajerski Slovenci v Avstriji]] * [[Porabski Slovenci|Slovenci na Madžarskem]] * [[Slovenci na Hrvaškem]] * [[Slovenska izseljenska književnost#Izseljevanje Slovencev skozi zgodovino|Slovenski izseljenci]] * [[Ameriški Slovenci]] * [[Argentinski Slovenci]] * Avstralski Slovenci * Kanadski Slovenci == Glej tudi == * [[seznam narodov]] * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično|People of Slovenia|Slovenci}} * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174967542 Nastanek slovenskega naroda]«. ''Sledi časa'' (25. junij 2023). RTV Slovenija. <br /> {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Južni Slovani]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] jrxkn5vld7fhwao8w2jdgjpw9d9p0t7 0 4686 6675384 6663226 2026-05-13T17:13:49Z Yerpo 8417 /* Prevoz in komunikacije */ disambig., drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] 6675384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = {{malekapit|Imperivm Romanvm}} |conventional_long_name = Rimsko cesarstvo |common_name = Rimsko cesarstvo |common_name2 = |national_motto = Senatus Populusque Romanus (SPQR) Senat in rimski narod |continent = Evropa |region = Sredozemlje |country = Italija |era = antika |status = cesarstvo |government_type = [[monarhija |monarhija]] |year_start = 27 pr. n. št. |year_end = 1453 |event3 = [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] postane Avgust |date_event3 = 27 pr. n. št. |event4 = [[Valentinijan I.|Valentinijan]] odstopi bratu [[Valens]]u vlado vzhodnega dela |date_event4 = 364 |event5 = [[Odoaker]] odstavi [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] in izroči vlado [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenonu]] |date_event5 = 476 |event6 = [[Mehmed II. Osvajalec]] premaga [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]] in osvoji Konstantinopel |date_event6 = 1453 |p1 = |image_flag = Vexilloid of the Roman Empire.svg |flag_type = Prapor (''Vexillum'') s cesarskim orlom (''aquila'') | image_coat = Better Imperial Aquila.png | coat_size = 100 px | symbol_type = Cesarski orel (aquila) |flag_alt = |flag_p1 = |s1 = |flag_s1 = |s2 = |image_map = RomanEmpire 117 SLO.svg |image_map_caption = Rimsko cesarstvo pri največjem obsegu, okoli 117 n. št. |capital = {{plainlist}} -Od ustanovitve leta 27 pr. n. št do leta 286 n. št. (delitev cesarstva): * [[Rim]] -[[Zahodnorimsko cesarstvo|Zahodni del]] od 286. do 476.: * [[Rim]] {{small|samo ''de jure''}} * [[Mediolanum]] {{small|''de facto'' (286–402)}} * [[Ravenna]] {{small|''de facto'' (402–476)}} -[[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodni del]] od 286. do 1453.: * [[Nikomedija]] {{small|(286–330)}} * [[Konstantinopel]] {{small|(330-1204)}} * medvladje {{small|vsled opustošenja Konstantinopla v [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] in državljanski vojni (1204–1261) }}<ref group="op">Od leta 1204 do 1261 je bilo v cesarstvu medvladje zaradi delitve cesarstva na Latinsko cesarstvo, Nikejsko cesarstvo, Trabzonsko cesarstvo in Epirski despotat, vsi vladarji pa bi bili radi glavni. Za zakonito nadaljevanje Rimskega cesarstva se uradno šteje Nikejsko cesarstvo, ker je leta 1461 uspelo osvojiti Konstantinopel.</ref> * [[Konstantinopel]] {{small|(1261–1453)}} |common_languages = [[latinščina]] (uradni jezik), [[grščina]] (administrativni jezik) po delitvi cesarstva latinščina v zahodnem delu in grščina v vzhodnem |religion = [[Rimska mitologija|politeizem]], pozneje [[krščanstvo]] |currency = [[Solidus|solid]], [[Aureus|avrej]], [[denarij]], [[sesterc]], [[as (valuta)|as]] | year_leader1 = 27 pr. n. št. – 14 n. št. | leader1 = [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] | year_leader2 = 475 - 476 | leader2 = [[Romul Avgust]] {{smaller|(zadnji na zahodu)}} | year_leader3 = 476 - 491 | leader3 = [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] {{smaller|(prvi na vzhodu)}} | year_leader4 = 1449 - 1453 | leader4 = [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantin XI.]] {{smaller|(zadnji)}}<ref group="op">Zadnji cesar Rimskega cesarstva.</ref> |title_leader = [[rimski cesar|cesar]] |title_representative = |representative1 = |representative2 = |year_representative1 = |year_representative2 = |legislature = [[rimski senat]] | |stat_year1 = [[25 pr. n. št.]]<ref name=size>{{navedi revijo|journal=Social Science History |title=Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D. |first=Rein |last=Taagepera |volume=3 |issue=3/4 |year=1979 |pages=125 |url=http://links.jstor.org/sici?sici=0145-5532%281979%293%3A3%2F4%3C115%3ASADOEG%3E2.0.CO%3B2-H |doi=10.2307/1170959 |language=en | issn=0145-5532}}</ref> |stat_area1 = 2750000 |stat_year2 = [[50]]<ref name=size/> |stat_area2 = 4200000 |stat_year3 = [[117]]<ref name=size/> |stat_area3 = 5000000 |stat_pop3 = 88000000 |stat_year4 = [[390]]<ref name=size/> |stat_area4 = 4400000 |today = {{flag|Portugalska}}<br/>{{flag|Španija}}<br/>{{flag|Andora}}<br/>{{flag|Francija}}<br/>{{flag|Monako}}<br/>{{flag|Belgija}}<br/>{{flag|Nizozemska}}<br> {{flag|Anglija}}<br/>{{flag|Luksemburg}}<br/>{{flag|Nemčija}}<br/>{{flag|Švica}}<br/>{{flag|Avstrija}}<br/>{{flag|Liechtenstein}}<br/>{{flag|Madžarska}}<br>{{flag|Italija}}<br/>{{flag|Vatikan}}<br/>{{flag|San Marino}}<br/>{{flag|Malta}}<br/>{{flag|Slovenija}}<br/>{{flag| Hrvaška}}<br/>{{flag|Bosna in Hercegovina}}<br>{{flag|Srbija}}<br/>{{flag|Črna gora}}<br/>{{flag|Albanija}}<br/>{{flag|Severna Makedonija}}<br/>{{flag|Grčija}}<br/>{{flag| Bolgarija}}<br/>{{flag|Romunija}}<br>{{flag|Moldavija}}<br/>{{flag|Ukrajina}}<br/>{{flag|Turčija}}<br/>{{flag|Rusija}}<br/>{{flag|Ciper}}<br/>{{flag|Sirija}}<br/>{{flag|Libanon}}<br>{{flag|Irak}}<br/>{{flag|Armenija}}<br/>{{flag|Gruzija}}<br/>{{flag|Iran}}<br/>{{flag|Azerbajdžan}}<br/>{{flag|Izrael}}<br/>{{flag|Jordanija}}<br>{{flag|Palestina}}<br/>{{flag|Egipt}}<br/>{{flag|Sudan}}<br/>{{flag|Libija}}<br/>{{flag|Tunizija}}<br/>{{flag|Maroko}}<br/>{{flag|Saudova Arabija}}<ref group="op">Rimsko cesarstvo je na treh celinah (Evropa, Azija, Afrika) v celoti ali delno zasedalo ozemlje 53 od 196 leta 2021 priznanih držav na svetu.</ref> | }} :''Rimskega cesarstva ne smemo zamenjevati s [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom (843–1806)]].'' '''Rimsko cesarstvo''' ([[Latinščina|latinsko]] {{malekapit|Imperivm Romanvm}}, [[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Βασιλεία τῶν Ῥωμαίων}}, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje [[Stari Rim|starega Rima]], ki je sledilo [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Kot država je obsegalo veliko ozemlje okoli [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] do reke [[Ren]] in [[Velika Britanija|Velike Britanije]] v [[Evropa|Evropi]], severni [[Afrika|Afriki]] in zahodni [[Azija|Aziji]]. V tem obdobju so Rimu vladali [[Seznam rimskih cesarjev|cesarji]]. Od začetka vladavine cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] do [[Kriza tretjega stoletja|vojaške anarhije v 3. stoletju]] je bila država [[Principat|principat]] z [[Italija|Italijo]] kot metropolo [[Rimska provinca|provinc]] in Rimom kot edino prestolnico (27 pr. n. št. - 286 n. št.). Po [[Kriza tretjega stoletja|krizi 3. stoletja]] se je cesarstvo razdelilo na [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodno rimsko cesarstvo]] in [[Vzhodno Rimsko cesarstvo|Vzhodno rimsko cesarstvo]] (znano tudi kot [[Bizantinsko cesarstvo]]). Vsako izmed novo nastalih cesarstev je imelo svojega cesarja, uradna prestolnica obeh cesarstev pa je do leta 476 ostal [[Rim]]. Tega leta so [[Odoaker]]jevi [[Ostrogoti]] zasedli [[Ravena|Raveno]] in odstavili zadnjega zahodnorimskega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]], zato so cesarske [[insignije]] prenesli v [[Konstantinopel]]. S sprejetjem [[Krščanstvo|krščanstva]] kot državne vere Rimskega cesarstva leta 380 in padcem Zahodnega rimskega cesarstva se je končalo obdobje [[Klasična antika|klasične antike]] in začel [[srednji vek]]. Ti dogodki in postopna helenizacija Vzhodnega rimskega cesarstva so razlog, da zgodovinarji srednjeveško Rimsko cesarstvo, ki je ostalo v vzhodnih rimskih provincah, imenujejo Bizantinsko cesarstvo. Prvi dve stoletji cesarstva sta bili obdobje stabilnosti in razcveta brez primere, znano tudi kot [[Pax Romana]] (rimski mir). V 3. stoletju je cesarstvo doživelo [[Kriza tretjega stoletja|krizo]], ki je ogrozila njegov obstoj, saj sta se odcepili [[Galski imperij |Galsko]] in [[Palmirsko cesarstvo]]. Na prestolu se je zvrstila vrsta kratkoživih cesarjev, pogosto legionarjev in pogosto več hkrati. Cesarstvo je ponovno združil [[Avrelijan]] (270–275). [[Dioklecijan]] je poskusil stabilizirati cesarstvo in ga je leta 286 razdelil na latinski zahod in grški vzhod. V 4. stoletju so se po [[Milanski edikt|Milanskem ediktu]] iz leta 313 začeli na vplivne državne položaje vzpenjati [[kristjani]]. Kmalu zatem se je začelo obdobje velikih selitev, obsežnih vpadov [[Germani|germanskih]] ljudstev in [[Huni|Hunov]] pod vodstvom [[Atila|Atile]], kar je pripeljalo do propada [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]]. S padcem [[Ravena|Ravene]] pod germanske [[Heruli|Herule]] in z [[Odoaker]]jevo odstavitvijo cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]] leta 476 je Zahodno rimsko cesarstvo dokončno propadlo, kar je formalno potrdil vzhodnorimski cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] leta 480. Nekatere države na ozemljih nekdanjega Zahodnega rimskega cesarstva so se kasneje imele za njegove dediče in so se potegovale za vrhovno oblast rimskih cesarjev. Najpomembnejše med njimi je bilo [[Sveto rimsko cesarstvo]]. [[Vzhodno rimsko cesarstvo]] je preživelo še celo tisočletje, dokler niso [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1453 zavzeli osmanski [[Turki]] pod vodstvom sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]]<ref group="op">Osmani so svoje cesarstvo včasih imenovali "Cesarstvo Rûm" (osmansko turško دولت علنإه روم, dobesedno Vzvišena država Rim). V tem smislu bi lahko trdili, da je Rimsko cesarstvo živelo do začetka 20. stoletja. {{navedi knjigo |last1=Roy |first1=Kaushik |title=Military Transition in Early Modern Asia, 1400-1750: Cavalry, Guns, Government and Ships |url=https://books.google.com/books?id=KyVnAwAAQBAJ |series=Bloomsbury Studies in Military History |location=London |publisher=Bloomsbury Publishing |date=2014 |page=37 |isbn=978-1-78093-800-4 | access-date = 4. januarja 2020 |quote=Po padcu Konstantinopla je postal prestolnica Osmanskega cesarstva Rum}})</ref> Zaradi velikega ozemlja in dolgega obstoja Rimskega cesarstva so rimske upravne prakse in kultura močno in trajno vplivale na razvoj [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]a, [[Religija|religije]], [[umetnost]]i, [[Arhitektura|arhitekture]], [[Filozofija|filozofije]], [[Pravo|prava]] in oblik vladanja ne samo na ozemlju, ki ga je obsegalo, temveč tudi daleč preko meja. Jezik Rimljanov se je razvil v [[Romanski jeziki|romanske jezike]] srednjeveškega in modernega sveta, medtem ko je [[Grščina|klasična grščina]] postala jezik [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]]. Sprejetje [[Krščanstvo|krščanstva]] v cesarstvu je privedlo do oblikovanja srednjeveškega krščanstva. Grška in rimska umetnost sta močno vplivali na italijansko [[Renesansa|renesanso]]. Rimska arhitekturna tradicija je služila kot osnova za [[Romanska arhitektura|romansko]], [[Renesančna arhitektura v Italiji|renesančno]] in [[Neoklasicizem|neoklasično]] arhitekturo, močno pa je vplivala tudi na [[Islamska arhitektura|islamsko arhitekturo]]. [[Rimsko pravo]] ima naslednike v mnogih današnjih pravnih sistemih, na primer v [[Napoleonov zakonik|Napoleonovem zakoniku]], pa tudi v francoskem in italijanskem sodobnem pravu; rimske republiške institucije so pustile trajno zapuščino, ki je vplivala na [[Italija#Srednji_vek|srednjeveške italijanske mestne republike in države]], pozneje pa tudi na politično ureditev v [[Združene države Amerike|ZDA]] in drugih modernih [[Demokracija|demokratičnih]] republikah. == Zgodovina == === Prehod iz republike v cesarstvo === {{glavni| Rimska republika}} {{glavni| Seznam rimskih cesarjev}} [[Slika:Statue-Augustus.jpg|sličica|left|200px| ''[[Avgust pri Prvih vratih]]'' (začetek 1. stoletja n. št.)]] Rim se je začel širiti kmalu po ustanovitvi republike v 6. stoletju pr. n. št., preko meja [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] pa v 3. stoletju pr. n. št. To pomeni, da je bila država [[imperij]] (nadvlada močne države nad šibkejšimi) že dolgo preden je dobila prvega cesarja.<ref>Kelly, str. 4ff.</ref><ref name="n1">Nicolet, str. 1, 15</ref><ref>Brennan, T. Corey (2000). ''The Praetorship in the Roman Republic''. Oxford University Press. str. 605.</ref><ref>Peachin, str. 39–40.</ref> Rimska republika ni bila nacionalna država v sodobnem smislu, ampak mreža mest, ki so ohranila različno stopnjo neodvisnosti od [[Rimski senat|rimskega senata]], in provinc, ki so jih upravljali vojaški poveljniki. V obdobju republike še niso vladali [[Imperator|cesarji]], temveč letno izvoljeni predstavniki senata, predvsem rimski konzuli.<ref>Potter (2009), str. 179.</ref> Konzulova vojaška moč je temeljila na rimskem pravnem konceptu ''imperium'', ki dobesedno pomeni ''poveljevanje'', običajno v vojaškem smislu.<ref>Richardson, John (2011) ''Fines provinciae''. V ''Frontiers in the Roman World''. Brill. str. 10.</ref> Občasno so uspešni konzuli prejeli častni naslov ''imperator'' (poveljnik). Z njim so naslavlali tudi zgodnje cesarje.<ref>Richardson, John (2011). ''Fines provinciae''. V ''Frontiers in the Roman World''. Brill. str. 1–2.</ref> Naziv imperator takrat ni imel istega pomena kot danes, temveč je bil samo izrecno priznanje vojaških sposobnosti. Podobno tudi diktator še ni pomenil samodržca, pač pa osebo, ki jo je senat pooblastil, da reši trenutno izredno stanje. Iz različnih razlogov je bilo 1. stoletje pr. n. št. čas političnih in vojaških preobratov, ki so na koncu privedli do vladavine cesarjev.<ref name=ref7>Hekster, Olivier and Kaizer, Ted (2011). Uvod v ''Frontiers in the Roman World. Proceedings of the Ninth Workshop of the International Network Impact of Empire (Durhan, 16–19. april 2009.''. Brill. str. viii.</ref><ref>Andrew Lintott (1999). ''The Constitution of the Roman Republic''. Oxford University Press. str. 114.</ref><ref>Eder, W. (1993). "The Augustan Principate as Binding Link," v ''Between Republic and Empire''. University of California Press. str. 98. {{ISBN|0-520-08447-0}}.</ref> Rim je od konca 2. stoletja pr. n. št. trpel v dolgotrajnem nizu notranjih konfliktov, zarot in državljanskih vojn, hkrati pa močno razširil svojo moč izven Italije. To je bilo obdobje krize Rimske republike. Proti koncu te dobe, leta 44 pr. n. št., je bil [[Gaj Julij Cezar|Julij Cezar]] za kratek čas imenovan za večnega diktatorja, dokler ni bil še isto leto umorjen. Njegove atentatorje sta [[Mark Antonij]] in Cezarjev posvojeni sin [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijan]] pregnala iz Rima in jih v [[Bitka pri Filipih|bitki pri Filipih]] leta 42 pr. n. št. tudi premagala. Delitev rimskega sveta med Markom Antonijem, Oktavijanom in Lepidom ni trajala dolgo, saj je Lepid, ker se je odločil, da bo postal duhovnik vse svoje ozemlje in vojaške sile predal Oktavijanu. Oktavijanove sile so v [[Bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št. premagale združene sile Marka Antonija in [[Kleopatra VII.|Kleopatre]], s čimer se je končala zadnja vojna Rimske republike. Leta 27 pr. n. št. so senat in prebivalci Rima Oktavijana razglasili za ''princepsa'' (''prvega državljana'') in Avgusta (''čaščeni'') s [[Prokonzul|prokonzulskim]] ''imperiumom'', s čimer se je začel [[Principat]], prvo obdobje rimske cesarske zgodovine. Stare republiške državne ustanove in politični mehanizmi so ostali v veljavi in republika je še vedno obstajala, vendar so Avgustovi sodobniki vedeli, da ima dejansko Avgust v Rimu vso pomembno oblast.<ref>Syme, Ronald (1939). ''The Roman Revolution''. Oxford: Oxford University Press. str. 3–4.</ref> Ker je njegova vladavina končala stoletje državljanskih vojn in začela obdobje miru in blaginje brez primere, je bil tako priljubljen, da je ''[[De iure - de facto|de facto,]]'' če ne ''[[de jure]]'', vladal kot kralj. V letih njegove vladavine se je deloma organsko in deloma načrtno pojavil nov ustavni red, ki je po njegovi smrti veljal tudi v času njegovega naslednika [[Tiberij]]a. === Pax Romana === {{glavni|Pax Romana}} Obdobje med letoma 27 pr. n. št. in 180 n. št. se tradicionalno šteje za ''[[Pax Romana]]'' (rimski mir). V teh dveh stoletjih je cesarstvo doživelo stabilnost in ekonomski razcvet brez primere. Utrjevanje cesarstva je spodbujalo družbeno stabilnost in gospodarsko blaginjo, kakršnih Rim še nikoli ni doživel. Upori v provincah so bili redki, kljub temu pa so jih, ko so se zgodili, neusmiljeno in hitro zatrli.<ref>Boatwright, Mary T. (2000) ''Hadrian and the Cities of the Roman Empire''. Princeton University Press. str. 4.</ref> Država je dosegla svoj največji ozemeljski obseg med [[Trajan]]ovo vladavino (98–117). Avgustov uspeh pri vzpostavljanju načel dinastičnega nasledstva je bil omejen, saj je zapustil številne nadarjene potencialne dediče. [[Julijsko-klavdijska rodbina]] je dala še štiri cesarje - [[Tiberij|Tiberija]], [[Kaligula|Kaligulo]], [[Klavdij I.|Klavdija]] in [[Neron|Nerona]] -, preden je v 69. letu našega štetja popustila v nestabilnem [[Leto štirih cesarjev|letu štirih cesarjev]], iz katerega je kot zmagovalec izšel [[Vespazijan]]. Vespazijan je postal ustanovitelj kratke [[Flavijci|rodbine Flavijcev]], sledila mu je rodbina Nerva – Antonin, ki je ustvarila 'pet dobrih cesarjev': [[Nerva|Nervo]], [[Trajan|Trajana]], [[Hadrijan|Hadrijana]], [[Antonin Pij|Antonina Pija]] in filozofsko navdahnjenega [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. {{Multiple image|perrow = 5|total_width = 700 | align = center | caption_align = center | image_gap = 10 | header_background = #e9a5d8 | header = Pet tako imenovanih ''"dobrih cesarjev"'' | image1 = Nerva Tivoli Massimo.jpg | caption1 = [[Nerva]]<br/>vladal 96–98 | image2 = Traianus Glyptothek Munich 72.jpg | caption2 = [[Trajan]]<br/>vladal 98–117 | image3 = Bust Hadrian Musei Capitolini MC817.jpg | caption3 = [[Hadrijan]]<br/>vladal 117–138 | image4 = Antoninus Pius (Museo del Prado) 01.jpg | caption4 = [[Antonin Pij]]<br/>vladal 138–161 | image5 = Marcus Aurelius Metropolitan Museum.png | caption5 = [[Mark Avrelij]]<br/>vladal 161–180 }} Obdobje rimskega miru pa je hkrati povečalo notranje težave in v času vladavine cesarja [[Komod|Komoda]] (177–192) se je začel zaton cesarstva. === Padec na zahodu in preživetje na vzhodu === [[File:Roman Empire map-2.gif|thumb|RIGHT|270PX|Obseg Rimske republike in Rimskega cesarstva skozi čas (animacija)]] [[Slika:Invasions_of_the_Roman_Empire_1.png|sličica|300x300_pik|V času cesarstva je prihajalo do invazij starogermanskih ljudstev na rimsko ozemlje. Sicer se uradni začetek dobe preseljevanja narodov običajno postavlja v 4. stoletje, ko je bilo zahodno ozemlje že pod vlado tujcev, in je zato ta čas pogosto pojmovan kot prehod med klasično antiko in srednjim vekom.]] Grški zgodovinar [[Kasij Dion]], sodobni opazovalec dogodkov, je pričetek vladanja cesarja [[Komod|Komoda]] leta 180 n. št. označil kot spust »iz zlatega kraljestva v zarjavelo in železno«<ref>Dio Cassius [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/72*.html#36 72.36.4], Loeb edition translated E. Cary</ref> - znamenit komentar, ki je privedel nekatere zgodovinarje, zlasti npr. [[Edward Gibbon|Edwarda Gibbona]], da Komodovo vladavino jemljejo kot začetek propada Rimskega cesarstva.<ref name="Commodus-Gibbon">{{Citat|last=Gibbon|first=Edward|author-link=|title=The History of the Decline And Fall of the Roman Empire|year=1776|chapter=The Decline And Fall in the West – Chapter 4|chapter-url=https://www.ccel.org/g/gibbon/decline/volume1/chap4.htm}}.</ref><ref>[[#Goldsworthy2009|Goldsworthy 2009]], str. 50</ref> Leta 212 n. št. so v času vladavine [[Karakala|Karakale]] vsem svobodno rojenim prebivalcem cesarstva podelili [[rimsko državljanstvo]]. Toda kljub tej gesti univerzalnosti je bilo obdobje [[Severska dinastija|Severske dinastije]] burno - cesarjeva vladavina se je običajno končala z njegovim umorom ali usmrtitvijo - in po njenem propadu je Rimsko cesarstvo zajela [[kriza tretjega stoletja]], obdobje invazij, [[Civilni nered|civilnih nesoglasij]], gospodarske nestabilnosti in ne nazadnje tudi [[kuga|kuge]], ki je pomorila dobršen del prebivalstva.<ref>Brown, P. ''The World of Late Antiquity''. London 1971, str. 22.</ref> Pri opredeljevanju [[Periodizacija zgodovine|zgodovinskih obdobij]] se na to krizo včasih gleda kot na prehod iz [[Klasična antika|klasične antike]] v pozno antiko. [[Avrelijan]] (vladal 270–275) je cesarstvo vrnil z roba propada in ga utrdil. [[Dioklecijan|Dioklecijan]] je zaključil delo popolne obnove cesarstva, vendar je zavrnil vlogo ''princepsa'' in postal prvi cesar, ki je sam sebe imenoval ''dominus'', ''gospodar''.<ref>[[#Goldsworthy2009|Goldsworthy 2009]], str. 405–415.</ref> Dioklecijanova vladavina je prinesla tudi najbolj usklajeno [[Dioklecijanovo preganjanje|preganjanje krščanstva]]. Dioklecijan je leta 293 uvedel [[tetrarhija|tetrarhijo]], vladavino štirih (vladarjev),<ref>Potter, David. ''The Roman Empire at Bay''. str. 296–298.</ref> s katero je končal krizo 3. stoletja. Prvi korak k njeni vzpostavitvi je bila [[diarhija]], vladavina dveh (vladarjev), ki se je začela leta 285 z imenovanjem generala [[Maksimijan]]a za Dioklecijanovega socesarja. Dioklecijan je kot starejši cesar nosil naslov ''avgust'', Maksimijan kot mlajši cesar pa naslov ''cezar''. Naslednje leto sta si cesarstvo razdelila: Maksimijan je prevzel oblast na Zahodu, Dioklecijan pa na Vzhodu. Leta 293 je bilo treba zaradi krize v cesarstvu reševati številne civilne in vojaške probleme, zato je Dioklecijan z Maksimijanovim soglasjem cesarski kolegij razširil: Maksimijana je povišal v ''avgusta'' in imenoval dva nova ''cezarja'' - [[Galerij]]a in [[Konstancij Klor|Konstancija Klora]] in nastala je tetrarhija. Leta 305 sta Dioklecijan in Maksimijan odstopila in se umaknila z oblasti, Konstancij in Galerij pa sta postala nova ''avgusta'', za nova ''cezarja'' pa sta imenovala [[Sever II.|Severja II.]] in [[Maksimin Daja|Maksimina Dajo]]. Dioklecijan je ostanek življenja preživel v današnjem [[Split]]u. Leta 313 je tetrarhija razpadla. Notranji red v državi je sčasoma obnovil [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva je izbral [[Bizanc]], ki se je kasneje po njem preimenoval v [[Konstantinopel]] (sodobni [[Istanbul]]). V desetletjih [[Valentinijanska dinastija|Valentinijanske]] in [[Konstantinska dinastija|Konstantinske]] dinastije je bilo cesarstvo razdeljeno po osi vzhod – zahod s centroma moči v Konstantinoplu in Rimu. Vladavina [[Julijan Odpadnik|Julijana]], ki je pod vplivom svojega svetovalca Mardonija poskušal obnoviti klasično rimsko in helenistično religijo, je le za kratek čas prekinila vladavino krščanskih cesarjev. [[Teodozij I.]], zadnji cesar, ki je vladal tako na Vzhodu kot na Zahodu (glej: [[Bitka pri Mrzli reki]], pri današnji Vipavi), je umrl leta 395 n. št., ko je krščanstvo postalo uradna vera cesarstva.<ref>Starr, Chester G. (1974) ''A History of the Ancient World, Second Edition.'' Oxford University Press. str. 670–678.</ref> Kmalu zatem je [[Preseljevanje ljudstev|obdobje preseljevanj]], v katerem je prihajalo do obsežnih vpadov germanskih ljudstev in [[Huni|Hunov]] pod vodstvom [[Atila|Atile]], pripeljalo do propada Zahodnega rimskega cesarstva. S padcem Ravene, ki so jo zavzeli [[Heruli|germanski Heruli]], in z Odoakerjevo odstavitvijo Romula Avgusta leta 476 je zahodno rimsko cesarstvo dokončno propadlo. Vzhodnorimski cesar [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]] ga je formalno odpravil leta 480 n. št. Kljub temu so nekatere države na ozemljih nekdanjega zahodnega rimskega cesarstva kasneje trdile, da so podedovale vrhovno oblast rimskih cesarjev, predvsem [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Vzhodno rimsko cesarstvo je preživelo še celo tisočletje, dokler Konstantinopla leta 1453 niso zavzeli Turki pod vodstvom sultana [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] [[Zahodno Rimsko cesarstvo]] je začelo razpadati v začetku 5. stoletja, ko so [[Preseljevanje ljudstev|germanske migracije in invazije]] prevladale nad zmožnostjo cesarstva, da asimilira migrante in se (skupaj z njimi) bori proti novim napadalcem. Rimljani so se uspešno borili proti vsem zavojevalcem, tudi proti najbolj znanemu [[Atila|Atili]]<ref>{{Navedi knjigo|last=Bury|first=John Bagnall|url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/9*.html#4|title=History of the Later Roman Empire|publisher=Dover Books|year=1923|pages=295–297}}</ref>, čeprav je cesarstvo asimiliralo toliko germanskih ljudstev z dvomljivo zvestobo Rimu, da je začelo razpadati.<ref>{{Navedi knjigo|last=Bury|first=John Bagnall|url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/9*.html#4|title=History of the Later Roman Empire|publisher=Dover Books|year=1923|pages=312–313}}</ref> Večina kronologij postavlja konec Zahodnega rimskega cesarstva v leto 476, ko je [[Germani|germanski]] vojskovodja [[Odoaker|Odoaker]] prisilil [[Romul Avgust|Romula Augusta]] k odstopu.<ref name="Peter Lang AG">{{Navedi knjigo|last=Scholl|first=Christian|title=Transcultural approaches to the concept of imperial rule in the Middle Ages|isbn=978-3-653-05232-9|language=en|quote=|jstor=j.ctv6zdbwx|year=2017|publisher=Peter Lang AG}}</ref><ref name="The Fall of Rome">{{Navedi splet|last=Peter|first=Heather|title=The Fall of Rome|url=https://www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofrome_article_01.shtml|website=BBC|publisher=BBC|accessdate=11. februarja 2020}}</ref><ref name="Gibbons">{{Navedi knjigo|last=Gibbon|first=Edward|editor-last=Widger|editor-first=David|title=History Of The Decline And Fall Of The Roman Empire|date=1776|publisher=Harper & Brothers|location=England|chapter-url=https://www.gutenberg.org/files/25717/25717-h/25717-h.htm#Clink362HCH0005|language=en|chapter=Gothic Kingdom Of Italy.—Part II.|quote=}}</ref> S tem, ko se je Odoaker postavil pod oblast vzhodnega cesarja, namesto da bi imenoval svojega marionetnega cesarja, se je obdobje Zahodnega cesarstva dejansko zaključilo. To je storil tako, da je cesarske [[regalije]] poslal vzhodnemu cesarju Zenonu, dejansko razglasil Zenona za edinega cesarja in se postavil za njemu podrejenega. V praksi je Italiji tedaj vladal samo on.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gibbon|first=Edward|title=The Decline and Fall of the Roman Empire|date=1776|publisher=Project Gutenberg|location=England|chapter-url=https://www.gutenberg.org/files/25717/25717-h/25717-h.htm#Dlinknoteref-5511|accessdate=11. februarja 2020|language=en|chapter=Gothic Kingdom Of Italy.—Part II.|quote=}}</ref> Vzhodno rimsko cesarstvo, ki so ga poznejši zgodovinarji imenovali tudi [[Bizantinsko cesarstvo]], je obstajalo do vladavine [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]]. Zadnji rimski cesar je umrl v bitki 29. maja 1453 proti [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmedu II. Osvajalcu]] in njegovim [[Osmansko cesarstvo|osmanskim]] silam v zadnji fazi obleganja Konstantinopla. Tudi Mehmed II. je zase terjal naslov cesarja ali ''Kayser-i Rum'' in s tem zahteval povezavo z Rimskim cesarstvom.<ref>[http://www.theottomans.org/english/family/mehmet2.asp Mehmet II] by Korkut Ozgen. Theottomans.org. Pridobljeno 3. aprila 2007.</ref><ref>{{Navedi splet|last=Cartwright|first=Mark|title=1453: The Fall of Constantinople|url=https://www.worldhistory.org/article/1180/1453-the-fall-of-constantinople/|website=World History Encyclopedia|publisher=World History Encyclopedia Limited|accessdate=11. februarja 2020|date=23. januarja 2018}}</ref> == Rim na slovenskih tleh == [[Slika:RimskiZid Rakitna 01.jpg|thumb|right|Ostanki rimskega zapornega zidu ''[[Claustra Alpium Iuliarum]]'' - Zapora Julijskih Alp pri [[Rakitna|Rakitni]]]] [[Slika:Castra Ad Fluvium Frigidum 1756.JPG|thumb|right|250px|Ostanki rimskega ''kastra'' pri Ajdovščini]] Sedanje slovensko ozemlje je bilo z vidika rimske države pomembno zlasti kot prehodna dežela, saj so preko njega vodile glavne poti iz [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] v Podonavje in naprej na Vzhod. Kasneje je dežela postala pomembna tudi kot zadnja obrambna linija Rima pred prodirajočimi barbari z vzhoda. Rimljani so v slovenske kraje prodirali iz mesta [[Oglej]]a (latinsko ''Aquileia''), večji del sedanje Slovenije pa je osvojil šele cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], ki je s temi osvojitvami želel utrditi meje Rimskega cesarstva in si zagotoviti ugled vojaškega poveljnika. Ustanovil je tudi prvo rimsko mestno naselbino – [[Emona|Emono]] (sodobna [[Ljubljana]]). V času pred prihodom Rimljanov je bil sicer pomembnejši [[Nauportus]] (sodobna [[Vrhnika]]), ki pa nikoli ni dobil mestnih pravic. Kasneje so mestne pravice pridobili še [[Claudia Celeia|Celeia]] ([[Celje]]), [[Neviodunum]] (sodobno [[Drnovo]] pri [[Krško|Krškem]]) in [[Poetovio]] (sodobni [[Ptuj]]). Pomembna trgovska in prometna središča so bila še [[Castrum Ad Fluvium Frigidum]] (sodobna [[Ajdovščina]]), [[Ad Pirum]] (sodobna [[Hrušica (planota)|Hrušica]] na [[Notranjska|Notranjskem]]) in [[Atrans]] ([[Trojane]]).<ref group="op">Glej [[Seznam rimskih zemljepisnih imen v Sloveniji]]</ref> Upravno je bilo ozemlje razdeljeno na več provinc: Zahodni del današnje Slovenije je spadal pod Rim (10. pokrajina ''Venetia et Histria'') s sedežem v Ogleju, večji del osrednje Slovenije in [[Štajerska|Štajerske]] je sprva spadal v provinco [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]], po njeni razdelitvi okoli leta 10 pod [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], ki je imela nekaj časa prestolnico v današnjem [[Ptuj]]u, Zahodna Štajerska je spadala v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Slovensko ozemlje je imelo v rimskem času gospodarsko le obroben pomen, vseeno pa je doživelo velik gospodarski in družbeni napredek. Na to kažejo skrbno zgrajena in utrjena mesta z urejenimi vodovodi, kanalizacijami in javnimi poslopji. Velik delež mestnega prebivalstva so predstavljali odsluženi vojaki – veterani, ki so se po koncu svoje 20-letne vojaške službe naselili v teh krajih. Pomešali so se s staroselskimi prebivalci in odločilno vplivali na njihovo [[Romanizacija|romanizacijo]]. Podobno kot na primer v [[Galija|Galiji]], [[Romunija|Romuniji]] in [[Španija|Španiji]] so staroselci prevzeli rimske navade, običaje in predvsem [[Latinščina|latinski jezik]]. Veterane je rimska država včasih načrtno naseljevala v novo osvojenih pokrajinah, da bi jih čim hitreje romanizirali. Kot povsod v cesarstvu, je tudi po ozemlju današnje Slovenije potekala mreža državnih cest.<ref>{{navedi splet |url= https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&id=115445|title=Rimske državne ceste v Sloveniji |accessdate=25. maja 2021 |date=2018 |format= |work=Katja Verdev }}</ref> Že v času [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] (161) so na ozemlje današnje Slovenije prvič vdrli [[barbar]]i in nasilno zaustavili razvoj. Območje je odtlej vedno bolj predstavljalo zadnjo obrambno linijo Rima pred vdori tujih ljudstev. Preko tega ozemlja je bila v pozni antiki zgrajena ''[[Claustra Alpium Iuliarum]]'' - utrjena obrambna linija z obzidjem, ki je po ozemlju Slovenije potekalo od Prezida do Julijskih Alp. Prebivalstvo je razen barbarov vedno bolj ogrožala tudi rimska vojska, ki je za svoje vzdrževanje potrebovala vse več sredstev.<ref name="bratož">{{navedi knjigo |author=Rajko Bratož |year=2007 |title=Rimska zgodovina: Del 1: Od začetkov do nastopa cesarja Dioklecijana |publisher=Zbirka Zgodovinskega časopisa, 26. Knjižna zbirka Scripta |isbn=978-961-91431-7-9 |cobiss=234823424 |pages=527}}</ref> == Geografija in demografija == [[Slika:The_cities_of_the_Roman_world_in_the_Imperial_period.jpg|sličica| Mesta rimskega sveta v cesarskem obdobju. Vir podatkov: Hanson, JW (2016), Baza podatkov o mestih, (zbirke podatkov OXREP). Različica 1.0. ([http://oxrep.classics.ox.ac.uk/databases/cities/ povezava]).]] [[Slika:Hadrian's_Wall_and_Highshield_Crags_-_geograph.org.uk_-_1410581.jpg|sličica| Del ruševin [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] v severni Angliji s pogledom na Crag Lough]] Rimsko cesarstvo je bilo eno največjih v zgodovini, s sklenjenimi ozemlji po Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.<ref name="k3">Kelly, str. 3.</ref> Latinska besedna zveza ''imperium sine fine'' (''imperij brez konca'')<ref name="n29">Nicolet, str. 29</ref>) je izražala prepričanje, da ne čas ne prostor ne omejujeta cesarstva. V [[Vergilij|Vergilovi]] epski pesnitvi ''[[Eneida]]'' naj bi neomejeno cesarstvo Rimljanom podelilo njihovo vrhovno božanstvo, [[Jupiter (mitologija)|Jupiter]].<ref>Vergil, ''Aeneid'' 1.278</ref><ref>Mattingly, David J. (2011). ''Imperialism, Power, and Identity: Experiencing the Roman Empire''. Princeton University Press. str. 15.</ref><ref>Moretti, G. (1993). ''The Other World and the 'Antipodes': The Myth of Unknown Countries between Antiquity and the Renaissance''. V ''The Classical Tradition and the Americas: European Images of the Americas''. Walter de Gruyter. str. 257.</ref><ref name="South">{{Navedi knjigo|last=Southern, Pat|ref=Southern|title=The Roman Empire from Severus to Constantine|url=https://books.google.com/books?id=DWiyzw91atgC|year=2001|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-23943-1|pages=14–16.}}</ref> Ta trditev o univerzalnem gospodovanju se je obnovila in ohranila, ko je cesarstvo v 4. stoletju prešlo v krščanstvo.<ref>''Prudentius and the Poetics of the Soul''. Johns Hopkins University Press, 2008. str. 73, 203.</ref> V svojih prizadevanjih za gradnjo cesarstva so bili Rimljani poleg priključitve obsežnih ozemelj tudi zelo aktivni oblikovalci svojega okolja in so neposredno spremenjali okolje. Na primer, da bi zagotovili dovolj lesnih virov za cesarstvo, ki se je širilo, so posekali celotne gozdove; dnevni rudarski kopi so opustošili posamezna področja; kamnolomi,... [[Platon]] je v svoji knjigi ''Critias'' opisal krčenje gozdov: tam, kjer je bilo nekoč ''»gozda obilo lesa«'', je zdaj lahko opazovalec videl ''»samo okostje zemlje«''.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Environment in World History|url=https://archive.org/details/environmentworld00mosl_888|last=Mosley|first=Stephen|publisher=Routledge|year=2010|page=[https://archive.org/details/environmentworld00mosl_888/page/n44 35]}}</ref> V resnici je bila rimska širitev večinoma dosežena v času [[Rimska republika|republike]], čeprav so dele severne Evrope osvojili šele v 1. stoletju našega štetja, ko se je okrepil rimski nadzor v Evropi, Afriki in Aziji. V času Avgustove vladavine je bil v Rimu prvič v javnosti prikazan »globalni zemljevid znanega sveta«, ki je sovpadal s sestavo najobsežnejšega dela o politični geografiji, ki je preživelo iz antike, ''Geographica'' (starogrško Γεωγραφικά ''Geōgraphiká'') [[Pont]]a, grškega pisatelja [[Strabon|Strabona]].<ref>Nicolet, str. 7–8.</ref> Ko je Avgust umrl, je bil v spominskem poročilu o njegovih dosežkih (''Res gestae divi Augusti'') vidno prikazana geografska katalogizacija ljudstev in krajev v cesarstvu.<ref>Nicolet, str. 9, 16.</ref> Geografija, popis prebivalstva (''census'') in natančno vodenje pisnih evidenc so bile osrednje naloge rimske cesarske uprave.<ref>Nicolet, str. 10–11.</ref> Cesarstvo je doseglo največji obseg v obdobju cesarja [[Trajan|Trajana]] (vladal je 98–117)<ref name="Southern">{{Navedi knjigo|last=Southern, Pat|ref=Southern|title=The Roman Empire from Severus to Constantine|url=https://books.google.com/books?id=DWiyzw91atgC|year=2001|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-23943-1|pages=14–16}}</ref>, ko je obsegalo površino 5 milijonov kvadratnih kilometrov. Tradicionalna ocena števila prebivalstva v višini 55-60 milijonov prebivalcev<ref name="k1">Kelly, str. 1.</ref> je v tistem času znašala med šestino in četrtino celotnega svetovnega prebivalstva<ref name="#1">Morris, str. 184.</ref> in je bila do sredine 19. stoletja največja populacija katere koli enotne politične enote na Zahodu.<ref>{{Navedi časopis|last=Goldsmith|first=Raymond W.|year=2005|title=An Estimate of the Size Anl Structure of the National Product of the Early Roman Empire|journal=Review of Income and Wealth|volume=30|issue=3|pages=263–288|doi=10.1111/j.1475-4991.1984.tb00552.x}}</ref> Nedavne demografske študije ocenjujejo, da je cesarstvo populacijski vrh doseglo s 70 do 100 milijonov prebivalcev.<ref name="Population and demography">Scheidel, Walter (april 2006) [http://www.princeton.edu/~pswpc/pdfs/scheidel/040604.pdf "Population and demography"] v ''Princeton/Stanford Working Papers in Classics'', str. 9.</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Hanson|first=J. W.|last2=Ortman|first2=S.G.|date=2017|title=A systematic method for estimating the populations of Greek and Roman settlements|journal=Journal of Roman Archaeology|language=en|volume=30|pages=301–324|doi=10.1017/S1047759400074134|issn=1047-7594}}</ref> Vsako od treh največjih mest v cesarstvu - [[Rim]], [[Aleksandrija]] in [[Antiohija]] - je bilo skoraj dvakrat večje od katerega koli evropskega mesta na začetku 17. stoletja.<ref>Boardman, str. 721.</ref> Kot je opisal zgodovinar Christopher Kelly: {{Quote|''»Nato se je cesarstvo raztezalo od [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] v premočeni severni [[Anglija|Angliji]] do sončnih bregov [[Evfrat]]a v [[Sirija|Siriji]]; od velikega rečnega sistema [[Ren]] – [[Donava]], ki se je zvijal po rodovitnih, ravninskih deželah Evrope od [[Nizozemske dežele|Nizozemskih dežel]] do [[Črno morje|Črnega morja]], do bogatih ravnic severnoafriške obale in bujnega izliva doline [[Nil]]a v [[Egipt]]u. Cesarstvo je popolnoma obkrožilo Sredozemlje... njegovi osvajalci so ga imenovali ''mare nostrum'' - 'naše morje'.«''<ref name=k1/>}} Trajanov naslednik [[Hadrijan|Hadrijan]] je sprejel politiko ohranjanja in ne širjenja cesarstva. Označili so meje (''fines''), območje (''[[Limes]]'') pa pričeli nadzorovati.<ref name="Southern"/> Najbolj utrjene meje so bile hkrati tudi najbolj nestabilne.<ref name="Hekster">Hekster, Olivier and Kaizer, Ted (2011). Preface to ''Frontiers in the Roman World. Proceedings of the Ninth Workshop of the International Network Impact of Empire (Durhan, 16.–19. april 2009)''. Brill. str. viii.</ref> [[Hadrijanov zid]], ki je v Rimski Britaniji ločil rimski svet od nenehno prisotne barbarske grožnje s severa, je glavni preživeli spomenik tega prizadevanja.<ref>Woolf, Greg (ur.) (2003) ''Cambridge Illustrated History of the Roman World''. Cambridge: Ivy Press. str. 340</ref><ref>Opper, Thorsten (2008) ''Hadrian: Empire and Conflict''. Harvard University Press. str. 64</ref><ref>Fields, Nic (2003) ''Hadrian's Wall AD 122–410, which was, of course, at the bottom of Hadrian's garden.'' Osprey Publishing. str. 35.</ref> V pozni antiki so rimski strategi in arhitekti v naših krajih zgradili mogočen obrambni in zaporni sistem ''[[Claustra Alpium Iuliarum]]'' (''Zapora Julijskih Alp''), ki je potekal od [[Trsat]]a v sedanjem hrvaškem pristaniščem Reka do Posočja. Na več strateških predelih so postavili kamnite zidove, stolpe, ponekod tudi trdnjave, katerih ostanki so vidni še danes.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/anticni-rimski-obrambni-zid-se-danes-locuje-notranjsko-in-dolenjsko/463218|title=Antični rimski obrambni zid še danes ločuje Notranjsko in Dolenjsko|date=14.8.2018|accessdate=11.5.2021|publisher=Televizija Slovenija|first=Maja|last=Bahar}}</ref> Med najpomembnejša mesta v Rimskem cesarstvu bi lahko šteli [[Konstantinopel]], [[Antiohija|Antiohijo]], [[Ravena|Raveno]], [[Efez]], [[Kartagina|Kartagino]], [[Aleksandrija|Aleksandrijo]], [[Amorium]], [[Atene]], [[Milano]] in [[Solun]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.ancienthistorylists.com/rome-history/important-cities-roman-empire/|title=Top 11 Most Important Cities of the Roman Empire |accessdate=25. maja 2021 |date= |format= |work=Saugat Adhikari }}</ref> == Jeziki == Rimljani so govorili [[Latinščina|latinsko]]. [[Vergilij]] poudarja, da je bila latinščina temelj rimske enotnosti in tradicije.<ref>Vergil, ''Aeneid'' 12.834 in 837.</ref><ref>Rochette, str. 549, 563.</ref><ref>Adams, str. 184.</ref> Do obdobja [[Aleksander Sever|Aleksandra Severa]] (vladal 222–235) so morali biti rojstni listi in oporoke rimskih državljanov pisani v latinščini.<ref>Adams, str. 186–187.</ref> Latinščina je bila jezik sodišč na Zahodu in vojske v celotnem cesarstvu<ref>Rochette, str. 554, 556.</ref>, prebivalcem na ozemljih pod rimsko oblastjo pa ni bila uradno zapovedana.<ref>Rochette, str. 549.</ref><ref>Freeman, Charles (1999). ''The Greek Achievement: The Foundation of the Western World''. New York: Penguin. str. 389–433.</ref> Takšna politika je bila v nasprotju s politiko [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je želel prebivalcem v svojem cesarstvu vsiliti grščino kot uradni jezik.<ref>Rochette, str. 549, ki citira [[Plutarh]]ovo, ''Life of Alexander'' 47.6.</ref> Kot posledica Aleksandrovih osvajanj je stara grščina postala [[lingua franca]] vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in [[Mala Azija|Male Azije]].<ref name="tre">Treadgold, Warren (1997). ''A History of the Byzantine State and Society''. Stanford University Press. str. 5–7. {{ISBN|0-8047-2630-2}}.</ref> Preko [[Balkanski polotok|balkanskega polotoka]] je potekala 'jezikovna meja', ki je delila latinski zahod in grški vzhod.<ref>Rochette, str. 553.</ref> [[Slika:P.Ryl._I_61.tif|levo|sličica| [[Papirus]] iz 5. stoletja, ki prikazuje vzporedno latinsko-grško besedilo govora [[Mark Tulij Cicero|Cicera]]<ref>[[Cicero]], ''In Catilinam'' 2.15, Rylands Papyri I 61 "recto".</ref>]] Rimljani, ki so si pridobili elitno izobrazbo, so se grščine učili kot [[Literarni jezik|knjižni jezik]], tako da je večina mož vladajočih slojev običajno govorila tudi grško.<ref>Rochette, str. 550–552.</ref> [[Julijsko-klavdijska rodbina|Julijansko-klavdijski]] cesarji so spodbujali visoke standarde pravilne rabe latinščine: ''Latinitas'' je bilo jezikovno gibanje, ki je spodbujalo rabo klasične latinščine tudi za opravljanje uradnih poslov.<ref name="Rochette str. 552">Rochette, str. 552.</ref> [[Klavdij I.|Klavdij]] je poskušal omejiti uporabo grščine in občasno odvzel državljanstvo tistim, ki jim je manjkalo znanja latinščine, vendar se je tudi v senatu pri komunikaciji z grško govorečimi veleposlaniki oprl na lastno dvojezičnost. [[Svetonij]] ga citira, ko se sklicuje na ''»naša dva jezika«''.<ref>Svetonij, ''Life of Claudius'', str. 42.</ref> V vzhodnem cesarstvu so zakone in uradne dokumente redno prevajali iz latinščine v grščino.<ref>Rochette, str. 553–554.</ref> Vsakodnevno medsebojno prepletanje obeh jezikov nakazujejo dvojezični napisi, ki včasih celo preklapljajo med grščino in latinščino.<ref>Rochette, str. 556.</ref><ref>Adams, str. 200.</ref> Potem ko so vsi svobodno rojeni prebivalci cesarstva leta 212 našega štetja dobili pravico do državljanstva, je velikemu številu rimskih državljanov manjkalo znanje latinščine, čeprav je latinščina ostala znak pristne 'rimskosti'.<ref>Adams, str. 185–186, 205.</ref> Cesar [[Dioklecijan]] (vladal 284–305) si je s svojimi reformami prizadeval obnoviti avtoriteto latinščine; grški izraz ''hē kratousa dialektos'' potrjuje latinščino kot »prevladujoči jezik«.<ref>Rochette, str. 560.</ref> V začetku 6. stoletja si je cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] v donkihotskem prizadevanju ponovno prizadeval vzpostaviti status latinščine kot jezika [[Pravo|prava]], čeprav v njegovem času latinščina na vzhodu kot živ jezik že ni imela več nobene praktične vrednosti.<ref>Rochette, str. 562–563.</ref> === Lokalni jeziki in jezikovna zapuščina === [[Slika:Inscription_Theatre_Leptis_Magna_Libya.JPG|sličica|Dvojezični latinsko-punski napis v gledališču v [[Leptis Magna|Leptis Magni]] v [[Afrika (rimska provinca)|rimski Afriki]] (sodobna Libija)]] Raziskave prevodov kažejo na razširjeno rabo lokalnih jezikov, ki niso bili grščina in latinščina, zlasti v Egiptu, kjer je prevladovala [[koptščina]], in v vojaških okoljih ob rekah Ren in Donava. Za lokalne jezike, kot so punski, [[Galščina|galski]] in [[Aramejščina|aramejski]], so se zavzemali tudi rimski [[pravnik]]i, saj so s tem zagotovili pravilno razumevanje in uporabo zakonov in priseg.<ref>Rochette, str. 558–559.</ref> V [[Afrika (rimska provinca)|afriški provinci]] so bili v časih cesarja [[Tiberij|Tiberija]] (1. stoletje n. št.) napisi na kovancih pisani v libijsko-berberskem in punskem jeziku. Libijsko-berberski in punski napisi so se v 2. stoletju pojavili tudi na javnih stavbah. Nekateri so bili dvojezični z latinščino kot drugim jezikom.<ref name="mile">Miles, Richard (2000). "Communicating Culture, Identity, and Power". V ''Experiencing Power: Culture, Identity and Power in the Roman Empire''. Routledge. str. 58–60. {{ISBN|0-415-21285-5}}.</ref> V provinci [[Sirija (rimska provinca)|Siriji]] so [[Palmira|palmirski]] vojaki za napise uporabljali celo svoje [[Palmirska aramejščina|aramejsko narečje]], kar je bilo presenetljivo odstopanje od pravila, da je v vojaških enotah primarni jezik latinščina.<ref>Adams, str. 199.</ref> [[Babathin arhiv]] je dober primer večjezičnosti v Rimskem cesarstvu. [[Papirus]]i, imenovani po [[Judje|Judinji]] iz province [[Arabija (rimska provinca)|Arabije]], datirani v leta od 93 do 132 n. št., uporabljajo večinoma lokalno [[Aramejščina|aramejščino]], pisano z grškimi črkami s [[Semitski jeziki|semitskimi]] in latinskimi vplivi. Prošnja rimskemu guvernerju je bila zapisana v grščini.<ref>Rochette, str. 553–555.</ref> Prevladovanje latinščine med pismeno elito je delno prikrilo nadaljevanje uporabe lokalno govorjenih jezikov, saj so kulture v rimskem cesarstvu temeljile pretežno na ustnem prenosu informacij. Na Zahodu je latinščina, ki jo v govorjeni obliki imenujejo [[Ljudska latinščina|vulgarna latinščina]], postopoma nadomeščala [[Keltski jeziki|keltske]] in [[Italski jeziki|italske jezike]], ki so bili z njo povezani s skupnim [[Indoevropski prajezik|indoevropskim poreklom]]. Prevzem latinščine sta olajšala sorodna sintaksa in besedišče.<ref>Rochette, str. 550.</ref><ref>Stefan Zimmer. "Indo-European". V ''Celtic Culture: A Historical Encyclopedia'' (ABC-Clio, 2006), str. 961</ref><ref name="curchin">{{Navedi časopis|last=Curchin|first=Leonard A.|year=1995|title=Literacy in the Roman Provinces: Qualitative and Quantitative Data from Central Spain|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-philology_fall-1995_116_3/page/461|journal=The American Journal of Philology|volume=116|issue=3|pages=461–476 (464)|doi=10.2307/295333|jstor=295333}}</ref> Po decentralizaciji politične moči v pozni antiki se je latinščina lokalno razvila v veje, ki so postale [[romanski jeziki]], kot so [[španščina]], [[portugalščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[katalonščina]] in [[romunščina]], ter veliko število manjših jezikov in narečij. Danes po vsem svetu tako živi več kot 900 milijonov ljudi, čigar materni jezik izhaja iz latinščine.<ref>{{Navedi splet|last=Sala|first=Marius|last2=Posner|first2=Rebecca|title=Romance languages|url=https://www.britannica.com/topic/Romance-languages|website=Britannica|publisher=Britannica|accessdate=11. februarja 2020|quote="V začetku 21. stoletja je okoli 920 milijonov ljudi po vsem svetu kot materni jezik opredelilo enega izmed romanskih jezikov"}}</ref> Raba latinščine za mednarodne, učne in literarne namene se je nadaljevala do 17. stoletja kot aktivno sredstvo izražanja diplomacije in za intelektualni oziroma znanstvene razvoj, ki se je identificiral z renesančnim humanizmom. Uveljavila se je v pravnih zadevah in v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]], kjer se latinščina uporablja še danes.<ref>Waquet, Françoise (2001) ''Latin, Or, The Empire of the Sign: From the Sixteenth to the Twentieth Century''. Verso. pp. 1–2. {{ISBN|1-85984-402-2}}.</ref><ref>Jensen, Kristian (1996) "The Humanist Reform of Latin and Latin Teaching," in ''The Cambridge Companion to Renaissance Humanism''. Cambridge University Press. pp. 63–64. {{ISBN|0-521-43624-9}}.</ref> {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 340 | align = right | direction = horizontal | header = | image1 = Dendera Tempel Nordtor 09.jpg | caption1 = | image2 = Roman Emperor Domitian on the Northern gate of Dendera Temple, Egypt.jpg | caption2 = | footer = ''Vrata Domicijana in Trajana'' na severnem vhodu templja Hator in rimski cesar Domicijan kot egiptovski faraon na istih vratih, skupaj z egiptovskimi hieroglifi. Dendera, Egipt.<ref>{{navedi knjigo |last1=Bard |first1=Kathryn A. |title=Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt |date=2005 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-66525-9 |pages=252–254 |url=https://books.google.com/books?id=AWSGAgAAQBAJ&pg=PA252 |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Bard |first1=Kathryn A. |title=An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt |date=2015 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-67336-2 |page=325 |url=https://books.google.com/books?id=ovU1BgAAQBAJ&pg=PA325 |language=en}}</ref> }} Čeprav je grščina ostala jezik Bizantinskega cesarstva, je bila jezikovna razširjenost na vzhodu bolj zapletena. Grško govoreča večina je živela na Grškem polotoku in otokih, zahodni [[Anatolija|Anatoliji]], večjih mestih in nekaterih obalnih območjih.<ref name="tread">Treadgold, Warren (1997) ''A History of the Byzantine State and Society''. Stanford University Press. str. 5–7. {{ISBN|0-8047-2630-2}}.</ref> Kakor grščina in latinščina, je bil tudi [[Tračanščina|tračanski jezik]] indoevropskega izvora, tako kot tudi več danes izumrlih jezikov v Anatoliji, kar potrjujejo napisi iz cesarske dobe.<ref name="miles">Miles, Richard (2000). "Communicating Culture, Identity, and Power". V ''Experiencing Power: Culture, Identity and Power in the Roman Empire''. Routledge. str. 58–60. {{ISBN|0-415-21285-5}}.</ref> [[Albanščina|Albanski jezik]] pogosto velja za potomca ilirskega jezika, čeprav so nekateri jezikoslovci izpodbijali to hipotezo in trdili, da izhaja iz daškega ali tračanskega jezika.<ref>{{Navedi knjigo|last=Fine, John V. A.|last2=Fine, John Van Antwerp|title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century|url=https://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C|year=1991|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08149-3|pages=10–11}}</ref> Ilirski, dačanski in tračanski jezik so morda tvorili svojo podskupino jezikov. Različnih [[Afroazijski jeziki|afroazijskih jezikov]], predvsem [[Koptščina|koptskega]] v [[Egipt]]u ter [[Aramejščina|aramejskega]] v [[Sirija|Siriji]] in [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ni nikoli nadomestila grščina. Mednarodna raba grščine pa je bila eden od dejavnikov, ki so omogočili širjenje krščanstva na vzhod, na kar kaže na primer raba grščine v Pavlovih poslanicah. Številna pričevanja o [[Galščina|galskem]] jeziku v pozni antiki kažejo, da je bila galščina takrat še živ jezik. V 2. stoletju n. št. je bila njegova raba izrecno dovoljena za nekatere uradne zadeve,<ref>''Digest'' 31.1.11; Lambert, ''La langue gauloise'', str. 10.</ref> prerokovanje in [[Farmakologija|farmakologijo]].<ref>Adams, ''Bilingualism and the Latin Language,'' str. 192.</ref> [[Sulpicij Sever]], ki je v 5. stoletju n. št. pisal v [[Akvitanska Galija|Galiji Akvitaniji]], je poročal o dvojezičnosti z galščino kot prvim jezikom.<ref name="Lambert10">Lambert. ''La langue gauloise'', str. 10.</ref> O preživetju [[Galatija (rimska provinca)|galaškega]] narečja v [[Anatolija|Anatoliji]], podobnega tistemu, ki so ga govorili Treveri blizu [[Trier]]ja, je pričal [[Sveti Hieronim]] (331–420), ki je o tem poročal iz osebnih izkušenj.<ref>Jerome, commentary on the ''Letter to the Galatians''; Lambert, ''La langue gauloise''. str. 10.</ref> Večina [[Zgodovinsko jezikoslovje|zgodovinsko-jezikoslovnih]] raziskav ocenjuje, da se je v galskem jeziku na območju današnje [[Francija|Francije]] govorilo še sredi ali na koncu 6. stoletja.<ref name="Helix">{{Navedi knjigo|last=Laurence Hélix|title=Histoire de la langue française|isbn=978-2-7298-6470-5|publisher=Ellipses Edition Marketing S.A.|page=7|quote=|year=2011}}</ref> Kljub precejšnji romanizaciji lokalne kulture velja, da je galski jezik preživel in da je v stoletjih rimske vladavine v Galiji obstajal vzporedno z govorjeno latinščino. Na galščino se je zadnji skliceval Ciril iz Skitopolja in trdil, da je ''»zli duh obsedel meniha in mu zapovedal, da lahko govori samo v galščini«,''<ref>εἰ δὲ πάνυ ἐβιάζετο, Γαλατιστὶ ἐφθέγγετο. Vita S. Euthymii 55; after Eugenio Luján, 'The Galatian Place Names in Ptolemy', v: Javier de Hoz, Eugenio R. Luján, Patrick Sims-Williams (ur.). New Approaches to Celtic Place-Names in Ptolemy's Geography. Madrid: Ediciones Clásicas 2005. str. 264.</ref> medtem ko je zadnji o galščini v Franciji pisal [[Gregor Tourski]] med letoma 560 in 575, pri čemer je opozoril, da je bilo svetišče v Auvergni, ki se ''»v galskem jeziku imenuje Vasso Galatae«'', uničeno in požgano do tal.<ref>''Hist. Franc.'', book I, 32.</ref> Po dolgem obdobju dvojezičnosti je galščina na več načinov vplivala na nastajajoče galo-romanske jezike, vključno s [[Francoščina|francoščino]]; v primeru francoščine to vključuje izposojene besede in [[Kalk|tujke]] (vključno z ''oui'' za besedo 'da'), spremembe zvoka,<ref>Henri Guiter, "Sur le substrat gaulois dans la Romania", in ''Munus amicitae. Studia linguistica in honorem Witoldi Manczak septuagenarii'', ur., Anna Bochnakowa & Stanislan Widlak, Krakow, 1995.</ref><ref>Eugeen Roegiest, ''Vers les sources des langues romanes: Un itinéraire linguistique à travers la Romania'' (Leuven, Belgium: Acco, 2006). str. 83.</ref> in vplivi na pridevnike ter vrstni red besed.<ref name="Savignac">{{Navedi knjigo|last=Savignac, Jean-Paul|year=2004|page=26|title=Dictionnaire Français-Gaulois|location=Paris|publisher=La Différence}}</ref><ref name="Matas">{{Navedi časopis|last=Matasovic, Ranko|year=2007|title=Insular Celtic as a Language Area|journal=Papers from the Workship within the Framework of the XIII International Congress of Celtic Studies|page=106}}</ref><ref name="Adams">{{Navedi knjigo|last=Adams, J.N.|date=2007|title=The Regional Diversification of Latin 200 BC – AD 600|url=https://archive.org/details/regionaldiversif600adam|chapter=Chapter V – Regionalisms in provincial texts: Gaul|pages=[https://archive.org/details/regionaldiversif600adam/page/n300 279]–289|location=Cambridge|doi=10.1017/CBO9780511482977|isbn=978-0-511-48297-7}}</ref> == Družba == [[Slika:Pompeii_family_feast_painting_Naples.jpg|sličica|Večgeneracijski banket, upodobljen na stenski sliki iz [[Pompeji|Pompejev]] (1. stoletje n. št.)]] {{Glavni|Družbena ureditev v antičnem Rimu}} {{Glavni|Rimsko državljanstvo}} {{Glavni|Civitas}} Rimsko cesarstvo je bilo izredno multikulturno, saj je zajemalo številne narode. Značilnost rimskega osvajanja je bila relativna prostost, ki so jo uživala podjarmljena ljudstva. Rimljani so namreč vsilili svoj način administracije in svojo davčno politiko, vendar niso globlje posegali v lokalne navade in verovanja. Zato so ljudstva sprejemala politično nadoblast Rima v zameno za ceste, akvedukte, amfiteatre, kopališča, ki so jih Rimljani gradili na njihovih tleh. Kulturna asimilacija je potekala počasi in brez nasilja. Gospodarska dinamičnost in naraščajoča blaginja sta vplivali tudi na socialno mobilnost. Socialni status ni bil več odvisen samo od rojstva, pokroviteljstva mogočnežev, sreče ali celo izrednih osebnih sposobnosti, temveč tudi od ekonomskega potenciala posameznika. Ugled je bilo mogoče pridobiti z vlaganjem bogastva v velika podeželska posestva ali vile, v luksuzne predmete, kot so dragulji in srebrnina, v javne zabave, pogrebne spomenike za družinske člane ali sodelavce in v nabožne predmete, kot so oltarji. Cehi (''collegia'') in gospodarske korporacije (''corpora'') so posameznikom nudili pomoč do uspeha z uvajanjem v delovno okolje, s poznavanjem poslovnih običajev in spodbujanjem k delu. Tako je bil v antičnem Rimu socialni položaj urejen po kastah, vendar je bila glavna razmejitev med državljani (''cives'') in tujci (''peregrini''). Ta delitev je bila točno uzakonjena in ni ustvarjala problemov. Veliko bolj pereča je bila delitev državljanov med patricije (''nobilitas'') in plebejce (''populus''), ki je bila vir socialnega trenja in nemirov skozi vse obdobje republike in je imela posledice tudi v času cesarstva. {{Glej|Plebejci}} Rimsko državljanstvo je bil privilegiran politični in pravni položaj, ki so ga dedovali sinovi državljana. Ženske so imele omejeno obliko državljanstva, prav tako tudi prebivalci vazalnih držav in zaveznic. Sužnji so bili brezpravni in so samo po osvoboditvi in s posebnim postopkom lahko prejeli omejeno državljanstvo, vendar so bili njihovi otroci že ob rojstvu državljani. S poroko je ženska prišla pod zakonski nadzor svojega moža, ki pa nad njo ni imel nobene pravne moči, sa je bila v pravnih poslih odvisna od očeta, v zasebnem življenju pa je bila povsem samostojna. Lahko je imela zasebno lastnino in je samostojno sklepala trgovske in denarne posle. V Avgustovem času je bilo v Rimskem cesarstvu kar 35 % prebivalstva sužnjev,<ref>Harper, Kyle (2011). ''Slavery in the Late Roman World, AD 275–425''. Cambridge University Press. str. 10–16.</ref> ki so opravljali tudi kvalificirana dela, na primer kot učitelji, zdravniki, računovodje. Suženjstvo je postopoma prenehalo v 6. in 7. stoletju. == Vlada in vojska == {{Glavni|Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu}} {{Glavni|Rimska vojska}} {{Glavni|Rimska mornarica}} {{Glavni|Rimska provinca}} [[Slika:Roman_military_clothes_National_Military_Museum_Bucharest_Romania.jpg|thumb|right|200px|[[Rimska_legija|Legionar]] v bojni opravi]] Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in lokalne oblasti.<ref>Luttwak, Edward (1976/1979). ''The Grand Strategy of the Roman Empire''. Johns Hopkins University Press. str. 30. ISBN 0-8018-2158-4.</ref> Ko je vojska osvojila in vzpostavila nadzor nad novim mestom ali ozemljem, ga je cesarstvo, praviloma s sporazumom, priključilo k svojemu imperiju. Vojaške operacije so prenehale, zaščito prebivalstva in ozemlja pa je prevzela krajevna oblast.<ref>Potter (2009), str. 184.</ref> Za vzdrževanje reda, zbiranje informacij in pobiranje davkov je bilo potrebno sodelovanje z lokalnimi oblastnimi elitami. Rimljani so pogosto izkoriščali notranjepolitična nasprotovanja s podpiranjem ene frakcije proti drugi. Po Plutarhovem mnenju ''"je izgubo samouprave v mestih povzročilo neskladje med posameznimi interesnimi skupinami"''.<ref>Potter (2009), str. 181.</ref><ref>''The imperial cult in Roman Britain''. Google docs.</ref><ref>Smith, William (1875). ''A Dictionary of Greek and Roman Antiquities''. London: John Murray. str. 105–106. Pridobljeno 11. februrja 2020.</ref> Skupnosti, ki so izkazale zvestobo Rimu, so lahko obdržale lastno zakonodajo, obdržale svoje lokalne davke in bile v izjemnih primerih celo oproščene rimskih davkov. Pravni privilegiji in relativna neodvisnost so bili spodbuda za ohranjanje dobrih odnosov z Rimom.<ref>Abbott, str. 354.</ref> Rimska oblast je bila s tem sicer omejena, vendar je na ta način učinkovito izrabljala vire, ki so ji bili na voljo.<ref> Abbott, str. 345.</ref> [[Slika:Trireme 1.jpg|thumb|right|250px|Rimska vojaška ladja, [[Triera|trirema]], z kljunom, s katerim so poskušali preluknjati trup nasprotnikove ladje]] Centralna rimska oblast je slonela na sodelovanju med senatom in cesarjem, ki se je v teku stoletij občutno spreminjala. Z Avgustovo prenovo je bilo doseženo ravnotežje: senat je legitimiral cesarjevo vladavino, cesar pa je potreboval izkušene senatorje, da bi služil kot generali, diplomati in administratorji.<ref>Edmondson, pp. 111–112.</ref> Praktični vir cesarjeve moči in oblasti je bila vojska. Z obsežnimi vojaškimi reformami, ki so vključevale utrjevanje ali razpuščanje enot dvomljive zvestobe, je Avgust temeljito spremenil in uredil [[Rimska_legija|legije]]. Rimska mornarica (classis, flota) je pomagala pri oskrbi in prevozu legij in varovanju meja na Renu in Donavi. Njena druga naloga je bila zaščita ključnih pomorskih trgovskih poti pred grožnjami piratov. Plula je po celem Sredozemlju, delu severnoatlantskih obal in Črnem morju. Kopenska vojska je kljub temu veljala za resnejšo in prestižnejšo vejo cesarske armade. Osrednja vlada je vsako leto imenovala svoje predstavnike v provincah, to je guvernerje in pomožne uradnike, ki so upravljali predvsem davčno plat administracije, a so imeli tudi lokalno omejeno oblast v zakonodaji in sodstvu.. == Rimsko pravo == Rimska sodišča po vsem cesarstvu so slonela na politiki spoštovanja regionalnih izročil in upoštevanja lokalnih zakonov kot vira pravnega precedensa in družbene stabilnosti (''mos regionis'' ali deželno pravo).<ref name=":2">Potter (2009), str. 184–185.</ref> [[Rimsko pravo]] se je strogo uporabljalo le v primerih, kjer je bil eden od udeleženih strank rimski državljan. To je prišlo do izraza najbolj v Vzhodnem cesarstvu, ki je že imelo dobro uveljavljene zakonike in pravne postopke.<ref name="Garnsey">Garnsey, Pete, Saller, Richard (1987). ''The Roman Empire: Economy, Society and Culture''. University of California Press. str. 107–111.</ref> Sožitje rimskega in lokalnega prava odraža temeljni ''ius gentium'' - zakon narodov, ki je skupno osnovno pravo vseh človeških skupnosti in podlaga mednarodnega prava.<ref>Bozeman, Adda B. (2010). ''Politics and Culture in International History from the Ancient Near East to the Opening of the Modern Age''. Transaction Publishers. 2nd ed. str. 208–20</ref> Če so bili običaji ali določila lokalnega prava neskladni z rimskim pravom, so pritožbe obravnavala rimska sodišča, najvišja pooblastila za odločanje pa je imel cesar.<ref name=Garnsey/><ref name=":2"/><ref op''="">Takšno prakso so vzpostavili že v republiki, na primer v sporu za pravice do vode, ki ga je v 90. in 80. letih pr. n. št vodil hispanski guverner Gaj Valerij Flak.</ref> Na Zahodu se je zakonodaja izvajala na lokalni ali plemenski ravni. Novost rimskega obdobja, zlasti med [[Kelti|keltskimi]] plemeni, je bila pravica do zasebne lastnine. Rimsko pravo je olajšalo pridobivanje bogastva prorimskih elit, ki so hitro ugotovile, da so novi privilegiji zanje ugodni, če le izkazujejo primerno lojalnost novim vrhovnim oblastnikom.<ref name="Garnsey"/> Razširitev rimskega državljanstva na vse svobodne prebivalce cesarstva leta 212 je zahtevala enotno uporabo rimskega prava, ki je nadomestilo lokalne zakonike, ki so dotlej veljali za nedržavljane. Dioklecijanova prizadevanja za stabilizacijo cesarstva po [[Kriza tretjega stoletja|krizi tretjega stoletja so]] vključevala dve veliki zbirki zakonov, ''Codex Gregorianus'' in ''Codex Hermogenianus'', ki sta vodili provincialne upravnike pri določanju pravnih standardov.<ref>Elizabeth DePalma Digeser (2000). ''The Making of a Christian Empire: Lactantius and Rome''. Cornell University Press. str. 53.</ref> ''Codex Gregorianus'' (Gregorijanov zakonik) je bil zbirka zakonskih proglasov (''constitutio principis'') rimskh cesarjev od 130. do 290. let n. št. Objavljen je bil okoli leta 291-294, vendar natančen datum objave ni znan.<ref>"Codex Gregorianus". Oxford Dictionary of Byzantium. New York & Oxford, 1991. str. 474. {{ISBN|0195046528}}</ref> Obsegal je 14 do 16 delov, najverjetneje 15. Vseboval je tudi kronološko urejene zapisnike zasebnih tožb, dopisov sodnikom in javnih ediktov. V 4. In 5. stoletju je postal standardno referenčno delo, ki se je pogosto navajalo skupaj s ''Codex Hermogenianus''. ''Codex Hermogenianus'' (Hermogenijanov zakonik) je bil zbirka zakonov (konstitucij) rimskih cesarjev prve [[Tetrarhija|tetrarhije]] ([[Dioklecijan]], [[Maksimijan]], [[Konstancij Klor|Konstancij]] in [[Galerij |Galerij]]), ki so vladali od leta 293 do 313. Večina zakonov je iz obdobja 293-294. Zakonik je bil standardno referenčno delo pozne antike. Malo pred letom 506 sta bila oba zakonika vključena v ''[[Alarikov breviarij]]'' in zatem leta 529 v [[Justinijanov zakonik]]. Dosledno izvajanje rimskega prava v zahodni Evropi je privedlo do njegovega velikega vpliva na kasnejšo zahodno pravno izročilo, kar se odraža tudi v nepretrgani uporabi latinske pravne terminologije v sodobnem pravu. ====Justinijanov zakonik==== {{glavni|Justinijanov zakonik}} [[Slika:Archive-ugent-be-B96419FA-8AA4-11E3-9E68-C04DD43445F2 DS-441 (cropped).jpg|thumb|200px|Srednjeveška kopija slavnega Justinijanovega zakonika, delo Franciscusa Accursiusa iz 13. stoletja; Univerzitetna knjižnica Genta]] Bizantinski cesar [[Justinijan I.]] je kmalu po prihodu na prestol leta 527 ugotovil, da se mora pravni sistem temeljito prenoviti. V cesarstvu so takrat obstalali trije cesarski in več drugih zakonikov, ki so bili neskladni ali neuradni (''Codex Gregorianus'' in ''Codex Hermogenianus''). Uradna zbirka zakonov je bil ''[[Teodozijev zakonik|Codex Theodosianus]]'', v katerem so bili zbrani zakoni krščanskih cesarjev, objavljeni po letu 312. Zakonik je začel veljati 1. januarja 439. Justinijan je imenoval skupino desetih pravnih strokovnjakov, ki so pregledali obstojeće zakonike in posamezne zakone, izločili vso nepotrebno in zastarelo vsebino, jo uskladili in objavili v enotnem zakoniku. Skupino je vodil pretorijanski prefekt Ivan iz Kapadokije. V skupini je bil tudi Tribonijan, ki je kasneje vodil druge projekte s področja civilnega prava. Pravniki so leta 529 objavili ''Justinijanov zakonik'' (''Codex Justinianus'', ''Justinianeus'' ali ''Justiniani''), ki je bil prvi del obsežnega ''Corpus Juris Civilis''. Druga dva dela sta bila ''Digest'' in ''Institutes''. Četrti del, ''Novellae Constitutiones'' (''Novi zakoni'' ali ''Novele''), so bile zbrane neuradno po cesarjevi smrti in zdaj kljub temu veljajo za del ''Corpus Juris Civilis''. 16. novembra 534 je bila zaradi sprememb zakonodaje po letu 529 objavljena druga izdaja zakonika z naslovom ''Codex Repetitae Praelectionis''. Zakonik obsega dvanajst knjig in je pisan večinoma v latinščini.<ref name=Oxf>"Codex Justinianus" in ''The Oxford Dictionary of Byzantium'', Oxford University Press, New York & Oxford, 1991. str. 474. {{ISBN|0195046528}}</ref> Kot uradni zakonik je veljal v Rimskem cesarstvu do njegovega propada leta 1453. == Obdavčitev == Obdavčitev v cesarstvu je bila od 2 do 5% privatnega dohodka<ref name="#2">[[#Potter2009|Potter (2009)]], str. 187.</ref> in je znašala približno 5% državnega proizvoda.<ref name="m183">Morris, str. 183.</ref> Primarni vir neposrednih davčnih prihodkov so bili posamezniki, ki so plačevali davek na osebo (“po glavi”) in na podlagi ocene posestva, pri čemer se je upoštevala proizvodnja ali proizvodna zmogljivost zemljišč.<ref name="#2"/> Davčne obveznosti so bile določene s popisom prebivalstva, ki je zahteval, da predstavnik vsakega gospodinjstva sporoči pristojnim uradnikom število oseb v gospodinjstvu in jim predloži premoženjsko stanje posestva, bodisi kmetijskega ali bivalnega. Davčni zakonik je bil zelo razvejan zaradi zapletenega sistema neposrednih in posrednih davkov, ki so se razlikovali glede na provinco in na proizvodno dejavnost in so lahko bili časovno omejeni.<ref>[[#Potter2009|Potter (2009)]], str. 185–187.</ref> Nekateri davki so se plačevali v gotovini, drugi pa v naravi. Plačilo davkov v naravi je bilo možno zlasti na območjih, ki so vojsko oskrbovale z žitom in drugimi potrebščinami.<ref>Potter (2009), str. 188.</ref> Pobiranje davkov je bilo utemeljeno s potrebo po vzdrževanju vojske<ref name="#1"/><ref name=":1">Potter (2009), str. 185</ref>, zato so davkoplačevalci včasih dobili povračilo, če je vojska zajela obsežen plen. V izjemnih primerih so bile predvidene davčne olajšave; egiptovski kmetje, na primer, so lahko polja registrirali kot poplavljena in oproščena plačila davkov, odvisno od razširjenosti poplav [[Nil|Nila]].<ref>Potter (2009), str. 186.</ref> [[Slika:Nile_river02_pushkin.jpg|levo|sličica| ''Poosebitev reke Nil in njegovih otrok'' iz [[Serapeum|templja Serapis in Isis]] v Rimu (1. stoletje n. št.)]] Glavni vir prihodkov od posrednih davkov so bili ''portoria'', carine in cestnine pri uvozu in izvozu, tudi med provincami.<ref name="#3">Potter (2009), str. 187.</ref> Pri trgovini s sužnji so obračunali posebne davke. Proti koncu svoje vladavine je Avgust uvedel 4% davek na prodajo sužnjev,<ref>Kasij Dion 55.31.4.</ref> ki ga je Neron s kupcev prevalil na trgovce, ki so se odzvali z dvigom cen.<ref>Tacit, ''Annales'' 13.31.2.</ref> Lastnik, ki je osvobodil sužnja, je plačal osvoboditveni davek ''vicesima libertatis'', ''dvanajstina za svobodo'', ki je znašal 5% vrednosti sužnja.<ref name="#3"/> Davek na dediščino v višini 5% so odmerili, ko so rimski državljani prepuščali premoženje nad določeno neto vrednostjo komur koli, razen članom svoje ožje družine. Prihodki od davka na nepremičnine in od 1-odstotnega davka od prodaje na dražbah so bili namenjeni veteranskemu pokojninskemu skladu (''aerarium militare'').<ref name="#3"/> Nizki davki so rimski aristokraciji pomagali povečati bogastvo, ki je lahko celo preseglo prihodke centralne vlade. Cesar je včasih dopolnjeval svojo blagajno z zaplembo posesti bogatinov. V poznejšem obdobju cesarstva je bil odpor premožnih do plačevanja davkov eden od dejavnikov, ki so prispevali k propadu cesarstva.<ref name="#1"/> Osnova bizantinskega davčnega sistema so bili davki na zemljo in ljudi, ki so bili povezani z njo.<ref>Peter Sarris. ''Byzantine Taxation''. Willey, 26. oktober 2013.</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Green_glass_Roman_cup_unearthed_at_Eastern_Han_tomb,_Guixian,_China.jpg|desno|sličica| Zelena [[Rimsko steklo|rimska steklena]] skodelica, odkrita iz [[Dinastija Han|grobnice vzhodne dinastije Han]] (25–220 n. Št.) V mestu Guangxi na jugu Kitajske; najzgodnejša rimska steklovina, najdena na Kitajskem, je bila odkrita v grobnici [[Dinastija Han|Zahodnega Hana]] [[Guangdžov|v Guangzhouu]], datirana v začetek 1. stoletja pred našim štetjem, in je domnevno prišla po pomorski poti skozi Južnokitajsko morje<ref name="an">{{Navedi knjigo|last=An|first=Jiayao|chapter=When Glass Was Treasured in China|editor-last=Juliano|editor-first=Annette L.|title=Silk Road Studies VII: Nomads, Traders, and Holy Men Along China's Silk Road|year=2002|publisher=Brepols Publishers|location=Turnhout|isbn=978-2-503-52178-7|pages=83–84}}</ref>]] {{Glavni|Gospodarstvo Rimskega cesarstva}} Mesto Rim in celotno cesarstvo sta bila v prvih dveh stoletjih ekonomsko odvisna od vojaških uspehov, ki so obogateli tako vojake kot politike in so preskrbeli državo z raznim blagom in sužnji. Gospodarstvo je skokoma doseglo velik razmah, ki se pa ni mogel nadalje razvijati, temveč je bil obsojen na počasno upadanje po zaključku osvajalnih vojn ob koncu drugega stoletja. Gospodarstvo obrobnih regij cesarstva je bilo dovolj avtonomno, da po ukinitvi rimske administracije ni utrpelo propada, ki je zajel Rim in njegovo okolico Osrednja vlada ni bilo sposobna, da bi razvijala gospodarstvo brez novih osvajanj, in ni znala zajeziti ogromnih stroškov za vojsko in administracijo. To pomeni, da je celotno gospodarstvo Rima slonelo na “zunanjih” faktorjih (dohodkih iz kolonij) in ne na “notranjih” (proizvodnji). Viteški red (equites) je bil edina kasta, poleg veleposestnikov in vojakov, ki je bila odvisna od trgovskega napredka, vendar se ni zoperstavila birokratskim zlorabam zemljiške in vojaške aristokracije, saj se je hotela vanjo vključiti.<ref>A. Fusari. ''L'avventura umana'', Seam, 2000.</ref> Avgustova ukinitev osvajalnih vojn je po mnenju nekaterih zgodovinarjev poskus ohranitve enotnega gospodarstva v cesarstvu, kjer bi obrobne regije prispevale k stroškom prestolnice, medtem ko bi se stroški za vojsko lahko primerno skrčili<ref>Emilio Gabba. ''L'impero di Augusto''. V ''Storia di Roma, II.2''. Einaudi, Torino, 1991. str. 13-17.</ref> Tudi pozneje, ko je Trajan dosegel največjo površino cesarstva, je to storil samo za pridobitev bogatih rudnikov zlata v [[Rimska Dakija|Dakiji]] in prosto trgovsko pot na vzhod, osvajanje je bilo torej ekonomskega značaja. Razen osvajanj je cesarstvo poznalo malo načinov za ohrano oblasti, celo devalvacija z nižanjem mase zlatnikov ni dosti pomagala. Davčni pritisk je pa odločilno poslabšal stanje v državi. Postopno propadanje gospodarstva v zahodnem delu cesarstva ni doseglo vzhodne polovice. Barbarski vpadi na rimsko ozemlje so se osredotočili na Apeninski polotok, kar je prizaneslo ostalemu ozemlju veliko pustošenja in gmotne škode, predvsem pa stroškov za vzdrževanje vojske. Po mnenju zgodovinarjev, je bila prav ta razlika prelomnica v celotnem gospodarstvu cesarstva: medtem ko je na zahodu ekonomska moč upadala vzporedno s politično oblastjo, se je bogastvo vzhodnega cesarstva množilo z relativno nizko potrebo po oborožitvi. Seveda je tudi Konstantinopel imel obilico izgub in stroškov, na primer za vojne s [[Sasanidi]] (224-363) in njim sledeče visoke vojne odškodnine, pa tudi za razkošno obnovo [[Hagija Sofija|Svete Sofije]]. Tudi poznejše dolgotrajne vojne z [[Arabci]] so zahtevale veliko sredstev, a kljub temu je gospodarstvo uspevalo. Za razliko od zahoda, kjer je vojni strošek povzročal višjho obdavčitev posameznikov, so Bizantinci črpali sredstva iz davkov na trgovinski promet, ki so ga vojne pospeševale. Za bizantinsko gospodarstvo, kakor sicer za obstoj cesarstva samega, so bile usodne šele [[križarske vojne]]. === Monetarna ureditev === Medtem ko so antična ljudstva, na primer Grki, zaupali svoje prihranke v varstvo templjem,<ref>''Banca''. V Treccani.it – Enciclopedie on line, Istituto dell'Enciclopedia Italiana.</ref> so imeli stari Rimljani bolj materialno razmerje do denarja. Z denarjem so se bavili ''argentarii'', ki so uradno bili le upravitelji menjalnic, imenovanih ''mensae'', a so dejansko hranili denarne vloge privatnikov in izposojali tudi večje vsote, oboje seveda proti plačilu obresti. V tem smislu so bili predhodniki poznejših [[Banka|bankirjev]]. <ref> Graziella Buccellati Mantovani e Claudio Proserpio, La banca e la borsa, Milano, Mondadori, 1978</ref> Čeprav je starorimska kultura precej pozno prešla od blagovne zamenjave na denarno poslovanje, se je v cesarstvu denar hitro udomačil<ref name="Kessler">Kessler, David, Temin, Peter (2010). "Money and Prices in the Early Roman Empire". V ''The Monetary Systems of the Greeks and Romans''. Oxford University Press.</ref>. Nepravilni kosi žlahtnih kovin in ulitki so bili v rabi samo še na obrobju cesarstva (nazobčani rob kovanca jamči, da kovanec ni bil zmanjša, dosežemo pa ga s kovanjem). Rimljani so 1. in 2. stoletju kovance že šteli in ne tehtali, se pravi da je imel kovanec vrednost kot tak in ne kot plemenita kovina. V 4. stoletju je bil osnovna denarna enota [[sesterc]] (''sestertius'').<ref name="Harl">{{Navedi knjigo|last=Harl, Kenneth W.|pages=125–135|title=Coinage in the Roman Economy, 300 B.C. to A.D. 700|url=https://books.google.com/books?id=5yPDL0EykeAC|date=19 June 1996|publisher=JHU Press|isbn=978-0-8018-5291-6}}</ref> V obdobju Severske dinastije je v obtok prišel [[denarij]] (''denarius''), vreden štiri sesterce.<ref>Bowman, str. 333.</ref> Najmanjši kovanec je bil bronasti [[As (rimski kovanec)|as]], vreden četrtino sesterca.<ref>Colin Wells. ''The Roman Empire''. Harvard University Press, 1984, 1992. str. 8.</ref> Standardizacija denarja po celem cesarstvu je pospešila trgovanje in povezovanje tržišča,<ref>Kessler, David, Temin, Peter (2010). ''"Money and Prices in the Early Roman Empire"''. V The Monetary Systems of the Greeks and Romans. Oxford University Press.</ref> pa tudi varčevanje.<ref>Scheidel, Walter (2009). "The Monetary Systems of the Han and Roman Empires". V Scheidel, Walter, ur. ''Rome and China. Comparative Perspectives on Ancient World Empires''. Oxford University Press. str. 137–207 (205). {{ISBN|978-0-19-533690-0}}. </ref> [[Slika:Solidus_Constantine_II-heraclea_RIC_vII_101.jpg|levo|sličica| ''Solidus,'' izdan pod [[Konstantin II.|Konstantinom II]], in na hrbtni strani Viktorija, eno zadnjih božanstev, ki se je pojavilo na rimskih kovancih, ki se je pod krščansko vlado [[Angel|postopoma preoblikovalo v angela]]<ref>Fears, J. Rufus (1981) "The Theology of Victory at Rome: Approaches and Problem," ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'' II.17.2, pp. 752 and 824, and in the same volume, "The Cult of Virtues and Roman Imperial Ideology," str. 908.</ref>]] Poklicni ''argentarius'' (tudi ''coactor argentarius'' za razlikovaje od ''faber argentarius'', ki je izdeloval srebrne predmete, v kasnejšem cesarstvu ''nummularius'') je prejemal in hranil denarne vloge za določen ali nedoločen čas ter posojal denar tretjim osebam. Tudi senatorska elita je bila zelo akivno vpletena v zasebna posojila, tako v vlogi upnikov kot v vlogi posojilojemalcev, a je iz lastnega premoženja dajala posojila predvsem pripadnikom bogatih slojev.<ref>Andreau, Jean (1999). ''Banking and Business in the Roman World''. Cambridge University Press. str. 2.</ref> Upnik dolga ga je lahko uporabil kot plačilno sredstvo tako, da ga je v celoti ali delno prenesel na drugo stranko, ne da bi pri tem denar zamenjal lastnika. Čeprav se ni ohranilo veliko dokumentov o denarnih transakcijah, je iz posrednih virov razvidno, da je sistem menjalnic po vsem cesarstvu dovoljeval izmenjavo tudi zelo visokih vsot brez fizičnega prenosa kovancev, in to zaradi tveganj in nepriročnosti premikanja velikih količin gotovine, zlasti po morju. Na splošno je razpoložljivi kapital presegal zneske, ki so jih potrebovali posojilojemalci. V zgodnjem cesarstvu prišlo le do enega resnega pomanjkanja posojil. Posojilna kriza leta 33 n. št. je ogrozila številne senatorje in sploh vso državno trgovino. Centralna vlada je rešila trg s posojilom v višini 100 milijonov sestercev, ki ga je cesar Tiberij dal menjalnicam (''mensae'') kot “izredni prispevek”.<ref>Tacitus, ''Annales'' 6.17.3.</ref> Ker se država ni posluževala tega posojilnega sistema, ki je bil pravzaprav nezakonit, je morala primanjkljaje financirati z denarnimi rezervami, davčnimi prihodki in kovanjem denarja, kar je naposled privedlo do gospodarskega in političnega poloma.<ref>Duncan-Jones, Richard (1994) ''Money and Government in the Roman Empire''. Cambridge University Press. str. 3–4.</ref> Cesarji Antoninske in Severske dinastije so pod pritiski vojaških zahtev po plačah začeli razvrednotovati kovance, zlasti denarije.<ref name="Harl"/> Nenadna inflacija med vladavino [[Komod|Komoda]] je izredno oslabila posojilni trg. Ponudba denarja za posojila se je naglo skrčila. Gospodarske težave med [[Kriza tretjega stoletja|krizo tretjega stoletja]], na primer zmanjšanje trgovine na daljavo, izčrpanje rudnikov in napadi na prenos zlatih kovancev. so do leta 300 močno zmanjšali ponudbo denarja in sistem posojilnic. Čeprav je bil rimski denar že dolgo brez kritja in samo nominalni nosilec vrednosti, so pod [[Avrelijan|Avrelijanom]] splošne gospodarske skrbi postale očitne in ljudje so izgubili zaupanje v kovance, ki jih je zakonito izdala centralna vlada. Kljub Dioklecijanovi uvedbi zlatega ''[[solidus]]a'' in denarnim reformam se posojilni trg cesarstva ni nikoli povrnil na raven nekdanje trdnosti. Rimski solidus je bil do 11. stoletja povsem razvrednoten, zato je bizantinski cesar [[Aleksej I. Komnen]] uvedel temeljito denarno reformo in solidus zamenjal z zlatim [[perper]]jem (grško ''νόμισμα ὑπέρπυρον, nómisma hypérpyron''). Kovanec je bil iz čistega zlata, razdeljen na 24 karat (od tod izraz karat za čistočo zlata). Kasneje je tudi perper devalviral in izgubil vso svojo prvotno vrednost. Zadnji perperji so se kovali pod cesarjem [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivanom VI. Kantakutzenom]] (vladal 1347-1352). V 14. stoletju je bil perper vreden 12 novih srebrnih bazilik, 96 turnezij, 384 bakrenih trahej ali 768 bakrenih asov.<ref>Grierson, Philip (1999). ''Byzantine Coinage''. Washington, DC: Dumbarton Oaks. str. 45. ISBN 978-0-88402-274-9. Arhivirano iz izvirnika 14. decembra 2013.</ref> === Rudarstvo in metalurgija === [[Slika:Panorámica_de_Las_Médulas.jpg|sličica|250px| Pokrajina, ki je posledica rudniške tehnike ''ruina montium'' v Las Médulasu v [[Španija|Španiji]], enem najpomembnejših rudnikov zlata v Rimskem cesarstvu]] Glavne [[Rudarstvo|rudarske]] regije cesarstva so bili [[Iberski polotok]] ([[zlato]], [[srebro]], [[baker]], [[kositer]], [[svinec]]), [[Galija]] (zlato, srebro, [[železo]]), [[Britanija]] (predvsem železo, svinec, kositer), podonavske province (zlato, železo); [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]] in [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]] (zlato, srebro) in Mala Azija (zlato, srebro, železo, kositer). Obsežno in intenzivno rudarstvo na naplavinskih nahajališčih ter odprtih in podzemnih kopih, je potekalo od Avgustove vladavine do zgodnjega 3. stoletja n. št., ko je nestabilnost cesarstva zmotila proizvodnjo. Rudniki zlata v Dakiji, na primer, so po umiku Rimljanov leta 271 postali nedostopni. Zdi se, da se je rudarstvo do neke mere vseeno nadaljevalo tudi v 4. stoletju.<ref>Bowersock, str. 579.</ref> Hidravlično rudarstvo, ki ga je Plinij imenoval ''ruina montium'' (rušenje gora), je omogočalo pridobivanje navadnih in plemenitih kovin v skorajda industrijskem obsegu.<ref name="wilson">{{Navedi časopis|last=Wilson|first=Andrew|year=2002|title=Machines, Power and the Ancient Economy|journal=The Journal of Roman Studies|volume=92|pages=1–32|doi=10.2307/3184857|jstor=3184857}}</ref> Skupna letna proizvodnja železa je ocenjena na 82.500&nbsp;[[Tona|ton]].<ref>Sim, David; Ridge, Isabel (2002). ''Iron for the Eagles. The Iron Industry of Roman Britain''. Tempus, Stroud, Gloucestershire. str. 23. {{ISBN|0-7524-1900-5}}.</ref><ref>Healy, John F. (1978). ''Mining and Metallurgy in the Greek and Roman World''. Thames and Hudson, London. str. 196. {{ISBN|0-500-40035-0}}.</ref> Letna proizvodnja bakra je ocenjena na 15.000 ton<ref name="hong">{{Navedi časopis|last=Hong|first=S.|last2=Candelone|first2=J.-P.|last3=Patterson|first3=C. C.|last4=Boutron|first4=C. F.|year=1996|title=History of Ancient Copper Smelting Pollution During Roman and Medieval Times Recorded in Greenland Ice|url=https://archive.org/details/sim_science_1996-04-12_272_5259/page/246|journal=Science|volume=272|issue=5259|pages=246|bibcode=1996Sci...272..246H|doi=10.1126/science.272.5259.246}}</ref> in svinca na 80.000 ton.<ref name="hong2">{{Navedi časopis|last=Hong|first=S|last2=Candelone|first2=J. P.|last3=Patterson|first3=C. C.|last4=Boutron|first4=C. F.|year=1994|title=Greenland ice evidence of hemispheric lead pollution two millennia ago by greek and roman civilizations|url=http://www.precaution.org/lib/greenland_ice_evidence_of_ancient_lead_pollution.19940923.pdf|journal=Science|volume=265|issue=5180|pages=1841–3|bibcode=1994Sci...265.1841H|doi=10.1126/science.265.5180.1841|pmid=17797222|access-date=2021-05-12|archive-date=2019-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190429105450/http://www.precaution.org/lib/greenland_ice_evidence_of_ancient_lead_pollution.19940923.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="tay">{{Navedi časopis|last=De Callataÿ|first=François|year=2015|title=The Graeco-Roman economy in the super long-run: Lead, copper, and shipwrecks|journal=Journal of Roman Archaeology|volume=18|pages=361–372|doi=10.1017/S104775940000742X}}</ref> Takšni proizvodni ravni sta bili nedosegljivi do obdobja [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]].<ref name="Settle">{{Navedi časopis|last=Settle|first=D. M.|last2=Patterson|first2=C. C.|year=1980|title=Lead in albacore: Guide to lead pollution in Americans|url=https://archive.org/details/sim_science_1980-03-14_207_4436/page/1166|journal=Science|volume=207|issue=4436|pages=1167–76|bibcode=1980Sci...207.1167S|doi=10.1126/science.6986654|pmid=6986654}}</ref> Samo Španija je imela 40-odstotni delež v svetovni proizvodnji svinca. Visoka proizvodnja svinca je bila stranski produkt obsežnega pridobivanja srebra, ki je dosegalo 200 ton letno. Na vrhuncu okoli sredine 2. stoletja n. št. je zaloga rimskega srebra ocenjena na 10.000 ton, kar je pet do desetkrat več od zaloge srebra srednjeveške Evrope in [[Abasidski kalifat|kalifata]] okoli leta 800 n. št.<ref>{{Navedi časopis|last=Patterson|first=C. C.|year=1972|title=Silver Stocks and Losses in Ancient and Medieval Times|journal=The Economic History Review|volume=25|issue=2|pages=205–235 (tables 2, 6)|doi=10.1111/j.1468-0289.1972.tb02173.x|jstor=2593904}}</ref> Zaradi proizvodnje kovin v Rimskem cesarstvu se je onesnaženje grenlandske ledene plošče s svincem štirikrat povečalo in potem spet upadlo.<ref>Morris, str. 197.</ref> === Prevoz in komunikacije === [[Slika:TabulaPeutingeriana Roma.jpg|sličica|250px||''Peutingerjeva karta'' (latinsko ''[[Tabula Peutingeriana]]'') je itinerarij, za katerega se pogosto domneva, da temelji na rimskem ''cursus publicus'', mreži državnih cest: na njem je tudi ozemljee današnje Slovenije.]] Ozemlje Rimskega cesarstvo je popolnoma obkrožilo Sredozemlje, ki so ga poimenovali "naše morje" ''(mare nostrum)''.<ref>{{Navedi knjigo|last=Greene, Kevin|title=The Archaeology of the Roman Economy|url=https://books.google.com/books?id=k7SUh_3lcP4C|year=1990|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-07401-9|page=17}}</ref> Rimska plovila so s pomočjo jader plula po Sredozemlju, pa tudi po nekaterih glavnih rekah cesarstva, vključno z [[Guadalquivir]]jem, [[Ebro]]m, [[Rona|Rono]], [[Ren]]om, [[Donava|Donavo]], [[Tibera|Tibero]] in [[Nil]]om.<ref>[[#Boardman|Boardman]], str. 713.</ref> Kjer je bilo mogoče, je bil zaželen prevoz po vodi, saj je bil prevoz blaga po kopnem bistveno težavnejši.<ref>[[#Boardman|Boardman]], str. 714.</ref> Vozila, kolesa in ladje kažejo na obstoj velikega števila usposobljenih tesarjev.<ref>Ulrich, Roger Bradley (2007). [[iarchive:RomanWoodworking|''Roman Woodworking'']]. Yale University Press. str. 1–2. {{ISBN|0300103417}}.</ref> Kopenski promet je uporabljal napreden sistem [[Rimska cesta|rimskih cest]] (''via'', mn. ''viae''). Te ceste so bile večinoma zgrajene za vojaške namene,<ref>{{Navedi knjigo|title=Traffic and Congestion in the Roman Empire|last=Van Tilburg|first=Cornelis|publisher=Routledge|year=2007|page=33}}</ref> služile pa so tudi gospodarskim dejavnostim npr. trgovini. Z davki v naravi, ki so jih plačevale skupnosti, so krili stroške poštne službe, se pravi osebja, živali in vozil za ''cursus publicus'', državno poštno in prevozno službo, ki jo je ustanovil August.<ref name="administration188">[[#Potter2009|Potter (2009)]], str. 188.</ref> Menjalne postaje so bile nameščene ob cestah vsakih sedem do dvanajst [[Milja|rimskih milj]], odvisno od težavnosti poti, in so običajno prerasle v vasi ali trgovske postojanke.<ref name="StambaughThe">[[#Stambaugh|Stambaugh]], str. 253.</ref> ''Mansio'' je bil uradno postajališče na rimski cesti, ki ga je vzdržavala centralna vlada in je bil namenjen uradnikom na službenih potovanjih. V pomožnem osebju postaj so bili mulovodci, tajniki, kovači, kolarji, veterinar, nekaj vojaške policije in kurirji. Mule, ki so jih najpogosteje uporabljali za vleko vozov, so potovale približno 4 milje na uro.<ref>Ray Laurence. ''"Land Transport in Roman Italy: Costs, Practice and the Economy"''. V ''Trade, Traders and the Ancient City'' (Routledge, 1998). str. 129.</ref> Prenos informacij je bil zelo hiter, saj je kurir za pot iz [[Mainz]]a v [[Gornja Germanija|Gornji Germaniji]] v Rim potreboval samo devet dni.<ref>[[#Morris|Morris]], str. 187.</ref> Nekatere postaje (taverne) so razen osnovnih uslug nudile tudi prenočišča, hrano in pijačo. V enem od ohranjenih zapisov o bivanju so prikazane tudi cene vina, kruha, krme za mule in storitev prostitutke.<ref>[[#Holleran|Holleran]], str. 142.</ref> === Trgovina in surovine === [[Slika:Periplous_of_the_Erythraean_Sea.svg|desno|sličica|250px|Zemljevid grško-rimskih trgovskih poti po Eritrejskem morju ([[Indijski ocean]])]] Rimske province so trgovale med seboj in preko meja cesarstva vse do [[Kitajska|Kitajske]] in [[Guptski imperij|Indija]].<ref>Boardman, str. 713.</ref> Glavno trgovsko blago v mednarodni trgovini je bilo žito.<ref>Boardman, str. 710.</ref> Trgovina s Kitajsko je večinoma potekala po kopnem prek tranzitnih regij ob [[Svilna cesta|Svilni cesti]], trgovina z Indijo pa je potekala tudi po morju iz [[Egipt (rimska provinca)|egiptovskih]] pristanišč ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. Na kopenskih trgovskih poteh je bil transport odvisen predvsem od konj. Po poteh so se razen blaga prenašale tudi kužne bolezn.<ref>{{Navedi knjigo|title=Animals, Disease and Human Society: Human-animal Relations and the Rise of Veterinary Medicine|last=Swabe|first=Joanna|publisher=Routledge|year=2002|page=80}}</ref> Razen z žitom se je trgovalo tudi z [[oljčno olje |oljčnim oljem]], različnimi živili, na primer garumom (ribja omaka iz Hispanije), sužnji, rudami in kovinski predmeti, vlakni in tekstilom, [[les]]om, [[Antična rimska keramika|keramiko]], [[Rimsko steklo|steklom]], [[marmor]]jem, [[papirus]]om, začimbami, slonovino, [[biser]]i in dragulji<ref>Boardman, str. 717–729.</ref> Čeprav je večina provinc proizvajala vino, so bila vina iz izbranih regij bolj cenjena kot domača, zato je bilo vino pomembno trgovsko blago. Pomanjkanja vina so bila redka.<ref>Bowman, str. 404.</ref><ref>Boardman, str. 719.</ref> Glavni dobavitelji vina za mesto Rim so bili z zahodne obale Apeninskega polotoka, južne [[Galija|Galije]], [[Tarakonska Hispanija|Tarakonske Hispanije]] in [[Kreta in Cirenajka (rimska provinca)|Krete]]. [[Aleksandrija]], drugo največje mesto v cesarstvu, je uvažala vino iz [[Latakija|Laodikeje]] v [[Sirija (rimska provinca)|Siriji]] in egejskih otokov.<ref>Boardman, str. 720.</ref> Na maloprodajni ravni so gostilne ali posebne vinoteke (''vinaria'') prodajale vino po vrču in po čaši za pivce v njenih prostorih. Cena vina je bila odvisna od kakovosti.<ref>Holleran, str. 146–147.</ref> === Delo in poklici === [[Slika:Pompeii_-_Fullonica_of_Veranius_Hypsaeus_1_-_MAN.jpg|desno|sličica| Delavci v trgovini za predelavo blaga na sliki iz ''fulonike'' Veranius Hypsaeus v Pompejih]] Napisi beležijo 268 različnih poklicev v mestu Rim in 85 v Pompejih.<ref>Morris, str<poem></poem>. 196.</ref> Obstoj strokovnih združenj ali trgovinskih cehov (''collegia'') je potrjen za široko paleto poklicev, vključno z ribiči (''piscatores''), trgovci s soljo (''salinatores''), trgovci z oljčnim oljem (''olivarii''), zabavljači (''scaenici''), trgovci z govedom (''pecuarii''), zlatarji (''aurifices''), teamsterji (''asinarii'' ali ''muliones'') in kamnoseki (''lapidarii''). Ti so včasih precej specializirani: eden od ''kolegijev'' v Rimu je bil strogo omejen na obrtnike, ki so izdelovali predmete iz slonovine in lesa [[citrus]]ov.<ref name="verb">{{Navedi časopis|last=Verboven, Koenraad|year=2007|title=The Associative Order: Status and Ethos among Roman Businessmen in Late Republic and Early Empire|url=https://biblio.ugent.be/publication/395187/file/6799583|journal=Athenaeum|volume=95|pages=870–72}}</ref> Dela, ki so jih opravljali sužnji, spadajo v pet splošnih kategorij: domača, z napisi, ki beležijo vsaj 55 različnih gospodinjskih opravil, cesarska ali javna, mestna obrtniška in storitena dela ter kmetijska in rudarska dela. Zaporniki so večino dela opravljali v rudnikih ali kamnolomih, kjer so bile razmere vsesplošno surove.<ref>Gagarin, str. 323.</ref> V praksi je bilo malo delitve dela med sužnji in svobodnimi.<ref name="Garnsey"/> Večina delavcev je bila nepismena in brez posebnih veščin.<ref>{{Navedi časopis|last=Temin|first=Peter|year=2004|title=The Labor Market of the Early Roman Empire|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-interdisciplinary-history_spring-2004_34_4/page/513|journal=Journal of Interdisciplinary History|volume=34|issue=4|pages=513–538|doi=10.1162/002219504773512525|jstor=3656762}}</ref> Največ navadnih delavcev je bilo zaposlenih v kmetijstvu. V italskem sistemu kmetovanja (''[[latifundij]]i'') so bili to morda večinoma sužnji, v cesarstvu kot celoti pa je bilo suženjsko kmetovanje verjetno manj pomembno kot druge oblike odvisnega dela, ki so ga opravljali tudi tehnično nezasužnjeni prebivalci.<ref name=Garnsey/> Proizvodnja blaga in oblačil je bila eden glavnih virov zaposlovanja. Tako s blagom kot z oblačili so trgovala ljudstva po celem cesarstvu. Nekateri značilni izdelki so se pogosto imenovali kar po njih ali po mestih, kjer so jih proizvajali, kar je pomenilo nekakšno zgodnjo blagovno ali modno znamko.<ref>Jones, str. 184–185.</ref> Poslovneži (mešetarji ali trgovci), pogosto premožni domačini, so boljško konfekcijo izvažali.<ref name="JonesThe">Jones, str. 192.</ref> Oblačila na drobno so prodajali njihovi potujoči zastopniki ali ''vestiarii'', trgovci z oblačili, ki so bili večinoma osvobojenci. V Egiptu so nekateri proizvajalci tekstila vodili uspešna mala podjetja, ki so zaposlovala vajence, svobodne delavce, ki so bili za delo plačani, in sužnje.<ref>Jones, str. 188–189.</ref> Suknjarji (''fullones'') in barvarji (''coloratores'') so imeli svoje cehe.<ref>Jones, str. 190–191.</ref> ''Centonarii'' so bili cehovski delavci, ki so se specializirali za proizvodnjo tekstila in recikliranje starih oblačil za ponovno uporabo.<ref>Vout, str. 212.</ref><ref>Jinyu Liu (2009). ''Collegia Centonariorum: The Guilds of Textile Dealers in the Roman West''. Brill.</ref> [[Slika:Cacera_Centcelles_panoràmica.jpg|sredina|sličica| 800px|Rimski lovci med pripravami, postavljanjem pasti in aktivnim lovom v bližini Tarraca]] === BDP in delitev dohodka === Ekonomski zgodovinarji se pri izračunu bruto domačega proizvoda rimskega gospodarstva v obdobju Principata razlikujejo. V vzorčnih letih 14, 100 in 150 n.št. so ocene BDP na prebivalca od 166 do 380 sestercev. Ocenjuje se, da je BDP na prebivalca v [[Rimska Italija|Italiji]] od 40<ref name="Lo Cascio, Malanima 2009, 391–401">{{Navedi časopis|last=Lo Cascio|first=Elio|last2=Malanima|first2=Paolo|year=2009|title=GDP in Pre-Modern Agrarian Economies (1–1820 AD). A Revision of the Estimates|url=http://econpapers.repec.org/article/muljrkmxm/doi_3a10.1410_2f30919_3ay_3a2009_3ai_3a3_3ap_3a391-420.htm|journal=Rivista di Storia Economica|volume=25|issue=3|pages=391–420 (391–401)}}</ref> do 66% višji kot v preostalem delu cesarstva zaradi davčnih prenosov iz provinc in koncentracije elitnega dohodka v osrčju. Kar zadeva Italijo, ''"ni dvoma, da so nižji sloji [[Pompeji|Pompejev]], [[Herkulanej|Herkulaneja]] in drugih provincialnih mest Rimskega cesarstva uživali visok življenjski standard, kakršnega v zahodni Evropi ni bilo več do 19. stoletja našega štetja"''.<ref>Stephen L. Dyson. Community and Society in Roman Italy, 1992, str. 177. {{ISBN|0-8018-4175-5}} quoting J.E. Packer, "Middle and Lower Class Housing in Pompeii and Herculaneum: A Preliminary Survey," In Neue Forschung in Pompeji, pp. 133–42.</ref> V ekonomskem modelu Scheidel – Frisen je bil skupni letni dohodek, ki ga je ustvarilo cesarstvo, skoraj 20 milijard sestercev, od katerih so približno 5% dobile centralna in lokalne vlade. Gospodinjstva elitnih zgornjih 1,5% prebivalstva so bila deležna približno 20% dohodka. Naslednjih 20% dohodka je prejelo približno 10% prebivalstva. Ta del družbe lahko štejemo za neelitno sredino. Preostala velika večina (88,5 % prebivalstva) je sicer ustvarila več kot polovico celotnega dohodka, vendar je na nivoju posameznika živela blizu roba preživetja.<ref>{{Navedi časopis|last=Scheidel|first=Walter|last2=Friesen|first2=Steven J.|year=2010|title=The Size of the Economy and the Distribution of Income in the Roman Empire|url=https://www.princeton.edu/~pswpc/pdfs/scheidel/010901.pdf|journal=Journal of Roman Studies|volume=99|pages=61–91|doi=10.3815/007543509789745223|jstor=40599740}}</ref> == Arhitektura in inženirstvo == {{glavni|Rimska arhitektura|Rimska tehnologija}} Glavni rimski prispevki k arhitekturi so bili [[Lok (arhitektura)|lok]], [[obok]] in [[kupola]]. Tudi po več kot 2000 letih nekatere rimske zgradbe še vedno stojijo, deloma zaradi prefinjenih metod izdelave cementa in [[Rimski beton|betona]].<ref>MacDonald, W.L. (1982). ''The Architecture of the Roman Empire''. Yale University Press, New Haven, sl. 131B.</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Lechtman|first=H. N.|last2=Hobbs|first2=L. W.|year=1987|title=Roman Concrete and the Roman Architectural Revolution|journal=Ceramics and Civilization|volume=3|pages=81–128}}</ref> [[Rimska cesta|Rimske ceste]] veljajo za najnaprednejše ceste, zgrajene do začetka 19. stoletja. Sistem cest je olajšal premike vojaških enot, komunikacije in trgovino. Ceste so bile odporne proti poplavam in drugim nevarnostim iz okolja. Tudi po razpadu centralne vlade so nekatere ceste ostale uporabne več kot tisoč let. [[Rimski most|Rimski mostovi]] so bili med prvimi velikimi in trajnejšimi mostovi. Zgrajeni so (bili) iz kamna z osnovno ločno konstrukcijo, precej se je uporabljal rimski beton. Največji rimski most je bil [[Trajanov most]] čez spodnjo Donavo med sedanjim [[Kladovo]]m v [[Srbija|Srbiji]] in [[Drobeta-Turnu Severin|Drobeto]] v [[Romunija|Romuniji]]. Most je zgradil Apolodor iz Damaska in je več kot tisočletje ostal najdaljši most na svetu.<ref>''Encyclopædia Britannica'', [http://www.britannica.com/eb/article-9008022/Apollodorus-Of-Damascus Apollodorus of Damascus].</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Sarton|first=George|year=1936|title=The Unity and Diversity of the Mediterranean World|journal=Osiris|volume=2|pages=406–463 (430)|doi=10.1086/368462|jstor=301558}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Apollodorus of Damascus and Trajan's Column: From Tradition to Project|last=Calcani, Giuliana|last2=Abdulkarim, Maamoun|publisher=L'Erma di Bretschneider|year=2003|isbn=978-88-8265-233-3|page=11|quote=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=International Symposium on History of Machines and Mechanisms: Proceedings of HMM 2008|url=https://archive.org/details/internationalsym00yanh|last=Hong-Sen Yan|last2=Marco Ceccarelli|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|year=2009|isbn=978-1-4020-9484-2|page=[https://archive.org/details/internationalsym00yanh/page/n94 86]|quote=}}</ref> Rimljani so zgradili številne jezove in umetna jezera ter nadzemne in podzemne zbiralnike za vodo, na primer jezove Subiaco, od katerih sta dva napajala [[Anio Novus]], enega največjih [[akvadukt (vodovod)|akvaduktov]] v Rimu. Samo na območju [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] so zgradili 72 jezov, po cesarstvu pa je znanih še veliko drugih. Nekateri so še vedno v uporabi. [[Rimska Britanija|Iz rimske Britanije]] je znanih več zemeljskih jezov, vključno z dobro ohranjenim primerom iz Longoviciuma (Lanchester). Rimljani so zgradili številne [[Rimski akvadukt|akvadukte]] (vodovode). Preživela razprava Frontinusa, ki je bil kot ''curator aquarum'' (skrbnik za vodo) v času cesarja [[Nerva|Nerve]], odraža skrb, ki je bila namenjena zagotavljanju oskrbe z vodo. Zidani kanali z zelo natančnim naklonom so vodili vodo iz oddaljenih izvirov in zbiralnikov samo z uporabo gravitacije. Doline so premoščali s sifoni ali več kilometrov dolgimi podzemnimi predori. Vodo z akvaduktov so zbirali v zbiralnikih in nato po svinčenih ali lončenih ceveh dovajali do javnih vodnjakov, kopališč, stranišč in proizvodnih obratov.<ref>Chandler, Fiona (2001). ''The Usborne Internet Linked Encyclopedia of the Roman World''. Usborne Publishing. str. 80.</ref> Glavna vodovoda mestu Rima sta bila [[Aqua Claudia]] in [[Aqua Marcia]].<ref>Forman, Joan (1975). ''The Romans'', Macdonald Educational Ltd. str. 34.</ref> Kompleksni sistem za oskrbo Konstantinopla z vodo je bil speljan iz 120 km oddaljenega vira in je bil dolg več kot 336 km.<ref>Crow, J. (2007). ''Earth, walls and water in Late Antique Constantinople''. V ''Technology in Transition AD 300–650''. V L.Lavan, E.Zanini,A. Sarantis (ur.). Brill, Leiden.</ref> Rimski akvadukti so bili zgrajeni izredno trdno in trajno ter v skladu s tehnološkimi standardi, ki jih ni bilo mogoče doseči do moderne dobe.<ref>{{Navedi knjigo|last=Greene, Kevin|title=The Archaeology of the Roman Economy|url=https://books.google.com/books?id=k7SUh_3lcP4C|year=1990|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-07401-9|page=39}}</ref> Rimljani so akvadukte uporabljali tudi v obsežnih rudarskih dejavnostih po cesarstvu, na mestih, kot sta Las Medulas in Dolaucothi v sodobnem Južnem Walesu.<ref>{{Navedi časopis|last=Jones|first=R. F. J.|last2=Bird|first2=D. G.|year=2012|title=Roman Gold-Mining in North-West Spain, II: Workings on the Rio Duerna|journal=Journal of Roman Studies|volume=62|pages=59–74|doi=10.2307/298927|jstor=298927}}</ref> Pri gradnji [[Rimske terme|javnih kopališč]] so uporabljali [[Izolacijska zasteklitev|izolacijsko zasteklitev]]. Elitna domovanje v hladnejših podnebjih so lahko imela vgrajen [[hipokavst]], obliko centralnega ogrevanja, viden tudi v ostankih [[Emona|emonske]] hiše v Ljubljani (Mirje 4). Rimljani so bili prvi, ki so izumili [[parni stroj]]. Za takega se šteje [[Heron]]ov [[aeolipil]], ki je bil sicer bolj podoben parni turbini.<ref>Ritti, Tullia; Grewe, Klaus; Kessener, Paul (2007). "A Relief of a Water-powered Stone Saw Mill on a Sarcophagus at Hierapolis and its Implications". ''Journal of Roman Archaeology''. '''20''': 138–163 (156, fn. 74).doi:10.1017/S1047759400005341. S2CID 161937987.</ref> Pravi parni stroj so izumili leta 1712. <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:Rimski vodovod - Dolina Glinščice.JPG|Rimski vodovod v dolini [[Glinščica|Glinščice]] - ohranjen del oboka in betonski kanal Slika:Emona - kloaka.jpg|Ohranjen del kanalizacije (kloaka) rimske [[Emona|Emone]] Slika:Colosseum_in_Rome,_Italy_-_April_2007.jpg|Gradnja [[Flavijska dinastija|Flavijskega]] amfiteatra, bolj znanega kot [[Kolosej]], se je začela v času vladavine Vespazijana. Slika:Pantheon (Rome).jpg|Notranjost [[Panteon, Rim|Panteona]] v Rimu s kupolo in odprtino, ''oculusom'' Slika:Appia antica 2-7-05 062.jpg|Rimska cesta ''Via Appia'', [[Via Appia|Apijska cesta]] (ohranjeni odsek) Slika:Pont_du_Gard_BLS.jpg|[[Akvadukt]] [[Pont du Gard]], ki prečka [[Gardon|reko Gardon]] v južni Franciji, je na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] seznamu [[Unescova svetovna dediščina|svetovne dediščine]]. </gallery> == Vsakdanje življenje == [[Slika:Altrömische_Wandmalerei_in_der_Villa_of_P._Fannius_Synistor,_Wandmalerei-Detail_nach_Bühnenmanie,_Boscoreale,_Campaia.jpg|sličica| Mestna pokrajina iz [[Villa Boscoreale|vile Boscoreale]] (60. let n. št.)]] === Mesto in država === V starodavnem svetu je bilo mesto pojmovano kot središče, ki spodbuja civilizacijo, saj je bilo ''"pravilno zasnovano, urejeno in okrašeno"''.<ref name="#4">Potter (2009), str. 192.</ref> Avgust se je v Rimu lotil obsežnega gradbenega programa, podpiral javne predstavitve umetnosti, ki so izražale novo cesarsko ideologijo, in mesto preuredil v soseske ''(vici),'' ki so bile na lokalni ravni opremljene z javnimi službami, kot npr. s policijo in gasilskimi službami.<ref name="rehak">Rehak, Paul (2006) ''Imperium and Cosmos: Augustus and the Northern Campus Martius''. University of Wisconsin Press. str. 4–8.</ref> Eden osrednjih pomnikov avgustovske velikopotezne arhitekture v Rimu je območje [[Marsovo polje, Rim|Campus Martius]], odprt prostor zunaj mestnega središča, ki je bilo v zgodnjih časih namenjeno konjeniškemu športu in telesnemu treningu za mlade. Tam se je nahajal Oltar avgustovskega miru ''[[Ara Pacis Augustae]]'' in obelisk, ki so ga pripeljali iz Egipta in ki je predstavljal kazalec ''(gnomon)'' [[Solarium Augusti|horologa]]. Campus je s svojimi javnimi vrtovi postal za obisk eden najprivlačnejših mestnih predelov. Grki so že od zgodnjega obdobja vplivali na načrtovanje mesta in urbani način življenja,<ref>Stambaugh, str. 23ff, 244</ref> v vzhodnem cesarstvu pa je rimska vladavina pospešila in oblikovala lokalni razvoj mest, ki so že imela močan helenistični značaj. Mesta, kot so [[Atene]], [[Afrodizija]], [[Efez]] in [[Džeraš|Gerasa]], so nekatere vidike mestnega načrtovanja in arhitekture spremenila v imperialne ideale, hkrati pa so izrazila svojo individualno osebnost in lokalno preteklost.<ref>Rubina Raja (2012). ''Urban Development and Regional Identity in the Eastern Roman Provinces 50 BC–AD 250''. Museum Tusculanum Press. str. 215–218.</ref><ref>Sperber, Daniel (1998). ''The City in Roman Palestine''. Oxford University Press.</ref> Na območjih zahodnega cesarstva, naseljenih s keltsko govorečimi ljudstvi, je Rim spodbujal razvoj mestnih središč s kamnitimi templji, forumi, monumentalnimi vodnjaki in amfiteatri, pogosto na ali v bližini mest že obstoječih obzidanih naselij, znanih kot ''[[oppidum]]''.<ref>Stambaugh, str. 252–253.</ref><ref name="brenda">Longfellow, Brenda (2011). ''Roman Imperialism and Civic Patronage: Form, Meaning and Ideology in Monumental Fountain Complexes''. Cambridge University Press. str. 1–2. {{ISBN|0521194938}}</ref> Urbanizacija v rimski Afriki se je razširila na grška in punska mesta ob obali.<ref name="Stambaugh">Stambaugh, str. 253.</ref> [[Slika:The_Great_Bath_in_Bath_(UK).jpg|levo|sličica| Aquae Sulis v [[Bath|Bathu]] v Angliji: arhitekturne značilnosti nad nivojem stebrov so kasnejša rekonstrukcija.]] Mreža mest po celotnem cesarstvu (''[[Rimska kolonija|coloniae]]'', ''[[Municipij|municipija]]'', ''[[Civitas|civites]]'' ali po grško ''[[Polis|poleis]]'') je bila v času Pax Romana glavna povezovalna sila cesarstva.<ref>Millar, str. 79.</ref> Rimljane iz 1. in 2. stoletja n. št. je cesarska propaganda spodbujala k ''"vzgoji navad miru"''.<ref name="#4"/><ref>Vergil, ''Aeneid'' 6.852.</ref> Kot je ugotovil klasicist Clifford Ando: <blockquote>''"Večino kulturnih pripomočkov, popularno povezanih s cesarsko kulturo - javni kult in njegove [[Ludi|igre]] ter državljanske pogostitve, tekmovanja za umetnike, govornike in športnike, pa tudi financiranje velike večine javnih stavb in javno razstavo umetnosti - so financirali zasebniki, katerih izdatki so v zvezi s tem pomagali upravičiti in utrditi njihovo ekonomsko moč ter pravne in pokrajinske privilegije."''<ref>Potter (2009)]], str. 185–186.</ref></blockquote> Tudi krščanski polemik [[Tertulijan]] je izjavil, da je bil svet ob koncu 2. stoletja bolj urejen in dobro obdelan kot v prejšnjih obdobjih: ''"Povsod so hiše, povsod ljudje, povsod res publica, skupna država, povsod življenje."''<ref>Tertullian, ''De anima'' 30.3. V Potter (2009), str. 185.</ref> Propad mest in urbanega načina življenja v 4. stoletju, ko premožni sloji niso več zmogli ali niso želeli podpirati javnih del, je bil eden od vidnejših znakov neizbežnega razpada cesarstva.<ref>Millar, str. 76ff.</ref> [[Slika:Ostia-Toilets.JPG|sličica| Javna stranišča ''(latrinae)'' v kraju [[Ostia Antica]]]] V mestu Rim je večina ljudi živela v večnadstropnih stanovanjskih zgradbah (''insulae'', ''otoki''), ki so bile pogosto umazane ognjene pasti. Javne zgradbe - kot so kopališča (''[[Rimske terme|terme]]''), stranišča, splakovana a s tekočo vodo (''latrinae''), priročno nameščene bazeni ali dovršeni vodnjaki ([[Nimfej]]), ki dovajajo svežo vodo,<ref name="brenda">Longfellow, Brenda (2011). ''Roman Imperialism and Civic Patronage: Form, Meaning and Ideology in Monumental Fountain Complexes''. Cambridge University Press. str. 1–2. {{ISBN|0521194938}}</ref> in obsežne zabave, kot so [[Dirkanje z vozovi|dirke]] s kočijami in gladiatorski boji - so bili namenjeni predvsem navadnim ljudem, ki so živeli v ''otokih''.<ref>Jones, Mark Wilson (2000) ''Principles of Roman Architecture.'' New Haven: Yale University Press.</ref> Podobne objekte so zgradili v mestih po vsem cesarstvu, nekatere najbolje ohranjene rimske ostaline pa so danes vidne v Španiji, Turčiji, južni Franciji in severni Afriki. Javna kopališča so opravljala higienske, družbene in kulturne funkcije.<ref>Evans, Harry B. (1994). ''Water Distribution in Ancient Rome'', University of Michigan Press. str. 9–10.</ref> Kopanje je bilo v središču vsakodnevnega druženja v poznih popoldanskih urah pred večerjo.<ref>[[#Peachin|Peachin]], str. 366.</ref> Rimska kopališča so bila sestavljena iz vrste prostorov, ki so nudili skupno kopanje pri treh temperaturah in z različnimi stopnjami udobja. Kopališča so lahko vključevala tudi [[Palestra|palestro]], savno, ''piling spa'' (kjer so olja z masažo vtirali v kožo in jih nato strgali s telesa s strgali), igrišče za žogo ali zunanji bazen. Kopeli so ogrevali [[hipokavst]]i: tla so bila zgrajena nad kanali z vročim zrakom, ki so krožno dovajali toploto.<ref name="fagan">{{Navedi časopis|last=Fagan|first=Garrett G.|year=2001|title=The Genesis of the Roman Public Bath: Recent Approaches and Future Directions|url=http://www.arch.mcgill.ca/prof/sijpkes/aaresearch-2012/in-extremis-file/Roman-Baths-origin.pdf|journal=American Journal of Archaeology|volume=105|issue=3|pages=403–426|doi=10.2307/507363|jstor=507363}}</ref> Mešano golo kopanje v zgodnjem cesarstvu ni bilo nenavadno, čeprav so nekatera kopališča morda za moške in ženske nudila ločene prostore ali ure obiska. Javna kopališča so bila del urbane kulture tudi po provincah, vendar so konec 4. stoletja zasebne kadi začele nadomeščati skupno kopanje. Kristjanom so svetovali, naj hodijo v kopališče zaradi zdravja in čistoče, ne zaradi užitka, hkrati pa naj bi se izogibali igram ''[[ludi]]'', ki so bile del verskih praznikov, ki so jih imeli za 'poganske'. Tertulijan pravi, da so sicer kristjani ne samo uporabljali kopališča, ampak so v celoti sodelovali v trgovini in družbi.<ref>{{Navedi časopis|last=Ward|first=Roy Bowen|year=1992|title=Women in Roman Baths|journal=Harvard Theological Review|volume=85|issue=2|pages=125–147|doi=10.1017/S0017816000028820|jstor=1509900}}</ref> [[Slika:Ricostruzione_del_giardino_della_casa_dei_vetii_di_pompei_(mostra_al_giardino_di_boboli,_2007)_01.JPG|levo|sličica| Rekonstruiran peristilni vrt na podlagi Hiše Vettii]] Bogate družine iz Rima so imele običajno dve ali več hiš, mestno hišo (''[[domus]]'') in vsaj eno luksuzno hišo ''([[Rimska vila|vilo]])'' zunaj mesta. ''Domus'' je bil enodružinska hiša v zasebni lasti in je bil lahko opremljen z zasebnim kopališčem (''balneum'')<ref name="fagan"/>, vendar ni bil kraj za umik iz javnega življenja.<ref>Clarke, str. 1–2.</ref> Čeprav nekatere soseske v Rimu kažejo večjo koncentracijo razkošnejših hiš, bogati niso živeli v ločenih enklavah. Njihove hiše naj bi bile vidne in dostopne. Atrij je služil kot sprejemna dvorana, v kateri so se ''pater familias'' (vodje gospodinjstva) vsako jutro srečevali s strankami, od bogatih prijateljev do revnejših vzdrževanih družin, ki so prejemale dobrodelne darove.<ref name="rehak"/> Domus je bil hkrati tudi središče družinskih verskih obredov, in je vseboval svetišče in podobe družinskih prednikov.<ref>Clarke, str. 11–12.</ref> Hiše so bile nameščene na prometnih javnih cestah. Pritlične prostore, ki so gledali na ulico, so pogosto oddali v najem kot trgovine (''tabernae'').<ref>Clarke, str. 2.</ref> Poleg kuhinjskega vrta (v ''[[Insula (zgradba)|Insulae]]'' so te lahko nadomestili z okenskimi koriti) so mestne hiše običajno opremili tudi s [[Peristil|peristilom]], urejenim vrtom, ki je med zidove pripeljal nekaj narave.<ref>Stambaugh, str. 144, 147.</ref><ref>Clarke, str. 12, 17, 22ff.</ref> [[Slika:Pannello_di_pittura_parietale_da_area_vesuviana,_miho_museum,_shiga_02.jpg|sličica| Ptice in vodnjak v vrtnem okolju z ''oscilami'' (visečimi maskami)<ref>{{Navedi časopis|last=Taylor|first=Rabun|year=2005|title=Roman ''Oscilla'': An Assessment|journal=Res: Anthropology and Aesthetics|volume=48|issue=48|pages=83–105|doi=10.1086/RESv48n1ms20167679|jstor=20167679}}</ref> nad njim, na sliki iz Pompejev]] Nasprotno od domusa pa je bila vila pobeg pred mestnim vrvežem in v literaturi predstavlja življenjski slog, ki uravnoteži civilizirano zasledovanje intelektualnih in umetniških interesov (''otium'') s spoštovanjem do narave in kmetijskega cikla.<ref>Gazda, Elaine K. (1991). "Introduction. V ''Roman Art in the Private Sphere: Architecture and Décor of the Domus, Villa, and Insula''. University of Michigan Press. str. 9. {{ISBN|047210196X}}.</ref> Idealna vila je nudila lep razgled in je bila arhitekturno skrbno načrtovana.<ref name="Clarke, str. 19">Clarke, str. 19.</ref> Lahko je stala kot osrednje poslopje na delujočem posestvu ali v ''"letoviškem mestu"'', ki so se nahajala ob morski obali, kot sta npr. [[Pompeji]] in [[Herkulanej]]. Program obnove mest v času cesarja Avgusta in rast rimskega prebivalstva na kar milijon meščanov je spremljala nostalgija po podeželskem življenju, izražena v umetnosti. Poezija je hvalila idealizirano življenje kmetov in pastirjev. Notranjost hiš je bila pogosto okrašena z naslikanimi vrtovi, vodnjaki, pokrajinami, rastlinskim okrasjem<ref name="Clarke, p. 19">Clarke, str. 19.</ref> in živalmi, zlasti pticami. Morske živali so bile prikazane tako natančno, da jih sodobni poznavalci včasih lahko prepoznajo po vrstah.<ref>{{Navedi knjigo|last=Jashemski, Wilhelmina Feemster|last2=Meyer, Frederick G.|title=The Natural History of Pompeii|url=https://books.google.com/books?id=3xfjyTqqR7IC|date=2002|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-80054-9}}</ref> Avgustovski pesnik [[Horacij]] je v svoji basni o mestni in podeželski miški, ki so jo pogosto pripovedovali kot otroško zgodbo, z nežno satiro obravnaval različnost mestnih in podeželskih vrednot.<ref>Horace, ''Satire'' 2.6.</ref><ref>Holzberg, Niklas (2002). ''The Ancient Fable: An Introduction''. Indiana University Press. str. 35</ref><ref>Bovie, Smith Palmer (2002). Introduction to ''Horace. Satires and Epistles''. University of Chicago Press. str. 92–93.</ref> Na bolj praktični ravni je centralna vlada aktivno podpirala razvoj kmetijstva.<ref name="#5">Morris, str. 191.</ref> Pridelava hrane je bila glavna prednostna naloga rabe zemljišč.<ref>Boardman, str. 679.</ref> Velike kmetije ''([[Latifundij|latifundije]])'' so pridelale dovolj presežkov živil, da so prehranjevale mesta. Mali kmetje so imeli koristi od razvoja lokalnih trgov v mestih in trgovskih središčih. Kmetijske tehnike, kot sta [[kolobarjenje]] in selektivna vzreja, so se razširile po celem cesarstvu. Poljščine so se prenašale iz ene province v drugo, na primer grah in zelje v [[Rimska Britanija|Britanijo]].<ref>Morris, str. 195–196.</ref> Vzdrževanje cenovno dostopne oskrbe s hrano v Rimu je postalo glavno politično vprašanje v pozni republiki, ko je država državljanom, ki so se prijavili, začela zagotavljati oskrbo z žitom (''Cura Annonae'').<ref name="#5"/> Podporo po približno 33 kg žita mesečno, letno približno 100.000 ton pšenice, predvsem s [[Sicilija (rimska provinca)|Sicilije]], severne Afrike in Egipta.<ref>[[#Morris|Morris]], p. 191, reckoning that the surplus of wheat from the province of Egypt alone could meet and exceed the needs of the city of Rome and the provincial armies.</ref> Podpora je stala vsaj 15 % državnih prihodkov, izboljšala pa je življenjske pogoje in družinsko življenje med nižjimi sloji,<ref>{{Navedi časopis|last=Wiseman|first=T. P.|year=2012|title=The Census in the First Century B.C|journal=Journal of Roman Studies|volume=59|issue=1/2|pages=59–75|doi=10.2307/299848|jstor=299848}}</ref> hkrati pa subvencionirala bogate s tem, da so lahko delavci večji del zaslužka porabili za vino in oljčno olje, izdelke z veleposestev bogatih. [[Slika:Pompei_-_House_of_Julia_Felix_-_2_-_MAN.jpg|levo|sličica| Stojnica za kruh, iz pompejske stenske slike]] Podpora v žitu je imela tudi simbolično vrednost: potrdila je cesarjev položaj univerzalnega dobrotnika in pravico vseh državljanov, da sodelujejo pri "sadovih osvajanj".<ref name="#5"/> ''Annona'', javne ustanove in razkošne zabave so omilile sicer skromne življenjske razmere rimskih nižjih slojev in preprečevale socialne nemire. Satirik Juvenal pa je ''"kruha in iger"'' (''panem et circenses'') videl kot simbol izgube politične svobode iz časov Rimske republike:<ref>Keane, Catherine (2006). ''Figuring Genre in Roman Satire''. Oxford University Press. str. 36.</ref><ref>Köhne, Eckhart (2000). "Bread and Circuses: The Politics of Entertainment". V ''Gladiators and Caesars: The Power of Spectacle in Ancient Rome''. University of California Press. str. 8.</ref> <blockquote>''"Javnost je že zdavnaj odvrgla svoje skrbi: ljudje, ki so nekoč podeljevali poveljstva, konzulate, legije in vse drugo, se zdaj zanje ne menijo več in nestrpno hrepenijo le po dveh stvareh: kruhu in igrah."''<ref>Juvenal, ''Satire'' 10.77–81.</ref></blockquote> === Hrana in prehranjevanje === V večini stanovanj v Rimu ni bilo kuhinj, na ognjiščih pa so se lahko pripravljale osnovne jedi.<ref>Stambaugh, str. 144, 178</ref><ref>Hinds, Kathryn (2010). ''Everyday Life in the Roman Empire''. Marshall Cavendish. str. 90.</ref> Pripravljena hrana je bila naprodaj v pivnicah in barih, gostilnah in stojnicah hrane (''tabernae, cauponae, popinae, thermopolia'').<ref>Holleran, str. 136ff.</ref> Hrana za s seboj in restavracijska strežba sta bila namenjena nižjim slojem. Visoko kuhinjo je bilo mogoče najti le na zasebnih večernih zabavah v uglednih hišah s kuharjem (''archimagirus'') in usposobljenim kuhinjskim osebjem<ref>Gagarin, str. 299.</ref> ali na banketih družbenih klubov (''collegia'').<ref>Faas, Patrick (1994, 2005). ''Around the Roman Table: Food and Feasting in Ancient Rome''. University of Chicago Press. str. 29.</ref> Večina ljudi je zaužila vsaj 70 % dnevnih [[Kalorija|kalorij]] v obliki žit in stročnic.<ref name="#6">Boardman, str. 681.</ref> ''Puls'' (kaša) je veljal za prvotno hrano Rimljanov.<ref>Plinij Starejši, ''Natural History'' 19.83–84; Emily Gowers. ''The Loaded Table: Representation of Food in Roman Literature''. Oxford University Press, 1993, 2003. str. 17.</ref><ref>Gagarin, str. 198.</ref> Osnovno žito so lahko pripravili s sesekljano zelenjavo, koščki mesa, sirom ali zelišči in tako pripravili jedi, podobne današnji [[Polenta|polenti]] ali rižoti.<ref>Stambaugh, str. 144.</ref> [[Slika:Ostia_antica-13.jpg|sličica| Ostijska ''taberna'' za hrano in pijačo; na bledi poslikavi pulta so naslikana jajca, oljke, sadje in redkev.<ref>Holleran, str. 136–137.</ref>]] Mestno prebivalstvo in vojska so žito raje uživali v obliki kruha.<ref name="#6"/> Mline in komercialne pekarne so običajno združevali v pekovskih insulah.<ref>Holleran, str. 134–135.</ref> Od vladavine [[Avrelijan|Avrelijana]] je država začela razdeljevati ''anono'' kot dnevni obrok kruha, pečenega v državnih proizvodnih obratih; temu so dodali [[oljčno olje]], [[vino]] in svinjino.<ref name="#5"/><ref>Stambaugh, str. 146</ref><ref>Holleran, str. 134.</ref> Pomen dobre prehrane za zdravje so že takrat prepoznali zdravniki. [[Klavdij Galen|Galen]] (2. stoletje n. št.) je v eni od svojih razprav napisal tudi besedilo o ''ječmenovi juhi''. Na poglede na prehrano so vplivale miselne šole, kot je [[Humoralna medicina|humoralna teorija]].<ref>Grant, Mark (2000). ''Galen on Food and Diet''. Routledge. str. 7, 11.</ref> Rimska literatura se je osredotočala na prehranske navade višjih slojev<ref name="#7">Potter (2009), str. 354.</ref>, v katerih je večerja (''cena'') imela pomembno družabno funkcijo.<ref>Potter (2009), str. 356.</ref> Goste so pogostili v lepo urejeni jedilnici (''triklinij''), pogosto s pogledom na [[peristil]]ni vrt. Jedci so poležavali na kavčih, naslonjen na levi komolec. Najpozneje v obdobju pozne republike, če ne prej, so ženske obedovale, slonele in pile vino skupaj z moškimi.<ref>Roller, Matthew B. (2006). ''Dining Posture in Ancient Rome''. Princeton University Press. str. 96ff.</ref> Najbolj znan opis rimskega obroka je verjetno Trimalhijeva večerja v ''Satirikonu'', izmišljena ekstravaganca, ki tudi med najbogatejšimi sloji ni dosti spominjala na resničnost.<ref>Potter (2009), str. 359.</ref> Pesnik Martial opisuje bolj verodostojno večerjo, začenši z ''gustatio'' ('okušanje' ali 'predjed'), ki je bila solata, sestavljena iz [[Slezenovke|listov sleza]], solate, sesekljanega pora, [[Meta (rastlina)|mete]], rukole, skuše, okrašene z [[Vinska rutica|ruto]], narezanimi jajci in mariniranimi junečjimi prašniki. Glavna jed so bili sočni kosi kozlička, fižola, zelene, piščanca in ostankov šunke, čemur je sledila sladica iz svežega sadja in staranega vina.<ref>Alcock, Joan P. (2006). ''Food in the Ancient World''. Greenwood Press. str. 184.</ref> Latinski izraz za večerjo s polnim jedilnikom je bil ''ab ovo usque mala'', 'od jajca do jabolk'.<ref>Donahue, John (2004). ''The Roman Community at Table during the Principate''. University of Michigan Press. str. 9.</ref> [[Slika:Still_life_Tor_Marancia_Vatican.jpg|levo|sličica| [[Tihožitje]] [[Rimski mozaik|na rimskem mozaiku]] iz 2. stoletja]] Knjižno zbirko rimskih receptov pripisujejo [[Apicij|Apiciju]], avtorju številnih antičnih besedil, ki so postali sinonim za 'gurmanstvo'.<ref>Cathy K. Kaufman. "Remembrance of Meals Past: Cooking by Apicius' Book". V ''Food and the Memory: Proceedings of the Oxford Symposium on Food and Cooker'' str. 125ff.</ref> Rimski 'gurmani' so si privoščili [[Lovna žival|divjad]], kot sta pav in [[Plamenci|plamenec]], kokoši, velike ribe ([[Ciplji|cipelj]] je bil posebej cenjen) in školjke. Luksuzne sestavine so prihajale tudi iz daljnih krajev cesarstva, od [[Partsko cesarstvo|partske]] meje do [[Gibraltarska ožina|Gibraltarske ožine]], od koder so jih pripeljali z ladjami.<ref>Suetonius, ''Life of Vitellius'' [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Suetonius/12Caesars/Vitellius*.html#13.2 13.2]; Gowers''. The Loaded Table''. str. 20.</ref> Prefinjeno kuhinjo bi lahko s časovno oddaljenostjo obravnavali kot znak civilizacijskega napredka ali kot simbol dekadentnega propada.<ref>Gagarin, str. 201.</ref> Zgodnji cesarski zgodovinar [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]] je v svojem času primerjal neskromno razkošje rimske mize s preprostostjo [[Germani|germanske]] prehrane s svežim divjačinskim mesom, svežim sadjem in sirom, ki ga niso umazale uvožene začimbe in dodelane omake.<ref>Tacit. ''Germania'' 23; Gowers. ''The Loaded Table''. str. 18.</ref> Zaradi pomena posesti v rimski kulturi so pridelki - žita, stročnice, zelenjava in sadje - najpogosteje veljali za bolj civilizirano obliko hrane kot meso. [[Mediteranska prehrana|Sredozemske osnovne sestavine prehrane]] v obliki [[Hostija|kruha]], vina in [[Krizma|olja]] je poveličevalo rimsko krščanstvo, medtem ko je uživanje mesa po germanskem običaju postalo znamenje poganstva,<ref name="Montanari">{{Navedi knjigo|ref=Flandrin|last=Flandrin, Jean Louis|last2=Montanari, Massimo|title=Food: A Culinary History from Antiquity to the Present|url=https://books.google.com/books?id=FnwnXzTRA44C|year=1999|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-11154-6|pages=165–167}}</ref> saj je bilo lahko rezultat žrtvovanja živali. Nekateri filozofi in kristjani so se uprli telesnim zahtevam in iskanju užitka v hrani ter [[Postenje|post]] postavili za vzor.<ref>Potter (2009), str. 365–366.</ref> Zaradi splošnega nazadovanja razmer v cesarstvu je hrana na splošno postala enostavnejša, saj se je mestno prebivalstvo na Zahodu skrčilo, trgovske poti pa so se začele prekinjati. Bogati so se umaknili v bolj omejeno samooskrbo svojih podeželskih posesti. Ker je bil urbani življenjski slog povezan z dekadenco, je Cerkev formalno zavračala požrešnost<ref>Bowersock, str. 455</ref>, lov in pašništvo pa so predstavili kot preprost, kreposten način življenja.<ref name="Montanari"/> === Šport in javne igre === {{glavni|Ludi|Dirkanje z vozovi}} [[Slika:Pompeii_-_Battle_at_the_Amphitheatre_-_MAN.jpg|sličica| Stenska slika s prikazom nemirov v amfiteatru v Pompejih, ki so privedli do prepovedi boja gladiatorjev v mestu<ref>Franklin, James L. Jr. (2001). ''Pompeis Difficile Est: Studies in the Political Life of Imperial Pompeii''. University of Michigan Press. str. 137</ref><ref>Laurence, Ray (2007). ''Roman Pompeii: Space and Society''. Routledge. str. 173; Tacitus. ''Annals'' 14.17.</ref>]] Ko se je Juvenal pritožil, da je rimsko ljudstvo svojo politično svobodo zamenjalo za "kruh in igre", je imel v mislih državno podporo v žitu in ''circene'', prireditve, ki so se dogajale v ''[[Cirkus (zgradba)|circusu]]''. Največje tovrstno prizorišče v Rimu je bil [[Circus Maximus]], kraj konjskih dirk, [[Dirkanje z vozovi|dirk s kočijami]], konjeniške igre Troja, uprizorjenega lova na zveri (''venationes''), atletskih tekmovanj, gladiatorskih bojev in zgodovinskih uprizoritev. Že od nekdaj so v času več verskih praznikov prirejali igre ''[[ludi]]'', predvsem dirke s konji in kočijami (''ludi circenses'').<ref>Mary Beard, J.A. North, and S.R.F. Price. ''Religions of Rome: A History''. Cambridge University Press, 1998. str. 66.</ref> Čeprav je njihova zabavna vrednost po navadi zasenčila verski pomen, so dirke ostale del arhaičnih verskih obredov, ki so se nanašali na kmetijstvo, posvetitev in krog rojstva in smrti.<ref>Humphrey, str. 544, 558; Auguste Bouché-Leclercq. ''Manuel des Institutions Romaines''. Hachette, 1886. str. 549; "Purificazione". V ''Thesaurus Cultus et Rituum Antiquorum''. Lexicon Iconographicum Mythologiae Classicae, 2004. str. 83.</ref> V času Avgustove vladavine so javne igre prirejali 77 dni v letu; do vladavine Marka Avrelija se je število dni povečalo na 135.<ref>Dyson, str. 240.</ref> Pred cirkuškimi igrami je potekala parada (''pompa circensis''), ki se je končala na prizorišču.<ref>Versnel, H.S. (1971). ''Triumphus: An Inquiry into the Origin, Development and Meaning of the Roman Triumph''. Brill. str. 96–97.</ref> Tekmovalne prireditve so potekale tudi na manjših prizoriščih, kot sta [[Rimski amfiteater|amfiteater]], ki je postal značilno rimsko prizorišče in stadion. Atletika v grškem slogu je vključevala tekmovanje v teku, boks, rokoborbo in ''pankratij''.<ref>Potter (1999), str. 242.</ref> V inženirsko zapleteno izvedenih ogromnih bazenih so uprizarjali vodne predstave, kot so lažni morski boj (''[[Navmahija]]'') in obliko 'vodnega baleta'.<ref>Potter (1999), str. 235–236.</ref> Državno podprte gledališke prireditve (''ludi scaenici'') so se odvijale na tempeljskih stopnicah, v velikih kamnitih gledališčih ali v manjših zaprtih gledališčih, ki so jih imenovali ''[[Odeon (zgradba)|odeum]]''.<ref>Potter (1999), pp. 223–224.</ref> [[Slika:Winner_of_a_Roman_chariot_race.jpg|levo|sličica| Zmagovalec v [[Kvadriga|kočiji s štirimi konji]]]] Cirkusi so bili največja zgradba, ki so jo redno gradili v rimskem svetu<ref>Potter (1999), p. 303.</ref>, čeprav so imeli Grki v svoji arhitekturni tradiciji za podobno rabo namenjen [[hipodrom]]. Flavijski amfiteater, bolj znan kot [[Kolosej]], je postal redno prizorišče krvavih športov v Rimu, potem ko se ga odprli leta 80 n. št. Cirkuške konjske dirke so se izvajale pogosteje.<ref>Edmondson, str. 112.</ref> Circus Maximus v Rimu, prizorišče dirk, je lahko sprejel okoli 150.000 gledalcev, Kolosej pa približno 50.000, s stojišči pa približno 10.000 več.<ref>Dyson, str. 237, 239.</ref> Številni rimski amfiteatri, cirkusi in gledališča, zgrajeni v mestih zunaj Italije, so danes večinoma v ruševinah.<ref>Humphrey, str. 1–3.</ref> Fizična ureditev amfiteatra je predstavljala ustroj rimske družbe: cesar je predsedoval v svoji bogati loži, senatorji in vitezi so predstavo gledali z udobnih sedežev, rezerviranih zanje, ženske so sedele dlje od dogajanj, sužnji na najslabših mestih, vsi ostali pa so se namestili nekje vmes.<ref>Edmondson, str. 73–74, 106</ref><ref>Auguet, str. 54</ref><ref>McClelland, John (2007). ''Body and Mind: Sport in Europe from the Roman Empire to the Renaissance''. Routledge. str. 67.</ref> Množica je lahko z žvižganjem ali navijanjem zahtevala izid igre, toda zadnjo besedo je imel cesar. Igre so lahko hitro postala prizorišča socialnih in političnih protestov, cesarji pa so morali za zadušitev nemirov med množico včasih uporabiti silo. Najbolj razvpiti so bili nemiri leta 532, ko so vojaki pod [[Justinijan I.|Justinijanom I.]] pobili tisoče protestnikov.<ref name="d238">Dyson, str. 238–239.</ref><ref name="#8">Gagarin, str. 85</ref><ref>Humphrey, str. 461</ref><ref>McClelland, John (2007). ''Body and Mind: Sport in Europe from the Roman Empire to the Renaissance''. Routledge. str. 61.</ref> [[Slika:Bestiarii.jpg|sličica| Mozaik Zliten iz jedilnice v današnji Libiji prikazuje vrsto prizorišč arene: od zgoraj glasbeniki, ki igrajo rimsko tubo, orgle za vodno cev in dva roga ; šest parov gladiatorjev z dvema sodnikoma; štiri zveri, in trije obsojenci na zveri<ref>Thomas Wiedemann, ''Emperors and Gladiators'' (Routledge, 1992, 1995), p. 15.</ref>]] Ekipe kočij so bile znane po barvah, ki so jih nosile. Najbolj priljubljeni st bili modra in zelena ekipa. Zvestoba navijačev je bila močna in je včasih prerasla v športne izgrede.<ref name="#8"/><ref>Humphrey, str. 459, 461, 512, 630–631.</ref><ref>Dyson, str. 237</ref> Dirke so bile nevarne, toda vozniki vozov so bili med najbolj slavnimi in dobro plačanimi športniki.<ref>Dyson, str. 238.</ref> Ena od zvezd športa je bil Diocles iz [[Luzitanija|Luzitanije]] (sodobna [[Portugalska]]), ki je 24 let dirkal z vozovi in zaslužil kar 35 milijonov sestercev.<ref>Potter (1999), str. 296.</ref><ref name="d238">Dyson, str. 238–239.</ref> Tudi konji so imeli svoje oboževalce in ti so se jih spominjali v umetnosti in napisih, včasih tudi poimensko.<ref>Humphrey, str. 238</ref><ref>Potter (1999), str. 299.</ref> Zasnova rimskih cirkusov je bila takšna, da nobena ekipa ni imela nepoštene prednosti, hkrati pa naj bi oblika zmanjševala trke vpreg (''naufragia'', ''brodolomi'')<ref>Humphrey, str. 18–21.</ref><ref>Gagarin, str. 84.</ref>, ki pa so bili v neznansko veselje množic kljub temu še vedno pogosti.<ref>Auguet, str. 131–132</ref><ref>Potter (1999), str. 237.</ref> Dirke so obdržale čarobno auro z zgodnjim povezovanjem s [[Htonično božanstvo|htoničnimi]] verskimi obredi: cirkuške podobe so veljale za zaščitne ali srečonosne, na mestu dirkališč so bile pokopane tablice prekletnic, vozniki pa so bili pogosto osumljeni čarovništva.<ref>Auguet, str. 144</ref><ref>Dickie, Matthew (2001). ''Magic and Magicians in the Greco-Roman World''. Routledge. str. 282–287</ref><ref>Eva D'Ambra. ''Racing with Death: Circus Sarcophagi and the Commemoration of Children in Roman Italy''. V ''Constructions of Childhood in Ancient Greece and Italy''. American School of Classical Studies at Athens, 2007. str. 348–349</ref><ref>Rüpke, str. 289.</ref> Dirke z vozovi so se v bizantinskem obdobju nadaljevale pod cesarskim sponzorstvom, vendar je upad mest v 6. in 7. stoletju privedel do njihovega propada.<ref>Potter (1999), str. 303.</ref> Rimljani so domnevali, da so gladiatorske igre nastala iz pogrebnih iger in žrtvovanj, v katerih so bili izbrani ujeti bojevniki prisiljeni v boj, ki naj bi obeležil smrt plemenitih Rimljanov. Nekateri najzgodnejši slogi gladiatorskih bojev so imeli etnične oznake, kot so 'traški' ali 'galski'.<ref name="#7"/><ref>Edwards, str. 59</ref><ref>Potter (1999), str. 305.</ref> Uprizorjeni boji so se šteli za ''munera'' - storitve, daritve, dobrote, ki so se sprva razlikovali od prazničnih iger ''ludi''. V svoji 40-letni vladavini je Avgust naročil osmih gladiatorskih predstav, v katerih se je skupno borilo 10.000 mož, ter 26 uprizorjenih lovov na zveri, ki so povzročili smrt 3500 živali.<ref>Cassio Dio 54.2.2; ''Res Gestae Divi Augusti'' 22.1, 3.</ref><ref name=":5">Edwards, p. 49</ref><ref>Edmondson, str. 70.</ref> Ob odprtju Koloseja je cesar [[Tit Flavij|Tit]] napovedal 100 dni prireditev v areni, v enem dnevu pa je tekmovalo 3000 gladiatorjev.<ref name="h1">Humphrey, str. 1–3.</ref><ref>Kasij Dion 66.25.</ref><ref>Edwards, str. 55</ref> Na rimsko navdušenje nad gladiatorji kaže široka množica upodobitev na mozaikih, stenskih poslikavah, svetilkah in celo risbah z grafiti. Gladiatorji so bili izurjeni borci, ki so lahko bili sužnji, obsojenci ali neplačani prostovoljci.<ref>Edwards, str. 50.</ref> Smrt ni bila nujen ali celo zaželen rezultat na tekmah med temi visoko usposobljenimi borci, katerih usposabljanje je predstavljalo drago in dolgotrajno naložbo.<ref>Edwards, str. 55.</ref><ref>Potter (1999), str. 307.</ref><ref>McClelland. ''Body and Mind''. str. 66.</ref> Nasprotje gladiatorjev so bili ''noxii'', obsojenci na areno z malo ali nič usposabljanja, pogosto neoboroženi in brez pričakovanja preživetja. Fizično trpljenje in ponižanje se je štelo za primerno in pravično povračilo za zločine, ki so jih storili.<ref name=fatal>Coleman, K. M. (2012). "Fatal Charades: Roman Executions Staged as Mythological Enactments". ''Journal of Roman Studies''. '''80''': 44–73. doi:10.2307/300280. JSTOR 300280.</ref> Te usmrtitve so bile včasih uprizorjene ali predstavljene kot ponovitve [[Grška mitologija|mitov]] ali dogodkov iz rimske zgodovine, amfiteatri pa so bili opremljeni z dodelanimi odrskimi stroji za ustvarjanje posebnih učinkov.<ref>Suetonius, ''Nero'' 12.2.</ref><ref>Edmondson, str. 73.</ref> Tertulijan je menil, da smrti v areni niso nič drugega kot oblečena oblika človeške žrtve.<ref>Tertullian, ''De spectaculis'' 12.</ref><ref>Edwards, str. 59–60.</ref><ref>Potter (1999), str. 224.</ref> Sodobni raziskovalci so ugotovili, da je užitek, ki so ga Rimljani uživali v "gledališču življenja in smrti"<ref>McDonald, Marianne and Walton, J. Michael (2007). Uvod v ''The Cambridge Companion to Greek and Roman Theatre''. Cambridge University Press. str. 8.</ref>, eden najtežje razumljivih in razložljivih vidikov njihove civilizacije.<ref>Kyle, Donald G. (1998). ''Spectacles of Death in Ancient Rome''. Routledge. str. 81.</ref><ref>Edwards, str. 63.</ref> [[Plinij mlajši]] je gladiatorske igre racionaliziral kot koristne za ljudi, na način ''"da jih navdihne za častne rane in prezira smrt, tako da izkaže ljubezen do slave in željo po zmagi tudi v telesih sužnjev in zločincev"''.<ref>Plinij, ''Panegyric'' 33.1.</ref><ref>Edwards, str. 52.</ref> Nekateri Rimljani, kot je [[Lucij Anej Seneka|Seneka]], so bili kritični do surovih spektaklov, vendar so našli vrlino v pogumu in dostojanstvu poraženega borca in ne v zmagi<ref>Edwards, str. 66–67, 72.</ref> - drži, ki je svoj najboljši izraz našla pri kristjanih, ki so jih mučili v areni. Tudi [[Acta martyrum|mučeniška literatura]] ponuja "podrobne, resnično bujne opise telesnega trpljenja"<ref>Edwards, str. 212.</ref> in je včasih postala priljubljena zvrst, ki se je včasih ni ločilo od izmišljenih zgodb.<ref>Bowersock, G.W. (1995). ''Martyrdom and Rome''. Cambridge University Press. str. 25–26.</ref><ref>Cavallo, str. 79</ref><ref>Huber-Rebenich, Gerlinde (1999). "Hagiographic Fiction as Entertainment". V ''Latin Fiction: The Latin Novel in Context''. Routledge. str. 158–178.</ref><ref>Llewelyn, S.R., Nobbs, A.M. (2002). "The Earliest Dated Reference to Sunday in the Papyri". V ''New Documents Illustrating Early Christianity''. Wm. B. Eerdmans. str. 109.</ref><ref>Hildebrandt, Henrik (2006). "Early Christianity in Roman Pannonia—Fact or Fiction?" V ''Studia Patristica: Papers Presented at the Fourteenth International Conference on Patristic Studies Held in Oxford 2003''. Peeters. str. 59–64.</ref><ref>Ando, str. 382.</ref> ==== Osebni trening in športne igre ==== [[Slika:Children_games_Louvre_Ma99.jpg|sličica|Fantje in dekleta, ki igrajo igre z žogo (relief iz [[Louvre|Louvra]] iz 2. stoletja)]] V množini se ''ludi'' skoraj vedno nanaša na obsežne predstave z velikim številom gledalcev. Edinstveni ''ludus'' (predstava, igra, šport, vadba), je imel širok spekter pomenov, kot so 'besedna igra', 'gledališka predstava', 'družabna igra', 'osnovna šola' in celo 'šola za usposabljanje gladiatorjev' (kot v ''Ludusu Magnusu'', največjem tovrstnem vadbenem centru v Rimu).<ref>''Oxford Latin Dictionary''. Oxford: Clarendon Press, 1982, 1985. str. 1048–1049</ref><ref>Habinek (2005), str. 5, 143.</ref> Dejavnosti za otroke in mladino so vključevale vrtenje obročev in metanje astragalov (štirikotni deli stopal drobnice). Otroški sarkofagi pogosto prikazujejo igranje iger. Dekleta so imela punčke, običajno dolge od 15 do 16 cm, s spojenimi okončinami, izdelane iz materialov, kot so les, [[terakota]], zlasti pa iz [[Rezbarjenje v slonovini|kosti in slonovine]].<ref>Rawson (2003), str. 128.</ref> Igre z žogo vključujejo ''trigon'', ki je zahteval spretnost, in ''harpastum'', bolj grob šport.<ref>{{Navedi časopis|last=McDaniel|first=Walton Brooks|year=1906|title=Some Passages concerning Ball-Games|url=https://archive.org/details/jstor-282704|journal=Transactions and Proceedings of the American Philological Association|volume=37|pages=[https://archive.org/details/jstor-282704/page/n1 121]–134|doi=10.2307/282704|jstor=282704}}</ref> Hišni ljubljenčki se pogosto pojavljajo na otroških spominih in v literaturi, vključujejo pa ptice, pse, mačke, koze, ovce, zajce in gosi.<ref>Rawson (2003), str. 129–130.</ref> [[Slika:Casale_Bikini_modified.jpg|levo|sličica|Mozaik "Dekleta v bikiniju" iz [[Villa Romana del Casale|vile del Casale]], [[Sicilija (rimska provinca)|rimska Sicilija]], 4. stoletje]] Po obdobju pubertete je bila večina fizične vadbe za moške vojaške narave. [[Marsovo polje, Rim|Campus Martius]] v Rimu je bil prvotno vadbeno polje, kjer so mladi moški razvijali spretnosti konjeništva in bojevanja. Tudi lov je veljal za primerno zabavo. Po [[Plutarh|Plutarhovem]] poročanju konzervativni Rimljani niso odobravali atletike v grškem slogu, ki je promovirala lepo telo, in so obsojali Neronova prizadevanja za izvedbo gimnastičnih iger na grški način.<ref>Eyben, Emiel (1977). ''Restless Youth in Ancient Rome''. Routledge. str. 79–82, 110.</ref> Nekatere ženske so se usposabljale za telovadke in plesalke, redkeje pa za gladiatorke. Znameniti mozaik ''Dekleta v bikiniju'' prikazuje mlade ženske, ki se ukvarjajo z umetelnimi vadbami, ki bi jih lahko primerjali z [[Ritmična gimnastika|ritmično gimnastiko]].<ref>{{Navedi časopis|last=Lee, H.|year=1984|title=Athletics and the Bikini Girls from Piazza Armerina|journal=Stadion|volume=10|pages=45–75}}; M. Torelli. "Piazza Armerina: Note di iconologia". V ''La Villa romana del Casale di Piazza Armerina''. G. Rizza. Catania, 1988. str. 152.</ref><ref>Dunbabin, Katherine M.D. (1999). ''Mosaics of the Greek and Roman World''. Cambridge University Press. str. 133. {{ISBN|0-521-00230-3}}.</ref> Ženske so na splošno spodbujali k ohranjanju zdravja z dejavnostmi, kot so igranje z žogo, plavanje, hoja, glasno branje (kot dihalna vaja), vožnja v vozilih in potovanja.<ref>Hanson, Ann Ellis (1991). "The Restructuring of Female Physiology at Rome". V ''Les écoles médicales à Rome''. Université de Nantes. str. 260, 264.</ref> [[Slika:Roman_Game_of_12_Lines_Board_-_Aphrodisias.jpg|sličica| Kamnita igralna deska iz [[Afrodizija|Afrodisije]]; deske so lahko bile tudi lesene ali luksuzne, izdelane iz dragih materialov, na primer iz slonovine; igralne ploščice so bile iz kosti, stekla ali poliranega kamna, lahko so bile tudi pobarvane ali poslikane<ref name="games">{{Navedi časopis|last=Austin|first=R. G.|year=2009|title=Roman Board Games. II|journal=Greece and Rome|volume=4|issue=11|pages=76–82|doi=10.1017/S0017383500003119|jstor=640979}}</ref>]] Ljudje vseh starosti so igrali [[Igra na deski|družabne igre]], v katerih sta se dva igralca pomerila med seboj. Mednje sta spadali strateška igra ''latrunculi'' (napadalci), v kateri sta nasprotnika usklajevala gibanje in zajemanje več igralnih kosov, ter ''XII skripte'', ki vključujejo [[Igralna kocka|kocke]] in razporejanje kosov na mrežo črk ali besed.<ref>{{Navedi časopis|last=Austin|first=R. G.|year=1934|title=Roman Board Games. I|url=https://archive.org/details/sim_greece-rome_1934-10_4_10/page/24|journal=Greece and Rome|volume=4|issue=10|pages=24–34|doi=10.1017/s0017383500002941|jstor=641231}}</ref> Igra, imenovana ''alea'' (kocka) ali ''tabula'' (deska), s katero je bil razvpito zasvojen cesar [[Klavdij I.|Klavdij]], je bila morda podobna [[Backgammon|backgammonu]] s skodelico kock ''(pyrgus)''.<ref name="games"/> Kockanje kot oblika iger na srečo je bilo vprašljivega slovesa, je pa bilo priljubljena zabava med decembrskim festivalom [[Saturnalije]] s karnevalskim vzdušjem, ko so postale družbena pravila bolj sproščena. === Oblačenje === [[Slika:Roman_fresco_Villa_dei_Misteri_Pompeii_004.jpg|levo|sličica| Ženske s stenske poslikave v [[Vila misterijev, Pompeji|Vili skrivnosti]] v Pompejih]] [[Slika:Emonec_replika_5787.JPG|thumb|left|200px|Replika kipa rimskega patricija v značilni [[Toga|togi]]; [[Kongresni trg]], Ljubljana]] {{multiple image | width = 100 | footer = Cesar Klavdij je nosil zgodnjo cesarsko togo in palij, kot ga je nosil duhovnik [[Serapis]], <ref> Sodobna kopija izvirnika iz 2. stoletja iz [[Louvre]].</ref> | image1 = Togato con tesa dell'imperatore claudio, inv. 2221.JPG | alt1 = | caption1 = | image2 = | alt2 = | caption2 = <small>''Toga (levo)<br />in pallium''</small> }} V statusno zavedni družbi, kakršna je bila Rimsko cesarstvo, so oblačila in osebni okraski sogovorniku nedvoumno sporočali namige o bontonu pogovora z nosilcem.<ref>Gagarin, str. 230.</ref> Nošenje pravilnih oblačil naj bi odražalo urejeno družbo v dobrem stanju.<ref name="coon">Coon, Lynda L. (1997). ''Sacred Fictions: Holy Women and Hagiography in Late Antiquity''. University of Pennsylvania Press. str. 57–58.</ref> [[Toga]] je bila značilno nacionalno oblačilo rimskega moškega, vendar je bila težka in nepraktična. Nosila se je predvsem na političnih dogodkih, verskih obredih in obiskih sodišča.<ref>Vout, str. 216.</ref><ref name="bieber">{{Navedi časopis|last=Bieber, Margarete|year=1959|title=Roman Men in Greek Himation ''(Romani Palliati)'' a Contribution to the History of Copying|url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-american-philosophical-society_1959-06-15_103_3/page/n54|journal=Proceedings of the American Philosophical Society|volume=103|issue=3|pages=374–417|jstor=985474}}</ref> Običajna oblačila Rimljanov so bila temna ali pisana. Najpogostejša moška oblačila so bile tunike, plašči in v nekaterih pokrajinah hlače.<ref>Vout, str. 218.</ref> Študije o tem, kako so se Rimljani oblačili v vsakdanjem življenju, ovira pomanjkanje neposrednih dokazov, saj lahko portretiranje prikazuje osebo v oblačilih s simbolično vrednostjo (npr. v svečanih oblačilih), preživeli tekstil iz tega obdobja pa je redek.<ref>Vout, str. 204–220, zlasti str, 206, 211.</ref><ref>Métraux, Guy P.R. (2008). "Prudery and ''Chic''. V "Late Antique Clothing" v ''Roman Dress and the Fabrics of Roman Culture''. University of Toronto Press. str. 286.</ref> Osnovno oblačilo vseh Rimljanov, ne glede na spol ali premoženje, je bila preprosta tunika z rokavi. Dolžina se je razlikovala glede na uporabnika: moška je dosegla sredino goleni, vojaška je bil nekoliko krajša; ženska je padala do stopal, otroška pa do kolena.<ref name="Ref-1">Gagarin, str. 231.</ref> Tunike revnih ljudi in delovnih sužnjev so bile izdelane iz grobe volne v dolgočasnih naravnih odtenkih, pri čemer je bila dolžina določena z vrsto dela, ki so ga opravljali. Tanjše tunike so bile narejene iz lahke volne ali platna. Moški, ki je pripadal senatorskemu ali viteškemu redu, je nosil tuniko z dvema vijoličnima črtama (''clavi''), vtkanima navpično v tkanino: širši kot je trak, višji je status uporabnika. Preko tunike so lahko nosili druga oblačila. [[Toga]] je bila okoli šest metrov dolg kos blaga iz bele volne, ki je ni bilo mogoče obleči oziroma oviti brez pomoči.<ref>Vout, str. 216</ref> [[Kvintilijan]] v svojem delu podrobno opisuje, kako bi moral javni govornik prilagoditi svoje geste glede na svojo togo.<ref name="coon"/><ref name="bieber"/><ref>Kvintilijan, ''Institutio Oratoria'' 11.3.137–149</ref> V umetnosti je toga prikazana z daljšim koncem, potopljenim med stopala, globoko ukrivljenim pregibom spredaj in čebulico z zavihkom na sredini. Draperije so sčasoma postale bolj zapletene in strukturirane, tkanina pa je v poznejših obdobjih tvorila tesen zvitek čez prsni koš.<ref>Métraux, Guy P.R. (2008) "Prudery and ''Chic'' in Late Antique Clothing," in ''Roman Dress and the Fabrics of Roman Culture''. University of Toronto Press. pp. 282–283.</ref> ''Togo praetexta'', z [[Škrlat|vijolično ali rdečevijolično]] črto, ki je predstavljala nedotakljivost, so nosili otroci, ki niso bili polnoletni, sodniki kure in državni duhovniki. Samo cesar je lahko nosil povsem vijolično togo ''(toga picta)''.<ref>Cleland, Liza (2007) ''Greek and Roman Dress from A to Z''. Routledge. p. 194.</ref> V 2. stoletju so se pričeli pojavljati podobe cesarjev in vladajoče moške elite med nošnjo [[palij]]a, prvotno grškega plašča (''himation''), tesno napetega okoli telesa. V paliju so upodobljene tudi ženske. [[Tertulijan|Tertulijan]] je menil, da je palij, v nasprotju s togo, primerno oblačilo tako za kristjane kot za izobražene ljudi, saj je bil povezan s filozofi.<ref name="coon"/><ref name="bieber"/><ref>Tertullian, ''De Pallio'' 5.2</ref> Do 4. stoletja je togo bolj ali manj nadomestil palij kot oblačilo, ki je poosebljalo družbeno enotnost.<ref>Vout, p. 217.</ref> Rimski stili oblačil so se sčasoma spreminjali, čeprav ne tako hitro kot danes.<ref>Gagarin, p. 232.</ref> V obdobju [[dominat]]a so oblačila, ki so jih nosili vojaki in vladni birokrati, postala zelo okrašena, na tunike in ogrinjala pa so bili napleteni tkani ali vezeni trakovi ''(clavi)'' in krožne okrogle obrobe ''(orbiculi)''. Ti dekorativni elementi so bili sestavljeni iz geometrijskih vzorcev, stiliziranih rastlinskih motivov in v bolj dodelanih primerih človeških ali živalskih figur.<ref>D'Amato, Raffaele (2005) ''Roman Military Clothing (3) AD&nbsp;400 to 640''. Osprey. pp. 7–9. {{ISBN|184176843X}}.</ref> Uporaba svile se je sčasooma povečevala in dvorjani poznejšega cesarstva so pogosto nosili dodelane svilene halje. Militarizacija rimske družbe in upadanje kulturnega življenja, ki temelji na urbanih idealih, so vplivali na oblačilne navade: birokrati in vojaki so pričeli nositi težke pasove v vojaškem slogu, togo pa opuščati.<ref>Wickham, Chris (2009) ''The Inheritance of Rome''. Penguin Books. p. 106. {{ISBN|978-0-670-02098-0}}</ref> == Umetnost == {{glavni|Rimska umetnost}} [[Slika:Zeffiro-e-clori---pompeii.jpg|levo|sličica| ''Poroka Zephyrus in Chloris'' (54–68 n. št., [[Pompejski slog|Pompejski četrti slog]]) v poslikanih arhitekturnih ploščah iz Casa del Naviglio]] Ljudje, ki so obiskvali ali živeli v Rim ali v mestih po vsem cesarstvu, so vsak dan videvali umetnost v različnih slogih in oblikah. Javna ali uradna umetnost - vključno s [[Rimsko kiparstvo|kiparstvom]], spomeniki, kot so zmagovalni stebri ali [[Slavolok|slavoloki]] in ikonografija na kovancih - se pogosto analizira glede na njen zgodovinski pomen ali kot izraz imperialne ideologije.<ref>Kousser, str. 1.</ref><ref>Potter (2009), str. 75–76.</ref> V cesarskih javnih kopališčih si je tudi manj premožen državljan lahko ogledoval stenske slike, [[Rimski mozaik|mozaike]], kipe in notranjo dekoracijo, ki so bili pogosto zelo kakovostni.<ref>Potter (2009), str. 82–83.</ref> V zasebni sferi predmeti, narejeni za verske posvetitve, pogrebne spomine, domačo rabo in trgovino, kažejo različne stopnje umetniške kakovosti in spretnosti.<ref>Gazda, Elaine K. (1991). "Introduction". V ''Roman Art in the Private Sphere: Architecture and Décor of the Domus, Villa, and Insula''. University of Michigan Press. str. 1–3. {{ISBN|047210196X}}.</ref> Premožni člani družbe so svoje spoštovanje do kulture obeleževali s slikarstvom, kiparstvom in dekorativnimi umetnostmi na svojem domu - čeprav se nekatera prizadevanja sodobnim gledalcem in nekaterim starodavnim poznavalcem zdijo bolj naporna kot okusna.<ref>Paul Zanker. ''Pompeii: Public and Private Life''. Prevod Deborah Lucas Schneider. Harvard University Press, 1998. str. 189.</ref> [[Starogrška umetnost|Grška umetnost]] je močno vplivala na rimsko tradicijo in nekateri najbolj znani primeri grških kipov so znani le iz rimskih cesarskih kopij in občasnih opisov v grškem ali latinskem literarnem viru.<ref>Kousser, str. 4–5, 8.</ref> Kljub visoki vrednosti umetniških del so imeli tudi znani umetniki med Grki in Rimljani nizek družbeni ugled, saj so imeli umetnike za obrtnike, obrtnike pa za ročne delavce. Hkrati pa so prepoznavali raven spretnosti, potrebne za kakovostno delo, in ta spretnost celo veljala za božanski dar.<ref>[[#Gagarin|Gagarin]], str. 312–313.</ref> === Portretiranje === {{glavni|Rimski portreti|Fajumski portreti}} {{multiple image | width = 125 | footer = Dva portreta iz okoli leta 130: cesarica Vibia Sabina (levo); Antinous Mondragone, eden od Hadrijanovih najlepših moških spremljevalcev | image1 = Busto de Vibia Sabina (M. Prado) 01.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Antinous Mandragone profil.jpg | alt2 = | caption2 = }} Portreti, ki so preživeli predvsem v obliki kiparskih upodobitev, so bili najbolj pogosta oblika umetnosti v dobi cesarstva. Portreti v avgustovskem obdobju kažejo mladostne in [[Klasicizem (umetnost)|klasične razsežnosti]], ki se kasneje razvijejo v mešanico realizma in idealizma.<ref>{{Navedi časopis|last=Toynbee|first=J. M. C.|date=December 1971|title=Roman Art|url=https://archive.org/details/sim_classical-review_1971-12_21_3/page/439|journal=The Classical Review|volume=21|issue=3|pages=439–442|doi=10.1017/S0009840X00221331|jstor=708631}}</ref> Za republikanske portrete je bil značilen naturalističen pristop, toda že v 2. stoletju pred našim štetjem so včasih za upodabljanje zmagovitih osvajalskih generalov uveljavljali grško načelo o junaški goloti.<ref>Zanker, Paul (1988). ''The Power of Images in the Age of Augustus''. University of Michigan Press. str. 5ff.</ref> Cesarski portretni kipi so glavo prikazovali kot zrelo, celo skorjasto, na vrhu golega ali polkrožnega telesa, ki je gladko in mladostno s popolno mišično strukturo; portretno glavo so pogosto celo dodali telesu, ustvarjenemu za drug namen.<ref>Gagarin, str. 451.</ref> Oblečeno v togo ali vojaške oznake telo sporoča rang ali področje delovanja, ne pa lastnosti posameznika.<ref>Fejfer, Jane (2008). ''Roman Portraits in Context''. Walter de Gruyter. str. 10.</ref> Ženske iz cesarjeve družine so bile pogosto upodobljene oblečene kot boginje ali božje poosebitve, kot je [[Paks (boginja)|Pax]] ('Mir'). Portretiranje v slikarstvu predstavljajo predvsem [[Fajumski portreti|portreti iz Fajuma]], ki prikazujejo egiptovsko in rimsko tradicijo spominjanja na mrtve z realističnimi slikarskimi tehnikami cesarstva. Portretna skulptura iz marmorja je bila obarvana in čeprav so sledovi barve stoletja preživeli le v sledovih, [[fajumski portreti]] razlagajo, zakaj so se starodavni literarni viri čudili realizmu umetniških upodobitev.<ref>Gagarin, str. 453.</ref> [[Slika:Drunken_satyr_MAN_Napoli_Inv5628_n01.jpg|levo|sličica| Bronasti ''Pijani satir'', izkopan v Herkulaneju in razstavljen v 18. stoletju, je poznejšim kiparjem vzbudil zanimanje za podobne 'brezskrbne' teme.<ref>Mattusch, Carol C. (2005). ''The Villa dei Papiri at Herculaneum: Life and Afterlife of a Sculpture Collection''. Getty Publications. str. 322.</ref>]] === Kiparstvo === {{glavni|Rimsko kiparstvo}} Primerov rimskega kiparstva je ohranjenega veliko, čeprav pogosto v poškodovanem ali razdrobljenem stanju, vključno s samostoječimi kipi in kipci iz marmorja, brona in [[Antična rimska keramika|terakote]] ter [[Relief (umetnost)|reliefi]] iz javnih zgradb, templjev in spomenikov, kot so [[Ara Pacis Augustae|Ara Pacis]], [[Trajanov steber]] in [[Titov slavolok, Rim|Titov slavolok]]. Niše v amfiteatrih, kot je Kolosej, so bile prvotno napolnjene s kipi,<ref>[[#Kousser|Kousser]], p. 13</ref><ref>Strong, Donald (1976, 1988) ''Roman Art''. Yale University Press. 2nd ed., p. 11.</ref> in negovan vrt nikakor ni bil popoln brez kipov.<ref>Gagarin, pp. 274–275.</ref> V svetiščih so bili razstavljene kultne upodobitve božanstev, pogosto delo slovitih kiparjev.<ref>Gagarin, p. 242.</ref> Religioznost Rimljanov je spodbujala izdelavo okrašenih oltarjev, majhnih predstavitev božanstev za gospodinjsko svetišče ali zaobljube in druge predmete za posvečevanje v svetiščih. Božanski in mitološki liki so dobivali tudi posvetne, šaljive in celo nespodobne upodobitve. [[Slika:Grande_Ludovisi_Altemps_Inv8574.jpg|sličica| Na Ludovisijevem sarkofagu, primeru bojnih prizorov, pogostih v [[Kriza tretjega stoletja|krizi tretjega stoletja]], Rimljani in Goti, ki se zvijajo in izkazujejo čustveno plat, napolnijo površino na popolnoma antiklasični način.<ref>Kleiner, Fred S. (2007) ''A History of Roman Art''. Wadsworth. p. 272.</ref>]] ==== Sarkofagi ==== {{glavni|Sarkofag}} Za obdobje od 2. do 4. stoletja so značilni izredno izrezljani marmornati in apnenčasti [[Sarkofag|sarkofagi]].<ref>Zahra Newby (2011). "Myth and Death: Roman Mythological Sarcophagi". V ''A Companion to Greek Mythology''. Blackwell. str. 301.</ref> Ohranjenih je vsaj 10.000 sarkofagov.<ref>Elsner, str. 1.</ref> Čeprav so najpogosteje prikazovali mitološke prizore,<ref>Elsner, str. 12.</ref> relief sarkofaga imenujejo »najbogatejši posamezni vir rimske ikonografije«<ref>Elsner, str. 14.</ref> in lahko prikazuje tudi pokojnikovo poklicno ali življenjsko pot, vojaške prizore in druge predmete. Iste delavnice so izdelovale sarkofage tudi z judovskimi ali krščanskimi podobami.<ref>|Elsner, str. 1, 9.</ref> [[Slika:Primavera_di_Stabiae.jpg|levo|sličica|''Primavera iz Stabiae'', morda boginja [[Flora]]]] === Slikarstvo === {{glavni|Rimska umetnost}} Veliko tega, kar je znano o rimskem slikarstvu, temelji na notranji dekoraciji zasebnih domov, še posebej ohranjenih z izbruhom Vezuva leta 79 našega štetja v [[Pompeji|Pompejih]] in [[Herkulanej|Herkulaneju]]. Poleg okrasnih robov in plošč z geometrijskimi ali rastlinskimi motivi, stenske poslikave prikazujejo prizore iz mitologije in gledališča, pokrajine in vrtove, rekreacijo in javne igre, delo in vsakdanje življenje ter odkrito pornografijo. Ptice, živali in morsko življenje so pogosto upodobljeni do realističnih podrobnosti. Edinstven vir judovskega figurativnega slikarstva v času cesarstva je [[Dura-Europos|sinagoga v mestu Dura-Europos]], ki so jo poimenovali 'Pompeji sirske puščave'<ref>By Michael Rostovtzeff v Robin M. Jensen (1999). "The Dura-Europos Synagogue, Early-Christian Art and Religious Life in Dura Europos". V ''Jews, Christians and Polytheists in the Ancient Synagogue: Cultural Interaction during the Greco-Roman Period''. Routledge. str. 154.</ref> Sinagoga je bila uničena sredi 3. stoletja, ko so mesto uničili Perzijci.<ref>Hachlili, Rachel (1998). ''Ancient Jewish Art and Archaeology in the Diaspora''. Brill. str. 96ff.</ref><ref>Schreckenberg, Heinz and Schubert, Kurt (1991). ''Jewish Historiography and Iconography in Early and Medieval Christianity''. Fortress Press. str. 171ff.</ref> === Mozaik === {{glavni|Rimski mozaik}} [[Slika:Neptune_Roman_mosaic_Bardo_Museum_Tunis.jpg|sličica| Talni mozaik ''[[Neptun (mitologija)|Neptunovo zmagoslavje]]'' iz afriškega mesta Proconsularis (današnja [[Tunizija]]), ki praznuje kmetijski uspeh z alegorijami letnih časov, rastlinjem, delavci in živalmi, ki so v sobi vidni z več vidikov (pozno 2. stoletje)<ref name="Mosaic p. 463">Gagarin, str. 463.</ref>]] [[Mozaik|Mozaiki]] so med najbolj trajnimi rimskimi okrasnimi umetninami in jih najdemo na površinah tal in drugih preživelih arhitekturnih značilnostih, kot so stene, obokani stropi in stebri. Najpogostejša oblika je mozaik v mozaikih, oblikovan iz enotnih kosov ''([[Tesera|tesserae]])'' materialov, kot sta kamen in steklo.<ref>Gagarin, str. 459.</ref> Mozaike so običajno izdelovali na kraju samem, včasih pa so jih sestavili in poslali kot že pripravljene plošče. Mozaično delavnico je vodil mojster umetnik ''(Pictor),'' ki je delal z dvema stopnjama pomočnikov.<ref>|Gagarin, str. 459–460.</ref> Figurativni mozaiki si s slikarstvom delijo številne teme in v nekaterih primerih upodabljajo vsebino v skoraj enakih kompozicijah. Čeprav se geometrijski vzorci in mitološki prizori pojavljajo po vsem cesarstvu, se izražajo tudi lokalne posebnosti. V severni Afriki, ki je še posebej bogat vir mozaikov, so lastniki stanovanj pogosto izbirali prizore življenja na svojih posestvih, lova, kmetijstva in lokalnih divjih živali.<ref name="Mosaic p. 463">Gagarin, str. 463.</ref> Obilni in pomembni primeri rimskih mozaikov prihajajo tudi iz današnje Turčije, Italije, južne Francije, Španije in Portugalske. Tako je npr. iz [[Antiohija|Antiohije]] znanih več kot 300 mozaikov iz 3. stoletja.<ref>{{Navedi splet|title=Antioch and the Bath of Apolausis - History of the excavations|url=https://www.getty.edu/publications/romanmosaics/catalogue/excavations-antioch/|website=J. Paul Getty Museum|accessdate=16. junija 2020}}</ref> ''Opus sectile'' je sorodna tehnika, pri kateri se ploščat kamen, običajno obarvan marmor, natančno razreže v oblike, iz katerih nastanejo geometrijski ali figurativni vzorci. Ta težja tehnika je bila zelo cenjena in je v 4. stoletju postala še posebej priljubljena za luksuzne površine, katerih obilen primer je bazilika Junija Bassa.<ref>Dunbabin, Katherine M.D. (1999). ''Mosaics of the Greek and Roman World''. Cambridge University Press. str. 254ff. {{ISBN|0-521-00230-3}}.</ref> === Dekorativne umetnosti === {{glavni|Rimsko steklo|Zlato steklo| Antična rimska keramika}} Dekorativna umetnost za luksuzne potrošnike je vključevala fino keramiko, srebrne in bronaste posode in pripomočke ter steklovino. Izdelava lončenine običajne kakovosti je bila pomembna za trgovino in zaposlovanje, prav tako steklarska in kovinsko predelovalna industrija. Uvoz je spodbudil nova regionalna proizvodna središča. Južna Galija je postala vodilni proizvajalec drobnejše keramike z rdečim sijajem ''([[terra sigillata]]),'' ki je bila v Evropi v 1. stoletju najpogostejše trgovsko blago.<ref>Gagarin, str. 202.</ref> Za pihanje stekla so Rimljani menili, da izvira iz Sirije v 1. stoletju pr. n. št. V 3. stoletju n. št. sta po finem steklu postala znana Egipt in [[Porenje]].<ref>Butcher, Kevin (2003). ''Roman Syria and the Near East''. Getty Publications. str. 201ff. {{ISBN|0-89236-715-6}}.</ref><ref>Bowman, str. 421.</ref> <gallery mode="packed" heights="130"> File:Transparent blue glass bowl Emona.jpg|Steklena posoda iz najdišča pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani (izkopano 2019) File:Skyphos Boscoreale Louvre Bj2367.jpg|Srebrni [[skifos]] iz [[Zaklad iz Boscoreale|zaklada iz Boscoreala]] (zgodnje 1. st.) File:Céramique sigillée Metz 100109 2.jpg|Fina okrašena galsko-rimska ''[[terra sigillata]]'' posoda File:Boucles d'oreilles 3ème siècle Musée de Laon 030208.jpg|Zlati uhani z dragulji, 3. st. File:Roman diatretglas.jpg|Čaša v okovju iz Kölna iz sredine 4. stoletja. Zbirka Staatliche Antikensammlung, München </gallery> === Igralske umetnosti === V rimski tradiciji, v precejšnji meri izposojeni od Grkov, so literarno gledališče izvajale moške skupine, ki so uporabljale obrazne maske s pretirano mimiko, ki je občinstvu omogočalo, da 'vidi', kako se počuti lik. Takšne maske so bile občasno tudi specifične za določeno vlogo, igralec pa je lahko nato igral več vlog zgolj s preklapljanjem mask. Ženske vloge so igrali moški v drag preobleki (''travesti''). Tradicija rimskega literarnega gledališča je v latinski literaturi še posebej dobro zastopana s tragedijami [[Lucij Anej Seneka|Seneke]]. Vendar okoliščine, v katerih so bile izvedene Senekine tragedije, niso jasne; znanstvena ugibanja segajo od minimalno uprizorjenih branj do celotnih produkcijskih podvigov. Bolj kot literarno gledališče je bilo žanrsko kljubujoče ''gledališče mimus'', v katerem so se prepletali vnaprej zapisani scenariji in prosta improvizacija, tvegani jezik in šale, seksualni prizori, akcijske sekvence in politična satira, skupaj s plesnimi vložki, žongliranjem, akrobacijami, hojo po napeti vrvi, striptizom, in plesočimi medvedi.<ref>{{Navedi časopis|last=Fantham|first=R. Elaine|year=1989|title=Mime: The Missing Link in Roman Literary History|journal=The Classical World|volume=82|issue=3|pages=153–163|doi=10.2307/4350348|jstor=4350348}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Slater|first=William J.|year=2002|title=Mime Problems: Cicero ''Ad fam''. 7.1 and Martial 9.38|journal=Phoenix|volume=56|issue=3/4|pages=315–329|doi=10.2307/1192603|jstor=1192603}}</ref><ref>Potter (1999), str. 257.</ref> Za razliko od literarnega gledališča so ''mimus'' igrali brez mask in v igranju spodbujali slogovni realizem. Ženske vloge so izvajale ženske, ne moški.<ref>Gian Biagio Conte (1994). ''Latin Literature: A History''. Johns Hopkins University Press. str. 128.</ref> ''Mimus'' je bil povezan z žanrom, imenovanim ''pantomimus'', zgodnja oblika baleta, ki ni vseboval govorjenega dialoga. ''Pantomimus je'' združil izrazni ples, instrumentalno glasbo in zapet [[libreto]], pogosto mitološki, ki je lahko bil tragičen ali komičen.<ref>{{Navedi časopis|last=Franklin|first=James L.|year=1987|title=Pantomimists at Pompeii: Actius Anicetus and His Troupe|url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-philology_spring-1987_108_1/page/95|journal=The American Journal of Philology|volume=108|issue=1|pages=95–107|doi=10.2307/294916|jstor=294916}}</ref><ref>Starks, John H. Jr. (2008). "Pantomime Actresses in Latin Inscriptions". V ''New Directions in Ancient Pantomime''. Oxford University Press. str. 95, 14ff.</ref> [[Slika:Choregos_actors_MAN_Napoli_Inv9986.jpg|sličica| Moška gledališka skupina, ki se pripravlja na maskirano predstavo na mozaiku Hiše tragičnega pesnika]] Čeprav sta v rimski kulturi včasih veljala za tuji prvini, sta bila glasba in ples v Rimu prisotna že od najstarejših časov.<ref name="#9">Naerebout, str. 146.</ref> Glasba je bila običajna na pogrebih; na ''[[avlos]]'', leseno pihalo, so igrali ob žrtvovanjih, da bi preprečili slabe vplive.<ref name="klar">{{Navedi časopis|last=Ginsberg‐Klar|first=Maria E.|year=2010|title=The archaeology of musical instruments in Germany during the Roman period|journal=World Archaeology|volume=12|issue=3|pages=313–320|doi=10.1080/00438243.1981.9979806|jstor=124243}}</ref> Pesem (''carmen'') je bila sestavni del skoraj vseh družabnih priložnosti. Mešani otroški pevski zbor je leta 17 pred našim štetjem javno izvedel ''posvetno Oro'' [[Horacij]], ki jo je naročil Avgust. Glasba naj bi odražala urejenost vesolja in je bila povezana predvsem z matematiko in znanjem.<ref>Habinek (2005), str. 90ff.</ref> Igrali so na različna lesena pihala, trobila in druga glasbila, kot so [[Strunska glasbila|brenkala]], (na primer ''[[Starogrška kitara|cithara]]'') in tolkala.<ref name="klar"/> ''Cornu'', dolg cevast kovinski pihalni inštrument, ki se je zavil okoli glasbenikovega telesa, so uporabljali za vojaško signalizacijo in na paradah. Ta glasbila najdemo tudi v delih cesarstva, od koder niso izvirala, in kažejo, da je bila glasba med vidiki rimske kulture, ki se je širila po provincah. Glasbila so pogosto upodobljena v rimski umetnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Musicians and Musical Instruments in Roman and Early Byzantine Mosaics of the Land of Israel: Sources, Precursors and Significance|publisher=Tel Aviv University|last=Sonia Mucznik}}</ref> Hidravlične cevne orgle (''hydraulis'') so bile eden najpomembnejših tehničnih in glasbenih dosežkov antike in so spremljale gladiatorske igre in prireditve v amfiteatru ter odrske predstave. Bile so med glasbili, na katera je igral cesar Neron.<ref name="klar"/> Čeprav nekaterih oblik plesa včasih niso odobravali, saj so jih imeli za nerimske ali nemoške, je bil ples vgrajen v verske obrede arhaičnega Rima, kot so plešoči oboroženi salijski duhovniki in brata Arval, duhovništva, ki so se v času Principata obudila.<ref>Naerebout, str. 146ff.</ref> Ekstatični ples je bil značilnost mednarodnih skrivnostnih religij, zlasti kulta [[Kibela|Kibele,]] in so ga izvajali njeni evnuhi duhovniki Galli<ref>Naerebout, str. 154, 157.</ref> in [[Izida|Isis]]. V sekularnem kraljestvu so bile izjemno priljubljene plesalke iz [[Sirija (rimska provinca)|Sirije]] in [[Cádiz]]a.<ref>Naerebout, str. 156–157.</ref> Tako kot gladiatorji so bili tudi ''zabavljači'' v očeh zakona malo boljši od sužnjev, četudi so bili tehnično svobodni. 'Zvezde' pa so lahko uživale precejšnje bogastvo in slave in so se družbeno in pogosto spolno mešale z višjimi sloji, vključno s cesarji.<ref>{{Navedi časopis|last=Richlin, Amy|year=1993|title=Not before Homosexuality: The Materiality of the ''cinaedus'' and the Roman Law against Love between Men|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-sexuality_1993-04_3_4/page/539|journal=Journal of the History of Sexuality|volume=3|issue=4|pages=539–540|jstor=3704392}}</ref> Nastopajoči so se podpirali z oblikovanjem cehov in preživelo je več spominskih obeležij za člane gledališke skupnosti.<ref>Csapo, Eric and Slater, William J. (1994). ''The Context of Ancient Drama''. University of Michigan Press. str. 377.</ref> Gledališče in ples so krščanski polemiki v obdobju poznega cesarstva pogosto obsojali,<ref name="#9"/> kristjane, ki so plesno tradicijo in glasbo vključevali v svoje bogoslužne prakse, pa so [[cerkveni očetje]] imeli za pretresljivo poganske.<ref>Ramsay MacMullen (1984). ''Christianizing the Roman Empire: (A. D. 100–400)''. Yale University Press. str. 74–75, 84.</ref> [[Avguštin iz Hipona|Sveti Avguštin]] naj bi rekel, da je pripeljati klovne, igralce in plesalce v hišo enako kot povabiti v tolpo nečistih duhov.<ref>As quoted by Alcuin, ''Epistula'' 175 ''(Nescit homo, qui histriones et mimos et saltatores introduct in domum suam, quam magna eos immundorum sequitur turba spiritum)''</ref><ref>Hen, Yitzhak (1995) ''Culture and Religion in Merovingian Gaul, AD 481–751''. Brill. str. 230.</ref> == Pismenost, knjige in izobraževanje == [[Slika:Meister_des_Porträts_des_Paquius_Proculus_001.jpg|sličica| Ponos pismenosti je bil prikazan v portretiranju skozi embleme branja in pisanja, kot v tem primeru para iz Pompejev (Portret Paquiusa Procula)]] Današnje ocene povprečne [[Pismenost|stopnje pismenosti]] v cesarstvu se gibljejo med 5 in 30 % ali več, deloma v odvisnosti od opredelitve 'pismenosti'.<ref>Johnson (2009), str. 3–4.</ref><ref name="kraus">{{Navedi časopis|last=Kraus, T.J.|year=2000|title=(Il)literacy in Non-Literary Papyri from Graeco-Roman Egypt: Further Aspects of the Educational Ideal in Ancient Literary Sources and Modern Times|journal=Mnemosyne|volume=53|issue=3|pages=322–342 (325–327)|doi=10.1163/156852500510633|jstor=4433101}}</ref><ref>Peachin, str. 89, 97–98.</ref> Rimska obsedenost z dokumenti in javnimi napisi kaže na visoko vrednost pisane besede.<ref>Mattern, Susan P. (1999). ''Rome and the Enemy: Imperial Strategy in the Principate''. University of California Press. str. 197.</ref><ref name="morgan">Morgan, Teresa (1998). ''Literate Education in the Hellenistic and Roman Worlds''. Cambridge University Press. str. 1–2.</ref><ref>Johnson (2009), str. 46ff.</ref><ref>Peachin, str. 97.</ref><ref>Clifford Ando poses the question as "what good would 'posted edicts' do in a world of low literacy?' in Ando, str. 101.</ref> Cesarska birokracija je bila tako odvisna od pisanja, da je [[Talmud|babilonski Talmud]] izjavil, da ''"če bi bila vsa morja črnilo, vse trstičje pero, vse nebo [[pergament]] in vsi ljudje pisarji, ne bi mogli zapisati celotnega obsega skrbi rimske vlade"''.<ref>Ando, str. 86–87.</ref> Zakone in ukaze so objavili v pisni obliki in jih javno brali. Nepismenim rimskim podložnikom so uradniki, na primer uradni pisarji, prepisovali ali pisali njihove uradne dokumente.<ref>Ando, str. 101.</ref> Javna umetnost in verski obredi so bili načini za sporočanje imperialne ideologije ne glede na sposobnost branja.<ref>Ando, str. 152, 210.</ref> Rimljani so imeli obsežen duhovniški arhiv, po celotnem cesarstvu pa so se pojavljali napisi v povezavi s kipi in majhnimi zaobljubami, ki so jih navadni ljudje posvetili božanskim, pa tudi na zaveznih tablicah in drugih 'čarobnih urokih', z na stotine primerov, zbranih v grških ''Magičnih papirusih''.<ref>Mary Beard (1991). "Ancient Literacy and the Written Word in Roman Religion". V ''Literacy in the Roman World''. University of Michigan Press. str. 59ff</ref><ref>Dickie, Matthew (2001). ''Magic and Magicians in the Greco-Roman World''. Routledge. str. 94–95, 181–182, 196.</ref><ref>Potter (2009), str. 555</ref><ref>Harris, str. 29, 218–219.</ref> Vojska je pripravila ogromno pisnih poročil in službenih zapisov.<ref>Phang, Sara Elise (2011). "Military Documents, Languages, and Literacy". V ''A Companion to the Roman Army''. Blackwell. str. 286–301.</ref> Pismenost v vojski je bila presenetljivo visoka.<ref>Mattern, ''Rome and the Enemy,'' str. 197.</ref> Urbani grafiti, ki vključujejo literarne citate, in nizkokakovostni napisi z napačno črkovanimi črkami in solecizmi kažejo na priložnostno pismenost neelit.<ref>Harris, str. 9, 48, 215, 248, 258–269.</ref><ref>Johnson (2009), str. 47, 54, 290ff.</ref><ref>Antonio Varone. ''Erotica Pompeiana: Love Inscriptions on the Walls of Pompeii'' ("L'Erma" di Bretschneider, 2002). str. 300.</ref><ref name="curchin"/> Poleg tega je bilo računanje potrebno pri vseh oblikah poslovanja. <ref>Mattern. ''Rome and the Enemy''. str. 197.</ref> Sužnji so bili v velikem številu sposobni številskih operacij in pismeni, nekateri pa so bili celo zelo izobraženi.<ref>[[#Gagarin|Gagarin]], str. 19–20.</ref> Knjige so bile drage, saj so morali pisarji ''"vsak izvod posebej zapisati na zvitek papirusa (volumen)"''.<ref name="j17">Johnson (2010). str. 17–18.</ref> [[Kodeks]], knjiga z na hrbtu zvezanima platnicama, je bila v času pesnika Marciala (1. stoletje n. št.) še vedno novost.<ref>Martial, ''Epigrams'' 1.2 in 14.184–92.</ref><ref>Cavallo, str. 83–84.</ref> Kodeks je konec 3. stoletja nadomestil ''volumen'',<ref>Cavallo, str. 84–85.</ref> ki je postal običajna oblika knjig s krščansko vsebino. Tržna proizvodnja knjig se je začelo v obdobju pozne republike.<ref name="m253">Marshall, str. 253.</ref> Do 1. stoletja n. št. so bile nekatere soseske v Rimu znane po svojih knjigarnah (''tabernae librariae''), ki so jih našli tudi v zahodnih provincialnih mestih, kot je Lugdunum (današnji [[Lyon]], Francija).<ref>Cavallo, str. 71.</ref><ref>Marshall, str. 253.</ref> Kakovost urejanja se je močno spreminjala in nekateri starodavni avtorji so se že pritoževali nad napakami, ki jih naprej širijo kopije,<ref>Strabon 13.1.54, 50.13.419; Martial, ''Epigrams'' 2.8; [[Lukijan]], ''Adversus Indoctum'' 1</ref> pa tudi na [[Plagiatorstvo|plagiatorstvo]] in [[Literarna potegavščina|ponarejanje]], ker ni bilo [[Avtorske pravice|zakona o avtorskih pravicah]]. Vrednost kvalificiranega sužnja prepisovalca knjig (''servus litteratus'') so ocenjevali na znesek do 100.000 [[Sesterc|sestercev]].<ref>Seneca, ''Epistulae'', 27.6f.</ref><ref>Marshall, str. 254.</ref> [[Slika:Wachstafel_rem.jpg|levo|sličica| Rekonstrukcija pisalne table: ''pisalo'' je bilo uporabljeno za vpisovanje črk v voščeno površino za osnutke, priložnostne pisanje pisem in šolska dela, medtem ko so bila besedila, ki naj bi bila trajna, kopirana na papirus.]] Zbiratelji so si opremili osebne knjižnice<ref>Marshall, str. 252–264.</ref>, kot je vila Papirusov v Herkulaneju. Izvrstna knjižnica je veljala kot del kulturnega preživljanja prostega časa (''otium''), povezanega z načinom življenja vile.<ref>Cavallo, str. 67–68.</ref> Pomembne zbirke so pritegnile lastne učenjake; [[Lukijan]] se je norčeval iz najemniških grških intelektualcev, ki so se navezovali na filistejske rimske pokrovitelje.<ref>Marshall, str. 257, 260.</ref> Posamezni dobrotniki so lokalno skupnost obdaril s knjižnico: [[Plinij mlajši|Plinij Mlajši]] je mestu Comum poklonil knjižnico v vrednosti 1 milijon sestercev, skupaj s še 100.000 sesterci za njeno vzdrževanje.<ref>Plinij, ''Epistulae'' 1.8.2; ''Corpus Inscriptionum Latinarum (CIL)'' 5.5262.</ref><ref>Marshall, str. 255.</ref> Cesarske knjižnice, ki so bile nameščene v državnih zgradbah, so bile za uporabnike privilegij in so predstavljale literarni vir, iz katerega je bilo mogoče izključiti neugledne ali neprimerne pisce.<ref>Marshall, 261–262.</ref><ref>Cavallo, str. 70.</ref> Knjige, ki so jih proglasili za subverzivne, so lahko javno zažgali.<ref>Tacitus, ''Agricola'' 2.1 in ''Annales'' 4.35 in 14.50; Pliny the Younger, ''Epistulae'' 7.19.6; Suetonius, ''Augustus'' 31, ''Tiberius'' 61.3, in''Caligula'' 16</ref> Literarna besedila so pogosto glasno brali ob obrokih ali v bralnih skupinah.<ref>Johnson (2009), str. 114ff, 186ff.</ref><ref>Potter (2009), str. 372.</ref> Znanstveniki, kot je [[Plinij starejši|Plinij Starejši]], so se ukvarjali z večopravilnostjo, tako da so jim dela na glas brali, ko so jedli, se kopali ali potovali, v času, ko so svojim sekretarjem morda narekovali osnutke ali zapiske.<ref>Johnson (2010) str. 14.</ref> Večdelne ''Podstrešne noči avtorja'' Aulusa Gelliusa je razširjeno raziskovanje, kako so Rimljani gradili svojo literarno kulturo.<ref>Johnson (2009), str. 320ff.</ref> Udeležba pri javnih branjih se je širila od 1. do 3. stoletja, in čeprav so tisti, ki so brali iz užitka, ostali manjšina, niso bili več omejeni na prefinjeno vladajočo elito. Razvoj bralne kulture je odražal družbeno pretočnost cesarstva kot celote in se je izkazoval preko razvoja potrošnike literature, namenjene zabavi.<ref>Cavallo, str. 68–69, 78–79.</ref> Ilustrirane knjige, vključno s tistimi z erotično vsebino, so bile priljubljene, vendar jih ohranjeni fragmenti slabo predstavljajo.<ref>Cavallo, str. 81–82.</ref> === Osnovna izobrazba === [[Slika:Roman_school.jpg|sličica| ''Učitelj z dvema učencema,'' tretji prispe s svojim ''loculusom'', pisalnim etuijem, ki bi vseboval pisala, lonček za črnilo in gobo za odpravljanje napak<ref>Peachin, str. 95.</ref>]] Tradicionalno rimsko izobraževanje je bilo moralno in praktično. Zgodbe o moških in ženskah ali opozorilne zgodbe o posameznih neuspehih naj bi ''vzbudile rimske vrednote (mores maiorum)''. Starši in družinski člani naj bi bili vzorniki, starši, ki so se preživljali z lastnim delom, pa so svoje veščine prenašali na svoje otroke, ki so se lahko tudi vključili v vajeništvo in se tako izpopolnili v obrti ali trgovini.<ref>Peachin, str. 84–85.</ref> Formalno izobraževanje je bilo na voljo le otrokom iz družin, ki so ga lahko plačevale, pomanjkanje državnih posegov v dostop do izobraževanja pa je prispevalo k relativno nizki stopnji pismenosti.<ref>Laes, str. 108</ref><ref name="p89">Peachin, str. 89.</ref> Majhnim otrokom so znanje posredovali učitelji (''pedagogus),'' redkeje učiteljice (''pedagoga),'' pogosto grški suženj ali nekdanji suženj.<ref>Laes, str. 113–116.</ref> Pedagog je bil otrokov varuh in mentor in ga učil tudi samodiscipline in javnega vedenja.<ref>Peachin, str. 90, 92.</ref> Cesar [[Julijan Odpadnik|Julijan]] se je z naklonjenostjo in hvaležnostjo spominjal svojega pedagoga Mardonija, gotskega [[Evnuh|evnuha]], sužnja, ki ga je vzgajal od 7. do 15. leta, sicer pa so bili pedagogi malo spoštovani.<ref>Laes, str. 116–121.</ref> Osnovno izobraževanje iz branja, pisanja in računanja je za privilegirane otroke običajno potekalo doma, tako da so njihovi starši najeli ali kupili učitelja.<ref>Peachin, str. 87–89.</ref> Drugi so obiskovali šole, ki so bile javne, četudi jih država ni podpirala. Organizirali so jih posamezni učitelj (''ludimagister''), ki so nato prejemali honorarje od nekaterih staršev.<ref>Laes, str. 122.</ref> Otroci domačih sužnjev (''vernae'') so se lahko šolali doma ali v javnih šolah.<ref name="p90">Peachin, str. 90.</ref> Šole so v času cesarstva postale številčnejše in otrokom povečale možnosti za pridobitev izobrazbe. Šolanje je lahko redno potekalo v najetem prostoru ali v kateri koli razpoložljivi javni zgradbi, včasih tudi na prostem. Fantje in deklice so se osnovno izobraževali na splošno od 7. do 12. leta, vendar razredi niso bili ločeni glede na razred ali starost.<ref>Laes, str. 107–108, 132.</ref> Za družbeno ambiciozne učence je bilo nujno dvojezično izobraževanje v grščini in latinščini. [[Kvintilijan]] ponuja najobsežnejšo teorijo osnovnošolskega izobraževanja v latinski literaturi. Po Kvintilijanu ima vsak otrok rojeni ''ingenij,'' nadarjenost za učenje ali jezikovno inteligenco, ki je pripravljena za gojenje in izostritev, kar dokazuje sposobnost otroka, da si zapomni in posnema. Otrok, nezmožen za učenje, je redek. Kvintilijanu je ''ingenij'' predstavljal možnost za razvoj, ki se najbolje uresniči v družbenem okolju šole. Zavzemal se je za šolanje na domu, spoznal pomembnost igre pri otrokovem razvoju<ref>Bloomer, W. Martin (2011). ''The School of Rome: Latin Studies and the Origins of Liberal Education''. University of California Press, 2011. str. 93–99; Morgan. ''Literate Education in the Hellenistic and Roman Worlds''. str. 250.</ref> in odklanjal telesno kaznovanje, ker je odvračalo ljubezen do učenja. Njegovo odklanjanje telesnega kaznovanja je bilo v nasprotju s prakso, saj so v večini rimskih osnovnih šol počasne in moteće otroke pri pouku udarjali s palico (''ferulo'') ali brezovo šibo.<ref>Peachin, str. 93–94.</ref> === Nadaljnja izobrazba === [[Slika:Plato's_Academy_mosaic_from_Pompeii.jpg|sličica| Mozaik iz Pompejev, ki prikazuje [[Platonova Akademija|Platonovo akademijo]]]] Pri starosti 14 let so se fantje iz višjih družbenih razredov udeležili obreda prehoda v odraslost in se začeli pod mentorstvom starejšega družinskeg člana ali družinskega prijatelja učiti vodilnih vlog v političnem, verskem in vojaškem življenju.<ref>Peachin, str. 88, 106.</ref> Visokošolsko izobraževanje je vsebovalo tudi slovnico in retoriko.<ref>Laes, str. 109.</ref> Slovnica je zajemala predvsem grško in latinsko književnost, zgodovino, geografijo, filozofijo ali matematiko pa so uporabljali kot pripomoček za razlago besedil.<ref>Laes, str. 132.</ref> Z Avgustovim vzponom so postali del učnega načrta tudi sodobni latinski avtorji, kot sta bila [[Vergilij]] in [[Livij]].<ref>Potter (2009), str. 439, 442.</ref> ''Retor'' je bil učitelj govorništva in javnega nastopanja. Umetnost govora (''ars dicendi'') je bila zelo cenjena kot znak družbene in intelektualne večvrednosti, ''eloquentia'' (govorna sposobnost, zgovornost) pa je veljala za 'lepilo' civilizirane družbe.<ref>Peachin, str. 102–103, 105.</ref> Retorika ni poudarjala znanja, čeprav je potrebovala sklicevanje na literarne vire,<ref>Peachin, str. 104–105.</ref> temveč način izražanja za izboljšanja ugleda, ki je odlikoval tiste, ki so imeli družbeno moč.<ref>Peachin, str. 103, 106.</ref> Starodavni model retoričnega treninga - zadržanost, hladnost pod pritiskom, skromnost in dober humor - se je v 18. stoletju uveljavil kot zahodni izobraževalni ideal.<ref>Peachin, str. 107.</ref> Latinski izraz ''illiteratus'' (grško ''agrammatos'', slovensko ''nepismen'') lahko pomeni 'nevešč branja in pisanja' ali 'pomanjkanje kulturne zavesti ali prefinjenosti'.<ref name=":6">Harris, str. 5</ref> Visokošolsko izobraževanje je spodbujalo karierno napredovanje, zlasti za pripadnike viteškega sloja v carski službi: ''"zgovornost in učenje sta bila znaka dobro vzgojenega človeka in vredni nagrade."''<ref>{{Navedi časopis|last=Saller|first=R. P.|year=2012|title=Promotion and Patronage in Equestrian Careers|journal=Journal of Roman Studies|volume=70|pages=44–63|doi=10.2307/299555|jstor=299555}}</ref> Pesniku [[Horacij]]u je vrhunsko izobrazbo omogočil njegov oče, uspešen osvobojen suženj.<ref>Armstron, David (2010). "The Biographical and Social Foundations of Horace's Poetic Voice". ''A Companion to Horace''. Blackwell. str. 11</ref><ref>Lyne, R.O.A.M. (1995). ''Horace: Beyond the Public Poetry''. Yale University Press. str. 2–3.</ref><ref>Peachin, str. 94.</ref> Urbane elite so si po vsem cesarstvu delile literarno kulturo, prežeto z grškimi izobraževalnimi ideali (''paideia'').<ref>Potter (2009), p. 598.</ref> Helenistična mesta so sponzorirala visokošolske šole kot izraz doseženega kulturnega razvoja.<ref>Laes, pp. 109–110.</ref> Mladi moški iz Rima, ki so si želeli pridobiti najvišjo stopnjo izobrazbe, so pogosto odhajali v tujino, da bi študirali retoriko in filozofijo, večinoma v eno od več grških šol v Atenah. Vzhodni učni načrt je bolj verjetno vključeval glasbo in telesno vzgojo ter pismenost in računanje. Vespazijan je po helenističnem modelu v Rimu ustanovil katedre slovnice, latinske in grške retorike in filozofije ter učiteljem omogočil posebne oprostitve davkov in zakonskih kazni. Učitelji osnovnih šol teh ugodnosti niso dobili. Kvintilijan je postal prvi predstojnik katedre za slovnico.<ref name="#10">Gagarin, str. 19.</ref> V vzhodnem cesarstvu je bil Beritus (sodobni [[Bejrut]]) nenavadno mesto, saj so tam poučevali v latinščini, zaslovel pa je po svoji šoli rimskega prava.<ref>Gagarin, str. 18.</ref> Kulturno gibanje, znano kot drugo sofistično (1.–3. stoletje n. št.), je spodbujalo asimilacijo grških in rimskih družbenih, izobraževalnih in estetskih vrednot. Grške prvine, zaradi katerih so kritizirali Nerona, so se od [[Hadrijan|Hadrijana]] naprej štele za sestavne dele cesarske kulture.<ref>''Being Greek under Rome: Cultural Identity, the Second Sophistic and the Development of Empire''. Ur. Simon Goldhill. Cambridge University Press, 2001; ''Paideia: The World of the Second Sophistic''. Ur. Barbara E. Borg. De Gruyter, 2004; Tim Whitmarsh. ''The Second Sophistic''. Oxford University Press, 2005.</ref> === Izobražene ženske === [[Slika:Herkulaneischer_Meister_002.jpg|sličica| Portret pismene ženske iz Pompejev (okoli 50 n. št.)]] Pismene ženske niso bile samo izobražene aristokratke, ampak tudi ženske iz nižjih družbenih slojev, usposobljene na primer za [[Kaligrafija|kaligrafinje]] in pisarke.<ref name="h122">Thomas Habinek (1998). ''The Politics of Latin Literature: Writing, Identity, and Empire in Ancient Rome''. Princeton University Press. str. 122–123</ref><ref>Rawson (2003), str. 80.</ref> ''Prijateljice'', ki jih navaja Avgustova ljubezenska poezija, čeprav izmišljene, predstavljajo ideal, da mora biti zaželena ženska izobražena, dobro podkovana v umetnosti in neodvisna.<ref>James, Sharon L. (2003). ''Learned Girls and Male Persuasion: Gender and Reading in Roman Love Elegy''. University of California Press. str. 21–25.</ref><ref>Johnson, W.R. "Propertius". str. 42–43; Sharon L. James. "Elegy and New Comedy". str. 262.</ref> Zdi se, da je bila izobrazba v času cesarstva običajna za hčere senatorskega in viteškega reda.<ref name="p90">Peachin, str. 90.</ref> Visoko izobražena ženska je bila v družbeno ambicioznih gospodinjstvih zelo cenjena, medtem ko je Martial izobraževanje žensk imel za nepotrebno razkošje. Ženska, ki je v antičnem svetu s svojo izobrazbo dosegla največjo prepoznavnost, je bila [[Aleksandrija|Aleksandrijka]] [[Hipatija]], ki je mlade moške izobraževala v matematiki, filozofiji in astronomiji ter rimskemu prefektu v Egiptu svetovala o politiki. Njen vpliv jo je spravil v konflikt z krščanskim aleksandrijskim škofom [[Ciril Aleksandrijski|Cirilom]], ki je bil morda vpleten v njeno smrt leta 415, ko se je zaradi napada krščanskih množic njeno življenje predčasno in nasilno končalo.<ref>Gagarin, str. 20.</ref> === Zaton pismenosti === Pismenost je začela upadati, morda dramatično, med družbeno-politično [[Kriza tretjega stoletja|krizo tretjega stoletja]].<ref>Harris, str. 3.</ref> Po pokristjanjevanju Rimskega cesarstva so kristjani in [[cerkveni očetje]] sprejemali in uporabljali latinsko in grško pogansko literaturo, filozofijo in naravoslovje kot prikaz sožitja s svetopisemskimi navedbami.<ref>{{Navedi knjigo|url=http://www.hup.harvard.edu/catalog.php?isbn=9780674057418|last=Numbers|first=Ronald|title=Galileo Goes to Jail and Other Myths about Science and Religion|page=18|publisher=Harvard University Press|year=2009|isbn=978-0-674-03327-6}}</ref> Edward Grant o tem piše: <blockquote>''"Ob popolnem zmagoslavju krščanstva konec četrtega stoletja bi se Cerkev morda odzvala proti grškemu poganskemu učenju na splošno in zlasti grški filozofiji, pri čemer je v slednjem ugotovila veliko nesprejemljivega ali morda celo žaljivega. Morda so si močno prizadevali zatirati pogansko učenje kot nevarnost za Cerkev in njene nauke.'' ''Toda niso. Zakaj ne?'' ''Morda je razlog za to počasno širjenje krščanstva. Po štirih stoletjih so se kristjani kot pripadniki ločene religije naučili živeti z grškim posvetnim učenjem in ga uporabljati v lastno korist. V njihovo izobrazbo je močno vstopila latinska in grška poganska literatura in filozofija... Čeprav so bili za kristjane nekateri vidiki poganske kulture in učenja nesprejemljivi, jih niso imeli za raka, ki ga je treba izrezati iz krščanskega telesa."''<ref>Grant, Edvard. (1996). ''The Foundations of Modern Science in the Middle Ages''. Cambridge University Press. str 4.</ref></blockquote> [[Julijan Odpadnik|Julijan]], edini cesar po Konstantinovi spreobrnitvi, ki je zavrnil krščanstvo, je kristjanom prepovedal poučevanje klasičnega učnega načrta z utemeljitvijo, da bi lahko slabo vplivali na duševnost mladine.<ref name="#10"/> Medtem ko je pisanje na zvitku poudarjalo nadaljevalno naravo daljšega besedila, je knjiga v obliki kodeksa spodbudila "delni" pristop k branju s citiranjem, razdrobljeno interpretacijo in izločanjem misli.<ref>Cavallo, str. 87–89.</ref> V 5. in 6. stoletju je zaradi postopnega zatona in končnega padca Zahodnega rimskega cesarstva branje postajalo redkejše tudi za tiste, ki so spadali v cerkveno hierarhijo.<ref>Cavallo, str. 86.</ref> V [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnem rimskem cesarstvu]], znanem tudi kot [[Bizantinsko cesarstvo]], se je branje nadaljevalo tudi v [[Srednji vek|srednjem veku]], saj je bilo izrednega pomena kot instrument bizantinske civilizacije.<ref>Cavallo, str. 15-16.</ref> == Književnost== [[Slika:Ovidiu03.jpg|sličica| Kip v Constanți v Romuniji (starodavna kolonija Tomis) v spomin na Ovidovo izgnanstvo]] V tradicionalnih literarnih krogih se obdobje pozne republike in vladavine cesarja Avgusta pojmuje kot "zlata doba" latinske književnosti. Besedila te dobe utelešajo klasične ideale "enotnosti celote, deleža delov in skrbno artikuliranje na videz brezšivne kompozicije".<ref>Roberts, str. 3.</ref> Trije najbolj znani klasični latinski pesniki - [[Vergilij]], [[Horacij]], in [[Publij Ovidij Naso|Ovid]] - pripadajo ravno temu obdobju. Vergilij je napisal pesnitev ''[[Eneida]]'' in ustvaril rimski nacionalni ep po vzoru [[Homer|grških homerskih epov]]. Horacij je izpopolnil uporabo grških besedilnih [[Metrika (književnost)|metrov]] v latinskih verzih. Ovidova erotična poezija je bila izjemno priljubljena, vendar je zašla v avgustovski program moralnega čiščenja; to je bil eden izmed navideznih vzrokov, zaradi katerega ga je cesar izgnal v Tomis (sodobna [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] (Constanța) v [[Romunija|Romuniji]]), kjer je ostal do konca svojega življenja. Ovidove ''[[Metamorfoze]]'' so bile neprekinjena pesem petnajstih knjig, ki so opisovale grško-rimsko mitologijo od nastanka vesolja do oboževanja Julija Cezarja. Ovidove različice [[Grška mitologija|grških mitov]] so postale eden glavnih virov kasnejše klasične mitologije, njegovo delo pa je bilo v [[Srednjeveška književnost|srednjem veku]] tako vplivno, da so 12. in 13. stoletje imenovali ''Ovidova doba''.<ref>''Aetas Ovidiana''; Charles McNelis, "Ovidian Strategies in Early Imperial Literature," in ''A Companion to Ovid'' (Blackwell, 2007), p. 397.</ref> Glavni avtor latinske proze avgustovske dobe je zgodovinar [[Tit Livij|Livij]], katerega poročilo o [[Ustanovitev Rima|ustanovitvi Rima]] in zgodnji zgodovini je postalo najbolj znana različica sodobne literature. V to obdobje spada tudi [[Vitruvij|Vitruvijeva]] knjiga ''De architectura'', edino celovito in ohranjeno delo o arhitekturi iz obdobja antike. Latinski pisatelji so bili prežeti z [[Starogrška književnost|grško literarno tradicijo]] in so prilagajali njene oblike in večino vsebine, vendar pa so Rimljani satiro obravnavali kot žanr, v katerem so presegli Grke. Horacij je napisal satirične verze, preden se je ustalil kot Avgustov dvorni pesnik, zgodnji Principat pa je ustvaril tudi satirika Perzija in Juvenala. Juvenalova pozija ponuja živahno starčevo perspektivo urbane družbe. Obdobje od sredine 1. stoletja do sredine 2. stoletja se običajno imenuje 'srebrna doba' latinske literature. V času Neronove vladavine so se razočarani pisatelji odzvali na samodrštvo.<ref>Roberts, str. 8.</ref> Trije vodilni pisatelji - [[Lucij Anej Seneka|Seneka]] kot filozof, dramatik in Neronov mentor, [[Mark Anej Lukan|Lucan]], njegov nečak, ki je Cezarjevo državljansko vojno upodobil v epski pesnitvi in romanopisec Petronij (''Satirikon'') so naredili samomor, potem ko so zašli v cesarjevo nemilost. Seneca in Lucan sta bila iz Hispanije, prav tako poznejši [[Epigram|epigramatik]] in zavzet družbeni opazovalec Martial, ki je izrazil svoj ponos nad svojo [[Keltiberi|celtibersko]] dediščino.<ref name="curchin"/> Martial in epski pesnik Statij, čigar pesniška zbirka ''Silvae'' je imela daljnosežen vpliv na renesančno literaturo,<ref>van Dam, Harm-Jan (2008). ''Wandering Woods Again: From Poliziano to Grotius''. V ''The Poetry of Statius''. Brill. str. 45ff.</ref> sta pisala v času vladavine cesarja [[Domicijan]]a. Tako imenovana srebrna doba je ustvarila več uglednih pisateljev, med njimi tudi enciklopedista [[Plinij starejši|Plinija Starejšega]], njegovega nečaka, znanega kot [[Plinij mlajši]] in zgodovinarja [[Publij Kornelij Tacit|Tacita]]. ''Naravna zgodovina'' Plinija Starejšega, ki je umrl med prizadevanji za pomoč ob nesrečnem izbruhu [[Vezuv|Vezuva]], je obsežna zbirka flore in favne, draguljev in mineralov, podnebja, medicine, čudakov narave, umetniških del in starin znanost. Tacitov ugled literarnega umetnika se ujema ali presega njegovo vrednost kot zgodovinarja;<ref>Jonathan Master, "The ''Histories''," in ''A Companion to Tacitus'' (Blackwell, 2012), p. 88.</ref> njegovo slogovno eksperimentiranje je ustvarilo »enega najmočnejših slogov latinske proze«.<ref>Sage, Michael M. (1990) "Tacitus' Historical Works: A Survey and Appraisal," ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'' II.33.2. str. 853.</ref> ''Dvanajst cezarjev'' njegovega sodobnika [[Svetonij|Svetonija]] je eden glavnih virov za cesarsko biografijo. Med cesarskimi zgodovinarji, ki so pisali v grščini, so [[Dionizij iz Halikarnasa]], judovski zgodovinar [[Jožef Flavij]] in senator [[Kasij Dion]]. Drugi pomembni grški avtorji cesarstva so biograf in antikvar [[Plutarh]], geograf [[Strabon]] in retorik in satirik [[Lukijan]]. Priljubljeni grški ljubezenski romani so bili del razvoja dolgoročnih obliki fantastičnih del, ki so zastopana v latinščini ki jih predstavljata Petronijev ''Satirikon'' in ''Zlata zadnjica'' pisca [[Apulej|Apuleja]]. Od 2. do 4. stoletja so krščanski avtorji, ki so postali latinski cerkveni očetje, v aktivnem dialogu s klasično tradicijo, znotraj katere so se izobraževali. [[Tertulijan]] iz rimske Afrike, spreobrnjen v krščanstvo, je bil Apulejev sodobnik in eden najzgodnejših proznih avtorjev, ki je vzpostavil izrazito krščanski glas. Po spreobrnitvi Konstantina v latinski literaturi prevladuje krščanski vidik.<ref>Albrecht, str. 1294.</ref> Ko se je govornik Simah zavzemal za ohranitev rimskih verskih tradicij, mu je dejansko nasprotoval [[Ambrož Milanski|Ambrož]], milanski škof in bodoči [[svetnik]] - razprava, ki so jo ohranili njihovi poslanci.<ref>Albrecht, str. 1443.</ref> [[Slika:Lipsanoteca_di_Brescia.jpg|sličica| [[Skrinja iz Brescie]], slonovina s biblijskimi podobami (konec 4. stoletja)]] V poznem 4. stoletju je [[Sveti Hieronim]] zapisal latinski prevod Biblije, ki je postala vzor kot ''[[Vulgata]]''. [[Avguštin iz Hipona]], še eden od cerkvenih očetov iz afriške province, je bil imenovan za »enega najvplivnejših pisateljev zahodne kulture«, njegove ''Izpovedi'' pa včasih veljajo za prvo avtobiografijo zahodne literature. V ''[[O Božjem mestu]]'' proti poganom Avguštin gradi vizijo večnega, duhovnega Rima, novega ''imperium sine fine'', ki bo presegel propadajoče cesarstvo. V nasprotju z enotnostjo klasične latinščine ima literarna estetika pozne antike [[Teselacija|preizkušeno]] kakovost, ki jo primerjajo z mozaiki, značilnimi za to obdobje.<ref name="r70">Roberts, str. 70.</ref> Stalno zanimanje za verske tradicije Rima pred krščansko prevlado se kaže v 5. stoletju, z ''Saturnalie'' pisca Macrobija in ''Poroki filologije in Merkurja'' avtorja Martiana Capella. Med pomembne latinske pesnike pozne antike spadajo Ausonij, [[Prudencij]], Claudijan in Sidonij Apollinaris. Ausonij (ok. 394), [[Bordeaux|bordojski]] vzgojitelj cesarja [[Gracijan (rimski cesar)|Gracijana]], je bil vsaj nominalno kristjan, čeprav v svojih občasno nespodobnih mešanih žanrih ohranja literarno zanimanje za grško-rimske bogove in celo druidizem. Cesarski [[Panegirik|panegirist]] Klavdijan (umrl 404) je bil ''vir illustris'', za katerega se zdi, da se ni nikoli spreobrnil. Prudencij (približno 413), rojen v [[Tarakonska Hispanija|Hispaniji Tarraconensis]] in goreč kristjan, je bil temeljito podkovan v pesnikih klasične tradicije<ref>Albrecht, str. 1359ff.</ref> in njihovo vizijo poezije kot spomenika nesmrtnosti spreminja v izraz pesnikovega prizadevanja za večno življenje, ki se konča s krščanskim odrešenjem.<ref>Marc Mastrangelo. ''The Roman Self in Late Antiquity: Prudentius and the Poetics of the Soul''. Johns Hopkins University Press, 2008. str. 3.</ref> Sidonij (umrl 486), po rodu iz Lugdunuma, je bil rimski senator in škof v [[Clermont-Ferrand|Clermontu]], ki je gojil tradicionalen način življenja v vili in opazoval, kako Zahodno cesarstvo podlega vpadom barbarov. Njegova poezija in zbrana pisma ponujajo edinstven pogled na življenje v pozni rimski Galiji z vidika človeka, ki je ''"preživel konec svojega sveta"''.<ref>Bowersock, str. 694</ref> [[Slika:Digenis Akritas Athens.jpg|thumb|Ep ''Digenes Akritas'', rokopis v Atenski narodni knjižnici]] V bizantinski književnosti so prepoznavni štirje različni kulturni elementi: grški, krščanski, rimski in orientalski. Bizantinsko književnost se pogosto razvršča v pet kategorij: zgodovinsko in letopisno, enciklopedijsko (med največje bizantinske enciklopediste spadajo patriarh [[Fotij]], [[Mihael Psel]] in [[Mihael Honijat]]) ter esejistično in posvetno pesništvo. Edina izvirna bizantinska junaška epska pesnitev je ''[[Digenes Akritas]]'' (grško Διγενής Ακρίτας), napisana v 11. ali 12. stoletju. Nastala je na izročilu akritskih pesmi, junaških pesmi, ki so opevale borbe bizantinskih graničarjev (akritov) z Arabci.<ref name="IV">{{navedi knjigo |last1=Ostrogorski |first1=Georgije |title=Istorija Vizantije |date=1998 |publisher=Narodna knjiga |location=Beograd |page=159}}</ref> Napisana je v tako imenovanem političnem stihu. <ref>Mango, Cyril A. (2002). The Oxford History of Byzantium. Oxford: Oxford University Press. str. 188. ISBN 0-19-814098-3.</ref> V preostalo kategorijo spadajo cerkvena in teološka književnost ter ljudska poezija. Od približno tri tisoč ohranjenih del bizantinske književnosti je samo tristo trideset del s posvetno poezijo, zgodovino, znanostjo in [[psevdoznanost]]jo.<ref name="IV"/> Posvetna bizantinska književnost je namreč najbolj cvetela od 9. do 12. stoletja, medtem ko se je cerkvena književnost (pridige, liturgične knjige in pesmi, teologija in verske razprave) razvila že mnogo prej. Njen najbolj viden predstavnik je bil [[Roman Melodist]].<ref>Byzantine Literature. Catholic Encyclopedia.</ref> == Verovanje == [[Slika:RMW_-_Opfernder_Togatus.jpg|sličica|Rimski duhovnik z glavo, ritualno prekrito z gubo toge, med darovanjem podaja ''[[patera|patero]]'', nizko skledo (2. – 3. stoletje)]] [[Slika:Siege_and_destruction_of_Jerusalem_(f._155v)_Cropped.jpg|sličica|Rimsko obleganje in uničenje Jeruzalema iz zahodnega verskega rokopisa, okrog 1504]] Religija v Rimskem cesarstvu je zajemala navade in prepričanja, ki so jih Rimljani šteli za svoja, pa tudi številne kulte, ki so jih prevzeli v Rimu ali jih izvajali ljudje po provincah. Rimljani so se imeli za visoko verne in so svoj uspeh kot svetovna sila pripisovali svoji kolektivni pobožnosti (''pietas'') pri ohranjanju dobrih odnosov z bogovi (''pax deorum''). Staro verovanje, za katero se domneva, da izhaja še iz časov najstarejših rimskih kraljev, je bila temelj ''mos maiorum'', 'poti prednikov' ali 'tradicije', ki je bila osrednja za rimsko identiteto. Načela, ki bi bilo podobno sodobni 'ločitvi cerkve in države', ni bilo. Duhovništvo državne vere so popolnjevali iz istega družbenega bazena moških, ki so opravljali tudi javne funkcije, v cesarski dobi pa je bil cesar [[Pontifex maximus|Pontifex Maximus]]. Rimska religija je bila praktična in pogodbena, temeljila je na načelu ''do ut des'' ('dajem, da lahko daš'). Religija je bila odvisna od znanja in pravilnega izvajanja molitve, obreda in žrtvovanja, ne od vere ali dogme, čeprav latinska literatura ohranja naučena ugibanja o naravi božanskega in njegovem odnosu do človeških zadev. Za navadne Rimljane je bila religija del vsakdanjega življenja.<ref name="r4">Rüpke, str. 4.</ref> Vsak dom je imel domače svetišče, v katerem so izvajali molitve in [[Libacija|poveličevali]] družinska domača božanstva. Sosedska svetišča in sveti kraji, kot so izviri in gaji, so se pojavljali v mestih. [[Apulej]] (2. stoletje) je opisoval vsakodnevno kakovost religije, ko je opazoval, kako se lahko ljudje, ki so šli mimo nekega kultnega kraja, zaobljubijo ali dajo sadje ali pa samo nekaj časa sedijo.<ref>Apuleius, ''Florides'' 1.1</ref><ref>Rüpke, str. 279.</ref> [[Rimski koledar]] je bil strukturiran okoli verskih obredov. V cesarski dobi so bili 135 dni v letu namenjeni verskim praznikom in igram (''[[ludi]])''.<ref>Matthew Bunson, ''A Dictionary of the Roman Empire'' (Oxford University Press, 1995), str. 246.</ref> Ženske, sužnji in otroci so sodelovali v številnih verskih dejavnostih. Po razpadu republike se je državna vera prilagodila podpori novemu cesarskemu režimu. Avgust je kot prvi rimski cesar obstoj samostojne vladavine podprl z obsežnim programom verskega preporoda in reform. Javne zaobljube, ki so jih pred njegovo dobo izrekali za varnost republike, so bile zdaj usmerjene v dobro cesarja. Tako imenovano 'čaščenje cesarja' je v velikem obsegu razširilo tradicionalno rimsko čaščenje mrtvih prednikov in ''Genija'', božanskega skrbnika vsakega posameznika. Po smrti je cesar z glasovanjem senata lahko postal državno božanstvo (''divus''). Cesarski kult, na katerega oblikovanje je vplival helenistični kult vladarja, je postal eden glavnih načinov, kako je Rim utrjeval svojo prisotnost v provincah in gojil skupno kulturno identiteto in zvestobo po vsem cesarstvu. Kulturna preteklost v vzhodnih provincah je omogočila hitro širjenje cesarskega kulta, geografsko vse do avgustovske vojaške naselbine v Najranu v današnji [[Saudova Arabija|Savdovi Arabiji]].<ref>Jawad Ali. ''Al-Mufassal fi Tarikh Al-'Arab Qabl Al-Islam'' (''Commentary on the History of the Arabs Before Islam''). Baghdad, 1955–1983; P. Harland. "Imperial Cults within Local Cultural Life: Associations in Roman Asia", originally published in ''Ancient History Bulletin / Zeitschrift für Alte Geschichte'' '''17''' (2003): 91–103.</ref> Zavrnitev državne religije je postala enaka izdaji cesarja. To je bil tudi osrednji vidik rimskega konflikta s krščanstvom, ki so ga Rimljani na začetku za razliko od kristjanov obravnavali kot obliko ateizma in novo ''obliko praznoverja''. [[Slika:HMB_-_Muri_statuette_group_-_Ensemble.jpg|levo|sličica|Kipci, ki predstavljajo rimska in galska božanstva, za osebno pobožnost v zasebnih svetiščih]] Rimljani so znani po velikem številu božanstev, ki so jih častili, zaradi česar so se posmehovali zgodnjekrščanskim polemikom.<ref>R.P.C. Hanson. ''The Christian Attitude to Pagan Religions up to the Time of Constantine the Great''; Carlos A. Contreras. ''Christian Views of Paganism''. V ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'' II.23.1 (1980). str. 871–1022.</ref> Ko so Rimljani svojo prevlado širili po vsem Sredozemskem svetu, je bila njihova politika na splošno namenjena absorbiranju božanstev in kultov drugih ljudstev, namesto da bi jih poskušali izkoreniniti.<ref>"This mentality," notes John T. Koch, "lay at the core of the genius of cultural assimilation which made the Roman Empire possible"; entry on "Interpretatio romana," in ''Celtic Culture: A Historical Encyclopedia'' (ABC-Clio, 2006), p. 974.</ref> Rim je spodbujal stabilnost med različnimi ljudstvi tako, da je podpiral njihovo versko dediščino in gradil templje lokalnim božanstvom, ki so oblikovala njihovo teologijo znotraj hierarhije rimske religije. Napisi po celotnem cesarstvu beležijo vzporedno čaščenje lokalnih in rimskih božanstev, vključno s posvetili Rimljanov lokalnim bogovom.<ref name="r4"/><ref>Isaac, Benjamin H. (2004). ''The Invention of Racism in Classical Antiquity''. Princeton University Press. str. 449.</ref><ref>Frend, W.H.C. (1967). ''Martyrdom and Persecution in the Early Church: A Study of Conflict from the Maccabees to Donatus''. Doubleday. str. 106.</ref><ref>Huskinson, Janet (2000). ''Experiencing Rome: Culture, Identity and Power in the Roman Empire''. Routledge. str. 261.</ref> Do vrhunca cesarstva so v Rimu in v provincah gojili številne kulte psevdo-tujih bogov (rimske ponovitve tujih bogov), med njimi kulte [[Kibela|Kibele]], [[Izida|Izide]], Epone in sončnih bogov, kot sta [[Mitraizem|Mitra]] in Sol Invictus, najdeno na severu do [[Rimska Britanija|Rimske Britanije]]. Ker Rimljani niso bili nikoli dolžni gojiti samo enega boga ali samo enega kulta, verska strpnost ni bila problem v smislu, da gre za konkurenco [[Monoteizem|monoteističnim]] verovanjem.<ref>{{Navedi časopis|last=Momigliano|first=Arnaldo|year=1986|title=The Disadvantages of Monotheism for a Universal State|url=https://archive.org/details/sim_classical-philology_1986-10_81_4/page/285|journal=Classical Philology|volume=81|issue=4|pages=285–297|doi=10.1086/367003|jstor=269977}}</ref> [[Slika:Statuetta_indiana_di_Lakshmi,_avorio,_da_pompei,_1-50_dc_ca.,_149425,_02.JPG|sličica|''Pompejski Lakšmi'', kip iz slonovine z [[Indijska podcelina|indijske podceline,]] najden v ruševinah [[Pompeji|Pompejev]]]] Skrivnostne religije, ki so ponujale odrešitve v posmrtnem življenju, so bile stvar osebne izbire posameznika, ki se je izvajala poleg opravljanja družinskih obredov in sodelovanja v javni veri. Skrivnosti pa so vključevale izključne prisege in tajnost, razmere, na katere so konservativni Rimljani sumničavo gledali kot na značilnosti 'magije', zarote (''coniuratio'') in subverzivne dejavnosti. Občasno in brutalno so poskušali zatreti vernike, katerih dejavnost bi morebiti lahko nakazovala, kot da ogrožajo tradicionalno moralo in enotnost. V Galiji so preverjali moč druidov, najprej s prepovedjo rimskim državljanom, da pripadajo redu, nato pa s popolno prepovedjo druidizma. Hkrati pa so v okviru cesarske teologije predelali keltske tradicije (''[[Interpretatio graeca|interpretatio romana]]''); nova galo-rimska religija se je združila s svojim glavnim mestom v svetišču Trije Galci v Lugdunumu (sodobni [[Lyon]], Francija).). Svetišče je služilo kot vzorec za zahodni kult kot obliko rimsko-provincialne identitete.<ref>Fishwick, Duncan (1991). ''The Imperial Cult in the Latin West: Studies in the Ruler Cult of the Western Provinces of the Roman Empire'', Vol. 1, Brill. pp. 97–149. {{ISBN|90-04-07179-2}}.</ref> [[Slika:Stele_Licinia_Amias_Terme_67646.jpg|levo|sličica| Ta pogrebna stela iz 3. stoletja je med najzgodnejšimi krščanskimi napisi, napisani v grščini in latinščini: okrajšava ''DM'' na vrhu se sicer nanaša na ''Di Manes'', tradicionalne rimske žgane pijače mrtvih, vendar pa napis spremlja [[Ihtis|krščansko simboliko rib]].]] [[Slika:Arch_of_Titus_Menorah.png|levo|sličica|Relief iz [[Titov slavolok, Rim|Titovega slavoloka]] v Rimu, ki prikazuje menoro in drugi plen iz jeruzalemskega templja, ki so ga nosili v [[Rimski triumf|rimskem triumfu]].]] Monoteistična strogost [[Judovstvo|judovstva]] je predstavljala težave za rimsko politiko, kar je nato občasno vodilo do kompromisov in odobritve posebnih izjem. Tertulijan je opozoril, da je bila judovska vera v nasprotju s kristjani veljala za ''religio licita'', 'zakonito vero'. [[Judovsko-rimske vojne|Do vojne med Rimljani in Judi]] je prišlo, ko so konflikti, tako politični kot verski, postali nerešljivi. Ko je [[Kaligula]] želel postaviti zlati kip svojega božanskega jaza v Jeruzalemski tempelj, je morebitno oskrunjenje in verjetno vojno preprečila le njegova pravočasna smrt.<ref>Ben-Sasson, H.H. (1976). ''A History of the Jewish People''. Harvard University Press. str. 254–256. {{ISBN|0-674-39731-2}}</ref> Obleganje Jeruzalema leta 70 n. št. je pripeljalo do opustošenja templja in razpršitve judovske politične moči. Krščanstvo se je kot judovska verska sekta pojavilo v [[Judeja (rimska provinca)|rimski provinci Judeji]] v 1. stoletju n. št. Religija se je postopoma razširila iz [[Jeruzalem]]a, sprva preko središč v [[Antiohija|Antiohiji]], nato preko [[Aleksandrija|Aleksandrijie]] in sčasoma po celotnem cesarstvu in tudi širše. Začasno dovoljena preganjanja so bila omejena in občasna, mučeništva pa so se najpogosteje dogajala pod nadzorom lokalnih uradnikov.<ref>Bowman, str. 616</ref><ref>Frend, W.H.C. (2006). ''Persecutions: Genesis and Legacy''. Cambridge History of Christianity: Origins to Constantine. Cambridge University Press. Vol. 1, str. 510. {{ISBN|0-521-81239-9}}.</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Barnes|first=T.D.|year=2012|title=Legislation against the Christians|journal=Journal of Roman Studies|volume=58|issue=1–2|pages=32–50|doi=10.2307/299693|jstor=299693}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Sainte-Croix, G.E.M de|year=1963|title=Why Were the Early Christians Persecuted?|journal=Past & Present|volume=26|pages=6–38|doi=10.1093/past/26.1.6}}</ref><ref>Musurillo, Herbert (1972) ''The Acts of the Christian Martyrs''. Oxford: Clarendon Press. pp. lviii–lxii</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Sherwin-White|first=A. N.|year=1952|title=The Early Persecutions and Roman Law Again|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-theological-studies_1952-10_3_2/page/n41|journal=The Journal of Theological Studies|volume=3|issue=2|pages=199–213|doi=10.1093/jts/III.2.199|jstor=23952852}}</ref> Prvo cesarsko preganjanje kristjanov se je zgodilo v času cesarja Nerona in je bilo omejeno na mesto Rim. [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]] poroča, da so po [[Požar v Rimu leta 64|velikem rimskem požaru]] leta 64 nekateri izmed prebivalcev za požar krivili Nerona in da je cesar skušal krivdo preusmeriti na kristjane.<ref name="annals-xv-44">Tacitus, ''Annals'' [[wikisource:The Annals (Tacitus)/Book 15#44|XV.44]]</ref> Po Neronu je v času vladavine cesarja [[Domicijan|Domicijana]]<ref>{{Navedi knjigo|last=Eusebius of Caesarea|authorlink=|title=Church History|year=425}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Smallwood|first=E.M.|year=1956|title='Domitian's attitude towards the Jews and Judaism|url=https://archive.org/details/sim_classical-philology_1956-01_51_1/page/n4|journal=Classical Philology|volume=51|pages=1–13|doi=10.1086/363978}}</ref> prišlo do naslednjega večjega preganjanja kristjanov; leta 177 se je zgodilo preganjanje v Lugdunumu (sedanji [[Lyon]]), galsko-rimski verski prestolnici. V preživelem pismu Plinija mlajšega, guvernerja [[Bitinija|Bitinije]], cesarju Trajanu je opisano njegovo preganjanje in usmrtitve kristjanov.<ref>Plinij, [http://www.mesacc.edu/~tomshoemaker/handouts/pliny.html Epistle to Trajan on the Christians] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110811045206/http://www.mesacc.edu/~tomshoemaker/handouts/pliny.html |date=2011-08-11 }}</ref> Decianovo preganjanje 246–251 je resno ogrozilo Cerkev, vendar je na koncu okrepilo krščansko kljubovanje.<ref>{{Navedi časopis|last=Frend|first=W.H.C.|year=195|title=The Failure of the Persecutions in the Roman Empire|journal=Past and Present|volume=16|issue=16|pages=10–30|doi=10.1093/past/16.1.10|jstor=650151}}</ref> Dioklecijan se je lotil [[Dioklecijanovo preganjanje|najhujšega preganjanja kristjanov]], ki je trajalo od leta 303 do 311. V začetku 4. stoletja je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] postal prvi cesar, ki se je spreobrnil v krščanstvo. Do zaključka 4. stoletja je krščanstvo postalo prevladujoča religija cesarstva. Cesar [[Julijan Odpadnik|Julijan]] je pod vplivom svojega svetovalca Mardonija s kratkotrajnim poskusom oživil tradicionalno in helenistično religijo ter hkrati potrdil poseben status judovstva, vendar je leta 380, s [[Solunski edikt|Solunskim ediktom]] v času cesarja Teodozija I. (po [[Bitka pri Mrzli reki]] v današnji Vipavski dolini), krščanstvo postalo uradno državno verstvo Rimskega cesarstva, za razliko od vseh drugih. Od 2. stoletja dalje so cerkveni očetje začeli obsojati vse ostale religije, ki so jih izvajali po vsem cesarstvu, kot 'poganske'.<ref>Bowersock, str. 625</ref> Zahteve tradicionalistov po verski strpnosti, (na primer senator Simmah, umrl 402), so zadušili s prizadevanji [[Papež Damaz I.|papeža Damaza I.]] in Ambroža Milanskega - rimski upravitelj (oz. cesar) je postal milanski škof (374–397); krščanski monoteizem je postal značilnost cesarjeve prevlade. Krščanske heretike in nekristjane so izločili iz javnega življenja ali jih preganjali, toda prvotna verska hierarhija Rima in številni vidiki njegovih poganskih obredov so vseeno vplivali na krščanske navade.<ref>Rüpke, str. 406–426</ref> Številna predkrščanska verovanja in prakse so tako v preoblečeni obliki preživeli v krščanstvu kot uradni cerkveni prazniki in lokalne navade. ==Kulturna zapuščina== Zaradi velikega obsega in dolžine obstoja Rimskega cesarstva so rimske upravne prakse in kultura močno in trajno vplivale na razvoj jezika, religije, [[Rimska umetnost|umetnosti]], [[Rimska arhitektura|arhitekture]], filozofije, [[Rimsko pravo|prava]] in oblik vladanja ne samo na ozemlju, ki ga je obsegalo, temveč tudi daleč preko meja. [[Latinščina|Jezik]] Rimljanov se je razvil v [[Romanski jeziki|romanske jezike]] srednjeveškega in modernega sveta, medtem ko je klasična grščina postala jezik Vzhodnega rimskega cesarstva. Sprejetje krščanstva v cesarstvu je privedlo do oblikovanja srednjeveškega krščanstva. [[Starogrška umetnost|Grška]] in [[rimska umetnost]] sta močno vplivali na [[Italijanska renesansa|italijansko renesanso]]. Rimska arhitekturna tradicija je služila kot osnova za [[Romanska arhitektura|romansko]], [[Renesančna arhitektura|renesančno]] in [[Neoklasicizem|neoklasično]] [[Arhitektura|arhitekturo]], močno pa je vplivala tudi na [[Islam|islamsko arhitekturo]]. Rimsko pravo ima naslednike v mnogih današnjih pravnih sistemih, na primer v [[Code civil|Napoleonovem zakoniku]], pa tudi v francoskem in italijanskem sodobnem pravu; rimske republiške institucije so pustile trajno zapuščino, ki je vplivala na srednjeveške italijanske mestne republike in [[Pomorske republike|države]], pozneje pa tudi na politično ureditev v ZDA in drugih modernih demokratičnih republikah == Politična zapuščina == {{multiple image | width = 150 | footer = Kongresna stavba ameriške zvezne države Virginia (levo), zgrajena konec 17. stoletja, oblikovno sledi zgledu [[Maison Carrée]], galsko-rimskega templja, zgrajenega okoli 16. leta pred našim štetjem v času cesarja Avgusta. | image1 = Richmond Virginia Capitol.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Maison Carrée (Nîmes).JPG | alt2 = | caption2 = }} Po padcu [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] si je status naslednice Rimskega cesarstva želelo prilastiti več držav. Srednjeveško [[Sveto rimsko cesarstvo]], poskus oživitve cesarstva na Zahodu, je bilo ustanovljeno leta 800, ko je [[Papež Leon III.|papež Leon III]] na božični dan kot rimskega cesarja kronal [[Franki|frankovskega]] kralja [[Karel Veliki|Karla Velikega]], čeprav se cesarstvo in cesarska uprava niso oblikovali še nekaj desetletij. Po padcu [[Konstantinopel|Carigrada]] se je [[Moskovska velika kneževina|rusko carstvo]] kot dedič [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne krščanske]] tradicije Bizantinskega cesarstva štelo za tretji Rim (Konstantinopel je bil drugi). Ti koncepti so znani kot ''translatio imperii''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Empire of Ancient Rome|first=Michael|last=Burgan|publisher=Infobase Publishing|year=2009|pages=113–114|isbn=978-1-4381-2659-3}}</ref> Ko so [[Osmansko cesarstvo|Osmani]], ki so svojo državo temeljili na bizantinskem vzoru, leta 1453 zavzeli Konstantinopel, je sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] mesto izbral za svojo prestolnico in trdil, da je zasedel prestol Rimskega cesarstva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Western Civilization: Beyond Boundaries, 1300–1815|url=https://archive.org/details/westerncivilizat0000unse_j6n6|last=Noble, Thomas F. X.|last2=Strauss, Barry|last3=Osheim, Duane J.|last4=Neuschel, Kristen B.|publisher=Cengage Learning|year=2010|page=352|isbn=978-1-4240-6959-0}}</ref> Šel je celo tako daleč, da je z namenom ponovne združitve cesarstva po vzoru imperialnega Rima sprožil invazijo na Italijo in v svojo prestolnico povabil evropske umetnike, vključno z [[Gentile Bellini|Gentilejem Bellinijem]].<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and Early Modern Europe|url=https://archive.org/details/ottomanempireear0000goff|last=Goffman, Daniel|publisher=Cambridge University Press|year=2002|page=[https://archive.org/details/ottomanempireear0000goff/page/107 107]}}</ref> Teritorialna zapuščina Rimskega cesarstva na Apeninskem polotoku je vplivala na italijanski nacionalizem in [[Risorgimento|združitev Italije]] (''[[Risorgimento]]'') leta 1861.<ref>{{Navedi knjigo|title=Italian Unification, 1820–71|url=https://archive.org/details/italianunificati0000coll|last=Collier, Martin|publisher=Heinemann|year=2003|page=[https://archive.org/details/italianunificati0000coll/page/22 22]|isbn=978-0-435-32754-5}}</ref> Nasledstvo Rimskega imperija si je lastila tudi fašistična ideologija, zlasti [[Italijanski imperij|Italijansko cesarstvo]] in [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]]. Na srednjeveškem Zahodu je Rim postal sopomenka za katoliško cerkev in rimskega papeža. Grška oblika imena, ''Romaioi'', je ostala vezana na grško govoreče krščansko prebivalstvo [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnega rimskega cesarstva]] in jo [[Grki]] še vedno uporabljajo.<ref>''History of Europe, The Romans''. Encyclopædia Britannica, 2008.</ref> V [[Politika in uprava Združenih držav Amerike|ZDA]] so bili [[Ustanovni očetje Združenih držav Amerike|ustanovitelji]] klasično izobraženi<ref>Briggs, Ward (2010). "United States". ''A Companion to the Classical Tradition''. Blackwell. str. 279ff.</ref> in so za znamenitosti in zgradbe v [[Washington]]u uporabili klasične vzorce, da bi se izognili [[Fevdalizem|fevdalnim]] in verskim povezavam z evropsko arhitekturo, kot so gradovi in katedrale.<ref name="Meinig">Meinig, D.W. (1986). ''The Shaping of America: A Geographical Perspective on 500 Years of History. Atlantic America, 1492–1800''. Yale University Press. Vol. 1. str. 432–435. {{ISBN|0-300-03882-8}}.</ref><ref name="vale">Vale, Lawrence J. (1992). ''Architecture, Power, and National Identity''. Yale University Press. str. 11, 66–67.</ref><ref>Mallgrave, Harry Francis (2005). ''Modern Architectural Theory: A Historical Survey, 1673–1968''. Cambridge University Press. str. 144–145.</ref><ref name="korn">Kornwall, James D. (2011). ''Architecture and Town Planning in Colonial North America''. Johns Hopkins University Press, vol. 3. str. 1246, 1405–1408. {{ISBN|0-8018-5986-7}}.</ref><ref>[[#Wood|Wood]], str. 73–74</ref><ref>Onuf, Peter S., Cole, Nicholas P. Uvod v ''Thomas Jefferson, the Classical World, and Early America''. University of Virginia Press. str. 5.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Dietler, Michael|title=Archaeologies of Colonialism: Consumption, Entanglement, and Violence in Ancient Mediterranean France|url=https://books.google.com/books?id=ILbXV8SV9e8C|year=2010|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-26551-6}}</ref> Pri oblikovanju svoje teorije mešane ustave so ustanovitelji iskali vzor v [[Atenska demokracija|atenski demokraciji]] in [[Rimska republika|rimski republiki]], pri čemer pa so rimskega cesarja šteli za primer tiranije.<ref>Briggs, W. (2010). "United States". V ''A Companion to the Classical Tradition''. Blackwell. str. 282–286.</ref><ref>[[#Wood|Wood]], str. 60, 66, 73–74, 239.</ref> == Glej tudi == * [[Zgodovina Rimskega cesarstva]] * [[Seznam rimskih cesarjev]] ==Opombe== {{sklici|group="op"}} == Sklici == {{sklici|2}} == Navedeni viri == {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo|ref=Abbott|author=Abbott, Frank Frost|year=1901|title=A History and Description of Roman Political Institutions|publisher=Elibron Classics|isbn=978-0-543-92749-1|author-link=}} * {{cite journal|last1=Adams|first1=J. N.|year=2003|title='Romanitas' and the Latin Language|url=https://archive.org/details/sim_classical-quarterly_2003-05_53_1/page/184|journal=The Classical Quarterly|volume=53|issue=1|pages=184–205|doi=10.1093/cq/53.1.184|jstor=3556490|ref=Adams}} * {{navedi knjigo|ref=Albrecht|author=Albrecht, Michael von|title=A History of Roman Literature: From Livius Andronicus to Boethius : with Special Regard to Its Influence on World Literature|url=https://books.google.com/books?id=DrYatgm2MWoC|year=1997|publisher=BRILL|isbn=978-90-04-10709-0|volume=2}} * {{navedi knjigo|ref=Ando|author=Ando, Clifford|title=Imperial Ideology and Provincial Loyalty in the Roman Empire|url=https://books.google.com/books?id=BXqIG1NIU2IC|date=2000|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-22067-6}} * {{navedi knjigo|ref=Auguet|author=Auguet, Roland|title=Cruelty and Civilization: The Roman Games|url=https://books.google.com/books?id=A-3BfuPqIeUC|date=2012|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-09343-3}} * {{navedi knjigo|ref=Boardman|editor=Boardman, John|title=The Cambridge Ancient History: The High Empire, A.D. 70–192|url=https://books.google.com/books?id=2pPxAAAAMAAJ|year=2000|publisher=Cambridge University Press|volume=Vol. 11|isbn=978-0-521-26335-1}} * {{navedi knjigo|ref=Bohec|author=Bohec, Yann Le|title=The Imperial Roman Army|url=https://books.google.com/books?id=r2hBqYtZWNEC|date=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-22295-2}} * {{navedi knjigo|author1=Bowersock, Glen Warren|author2=Brown, Peter|author3=Grabar, Oleg|title=Late Antiquity: A Guide to the Postclassical World|url=https://archive.org/details/lateantiquitygui00bowe|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/lateantiquitygui00bowe/page/625 625]|year=1999|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-51173-6|ref=Bowersock}} * {{navedi knjigo|ref=Bowman|editor1=Bowman, Alan|editor2=Garnsey, Peter|editor3=Cameron, Averil|title=The Cambridge Ancient History: Volume 12, The Crisis of Empire, AD 193–337|url=https://books.google.com/books?id=MNSyT_PuYVMC|date=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-30199-2}} * {{navedi knjigo|ref=Bradley|author=Bradley, Keith|title=Slavery and Society at Rome|url=https://books.google.com/books?id=xu3rkG9dVY8C|date=1994|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-37887-1}} * {{navedi knjigo|ref=Cavallo|author1=Cavallo, Guglielmo|author2=Chartier, Roger|title=A History of Reading in the West|url=https://books.google.com/books?id=doywQgAACAAJ|year=1999|publisher=Polity Press|isbn=978-0-7456-1936-1}} * {{navedi knjigo|ref=Clarke|author=Clarke, John R.|title=The Houses of Roman Italy, 100 B.C.-A.D. 250: Ritual, Space, and Decoration|url=https://books.google.com/books?id=4Q7qcegqaRYC|year=1991|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-08429-2}} * {{navedi knjigo|ref=Dyson|author=Dyson, Stephen L.|title=Rome: A Living Portrait of an Ancient City|url=https://books.google.com/books?id=wfN5dd5wbWgC|date=2010|publisher=JHU Press|isbn=978-1-4214-0101-0}} * {{navedi knjigo|ref=Edmondson|author=Edmondson, J.C.|chapter=Dynamic Arenas: Gladiatorial Presentations in the City of Rome and the Construction of Roman Society during the Early Empire|title=Roman Theater and Society|publisher=University of Michigan Press|year=1996}} * {{navedi knjigo|ref=Edwards|author=Edwards, Catharine|title=Death in Ancient Rome|url=https://books.google.com/books?id=Ioq6GmIyLQIC|year=2007|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-11208-5}} * {{navedi knjigo|ref=Elsner|author1=Elsner, Jaś|author2=Huskinson, Janet|title=Life, Death and Representation: Some New Work on Roman Sarcophagi|url=https://books.google.com/books?id=pQjrqo62-IwC|year=2011|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-020213-7}} * {{navedi knjigo|ref=Frier|author1=Frier, Bruce W.|author2=McGinn, Thomas A.|title=A Casebook on Roman Family Law|url=https://books.google.com/books?id=Jg8wp9crNhkC|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-516185-4}} * {{navedi knjigo|title=The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome|url=https://books.google.com/books?id=Fj69DAEACAAJ|year=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-517072-6|editor=Gagarin, Michael|ref=Gagarin}} * {{navedi knjigo|ref=Goldsworthy2003|title=The Complete Roman Army|url=https://archive.org/details/completeromanarm0000gold|first=Adrian|last=Goldsworthy|isbn=978-0-500-05124-5|year=2003|publisher=Thames & Hudson|location=London}} * {{navedi knjigo|ref=Goldsworthy2009|last=Goldsworthy|first=Adrian Keith|title=How Rome Fell: Death of a Superpower|url=https://archive.org/details/howromefelldeath0000gold|url-access=registration|quote=Commodus Gibbon.|year=2009|publisher=Yale University Press|location=New Haven, Connecticut|isbn=978-0-300-13719-4}} * {{navedi knjigo|ref=Habinek2005|author=Habinek, Thomas N.|title=The World of Roman Song: From Ritualized Speech to Social Order|url=https://books.google.com/books?id=Em_XpAvaT9oC|date=2005|publisher=JHU Press|isbn=978-0-8018-8105-3}} * {{navedi knjigo|ref=Harris|author=Harris, W. V.|title=Ancient Literacy|url=https://archive.org/details/ancientliteracy0000harr|publisher=Harvard University Press|year=1989|isbn=978-0-674-03381-8}} * {{navedi knjigo|ref=Holleran|author=Holleran, Claire|title=Shopping in Ancient Rome: The Retail Trade in the Late Republic and the Principate|url=https://books.google.com/books?id=oO7NwmbyxwAC|date=2012|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-969821-9}} * {{navedi knjigo|ref=Humphrey|author=Humphrey, John H.|title=Roman Circuses: Arenas for Chariot Racing|url=https://books.google.com/books?id=couetXBQO9AC|year=1986|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-04921-5}} * {{navedi knjigo|last=Huzar|first=Eleanor Goltz|title=Mark Antony: a Biography|year=1978|location=Minneapolis|publisher=University of Minnesota Press|isbn=978-0-8166-0863-8|url=https://archive.org/details/markantonybiogra00huza_0|url-access=registration}} * {{navedi knjigo|ref=Johnson2009|author1=Johnson, William A|author2=Parker, Holt N|title=Ancient Literacies: The Culture of Reading in Greece and Rome|url=https://books.google.com/books?id=SrTUcYJTMewC|date=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-971286-1}} * {{navedi knjigo|ref=Johnson2010|author=Johnson, William A.|title=Readers and Reading Culture in the High Roman Empire: A Study of Elite Communities|url=https://books.google.com/books?id=45eXJSpxdn4C|date=2010|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-972105-4}} * {{cite journal|last1=Jones|first1=A. H. M.|year=1960|title=The Cloth Industry Under the Roman Empire|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1468-0289.1960.tb02114.x|journal=The Economic History Review|volume=13|issue=2|pages=183–192|doi=10.1111/j.1468-0289.1960.tb02114.x|doi-broken-date=14 January 2021|jstor=2591177|ref=Jones}} * {{navedi knjigo|ref=Kelly|author=Kelly, Christopher|title=The Roman Empire: A Very Short Introduction|url=https://archive.org/details/romanempireverys0000kell|publisher=Oxford University Press|year=2007|isbn=978-0-19-280391-7}} * {{navedi knjigo|ref=Kousser|author=Kousser, Rachel Meredith|title=Hellenistic and Roman Ideal Sculpture: The Allure of the Classical|url=https://books.google.com/books?id=Mea2-zywyYAC|date=2008|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-87782-4}} * {{navedi knjigo|ref=Laes|author=Laes, Christian|title=Children in the Roman Empire: Outsiders Within|url=https://books.google.com/books?id=yxo5kMPLoagC|date=2011|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-89746-4}} * {{cite journal|last1=Marshall|first1=Anthony J.|year=1976|title=Library Resources and Creative Writing at Rome|journal=Phoenix|volume=30|issue=3|pages=252–264|doi=10.2307/1087296|jstor=1087296|ref=Marshall}} * {{cite journal|last1=Millar|first1=Fergus|year=2012|title=Empire and City, Augustus to Julian: Obligations, Excuses and Status|journal=Journal of Roman Studies|volume=73|pages=76–96|doi=10.2307/300073|jstor=300073|ref=Millar}} * {{navedi knjigo|last=Mommsen|first=Theodore|title=The provinces of the Roman empire from Caesar to Diocletian|translator=William P. Dickson|editor=William P. Dickson|year=2005|orig-year=1909|location=Ann Arbor, Michigan|publisher=University of Michigan Library|url=https://quod.lib.umich.edu/g/genpub/abq2762.0001.001/332?page=root;size=100;view=image}} * {{navedi knjigo|author1=Morris, Ian|author2=Scheidel, Walter|title=The Dynamics of Ancient Empires: State Power from Assyria to Byzantium|url=https://books.google.com/books?id=6vnkts2rOJUC|date=2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-970761-4|ref=Morris}} * {{navedi knjigo|ref=Naerebout|author=Naerebout, Frederick G.|chapter=Dance in the Roman Empire and Its Discontents|title=Ritual Dynamics and Religious Change in the Roman Empire|publisher=Proceedings of the Eighth Workshop of the International Network Impact of Empire (Heidelberg, 5–7 July 2007), Brill|year=2009}} * {{navedi knjigo|ref=Nicolet|author=Nicolet, Claude|title=Space, Geography, and Politics in the Early Roman Empire|url=https://archive.org/details/spacegeographypo00nico|url-access=registration|year=1991|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-10096-5}} * {{navedi knjigo|ref=Peachin|editor=Peachin, Michael|title=The Oxford Handbook of Social Relations in the Roman World|url=https://books.google.com/books?id=RDSI1V12ueIC|year=2011|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-518800-4}} * {{navedi knjigo|ref=Potter1999|author1=Potter, David Stone|author2=Mattingly, D. J.|title=Life, Death, and Entertainment in the Roman Empire|url=https://books.google.com/books?id=HPjqJWakX7IC|year=1999|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08568-2}} * {{navedi knjigo|ref=Potter2009|editor=Potter, David S.|title=A Companion to the Roman Empire|url=https://books.google.com/books?id=g4ZmqsyC5kEC|date=2009|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-4051-9918-6}} * {{navedi knjigo|ref=Rochette|doi=10.1002/9781444343397.ch30|chapter=Language Policies in the Roman Republic and Empire|title=A Companion to the Latin Language|pages=549–563|year=2012|last1=Rochette|first1=Bruno|isbn=978-1-4443-4339-7}} * {{navedi knjigo|ref=Rawson1987|author=Rawson, Beryl|title=The Family in Ancient Rome: New Perspectives|url=https://books.google.com/books?id=85Gdul_43DEC|year=1987|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-9460-4}} * {{navedi knjigo|ref=Rawson2003|author=Rawson, Beryl|title=Children and Childhood in Roman Italy|url=https://books.google.com/books?id=Ah9XwjhyM8gC|date=2003|publisher=OUP Oxford|isbn=978-0-19-151423-4}} * {{navedi knjigo|ref=Roberts|author=Roberts, Michael John|title=The jeweled style: poetry and poetics in late antiquity|url=https://archive.org/details/jeweledstylepoet00robe|url-access=registration|year=1989|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-2265-2}} * {{navedi knjigo|ref=Rupke|author=Rüpke, Jörg|title=A Companion to Roman Religion|url=https://books.google.com/books?id=V1357R8OscQC|date=2007|publisher=Wiley|isbn=978-0-470-76645-3}} * {{navedi knjigo|ref=Stambaugh|author=Stambaugh, John E.|title=The Ancient Roman City|url=https://books.google.com/books?id=k0mZufizhH0C|date=1988|publisher=JHU Press|isbn=978-0-8018-3692-3}} * {{navedi knjigo|last=Sullivan|first=Richard, D.|title=Near Eastern Royalty and Rome, 100-30 BC|year=1990|location=Toronto|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-2682-8|url=https://books.google.com/books?id=IDU5DwAAQBAJ}} * {{cite journal|last1=Vout|first1=Caroline|year=2009|title=The Myth of the Toga: Understanding the History of Roman Dress|journal=Greece and Rome|volume=43|issue=2|pages=204–220|doi=10.1093/gr/43.2.204|jstor=643096|ref=Vout}} * {{navedi knjigo|ref=Winterling|author=Winterling, Aloys|title=Politics and Society in Imperial Rome|url=https://books.google.com/books?id=_35eZH6_vT8C|date=2009|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-4051-7969-0}} * {{cite journal|author=Wiseman, T.P.|year=1970|title=The Definition of ''Eques Romanus''|journal=Historia|volume=19|issue=1|pages=67–83|ref=Wiseman}} * {{navedi knjigo|ref=Wood|author=Wood, Gordon S.|title=The Idea of America: Reflections on the Birth of the United States|url=https://books.google.com/books?id=YjSmze-mQVIC|date=2011|publisher=Penguin Publishing Group|isbn=978-1-101-51514-3}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Ancient Rome}} V slovenščini: * [http://zgodovina.si/rimski-imperij/ O Rimskem imperiju] na spletišču Zgodovina.si V angleščini: * [http://www.bbc.co.uk/schools/romans Rimljani za otroke], spletna stran BBC o starem Rimu za otroke na osnovnošolski ravni. * [https://darmc.harvard.edu/ Digitalni atlas rimskih in srednjeveških civilizacij] * [http://tacitus.nu/historical-atlas/rome.htm Zgodovinski atlas] prikazuje širitev rimskega imperija. * [http://roman-empire.net/ Roman-Empire.net], učni viri in uprizoritve * [http://www.wdl.org/en/item/11745/ Zgodovinsko gledališče v letu 400 našega štetja, v katerem so Rimljani in Barbari prebivali drug ob drugem v vzhodnem delu Rimskega cesarstva] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 27 pr. n. št.]] g7tt1xzo3m3lqqhnbheqlp8kcj1rchi 0 4734 6675468 6640362 2026-05-13T19:31:55Z Yerpo 8417 disambig. 6675468 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Država |common_name = Avstrija |common_name2 = Avstrije |native_name = ''{{jezik|de|Republik Österreich}}'' |conventional_long_name= Republika Avstrija |image_flag = Flag of Austria.svg |image_coat = Austria Bundesadler.svg |national_anthem= {{unbulleted list |{{jezik|de|[[Land der Berge, Land am Strome]]}}<br /> |(»Dežela gora, dežela ob reki«) |[[File:Land der Berge Land am Strome instrumental.ogg|center]] }} |image_map = EU-Austria.svg |map_caption = Lega Avstrije (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) |image_map2 = Austria - Location Map (2013) - AUT - UNOCHA SI.png |capital = [[Dunaj]] |coordinates = {{koord|48|12|N|16|21|E|type:city(2,000,000)_region:AT-9}} |largest_city = capital |official_languages= [[nemščina]] |regional_languages= [[slovenščina]], [[gradiščanščina]], [[madžarščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Avstrijec, Avstrijka |government_type = [[parlamentarna republika]] |leader_title1 = [[predsednik Avstrije|predsednik]] |leader_name1 = [[Alexander Van der Bellen]]<ref name="delopred">{{navedi splet |url=http://www.delo.si/svet/sosescina/danes-bo-znan-novi-predsednik-razdeljene-avstrije.html |title=Svobodnjak ni zmagal, Avstrijo bo vodil Alexander Van der Bellen |accessdate=23.5.2016 |date=23.5.2016 |work=Delo d.d.}}</ref> |leader_title2 = [[kancler Avstrije|kancler]] |leader_name2 = [[Christian Stocker]] |sovereignty_type = [[Avstrijska državna pogodba|neodvisnost]]: |established_event1= uveljavitev [[Avstrijska državna pogodba|Avstrijske državne pogodbe]] |established_date1 = [[27. julij]] [[1955]] |established_event2= [[Deklaracija o neodvisnosti]] |established_date2 = [[26. oktober]] [[1955]] |area_km2 = 83.883 |area_rank = 112. |percent_water = 1,7 |population_census = 9.104.992 |population_census_year = 2023 |population_density_km2 = 109 |population_density_rank= 78. |GDP_year = 2018 |GDP_nominal = 477,672 milijarde USD |GDP_nominal_rank = 29. |GDP_ref = |GDP_PPP = 461,432 milijarde USD |GDP_PPP_rank = |GDP_nominal_per_capita = 53.764 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 13. |GDP_PPP_per_capita = 51.936 USD |GDP_PPP_per_capita_rank= 17. |Gini = 26,7 |Gini_year = 2021 |Gini_change= decrease |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |access-date=21 June 2022 |publisher=[[Eurostat]]}}</ref> |HDI = 0,916 |HDI_year = 2021 |HDI_change= increase |HDI_ref = |HDI_rank = 25. |currency = [[evro]] ([[znak evra|€]]) ² |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST= +2 |cctld = [[.at]] ³ |calling_code = 43 |footnote1= [[slovenščina]], [[hrvaščina]] in [[madžarščina]] so uradno priznani regionalni jeziki, [[avstrijski znakovni jezik]] pa je zaščiteni jezik manjšine po vsej državi. |footnote2= Pred 1999: [[avstrijski šiling]]. |footnote3= Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Republika Avstrija''' ({{lang-de|link=no|Republik Österreich}}, nemška izgovorjava: {{Audio|Republik Österreich.ogg|Republik Österreich}}) je [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] [[zvezna republika]] in [[celinska država]] s približno 9 milijoni prebivalcev.<ref name="Population">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/dynamic/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstand_und_veraenderung/056447 |title=Bevölkerungsstand und −veränderung |publisher=Statistik Austria |date=19.5.2011 |accessdate=24.7.2011}}</ref> Avstrija meji na [[Lihtenštajn]] in [[Švica|Švico]] na zahodu, [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]] na jugu, [[Madžarska|Madžarsko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na vzhodu ter [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Češka|Češko]] na severu. Ozemlje Avstrije pokriva 83.883&nbsp;km²; na njem prevladuje [[alpsko podnebje]], prisotno pa je tudi [[celinsko podnebje]]. Avstrijsko površje je zelo gorato, saj večino države pripada [[Alpe|Alpam]]; le 32 % ozemlja države leži pod 500&nbsp;m, najvišji vrh pa je [[Veliki Klek]] (''Großglockner'') z 3.798&nbsp;[[Nadmorska višina|m n.&nbsp;m.]]<ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html |title=Austria |work=[[The World Factbook]] |date=14.5.2009 |publisher=[[Central Intelligence Agency]] |accessdate=31.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html| archivedate=10.6.2009 |url-status=live}}</ref> Večina prebivalstva govori [[Bavarska|bavarsko]] narečje [[Nemščina|nemščine]];<ref name="Language">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |title=Die Bevölkerung nach Umgangssprache, Staatsangehörigkeit und Geburtsland |publisher=Statistik Austria |accessdate=17.11.2010 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101113171636/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_umgangssprache_staatsangehoerigkeit_und_geburtsland_022896.pdf |archivedate=13.11.2010 |url-status=live}}</ref> [[uradni jezik]] države je avstrijska nemščina<ref name="listlanguage">{{navedi splet |url=http://www.listlanguage.com/german-written-language.html |title=German Written Language |accessdate=5.4.2015 |publisher=listlanguage.com |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216152208/http://listlanguage.com/german-written-language.html |url-status=dead}}</ref> v standardni obliki.<ref name="Britannica">{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |title=Austria |date=31.5.2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5. 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090419153631/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria |archivedate=19 April 2009 |url-status=live}}</ref> Drugi lokalno omejeni uradni jeziki so na območjih z [[Narodnostna manjšina|narodnostnimi manjšinami]] še [[gradiščanščina]], [[madžarščina]] in [[slovenščina]].<ref name="CIA"/> Začetki sodobne Avstrije segajo nazaj do časov [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], ko je bilo ozemlje države večinoma del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Od časa [[Reformacija|reformacije]] je precej severnonemških princev, ki so sovražili cesarja, izrabilo [[protestantizem]] kot izgovor za upor. [[Tridesetletna vojna]], vpliv [[Kraljevina Švedska|Kraljevine Švedske]] in [[Francija|Francije]], vzpon [[Prusija|Prusije]] in [[napoleonske vojne]] so vsi skupaj oslabili cesarjev položaj v [[Severna Nemčija|Severni Nemčiji]], na jugu in v ne-nemških delih cesarstva pa so cesar in katolištvo ohranili nadzor. V&nbsp;17. in 18.&nbsp;stoletju je Avstrija uspela zadržati svoj položaj kot ena od evropskih velesil<ref>Market Liberalism: A Paradigm for the 21st Century, page&nbsp;247, David Boaz, Edward H. Crane, [[Cato Institute]], Washington&nbsp;D.C., 1993, ISBN 978-0-932790-98-9</ref><ref>The Transformation of European Politics, 1763–1848, Oxford History of Modern Europe, page&nbsp;209, Paul W. Schroeder, Oxford University Press, 1996, ISBN 978-0-19-820654-5</ref> in, kot odgovor na [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] kronanje za [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskega cesarja]], so leta 1804 uradno proglasili [[Avstrijsko cesarstvo]]. Po Napoleonovem porazu je Prusija postala glavni avstrijski tekmec za nadvlado v širšem nemškem področju. Avstrijski poraz proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]] med [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-prusko vojno]] je leta 1866 omogočil Prusiji nadzor nad ostalo Nemčijo. Leta 1867 se je cesarstvo na podlagi reform preimenovalo v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Po francoskem porazu v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870 je Avstrija ostala izven sestava novega [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], čeprav je v naslednjih desetletjih svojo politiko in zunanje zadeve vodila v veliki skladnosti z Nemškim cesarstvom pod pruskim vodstvom. Med [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji|krizo leta 1914]], ki je sledila atentatu na [[Franc Ferdinand|nadvojvodo Franca Ferdinanda]], je Nemčija vodila Avstrijo k ultimatu [[Srbija|Srbiji]], kar je na koncu sprožilo [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]]. Po razpadu Habsburškega cesarstva ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Avstrija prevzela in uporabljala ime Republika [[Nemška Avstrija]] ({{lang|de|Deutschösterreich}}) kot poskus združevanja z [[Weimarska republika|Nemčijo]], vendar so ji to prepovedali na podlagi [[Saint-Germainski mir (1919)|sporazuma iz Saint-Germaina]] iz leta 1919. Prva Republika Avstrija je bila tako ustanovljena leta 1919. S&nbsp;pripojitvijo (''[[Anschluss]]'') jo je leta 1938 okupirala in si jo pripojila [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].<ref name="Britannica Anschluss">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/26730/ |title=Anschluss |date=24 September 2009 |work=[[Encyclopædia Britannica]] |accessdate=31.5.2009}}</ref> To je trajalo do konca [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] leta 1945, ko so jo, tako kot Nemčijo, zasedli [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] in ponovno vzpostavili njeno [[Demokracija|demokratično]] ustavo. Z [[Avstrijska državna pogodba|avstrijsko državno pogodbo]] iz leta 1955 je Avstrija ponovno postala suverena država, s čimer se je zaključila njena okupacija. Tega leta je avstrijski parlament sprejel tudi deklaracijo o nevtralnosti in se z njo zavezal k stalni nevtralnosti Republike Avstrije v mednarodnih odnosih. Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi.<ref name="delo o manjšinah">{{navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/narodnostne-manjsine-v-avstriji-le-se-civilna-druzba.html|title=Narodnostne manjšine v Avstriji le še civilna družba?|accessdate=19.3.2015|date=9.3.2012|work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]]}}</ref> Danes je Avstrija [[parlament]]arna [[predstavniška demokracija]], ki jo sestavlja devet zveznih dežel.<ref name="CIA" /><ref name="johnson 17">Johnson 17</ref> Njeno glavno in največje mesto z 1,9&nbsp;milijona prebivalci je [[Dunaj]].<ref name="CIA" /><ref name="Vienna pop">{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/blickgem/pz1/g90001.pdf |title=Probezählung 2006 – Bevölkerungszahl |date=31 October 2006 |work=Statistik Austria |format=PDF |language=de|accessdate=27.5.2009}}</ref> Avstrija je ena najbogatejših držav na svetu, s [[Kosmati domači proizvod|kosmatim domačim proizvodom]] na prebivalca 46.330 [[Ameriški dolar|USD]] (ocena iz 2012). V državi se je oblikoval visok življenjski standard; tako je leta 2011 Avstrija prišla na 19. mesto na lestvici držav po [[Indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]]. Od leta 1955 je Avstrija članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]],<ref>Jelavich 267</ref> [[Evropska unija|Evropske unije]] od leta 1995,<ref name="CIA" /> in ena od ustanovnih članic [[OECD]].<ref name="OECD">{{navedi splet |url=http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |title=Austria About |publisher=OECD |accessdate=20.5.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090506022708/http://www.oecd.org/about/0,3347,en_33873108_33873245_1_1_1_1_1,00.html |archivedate=6.5.2009 |url-status=live}}</ref> Avstrija je od 1995 podpisnica [[Schengenski sporazum|Schengenskega sporazuma]],<ref name="Schengen">{{navedi splet |url=http://migration.ucdavis.edu/mn/more.php?id=643_0_4_0 |title=Austria joins Schengen |date=maj 1995 |work=Migration News |accessdate=30.5.2009}}</ref> in od leta 1999 uporablja tudi skupno evropsko valuto, [[evro]]. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[Industrijski sektor|industrija]] 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %.<ref name="izvoznookno"/> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo">{{navedi splet |url=http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037 |title=Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo|accessdate=16.2.2015 |work=Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj}}</ref> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15. mestu.<ref name="okno2016">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Bilateralni_odnosi_s_Slovenijo_4022.aspx |title=Bilateralni ekonomski odnosi Avstrije s Slovenijo |accessdate=25.2.2016 |date=februar 2016 |work=SPIRIT}}</ref> == Izvor besede Avstrija == [[Slika:Ostarrichi.jpg|thumb|upright|Prva pojavitev besede "ostarrichi", obkroženo z rdečo. Sodobna Avstrija slavi ta dokument iz leta 996 kot letnico rojstva naroda.]] Nemško ime za Avstrijo, ''{{lang|de|Österreich}}'', pomeni »vzhodna posest« ali »vzhodno cesarstvo«, in je povezano z besedo ''Ostarrîchi'', ki se je prvič pojavila v listini iz leta 996.<ref name="University of Klagenfurt">{{navedi splet|url=http://wwwg.uni-klu.ac.at/spw/oenf/name2.htm|title=University of Klagenfurt}}</ref> Ta beseda je najverjetneje prevod iz srednjeveške [[Latinščina|latinščine]], {{lang|la|[[Marchia orientalis]]}}, v lokalno (bavarsko) narečje. V istem času je bila Avstrija Bavarska prefektura, ustanovljena leta&nbsp;976. Sama beseda »Austria« je okrajšava za polatinjen izraz ''Marcha austriaca'' v pomenu »Vzhodna mejna dežela«. Izraz je bil prvič zabeležen v 12.&nbsp;stoletju in se nanaša na položaj dežele na vzhodnem robu kraljestva [[Karel Veliki|Karla Velikega]].<ref>{{navedi knjigo |first1=Drago |last1=Kladnik |first2=Drago |last2=Perko |year=2013 |title=Slovenska imena držav |url=http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |publisher=Založba ZRC |isbn=9789612544546 |pages=45 |access-date=2015-03-19 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103410/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544546.pdf |url-status=dead}}</ref> V tistem času je bil [[Donava|obdonavski]] bazen [[Zgornja Avstrija|Zgornje]] in [[Spodnja Avstrija|Spodnje Avstrije]] najvzhodnejše bavarsko ozemlje in v praksi skoraj večinoma poseljeno z [[Germani]], medtem ko so na ozemlju bivše [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] prevladovali [[Slovani|slovanski]] [[Lužiški Srbi]] in [[Polabci]]. Sodobni avstrijski zgodovinar [[Friedrich Heer]] v svoji knjigi ''Der Kampf um die österreichische Identität'' (''Boj za avstrijsko identiteto''),<ref>{{navedi knjigo |first=Friedrich |last=Heer |title=Der Kampf um die österreichische Identität |publisher=Böhlau |location=Wien/Köln/Graz |year=1981 |isbn=3-205-07155-7}}</ref> trdi, da germanska oblika ''Ostarrîchi'' ni prevod latinske besede, temveč naslednik mnogo starejšega imena, katerega korenine naj bi iskali v [[Keltski jeziki|keltskih jezikih]] starodavne Avstrije: pred več kot 2.500&nbsp;leti je lokalno keltsko prebivalstvo ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]) večji del dežele imenovalo ''Norig''; po Heeru, je ''no-'' ali ''nor-'' pomenilo »vzhod« ali »vzhoden«, medtem ko je ''-rig'' povezan s sodobno nemško besedo ''Reich'', kar pomeni »posest«. V skladu s tem bi ''Norig'' v osnovi pomenil enako kot ''Ostarrîchi'' in ''Österreich'', in iz tega ''Austria''. Hipoteza med strokovnjaki še ni sprejeta. V zgodovini je bilo keltsko ime polatinjeno v ''Noricum'' po [[Rimski imperij|rimskem]] zavzetju večine dežele okoli leta {{nowrap|15 pr. n. št.}} Norik je kasneje, sredi 1.&nbsp;stoletja, postal [[Norik (rimska provinca)|rimska provinca]].<ref name="Noricum">{{navedi splet |url=http://www.aeiou.at/aeiou.encyclop.n/n840136.htm;internal&action=_setlanguage.action?LANGUAGE=en |title=Noricum, römische Provinz |work=AEIOU |accessdate=20.5.2009}}</ref> == Zgodovina == ===Od prazgodovine do Habsburžanov=== [[Slika:2011-07-09 gasometer 28.JPG|thumb|upright|[[Willendorfska Venera]], 28.000 do {{nowrap|25.000 pr. n. št.}} (Naravoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju)]] Srednjevropsko ozemlje sedanje Avstrije, ki je bilo naseljeno že v prazgodovini,<ref name="johnson 17"/> so v predrimskem času zavzela različna [[Kelti|keltska]] plemena; zgodnja [[železna doba]] se po najdbah v [[Hallstatt]]u celo imenuje Halštatska doba ali Halštatska kultura, ki datira v 9. do 6.&nbsp;stoletje pr.&nbsp;n.&nbsp;št. Keltsko [[Noriško kraljestvo]] so kasneje zavzeli Rimljani in iz njega naredili provinco. [[Carnuntum]] (sedanji Petronell) blizu Dunaja je bil pomemben vojaški tabor in kasneje glavno mesto province Zgornja [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Carnuntum je bil skoraj 400 let dom okoli 50.000 prebivalcem.<ref name="Carnuntum Tourism">{{navedi splet |title=Rome's metropolis on the Danube awakens to new life |work=Archäologischer Park Carnuntum |publisher=Archäologische Kulturpark Niederösterreich Betriebsgesellschaft m.b.H. |url=http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |accessdate=20.2.2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100116125751/http://www.carnuntum.co.at/content-en/tales-from-carnuntum |archivedate=16.1.2010 |url-status=live}}</ref> Pomembno je bilo tudi mesto [[Virunum]] na današnjem avstrijskem Koroškem; na območju današnjega Dunaja pa je že v predrimskem času stala naselbina [[Vindobona]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/novice/nujnost-priredbe-rimske-zgodovine-v-avstriji/212570|title=Nujnost priredbe rimske zgodovine v Avstriji |accessdate=24.3.2015 |date=18.9.2009 |work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> [[Slika:Petronell-Heidentor.jpg|thumb|upright|»Heidentor« (Ajdovska vrata) - ostanki rimskega vojaškega mesta [[Carnuntum]] znotraj sedanjega arheološkega parka]] [[Slika:Austria_Romana.png|thumb|upright|[[Rimska provinca|Rimske province]] in največja mesta na ozemlju današnje Avstrije v času Rimskega imperija]] Po padcu rimskega imperija so ozemlje napadli [[Huni]], [[Langobardi]], [[Ostrogoti]], [[Bavarci]], [[Slovani]] in [[Avari]].<ref name="johnson 19" /> [[Karel Veliki]] je zavzel območje leta 788, vzpodbujal kolonizacijo in širil [[krščanstvo]].<ref name="johnson 19">Johnson 19</ref> Kot del vzhodne [[Frankija|Frankije]] so bili glavni deli sedanje Avstrije podeljeni [[Babenberžani|Babenberžanom]]. Območje je bilo znano kot Vzhodna mejna krajina (''Marchia Orientalis'') in je leta 976 prešlo v last [[Leopold I. Babenberški|Leopolda I. Babenberškega]].<ref name="johnson 20">Johnson 20–21</ref> Prva omemba imena Avstrija je iz leta 996, kjer je zapisana kot ''Ostarrîchi'', kar se nanaša prav na ozemlje Babenberške mejne krajine.<ref name="johnson 20" /> Leta 1156 je listina [[Privilegium Minus]] povzdignila Avstrijo v status vojvodine. Leta 1192 so Babenbergi pridobili tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]]. S&nbsp;smrtjo [[Friderik II. Babenberški|Friderika&nbsp;II. Babenberškega]] leta 1246 je linija Babenberžanov izumrla.<ref name="johnson 21">Johnson 21</ref> Posledično je oblast nad Avstrijo, Štajersko in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] prevzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar]].<ref name="johnson 21" /> Njegove vladavine je bilo konec leta 1278 po porazu v [[Bitka na Moravskem polju|bitki na Moravskem polju]], kjer ga je premagal [[Rudolf I. Habsburški]].<ref>Johnson 23</ref> Od tedaj do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je zgodovina Avstrije tesno povezana s [[Habsburžani]]. === Srednji vek === V 14. in 15. stoletju so Habsburžani začeli pridrževati province v okolici avstrijskega vojvodstva. Leta 1438 je bil vojvoda [[Albert V. Habsburški|Albert&nbsp;V.]] izbran za naslednika svojega tasta, cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]]. Čeprav je Albert vladal le nekaj let, je bil od tedaj dalje (razen ene izjeme) vsak cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] iz rodbine Habsburžanov. [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|upright|Zmaga cesarstva med [[Drugo obleganje Dunaja|drugim turškim obleganjem Dunaja]] je leta 1683 zaustavila napredovanje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] v Evropo.]] Habsburžani so prav tako pričeli prevzemati ozemlje izven dednih dežel. Leta 1477 je [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan&nbsp;I.]], edini sin cesarja svetega rimskega cesarstva [[Friderik III. Habsburški|Friderika&nbsp;III.]], oženil naslednico Marijo Burgundsko in s tem za družino pridobil večino Nizozemske.<ref name="johnson 25">Lonnie Johnson 25</ref><ref name="brook 11">Brook-Shepherd 11</ref> Njegov sin [[Filip I. Kastiljski]] se je poročil z [[Ivana Blazna|Ivano Blazno]], naslednico [[Kastilija|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]] krone, in s tem za Habsuržane pridobil še Španijo ter njena italijanska, afriška in ameriška ozemlja.<ref name="johnson 25" /><ref name="brook 11" /> Leta 1526 sta po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] Češka in del Madžarske, ki sta spadali pod Osmansko cesarstvo, prešli pod avstrijsko vladavino.<ref>Lonnie Johnson 26</ref> Osmansko prodiranje na Madžarsko je vodilo v pogoste spopade med obema cesarstvoma, kar je bilo še posebej očitno med t.&nbsp;i. dolgo vojno med letoma 1593 in 1606. Turki so skoraj izvedli skoraj dvajset vpadov na Štajersko,<ref>"'' The Catholic encyclopedia''". Charles George Herbermann (1913). Robert Appleton company.</ref> nekateri od njih so bili opisani kot »požiganje, ropanje in zasužnjevanje tisočev«.<ref>''[http://books.google.com/books?id=8-ARAAAAYAAJ&pg=PA560&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false Bentley's miscellany]''. Charles Dickens, William Harrison Ainsworth, Albert Smith (1853).</ref> === 17. in 18. stoletje === {{Glavni|Habsburška monarhija}} Med dolgo vladavino cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda&nbsp;I.]] (1657–1705) in po uspešni [[Drugo obleganje Dunaja|obrambi Dunaja leta 1683]] (pod poveljstvom poljskega kralja [[Janez III.|Janeza&nbsp;III.]]),<ref>Lonnie Johnson 26–28</ref> je več vojnih pohodov na koncu leta 1699 prineslo celotno ozemlje Madžarske pod avstrijsko okrilje. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je izgubil precej pridobitev imperija iz preteklih let, zlasti zaradi grozečega izumrtja habsburške dinastije. Karel je bil pripravljen žrtvovati veliko ozemlja in vpliva v zameno za priznanje [[Pragmatična sankcija|Pragmatične sankcije]], s katero je svojo hčer [[Marija Terezija|Marijo Terezijo]] postavil za naslednico. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]]. Avstrija je po več [[Šlezijske vojne|vojnah]] s Prusijo izgubila [[Šlezija|Šlezijo]]. Marija Terezija pa je za cesarstvo pomembna zaradi napredka, ki ga je kot pripadnica [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]] sprožila v času svoje vladavine. Z vzponom Prusije se je v Nemčiji pričelo obdobje avstrijsko-pruskega dualizma. Avstrija je skupaj s Prusijo in Rusijo sodelovala pri prvem in tretjem razdeljevanju Poljske (v letih 1772 in 1795). === 19. stoletje === {{Glavni|Avstrijsko cesarstvo|Avstro-Ogrska}} [[Slika:CongressVienna.jpg|thumb|upright|[[Dunajski kongres]] je potekal med letoma 1814 in 1815. Njegov cilj je bil urediti napetosti, ki so bile rezultat [[Francoska revolucija|francoskih revolucionarnih vojn]], [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] in razpada [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].]] [[Slika:Franz-Joseph-1885.jpg|thumb|left|upright=.3|[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef&nbsp;I.]] je eden izmed evropskih monarhov z najdaljšo dobo vladanja, vladal je 68&nbsp;let.]] Avstrija se je kasneje zapletla v vojno z [[Francoska revolucija|revolucionarno Francijo]], na začetku zelo neuspešno, z vrsto zaporednih porazov, ki jim jih je zadal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] in so na koncu privedli h koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806. Dve leti prej,<ref>Johnson 34</ref> leta 1804, je nastalo Avstrijsko cesarstvo. Leta 1814 je bila Avstrija del zavezniških sil, ki so napadle Francijo in h koncu privedle obdobje [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. [[Slika:Austria Hungary ethnic.svg|thumb|upright=1.2|[[Etnična skupina|Etnično]]-[[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovni]] zemljevid Avstro-Ogrske iz leta 1910]] Iz [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1815 je izšla kot ena izmed štirih vodilnih sil in kot priznana velesila. Istega leta je bila pod avstrijskim predsedstvom ustanovljena [[Nemška konfederacija]] (''{{lang|de|Deutscher Bund}}''). Zaradi nerešenih družbenih, političnih in narodnostnih trenj so nemške dežele pretresle [[Revolucionarno leto 1848|revolucije leta 1848]]; le-te so težile k združeni Nemčiji.<ref name="johnson 36">Johnson 36</ref> Združena Nemčija bi bila možna tako kot Velika Nemčija ali kot Velika Avstrija ali pa le kot Nemška konfederacija brez Avstrije. Ker se Avstrija ni bila pripravljena odpovedati nemško govorečim ozemljem v korist slednje, leta 1848 nastalemu nemškemu cesarstvu, so krono novega cesarstva ponudili pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu&nbsp;IV.]] Leta 1864 sta se Avstrija in Prusija skupaj bojevali proti [[Danska|Danski]] in ohranili neodvisnost vojvodin [[Schleswig]] in [[Holstein]] od Danske. Toda ker se o upravljanju teh vojvodin nista zmogli dogovoriti, sta se leta 1866 zapletli v avstrijsko-prusko vojno. Po porazi proti Prusiji v [[bitka pri Königgrätzu|bitki pri Königgrätzu]]<ref name="johnson 36" /> je bila Avstrija primorana zapustiti konfederacijo in posledično ni več sodelovala pri nemški politiki.<ref name="johnson 55">Johnson 55</ref><ref>Schulze 233</ref> Avstro-Ogrski kompromis iz leta 1867, ''Ausgleich'', je pod vladavino [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa&nbsp;I.]] uvedel dvojno suverenost Avstrijskega cesarstva in Madžarskega kraljestva.<ref>Johnson 59</ref> Cesarstvo pod avstrijsko-madžarsko oblastjo je bilo raznoliko in je vključevalo različna [[Slovani|slovanska]] ljudstva, med njimi [[Hrvati|Hrvate]], [[Čehi|Čehe]], [[Poljaki|Poljake]], [[Rusini|Rusine]], [[Srbi|Srbe]], [[Slovaki|Slovake]], [[Slovenci|Slovence]] ter [[Ukrajinci|Ukrajince]], poleg teh pa tudi številčne [[Italijani|italijanske]] in [[Romuni|romunske]] skupnosti. Posledično je bilo vladanje Avstro-Ogrski vedno bolj težavno v luči nastajajočih nacionalističnih gibanj, kar je zahtevalo znatno naslanjanje na obsežno tajno policijo. Kljub vsemu se je centralna obast (Franc Jožef je bil vseeno pripadnik razsvetljenstva) trudila z reformami, s katerimi bi delno ugodila novim težnjam. Tako je bil npr. ''Reichsgesetzblatt'' z zakoni in uredbami [[Cislajtanija|Cislajtanije]] izdan v osmih jezikih, vse narodnosti pa so lahko ustanavljale šole v lastnem jeziku ter imele pravico do uporabe lastnega jezika v uradnih postopkih. Dunaj je zlasti v tem obdobju bil za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19.&nbsp;stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so tako [[Ivan Grohar]], [[Ivan Cankar]], [[Jože Plečnik]] in [[Maks Fabiani]].<ref>{{Navedi splet|url = http://slovencinadunaju.weebly.com/|title = SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900|date = junij 2013|accessdate = 5.4.2015 |publisher = Filozofska fakulteta v Ljubljani}}</ref> V [[Avguštinej]]u na Dunaju so se šolali tudi številni bodoči slovenski duhovniki. === 20. stoletje === [[Slika:franzferdinand.jpg|thumb|upright|Nadvojvoda [[Franc Ferdinand]] (desno) s svojo družino]] Leta 1908 je Avstro-Ogrska v drugem ustavnem obdobju Osmanskega cesarstva našla izgovor za [[Aneksijska kriza|pripojitev (aneks)]] Bosne in Hercegovine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |title=The Annexation of Bosnia-Herzegovina, 1908 |publisher=Mount Holyoke College |accessdate=25.3.2013 |archive-date=2013-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130323152047/https://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/boshtml/bos127.htm |url-status=dead}}</ref> [[Sarajevski atentat|Atentat nad nadvojvodom Francem Ferdinandom in njegovo ženo]], ki ga je poleti leta 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] izvedel Srb [[Gavrilo Princip]]<ref>Johnson 52–54</ref> so vodilni avstrijski politiki in generali izkoristili in prepričali cesarja, da je napovedal vojno Srbiji (glej [[Avstro-ogrski ultimat Srbiji]]), s tem pa tvegali in nato tudi sprožili izbruh [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ki je navsezadnje po porazu [[Centralne sile|centralnih sil]] privedla do razpada Avstro-Ogrske; ena izmed novo nastalih držav je bila tudi Avstrija. V vojni je umrlo okrog milijona in pol avstro-ogrskih vojakov, od tega približno 35.000 Slovencev.<ref name="100letprve">{{navedi splet |url=http://www.100letprve.si/i_svetovna_vojna/izgube/ |title=Izgube v 1. svetovni vojni |accessdate=12.4.2015 |work=Brill's Encyclopedia of the First World War. Leiden, Boston: Brill, 2012, cit. po Uradu vlade RS za komuniciranje / Nacionalni odbor}}</ref> ==== Ureditev po prvi svetovni vojni ==== 21. oktobra 1918 so se nemški poslanci [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|državnega zbora]] (parlamenta [[Cislajtanija|avstrijske polovice]] Avstro-Ogrske) sestali na Dunaju kot začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo (''Provisorische Nationalversammlung für Deutschösterreich''). 30. oktobra je ta skupščina ustanovila državo Nemško Avstrijo in izvolila vlado, imenovano državni svet ({{jezik-de|Staatsrat}}). Novo vlado je cesar [[Karel&nbsp;I. Habsburško-Lotarinški]] povabil k pogovorom o premirju z Italijo, vendar se v to ni želela vpletati. To je odgovornost za zaključek vojne 3. novembra 1918 preneslo izključno na cesarja in njegovo vlado. 11. novembra 1918 je cesar po nasvetu ministrov stare in nove vlade objavil, da ne bo več sodeloval v državnih poslih. 12. novembra se je Nemška Avstrija z zakonom proglasila za demokratično republiko in del nove Nemške republike. Ustava, ki je ''Staatsrat'' preimenovala v ''Bundesregierung'' (zvezno vlado) in ''Nationalversammlung'' v ''Nationalrat'' (narodni svet), je bila sprejeta 10. novembra 1920. [[Slika:GermanAustriaMap.png|thumb|Nemško govoreče province pod avstrijsko oblastjo leta 1918. Meje na novo nastale Prve republike Avstrije so označene z rdečo.]] [[Saint-Germainski mir (1919)|Pogodba iz Saint-Germaina]] iz leta 1919 ([[Trianonska mirovna pogodba|pogodba iz Trianona]] iz 1920 za Madžarsko) je potrdila in ustalila novo ureditev Srednje Evrope, ki je v večjem delu nastala novembra 1918, pri tem pa so nastale nove države in bile premaknjene meje obstoječih. Več kot trije milijoni nemško govorečih Avstrijcev so se znašli v vlogi manjšin v novo nastalih ali povečanih državah, tj. na [[Češka|Češkem]], v [[Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno|Jugoslaviji]], na [[Madžarska|Madžarskem]] in v Italiji.<ref>Brook-Shepherd 246</ref> Med temi sta bili tudi provinci [[Južna Tirolska]] (ki je postala del Italije) in nemška Češka (kot del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]]). Status Nemške Češke (Sudetov idr.) je kasneje odigral pomemben del pri netenju [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] (glej [[Münchenski sporazum#Sudetska kriza|Sudetska kriza]]).<ref name="a1">Brook-Shepherd 245</ref> Status Južne Tirolske je (bil) stalen izvor težav v odnosih med Avstrijo in Italijo, do končne rešitve v 1980-ih, ko je Italija Južni Tirolski podelila precejšnjo stopnjo [[avtonomna pokrajina|avtonomije]]. Med letoma 1918 in 1919 se je Avstrija imenovala Nemška Avstrija (''{{lang|de|Staat Deutschösterreich}}''). Ne samo, da so [[Antanta|antantne sile]] prepovedale Avstriji združitev z Nemčijo, temveč so v mirovnem sporazumu zavrnile tudi uporabo tega imena, zato so ga konec leta 1919 spremenili v Republika Avstrija.<ref name="a1" /> Meja s [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (kasneje Jugoslavijo) je bila določena po [[Koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra 1920, na podlagi katerega je večji del nekdanje avstro-ogrske kronske dežele Koroška pripadel novo nastali Avstriji, veliko Slovencev pa je tako ostalo v Avstriji. Meja je po plebiscitu potekala po gorskem masivu [[Karavanke]]. ==== Medvojno obdobje in druga svetovna vojna ==== Po vojni je [[inflacija]] začela načenjati vrednost [[Avstro-ogrska krona|krone]], ki je še vedno bila avstrijska valuta. Jeseni 1922 je Avstrija dobila posojilo, nad katerim je bedelo [[Društvo narodov]].<ref>Brook-Shepherd 257–8</ref> Namen posojila je bil izogib bankrotu, stabilizacija valute in izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v Avstriji. Posojilo je pomenilo tudi, da Avstrija ni bila več samostojna država, temveč je delovala pod nadzorom Društva narodov. Leta 1925 je krono nadomestil [[Šiling (avstrijska valuta)|avstrijski šiling]] v razmerju 1:10.000, ki so ga kasneje zaradi njegove stabilnosti imenovali tudi ''alpski dolar''. Od 1925 do 1929 je gospodarsko uživalo kratek vzpon pred skorajšnjim zlomom po [[Črni petek (1929)|črnem petku]] 1929. Prva avstrijska republika je trajala do 1933, ko je kancler [[Engelbert Dollfuss]], z uporabo, kot je to sam imenoval, ''samoodklopa od parlamenta'' (''{{lang|de|Selbstausschaltung des Parlaments}}''), uvedel [[avtokracija|avtokratski]] režim po vzoru italijanskega [[fašizem|fašizma]].<ref name="johnson 104">Johnson 104</ref><ref name="brook 269">Brook-Shepherd 269–70</ref> Dve veliki stranki iz tega obdobja, socialni demokrati in konzervativci, sta ustanovili svoje paravojaške enote;<ref name="Brook-Shepherd 261">Brook-Shepherd 261</ref> ''Republikanischer Schutzbund'' socialnih demokratov so bili proglašeni za nezakonite, a so kljub temu delovali ob izbruhu [[državljanska vojna|državljanske vojne]].<ref name="Brook-Shepherd 261" /><ref name="johnson 104" /><ref name="brook 269" /><ref name="johnson 107">Johnson 107</ref> Po kratkotrajni [[avstrijska državljanska vojna|avstrijski državljanski vojni]] so avstrijski monarhisti in konservativci premagali svoje domače politične tekmece [[socialna demokracija|socialdemokrate]] in prepovedali avstrijsko podružnico [[NSDAP]]. Februarja 1934 so usmrtili več članov ''Schutzbunda'',<ref>Brook-Shepherd 283</ref> socialno-demokratska stranka je bila v ilegali, mnogi izmed članov so bili zaprti ali pa so emigrirali.<ref name="johnson 107" /> 1. maja 1934 so avstrofašisti izglasovali novo ustavo (»Maiverfassung«), ki je utrdila Dolfussovo moč, vendar so Dolfussa 25. julija 1934 med atentatom v poskusu prevrata ubili [[nacisti]].<ref>Lonnie Johnson 109</ref><ref>Brook-Shepherd 292</ref> [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|upright|Hitler govori na Heldenplatzu, Dunaj, 1938]] [[Slika:KZ Mauthausen.jpg|thumb|upright|Osvoboditev [[Koncentracijsko taborišče Mauthausen|koncentracijskega taborišča Mauthausen]], 1945]] Njegov naslednik, [[Kurt Schuschnigg]] (delno slovenskega rodu), ki je med 29. julijem 1934 in 11. marcem 1938 vladal Avstriji kot zvezni kancler z [[diktatura|diktatorskimi]] pooblastili, se je boril za ohranitev neodvisne Avstrije kot »boljše nemške države«. Schuschnigg je bil v obdobju med obema [[svetovna vojna|svetovnima vojnama]] zadnji avstrijski kancler pred nacistično priključitvijo Avstrije. 12. marca 1938 so avstrijski nacisti prevzeli vlado, medtem ko so nemške čete zavzele državo.<ref name="johnson 112">Johnson 112–113</ref> 13. marca 1938 je bila uradno razglašena priključitev (''[[Anschluss]]'') Avstrije. Dva dni kasneje je [[Adolf Hitler]] (po kraju rojstva Avstrijec) na Dunaju razglasil, kot je to sam imenoval, »ponovno združitev« svoje domovine z [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Skupaj z Nemčijo so tudi v Avstriji 10. aprila 1938 izvedli zadnje volitve v obdobju nacizma. Na teh volitvah so tudi odločali o potrditvi združitve z Nemčijo. Zanjo je glasovalo 99,73 % udeležencev.<ref>{{navedi knjigo |first=Otmar |last=Jung |title=Plebiszit und Diktatur: die Volksabstimmungen der Nationalsozialisten |publisher=Mohr |location=Tübingen |year=1995 |isbn=3-16-146491-5 |pages=121}}</ref> Avstrija je bila s tem vključena v Tretji rajh in je prenehala obstajati kot neodvisna država. Arianizacija premoženja avstrijskih Judov se je pričela takoj, že sredi marca. Nacisti so Avstrijo imenovali »Ostmark«,<ref name="johnson 112" /> do leta 1942, ko so jo zopet preimenovali v »Alpen-Donau-Reichsgaue«. Nekateri izmed najbolj znanih nacistov so bili Avstrijci, med drugim Hitler, [[Adolf Eichmann]], [[Ernst Kaltenbrunner]], [[Arthur Seyss-Inquart]], [[Franz Stangl]] in [[Odilo Globocnik]],<ref>Ian Wallace (1999). ''[http://books.google.com/books?id=OiPp8JLxny8C&pg=PA81&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false German-speaking exiles in Great Britain]''. Rodopi. p.&nbsp;81. ISBN 90-420-0415-0</ref> Avstrijci so sestavljali tudi 40 % osebja nacističnih koncentracijskih taborišč.<ref>David Art (2006). "''[http://books.google.com/books?id=q3oLu8I8hVMC&pg=PA43&dq=&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false The politics of the Nazi past in Germany and Austria]''". Cambridge University Press. p.&nbsp;43. ISBN 0-521-85683-3</ref> Dunaj je padel 13. aprila 1945 med [[Rdeča armada|sovjetsko]] ofenzivo, malo pred dokončnim zlomom Tretjega rajha. Zavezniške sile so se sicer pripravljale tudi na ''[[Operacija alpski zid|Operacijo alpski zid]]'', ki naj bi se izvajala prav na avstrijskih tleh, a se zaradi prehitrega nacističnega zloma nikoli ni udejanila. [[Karl Renner]] in [[Adolf Schärf]] (Socialistična stranka Avstrije), Leopold Kunschak (Avstrijska ljudska stranka, bivši krščanski socialisti) in Johann Koplenig (Komunistična stranka Avstrije) so 27. aprila 1945 razglasili avstrijsko odcepitev od Tretjega rajha in pod državnim kanclerjem Rennerjem ustanovili začasno vlado, s privolitvijo Rdeče armade in s [[Stalin]]ovo podporo.<ref name="johnson 135">Johnson 135–6</ref> Ta datum je neuradni dan rojstva druge republike. Konec aprila 1945 je bila večina zahodne in južne Avstrije še vedno pod nacistično vladavino. 1. maja 1945 je zopet začela veljati zvezna ustava iz leta 1929, ki jo je 1. maja 1934 ukinil samodržec Dollfuss. Prav na meji z Avstrijo je pri umiku nemških čet v domnevno varnejše zavetje britanskih sil na avstrijskem Koroškem 13.-14. maja 1945 od [[Prevalje|Prevalj]] proti [[Pliberk]]u prišlo do zadnje večje bitke druge svetovne vojne; ker pa so jugoslovanski partizani zavzeli tudi Koroško do Celovca, je med njimi in britanskimi okupacijskimi silami prihajalo do manjših napetosti. Do bitke je prišlo tudi 11. maja pri preboju [[Rupnikov bataljon|Rupnikovega bataljona]] proti [[Borovlje|Borovljam]]. Na [[Vetrinj]]skem polju se je po koncu vojne izoblikovalo tudi begunsko taborišče, kamor so se pred [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko armado]] umaknili civilisti in pripadniki kvizlinških enot iz Jugoslavije ([[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|četniki]], [[ustaši]], hrvaški domobrani in [[Prostovoljna protikomunistična milica|belogardisti]]).<ref>{{navedi splet |url= http://dk.mors.si/Dokument.php?id=402|title=Analiza zaključnih vojaških operacij na Koroškem po kapitulaciji Nemčije leta 1945 |accessdate=10.4.2015 |date=julij 2007 |format=pdf |first=Boštjan |last=Peternelj}}</ref> Iz tega taborišča so Britanci v Slovenijo (takrat Jugoslavijo) vrnili pripadnike vojaških formacij, ki so nato večinoma končali kot žrtve [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]]. Sámo taborišče je nato obstajalo do 1950.<ref name="poboji">{{navedi splet |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |accessdate= 10.4.2015|date=2009 |format=pdf |first=Andrej |last=Plohl}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.mladina.si/93338/dijaki-begunske-gimnazije-ki-je-delovala-vsega-nekaj-let-so-naredili-izredne-kariere-alojzij-amb/|title=Dijaki begunske gimnazije, ki je delovala vsega nekaj let, so naredili izredne kariere |accessdate=10.4.2015 |date=23.5.2005 |work=Mladina}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://isim.zrc-sazu.si/en/publikacije/slovenski-begunci-v-avstriji-19451950-1#v|title=Slovenski begunci v Avstriji (1945–1950) |accessdate=10.4.2015 |work=Založba ZRC}}</ref> [[Slika:Bergisel.jpg|thumb|upright|[[Innsbruck]] je gostil [[Zimske olimpijske igre 1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]], kakor tudi prve [[Zimske mladinske olimpijske igre]] v zgodovini leta 2012.]] [[Slika:Uno City Kaiserwasser.jpg|thumb|upright|[[Urad Organizacije združenih narodov na Dunaju|Urad OZN na Dunaju]] (United Nations Office in Vienna - UNOV) je ena od štirih glavnih lokacij [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] po svetu.]] Skupno število avstrijskih žrtev med drugo svetovno vojno med 1939 in 1945 je ocenjeno na 260.000.<ref>Rüdiger Overmans. ''Deutsche militärische Verluste im Zweiten Weltkrieg.'' Oldenbourg 2000.</ref> Žrtev judovskega [[holokavst]]a je bilo 65.000,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria/33382/Anschluss-and-World-War-II Anschluss and World War II]. Britannica Online Encyclopedia.</ref> okoli 140.000 pa jih je v letih 1938-39 emigriralo. Več tisoč Avstrijcev je bilo udeleženih v resnih nacističnih zločinih (samo v koncentracijskem taborišču [[Mauthausen]]-Gusen je bilo več sto tisoč žrtev), dejstvo, ki ga je uradno priznal šele kancler [[Franz Vranitzky]] leta 1992. ==== Po drugi svetovni vojni ==== Tako kot Nemčijo so tudi Avstrijo razdelili na britansko, francosko, ameriško in sovjetsko območje, ki jih je upravljala Zavezniška komisija za Avstrijo.<ref>Lonnie Johnson 137</ref> Kot je bilo nakazano že v Moskovski deklaraciji iz 1943, je prišlo s strani [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] do posebne obravnave Avstrije.<ref name="johnson 135" /> Avstrijsko vlado, ki so jo sestavljali socialni demokrati, konzervativci in komunisti (do leta 1947) in je delovala na Dunaju (ki je bil obkrožen s sovjetsko cono), so zahodni zavezniki priznali oktobra 1945, po tem, ko so v začetku sumili, da je Renner Stalinov pajac. Po tem se je bilo moč izogniti dvojni vladi in delitvi države, kar se je zgodilo v Nemčiji. Avstrijo so sicer obravnavali bolj kot nacistično žrtev, ki so jo osvobodili zavezniki.<ref>Manfried Rauchensteiner: Der Sonderfall. Die Besatzungszeit in Österreich 1945 bis 1955 (''The Special Case. The Time of Occupation in Austria 1945 to 1955''), edited by [[Heeresgeschichtliches Museum]] / Militärwissenschaftliches Institut (Museum of Army History / Institute for Military Science), Vienna 1985</ref> 15. maja 1955 je po več let trajajočih pogovorih, na katere je vplivala tudi [[hladna vojna]], Avstrija z avstrijsko državno pogodbo s štirimi okupacijskimi silami pridobila polno neodvisnost. 26. oktobra 1955 je po odhodu vseh okupacijskih enot s parlamentarnim zakonom Avstrija razglasila »trajno [[nevtralnost]]«.<ref name="johnson 153">Lonnie Johnson 153</ref> Po Avstrijski državni pogodbi je posebne pravice dobila tudi [[Koroški Slovenci|slovenska manjšina]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], toda pri uveljavljanju teh pravic se zapleta še desetletja po formalni podelitvi, število Slovencev se zmanjšuje in se kot narod vedno bolj [[Asimilacija (sociologija)|asimilira]] v nemško govorečo večino.<ref name="delo o manjšinah"/> [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright|Avstrija se je [[Evropska unija|Evropski uniji]] pridružila leta 1995 in podpisala [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]] 2007.]] Politični sistem Druge republike temelji na ustavah iz let 1920 in 1929, ki sta se zopet uveljavili leta 1945. Sistem je sorazmeren, kar pomeni, da je večina pomembnih mest enakomerno porazdeljenih med socialne demokrate (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP).<ref>Lonnie Johnson 139</ref> Močan je tudi vpliv interesnih skupin (delavcev, poslovnežev, kmetov), zato se vse spremembe zakonodaje sprejemajo s širokim konsenzom.<ref>Lonnie Johnson 165</ref> Od leta 1945 je enostrankarska vlada delovala v letih 1966–1970 (konzervativci oz. ljudska stranka) in 1970–1983 (socialni demokrati). V vseh ostalih volilnih obdobjih je država vladala bodisi velika koalicija (socialdemokrati in ljudska stranka) bodisi mala koalicija (ena izmed velikih dveh strank in ena izmed ostalih manjših). 1. januarja 1995 je na podlagi dvotretjinsko pozitivne referendumske odločitve Avstrija postala članica Evropske skupnosti.<ref>Brook-Shepherd 447, 449</ref> Po vstopu Lihtenštajna v [[schengensko območje]] leta 2011 nobena izmed sosednjih držav na mejah z Avstrijo ne izvaja več mejnega nadzora. Glavni stranki SPÖ in ÖVP imata glede vojaške neuvrščenosti nasprotni stališči: SPÖ zagovarja nevtralnost, ÖVP pa prilagajanje in sodelovanje v evropski zunanji in obrambni politiki. V resničnosti se to že dogaja, Avstrija tudi deluje v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]] in je tudi že ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. === Unescova svetovna dediščina v Avstriji === Zaradi svoje bogate zgodovine je nekaj področij Avstrije vpisanih v [[UNESCO|Unescov]] [[seznam svetovne dediščine]] oz. so kandidati za vpis<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/statesparties/at |title=Austria |accessdate=25.4.2015 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>: * Zgodovinski center mesta [[Salzburg]] * Palača in vrtovi dvorca [[Schönbrunn]] * Kulturna krajina [[Hallstatt]]-[[Dachstein]] Salzkammergut * [[Železniška proga čez Semmering|Semmerinška železnica]] * Mesto [[Gradec |Gradec]] – zgodovinski center in grad Eggenberg * Kulturna krajina [[Wachau]] * Kulturna krajina Fertö/Neusiedlersee ([[Nežidersko jezero]]) * Zgodovinski center mesta [[Dunaj]] * [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] (kamor spadajo tudi kolišča na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]]). == Politika in uprava == [[Slika:Wien - Hofburg, Leopoldinischer Trakt.JPG|thumb|upright|Predsedniška palača v Leopoldovem traktu dvorca [[Hofburg]]]] [[Slika:Wien - Bundeskanzleramt1.JPG|thumb|upright|Urad zveznega kanclerja na Ballhausplatz]] [[Slika:Parlament Vienna June 2006 183.jpg|thumb|upright|Parlament na Dunaju, dom narodnega zbora in zveznega sveta (Nationalrates/Bundesrates)]] [[Državni poglavar]] je [[Predsednik Avstrije|predsednik]], ki je voljen na neposrednih volitvah in predstavlja državo v tujini ter je vrhovni poveljnik [[oborožene sile Avstrije|vojske]]. Predsednik je neposredno izvoljen za največ dva šestletna mandata, brez izvršilnih pristojnosti v miru. [[Heinz Fischer]] je bil izvoljen za drugi mandat v aprilu 2010. Nasledil je [[Thomas Klestil|Thomasa Klestila]], ki je bil predsednik med letoma 1992 in 2004. Fischerja je leta 2016 za minimalno razliko v glasovih nasledil {{Wikidata|p35}}<ref name="delopred"></ref> Predsednik imenuje [[Kancler Avstrije|kanclerja]] (predsednika vlade, trenutno {{Wikidata|p6}}, ki vodi svet ministrov. Trenutno vlado velike koalicije sestavljata levosredinska Socialdemokratska stranka (SPÖ) in desnosredinska Avstrijska ljudska stranka (ÖVP). Koalicija je bila obnovljena decembra 2013 po splošnih volitvah septembra 2013, čeprav sta obe stranki zabeležili izgubo glasov na volitvah. Avstrijski parlament je razdeljen na politično močnejši državni zbor (''Nationalrat''), ki je spodnji del parlamenta, in zvezni svet (''Bundesrat''), ki je zgornji dom parlamenta. Slednji načeloma potrjuje zakone, vendar lahko državni zbor zaobide morebitni [[Veto (politika)|veto]] s ponovnim glasovanjem.<ref name="izvoznookno"/> Predsednik lahko z odlokom razpusti državni zbor. [[Volilna pravica|Volilno pravico]] imajo vsi državljani, starejši od 16 let. Tretja veja oblasti je sodna, predvsem ustavno sodišče ima precejšnjo politično moč, saj razveljavlja zakone, za katere presodi, da niso v skladu z [[Ustava Republike Avstrije|ustavo]]. Od leta 1995 lahko [[Sodišče Evropske unije]] razveljavi vse odločitve sodišč v zadevah, ki so definirane v zakonodaji Evropske unije. Avstrija v svojo zakonodajo vključuje tudi odločitve [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]], saj je [[Evropska konvencija o človekovih pravicah]] del avstrijske ustave. === Upravna delitev === {{glavni|Zvezna dežela Avstrije}} Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel ({{lang-de|link=no|Bundesländer}}).<ref name="CIA"/> Zvezne dežele so nato razdeljene na okrožja ({{lang|de|[[Bezirke]]}}) in upravna mesta ({{lang|de|[[Statutarno mesto (Avstrija)|Statutarstädte]]}}). Okrožja so naprej razdeljena na občine ({{lang|de|Gemeinden}}). Upravna mesta imajo pristojnosti, ki sicer pritičejo tako okrožjem kot občinam. Poseben položaj ima Dunaj, ki je hkrati in mesto in zvezna dežela. {{ImageMap Avstrijskih zveznih dežel|options=float:left}} {| class="wikitable sortable" style=font-size:90%" |- ! # !![[Zvezna dežela Avstrije|Zvezna dežela]] !! Glavno mesto ! Površina<br />{{smaller|(km²)}} !! Prebivalstvo<br />(2023) |- | 1 / B ||[[Gradiščanska]] (''Burgenland'') || [[Železno, Avstrija|Železno]] (''Eisenstadt'') |style=text-align:right| 3.965 ||style=text-align:right| 301.250 |- | 2 / K ||[[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] (''Kärnten'') || [[Celovec]] (''Klagenfurt am Wörthersee'') |style=text-align:right| 9.537 ||style=text-align:right| 568.984 |- | 3 / N ||[[Spodnja Avstrija]] (''Niederösterreich'') || [[St. Pölten]] |style=text-align:right| 19.180 ||style=text-align:right| 1.718.373 |- | 4 / O ||[[Gornja Avstrija|Zgornja Avstrija]] (''Oberösterreich'') || [[Linz]] |style=text-align:right| 11.983 ||style=text-align:right| 1.522.825 |- | 5 / S ||[[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]] || [[Salzburg]] |style=text-align:right| 7.155 ||style=text-align:right| 568.346 |- | 6 / St ||[[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] (''Steiermark'') || [[Gradec]] (''Graz'') |style=text-align:right| 16.399 ||style=text-align:right| 1.265.198 |- | 7 / T ||[[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (''Tirol'') || [[Innsbruck]] |style=text-align:right| 12.648 ||style=text-align:right| 771.304 |- | 8 / V ||[[Predarlska]] (''Vorarlberg'') || [[Bregenz]] |style=text-align:right| 2.602 ||style=text-align:right| 406.395 |- | 9 / W ||colspan=2| [[Dunaj]] (''Wien'') |style=text-align:right| 415 ||style=text-align:right| 1.982.097 |} === Zunanja politika === Avstrija je članica [[Evropska unija|Evropske unije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Konference za varnost in sodelovanje v Evropi]] in opazovalka v [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Je tudi soustanoviteljica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. === Eksklave in enklave === Na ozemlju Avstrije se nahaja [[Kleinwalsertal]], ki je funkcionalno [[enklava]] Zvezne republike Nemčije. Kleinwalsertal je sicer del Predarlskega in geografsko meji neposredno nanj, vendar je zaradi topografije ozemlja kraj dostopen samo preko Nemčije. Druga funkcionalna enklava Nemčije je naselbina Jungholz na Tirolskem, ki ni dosegljiva iz Avstrije in je z matično državo povezana le preko 1636 metrov visokega vrha Sorgschrofen. Tako imenovani dvorni gozdovi (Saalforste) se nahajajo na avstrijskem ozemlju, vendar so v zasebni pravni lasti Bavarske. Funkcionalna avstrijska enklava je bila še na švicarskem ozemlju. Švicarskega [[Samnaun|Samnauna]] dolgo časa ni bilo mogoče doseči iz Švice po cesti, temveč prek Avstrije (Tirolske). Zaradi tega so v 19. stoletju opustili retoromanščino in jo nadomestili s tirolščini podobnim narečjem. Sedaj ima Samnaun že tudi cestno povezavo z matično Švico, ima pa še naprej status [[brezcarinska cona|brezcarinske cone]]. Do leta 1980 je podoben status kot Samnaun imel tudi Spiss na avstrijsko-švicarski meji. Kraj je bil dolgo časa dostopen samo iz Samnauna in se je moral upirati izseljevanju, saj je v nasprotju z drugimi enklavami imel malo gospodarskih možnosti, V okviru avstrijske države predstavlja okraj [[Lienz]] (tudi [[Vzhodna Tirolska]]) eksklavo zvezne dežele [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]].<ref>{{navedi splet |url=http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |title=Same Name, Other Side of the Border (Part IV: Southern and Eastern Europe) |accessdate=31.5.2015 |date=2012 |work=The Basement Geographer |archive-date=2015-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150322231144/http://basementgeographer.com/same-name-other-side-of-the-border-part-iv-southern-and-eastern-europe/ |url-status=dead}}</ref> === Vojska === {{Več slik |align = right |direction= vertical |footer = |footer_align = center |footer_background= |width = 250 |image1 = Leopard 2A4 Austria 4.JPG |caption1= [[Glavni bojni tank]] [[Leopard 2|Leopard 2A4]] Kopenske vojske avstrijskih oboroženih sil |image2 = Eurofighter Typhoon AUT.jpg |caption2= [[Lovsko letalo]] [[Eurofighter Typhoon]] Vojaškega letalstva avstrijskih oboroženih sil }} Moč avstrijskih oboroženih sil (nemško: ''Österreichisches Bundesheer'', dobesedno Avstrijska zvezna vojska) v veliki meri sloni na [[nabor|naborniškemu sistemu]]. Vojaška obveznost se za moške prične z&nbsp;18. letom in traja do dopolnjenega 50.&nbsp;leta starosti. [[Vojaški rok]] traja šest mesecev. Državljan ima v zvezi s služenjem vojaškega roka možnost ugovora vesti: v tem primeru se obveznost vojaškega roka izpolni s civilnim služenjem, ki traja od 9–12&nbsp;mesecev.<ref name="klinar"/> Leta 2013 je bilo v aktivni vojaški službi okoli 24.500 pripadnikov avstrijskih oboroženih sil,<ref name="EDA">{{navedi splet |url= http://www.eda.europa.eu/info-hub/defence-data-portal/Austria/year/2013|title=Defence Data of Austria in 2013 |accessdate=18.7.2015 |publisher=European Defence Agency}}</ref> število pripadnikov rezervne sestave pa se trenutno giblje okoli 27.000.<ref name="GFP"/> Kopenska vojska ima v svoji sestavi okoli 60&nbsp;[[tank]]ov, 400&nbsp;[[pehotno bojno vozilo|pehotnih bojnih vozil]] in 80&nbsp;[[samovozna artilerija|samovoznih artilerij]], Vojaško letalstvo ima okoli 130&nbsp;zrakoplovov, od tega 15&nbsp;lovcev in 70&nbsp;[[helikopter]]jev.<ref name="GFP">{{navedi splet |url= http://www.globalfirepower.com/country-military-strength-detail.asp?country_id=austria|title=Austria Military Strength |accessdate=18.7.2015 |date=1.4.2015|publisher=Global Firepower (GFP)}}</ref> Leta 2013 so vojaški izdatki znašali 2.432 milijonov [[Evro|€]], kar je predstavljalo 0,78 % [[bruto domači proizvod|bruto domačega proizvoda]].<ref name="EDA"/> Glavni sektorji Avstrijske zvezne vojske so Kopenska vojska (''Landstreitkräfte''), Vojaško letalstvo (''Luftstreitkräfte'') ter enote za mednarodne misije (''Internationale Einsätzein'') in specialne sile (''Spezialeinsatzkräfte''), ki delujejo pod enotnim poveljstvom (''Streitkräfteführungskommando'', SKFüKdo). Glede na to, da je Avstrija celinska država, nima svoje [[vojna mornarica|vojne mornarice]]. Vrhovni poveljnik avstrijskih oboroženih sil je predsednik države. Nadzor nad oboroženimi silami ima Zvezni svet za obrambo, ki ga vodi zvezni kancler. Zvezni svet za obrambo sestavljajo še podkancler, minister za obrambo, minister za zunanje zadeve in ostali resorni ministri ter načelnik generalštaba Avstrijske zvezne vojske in načeloma tudi predstavniki vseh v državnem svetu zastopanih strank.<ref name="klinar">{{navedi knjigo|author=Klinar T. |year=2007 |title=Primerjava organiziranosti in nalog oboroženih sil Avstrije in Slovenije ''[diplomsko delo]''|publisher=Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/specialisticna/docs/spec_klinar-tomaz.doc}}</ref> Naloge Avstrijske zvezne vojske so vojaška obramba države ter v povezavi s tem obramba ustavne ureditve in demokratične svobode prebivalstva ter vzdrževanje notranje državne ureditve in varnosti, pomoč v primeru naravnih nesreč in nezgod ter pomoč v tujini pri vzdrževanju miru, izvajanju humanitarne pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč, kot tudi iskalne in reševalne naloge.<ref name="klinar"/> V tujini je trenutno največ pripadnikov na [[Kosovo|Kosovu]] (507 pripadnikov, [[KFOR]]), v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] (324 pripadnikov, [[EUFOR]] Althea) in v [[Libanon]]u (171 pripadnikov, [[UNIFIL]]).<ref>{{navedi splet|title=Auslandseinsätze des Bundesheeres|url=http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|accessdate=18.7.2015|date=Julij 2015|publisher=Bundesheer|language=de|archive-date=2015-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20150722001112/http://www.bundesheer.at/ausle/zahlen.shtml|url-status=dead}}</ref> == Geografija == [[Slika:Oesterreich topo.png|thumb|upright=1.4|Topografska karta Avstrije s prikazanimi mesti z več kot 100.000 prebivalci.]] Avstrija leži med 46° in 49° severne širine ter 9° in 18° vzhodne dolžine. Razdelimo jo lahko med pet območij, med katerimi je z 62 % ozemlja največje tisto, ki pripada [[Vzhodne Alpe|Vzhodnim Alpam]]. [[Hrib]]ovje ob robu Alp in [[Karpati]] zavzemajo 12 %, [[grič]]evje ob robu [[Panonska nižina|Panonske nižine]] prav tako 12 %. Drugo večje [[Gora|gorsko]] območje, precej nižje od Alp, se nahaja na severu. Poznan je kot Avstrijska [[granit]]na [[planota]] in leži v osrednjem delu [[Češki masiv|Češkega masiva]] ter zavzema 10 % Avstrije. Avstrijski del [[Dunajska kotlina|Dunajske kotline]] pokriva ostale 4 %. Zaradi svoje vpetosti v [[Alpe|alpski]] prostor je Avstrija pretežno gorata država.<ref name="BritannicaAlps">{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/17356/Alps|title=Alps|date=11.6.2009|work=Encyclopædia Britannica|publisher=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=12.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090601083317/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/17356/Alps| archivedate= 1.6.2009 | url-status=live}}</ref> Tako osrednje Vzhodne Alpe kot Severne in Južne apnenčaste Alpe (nemško: ''Kalkalpen'') delno ležijo na avstrijskem ozemlju. Od skupnega ozemlja 84.000 km² le za četrtino lahko rečemo, da je nižinska in le 32 % države je pod nadmorsko višino 500 m. Alpe zahodne Avstrije proti vzhodu postopoma prehajajo v nižinski vzhodni del. 6 najvišjih avstrijskih gora: {| class="wikitable sortable" |- style=background:#DDD ! # !!Ime !!Višina !!Gorovje |- | 1 || {{Sort|Grossglockner|[[Großglockner]] (Veliki Klek)}} || 3.798 m || {{Sort|Ture, visoke|[[Zahodne Ture|Visoke Ture]]}} |- | 2 || [[Wildspitze]] || 3.772 m || {{Sort|Otztalske Alpe|[[Ötztalske Alpe]]}} |- | 3 || [[Kleinglockner]] || 3.770 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 4 || {{Sort|Weisskugel|[[Weißkugel]]}}|| 3.739 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 5 || {{Sort|Poschlturm|[[Glocknerwand|Pöschlturm]]}} || 3.721 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |- | 6 || {{Sort|Hortnagelturm|[[Glocknerwand|Hörtnagelturm]]}} || 3.719 m || {{Sort|Ture, visoke|Visoke Ture}} |} Po klasifikaciji [[World Wide Fund for Nature|WWF]] lahko avstrijsko ozemlje razdelimo na štiri [[ekoregija|ekoregije]]: srednjeevropske mešane gozdove, panonske mešane gozdove, alpske iglaste in mešane gozdove ter na zahodno evropske širokolistne gozdove. <gallery class=center mode=packed> Neusiedler See -- Podersdorf.jpg|[[Nežidersko jezero]] v [[Panonska nižina|Panonski nižini]] Stadtteile von Wien entlang der Donau (gesehen von Nordwesten).jpg|[[Dunajska kotlina]] Krems and mautern from ferdinandswarte.jpg|[[Krems an der Donau|Krems]] na koncu doline pri [[Wachau]]-u 1 hallstatt austria.jpg|Pogled na [[Hallstatt]] Vorderhopfreben Üntschenspitze 1.jpg|Avstrijsko podeželje v pokrajini [[Schoppernau]] poleti Heiligenblut kirche2.jpg|Pogled na [[Großglockner]] iz vasice [[Heiligenblut am Großglockner|Heiligenblut]] Oberleis 01 2008.JPG|Nižavje [[Weinviertel]] 2013-12-Nassfeld (11)a.jpg|Avstrijske Alpe na Koroškem Semmering Railway 2013.jpg|[[Železniška proga čez Semmering]] v Vzhodnih Alpah </gallery> === Podnebje === [[Slika:Rr-ann zamg.png|thumb|upright|Povprečna letna količina padavin v Avstriji]] Največji del Avstrije leži v [[zmerno topli pas|zmerno toplem pasu]], kjer prevladujejo [[zahod]]ni vetrovi. Ker okoli dve tretjine dežele pokrivajo Alpe, prevladuje [[gorsko podnebje]]. Na vzhodu v Panonski nižini in ob Donavski dolini ima podnebje celinski značaj, z manj padavinami kot v Alpah. Čeprav je v Avstriji pozimi hladno (−10 do 0&nbsp;°C), so lahko poletne temperature razmeroma visoke,<ref name="Climate">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101202042009/http://www.bbc.co.uk/weather/world/city_guides/results.shtml?tt=TT003350|archivedate=2.12.2010|title=Average Conditions, Vienna, Austria|year=2006|publisher=British Broadcasting Corporation|accessdate=24.5.2009}}</ref> s povprečnimi temperaturami okoli 25&nbsp;°C in najvišjo temperaturo 40,5&nbsp;°C, izmerjeno avgusta 2013.<ref name=ZAMG>[http://www.zamg.ac.at/cms/de/klima/klimauebersichten/klimamittel-1971-2000 Klima]. Central Institute for Meteorology and Geodynamic</ref> {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Lech, Vorarlberg (1440 m; povprečne temperature 1982 – 2012) Dfc, meji na Dfb. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-0,7 |Feb high C= 0,3 |Mar high C= 3,5 |Apr high C= 7,1 |May high C=11,8 |Jun high C=17,4 |Jul high C=16,8 |Aug high C=14,3 |Sep high C=15,1 |Oct high C= 9,7 |Nov high C= 3,7 |Dec high C= 0,1 |Average high C= |Jan mean C=-4,5 |Feb mean C=-3,7 |Mar mean C=-0,6 |Apr mean C= 2,9 |May mean C= 7,3 |Jun mean C=10,6 |Jul mean C=12,7 |Aug mean C=12,2 |Sep mean C= 9,9 |Oct mean C= 5,6 |Nov mean C= 0,4 |Dec mean C=-3,3 |year mean C= |Jan low C=-8,2 |Feb low C=-7,6 |Mar low C=-4,7 |Apr low C=-1,3 |May low C= 2,8 |Jun low C= 6,0 |Jul low C= 8,0 |Aug low C= 7,7 |Sep low C= 5,6 |Oct low C= 1,6 |Nov low C=-2,9 |Dec low C=-6,6 |Average low C= |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 59 |Feb precipitation mm= 54 |Mar precipitation mm= 56 |Apr precipitation mm= 70 |May precipitation mm=103 |Jun precipitation mm=113 |Jul precipitation mm=133 |Aug precipitation mm=136 |Sep precipitation mm= 95 |Oct precipitation mm= 67 |Nov precipitation mm= 78 |Dec precipitation mm= 66 |year precipitation mm = |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/117363/|title= Lech climate data}} }} {{Weather box |collapsed=collapsed |location = Kühtai, Tirolska (2060 m; povprečne temperature 1982 – 2012) ET, podobno kot Dfc. |metric first= Yes |single line = Yes <!--Average high temperatures--> |Jan high C=-3,3 |Feb high C=-3,2 |Mar high C=-0,9 |Apr high C= 2,3 |May high C= 7,0 |Jun high C=10,4 |Jul high C=12,7 |Aug high C=12,3 |Sep high C= 9,6 |Oct high C= 6,3 |Nov high C= 0,5 |Dec high C=-2,4 |Average high C = |Jan mean C=-6,6 |Feb mean C=-6,5 |Mar mean C=-4,2 |Apr mean C=-1,1 |May mean C= 3,4 |Jun mean C= 6,6 |Jul mean C= 8,8 |Aug mean C= 8,6 |Sep mean C= 6,4 |Oct mean C= 2,9 |Nov mean C=-2,4 |Dec mean C=-5,4 |year mean C = |Jan low C=-9,9 |Feb low C=-9,8 |Mar low C=-7,5 |Apr low C=-4,4 |May low C=-0,2 |Jun low C= 2,9 |Jul low C= 4,9 |Aug low C= 4,9 |Sep low C= 3,3 |Oct low C=-0,5 |Nov low C=-5,2 |Dec low C=-8,4 |Average low C = |precipitation colour= green |Jan precipitation mm= 73 |Feb precipitation mm= 66 |Mar precipitation mm= 80 |Apr precipitation mm= 87 |May precipitation mm=115 |Jun precipitation mm=126 |Jul precipitation mm=148 |Aug precipitation mm=138 |Sep precipitation mm= 96 |Oct precipitation mm= 74 |Nov precipitation mm= 83 |Dec precipitation mm= 72 |year precipitation mm= |source 1= <ref name=ZAMG /> |source 2= {{navedi splet|url= https://en.climate-data.org/location/111749/|title= Kühtai climate data}} }} === Jezera === Največje [[Jezero|jezero]] je [[Nežidersko jezero]] na Gradiščanskem, od katerega približno 77 % celotne površine 315&nbsp;km² leži v Avstriji, ostanek pa pripada Madžarski. Sledijo [[Attersee (See)|Attersee]] s 46&nbsp;km² in [[Traunsee]] s 24&nbsp;km² v Zgornji Avstriji. Tudi [[Bodensko jezero]] s svojimi 536&nbsp;km² na tromeji z Nemčijo (deželi [[Bavarska]] in [[Baden-Württemberg]]) in Švico s svojim manjšim delom leži na avstrijskem ozemlju. Za poletni [[turizem]] imajo jezera poleg gora velik pomen, še posebej koroška in salzburška. Najbolj znana koroška jezera so: [[Vrbsko jezero]] (''Wörthersee'') pri Celovcu, [[Milštatsko jezero]] nad [[Špital ob Dravi|Špitalom]], [[Osojsko jezero]] (''Ossiacher See'') pri Beljaku in [[Belo jezero (Koroška)|Belo jezero]] (''Weißensee'') (med [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohorjem]] in Špitalom). Znani sta tudi [[Mondsee (jezero)|Mondsee]] in [[Wolfgangsee]] na meji med Salzburgom in Zgornjo Avstrijo. === Reke === Večji del Avstrije spada preko [[Donava|Donave]] neposredno k [[Črno morje|črnomorskemu]] porečju, približno ena tretjina na jugovzhodu pa preko [[Mura|Mure]] (nemško ''Mur'') in [[Drava|Drave]] (''Drau'') in nato posredno zopet preko Donave zopet k črnomorskemu porečju. Le majhen del (2.366&nbsp;km²) na Zahodu se odvodnjava preko reke Ren (''Rhein'') v [[Atlantski ocean|Atlantik]] in na severu preko reke [[Laba|Labe]] (918&nbsp;km²) v [[Severno morje]]. Večji pritoki reke Donave (od zahoda proti vzhodu): * [[Lech (reka)|Lech]], [[Isar]] in [[Inn]] se v Donavo izlivajo na [[Bavarska|Bavarskem]]. Te reke odvodnjavajo Tirolsko, medtem ko [[Salzach]], pritok reke Inn, odvodnjava večino dežele Salzburg. Na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburškem]] so tudi najvišji avstrijski [[Krimmlski slapovi]]. * [[Traun (Donava)|Traun]], [[Aniža (reka)|Aniža (Enns)]], [[Ybbs]], [[Erlauf (reka)|Erlauf]], [[Pielach]], [[Traisen (reka)|Traisen]], [[Wien (reka)|Wienfluss]], in [[Fischa]] odvodnjavajo ozemlje južno od Donave (so desni pritoki): Zgornjo Avstrijo, Štajersko, Spodnjo Avstrijo in Dunaj. * [[Große Mühl|Veliki]] in [[Mali Mühl]], [[Rodl]],[[Gusen (reka)| Gusen]] in [[Aist (reka)|Aist]], [[Kamp (reka)|Kamp]], [[Göllersbach]] in [[Rußbach (Donava)|Rußbach]] ter [[Thaya]] na severu in [[March (reka)|March]] na vzhodu odvodnjavajo ozemlje severno od Donave (so levi pritoki Donave): dele Zgornje in Spodnje Avstrije. Mura odvodnjava salzburški predel [[Lungau]] in Štajersko, na [[Hrvaška|Hrvaškem]] se izliva v Dravo, ki sama odvodnjava Koroško in vzhodno Tirolsko (Drava se v Donavo izliva na meji s [[Srbija|Srbijo]]). [[Raba]] (nemško: ''Raab'') odvodnjava del Štajerske in se na Madžarskem izliva v rokav Donave. Ren odvodnjava večino Predarlškega, teče skozi [[Bodensko jezero]] in se izliva v Severno morje. Reka [[Lainsitz]] je skoraj nepomembna, vendar je edina avstrijska reka, ki se iz Spodnje Avstrije preko Češke izliva v [[Laba|Labo]]. [[Slika:Danube In The Wachau Valley.jpg|thumb|center|upright=1.8|[[Donava]] v [[Wachau|dolini Wachau]] ([[Dürnstein]] povsem na levi in [[Krems an der Donau]] povsem na desni). Dolina Wachau je od leta 2000 zaradi arhitekturne in kmetijske zgodovine vpisana v [[UNESCO|Unescov]] [[Seznam svetovne dediščine]] kot kulturna krajina.<ref name=Unesco>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/970|title=Wachau Cultural Landscape|accessdate=5.12.2010|publisher=Unseco.org}}</ref><ref name=Report>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/archive/repcom00.htm#970|title=United Nations Educational, Scientific And Cultural Organization Convention Concerning The Protection Of The World Cultural And Natural Heritage, World Heritage Committee:Twenty-fourth session, Cairns, Australia:27 November – 2 December 2000: Report |accessdate=5.12.2010|publisher=Unesco.org}}</ref>]] == Gospodarstvo == [[Slika:Products exported by Austria.png|thumb|upright=1.5|Drevesna struktura izdelkov, ki jih izvaža Avstrija, po klasifikaciji HS4.]] [[Slika:Wien 07 Mariahilfer Straße Shopping a.jpg|thumb|upright|[[Mariahilf]] nakupovalna avenija na Dunaju]] [[Slika:13-08-30-wien-by-RalfR-123.jpg|thumb|upright|Moderni [[Dunaj]], Dunajski mednarodni center z uradi [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in stavbo DC Tower&nbsp;1.]] Avstrija, ki je po bruto [[Kosmati domači proizvod|domačem proizvodu]] na prebivalca na 12.&nbsp;mestu v svetu,<ref name=autogenerated1>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2012/01/weodata/weorept.aspx?sy=2009&ey=2012&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=122&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=37&pr.y=14 |title=Austria|publisher=International Monetary Fund|accessdate=17. april 2012}}</ref> ima dobro razvito [[socialno-tržno gospodarstvo]] in visok življenjski standard. Do 1980-ih je Avstrija [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] precej največjih industrijskih podjetij; v zadnjih letih pa je [[privatizacija]] skrčila državno lastništvo na stopnjo, primerljivo z ostalimi evropskimi državami. Delavska gibanja so v Avstriji še posebej močna in imajo znaten vpliv na delavsko politiko. Poleg zelo razvite [[Industrija|industrije]] je mednarodni [[turizem]] najpomembnejši del gospodarstva. Po podatkih iz leta 2014 predstavljajo storitve 69 % kosmatega domačega proizvoda, [[industrija]] (zlasti kovinsko-predelovalna industrija, avtomobilska, elektrokemija in inženiring) 29 % in [[kmetijstvo]] 2 %. Majhna in srednje velika podjetja imajo v avstrijskem gospodarstvu velik pomen. Z več kot 300.000 podjetji v proizvodnji in storitvah jih kar 99,6 % sodi v kategorijo majhnih in srednje velikih podjetij (SME - ''small and medium enterprises''), le približno 1.400 podjetij ima več kot 250 zaposlenih. V povprečju imajo avstrijska podjetja manj kot 10&nbsp;zaposlenih. SME skupaj zaposlujejo dve tretjini vseh zaposlenih in proizvedejo 50 % BDP.<ref name="izvoznookno">{{navedi splet |url=http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx |title=Avstrija: Predstavitev države |accessdate=16.2.2015 |work=[[SPIRIT]]}}</ref> Največje delniške družbe so: <ref name="Forbes 2000">{{navedi splet |url=http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |title=Forbes Global 2000: Austria's Largest Companies |accessdate=15.3.2015 |date=30.6.2013 |work=[[Forbes]] |archive-date=2015-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403081328/http://www.economywatch.com/companies/forbes-list/austria.html |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://austriantimes.at/news/Business/2013-04-19/48107/11%20Top%20Austrian%20Firms%20make%20it%20to%20world%20top%20list|title=11 Top Austrian Firms make it to world top list |accessdate=15.3.2015 |date=19.4.2013 |work=Austriantimes.at}}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Mesto na svetu !! Podjetje !! Promet (milijard [[USD]]) !! Tržna vrednost (milijard USD) |- | {{0}}304.|| [[OMV|OMV Group]] ([[Nafta|nafta]] in derivati) ||56,3 ||14,7 |- | {{0}}655.|| [[Raiffeisen Bank International]] ([[Banka|bančništvo]]) ||13,9 ||{{0}}7,6 |- | {{0}}672.|| Erste Group Bank (bančništvo) ||15,5 ||12,3 |- | {{0}}723.|| Vienna Insurance Group ([[Zavarovalnica|zavarovalništvo]]) ||12,4 ||{{0}}6,6 |- | {{0}}920.|| Voestalpine (proizvodnja [[Jeklo|jekla]]) ||16,1 ||{{0}}5,8 |- | 1229.|| Verbund (proizvodnja [[Električna energija|električne energije]]) ||{{0}}4,1 ||{{0}}7,4 |- | 1369.|| Strabag (gradbeništvo) ||17,8 ||{{0}}2,4 |- | 1372.|| Uniqa (zavarovalništvo) ||{{0}}7,6 ||{{0}}3,0 |- | 1558.|| Andritz (strojna industrija) ||{{0}}6,7 ||{{0}}7,0 |- | 1697.|| Volksbank (bančništvo) ||{{0}}2,2 ||{{0}}1,0 |- | 1798.|| Immofinanz (investicije v [[Nepremičnina|nepremičnine]]) ||{{0}}1,6 ||{{0}}4,3 |} Poleg tega iz Avstrije izhajajo tudi druga mednarodno znana podjetja, npr. [[Red Bull]], [[Swarowski]], [[ÖBB]] (Avstrijske železnice), [[Manner]] in druga.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rankingthebrands.com/The-Brand-Rankings.aspx?rankingID=205&nav=industry |title=Top 10 strongest Austrian Brands in 2014 |accessdate=15.3.2015 |work=Eurobrand}}</ref> Zgodovinsko je Nemčija najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Avstrije, kar je lahko zaradi hitrih sprememb v nemškem gospodarstvu za Avstrijo na dolgi rok škodljivo. Od vstopa Avstrije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) so Avstrijci okrepili gospodarske vezi z drugimi EU gospodarstvi in s tem zmanjšali gospodarsko odvisnost od Nemčije. Dodatno je članstvo v EU prineslo številne tuje investitorje, ki sta jih pritegnila avstrijski pristop k enotnemu evropskemu trgu in bližina vzhajajočih gospodarstev [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Od razkroja komunizma so bila avstrijska podjetja aktivni igralci in združevalci na področju Vzhodne Evrope. Med 1995 in 2010 je bilo v povezavi z avstrijskimi družbami javno objavljenih 4.868 združitev in pripojitev v skupni vrednosti 163&nbsp;milijard&nbsp;EUR.<ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#MergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26.7.2011 | url-status=live}}</ref> Največje transakcije z avstrijsko vključenostjo so bile <ref>{{navedi splet|url=http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html#TopMergersAcquisitions_Austria |title=Statistics on Mergers & Acquisitions (M&A) – M&A Courses &#124; Company Valuation Courses &#124; Mergers & Acquisitions Courses |publisher=Imaa-institute.org |accessdate=24.7.2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110726173440/http://www.imaa-institute.org/statistics-mergers-acquisitions.html| archivedate= 26 July 2011 | url-status=live}}</ref>: pripojitev [[Bank Austria]] s strani [[HypoVereinsbank|Bayerische Hypo- und Vereinsbank]] za 7,8&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2000, pripojitev [[Porsche|Porsche Holding Salzburg]] s strani [[Volkswagen Group]] za 3,6&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2009<ref>{{navedi splet|last=Ramsey |first=Jonathon |url=http://www.autoblog.com/2009/12/08/volkswagen-takes-49-9-percent-stake-in-porsche-ag/ |title=Volkswagen takes 49.9&nbsp;percent stake in Porsche AG |publisher=Autoblog.com |accessdate=24.7.2011}}</ref> in pripojitev [[Banca Comercială Română]] s strani [[Erste Group]] za 3,7&nbsp;milijarde&nbsp;EUR leta 2005.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.erstegroup.com/de/Download?chronicleId=0901481b80005991.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-03-15 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809152940/http://http/ |url-status=dead}}</ref> Majhno, a zelo razvito [[kmetijstvo]] zaposluje preko 5 % delovno aktivnega prebivalstva. Glavni kmetijski dejavnosti sta [[Govedo|govedoreja]] in [[vinogradništvo]]. Hitro se razvija tudi ekološko kmetijstvo, ki trenutno predstavlja 10 % kmetijske proizvodnje.<ref name="izvoznookno"/> Čeprav ima razvito tržno gospodarstvo, je v Avstriji še vedno močno prisotna korupcija, ki državo letno po nekaterih ocenah stane okrog 27 milijard evrov. Nekatere od zadnjih korupcijskih afer so prodaja državnih stanovanj,<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-avstrijo-stane-27-milijard-evrov-na-leto.html|title=Korupcija Avstrijo stane 27 milijard evrov na leto |accessdate=23.5.2015 |date=2.5.2015 |work=Delo d.d.}}</ref> nakup [[Lovsko letalo|lovskih]] vojaških [[Letalo|letal]] [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter]]<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/korupcija-in-avstrija-kazen-naj-bo-vzgojna.html|title=Korupcija in Avstrija: Kazen naj bo vzgojna |accessdate=2.5.2015 |date=8.6.2013 |work=Delo d.d.}}</ref> ter sumljivi posli (med drugim v Sloveniji in na Hrvaškem) Hypo Alpe Adria Bank, zaradi katere je skoraj bankrotirala avstrijska zvezna dežela Koroška.<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2014/03/hypo.aspx?format=json&hide_hf=1&mob=1&os=ios&ver=2.2|title=Kako so Avstrijci zavozili svojo banko Hypo in koliko bodo plačali za njeno reševanje |accessdate=2.5.2015 |date=10.3.2014 |work=Planet.Siol.net}}</ref> Za Slovenijo je avstrijsko gospodarstvo takoj za [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Italija|Italijo]] tretji največji zunanjetrgovinski partner in največji investitor, gospodarstvi pa sta vedno bolj prepleteni.<ref name="veleposlaništvo"/> Za Avstrijo je Slovenija kot zunanjetrgovinski partner na približno 15.&nbsp;mestu.<ref name="okno2016"/> Slovensko [[Luka Koper|pristanišče Koper]] je za avstrijsko gospodarstvo najpomembnejše [[Morje|morsko]] pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://izvozniki.finance.si/8814300/Intervju-Avstrija-je-najpomembnej%C5%A1i-tuji-trg-Luke-Koper |title=Intervju: Avstrija je najpomembnejši tuji trg Luke Koper |accessdate=15.3.2015 |date=10.12.2014 |work=Finance}}</ref> Po podatkih iz leta 2014 dela v Avstriji več kot 14.000 Slovencev, večinoma v krajih, ki mejijo na [[Koroška regija|Koroško]], [[Štajerska|Štajersko]] in [[Prekmurje]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/slovenija/v-avstriji-dela-vec-kot-14-000-slovencev.html|title=V Avstriji dela več kot 14.000 Slovencev |accessdate=16.3.2015 |date= 31.8.2014 |work=Delo d.d.}}</ref> === Turizem === Turizem h kosmatemu domačemu proizvodu Avstrije prispeva skoraj 9 %.<ref name="STAT">{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf |title=TOURISMUS IN ÖSTERREICH 2007|accessdate=18.11.2008 |language=de |date= May 2008|format=PDF|publisher= BMWA, WKO, Statistik Austria| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081218105425/http://www.statistik.at/web_de/static/tourismus_in_oesterreich_2007_bmwa_wko_stat_031155.pdf| archivedate= 18.12.2008 | url-status=live}} {{Dead link|date=September 2010|bot=H3llBot}}</ref> Leta 2007 je bila po zaslužku iz turizma Avstrija z 18,9&nbsp;milijarde&nbsp;USD na 9.&nbsp;mestu v svetu.<ref name="UNTWO"/> Po številu turistov je bila z 20,8&nbsp;milijona obiskovalcev na 12.&nbsp;mestu.<ref name="UNTWO">{{navedi splet|url=http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf |title=UNTWO World Tourism Barometer, Vol.6 No.2 |accessdate=18.11.2008 |publisher=UNTWO |date=junij 2008 |format=PDF | archiveurl= https://web.archive.org/web/20081031013714/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf| archivedate= 31.10.2008 | url-status=live}}</ref> Najbolje ocenjene zanimivosti so:<ref>{{navedi splet |url=https://www.tripadvisor.com/Attractions-g190410-Activities-Austria.html |title=Things to Do in Austria |accessdate=4.8.2018 |work=Tripadvisor.com}}</ref> {{multi-column numbered list|1|Zgodovinsko jedro mesta Dunaj<li>Palača [[Schönbrunn]], Dunaj<li>Cesarska Palača [[Hofburg]], Dunaj<li> Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], Dunaj<li> [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj]], Dunaj<li> Gorska alpska cesta, [[Grossglockner]]<li> [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]<li> Muzej filma ''[[Tretji človek (film)|Tretji človek]]'', Dunaj<li> [[Narodni park Visoke Ture]]<li> |9|<li>Smučarsko področje Ischgl-Samnaun<li> Stekleni most - [[Hallstatt]] Skywalk ''Welterbeblick''<li> [[Trdnjava Hohensalzburg]], [[Salzburg]]<li> Hallstattsko jezero<li> Narodna knjižnica, Dunaj<li> Cerkev v Steinhofu<li> Innsbruška železnica<li> Ledenik Hintertuxer<li> Lienške gorske železnice / Osttiroler Alpine Coaster<li> |9|<li>[[Samostan Admont]]<li> Jezero Traunsee<li> Festival v Bregenzu<li> [[Samostan Melk]]<li> Panoramska alpska cesta Timmelsjoch<li> [[Wachau|Dolina Wachau]]<li> Spominski park [[Mauthausen]]<li> Narodni park [[Nockberge]]<li> [[Zgodovinsko središče mesta Salzburg]]}} === Električna energija === [[Slika:Verbund malta.jpg|thumb|upright|Kölnbreinski jez na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]] Avstrija trenutno več kot polovico svoje [[Električna energija|električne energije]] proizvede s pomočjo [[Hidroenergija|hidroenergije]];<ref name="RES">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|title=Austria Renewable Energy Fact Sheet|date=23.1.2008|format=PDF|work=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009|archive-date=2009-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090620081934/http://www.energy.eu/renewables/factsheets/2008_res_sheet_austria_en.pdf|url-status=dead}}</ref> v Sloveniji, za primerjavo, ta delež dosega 27 %.<ref name="nasstik">{{navedi splet |url=http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/2236/V-Sloveniji-skoraj-tretjina-elektrike-iz-hidroelektrarn.aspx#.VQijheHLL1E |title=V Sloveniji skoraj tretjina elektrike iz hidroelektrarn |accessdate=17.3.2015 |date=26. 3. 2014 |work=Naš stik, glasilo slovenskega elektrogospodarstva}}</ref> Skupaj z ostalimi [[Obnovljivi viri energije|obnovljivimi viri energije]], kot so [[vetrna energija]], [[sončna energija]] in [[biomasa]], dosega stopnja oskrbovanja z obnovljivimi viri 62,89 %<ref name="Renewables">{{navedi splet|url=http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html|title=Renewable energy in Europe|year=2006|work=Eurobserv'er|publisher=Europe's Energy Portal|accessdate=20.5.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090520023020/http://www.energy.eu/renewables/eu-charts/chart4.html| archivedate= 20.5.2009 | url-status=live}}</ref> celotne avstrijske porabe. Ostanek proizvedejo v elektrarnah na [[Zemeljski plin|zemeljski plin]] in [[Nafta|nafto]]. Leta 1972 je Avstrija na podlagi anonimnega glasovanja v parlamentu pričela z izgradnjo [[Jedrska elektrarna Zwentendorf|jedrske elektrarne pri Zwentendorfu]] zahodno od Dunaja. Toda leta 1978 se je na [[Referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf|referendumu]] približno 50,5 % volivcev izreklo proti uporabi jedrske energije<ref>Lonnie Johnson 168–9</ref> in parlament je izglasoval trajno prepoved uporabe jedrske energije; zgrajene elektrarne nato niso nikoli predali v obratovanje. Avstrija se na podlagi teh odločitev pogosto zavzema za zaprtje jedrskih elektrarn tudi v sosednjih državah (med drugim tudi [[Jedrska elektrarna Krško|slovenske v Krškem]]),<ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/novice/svet/2011/03/evropski_poslanec_molzer_sprasuje_eu_o_varnosti_neka.aspx|title=Evropski poslanec Mölzer sprašuje EU o varnosti Neka |accessdate=17.3.2015 |date=30.3.2011 |work=Planet.Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/novice/svet/avstrija-v-boj-proti-jedrski-energiji.html|title= Avstrija v boj proti jedrski energiji |accessdate=17.3.2015 |date= 23.3.2011 |work=Delo d.d.}}</ref> pri čemer te države pogosto odgovarjajo, da same nimajo tako dobrih pogojev za proizvodnjo hidroenergije, kot jih ima Avstrija, bogata z vodnatimi alpskimi rekami. == Transport == === Letalski promet === Avstrijska letalska družba z največ povezavami z Dunaja je [[Austrian Airlines]]. Z letalsko družbo [[Niki (letalska držba)|NIKI]] ima Avstrija od leta 2003 domačega nizkocenovnega prevoznika, ki prav tako deluje z dunajskega [[Letališče|letališča]]. Drugi avstrijski nizkocenovnik je regionalna družba [[InterSky]], ki pa deluje z nemškega [[Friedrichshafen|Friedrichshafn]]a. Sedež v Avstriji imata tudi manjša prevoznika [[Welcome Air]] in [[Air Alps]]. Najpomembnejše avstrijsko letališče je: * [[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj]] ''(Flughafen Wien-Schwechat / VIE)'', * sledijo [[Letališče Gradec|Gradec]] ''(Flughafen Graz-Thalerhof / GRZ)'', * [[Letališče Linz|Linz]] ''(Flughafen Linz-Hörsching / LNZ)'', * [[Letališče Celovec|Celovec]] ''(Flughafen Klagenfurt-Annabichl / KLU)'', * [[Letališče Salzburg|Salzburg]] ''(Salzburg Airport W. A. Mozart / SZG)'' * in [[Letališče Innsbruck|Innsbruck]] ''(Flughafen Innsbruck-Kranebitten / INN)'', vsa z mednarodnimi povezavami. Za zvezno deželo Predarlško precej mednarodnega prometa poteka preko švicarskega letališča ''Flughafen St.&nbsp;Gallen-Altenrhein'' in nemškega letališča ''Friedrichshafen''. Regionalen pomen ima 49 letališč, od tega jih 31 nima asfaltirane steze in le 4 imajo stezo daljšo od 914&nbsp;metrov. Zgodovinskega pomena sta letališči ''Wiener Neustadt'' in tudi opuščeno dunajsko letališče Wien Aspern. To sta bili prvi dve avstrijski letališči; Aspern je bil med letoma 1912 in 1914 največje in najmodernejše evropsko letališče. Deluje tudi več vojaških letališč [[Avstrijske letalske sile|Avstrijskih letalskih sil]], npr. Wiener Neustadt, [[Zeltweg Airfield|Zeltweg]], Aigen/Ennstal in Langenlebarn/Tulln. V Avstriji kot del projekta [[Single European Sky]] deluje tudi [[Kontrola zračnega prometa|zračna kontrola]] prostora nad 28.500&nbsp;čevlji / 9.200&nbsp;metri za srednjeevropske države Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Češko, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Slovenijo in Slovaško.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |title=Eurocontrol: Welcome to FAB Central Europe |accessdate=2015-03-23 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305003027/http://www.eurocontrol.int/fab_ce/public/subsite_homepage/homepage.html |url-status=dead}}</ref> Nacionalno kontrolo civilnega spodnjega zračnega prostora izvaja Austro Control s sedežem na Dunaju. <gallery widths=200 heights=100> Austrian Airlines B777-2Z9ER (OE-LPA) taxiing at Sydney Airport.jpg|[[Boeing 777]]-200ER družbe Austrian Airlines OE-LEZ021011.jpg|[[Airbus A320|Airbus A321]]-200 letalske družbe NIKI 2011-06-14 10-23-53 Austria Niederösterreich Fischamend Markt.jpg|[[Mednarodno letališče Dunaj]] </gallery> === Ostale oblike prevoza === [[Slika:Brenner-Autobahn mit der Europabrücke bei Patsch.jpg|thumb|upright|Brennerska avtocesta A13 med Innsbruckom in Italijo z viaduktom Europabrücke pri Patschu]] Transportna infrastruktura je zaznamovana z Alpami in po drugi strani z osrednjo vlogo v Srednji Evropi, kar vpliva tako na cestne in železniške povezave. Tako je na primer dejstvo, da je bil center Avstrijskega cesarstva celinski Dunaj, botrovalo izgradnji [[Južna železnica|Južne železnice]] preko ozemlja današnje Slovenije do najpomembnejše cesarske luke, [[Trst]]a. Izgradnja transportnih poti skozi Alpe zahteva precej [[predor]]ov in [[viadukt]]ov, ki morajo prenesti skrajne [[vreme]]nske razmere. Zaradi svoje osrednje vloge in ozke oblike je Avstrija tipična [[tranzit]]na država, zlasti v smereh sever-jug in sever-jugovzhod, po dvigu [[Železna zavesa|železne zavese]] pa tudi v smeri vzhod-zahod. To vse skupaj vpliva na izgradnjo prometnih poti nadstandardnih velikosti, pogosto po [[Ekologija|ekološko]] občutljivih območjih (ozke [[Dolina|doline]] ipd.), kar povzroča odpor prebivalstva. Za obvladovanje okoljskih tveganj je Avstrija relativno zgodaj pričela uvajati ukrepe, ki so urejali razmerje med okoljem in gospodarstvom. Tako je Avstrija med prvimi zahtevala vgradnjo [[katalizator]]jev v vozila, na nekaterih cestah so v veljavi omejitve hrupa in tovornega prometa ipd.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/782/9/Avstrija.aspx|title = AMZS omejitve in prazniki|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> Spodnja preglednica prikazuje razporeditev potniških kilometrov po oblikah transporta v Avstriji (podatki za leto 2007): {| class=wikitable |+ Razdelitev potniških kilometrov v Avstriji 2007<ref>[http://www.vcoe.at/ VCÖ (Hrsg.)]: ''Öffentlicher Verkehr – Weichenstellungen für die Zukunft'', Wien 2010, ISBN 3-901204-64-4, S.&nbsp;12</ref> |- ! Prevozno sredstvo!! [[Avtobus]] !! [[Železnica]]!! Osebni [[Avtomobil|avto]] !! [[Javni prevoz]] !! [[Dvokolo]] !! Druge motorozirane oblike !! [[Pešec|Peš hoja]] |- ! Delež || 9 % || 9 % || 70 % || 4 % || 3 % || 1 % || 4 % |} <gallery widths=200 heights=140> Austria A2 moedling.jpg|Večpasovna [[avtocesta]] A2 južno od Dunaja Railjet bei Guntramsdorf.JPG|Hitri [[vlak]] avstrijskih zveznih železnic (ÖBB) Längenfeldgasse 3.JPG|Dunajska [[podzemna železnica]] GuentherZ 2001 Schiff in Wien IMG0064.jpg|Potniška [[ladja]] na reki Donavi 2015-4-Danube(96).JPG|Tovorna ladja s premogom v bližini mesta [[Melk]] Murradweg_(Beginn_und_Ende).jpg|Začetek in konec (pri [[Gederovci]]h) [[Dvokolo|kolesarske]] poti ob reki [[Mura|Muri]] (''Murradweg'') </gallery> Za avtoceste se uporablja sistem plačljivih [[Vinjeta|vinjet]] (10-dnevne, dvomesečne in letne), dodatno pa se plačujejo nekatere mostnine in predornine.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.amzs.si/si/425/9/Relacije.aspx|title = AMZS o cestninah|date = 2015|accessdate = 13.4.2015 |publisher = AMZS}}</ref> ==== Najvažnejše državne ceste ==== Najvažnejše državne avtoceste v Avstriji so: *A1 ali [[Zahodna avtocesta A1]] (''Westautobahn''): [[Dunaj]] Auhof - [[Sankt Pölten]] - [[Linz]] - [[Salzburg]] - meja z Nemčijo, dolžina 292 km. *A2 ali [[Južna avtocesta A2]] (''Südautobahn''): Dunaj - [[Gradec]] - [[Celovec]] - [[Beljak]] - meja z Italijo, dolžina 377&nbsp;km. *A3 ali Jugovzhodna avtocesta (''Südostautobahn''): Guntramsdorf - [[Železno, Avstrija|Železno]] - meja z Madžarsko, dolžina 38&nbsp;km. *A4 ali Vzhodna avtocesta (''Ostautobahn''): Dunaj Erdberg - Schwechat – Nickelsdorf - meja z Madžarsko, dolžina 66&nbsp;km. *A5 ali Severna avtocesta (''Nordautobahn''): Eibesbrunn – Wolkersdorf – Poysdorf - meja s Češko, dolžina 24&nbsp;km. *A6 ali Severovzhodna avtocesta (''Nordostautobahn''): Bruckneudorf – Kittsee - meja s Slovaško, dolžina 22&nbsp;km. *A7 ali Mühlkreis avtocesta: Linz - Unterweitersdorf - meja s Češko, avtocesta je zgrajena na delu od Linza v dolžini 29&nbsp;km. *A8 ali Innkreis avtocesta: Voralpenkreuz - Wels - Suben - meja z Nemčijo, dolžina 76&nbsp;km. *A9 ali [[Pirnska avtocesta]]: Voralpenkreuz - Leoben - Gradec - Šentilj - meja s Slovenijo, dolžina 230&nbsp;km, dvopasovnica čez predore. *A10 ali [[Turska avtocesta]]: Salzburg - [[Bischofshofen]] - Beljak, dolžina 193&nbsp;km. *A11 ali Karavanška avtocesta: Beljak - [[Avtocestni predor Karavanke|Predor Karavanke]] - meja s Slovenijo, dolžina 21&nbsp;km. *A12 ali Inntalska avtocesta: meja z Nemčijo - Kufstein - [[Innsbruck]] - Zams, dolžina 153&nbsp;km. *A13 ali [[Brennerska avtocesta]]: Innsbruck - [[prelaz Brenner]] - meja z Italijo, dolžina 35&nbsp;km. == Demografija == [[Slika:COB data Austria.PNG|thumb|upright=1.2|V tujini rojeni naturalizirani prebivalci Avstrije; število po državi rojstva.]] Po oceni iz januarja 2014 ima Avstrija okoli 8,5&nbsp;milijona prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistik.at/web_de/presse/075280|title=STATISTIK AUSTRIA - Presse|author=Statistik Austria|work=statistik.at}}</ref> Sama prestolnica [[Dunaj]] ima več kot 1,7&nbsp;milijona<ref name="Vienna pop" /> (2,6&nbsp;milijona skupaj s predmestji), kar predstavlja dobro četrtino prebivalstva države. Mesto samo je znano po ponudbi kulturnih dogodkov in visoki kakovosti življenja (po nekaterih raziskavah celo najvišji med svetovnimi mesti).<ref name="Dnevnik">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |title=Razvrščeno: Mesta z največjo kakovostjo življenja |accessdate=16.2.2015 |date=10. december 2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik d.d.]] |archive-date=2015-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150216215639/http://www.dnevnik.si/magazin/lestvica/1042494303 |url-status=dead }}</ref> Dunaj je z naskokom največje avstrijsko mesto. Gradec je po velikosti drugi z okoli 300.000 prebivalci, sledijo [[Linz]] (200.000), [[Salzburg]] (150.000) in [[Innsbruck]] (125.000) in [[Celovec]] (100.000); vsa ostala mesta imajo manj prebivalcev. Po raziskavi [[Eurostat]]a je leta 2010 v Avstriji živelo 1,7&nbsp;milijona v tujini rojenih prebivalcev, ker predstavlja 15,2 % vsega prebivalstva. Od tega jih je bilo 764.000 (9,1 %) rojenih izven članic Evropske skupnosti, 512.000 (6,1 %) pa v njih.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-11-034/EN/KS-SF-11-034-EN.PDF 6,5% prebivalstva ES so tujci in 9,4% jih je rojenih v tujini], Eurostat, Katya VASILEVA, 34/2011.</ref> Statistik Austria je za leto 2011 ocenil, da 81 % ali 6,75&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at">{{navedi splet |url=http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |format=PDF |publisher=Statistik Austria |title=Kommission für Migrations und Integrationsforschung der Österreichischen Akademie der Wissenschaften |year=2012 |page=27 |accessdate=2015-02-16 |archive-date=2017-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170114032851/http://medienservicestelle.at/migration_bewegt/wp-content/uploads/2012/07/IBIB_2012_Integrationsbericht.pdf |url-status=dead}}</ref> ni imelo priseljenskih korenin, več kot 19 % ali 1,6&nbsp;milijona prebivalcev<ref name="medienservicestelle.at"/> pa ima med starši vsaj enega priseljenca. V državi živi več kot 415.000 potomcev v tujini rojenih priseljencev,<ref name="medienservicestelle.at"/> od katerih je večina že [[Naturalizacija (prebivalstvo)|naturaliziranih]]. 185.592 [[Turki|Turkov]]<ref name="medienservicestelle.at"/> (kar vključuje tudi manjšinske [[Kurdi|Kurde]]) danes predstavlja tretjo največjo etnično skupino (za [[Srbi]] in [[Nemci]]) oziroma 2,2 % skupnega prebivalstva. Leta 2003 je bilo naturaliziranih 13.000 Turkov, v tem času pa se je priselilo neugotovljivo število novih. Medtem ko se jih je 2.000 izselilo iz države, se jih je priselilo 10.000 in s tem utrdilo močan trend rasti.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2593717.stm |title=Europe &#124; Back to school for Austria immigrants |publisher=BBC News |date=24 December 2002 |accessdate=25 March 2013}}</ref> Priseljenci iz držav nekdanje [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] ([[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bosanci]] in [[Slovenci]]) skupaj predstavljajo okoli 5,1 % avstrijskega prebivalstva. V tujini rojeni prebivalci - top 15 držav<ref>{{navedi splet |url=http://www.statistik.at/web_de/statistiken/bevoelkerung/bevoelkerungsstruktur/bevoelkerung_nach_staatsangehoerigkeit_geburtsland/index.html |title=Bevölkerung nach Staatsangehörigkeit und Geburtsland |work=Statistik Austria}}</ref>: {| class=wikitable |- !# !!Narodnost !!Št. prebivalcev (1. januarja 2014) |- |1.||Nemčija|| 210.735 |- |2.||Turčija|| 159.958 |- |3.||Bosna in Hercegovina|| 155.050 |- |4.||Srbija|| 132.553 |- |5.||Romunija||{{0}}79.264 |- |6.||Poljska||{{0}}66.802 |- |7.||Madžarska||{{0}}55.038 |- |8.||Češka||{{0}}40.833 |- |9.||Hrvaška||{{0}}39.782 |- |10.||Slovaška||{{0}}32.633 |- |11.||Rusija||{{0}}30.249 |- |12.||Italija||{{0}}27.720 |- |13.||Makedonija||{{0}}22.430 |- |14.||Slovenija||{{0}}19.663 |- |15.||Bolgarija||{{0}}18.481 |} Skupna [[Rodnost populacije|stopnja rodnosti]] leta 2013 je ocenjena na 1,42&nbsp;rojenih otrok na žensko,<ref name="cia.gov">[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/au.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610113837/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AU.html |date=2009-06-10}} The World Factbook</ref> kar je manj od stopnje enostavne reprodukcije, ki je pri 2,1&nbsp;otrok na žensko. Leta 2012 se je 41,5 % otrok rodilo neporočenim materam.<ref>[http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tps00018 Eurostat - Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table]</ref> [[Pričakovana življenjska doba]] je bila leta 2013 80,04&nbsp;let (77,13&nbsp;let za moške in 83,1&nbsp;let za ženske).<ref name="cia.gov" /> Starostna piramida prebivalstva <ref>{{navedi splet |url=http://www.indexmundi.com/austria/age_structure.html |title=Austria Age structure |accessdate=18.2.2015 |date=23.8.2014 |work=IndexMundi, CIA Factbook}}</ref>: {| class=wikitable |- ! Starostna skupina v letih !! % prebivalstva |- | 0-14 let || 13,6% |- | 15-24 let || 11,6% |- | 25-54 let || 42,9% |- | 55-64 let || 12,7% |- | 65 let in več || 19,2% |} === Največja mesta === {{Največja mesta |country = Avstrija |stat_ref= [[Statistik Austria|Avstrijski statistični podatki, 1. januar 2014]] |list_by_pop= <!--link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population--> |div_name= Zvezna dežela |div_link= Zvezna dežela Avstrije |city_1 = Dunaj| div_1 = Dunaj| pop_1 = 1.812.605 | img_1 = Maria-Theresien-Platz Wien Sept 2020 1.jpg |city_2 = Gradec| div_2 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_2 = 269.997 | img_2 = Graz (35932179023).jpg |city_3 = Linz| div_3 = Zgornja Avstrija| pop_3 = 193.814 | img_3 = Blick über Linz von der Franz-Josefs-Warte.jpg |city_4 = Salzburg| div_4 = Salzburg (zvezna dežela){{!}}Salzburg | pop_4 = 146.631 | img_4 = Hohensalzburg-mw02.jpg |city_5 = Innsbruck| div_5 = Tirolska (zvezna dežela){{!}}Tirolska| pop_5 = 124.579 |city_6 = Celovec| div_6 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_6 = 96.640 |city_7 = Beljak| div_7 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_7 = 60.004 |city_8 = Wels| div_8 = Zgornja Avstrija | pop_8 = 59.339 |city_9 = Sankt Pölten| div_9 = Spodnja Avstrija | pop_9 = 52.145 |city_10= Dornbirn| div_10 = Predarlska | pop_10 = 46.883 |city_11= Wiener Neustadt| div_11 = Spodnja Avstrija | pop_11 = 42.273 |city_12= Steyr| div_12 = Zgornja Avstrija| pop_12 = 38.120 |city_13= Feldkirch, Vorarlberg{{!}}Feldkirch| div_13 = Predarlska | pop_13 = 31.428 |city_14= Bregenz| div_14 = Predarlska | pop_14 = 28.412 |city_15= Leonding| div_16 = Spodnja Avstrija | pop_16 = 26.395 |city_16= Klosterneuburg| div_15 = Zgornja Avstrija | pop_15 = 26.174 |city_17= Baden, Avstrija{{!}}Baden| div_17 =Spodnja Avstrija | pop_17 = 25.229 |city_18= Volšperk| div_18 = Koroška (zvezna dežela){{!}}Koroška | pop_18 = 24.993 |city_19= Leoben| div_19 = Štajerska (zvezna dežela){{!}}Štajerska | pop_19 = 24.466 |city_20= Krems an der Donau{{!}}Krems| div_20 = Spodnja Avstrija | pop_20 = 24.085 }} === Jezik === [[Slika:Continental West Germanic languages.png|thumb|upright|Državni in področni standardi za nemški jezik]] Uradni jezik, ki ga kot materni jezik govori okoli 88,6 % prebivalsva, je [[Nemščina|nemščina]]. Sledijo [[Srbski jezik|srbski]] in [[hrvaški jezik]] (4,2 %), [[Turščina|turščina]] (2,3 %), [[madžarščina]] (0,5 %) in [[poljščina]] (0,5 %).<ref name="Language" /> Uradni jezik, ki je v rabi pri izobraževanju, tisku, obvestilih in na spletnih straneh, je nemščina, ki je skoraj enaka nemščini, ki je v rabi v Nemčiji, toda z nekaterimi razlikami v besedišču. Nemški jezik je sicer standardiziran po nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, [[Luksemburg|Luksemburgu]] in [[Lihtenštajn]]u, kot tudi v deželah s številčnejšimi nemško govorečimi manjšinami: [[Italija]], [[Belgija]] in [[Danska]]. Avstrijci govorijo tudi številna lokalna [[Narečje|narečja]], in čeprav so vsa v osnovi avstrijska nemščina, imajo zaradi razlik govorci med seboj lahko težave pri sporazumevanju. V zveznih deželah Koroška in Štajerska biva precej avtohtonih [[Koroški Slovenci|slovensko govorečih prebivalcev]], medtem ko v najbolj vzhodni deželi, Gradiščanski (nekdaj del madžarskega dela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]) še vedno živi znatno število madžarsko in hrvaško govorečih prebivalcev narodnostnih manjšin. Od ostalih Avstrijcev, ki niso avstrijskega rodu, jih je največ iz sosednjih držav, zlasti iz bivšega [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]]. Številčni so tudi številni tuji delavci (nemško: ''Gastarbeiter'', od tu slovenska popačenka ''gasterbajter'') in njihovi potomci ter begunci iz držav nekdanje [[SFRJ|Jugoslavije]]. Od leta 1994 so kot uradna manjšina priznani tudi [[Romi]] - [[Sinti]].j === Religija === [[Slika:Mariazell Basilika 3.jpg|thumb|upright|Bazilika v [[Mariazell]]u je najbolj priljubljen avstrijski romarski cilj]] [[Slika:1907 - Salzburg - View from Mönchsberg.JPG|thumb|upright|Pogled na salzburško katedralo]] Medtem ko je bila severna in osrednja Nemčija izvor [[Reformacija|reformacije]], sta bili Avstrija in [[Bavarska]] v 16. in 17. stoletju srce [[Protireformacija|protireformacije]]; v tem času je absolutistična vladavina Habsburžanov uveljavljala različne stroge ukrepe za ohranitev katoliške moči in vpliva med Avstrijci.<ref>Lonnie Johnson 28</ref><ref>Brook-Shepherd 16</ref> Habsburžani so sami sebe dalj časa videli kot varuhe katolištva, tako da so zatirali vsa druga verovanja in vere. Leta 1775 je vladarica [[Marija Terezija]] mehitaristom Kongregacije armenske katoliške cerkve podelila uradno dovoljenje za naselitev v Habsburškem imperiju. Leta 1781, v dobi avstrijskega razsvetljenstva, je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef&nbsp;II.]] za Avstrijo izdal [[Tolerančni patent]], s katerim je drugim veroizpovedim podelil omejeno svobodo verovanja. Verska svoboda je bila v [[Cislajtanija|Cislajtaniji]] razglašena kot ustavna pravica po Avstro-Ogrski dualnosti (''[[Ausgleich]])'' leta 1867, s čimer je bilo potrjeno dejstvo, da je bila monarhija poleg rimokatoliške vere tudi domovina številnih drugih veroizpovedi, npr. grške, srbske, romunske, ruske in bolgarske [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]], [[Kalvinizem|kalvinizma]], [[Luteranska cerkev|luteranskih protestantov]] in judovske vere. Leta 1912 je bil (po [[Aneksija|aneksiji]] [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] leta 1908), v Avstriji uradno priznan tudi [[islam]].<ref name="Law of Islam 1912">{{navedi novice|url=http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|title=Imperial Gazette -1912|publisher=IGGIO Islamische Glaubensgemeinschaft in Osterreich|date=2011|accessdate=4.6. 2014|archive-date=2014-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140606223310/http://www.derislam.at/?c=content&cssid=Englisch&navid=886&par=10&navid2=906&par2=886|url-status=dead}}</ref> Avstrija je ostala pod močnim katoliškim vplivom. Po letu 1918 so v času republike možje, kot sta [[Theodor Innitzer]] in [[Ignaz Seipel]], zavzeli vodilne položaje znotraj ali blizu vlade in okrepili vpliv med avstrofašizmom; [[Engelbert Dollfuss]] in [[Kurt Schuschnigg]] sta katolištvo obravnavala v glavnem kot državno vero. Po zaključku druge svetovne vojne se je v Avstriji uveljavil [[sekularizem]] in s tem je politični vpliv Cerkve slabel. Konec 20. stoletja je bilo približno 74 % avstrijskega prebivalstva registriranih kot [[Rimokatoliška cerkev|rimokatoličani]],<ref name="Volkszählung">{{navedi splet | title=Census 2001: Population 2001 according to religious affiliation and nationality|url=http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf|accessdate=17.12.2007|language=de|publisher=Statistik Austria|format=PDF| archiveurl= https://web.archive.org/web/20071114090849/http://www.statistik.at/web_de/static/bevoelkerung_2001_nach_religionsbekenntnis_und_staatsangehoerigkeit_022894.pdf| archivedate= 14.11.2007 | url-status=live}}</ref> medtem ko se je 5 % izreklo za [[Protestantizem|protestante]].<ref name="Volkszählung" /> Avstrijski kristjani so obvezani k plačilu članstva v cerkvi v višini 1 % dohodkov; dajatev se imenuje ''Kirchenbeitrag'' (»cerkveni prispevek«). Število vernikov v obeh glavnih cerkvah zlagoma upada. Obiskovalcev nedeljskih [[Maša|maš]] je okoli 9 % (podatek iz leta 2005).<ref>{{navedi splet | title= Kirchliche Statistik der Diozösen Österreichs (Katholiken, Pastoraldaten) für das Jahr 2005 | url=http://www.katholisch.at/site/article_blank.siteswift?so=all&do=all&c=download&d=article%3A107%3A5 | accessdate= 21.4.2007}}</ref> [[Judje|Judovska]] skupnost v Avstriji (samo na Dunaju je leta 1938 štela 200.000 članov) se je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] skrčila na 4.500. 65.000 članov je bilo ubitih v [[holokavst]]u, 130.000 pa jih je emigriralo.<ref>[http://www.wien.gv.at/english/culture/jewishvienna/history/nationalsocialism.html Expulsion, Deportation and Murder – History of the Jews in Vienna] Vienna Webservice</ref> === Izobraževanje === [[Slika:Melk Stift Altstadt.jpg|thumb|upright|''Stiftsgymnasium Melk'' ([[samostan]]ska gimnazija v [[Melk]]u) je najstarejša avstrijska šola]] [[Slika:Wien - Universität (3).JPG|thumb|upright|Univerza na Dunaju]] [[Slika:Wien 02 Campus WU a.jpg|thumb|upright|''Campus'' Ekonomske fakultete na Dunaju]] Za izobraževanje v Avstriji skrbijo delno zvezne dežele in delno država sama. Šolanje je obvezno devet let, običajno do starosti 15&nbsp;let. V nekaterih osnovnih in srednjih šolah na Avstrijskem Koroškem poteka pouk delno tudi v slovenščini.<ref>{{navedi splet |url= http://www.zrss.si/?rub=2417|title= Dvojezična vzgoja in izobraževanje na avstrijskem Koroškem|accessdate=10.5.2015 |work=Zavod Republike Slovenije za šolstvo}}</ref> Predšolska vzgoja (nemško: ''Kindergarten''), v večini dežel brezplačna, je zagotovljena za otroke v starosti med tri in šest let in, čeprav neobvezna, se zaradi visoke stopnje vključenosti pojmuje kot običajen del otroške vzgoje. V skupini je okoli trideset otrok, za katere skrbi izobražen vzgojitelj in en pomočnik. ''1. Splošnoizobraževalne obvezne šole'' in ''Poklicnoizobraževalne obvezne šole (poklicne šole)''<br /> Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 šolskih let in se prične s prvim septembrom, ki sledi dokončanemu 6&nbsp;letu starosti. Učenci obiskujejo: * od 1.-4. šolskega leta osnovno šolo (ljudsko šolo; nemško: ''Volksschule'') ali posebno šolo (šolo s prilagojenim programom); * od 5.-8. šolskega leta glavno šolo, splošnoizobraževalno višjo šolo (glej spodaj), višjo stopnjo ljudske šole ali posebne šole (šole s prilagojenim programom); * v 9. šolskem letu lahko obiskujejo politehniško šolo ali pa nadaljujejo z ljudsko, glavno ali posebno šolo, lahko pa obiskujejo srednjo oziroma višjo šolo. Spričevala, ki jih učenci prejmejo ob koncu šolskega leta, se imenujejo ''Jahreszeugnis'', spričevala o zaključenem izobraževanju pa se imenujejo ''Abschlusszeugnis''. Ocene so od 1&nbsp;(odlično) do 5&nbsp;(nezadostno). V osnovnih šolah ni nivojskega pouka, ker ga nadomešča diferenciacija na splošno in poklicno smer v četrtem razredu. ''2. Splošno izobraževalne višje šole'' in ''Poklicno-izobraževalne višje šole''<br /> Splošnoizobraževalna višja šola (''Gymnasium'') obsega 4-letno nižjo in 4-letno višjo stopnjo. Zaključi se z zrelostnim izpitom. Zrelostno spričevalo daje pravico do študija na univerzah, strokovnih visokih šolah in akademijah ter pravico do zaposlitve v javnih službah. Pogoj za vstop v 1. razred splošno izobraževalne višje šole: uspešen zaključek 4. razreda ljudske šole (ocena prav dobro ali dobro iz nemškega jezika, branja in matematike). V ostalih primerih je potreben sprejemni izpit. ''3. Poklicno-izobraževalne obvezne šole in poklicno-izobraževalne srednje šole''<br /> Te šole (''Hauptschule'') nudijo vajencem, ki se izobražujejo za poklic, spremljajoč in strokovno usmerjen pouk (dualno izobraževanje); podpirajo in izpolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splošno izobrazbo. V strokovno-teoretičnem in gospodarsko-poslovnem pouku poteka pouk v dveh težavnostnih skupinah. Učenci obiskujejo pouk najmanj enkrat tedensko med šolskim letom ali pa v obliki tečaja, ki v vsakem šolskem letu traja najmanj osem tednov. Število šolskih let je odvisno od trajanja učne dobe poklica. ''4. Poklicno-izobraževalne višje šole (Fachhochschule)''<br /> Te šole v petih letih posredujejo poleg poglobljene splošne izobrazbe še višjo poklicno izobrazbo; zaključek predstavlja zrelostni in diplomski izpit, s katerim si absolventi pridobijo pravico do študija na univerzah (pri nekaterih študijskih smereh je treba opraviti dodatne izpite), na strokovnih visokih šolah in akademijah oziroma pravico do zaposlitve v javnih službah. Šolska poklicna izobrazba omogoča absolventom poklicno dejavnost v nekaterih [[obrt]]eh.<ref name="izobrazba">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |title=Republika Avstrija: Izobraževalni sistem |accessdate=10.5.2015 |work=Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |archive-date=2015-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150518091113/http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/republika_avstrija/ |url-status=dead}}</ref> 5. Visokošolsko izobraževanje<br /> Je odprto za vse z opravljeno maturo. Od leta 2006 dalje možni sprejemni izpiti za nekatere študije (npr. medicina). Od leta 2001 dalje se za semester na javnih univerzah plačuje obvezna šolnina (''Studienbeitrag'') v višini €363,36. Šolnine ne plačajo tujci, ki ne presegajo običajne dobe študija. == Kultura in znanost == === Glasba === [[Slika:Wolfgang-amadeus-mozart 1.jpg|thumb|upright|[[Wolfgang Amadeus Mozart]] (1756–1791)]] Avstrijska preteklost evropske velesile in njeno kulturno okolje sta ustvarili širok prispevek k različnim oblikam [[umetnost]]i, najbolj opazno pa h [[Glasba|glasbi]]. Tako je bilo avstrijsko ozemlje rojstni kraj glasbenikov kot so [[Joseph Haydn]], [[Michael Haydn]], [[Franz Liszt]], [[Franz Schubert]], [[Anton Bruckner]], [[Johann Strauss starejši]] in [[Johann Strauss mlajši]] ter članov [[Druga dunajska šola|Druge dunajske šole]], kot so [[Arnold Schoenberg]], [[Anton Webern]] in [[Alban Berg]]. [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je bil rojen v [[Salzburg]]u, takrat sicer delu samostojne cerkvene enote Svetega rimskega cesarstva, ki pa je bil kulturno močno vpet v Avstrijo, pa tudi večino svoje kariere je preživel na Dunaju Salzburg je bil dolgo časa pomembno središče glasbenih novosti. Skladatelje 18. in 19.&nbsp;stoletja je mesto močno privlačilo zaradi pokroviteljstva Habsburžanov in s tem Dunaj utrdilo na položaju evropske prestolnice klasične glasbe. V času [[barok]]a so avstrijsko glasbo zaznamovali slovanski in madžarski ljudski elementi. Dunaj je sicer pričel pridobivati na pomenu že v zgodnjem 16.&nbsp;stoletju, takrat osredotočen okoli glasbil, med drugim [[Lutnja|lutnje]]. Na Dunaju je večino svojega življenja preživel [[Ludwig van Beethoven]]. Trenutna avstrijska [[himna]], Mozartovo delo, je to postala po drugi svetovni vojni in nadomestila tradicionalno, ki je bila delo Josepha Haydna. [[Herbert von Karajan]] je z 200 milijonov prodanimi ploščami med najuspešnejšimi dirigenti v zgodovini.<ref> {{navedi knjigo| author=Lebrecht, Norman |year=2007 |title=The Life and Death of Classical Music | url=https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr |pages=[https://archive.org/details/lifedeathofclass00lebr/page/137 137] |publisher=Anchor |isbn=1400096588}}</ref> Kljub nekaterim kritikam, da je njegova interpretacija preveč plehka, ima status enega največjih dirigentov vseh časov; od 1960. let do smrti je bil dominantna osebnost v evropski [[klasična glasba|klasični glasbi]].<ref name="NYT obit">{{navedi novice | url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=950DE3DD173BF934A25754C0A96F948260 | title=Herbert von Karajan Is Dead; Musical Perfectionist was 81 | pages=A1 | work=[[The New York Times]] | author=John Rockwell | date=17 July 1989}}</ref> Avstrija je proizvedla znanega [[jazz]] glasbenika, klaviaturista [[Josef Zawinul|Josefa Zawinula]], ki je odigral pionirsko vlogo pri elektronskih glasbilih v jazzu in hkrati bil priznan samostojni skladatelj. [[pop glasba|Pop]] in [[rock]] glasbenik [[Falco]] je bil svetovno znan v 1980-ih, zlasti zaradi svoje uspešnice »[[Rock Me Amadeus]]«, posvečene Mozartu.<ref name="Falco">{{navedi splet|url=http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113183109/http://www.vh1.com/artists/az/falco/bio.jhtml|archivedate=13 January 2007|title=Falco|year=2007|work=VH1|accessdate=17 June 2009}}</ref> Bobnar [[Thomas Lang]] je rojen na Dunaju leta 1967; zaradi tehničnih spretnosti je svetovno znan, igral pa je tudi z glasbeniki, kot sta [[Geri Halliwell]] in [[Robbie Williams]]. 10. maja 2014 je Avstrija s skladbo »[[Rise Like a Phoenix]]«, ki jo izvaja avstrijski [[transvestit|transvestitski]] umetnik [[Conchita Wurst]], osvojila [[Evrovizija 2014|Tekmovanje za pesem Evrovizije 2014]]. Za Avstrijo je bila to [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|druga zmaga]], prvo je država dosegla leta 1966. === Umetnost in arhitektura === [[Slika:Upper Belvedere palace Vienna.jpg|thumb|upright|Palača [[Belvedere, Dunaj|Belvedere]], primer baročne arhitekture]] [[Slika:District heating plant spittelau ssw.jpg|thumb|upright|Hundertwasserjeva toplarna na Dunaju]] Znani avstrijski umetniki so slikarji [[Ferdinand Georg Waldmüller]], [[Rudolf von Alt]], [[Hans Makart]], [[Gustav Klimt]], [[Oskar Kokoschka]], [[Egon Schiele]], [[Carl Moll]], in [[Friedensreich Hundertwasser]], fotografi [[Inge Morath]] in [[Ernst Haas]] ter arhitekti, kot so [[Johann Bernhard Fischer von Erlach]], [[Otto Wagner]], [[Adolf Loos]], in [[Hans Hollein]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade za arhitekturo]] leta 1985). === Film in gledališče === [[Sascha Kolowrat]] je bil avstrijski pionir filmografije. [[Billy Wilder]], [[Fritz Lang]], [[Josef von Sternberg]] in [[Fred Zinnemann]], ki so se proslavili kot mednarodno pomembni filmski producenti, izvirajo iz Avstrije. [[Willi Forst]], [[Ernst Marischka]] in [[Franz Antel]] so obogatili popularno [[kino]]produkcijo v nemško govorečih državah. [[Michael Haneke]] je postal mednarodno znan po svojih odmevnih filmskih študijah, leta 2010 pa je za svoj med kritiki dobro sprejet film ''Beli trak'' prejel tudi nagrado [[zlati globus]]. Prvi avstrijski prejemnik [[Oskar (filmska nagrada)|oskar]]ja je bil [[Stefan Ruzowitzky]]. Mednarodno kariero so si ustvarili tudi igralci [[Peter Lorre]], [[Helmut Berger]], [[Curd Jürgens]], [[Senta Berger]], [[Oskar Werner]], in [[Klaus Maria Brandauer]]. [[Hedy Lamarr]] in [[Arnold Schwarzenegger]] sta postala ameriški in mednarodni filmski zvezdi (slednji je postal tudi 38. [[Kalifornija|kalifornijski]] guverner). [[Christoph Waltz]] je slavo požel za svojo vlogo v filmu ''Neslavne barabe'' (''Inglourious Bastards)'' in si z njo leta 2009 na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] prislužil nagrado za najboljšega igralca, leta 2010 pa še oskarja za stransko vlogo. [[Max Reinhardt]] je bil specialist za spektakularne in inteligentne gledališke predstave. [[Otto Schenk]] ni bil le dober [[Gledališki igralec|odrski igralec]], temveč tudi [[Opera|operni]] režiser. === Literatura === Med znanimi Avstrijci najdemo tudi [[pesnik]]e, pisce in [[roman]]opisce; pisci romanov: [[Arthur Schnitzler]], [[Stefan Zweig]], [[Thomas Bernhard]], in [[Robert Musil]], pesniki [[Georg Trakl]], [[Franz Werfel]], [[Franz Grillparzer]], [[Rainer Maria Rilke]], [[Adalbert Stifter]], [[Karl Kraus (writer)|Karl Kraus]] ter otroška pripovednica [[Eva Ibbotson]]. Slavni sodobni pisci iger in romanov so [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovi nagrajenci]] [[Elfriede Jelinek]], [[Peter Handke]] in [[Daniel Kehlmann]]. === Znanost in filozofija === [[Slika:Sigmund Freud LIFE.jpg|thumb|upright|[[Sigmund Freud]] je bil začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]]]] Avstrija je bila zibelka številnih znanstvenikov z mednarodnim slovesom. Med njimi so [[Ludwig Boltzmann]], [[Ernst Mach]], [[Victor Franz Hess]] in [[Christian Doppler]], vsi pomembni znanstveniki 19.&nbsp;stoletja. V&nbsp;20.&nbsp;stoletju so bili v 1920. in 1930. letih v [[Jedrska fizika|jedrski fiziki]] in [[Kvantna mehanika|kvantni mehaniki]] ključni prispevki znanstvenikov, kot so [[Lise Meitner]], [[Erwin Schrödinger]] in [[Wolfgang Pauli]]. Sodobni [[Kvantna fizika|kvantni fizik]] [[Anton Zeilinger]] je znan po prvi prikazani [[kvantna teleportacija|kvantni teleportaciji]]. Poleg [[Fizik|fizikov]] je Avstrija rodni kraj dveh izmed bolj znanih filozofov 20.&nbsp;stoletja, [[Ludwig Wittgenstein|Ludwiga Wittgensteina]] in [[Karl Popper|Karla Popperja]]. Poleg njiju so bili znani Avstrijci še [[Biologija|biologa]] [[Gregor Mendel]] in [[Konrad Lorenz]] ter [[Matematika|matematik]] [[Kurt Gödel]], pa tudi [[inženir]]ji, kot sta [[Ferdinand Porsche]] in [[Siegfried Marcus]]. Avstrijska znanost je bila vedno osredotočena na [[Medicina|medicino]] in [[Psihologija|psihologijo]], začenši s [[Paracelsus]]om v [[Srednji vek|srednjem veku]]. Na dosežkih dunajske medicinske šole 19.&nbsp;stoletja so gradili [[Theodore Billroth]], [[Clemens von Pirquet]], in [[Anton Eiselsberg|Anton von Eiselsberg]]. Avstrija je bila dom znanstvenikov, kot so začetnik [[psihoanaliza|psihoanalize]] [[Sigmund Freud]] in oče individualne psihologije [[Alfred Adler]], psihologov [[Paul Watzlawick|Paula Watzlawicka]] ter [[Hans Asperger|Hansa Aspergerja]] in psihiatra [[Viktor Frankl|Viktorja Frankla]]. [[Avstrijska ekonomska šol]]a, ki je ena glavnih usmeritev v sodobni [[Ekonomija|ekonomski]] znanosti, je povezana z ekonomisti, kot so [[Carl Menger]], [[Joseph Schumpeter]], [[Eugen von Böhm-Bawerk]], [[Ludwig von Mises]] in [[Friedrich Hayek]]. Drugi znani avstrijski izseljenci so teoretik managementa [[Peter Drucker]], sociolog [[Paul Felix Lazarsfeld]] in biolog [[Gustav Nossal|Sir Gustav Nossal]]. [[Slika:Diandlgwand.jpg|thumb|upright|Različne kombinacije barv lahko označujejo poreklo ženske, ki nosi dirndl]] === Narodna noša === [[Slika:Austria folklore group dsc01330.jpg|thumb|upright|Avstrijski ''Tracht'']] ''[[Dirndl]]'' [ˈdɪʁndl̩] je tradicionalno [[Ženska|žensko]] oblačilo s področja Nemčije (še posebej Bavarske), Švice, Lihtenštajna, Avstrije in Južne Tirolske. Osnova za oblačilo je zgodovinsko oblačilo [[Alpe|alpskih]] podeželanov. Oblačila, ki so po videzu delno podobna tej osnovi, so znana po imenu ''Landhausmode'' (»moda s podeželskim navdihom«). '''Dirndl krilo''' običajno opisuje lahko krožno odrezano obleko, nabrano okoli pasu in z dolžino malce preko kolena.<ref>{{navedi novice|title=Dirndl Skirts|first=Alice|last=Watt|date=26.4.2012|url=http://www.elleuk.com/fashion/what-to-wear/dirndl-skirts#image=1|work=[[Elle (magazine)|Elle]]|location=London|accessdate=7.10.2013}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Spin out with springtime's dirndl skirt|url=http://www.standard.co.uk/lifestyle/fashion/spin-out-with-springtimes-dirndl-skirt-7722321.html|work=[[London EveningStandard]]|location=London|first=Karen|last=Dacre|date=8.5.2012|accessdate=7.10.2013}}</ref> Dirndl je sestavni del ''Tracht'' mode, značilne zlasti za Avstrijo in Bavarsko. === Hrana in pijača === Sodobna avstrijska kuhinja izhaja iz Avstro-ogrskega cesarstva. Je večinoma tradicionalna kraljevska kuhinja (»Hofküche«), ki so jo stregli skozi stoletja. Znana je po uravnoteženih različicah govedine in svinjine ter brezštevilnih dodatkih [[Zelenjava|zelenjave]]. Znani so tudi slaščičarski izdelki »Mehlspeisen«, ki zajemajo specialitite, kot na primer [[sacher torta]], [[krof]]i ("Krapfen"), ki so običajno polnjeni z marelično marmelado ali kremo, in zavitek (»Strudel«: jabolčni zavitek »Apfelstrudel«, [[Skuta (mlečni izdelek)|skutni]] zavitek »Topfenstrudel« ali smetanov zavitek »Millirahmstrudel«). Kot dodatek tradicionalni domači kulinariki so nanjo vplivale tudi [[madžarska]], [[Češka|češka]], [[Židje|židovska]], [[italija]]nska, [[balkan]]ska in [[Francija|francoska]] kuhinja, od katerih je avstrijska kuhinja povzemala tako jedi kot tudi načine priprave. Na podlagi tega bi avstrijsko kuhinjo lahko prepoznali kot eno najbolj multikulturnih in nadkulturnih kuhinj v Evropi. Tipične avstrijske jedi so [[dunajski zrezek]] (''Wiener Schnitzel''), svinjska pečenka (''Schweinsbraten''), [[cesarski praženec]] (''Kaiserschmarren''), različni cmoki (''Knödel''), [[sacher torta]] (''Sachertorte'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |title=Sacherjeva torta: niti malo staromodna |accessdate=28.2.2015 |format=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402131252/http://www.austria.info/si/kulinarika-v-avstriji/sacherjeva-torta-1246649.html |url-status=dead}}</ref> in kuhana govedina (''Tafelspitz'').<ref>{{navedi splet|url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|title=Tafelspitz Recipe|accessdate=28.2.2015|work=Austria.info|archive-date=2015-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402171148/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/tafelspitz-1561278.html|url-status=dead}}</ref> Znani so tudi koroški ''Kasnudeln'' (pri koroških Slovencih ''krapci''), ki so testeni žepki, polnjeni s skuto, krompirjem, zelišči in meto, preliti s stopljeno svinjsko zaseko, mastjo ali maslom ter postreženi s solato.<ref>{{navedi splet |url=http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |title=Kärntner Kasnudeln |accessdate=28.2.2015 |work=Austria.info |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402073631/http://www.austria.info/uk/austrian-cuisine/kaerntner-kasnudeln-2149364.html |url-status=dead }}</ref> Pozimi je čas za ''Grenadiermarsch.''<ref>{{navedi splet |url=http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |title=Wiener Küche – Grenadiermarsch |accessdate=1.3.2015 |date=4.2.2014 |publisher=stadtbekannt.at |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402142814/http://www.stadtbekannt.at/wiener-kche-grenadiermarsch/ |url-status=dead}}</ref> Priljubljene so jedi z [[Navadna lisička|lisička]]mi. Bonboni [[PEZ|Pez]] so doma iz Avstrije, tako kot [[Manner]]jeve slaščice. Avstrija je znana tudi po [[Mozartove kroglice|Mozartovih kroglicah]] in svoji [[Kava|kavni]] tradiciji. [[Pivo]], podobno kot v Sloveniji, točijo v vrčke po 0,2&nbsp;litra (''Pfiff''), 0,3&nbsp;litra (''Seidel'', ''kleines Bier'' ali ''Glas Bier'') in 0,5&nbsp;litra (''Krügerl'', ''großes Bier'' ali ''Halbe''). Na prireditvah v bavarskem stilu točijo tudi liter (''Maß'') ali dva (''Doppelmaß''). Najbolj priljubljene vrste piva so [[ležak]] (''lager'' ali ''Märzen''), naravno motno pivo (''Zwicklbier'') in pšenično pivo. Ob praznikih, na primer ob [[božič]]u ali [[Velika noč|veliki noči]], je naprodaj tudi temno pivo (''bock''). Najpomembnejša vinorodna območja so Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj. Sorta grozdja [[Grüner Veltliner]] je osnova za nekaj najbolj znanih [[belo vino|belih vin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-209-gruner-veltliner |title=Gruner Veltliner Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref>, medtem ko je najbolj razširjena rdeča sorta [[Zweigelt]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.wine-searcher.com/grape-645-zweigelt |title=Zweigelt Wine |publisher=Wine-Searcher}}</ref> V Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem in Koroškem je razširjena proizvodnja [[mošt]]a (''Most'', izgovori se podobno kot v slovenščini) iz [[Hruška|hrušk]] ali [[Jabolko|jabolk]]. Pije se tudi [[žganje]] (''Schnaps''), z do 60 % alkohola, narejeno iz različnih vrst sadja. Če prihaja iz male zasebne destilirnice, ki jih je v Avstriji okoli 20.000, se imenuje ''Selbstgebrannter'' ali ''Hausbrand''. <gallery> Wiener-Schnitzel02.jpg|''Wiener Schnitzel'', [[dunajski zrezek]] 2013-12-Germknödel (2).JPG|''Germknödel'' z vanilijevim prelivom in makom, golaževa juha in kajzerica (''Germknödel mit Vanille-Sauce, Mohn, Gulaschsuppe, Kaisersemmel'') Tafelspitz.jpg|''Tafelspitz'', kuhana govedina s hrenom, krompir kot priloga Kaerntner-Nudeln.jpg|''Kasnudeln'' (krapci) brez zabele 2014-9-Graz Apfelstrudel.JPG|Jabočni zavitek (''Apfelstrudel'') Sachertorte DSC03027 retouched.jpg|Sacherjeva torta iz dunajskega hotela Sacher Einspaenner.jpg|''Einspänner Kaffe'': sproščujoča skodelica [[Kava|kave]] je dunajska specialiteta </gallery> === Šport === [[Slika:Fischer Sports franz-klammer 1976.jpg|thumb|upright|Smučar [[Franz Klammer]], dobitnik zlate medalje na [[Zimske olimpijske igre 1976|Zimskih olimpijskih igrah 1976]] v [[Innsbruck]]u ]] Zaradi goratega površja je [[alpsko smučanje]] prevladujoč avstrijski šport. Priljubljeni so tudi sorodni zimski športi, kot sta [[deskanje na snegu]] in [[smučarski skoki]]. Avstrijski športniki, kot so [[Annemarie Moser-Pröll]], [[Franz Klammer]], [[Hermann Maier]], [[Toni Sailer]], [[Benjamin Raich]], [[Marlies Schild]] in [[Marcel Hirscher]], so na splošno znani kot eni največjih alpskih smučarjev vseh časov. [[Bob (šport)|Bob]], [[sankanje]] in [[skeleton]] so prav tako priljubljeni dogodki na stezi v kraju [[Igls]], ki je tudi gostil tovrstne tekme na [[Zimske olimpijske igre|Zimskih olimpijskih igrah]] leta [[Zimske olimpijske igre 1964|1964]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. Leta 2012 je Innsbruck gostil Zimsko olimpijado mladih.<ref name="WYO2012">{{navedi splet|title=YOG Innsbruck 2012: Relive the announcement|publisher=International Olympic Committee|url=http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890|date=12.12.2008|accessdate=24.12.2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081216073505/http://www.olympic.org/uk/news/olympic_news/full_story_uk.asp?id=2890| archivedate= 16.12.2008 | url-status=live}}</ref> Rekreativno smučanje je možno na številnih smučiščih, <ref>{{navedi splet |url=http://www.bergfex.si/oesterreich/ |title=Smučišča Avstrija (371) |accessdate=1.3.2015 |work=www.Bergfex.si |archive-date=2015-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150305132849/http://www.bergfex.si/oesterreich/ |url-status=dead }}</ref> med katerimi se nekatera uvrščajo med najboljša v Evropi (npr. [[Obergurgl]], [[Kuhtai]], [[St.&nbsp;Anton]], [[Zell am See-Kaprun]], [[Schladming]], [[Kitzbühel]], [[Soll]] in [[Hintertux]]).<ref>{{navedi splet |url=http://www.independent.co.uk/extras/indybest/travel/the-50-best-ski-resorts-8884688.html |title=The 50 Best ski resorts |accessdate=1.3.2015 |date=18.10.2013 |work=Indepedent (časopis)}}</ref> Priljubljen ekipni šport je [[nogomet]], ki ga ureja Avstrijska nogometna zveza.<ref name="Football">{{navedi splet|url=http://www.oefb.at/|title=Österreichischer Fußballbund|year=2009|work=ÖFB|language=de|accessdate=17.6.2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20090628120811/http://www.oefb.at/| archivedate= 28.6.2009 | url-status=live}}</ref> V avstrijski zvezni ligi (''Austrian Bundesliga'') igrajo znani nogometni klubi, kot so [[SK Rapid Wien]], [[FK Austria Wien]], [[FC Red Bull Salzburg|Red Bull Salzburg]] in [[Sturm Graz]]. Poleg nogometa potekajo profesionalna ligaška tekmovanja v hokeju in košarki. Priljubljena je tudi [[jahanje|konjska ježa]], tudi na podlagi slavne [[Španska jahalna šola|Španske jahalne šole]] z [[Lipicanec|lipicanci]] z Dunaja. Iz Avstrije prihaja nekaj znanih dirkačev [[Formula 1|Formule&nbsp;1]], med njimi [[Niki Lauda]], [[Jochen Rindt]] in [[Gerhard Berger]]. Občasno so na dirkališču v Zeltwegu (prvotno Österreichring, kasneje A1-Ring, sedaj [[Red Bull Ring]]) tudi uradne dirke Formule 1 za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]].<ref>{{navedi splet |url=http://f1.avtomanija.com/default.asp?rb=1&id=25965 |title=Red Bull vrača formulo ena v Avstrijo |accessdate=23.3.2015 |date=23.7.2013 |work=avtomanija.com}}</ref> Pod avstrijsko licenco v Formuli 1 tekmujeta dve ekipi, [[Red Bull Racing]] in [[Scuderia Toro Rosso]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == *[[Vojvodina Avstrija]] *[[Nadvojvodina Avstrija]] *[[Avstrijsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] ; Bibliografija {{Refbegin}} * {{navedi knjigo |title=Austria |publisher=Baedeker |year=2009 |isbn=978-3-8297-6613-5 |pages=606|cobiss=219552 |author=Arnold, Rosemarie}} * {{navedi knjigo | last=Brook-Shepherd | first=Gordon | title=The Austrians: a thousand-year odyssey | url=https://archive.org/details/austriansthousan00broo | year=1998 | publisher=Carroll & Graf Publishers, Inc | location=New York | isbn=0-7867-0520-5}} * {{navedi knjigo | last=Jelavich | first=Barbara | title=Modern Austria: empire and republic 1815–1986 | url=https://archive.org/details/modernaustria00barb | year=1987 | publisher=Cambridge University Press | location=Cambridge | isbn=0-521-31625-1}} * {{navedi knjigo | last=Johnson | first=Lonnie | title=Introducing Austria: a short history | year=1989 | publisher=Ariadne Press | location=Riverside, Calif. | isbn=0-929497-03-1}} * Rathkolb, Oliver. ''The Paradoxical Republic: Austria, 1945–2005'' (Berghahn Books; 2010, 301 pages). Translation of 2005 study of paradoxical aspects of Austria's political culture and society. * {{navedi knjigo | last=Schulze | first=Hagen | title=States, nations, and nationalism: from the Middle Ages to the present | url=https://archive.org/details/statesnationsnat0000schu | year=1996 | publisher=Blackwell | location=Cambridge, Mass. | isbn=0-631-20933-6}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Austria}} {{Wikipotovanje|Austria|Avstrija}} * [http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Avstrija/Predstavitev_drzave_4041.aspx Izvozno okno - o Avstriji in njenem gospodarstvu] ''(v slovenščini)'' * [http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/ Strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju] ''(v slovenščini)'' * [http://www.sgz.at/home_sl/ Slovenska gospodarska zveza v Celovcu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402122301/http://www.sgz.at/home_sl/ |date=2015-04-02}} ''(v slovenščini)'' * [http://www.celovec.konzulat.si/ Generalni konzulat Republike Slovenije Celovec] ''(v slovenščini)'' * [https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html Avstrijska gospodarska zbornica o poslovanju v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150408215729/https://www.wko.at/Content.Node/mehrsprachige_info/Slovenscina.html |date=2015-04-08}} ''(v slovenščini)'' * AMZS: [http://www.amzs.si/si/456/9/Avstrija.aspx Na poti po Avstriji] ''(v slovenščini)'' * [https://www.bmbwf.gv.at/dam/jcr:54d18ad5-8923-4840-9f64-b2def7eb3319/bw_2122_slo.pdf Izobraževalne poti v Avstriji] (o vseh možnostih, ki jih ponuja avstrijski izobraževalni sistem ''(v slovenščini)'' ; V tujih jezikih: * {{CIA World Factbook link|au|Austria}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/44183/Austria Austria] vnos v ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://www.state.gov/p/eur/ci/au/ Austria] informacija zunanjega ministrstva ZDA ([[United States Department of State]]) * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm Avstrija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080821141923/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/austria.htm |date=2008-08-21}} na''UCB Libraries GovPubs'' * {{dmoz|Regional/Europe/Austria}} * [http://www.city-map.at/ Informacije o Avstriji] po regijah; v petih jezikih. * {{Wikiatlas|Austria}} * {{osmrelation-inline|16239}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=AT Ključne razvojne napovedi za Avstrijo] - [[International Futures]] * [http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17405422 Avstrijski profil] s strani [[BBC News]] * [https://www.similarweb.com/top-websites/Austria Najbolj obiskane spletne strani v Avstriji] ; Uradne strani * [https://www.help.gv.at/Portal.Node/hlpd/public/en Uradne strani: informacije za tujce o življenju in delu v Avstriji] * [http://www.bmeia.gv.at/en/ Spletne strani o Avstriji avstrijskega zunanjega ministrstva ] * [http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init Federal Chancellery of Austria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060819212311/http://www.bundeskanzleramt.at/DesktopDefault.aspx?alias=english&init&init |date=2006-08-19}} ''uradni vladni portal'' * [http://aeiou.iicm.tugraz.at/ AEIOU Austria Albums] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090302093527/http://aeiou.iicm.tugraz.at/ |date=2009-03-02}} (v nemščini in angleščini) * [https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html Predsednik države in člani kabineta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130916213716/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-a/austria.html |date=2013-09-16}} * [http://www.rechtsfreund.at/law-austria.htm Austrian Law] - informacije o avstrijski zakonodaji ; Trgovina *[http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/AUT/Year/2014/Summary World Bank Summary Trade Statistics Austria] ; Potovanje * [http://www.austria.info/ Austria.info] Spletna stran turističnega urada (tudi v slovenščini: http://www.austria.info/si_b2b) * [http://www.austria.mu/ Austria.mu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228202655/http://www.austria.mu/ |date=2009-02-28}} Domača stran avstrijskih muzejev * [http://www.postrealism.com/austria.htm TourMyCountry.com] Spletna stran o avstrijski kulturi, kuhinji in turističnih zanimivostih * [http://www.europepictures.gm/europe/austria/photos Evropa v slikah – Avstrija] * [http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich Stvari, ki jih morate videti in doživeti v Avstriji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150524063254/http://www.mycentrope.com/de/home/tag/oesterreich |date=2015-05-24}} {{-}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{OVSE}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Nemško govoreče države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Avstrija|*]] {{normativna kontrola}} m2itw8n4hz6nu7t2vnqqjs4evsxoib3 0 5060 6675529 6545188 2026-05-14T06:39:07Z ~2026-28973-44 259850 6675529 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Canada | conventional_long_name = Kanada | common_name = Kanada | common_name2 = Kanade | image_flag = Flag of Canada.svg | image_coat = Coat of arms of Canada.svg | national_motto = ''A Mari Usque Ad Mare''{{spaces|2}}<small>([[latinščina|latinsko]])<br />»Od morja do morja«</small> | national_anthem = ''O Canada''<br/><small>»O, Kanada«</small> | royal_anthem = ''God Save the King''<br/><small>»Bog obvaruj kralja«</small> | image_map = Canada (orthographic projection).svg | map_width = 220px | capital = [[Ottawa]] | latd = 45 |latm=24 |latNS=N |longd=75 |longm=40 |longEW=W | largest_city = [[Toronto]] | official_languages = [[angleščina]] in [[francoščina]] | regional_languages = [[inuktitut]], [[inuinnaqtun]], [[Cree (jezik)|Cree]], {{nowrap|[[Dene Suline (jezik)|Dëne Sųłiné]]}}, [[Gwich’in (jezik)|Gwich’in]], [[Inuvialuktun]], [[Slavey (jezik)|Slavey]] in {{nowrap|[[Dogrib (jezik)|Tłįchǫ Yatiì]]}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.justice.gov.nt.ca/PDF/ACTS/Official_Languages.pdf|format=PDF|title=Official Languages Act|work=Revised Statutes of NWT, 1988|publisher=Department of Justice, Northwest Territories|accessdate=2008-11-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050408070402/http://www.justice.gov.nt.ca/PDF/ACTS/Official_Languages.pdf|archivedate=2005-04-08|url-status=dead}}</ref> | government_type = [[Federacija|federalna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]]<ref>[http://www.royal.gov.uk/MonarchAndCommonwealth/Canada/Canada.aspx Queen and Canada - The Royal Household]. Pridobljeno 1.7.2009.</ref> | leader_title1 = monarh | leader_name1 = [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] | leader_title2 = generalna guvernerka | leader_name2 = Mary Simon | leader_title3 = [[Predsednik vlade Kanade|predsednik vlade]] | leader_name3 = Mark Carney | sovereignty_type = [[Kanadska konferederacija|Ustanovitev]] | established_event1 = [[zakon o britanski Severni Ameriki]] | established_date1 = 1. julij 1867 | established_event2 = [[Westminstrski statut (1931)|Westminstrski statut]] | established_date2 = 11. december 1931 | established_event3 = [[Kanadski akt 1982|Kanadski akt]] | established_date3 = 17. april 1982 | area_km2 = 9.984.670 | area_rank = 2. | percent_water = 11,8 (2015)<ref>{{navedi splet |title=Surface water and surface water change |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER# |access-date=2020-10-11 |publisher=[[OECD]]|archive-date=2018-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181209191004/https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER |url-status=live}}</ref> | population_estimate = 41.651.653 | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = | population_census = 36.991.981 | population_census_year = 2021<ref>{{navedi splet |date=2022-02-09 |title=Census Profile, 2021 Census of Population |url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&DGUIDList=2021A000011124&GENDERList=1&STATISTICList=1&HEADERList=0&SearchText=Canada |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209165904/https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&DGUIDList=2021A000011124&GENDERList=1&STATISTICList=1&HEADERList=0&SearchText=Canada |archive-date=2022-02-09}}</ref> | population_density_km2 = 4,07 | population_density_rank = | demonym = Kanadčan, Kanadčanka | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.CA">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=156,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Canada) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |date=2023-10-10 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013222514/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=156,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live}}</ref> | GDP_nominal = 2,12 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 10 | GDP_PPP = 2,38 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 16. | GDP_nominal_per_capita = 53.247 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 18. | GDP_PPP_per_capita = 65.500 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 30. | Gini = 29,2 | Gini_year = 2024 | Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |title=Income inequality |url=https://data.oecd.org/chart/5OdN |access-date=2021-07-16 |publisher=[[OECD]]|archive-date=2020-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200206153745/https://data.oecd.org/chart/5OdN |url-status=live}}</ref> | HDI = 0,939 | HDI_year = 2023 | HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | HDI_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |title=Human Development Report 2021/2022 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=2022-09-08|archive-date=2022-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live}}</ref> | HDI_rank = 15. | currency = [[kanadski dolar]] ($) | currency_code = CAD | time_zone = |utc_offset = −3,5 do −8 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = −2,5 do −7 |cctld = [[.ca]] |calling_code = +1 }} '''Kanada''' ([[Angleščina|angleško]] in {{Jezik-fr|Canada}}) j najsevernejša [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in meji na [[Združene države Amerike|ZDA]] tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo [[Aljaska]]) kot tudi na jugu (kar je najdaljša nebranjena meja na svetu). Država se razprostira od [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] na vzhodu do [[Tihi ocean|Tihega oceana]] na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]], kjer se njene ozemeljske zahteve raztezajo vse do [[Severni tečaj|Severnega tečaja]]. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode [[Grenlandija|Grenlandije]], ki pripada [[Danska|Danski]], tik pred obalo [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] sta še otoka [[Sveti Peter in Mihael|Svetega Petra in Mihaela]], ki sta sestavni del [[Francija|Francije]]. Za državo je značilen širok razpon meteoroloških in geoloških regij. Z več kot 41 milijoni prebivalcev ima zelo različno gostoto prebivalstva, večina živi v urbanih območjih, velika območja pa so redko poseljena. Glavno mesto Kanade je [[Ottawa]], tri največja metropolitanska območja pa so [[Toronto]], [[Montréal]] in [[Vancouver]]. Kanada je za [[Rusija|Rusijo]] na svetu druga največja država po površini. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in [[Energetika|energetsko]] samozadostna država. Njeno [[gospodarstvo]] močno temelji na izkoriščanju naravnih virov. Staroselci že tisočletja neprekinjeno naseljujejo območje današnje Kanade. Od 16. stoletja dalje so britanske in francoske odprave raziskovale in se kasneje naselile vzdolž atlantske obale. Zaradi različnih oboroženih spopadov je Francija leta 1763 odstopila skoraj vse svoje kolonije v Severni Ameriki. Leta 1867 je bila z združitvijo treh britanskih severnoameriških kolonij v Konfederacijo ustanovljena Kanada kot zvezni dominion štirih provinc. S tem se je začelo povečevanje provinc in ozemelj, kar je povzročilo premestitev staroselskega prebivalstva in proces povečevanja avtonomije od Združenega kraljestva. To povečano suverenost je poudaril Westminstrski statut iz leta 1931 in dosegel vrhunec z Zakonom o Kanadi iz leta 1982, ki je odpravil ostanke pravne odvisnosti od parlamenta Združenega kraljestva. Kanada je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija v westminstrski tradiciji. Vodja vlade je predsednik vlade, ki ima funkcijo zaradi svoje sposobnosti, da si pridobi zaupanje izvoljenega spodnjega doma parlamenta, imenuje pa ga generalni guverner, ki zastopa kanadskega monarha, ceremonialnega vodjo države. Država je del Commonwealtha in je v zvezni jurisdikciji uradno dvojezična (angleščina in francoščina). Na mednarodnih merjenjih transparentnosti vlade, kakovosti življenja, gospodarske konkurenčnosti, inovacij, izobraževanja in človekovih pravic je zelo visoko uvrščena. Je ena etnično najbolj raznolikih in večkulturnih držav na svetu, ki je posledica obsežnega priseljevanja. Dolgi in zapleteni odnosi Kanade z Združenimi državami so pomembno vplivali na njeno zgodovino, gospodarstvo in kulturo. Kanada, razvita država, ima v svetovnem merilu visok nominalni dohodek na prebivalca, njeno napredno gospodarstvo pa se po nominalnem BDP uvršča med največja na svetu, pri čemer se zanaša predvsem na bogate naravne vire in dobro razvite mednarodne trgovinske mreže. Kanada, ki je prepoznana kot srednja sila, svojo podporo multilateralizmu in internacionalizmu tesno povezuje z njeno zunanjo politiko ohranjanja miru in pomoči državam v razvoju. == Etimologija == Čeprav je bilo o etimološkem izvoru Kanade postavljenih več teorij, se danes šteje, da ime izvira iz irokeške besede ''kanata'' iz škotskega jezika sv. Lovrenca, ki pomeni 'vas' ali 'naselje'.<ref>{{Navedi splet|title=Origin of the name "Canada"|url=https://www.canada.ca/en/canadian-heritage/services/origin-name-canada.html|website=www.canada.ca|date=2017-08-15|accessdate=2021-12-14|first=Canadian|last=Heritage}}</ref> Leta 1535 so avtohtoni prebivalci današnjega območja mesta [[Québec (mesto)|Quebec]] uporabili besedo, da so francoskega raziskovalca Jacquesa Cartierja usmerili v vas Stadacona.<ref name="Rayburn2001">{{Cite book |last=Rayburn |first=Alan |url=https://books.google.com/books?id=aiUZMOypNB4C&pg=PA14 |title=Naming Canada: Stories about Canadian Place Names |publisher=University of Toronto Press |year=2001 |isbn=978-0-8020-8293-0 |pages=14–22}}</ref> Cartier je kasneje besedo ''Kanada'' uporabil ne le za to določeno vas, temveč za celotno območje, ki je bilo podrejeno Donnaconi (poglavarju v Stadaconi); do leta 1545 so evropske knjige in zemljevidi to majhno regijo ob [[Reka svetega Lovrenca|reki sv. Lovrenca]] začeli imenovati Kanada. Od 16. do začetka 18. stoletja se je Kanada nanašala na del [[Nova Francija|Nove Francije]], ki je ležal ob reki sv. Lovrenca.<ref>{{Cite book |last=Magocsi |first=Paul R. |url=https://archive.org/details/encyclopediaofca0000unse_q5r1 |title=Encyclopedia of Canada's Peoples |publisher=University of Toronto Press |year=1999 |isbn=978-0-8020-2938-6 |page=1048 |url-access=registration}}</ref> Po britanski osvojitvi Nove Francije je bilo to območje od leta 1763 do 1791 znano kot britanska provinca Quebec.<ref name="f014">{{cite web |title=Province of Quebec 1763-91 |website=The Canadian Encyclopedia |date=May 14, 2020 |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/province-of-quebec-1763-91 | access-date=October 1, 2024}}</ref> Leta 1791 je območje postalo dve britanski koloniji, imenovani Zgornja Kanada in Spodnja Kanada. Ti dve koloniji sta bili skupaj imenovani Kanadi, dokler se leta 1841 nista združili v Provinco Kanada.<ref>{{cite web |year=1841 |title=An Act to Re-write the Provinces of Upper and Lower Canada, and for the Government of Canada |url=https://books.google.com/books?id=BCQtAAAAYAAJ&pg=PA20 |publisher=J.C. Fisher & W. Kimble |page=20}}</ref> Po konfederaciji leta 1867 je bila na londonski konferenci kot uradno ime za novo državo sprejeta Kanada, beseda [[dominion]] pa je bila podeljena kot naziv države.<ref>{{Cite book |last=O'Toole |first=Roger |chapter-url=https://books.google.com/books?id=OGHgLlxfh7wC&pg=PA137 |title=Holy Nations and Global Identities: Civil Religion, Nationalism, and Globalisation |publisher=Brill |year=2009 |isbn=978-90-04-17828-1 |editor-last=Hvithamar |editor-first=Annika |page=137 |chapter=Dominion of the Gods: Religious continuity and change in a Canadian context |editor-last2=Warburg |editor-first2=Margit |editor-last3=Jacobsen |editor-first3=Brian Arly}}</ref> Do 1950-ih Združeno kraljestvo izraza Dominion Kanada ni več uporabljalo, saj je Kanado imelo za ''kraljestvo Commonwealtha''.<ref>{{multiref2| {{Cite book |last=Morra |first=Irene |url=https://books.google.com/books?id=b9OLDwAAQBAJ&pg=PT49 |title=The New Elizabethan Age: Culture, Society and National Identity after World War II |publisher=I.B.Tauris |year=2016 |isbn=978-0-85772-867-8 |page=49}}| {{cite book |last=McIntyre |first=D. |title=British Decolonization, 1946–1997: When, Why and How did the British Empire Fall? |publisher=Bloomsbury Publishing |series=British History in Perspective |year=1998 |isbn=978-1-349-26922-8 |url=https://books.google.com/books?id=h5FKEAAAQBAJ&pg=PA108 |page=108}} }}</ref> Zakon o Kanadi iz leta 1982, ki je kanadsko ustavo v celoti spravil pod kanadski nadzor, se je nanašal le na Kanado. Kasneje istega leta se je ime državnega praznika spremenilo iz Dneva dominija v Dan Kanade. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kanade}} === Domorodna ljudstva === [[File:Indigenous population by census division.svg|upright=1.3|thumb|Zemljevid Kanade, ki prikazuje odstotek samoprijavljene avtohtone identitete (Prvi narodi, Inuiti, Métis) po popisnih enotah, v skladu s kanadskim popisom prebivalstva iz leta 2021<ref name="Statistics Canada 2022 u867">{{cite web |title=Census Program Data Viewer dashboard |website=Statistics Canada |date=February 9, 2022 |url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/dv-vd/cpdv-vdpr/index-eng.cfm |access-date=February 3, 2024 |archive-date=January 25, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240125123112/https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/dv-vd/cpdv-vdpr/index-eng.cfm |url-status=live}}</ref>]] Na splošno se domneva, da so se prvi prebivalci Severne Amerike preselili iz [[Sibirija|Sibirije]] prek Beringovega kopenskega mostu (glej [[Beringija]]) in prispeli pred vsaj 14.000 leti.<ref>{{multiref2 | {{Cite book |last=Dillehay |first=Thomas D. |title=The Settlement of the Americas: A New Prehistory |publisher=Basic Books |year=2008 |isbn=978-0-7867-2543-4 |page=61}} | {{Cite book |last1=Fagan |first1=Brian M. |url=https://books.google.com/books?id=fMneCwAAQBAJ&pg=PA124 |title=World Prehistory: A Brief Introduction |last2=Durrani |first2=Nadia |publisher=Routledge |year=2016 |isbn=978-1-317-34244-1 |page=124}}}}</ref> Paleoindijanski arheološki najdišči v [[Old Crow Flats]] in [[Bluefish Caves]] sta dve najstarejši lokaciji človeškega bivanja v Kanadi.<ref>{{Cite book |last=Rawat |first=Rajiv |url=https://books.google.com/books?id=AwlYiuPAX-UC&pg=PT58 |title=Circumpolar Health Atlas |publisher=University of Toronto Press |year=2012 |isbn=978-1-4426-4456-4 |page=58}}</ref> Značilnosti domorodnih družb so vključevale stalna naselja, kmetijstvo, kompleksne družbene hierarhije in trgovske mreže. Nekatere od teh kultur so propadle, ko so konec 15. in v začetku 16. stoletja prispeli evropski raziskovalci in so bile odkrite šele z arheološkimi raziskavami. Med domorodna ljudstva v današnji Kanadi spadajo Prvi narodi, [[Inuiti]] in [[Métisi]],<ref name="GraberKuprecht2012">{{Cite book |last1=Graber |first1=Christoph Beat |url=https://books.google.com/books?id=5dv2d57n52MC&pg=PA366 |title=International Trade in Indigenous Cultural Heritage: Legal and Policy Issues |last2=Kuprecht |first2=Karolina |last3=Lai |first3=Jessica C. |author-link3= |publisher=Edward Elgar Publishing |year=2012 |isbn=978-0-85793-831-2 |page=366}}</ref> zadnji so mešanega porekla in izvirajo iz sredine 17. stoletja, ko so se pripadniki Prvih narodov poročili z evropskimi naseljenci, njihovi potomci pa so nato razvili svojo identiteto. Ocenjuje se, da je avtohtono prebivalstvo v času prvih evropskih naselij štelo med 200.000<ref name="dying">{{Cite book |last1=Wilson |first1=Donna M |url=https://books.google.com/books?id=p_pMVs53mzQC&pg=PA25 |title=Dying and Death in Canada |last2=Northcott |first2=Herbert C |publisher=University of Toronto Press |year=2008 |isbn=978-1-55111-873-4 |pages=25–27}}</ref> in dvema milijonoma,<ref>{{Cite book |last=Thornton |first=Russell |title=A population history of North America |publisher=Cambridge University Press |year=2000 |isbn=978-0-521-49666-7 |editor-last=Haines |editor-first=Michael R |pages=13, 380 |chapter=Population history of Native North Americans |editor-last2=Steckel |editor-first2=Richard Hall}}</ref> pri čemer je kanadska kraljeva komisija za aboriginska ljudstva sprejela številko 500.000. Zaradi evropske kolonizacije se je avtohtono prebivalstvo zmanjšalo za štirideset do osemdeset odstotkov.<ref>{{Cite book |last=Marshall |first=Ingeborg |url=https://books.google.com/books?id=ckOav3Szu7oC&pg=PA442 |title=A History and Ethnography of the Beothuk |publisher=McGill-Queen's University Press |year=1998 |isbn=978-0-7735-1774-5 |page=442}}</ref> Upad je posledica več vzrokov, vključno s prenosom evropskih bolezni, na katere niso imeli naravne imunosti, konfliktov zaradi trgovine s krznom, konfliktov s kolonialnimi oblastmi in naseljenci ter izgube avtohtonih zemljišč v korist naseljencev in posledične propasti samozadostnosti več narodov. Čeprav ne brez konfliktov, so bili zgodnji stiki evropskih Kanadčanov s Prvimi narodi in Inuiti relativno mirni. Prvi narodi in Métis so igrali ključno vlogo pri razvoju evropskih kolonij v Kanadi, zlasti zaradi njihove vloge pri pomoči evropskim gozdnim kurirjem in ''voyageurom'' pri raziskovanju celine med severnoameriško trgovino s krznom.<ref>{{Cite book |last=Miller |first=J.R. |url=https://books.google.com/books?id=TcPckf7snr8C&pg=PT34 |title=Compact, Contract, Covenant: Aboriginal Treaty-Making in Canada |publisher=University of Toronto Press |year=2009 |isbn=978-1-4426-9227-5 |page=34}}</ref> Te zgodnje evropske interakcije s Prvimi narodi so se spremenile iz prijateljskih in mirovnih pogodb v razlastitev avtohtonih zemljišč s pogodbami.[31] Od konca 18. stoletja so evropski Kanadčani silili avtohtona ljudstva, da so se asimilirala v zahodnokanadsko družbo. Kolonializem naseljencev je dosegel vrhunec v poznem 19. in začetku 20. stoletja. Obdobje odprave se je začelo z ustanovitvijo komisije za spravo s strani kanadske vlade leta 2008. To je vključevalo priznanje kulturnega genocida,<ref name="TRCSummary">{{cite web |title=Honouring the Truth, Reconciling for the Future: Summary of the Final Report of the Truth and Reconciliation Commission of Canada |url=https://nctr.ca/assets/reports/Final%20Reports/Executive_Summary_English_Web.pdf |website=National Centre for Truth and Reconciliation |publisher=Truth and Reconciliation Commission of Canada |access-date=January 6, 2019 |date=May 31, 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160706170855/http://www.trc.ca/websites/trcinstitution/File/2015/Findings/Exec_Summary_2015_05_31_web_o.pdf |archive-date=July 6, 2016}}</ref> sporazume o poravnavi in izboljšanje vprašanj rasne diskriminacije, kot je obravnavanje stiske pogrešanih in umorjenih avtohtonih žensk.<ref name="Ministère de la Justice 2017">{{cite web |title=Principles respecting the Government of Canada's relationship with Indigenous peoples |website=Ministère de la Justice |date=July 14, 2017 |url=https://www.justice.gc.ca/eng/csj-sjc/principles-principes.html |archive-date=June 10, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230610052703/https://www.justice.gc.ca/eng/csj-sjc/principles-principes.html |url-status=live}}</ref> === Evropska kolonizacija === [[Slika:Jacques Cartier 1851-1852.jpg|thumb|[[Jacques Cartier]]|levo]] Okoli leta 1000 so pripluli do obale [[Severna Amerika|Severne Amerike]] [[Vikingi]] in na severu Nove Fundlandije ustanovili majhno oporišče. Ko je [[Krištof Kolumb]] [[odkritje Amerike|odkril Ameriko]], so takratne [[kolonializem|kolonialne]] sile - [[Španija]], [[Anglija]] in [[Francija]] začele tekmovati za prevlado na odkriti [[celina|celini]]. V 15. stoletju je [[John Cabot]] prispel do vzhodne obale Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]]. Konec 15. stoletja je francoski pomorščak [[Jacques Cartier]] raziskoval ustje reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske naselbine, francoski raziskovalci in [[misijonar]]ji so v 16. stoletju v notranjosti dežele naleteli najprej na [[Huruni|Hurune]], [[Algokini|Algokine]] in [[Irokezi|Irokeze]]. Prva prava oporišča so nastala šele po letu 1600. Francozi so se tako ustalili ob reki sv. Lovrenca, Angleži pa so se naselili najprej na vzhodni obali celine ([[Nova Anglija]]), hkrati pa so iskali [[severozahodni prehod]] skozi arktične vode. [[Henry Hudson]] je pri tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov [[krzno|krzna]] na celini. Leta 1670 so ustanovili [[Družba Hudsonovega zaliva|Družbo Hudsonovega zaliva]]. Proti koncu 17. stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo še bolj izrazito. Leta 1682 so se začeli spopadi med obema silama. Leta 1759 je prišlo do odločilne bitke med britanskimi in francoskimi silami na Abrahamovi poljani tik ob mestu Quebec. General James Wolfe se je odločil za tvegano taktiko izkrcanja z reke, ki pa je presenetila Francoze in vodila k njihovemu porazu.<ref>{{Navedi knjigo|title=History of France and England in North America until 1763 (7. vol.)|last=Parkman|first=Francis|publisher=Library of America|year=1983|isbn=9780940450103|location=n.p.}}</ref> Leta 1763 je bila v [[Pariz]]u podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S ''quebeškim aktom'' so Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do rimskokatoliške vere, francoskih zakonov in drugih privilegijev. Tako so omogočili, da se je [[francoska kultura]] obdržala na celini. Med [[ameriška revolucija|Ameriško revolucijo]] so Kanado preplavili britanski rojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19. stoletju sledili [[Škoti|škotski]] in [[Irci|irski]] priseljenci. Ustavno je Kanada začela obstajati leta 1791 ko se je angleška [[kolonija (geografija)|kolonija]] razdelila na [[Zgornja Kanada|Zgornjo Kanado]], ki je bila britanska in [[Spodnja Kanada|Spodnjo Kanado]], ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v [[Kanadska provinca|Kanadsko provinco]], katere [[glavno mesto]] je bilo sprva [[Montréal]] nato pa [[Ottawa]]. Leta 1867 je Kanada z ''zakonom o britanski Severni Ameriki'' postala zvezna država, ki jo je sestavljalo pet provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil [[John A. Macdonald]]. Leta 1858 je [[Nova Kaledonija]] postala britanska kolonija [[Britanska Kolumbija]]. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili [[železnica|železnico]], se je pridružila federaciji. Gradnja [[Kanadska pacifiška železnica|kanadske pacifiške železnice]] je odprla zahod in priseljenci iz [[Evropa|Evrope]] so ustvarili družbeni mozaik, ki je značilen za zdajšnje prerijske province. [[Slika:Canada provinces evolution.gif|thumbnail|220px|Spreminjanje upravne delitve ozemlja Kanade od leta 1867]] Že sredi 17. stoletja je prišlo do tekmovanj med Francijo in Anglijo za nova ozemlja. Nasprotja med Francijo in VB so med letoma 1689 in 1763 pripeljala do štirih [[vojna|vojn]] med priseljenci v novem svetu, v katerih je Francija postopoma izgubila večino ozemelj. Veliki Britaniji je morala prepustiti Novo Fundlandijo, [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] in ozemlje okrog [[Hudsonov zaliv|Hudsonovega zaliva]]. Čeprav je Kanada postala del Britanskega imperija, je bil francoski vpliv vedno močan in mnogi Kanadčani še danes govorijo [[francoščina|francosko]]. === Konfederacija in širitev === Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki so jo sestavljale province [[Ontario]], [[Québec]], [[Novi Brunswick]] in [[Nova Škotska]]. Imela je [[parlament]] po britanskem vzoru, državni poglavar pa je ostal britanski monarh, ki ga je zastopal generalni guverner. Od leta 1905 dalje so se širile in nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno politično uveljavljala navzven - med drugim je bila med ustanoviteljicami [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in [[NATO]] - nikoli pa ji ni uspelo odpraviti notranjih nasprotij med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci [[Quebec]]. Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] s [[plebiscit]]om odločili za priključitev h kanadski [[federacija|federaciji]]. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja. === Sodobnost === Povojna gospodarska rast Kanade je v kombinaciji s politikami zaporednih liberalnih vlad privedla do nastanka nove kanadske identitete, ki jo je zaznamovalo sprejetje zastave z javorjevim listom leta 1965, uvedba uradne dvojezičnosti (angleščina in francoščina) leta 1969 in uvedba uradnega multikulturalizma leta 1971. Uvedeni so bili tudi socialnodemokratični programi, kot so ''Medicare'', ''Kanadski pokojninski načrt'' in ''Kanadska študentska posojila''; čeprav so pokrajinske vlade, zlasti Quebec in Alberta, mnogim od teh nasprotovale kot vdorom v njihove pristojnosti. Končno je še ena serija ustavnih konferenc privedla do ''Zakona o Kanadi'' iz leta 1982, ki je pomenil prevzem kanadske ustave iz Združenega kraljestva, hkrati pa je bila ustanovljena ''Kanadska listina o pravicah in svoboščinah''.<ref>{{cite web |date=May 5, 2014 |title=Proclamation of the Constitution Act, 1982 |url=http://www.bac-lac.gc.ca/eng/discover/politics-government/proclamation-constitution-act-1982/Pages/proclamation-constitution-act-1982.aspx |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170211083245/http://www.bac-lac.gc.ca/eng/discover/politics-government/proclamation-constitution-act-1982/Pages/proclamation-constitution-act-1982.aspx |archive-date=February 11, 2017 |publisher=Government of Canada}}</ref> Kanada je vzpostavila popolno suverenost kot neodvisna država pod lastno monarhijo. Leta 1999 je Nunavut po vrsti pogajanj z zvezno vlado postal tretje kanadsko ozemlje.<ref>{{Cite journal |last=Légaré |first=André |year=2008 |title=Canada's Experiment with Aboriginal Self-Determination in Nunavut: From Vision to Illusion |journal=International Journal on Minority and Group Rights |volume=15 |issue=2–3 |pages=335–367 |doi=10.1163/157181108X332659 |jstor=24674996}}</ref> Hkrati je Quebec doživel globoke družbene in gospodarske spremembe s tiho revolucijo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je privedlo do sekularnega nacionalističnega gibanja. Radikalna ''Front de libération du Québec (FLQ)'' je leta 1970 z vrsto bombnih napadov in ugrabitev sprožila oktobrsko krizo, leta 1976 pa je bila izvoljena suverenistična ''Parti Québécois'', ki je leta 1980 organizirala neuspešen referendum o suverenosti in pridružitvi. Poskusi ustavne prilagoditve quebeškega nacionalizma z ''Meech Lake Accord'' so leta 1990 propadli. To je privedlo do oblikovanja ''Bloc Québécois'' v Quebecu in okrepitve Reformne stranke Kanade na Zahodu. Leta 1995 je sledil drugi referendum, na katerem je bila suverenost zavrnjena z manjšo večino 50,6 proti 49,4 odstotka. Leta 1997 je vrhovno sodišče razsodilo, da bi bila enostranska odcepitev province protiustavna, parlament pa je sprejel ''Clarity Act'', ki je opredelil pogoje za pogajani odhod iz Konfederacije. Poleg vprašanj suverenosti Quebeca je kanadsko družbo v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih pretreslo več kriz. Med njimi so bili eksplozija letala Air India 182 leta 1985, največji množični umor v kanadski zgodovini;<ref>{{cite web |title=Commission of Inquiry into the Investigation of the Bombing of Air India Flight 182 |url=http://www.majorcomm.ca/en/termsofreference/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20080622063429/http://www.majorcomm.ca/en/termsofreference/ |archive-date=June 22, 2008 |access-date=May 23, 2011 |publisher=Government of Canada}}</ref> pokol na École Polytechnique leta 1989, streljanje na univerzi, usmerjeno proti študentkam; in kriza Oka leta 1990, prvi od številnih nasilnih spopadov med pokrajinskimi vladami in domorodnimi skupinami.<ref>{{Cite book |last=Roach |first=Kent |url=https://archive.org/details/september11conse00roac/page/15 |title=September 11: consequences for Canada |publisher=McGill-Queen's University Press |year=2003 |isbn=978-0-7735-2584-9 |pages=[https://archive.org/details/september11conse00roac/page/15 15, 59–61, 194]}}</ref> Kanada se je leta 1990 pridružila [[Zalivska vojna|Zalivski vojni]] in je bila v 1990-ih dejavna v več mirovnih misijah, vključno z operacijami na Balkanu med in po jugoslovanskih vojnah, ter v Somaliji, kar je povzročilo incident, ki je bil opisan kot ''najtemnejše obdobje v zgodovini kanadske vojske''. Kanada je leta 2001 poslala vojake v Afganistan, kar je povzročilo največje število kanadskih smrtnih žrtev v kateri koli posamezni vojaški misiji od korejske vojne v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 2011 so kanadske sile sodelovale v intervenciji pod vodstvom Nata v libijski državljanski vojni<ref>{{Cite book |last1=Hehir |first1=Aidan |url=https://books.google.com/books?id=2TchAQAAQBAJ&pg=PT88 |title=Libya, the Responsibility to Protect and the Future of Humanitarian Intervention |last2=Murray |first2=Robert |publisher=Palgrave Macmillan |year=2013 |isbn=978-1-137-27396-3 |page=88}}</ref> in se sredi leta 2010 vključile tudi v boj proti uporu Islamske države v Iraku. Pandemija COVID-19 v Kanadi se je začela 27. januarja 2020 in povzročila obsežne družbene in gospodarske motnje. Leta 2021 so v bližini nekdanjih kanadskih internatov našli morebitna grobišča avtohtonih otrok, kar poudarja kulturni genocid nad avtohtonimi ljudstvi.<ref name="w624">{{cite web |last=Cooper |first=Anderson |title=Canada's unmarked graves: How residential schools carried out "cultural genocide" against indigenous children |website=CBS News |date=February 12, 2023 |url=https://www.cbsnews.com/news/canada-residential-schools-unmarked-graves-indigenous-children-60-minutes-2023-02-12/ | access-date=March 17, 2025}}</ref> Trgovinska vojna, v katero so bile vpletene Združene države Amerike, se je začela 1. februarja 2025, ko je ameriški predsednik [[Donald Trump]] podpisal odredbe o uvedbi carin na blago, ki vstopa v Združene države Amerike. == Geografija== {{glavni|Geografija Kanade}} [[File:Canada topo.jpg|thumb|right|upright=1.3|Topografski zemljevid Kanade v polarni projekciji (za 90° Z), ki prikazuje nadmorske višine, osenčene od zelene do rjave (višje)]] Po skupni površini (vključno z vodami) je Kanada druga največja država.<ref>{{Cite book |last1=Brescia |first1=Michael M. |url=https://books.google.com/books?id=Q2qzBUEWxpoC&pg=PA38 |title=North America: An Introduction |last2=Super |first2=John C. |publisher=University of Toronto Press |year=2009 |isbn=978-0-8020-9675-3 |page=38}}</ref> Samo po kopenski površini se Kanada uvršča na četrto mesto, saj ima največje območje sladkovodnih jezer na svetu.<ref>{{Cite book |last=Battram |first=Robert A. |url=https://books.google.com/books?id=pBc9349sw4QC&pg=PA1 |title=Canada in Crisis: An Agenda for Survival of the Nation |publisher=Trafford Publishing |year=2010 |isbn=978-1-4269-3393-6 |page=1}}</ref> Država, ki se razteza od Atlantskega oceana na vzhodu, vzdolž Arktičnega oceana na severu in do Tihega oceana na zahodu, obsega 9.984.670 kvadratnih kilometrov ozemlja.<ref name="McColl2005">{{Cite book |last=McColl |first=R. W. |url=https://books.google.com/books?id=DJgnebGbAB8C&pg=PA135 |title=Encyclopedia of World Geography |date=September 2005 |publisher=Infobase Publishing |isbn=978-0-8160-5786-3 |page=135}}</ref> Kanada ima tudi obsežen pomorski teren z najdaljšo obalo na svetu, ki meri 243.042 kilometrov. Poleg tega, da si Kanada deli največjo kopensko mejo na svetu z Združenimi državami Amerike – ki se razteza na 8891 kilometrov – si deli kopensko mejo z Grenlandijo (in s tem Kraljevino Dansko) na severovzhodu, na otoku Hans,<ref>{{cite news |last1=Chase |first1=Steven |title=Canada and Denmark reach settlement over disputed Arctic island, sources say |url=https://www.theglobeandmail.com/politics/article-canada-and-denmark-reach-settlement-over-disputed-arctic-island/ |website=The Globe and Mail |date=June 10, 2022 |archive-date=June 12, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220612214859/https://www.theglobeandmail.com/politics/article-canada-and-denmark-reach-settlement-over-disputed-arctic-island/ |url-status=live}}</ref> in morsko mejo s francosko čezmorsko skupnostjo [[Sveta Peter in Mihael|Saint Pierre in Miquelon]] na jugovzhodu. V Kanadi je tudi najsevernejše naselje na svetu, postaja Canadian Forces Station Alert, na severni konici otoka [[Ellesmere]] – zemljepisna širina 82,5°N – ki leži 817 kilometrov od severnega tečaja.<ref>{{Cite book |title=Canadian Geographic |publisher=Royal Canadian Geographical Society |year=2008 |page=20}}</ref> Glede na zemljepisno širino je najsevernejša točka kopnega Kanade rt Columbia v Nunavutu na 83°6′41″N, južni skrajni del pa je na otoku Middle v Eriejskem jezeru na 41°40′53″N. Glede na dolžino se ozemlje Kanade razteza od rta Spear na Novi Fundlandiji na 52°37'W do gore St. Elias na ozemlju Jukon na 141°W.<ref name="p496">{{cite web |title=Where is Canada in the World? |website=World Population by Country 2024 (Live) |url=https://worldpopulationreview.com/countries/canada/location | access-date=October 26, 2024}}</ref> Kanado lahko razdelimo na sedem fiziografskih regij: [[Kanadski ščit]], [[Notranje planote]], [[nižavje Velikih jezer in sv. Lovrenca]], [[Apalači|Apalaško regijo]], [[Severnoameriške Kordiljere]], [[nižavje Hudsonovega zaliva]] in [[Arktični arhipelag]].<ref>{{Cite web |url=https://atlas.gc.ca/phys/en/index.html |work=The Atlas of Canada |title=Physiographic Regions of Canada |publisher=Natural Resources Canada |date=September 12, 2016 |archive-date=June 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210621185011/https://atlas.gc.ca/phys/en/index.html |url-status=live}}</ref> [[Tajga|Borealni gozdovi]] prevladujejo po vsej državi, led je izrazit v severnih arktičnih regijah in skozi [[Skalno gorovje]], relativno ravne kanadske prerije na jugozahodu pa omogočajo produktivno kmetijstvo. Velika jezera napajajo reko sv. Lovrenca (na jugovzhodu), kjer nižine gostijo velik del kanadske gospodarske proizvodnje. Kanada ima več kot 2.000.000 jezer – od katerih jih je 563 večjih od 100 kvadratnih kilometrov – ki vsebujejo velik del svetovne sladke vode. V Kanadskem Skalnem gorovju, Obalnih gorah in Arktičnih Kordiljerah so tudi sladkovodni ledeniki. Kanada je geološko aktivna, saj ima veliko potresov in potencialno aktivnih vulkanov.<ref>{{Cite book |last1=Etkin |first1=David |title=An Assessment of Natural Hazards and Disasters in Canada |url=https://archive.org/details/assessmentofnatu0000unse |last2=Haque |first2=CE |last3=Brooks |first3=Gregory R |date=April 30, 2003 |publisher=Springer Publishing|Springer |isbn=978-1-4020-1179-5 |pages=[https://archive.org/details/assessmentofnatu0000unse/page/568 569], 582, 583}}</ref> === Podnebje === [[File:Canada Köppen.svg|upright=1.3|thumb|Köppnova klasifikacija podnebnih tipov Kanade]] Povprečne zimske in poletne najvišje temperature v Kanadi se razlikujejo od regije do regije. Zime so lahko ostre v mnogih delih države, zlasti v notranjosti in prerijskih provincah, kjer prevladuje celinsko podnebje, kjer so povprečne dnevne temperature blizu -15 °C, lahko pa padejo tudi pod -40 °C z močnimi vetrovnimi sunki. V neobalnih regijah lahko sneg prekriva tla skoraj šest mesecev v letu, medtem ko se v delih severa [[sneg]] lahko zadržuje vse leto. Obalna Britanska Kolumbija ima zmerno podnebje z milo in deževno zimo. Na vzhodni in zahodni obali so povprečne najvišje temperature običajno okoli 20 °C, medtem ko se med obalama povprečna poletna najvišja temperatura giblje od 25 do 30 °C, pri čemer temperature v nekaterih notranjih lokacijah občasno presežejo 40 °C. Velik del severne Kanade je prekrit z [[led]]om in [[permafrost]]om. Prihodnost permafrosta je negotova, saj se [[Arktika]] zaradi podnebnih sprememb v Kanadi segreva trikrat hitreje od svetovnega povprečja. Povprečna letna temperatura v Kanadi nad kopnim se je od leta 1948 zvišala za 1,7 °C, s spremembami od 1,1 do 2,3 °C v različnih regijah. Stopnja segrevanja je bila višja na severu in v prerijah. V južnih regijah Kanade je onesnaženost zraka iz Kanade in Združenih držav Amerike – ki jo povzročajo taljenje kovin, kurjenje premoga za proizvodnjo električne energije in emisije vozil – povzročila [[kisli dež]], ki je močno vplival na vodne poti, rast gozdov in kmetijsko produktivnost. Kanada je ena največjih onesnaževalk s toplogrednimi plini na svetu, saj so se emisije med letoma 1990 in 2022 povečale za 16,5 odstotka.<ref name="j018">{{cite web |last=Canada |first=Climate Change |title=Greenhouse gas emissions |website=Canada.ca |date=January 9, 2007 |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/greenhouse-gas-emissions.html |access-date=May 18, 2024 |archive-date=April 11, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411165603/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/greenhouse-gas-emissions.html |url-status=live}}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Kanade}} [[File:Terrestrial ecozones and ecoprovinces of Canada, 2017.gif|thumb|upright=1.3|Kopenske ekocone in ekoprovince Kanade. Ekocone so označene z edinstveno barvo. Ekoprovince so podrazdelki ekocon in so označene z edinstveno številčno kodo.[136]<ref name="Statistics Canada 2018 u350">{{cite web |title=Terrestrial ecozones and ecoprovinces of Canada |publisher=Statistics Canada |date=January 12, 2018 |url=https://www.statcan.gc.ca/en/subjects/standard/environment/elc/2017-map |archive-date=September 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230902211146/https://www.statcan.gc.ca/en/subjects/standard/environment/elc/2017-map | url-status=live}}</ref>]] Kanada je razdeljena na 15 kopenskih in pet morskih ekocon.<ref>{{cite web |date=January 10, 2018 |title=Introduction to the Ecological Land Classification (ELC) 2017 |url=https://www.statcan.gc.ca/eng/subjects/standard/environment/elc/2017-1 |publisher=Statistics Canada |archive-date=November 16, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116145635/https://www.statcan.gc.ca/eng/subjects/standard/environment/elc/2017-1 |url-status=live}}</ref> Te ekocone zajemajo več kot 80.000 razvrščenih vrst kanadskih divjih živali, enako število pa jih še ni bilo formalno priznanih ali odkritih. Čeprav ima Kanada nizek odstotek endemičnih vrst v primerjavi z drugimi državami, zaradi človeških dejavnosti, invazivnih vrst in okoljskih problemov v državi trenutno obstaja več kot 800 vrst, ki jim grozi izguba.<ref>{{cite web |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/species-risk-public-registry/cosewic-annual-reports/2019-2020.html |publisher=Species at Risk Public Registry |title=COSEWIC Annual Report |year=2019 |archive-date=March 5, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305111710/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/species-risk-public-registry/cosewic-annual-reports/2019-2020.html |url-status=live}}</ref> Približno 65 odstotkov kanadskih rezidenčnih vrst velja za ''varne''. Več kot polovica kanadske pokrajine je nedotaknjena in relativno brez človeškega razvoja. Borealni gozd Kanade velja za največji neokrnjen gozd na Zemlji, s približno 3.000.000 kvadratnimi kilometri, ki jih ne motijo ​​ceste, mesta ali industrija.<ref>{{cite book |first1=Peter H. |last1=Raven |first2=Linda R. |last2=Berg |first3=David M. |last3=Hassenzahl |title=Environment |url=https://books.google.com/books?id=QVpO2R51JBIC&pg=RA1-PA361 |year=2012 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-94570-4 |pages=1–3}}</ref> Od konca zadnje ledeniške dobe Kanado sestavlja osem različnih gozdnih regij. Približno 12,1 odstotka kopenske in sladkovodne površine države je zaščitenih območij, vključno z 11,4 odstotka, ki so označena kot zavarovana območja. Približno 13,8 odstotka njenih teritorialnih voda je zaščitenih, vključno z 8,9 odstotka, ki so označena kot zavarovana območja.<ref name="conserved">{{cite web |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/conserved-areas.html |title=Canada's conserved areas |publisher=Environment and Climate Canada |year=2020 |archive-date=April 2, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220402184441/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/conserved-areas.html |url-status=live}}</ref> Prvi kanadski [[narodni park]], [[narodni park Banff]], je bil ustanovljen leta 1885. Najstarejši kanadski pokrajinski park, pokrajinski park Algonquin, je bil ustanovljen leta 1893. Nacionalno morsko varstveno območje Lake Superior, ustanovljeno leta 2015, je največje zaščiteno območje sladke vode na svetu.<ref>{{cite web |url=https://www.dfo-mpo.gc.ca/oceans/publications/mpaspotlight-pleinsfeuxzpm/index-eng.html |title=Spotlight on Marine Protected Areas in Canada |publisher=Fisheries and Oceans Canada |date=December 13, 2017 |archive-date=April 13, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413193502/https://www.dfo-mpo.gc.ca/oceans/publications/mpaspotlight-pleinsfeuxzpm/index-eng.html |url-status=live}}</ref> Največje kanadsko nacionalno območje za prostoživeče živali, ustanovljeno leta 2018, je morsko nacionalno območje prostoživečih živali Scott Islands.<ref>{{multiref2 |{{cite web |title=Scott Islands Marine National Widllife Area |url=https://www.protectedplanet.net/555695926 |access-date=September 25, 2020 |website=Protected Planet}} | {{cite web |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/national-wildlife-areas/locations/scott-islands-marine/regulatory-strategy.html |title=Proposed Scott Islands Marine National Wildlife Area: regulatory strategy |publisher=Environment and Climate Change Canada |date=February 7, 2013 |archive-date=January 23, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123182613/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/national-wildlife-areas/locations/scott-islands-marine/regulatory-strategy.html |url-status=live}} }}</ref> === Province in ozemlja === Kanada je upravno razdeljena na deset provinc in tri ozemlja. Province imajo precej velike pristojnosti in so razmeroma suverene, medtem ko so ozemlja bolj podrejena zvezni vladi. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa. {| class="wikitable" ! Province ! Ozemlja |- | * [[Alberta (provinca)|Alberta]] * [[Britanska Kolumbija]] (British Columbia) * [[Manitoba]] * [[Novi Brunswick]] (New Brunswick ([[angleščina|angl.]]) - Nouveau-Brunswick ([[francoščina|fr.]]) * [[Nova Fundlandija in Labrador]] (Newfoundland and Labrador) * [[Nova Škotska]] (Nova Scotia) * [[Ontario]] * [[Otok princa Edvarda]] (Prince Edward Island) * [[Québec]] * [[Saskatchewan]] | * [[Severozahodni teritoriji]] (Northwest Territories) * [[Nunavut]], [[1. april]]a [[1999]] izločeno iz [[Severozahodno ozemlje|Severozahodnega ozemlja]] * [[Jukon]] (Yukon) |} {{Canada image map}} === Zastava === [[Slika:Canada Flag.jpg|sličica|Kanadska zastava]] ''Glej članek: [[Zastava Kanade]]'' Kanadska zastava je rdeče-bele barve in v sredini ima [[javor]]jev [[list (rastlina)|list]]. Zasnovala sta jo George Stanley in John Matheson na osnovi zastave Kraljeve vojaške šole.<ref>[http://www.pch.gc.ca/eng/1363358734450/1363344743820 Birth of the Canadian flag] pridobljeno 5. februarja, 2014</ref> Zastava je 15. februarja 1965 nadomestila kolonialno britansko zastavo, v kateri je bila levo zgoraj [[Union Jack|zastava Združenega kraljestva]] (''Union Jack''), na rdečem ozadju pa desno še grb.<ref>[http://www.pch.gc.ca/eng/1363610088709/1363610249607 First "Canadian flags"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221014457/http://www.pch.gc.ca/eng/1363610088709/1363610249607 |date=2013-12-21 }} pridobljeno 5. februarja, 2014</ref> == Gospodarstvo == === Industrija === Kanada je ena izmed [[G7|sedmih svetovnih industrijskih velesil]] z visoko razvito in na [[svetovni trg|svetovnem trgu]] konkurenčno [[industrija|industrijo]], ki v veliki meri temelji na [[naravno bogastvo|naravnem bogastvu]] in poceni domači [[energija|energiji]]. Je tesno navezana na [[Združene države Amerike|ZDA]], z visokim deležem ameriškega [[kapital]]a, zlasti v [[avtomobilska industrija|avtomobilski]], [[kemična industrija|kemični]], [[elektrotehnična industrija|elektrotehnični]] in [[elektronska industrija|elektronski]] industriji. Energetsko bogastvo, predvsem [[premog]], [[nafta]], [[zemeljski plin]] in [[vodna sila]], je temelj kanadskega gospodarstva. Večina industrijske proizvodnje je zgoščena okrog [[Velika jezera|Velikih jezer]] in [[Reka svetega Lovrenca|Reke svetega Lovrenca]]. Med najpomembnejšimi [[panoga]]mi so [[letalska industrija]], [[industrija prometnih sredstev]] ter [[visokotehnološka industrija]]. Po vsej Kanadi se je razvila raznovrstna industrija, ki temelji na domačih [[kovina|kovinskih]] in [[nekovina|nekovinskih]] [[ruda]]h in izdeluje proizvode visoke kakovosti. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca. To si lahko privošči zaradi velikih [[hidroenergija|hidroenergetskih]] zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji. Daleč najpomembnejši industrijski območji sta v [[Ontario|Ontariu]] in [[Quebec]]u, saj dajeta kar tri četrtine vrednosti industrijske proizvodnje. Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza. Pomembni sta tudi [[kemična industrija]], predvsem [[petrokemična industrija|petrokemična]] v zahodnem delu, in [[farmacevtska industrija]]. Petrokemično industrijo zahodne Kanade večinoma obvladuje ameriški kapital, usmerjena pa je v proizvodno izdelkov bazične [[organska kemija|organske kemije]] za ameriški trg in [[umetno gnojilo|umetnih gnojil]], izdelke za široko porabo pa izdelujejo v Ontariu in Quebecu iz [[surovina|surovin]], uvoženih iz ZDA. [[Živilska industrija]] je izrazito zgoščena v Ontariu in Quebecu vzdolž najpomembnejših prometnih poti od juga Ontaria prek [[Montreal]]a do [[Quebec (mesto)|Quebeca]]. Tam pridelujejo tudi izdelke iz drugih delov države, večja zgostitev te industrije je še v južnih delih [[prerija|prerijskih]] provinc. Z velikimi državnimi naložbami v raziskovanje in razvoj je Kanada postala svetovna velesila tudi v [[letalska industrija|letalski industriji]]. Najuspešnejše so družbe [[Bombardier Inc.|Bombardier]], [[Bell Helicopter]] s polovičnim deležem v proizvodnji turbinskih helikopterjev ter [[Pratt & Whitney]]. === Kmetijstvo === Težko je verjeti, da so bile rodovitne prerije pred 100 leti v glavnem še nenaseljene. Leta 1941 so v Kanadi našteli okoli 750.000 kmetij, danes pa jih je več kot polovico manj. Na območjih, kjer vremenske in druge razmere niso omogočale velikega pridelka, so naselja spet opustili, v podnebno ugodnem in rodovitnem svetu pa so ostale velike kmetije, ki so opremljene s sodobno tehniko in mehanizacijo in ki obdelujejo čedalje večje površine [[prst (pedologija)|zemlje]]. === Ribištvo === Ribištvo je postalo pomembna [[gospodarska panoga]] šele, ko se je vključila v zvezno državo [[Nova Fundlandija]], čeprav so se seveda njeni prebivalci ukvarjali z njim že od 15. stoletja. Za Novo Fundlandijo in druge obmorske province so [[riba|ribe]] in ribji izdelki glavno [[izvoz]]no blago in so življenjskega pomena za njihovo sicer dokaj šibko in nerazvito gospodarstvo. === Gozdarstvo === [[Gozdarska industrija]] temelji na dozdevno neizčrpnih zalogah [[les]]a. [[Gozd]]ovi pokrivajo več kot [[1 E12 m²|3,2 milijona km²]] dežele, predvsem na [[Kanadski ščit|Kanadskem ščitu]] in v [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]]. Les so stoletja uporabljali za gradnjo in kot [[gorivo]], proti koncu 19. stoletja pa sta se začeli naglo razvijati tudi [[papirna industrija]] in proizvodnja [[celuloza|celuloze]]. === Prometno omrežje === ==== Cestno omrežje ==== V vzhodnem delu države je zelo gosto, v redko poseljenih severnih delih so maloštevilne, večinoma [[makadam]]ske ceste. ==== Železniški promet ==== Kanada ima dve čezcelinski progi. Potekata po južnih delih države od [[Atlantski ocean|Atlantske]] obale prek [[Montreal]]a, [[Winnipeg]]a, [[Regina|Regine]], [[Calgary]]ja oz. [[Edmonton]]a do pristanišča [[Vancouver]] ob [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. ==== Ladijski promet ==== [[Morska pot sv. Lovrenca]] je ena najpomembnejših notranjih [[plovna pot|plovnih poti]] na svetu. Po njej lahko pljujejo [[čezoceanska ladja|čezoceanske ladje]], vendar je zaradi [[led]]u odprta le od aprila do decembra. Po njej prevažajo predvsem [[razsuti tovor]], [[nafta|nafto]], [[avtomobil]]e in [[jeklo]]. ==== Letalski promet ==== Največja letalska prevoznika sta [[Air Canada]] in prav tako zasebni prevoznik [[Canadian Airlines International]]. ==Demografija== === Jeziki === Na zvezni ravni sta uradna jezika [[angleščina]] in [[francoščina]]. [[Francoščina]] je uradni jezik province [[Québec]], medtem ko sta provinca [[New Brunswick]] in prestolnica [[Ottawa]] dvojezični. V ozemljih na severu države se uporabljajo tudi jeziki prvotnih ljudstev. Spodnja tabela podaja število prebivalstva po posameznih provincah in ozemljih s številom govorcev, kot je to podano v popisu prebivalstva Kanade 2011 (»Home language«). {| class="wikitable sortable" |- !Provinca/ozemlje !Skupaj prebivalcev !Angleščina !'''%''' !Francoščina !'''%''' !Drugi jeziki !'''%''' !Uradni jezik(i) |- ||{{flag|Ontario}} |align=right|12.722.065 |align=right|10.044.810||align=right|78,95 |align=right|284.120||align=right|2,23 |align=right|1.827.870||align=right|14,36 |angleščina <small>(de facto)</small> |- ||{{flag|Quebec}} |align=right|7.815.955 |align=right|767.415||align=right|9,81 |align=right|6.249.080||align=right|79,95 |align=right|554.405||align=right|7,09 |francoščina<ref name="qclang">{{navedi splet |url=http://www.oqlf.gouv.qc.ca/english/charter/index.html |title=Status of the French language |author=Office Québécois de la langue francaise|publisher=Government of Quebec |accessdate=2010-11-10}}</ref> |- |{{flag|Britanska Kolumbija}} |align=right|4.356.205 |align=right|3.506.600||align=right|80,49 |align=right|16.685||align=right|0,38 |align=right|670.095||align=right|15,38 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Alberta}} |align=right|3.610.185 |align=right|3.095.255||align=right|85,73 |align=right|24.690||align=right|0,68 |align=right|379.550||align=right|10,51 |angleščina |- |{{flag|Manitoba}} |align=right|1.193.095 |align=right|1.007.325||align=right|84,42 |align=right|17.950||align=right|1,5 |align=right|125.285||align=right|10,5 |angleščina |- |{{flag|Saskatchewan}} |align=right|1.018.310 |align=right|938.170||align=right|92,13 |align=right|4.295||align=right|0,42 |align=right|59.240||align=right|5,81 |angleščina |- |{{flag|Nova Škotska}} |align=right|910.620 |align=right|868.765||align=right|95,40 |align=right|15.940||align=right|1,75 |align=right|18.510||align=right|2,03 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Novi Brunswick}} |align=right|739.895 |align=right|512.115||align=right|69,21 |align=right|209.885||align=right|28,36 |align=right|9.310||align=right|1,25 |angleščina, francoščina |- |{{flag|Nova Fundlandija in Labrador}} |align=right|509.950 |align=right|502.475||align=right|98,53 |align=right|1145||align=right|0,22 |align=right|5.000||align=right|0,98 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Otok princa Edvarda}} |align=right|138.435 |align=right|132.200||align=right|95,49 |align=right|2.465||align=right|1,78 |align=right|2.925||align=right|2,11 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Severozahodno ozemlje}} |align=right|41.040 |align=right|36.485||align=right|88,9 |align=right|555||align=right|1,35 |align=right|3.620||align=right|8,8 |čipevjanščina,<ref>Chipewyan</ref> krijščina,<ref>Cree</ref> angleščina, francoščina, gvičinščina,<ref>Gwich’in</ref> inuinaktunščina,<ref>Inuinnaqtun</ref> inuktitutščina,<ref>Inuktitut</ref> inuvialuktunščina,<ref>Inuvialuktun</ref> severna slavejščina,<ref>North Slavey</ref> južna slavejščina,<ref>South Slavey</ref> tličovščina<ref>Tłįchǫ</ref><ref name=nwtlang>{{navedi splet|title=Official Languages|url=http://www.ece.gov.nt.ca/official-languages|website=Northwest Territories Education, Culture and Employment|publisher=Government of the Northwest Territories|accessdate=2014-07-19}}</ref> |- |{{flag|Jukon}} |align=right|33.655 |align=right|31.025||align=right|92,18 |align=right|820||align=right|2,43 |align=right|1240||align=right|3,68 |angleščina, francoščina |- |{{flag|Nunavut}} |align=right|31.765 |align=right|14.440||align=right|45,45 |align=right|245||align=right|0,77 |align=right|16.820||align=right|52,95 |inuktitutščina, inuinaktunščina, angleščina, francoščina<ref name="nulang">[http://www.justice.gov.nu.ca/apps/docs/download.aspx?file=Consolidated%20Law/Current/633640406483281250-1760189776-conssnu2008c10.pdf Consolidation of (S.Nu. 2008,c.10) (NIF) Official Languages Act]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} and [http://www.justice.gov.nu.ca/apps/docs/download.aspx?file=Consolidated%20Law/Current/634060764873541250-611697957-consSNu2008c17.pdf Consolidation of Inuit Language Protection Act]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- style="background:#9DBEC3;" |'''{{flag|Kanada}}''' |align=right|33.121.175 |align=right|21.457.080||align=right|64,78 |align=right|6.827.860||align=right|20,61 |align=right|3.673.865||align=right|11,09 |angleščina, francoščina |} <small>Vir: Statistics Canada, ''2011 Census Population by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territories'' (številke predstavljajo enoznačne odgovore).<ref name="pop1">[http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2011/dp-pd/hlt-fst/lang/Pages/Highlight.cfm?TabID=1&Lang=E&PRCode=01&Age=1&tableID=403&queryID=1 Population by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territories]</ref></small> == Naravne in kulturne znamenitosti == {{glavni|Narodni parki Kanade|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi}} * '''[[Narodni park Gwaii Haanas in območje dediščine Haida]]''' na Anthony Islandu, otoku v otočju kraljice Charlotte z naseljem '''[[Ninstints]]'''. Ostanki hiš v katerih so živeli Indijanci Haida in več totemskih stebrov. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Banff]]''' v Skalnem gorovju v Alberti je najstarejši v Kanadi. Visokogorska pokrajina z ledeniki, termalnimi izviri, in jezeri ter obsežnimi iglastimi gozdovi. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Barkerville]]''', mesto zlatokopov v Britanski Kolumbiji, je zgodovinski park s stavbami iz 19. stoletja. * '''[[Zaliv Fundy]]''', morski zaliv med [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] in Novim Brunswickom ima najvišjo amplitudo plimovanja na svetu (največ 19 m, poprečno 9 m). * '''[[Provinčni park dinozavrov]]''' v delu Alberte (81 m²) je prerijska pokrajina ob reki [[Red Deer (reka)|Red Deer]] z obsežnimi območji ''badlanda'' v neprepustnih laporjih, v katerih so našli več kot 150 popolnih okostij različnih vrst dinozavrov. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Edmonton]]''', glavno mesto province Alberta z novejšo arhitekturo, '''[[Fort Edmonton Park]]''' s trdnjavo (1846), v okolici '''[[Narodni park Elk Island]]''' z bizoni in kanadskimi jeleni. * '''[[Fredericton]]''', glavno mesto province [[Novi Brunswick]] z viktorijanski stavbami. * '''[[Narodni park Gros Morne]]''' ob obali otoka [[Nova Fundlandija]]; fjordi, z gostimi gozdovi poraščene gore, soteske,.. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Halifax]]''', glavno mesto Nove Škotske in pristanišče. Mestno jedro, trdnjava iz 18. stoletja, muzeji. * Arheološko najdišče '''[[Head-Smashed-In Buffalo Jump]]''' v Alberti, kjer so Indijanci več kot 6000 let lovili bizone. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Jasper]]''', nadaljevanje NP Banff * '''[[Narodni park Kluane]]''' je nedotaknjen gorski svet z najvišjim vrhom Kanade, [[Mount Logan]], 6050 m. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Kootenay]]''', nadaljevanje NP Banff. Del svetovne dediščine Unesca. * Arheološko najdišče '''[[L'Anse aux Meadows]]''' na otoku Nova Fundlandija z najstarejšo evropsko naselbino na ameriških tleh iz okoli leta 1000. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Lunenburg, Nova Škotska|Lunenburg]]''' mesto na obali Nove Škotske s francosko trdnjavo. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Montréal]]''' * '''[[Narodni park Nahanni]]''' v [[Mackenziejevo gorovje|Mackenziejevem gorovju]] v [[Severozahodna ozemlja|Severozahodnih ozemljih]] z neokrnjeno naravo. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Niagarski slapovi]]''' * '''[[Ottawa]]''', glavno mesto Kanade * '''[[Québec (mesto)|Québec]]''', glavno mesto province [[Québec]]. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Toronto]]''', glavno mesto province [[Ontario]] * '''[[Vancouver]]''' * '''[[Victoria]]''', glavno mesto Britanske Kolumbije * '''[[Waterton-Glacier International Peace Park]]''' je kanadsko-ameriški narodni park * '''[[Winnipeg]]''', glavno mesto province [[Manitoba]] * '''[[Narodni park Wood Buffalo]]''' v [[Peace–Athabasca delta|delti rek Athabasca in Peace]] je nedotaknjena [[tajga]]. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Yoho]]''' je nadaljevanje NP Banff in vsebuje številne slapove. Del svetovne dediščine Unesca. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[kanadske oborožene sile]] * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Canada|Kanada}} {{wikislovar}} {{Wikivoyage|Canada}} * [http://www.gc.ca/ Uradna spletna stran vlade] * [http://www.corporate.canada.travel/en/ca/index.html?sa_campaign=domains/un/www.canadatourism.com/home Turistični urad Kanade] * [http://www.canadiangeographic.ca/atlas/ Atlas Kanade]. ''Canadian Geographic'' * [http://www.pch.gc.ca/index-eng.cfm Kulturni portal] {{Severna Amerika}} {{Commonwealth of Nations}} {{OAS}} {{NATO}} {{APEC}} {{OECD}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Bivše britanske kolonije]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Kanada| ]] fayo4ddc3fwy05snvzslk08hn9rvjc6 6675540 6675529 2026-05-14T06:51:56Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28973-44|~2026-28973-44]] ([[User talk:~2026-28973-44|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Ljuba24b|Ljuba24b]] 6545188 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = Canada | conventional_long_name = Kanada | common_name = Kanada | common_name2 = Kanade | image_flag = Flag of Canada.svg | image_coat = Coat of arms of Canada.svg | national_motto = ''A Mari Usque Ad Mare''{{spaces|2}}<small>([[latinščina|latinsko]])<br />»Od morja do morja«</small> | national_anthem = ''O Canada''<br/><small>»O, Kanada«</small> | royal_anthem = ''God Save the King''<br/><small>»Bog obvaruj kralja«</small> | image_map = Canada (orthographic projection).svg | map_width = 220px | capital = [[Ottawa]] | latd = 45 |latm=24 |latNS=N |longd=75 |longm=40 |longEW=W | largest_city = [[Toronto]] | official_languages = [[angleščina]] in [[francoščina]] | regional_languages = [[inuktitut]], [[inuinnaqtun]], [[Cree (jezik)|Cree]], {{nowrap|[[Dene Suline (jezik)|Dëne Sųłiné]]}}, [[Gwich’in (jezik)|Gwich’in]], [[Inuvialuktun]], [[Slavey (jezik)|Slavey]] in {{nowrap|[[Dogrib (jezik)|Tłįchǫ Yatiì]]}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.justice.gov.nt.ca/PDF/ACTS/Official_Languages.pdf|format=PDF|title=Official Languages Act|work=Revised Statutes of NWT, 1988|publisher=Department of Justice, Northwest Territories|accessdate=2008-11-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050408070402/http://www.justice.gov.nt.ca/PDF/ACTS/Official_Languages.pdf|archivedate=2005-04-08|url-status=dead}}</ref> | government_type = [[Federacija|federalna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]]<ref>[http://www.royal.gov.uk/MonarchAndCommonwealth/Canada/Canada.aspx Queen and Canada - The Royal Household]. Pridobljeno 1.7.2009.</ref> | leader_title1 = monarh | leader_name1 = [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] | leader_title2 = generalna guvernerka | leader_name2 = Mary Simon | leader_title3 = [[Predsednik vlade Kanade|predsednik vlade]] | leader_name3 = Mark Carney | sovereignty_type = [[Kanadska konferederacija|Ustanovitev]] | established_event1 = [[zakon o britanski Severni Ameriki]] | established_date1 = 1. julij 1867 | established_event2 = [[Westminstrski statut (1931)|Westminstrski statut]] | established_date2 = 11. december 1931 | established_event3 = [[Kanadski akt 1982|Kanadski akt]] | established_date3 = 17. april 1982 | area_km2 = 9.984.670 | area_rank = 2. | percent_water = 11,8 (2015)<ref>{{navedi splet |title=Surface water and surface water change |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER# |access-date=2020-10-11 |publisher=[[OECD]]|archive-date=2018-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181209191004/https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=SURFACE_WATER |url-status=live}}</ref> | population_estimate = 41.651.653 | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = | population_census = 36.991.981 | population_census_year = 2021<ref>{{navedi splet |date=2022-02-09 |title=Census Profile, 2021 Census of Population |url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&DGUIDList=2021A000011124&GENDERList=1&STATISTICList=1&HEADERList=0&SearchText=Canada |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209165904/https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&DGUIDList=2021A000011124&GENDERList=1&STATISTICList=1&HEADERList=0&SearchText=Canada |archive-date=2022-02-09}}</ref> | population_density_km2 = 4,07 | population_density_rank = | demonym = Kanadčan, Kanadčanka | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.CA">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=156,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Canada) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |date=2023-10-10 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013222514/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=156,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live}}</ref> | GDP_nominal = 2,12 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 10 | GDP_PPP = 2,38 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 16. | GDP_nominal_per_capita = 53.247 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 18. | GDP_PPP_per_capita = 65.500 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 30. | Gini = 29,2 | Gini_year = 2024 | Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |title=Income inequality |url=https://data.oecd.org/chart/5OdN |access-date=2021-07-16 |publisher=[[OECD]]|archive-date=2020-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200206153745/https://data.oecd.org/chart/5OdN |url-status=live}}</ref> | HDI = 0,939 | HDI_year = 2023 | HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | HDI_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |title=Human Development Report 2021/2022 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=2022-09-08|archive-date=2022-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live}}</ref> | HDI_rank = 15. | currency = [[kanadski dolar]] ($) | currency_code = CAD | time_zone = |utc_offset = −3,5 do −8 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = −2,5 do −7 |cctld = [[.ca]] |calling_code = +1 }} '''Kanada''' ([[Angleščina|angleško]] in {{Jezik-fr|Canada}}) je najsevernejša [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in meji na [[Združene države Amerike|ZDA]] tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo [[Aljaska]]) kot tudi na jugu (kar je najdaljša nebranjena meja na svetu). Država se razprostira od [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] na vzhodu do [[Tihi ocean|Tihega oceana]] na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]], kjer se njene ozemeljske zahteve raztezajo vse do [[Severni tečaj|Severnega tečaja]]. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode [[Grenlandija|Grenlandije]], ki pripada [[Danska|Danski]], tik pred obalo [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] sta še otoka [[Sveti Peter in Mihael|Svetega Petra in Mihaela]], ki sta sestavni del [[Francija|Francije]]. Za državo je značilen širok razpon meteoroloških in geoloških regij. Z več kot 41 milijoni prebivalcev ima zelo različno gostoto prebivalstva, večina živi v urbanih območjih, velika območja pa so redko poseljena. Glavno mesto Kanade je [[Ottawa]], tri največja metropolitanska območja pa so [[Toronto]], [[Montréal]] in [[Vancouver]]. Kanada je za [[Rusija|Rusijo]] na svetu druga največja država po površini. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in [[Energetika|energetsko]] samozadostna država. Njeno [[gospodarstvo]] močno temelji na izkoriščanju naravnih virov. Staroselci že tisočletja neprekinjeno naseljujejo območje današnje Kanade. Od 16. stoletja dalje so britanske in francoske odprave raziskovale in se kasneje naselile vzdolž atlantske obale. Zaradi različnih oboroženih spopadov je Francija leta 1763 odstopila skoraj vse svoje kolonije v Severni Ameriki. Leta 1867 je bila z združitvijo treh britanskih severnoameriških kolonij v Konfederacijo ustanovljena Kanada kot zvezni dominion štirih provinc. S tem se je začelo povečevanje provinc in ozemelj, kar je povzročilo premestitev staroselskega prebivalstva in proces povečevanja avtonomije od Združenega kraljestva. To povečano suverenost je poudaril Westminstrski statut iz leta 1931 in dosegel vrhunec z Zakonom o Kanadi iz leta 1982, ki je odpravil ostanke pravne odvisnosti od parlamenta Združenega kraljestva. Kanada je parlamentarna demokracija in ustavna monarhija v westminstrski tradiciji. Vodja vlade je predsednik vlade, ki ima funkcijo zaradi svoje sposobnosti, da si pridobi zaupanje izvoljenega spodnjega doma parlamenta, imenuje pa ga generalni guverner, ki zastopa kanadskega monarha, ceremonialnega vodjo države. Država je del Commonwealtha in je v zvezni jurisdikciji uradno dvojezična (angleščina in francoščina). Na mednarodnih merjenjih transparentnosti vlade, kakovosti življenja, gospodarske konkurenčnosti, inovacij, izobraževanja in človekovih pravic je zelo visoko uvrščena. Je ena etnično najbolj raznolikih in večkulturnih držav na svetu, ki je posledica obsežnega priseljevanja. Dolgi in zapleteni odnosi Kanade z Združenimi državami so pomembno vplivali na njeno zgodovino, gospodarstvo in kulturo. Kanada, razvita država, ima v svetovnem merilu visok nominalni dohodek na prebivalca, njeno napredno gospodarstvo pa se po nominalnem BDP uvršča med največja na svetu, pri čemer se zanaša predvsem na bogate naravne vire in dobro razvite mednarodne trgovinske mreže. Kanada, ki je prepoznana kot srednja sila, svojo podporo multilateralizmu in internacionalizmu tesno povezuje z njeno zunanjo politiko ohranjanja miru in pomoči državam v razvoju. == Etimologija == Čeprav je bilo o etimološkem izvoru Kanade postavljenih več teorij, se danes šteje, da ime izvira iz irokeške besede ''kanata'' iz škotskega jezika sv. Lovrenca, ki pomeni 'vas' ali 'naselje'.<ref>{{Navedi splet|title=Origin of the name "Canada"|url=https://www.canada.ca/en/canadian-heritage/services/origin-name-canada.html|website=www.canada.ca|date=2017-08-15|accessdate=2021-12-14|first=Canadian|last=Heritage}}</ref> Leta 1535 so avtohtoni prebivalci današnjega območja mesta [[Québec (mesto)|Quebec]] uporabili besedo, da so francoskega raziskovalca Jacquesa Cartierja usmerili v vas Stadacona.<ref name="Rayburn2001">{{Cite book |last=Rayburn |first=Alan |url=https://books.google.com/books?id=aiUZMOypNB4C&pg=PA14 |title=Naming Canada: Stories about Canadian Place Names |publisher=University of Toronto Press |year=2001 |isbn=978-0-8020-8293-0 |pages=14–22}}</ref> Cartier je kasneje besedo ''Kanada'' uporabil ne le za to določeno vas, temveč za celotno območje, ki je bilo podrejeno Donnaconi (poglavarju v Stadaconi); do leta 1545 so evropske knjige in zemljevidi to majhno regijo ob [[Reka svetega Lovrenca|reki sv. Lovrenca]] začeli imenovati Kanada. Od 16. do začetka 18. stoletja se je Kanada nanašala na del [[Nova Francija|Nove Francije]], ki je ležal ob reki sv. Lovrenca.<ref>{{Cite book |last=Magocsi |first=Paul R. |url=https://archive.org/details/encyclopediaofca0000unse_q5r1 |title=Encyclopedia of Canada's Peoples |publisher=University of Toronto Press |year=1999 |isbn=978-0-8020-2938-6 |page=1048 |url-access=registration}}</ref> Po britanski osvojitvi Nove Francije je bilo to območje od leta 1763 do 1791 znano kot britanska provinca Quebec.<ref name="f014">{{cite web |title=Province of Quebec 1763-91 |website=The Canadian Encyclopedia |date=May 14, 2020 |url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/province-of-quebec-1763-91 | access-date=October 1, 2024}}</ref> Leta 1791 je območje postalo dve britanski koloniji, imenovani Zgornja Kanada in Spodnja Kanada. Ti dve koloniji sta bili skupaj imenovani Kanadi, dokler se leta 1841 nista združili v Provinco Kanada.<ref>{{cite web |year=1841 |title=An Act to Re-write the Provinces of Upper and Lower Canada, and for the Government of Canada |url=https://books.google.com/books?id=BCQtAAAAYAAJ&pg=PA20 |publisher=J.C. Fisher & W. Kimble |page=20}}</ref> Po konfederaciji leta 1867 je bila na londonski konferenci kot uradno ime za novo državo sprejeta Kanada, beseda [[dominion]] pa je bila podeljena kot naziv države.<ref>{{Cite book |last=O'Toole |first=Roger |chapter-url=https://books.google.com/books?id=OGHgLlxfh7wC&pg=PA137 |title=Holy Nations and Global Identities: Civil Religion, Nationalism, and Globalisation |publisher=Brill |year=2009 |isbn=978-90-04-17828-1 |editor-last=Hvithamar |editor-first=Annika |page=137 |chapter=Dominion of the Gods: Religious continuity and change in a Canadian context |editor-last2=Warburg |editor-first2=Margit |editor-last3=Jacobsen |editor-first3=Brian Arly}}</ref> Do 1950-ih Združeno kraljestvo izraza Dominion Kanada ni več uporabljalo, saj je Kanado imelo za ''kraljestvo Commonwealtha''.<ref>{{multiref2| {{Cite book |last=Morra |first=Irene |url=https://books.google.com/books?id=b9OLDwAAQBAJ&pg=PT49 |title=The New Elizabethan Age: Culture, Society and National Identity after World War II |publisher=I.B.Tauris |year=2016 |isbn=978-0-85772-867-8 |page=49}}| {{cite book |last=McIntyre |first=D. |title=British Decolonization, 1946–1997: When, Why and How did the British Empire Fall? |publisher=Bloomsbury Publishing |series=British History in Perspective |year=1998 |isbn=978-1-349-26922-8 |url=https://books.google.com/books?id=h5FKEAAAQBAJ&pg=PA108 |page=108}} }}</ref> Zakon o Kanadi iz leta 1982, ki je kanadsko ustavo v celoti spravil pod kanadski nadzor, se je nanašal le na Kanado. Kasneje istega leta se je ime državnega praznika spremenilo iz Dneva dominija v Dan Kanade. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kanade}} === Domorodna ljudstva === [[File:Indigenous population by census division.svg|upright=1.3|thumb|Zemljevid Kanade, ki prikazuje odstotek samoprijavljene avtohtone identitete (Prvi narodi, Inuiti, Métis) po popisnih enotah, v skladu s kanadskim popisom prebivalstva iz leta 2021<ref name="Statistics Canada 2022 u867">{{cite web |title=Census Program Data Viewer dashboard |website=Statistics Canada |date=February 9, 2022 |url=https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/dv-vd/cpdv-vdpr/index-eng.cfm |access-date=February 3, 2024 |archive-date=January 25, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240125123112/https://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2021/dp-pd/dv-vd/cpdv-vdpr/index-eng.cfm |url-status=live}}</ref>]] Na splošno se domneva, da so se prvi prebivalci Severne Amerike preselili iz [[Sibirija|Sibirije]] prek Beringovega kopenskega mostu (glej [[Beringija]]) in prispeli pred vsaj 14.000 leti.<ref>{{multiref2 | {{Cite book |last=Dillehay |first=Thomas D. |title=The Settlement of the Americas: A New Prehistory |publisher=Basic Books |year=2008 |isbn=978-0-7867-2543-4 |page=61}} | {{Cite book |last1=Fagan |first1=Brian M. |url=https://books.google.com/books?id=fMneCwAAQBAJ&pg=PA124 |title=World Prehistory: A Brief Introduction |last2=Durrani |first2=Nadia |publisher=Routledge |year=2016 |isbn=978-1-317-34244-1 |page=124}}}}</ref> Paleoindijanski arheološki najdišči v [[Old Crow Flats]] in [[Bluefish Caves]] sta dve najstarejši lokaciji človeškega bivanja v Kanadi.<ref>{{Cite book |last=Rawat |first=Rajiv |url=https://books.google.com/books?id=AwlYiuPAX-UC&pg=PT58 |title=Circumpolar Health Atlas |publisher=University of Toronto Press |year=2012 |isbn=978-1-4426-4456-4 |page=58}}</ref> Značilnosti domorodnih družb so vključevale stalna naselja, kmetijstvo, kompleksne družbene hierarhije in trgovske mreže. Nekatere od teh kultur so propadle, ko so konec 15. in v začetku 16. stoletja prispeli evropski raziskovalci in so bile odkrite šele z arheološkimi raziskavami. Med domorodna ljudstva v današnji Kanadi spadajo Prvi narodi, [[Inuiti]] in [[Métisi]],<ref name="GraberKuprecht2012">{{Cite book |last1=Graber |first1=Christoph Beat |url=https://books.google.com/books?id=5dv2d57n52MC&pg=PA366 |title=International Trade in Indigenous Cultural Heritage: Legal and Policy Issues |last2=Kuprecht |first2=Karolina |last3=Lai |first3=Jessica C. |author-link3= |publisher=Edward Elgar Publishing |year=2012 |isbn=978-0-85793-831-2 |page=366}}</ref> zadnji so mešanega porekla in izvirajo iz sredine 17. stoletja, ko so se pripadniki Prvih narodov poročili z evropskimi naseljenci, njihovi potomci pa so nato razvili svojo identiteto. Ocenjuje se, da je avtohtono prebivalstvo v času prvih evropskih naselij štelo med 200.000<ref name="dying">{{Cite book |last1=Wilson |first1=Donna M |url=https://books.google.com/books?id=p_pMVs53mzQC&pg=PA25 |title=Dying and Death in Canada |last2=Northcott |first2=Herbert C |publisher=University of Toronto Press |year=2008 |isbn=978-1-55111-873-4 |pages=25–27}}</ref> in dvema milijonoma,<ref>{{Cite book |last=Thornton |first=Russell |title=A population history of North America |publisher=Cambridge University Press |year=2000 |isbn=978-0-521-49666-7 |editor-last=Haines |editor-first=Michael R |pages=13, 380 |chapter=Population history of Native North Americans |editor-last2=Steckel |editor-first2=Richard Hall}}</ref> pri čemer je kanadska kraljeva komisija za aboriginska ljudstva sprejela številko 500.000. Zaradi evropske kolonizacije se je avtohtono prebivalstvo zmanjšalo za štirideset do osemdeset odstotkov.<ref>{{Cite book |last=Marshall |first=Ingeborg |url=https://books.google.com/books?id=ckOav3Szu7oC&pg=PA442 |title=A History and Ethnography of the Beothuk |publisher=McGill-Queen's University Press |year=1998 |isbn=978-0-7735-1774-5 |page=442}}</ref> Upad je posledica več vzrokov, vključno s prenosom evropskih bolezni, na katere niso imeli naravne imunosti, konfliktov zaradi trgovine s krznom, konfliktov s kolonialnimi oblastmi in naseljenci ter izgube avtohtonih zemljišč v korist naseljencev in posledične propasti samozadostnosti več narodov. Čeprav ne brez konfliktov, so bili zgodnji stiki evropskih Kanadčanov s Prvimi narodi in Inuiti relativno mirni. Prvi narodi in Métis so igrali ključno vlogo pri razvoju evropskih kolonij v Kanadi, zlasti zaradi njihove vloge pri pomoči evropskim gozdnim kurirjem in ''voyageurom'' pri raziskovanju celine med severnoameriško trgovino s krznom.<ref>{{Cite book |last=Miller |first=J.R. |url=https://books.google.com/books?id=TcPckf7snr8C&pg=PT34 |title=Compact, Contract, Covenant: Aboriginal Treaty-Making in Canada |publisher=University of Toronto Press |year=2009 |isbn=978-1-4426-9227-5 |page=34}}</ref> Te zgodnje evropske interakcije s Prvimi narodi so se spremenile iz prijateljskih in mirovnih pogodb v razlastitev avtohtonih zemljišč s pogodbami.[31] Od konca 18. stoletja so evropski Kanadčani silili avtohtona ljudstva, da so se asimilirala v zahodnokanadsko družbo. Kolonializem naseljencev je dosegel vrhunec v poznem 19. in začetku 20. stoletja. Obdobje odprave se je začelo z ustanovitvijo komisije za spravo s strani kanadske vlade leta 2008. To je vključevalo priznanje kulturnega genocida,<ref name="TRCSummary">{{cite web |title=Honouring the Truth, Reconciling for the Future: Summary of the Final Report of the Truth and Reconciliation Commission of Canada |url=https://nctr.ca/assets/reports/Final%20Reports/Executive_Summary_English_Web.pdf |website=National Centre for Truth and Reconciliation |publisher=Truth and Reconciliation Commission of Canada |access-date=January 6, 2019 |date=May 31, 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160706170855/http://www.trc.ca/websites/trcinstitution/File/2015/Findings/Exec_Summary_2015_05_31_web_o.pdf |archive-date=July 6, 2016}}</ref> sporazume o poravnavi in izboljšanje vprašanj rasne diskriminacije, kot je obravnavanje stiske pogrešanih in umorjenih avtohtonih žensk.<ref name="Ministère de la Justice 2017">{{cite web |title=Principles respecting the Government of Canada's relationship with Indigenous peoples |website=Ministère de la Justice |date=July 14, 2017 |url=https://www.justice.gc.ca/eng/csj-sjc/principles-principes.html |archive-date=June 10, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230610052703/https://www.justice.gc.ca/eng/csj-sjc/principles-principes.html |url-status=live}}</ref> === Evropska kolonizacija === [[Slika:Jacques Cartier 1851-1852.jpg|thumb|[[Jacques Cartier]]|levo]] Okoli leta 1000 so pripluli do obale [[Severna Amerika|Severne Amerike]] [[Vikingi]] in na severu Nove Fundlandije ustanovili majhno oporišče. Ko je [[Krištof Kolumb]] [[odkritje Amerike|odkril Ameriko]], so takratne [[kolonializem|kolonialne]] sile - [[Španija]], [[Anglija]] in [[Francija]] začele tekmovati za prevlado na odkriti [[celina|celini]]. V 15. stoletju je [[John Cabot]] prispel do vzhodne obale Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]]. Konec 15. stoletja je francoski pomorščak [[Jacques Cartier]] raziskoval ustje reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske naselbine, francoski raziskovalci in [[misijonar]]ji so v 16. stoletju v notranjosti dežele naleteli najprej na [[Huruni|Hurune]], [[Algokini|Algokine]] in [[Irokezi|Irokeze]]. Prva prava oporišča so nastala šele po letu 1600. Francozi so se tako ustalili ob reki sv. Lovrenca, Angleži pa so se naselili najprej na vzhodni obali celine ([[Nova Anglija]]), hkrati pa so iskali [[severozahodni prehod]] skozi arktične vode. [[Henry Hudson]] je pri tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov [[krzno|krzna]] na celini. Leta 1670 so ustanovili [[Družba Hudsonovega zaliva|Družbo Hudsonovega zaliva]]. Proti koncu 17. stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo še bolj izrazito. Leta 1682 so se začeli spopadi med obema silama. Leta 1759 je prišlo do odločilne bitke med britanskimi in francoskimi silami na Abrahamovi poljani tik ob mestu Quebec. General James Wolfe se je odločil za tvegano taktiko izkrcanja z reke, ki pa je presenetila Francoze in vodila k njihovemu porazu.<ref>{{Navedi knjigo|title=History of France and England in North America until 1763 (7. vol.)|last=Parkman|first=Francis|publisher=Library of America|year=1983|isbn=9780940450103|location=n.p.}}</ref> Leta 1763 je bila v [[Pariz]]u podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S ''quebeškim aktom'' so Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do rimskokatoliške vere, francoskih zakonov in drugih privilegijev. Tako so omogočili, da se je [[francoska kultura]] obdržala na celini. Med [[ameriška revolucija|Ameriško revolucijo]] so Kanado preplavili britanski rojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19. stoletju sledili [[Škoti|škotski]] in [[Irci|irski]] priseljenci. Ustavno je Kanada začela obstajati leta 1791 ko se je angleška [[kolonija (geografija)|kolonija]] razdelila na [[Zgornja Kanada|Zgornjo Kanado]], ki je bila britanska in [[Spodnja Kanada|Spodnjo Kanado]], ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v [[Kanadska provinca|Kanadsko provinco]], katere [[glavno mesto]] je bilo sprva [[Montréal]] nato pa [[Ottawa]]. Leta 1867 je Kanada z ''zakonom o britanski Severni Ameriki'' postala zvezna država, ki jo je sestavljalo pet provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil [[John A. Macdonald]]. Leta 1858 je [[Nova Kaledonija]] postala britanska kolonija [[Britanska Kolumbija]]. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili [[železnica|železnico]], se je pridružila federaciji. Gradnja [[Kanadska pacifiška železnica|kanadske pacifiške železnice]] je odprla zahod in priseljenci iz [[Evropa|Evrope]] so ustvarili družbeni mozaik, ki je značilen za zdajšnje prerijske province. [[Slika:Canada provinces evolution.gif|thumbnail|220px|Spreminjanje upravne delitve ozemlja Kanade od leta 1867]] Že sredi 17. stoletja je prišlo do tekmovanj med Francijo in Anglijo za nova ozemlja. Nasprotja med Francijo in VB so med letoma 1689 in 1763 pripeljala do štirih [[vojna|vojn]] med priseljenci v novem svetu, v katerih je Francija postopoma izgubila večino ozemelj. Veliki Britaniji je morala prepustiti Novo Fundlandijo, [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] in ozemlje okrog [[Hudsonov zaliv|Hudsonovega zaliva]]. Čeprav je Kanada postala del Britanskega imperija, je bil francoski vpliv vedno močan in mnogi Kanadčani še danes govorijo [[francoščina|francosko]]. === Konfederacija in širitev === Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki so jo sestavljale province [[Ontario]], [[Québec]], [[Novi Brunswick]] in [[Nova Škotska]]. Imela je [[parlament]] po britanskem vzoru, državni poglavar pa je ostal britanski monarh, ki ga je zastopal generalni guverner. Od leta 1905 dalje so se širile in nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno politično uveljavljala navzven - med drugim je bila med ustanoviteljicami [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in [[NATO]] - nikoli pa ji ni uspelo odpraviti notranjih nasprotij med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci [[Quebec]]. Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] s [[plebiscit]]om odločili za priključitev h kanadski [[federacija|federaciji]]. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja. === Sodobnost === Povojna gospodarska rast Kanade je v kombinaciji s politikami zaporednih liberalnih vlad privedla do nastanka nove kanadske identitete, ki jo je zaznamovalo sprejetje zastave z javorjevim listom leta 1965, uvedba uradne dvojezičnosti (angleščina in francoščina) leta 1969 in uvedba uradnega multikulturalizma leta 1971. Uvedeni so bili tudi socialnodemokratični programi, kot so ''Medicare'', ''Kanadski pokojninski načrt'' in ''Kanadska študentska posojila''; čeprav so pokrajinske vlade, zlasti Quebec in Alberta, mnogim od teh nasprotovale kot vdorom v njihove pristojnosti. Končno je še ena serija ustavnih konferenc privedla do ''Zakona o Kanadi'' iz leta 1982, ki je pomenil prevzem kanadske ustave iz Združenega kraljestva, hkrati pa je bila ustanovljena ''Kanadska listina o pravicah in svoboščinah''.<ref>{{cite web |date=May 5, 2014 |title=Proclamation of the Constitution Act, 1982 |url=http://www.bac-lac.gc.ca/eng/discover/politics-government/proclamation-constitution-act-1982/Pages/proclamation-constitution-act-1982.aspx |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170211083245/http://www.bac-lac.gc.ca/eng/discover/politics-government/proclamation-constitution-act-1982/Pages/proclamation-constitution-act-1982.aspx |archive-date=February 11, 2017 |publisher=Government of Canada}}</ref> Kanada je vzpostavila popolno suverenost kot neodvisna država pod lastno monarhijo. Leta 1999 je Nunavut po vrsti pogajanj z zvezno vlado postal tretje kanadsko ozemlje.<ref>{{Cite journal |last=Légaré |first=André |year=2008 |title=Canada's Experiment with Aboriginal Self-Determination in Nunavut: From Vision to Illusion |journal=International Journal on Minority and Group Rights |volume=15 |issue=2–3 |pages=335–367 |doi=10.1163/157181108X332659 |jstor=24674996}}</ref> Hkrati je Quebec doživel globoke družbene in gospodarske spremembe s tiho revolucijo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kar je privedlo do sekularnega nacionalističnega gibanja. Radikalna ''Front de libération du Québec (FLQ)'' je leta 1970 z vrsto bombnih napadov in ugrabitev sprožila oktobrsko krizo, leta 1976 pa je bila izvoljena suverenistična ''Parti Québécois'', ki je leta 1980 organizirala neuspešen referendum o suverenosti in pridružitvi. Poskusi ustavne prilagoditve quebeškega nacionalizma z ''Meech Lake Accord'' so leta 1990 propadli. To je privedlo do oblikovanja ''Bloc Québécois'' v Quebecu in okrepitve Reformne stranke Kanade na Zahodu. Leta 1995 je sledil drugi referendum, na katerem je bila suverenost zavrnjena z manjšo večino 50,6 proti 49,4 odstotka. Leta 1997 je vrhovno sodišče razsodilo, da bi bila enostranska odcepitev province protiustavna, parlament pa je sprejel ''Clarity Act'', ki je opredelil pogoje za pogajani odhod iz Konfederacije. Poleg vprašanj suverenosti Quebeca je kanadsko družbo v poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih pretreslo več kriz. Med njimi so bili eksplozija letala Air India 182 leta 1985, največji množični umor v kanadski zgodovini;<ref>{{cite web |title=Commission of Inquiry into the Investigation of the Bombing of Air India Flight 182 |url=http://www.majorcomm.ca/en/termsofreference/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20080622063429/http://www.majorcomm.ca/en/termsofreference/ |archive-date=June 22, 2008 |access-date=May 23, 2011 |publisher=Government of Canada}}</ref> pokol na École Polytechnique leta 1989, streljanje na univerzi, usmerjeno proti študentkam; in kriza Oka leta 1990, prvi od številnih nasilnih spopadov med pokrajinskimi vladami in domorodnimi skupinami.<ref>{{Cite book |last=Roach |first=Kent |url=https://archive.org/details/september11conse00roac/page/15 |title=September 11: consequences for Canada |publisher=McGill-Queen's University Press |year=2003 |isbn=978-0-7735-2584-9 |pages=[https://archive.org/details/september11conse00roac/page/15 15, 59–61, 194]}}</ref> Kanada se je leta 1990 pridružila [[Zalivska vojna|Zalivski vojni]] in je bila v 1990-ih dejavna v več mirovnih misijah, vključno z operacijami na Balkanu med in po jugoslovanskih vojnah, ter v Somaliji, kar je povzročilo incident, ki je bil opisan kot ''najtemnejše obdobje v zgodovini kanadske vojske''. Kanada je leta 2001 poslala vojake v Afganistan, kar je povzročilo največje število kanadskih smrtnih žrtev v kateri koli posamezni vojaški misiji od korejske vojne v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 2011 so kanadske sile sodelovale v intervenciji pod vodstvom Nata v libijski državljanski vojni<ref>{{Cite book |last1=Hehir |first1=Aidan |url=https://books.google.com/books?id=2TchAQAAQBAJ&pg=PT88 |title=Libya, the Responsibility to Protect and the Future of Humanitarian Intervention |last2=Murray |first2=Robert |publisher=Palgrave Macmillan |year=2013 |isbn=978-1-137-27396-3 |page=88}}</ref> in se sredi leta 2010 vključile tudi v boj proti uporu Islamske države v Iraku. Pandemija COVID-19 v Kanadi se je začela 27. januarja 2020 in povzročila obsežne družbene in gospodarske motnje. Leta 2021 so v bližini nekdanjih kanadskih internatov našli morebitna grobišča avtohtonih otrok, kar poudarja kulturni genocid nad avtohtonimi ljudstvi.<ref name="w624">{{cite web |last=Cooper |first=Anderson |title=Canada's unmarked graves: How residential schools carried out "cultural genocide" against indigenous children |website=CBS News |date=February 12, 2023 |url=https://www.cbsnews.com/news/canada-residential-schools-unmarked-graves-indigenous-children-60-minutes-2023-02-12/ | access-date=March 17, 2025}}</ref> Trgovinska vojna, v katero so bile vpletene Združene države Amerike, se je začela 1. februarja 2025, ko je ameriški predsednik [[Donald Trump]] podpisal odredbe o uvedbi carin na blago, ki vstopa v Združene države Amerike. == Geografija== {{glavni|Geografija Kanade}} [[File:Canada topo.jpg|thumb|right|upright=1.3|Topografski zemljevid Kanade v polarni projekciji (za 90° Z), ki prikazuje nadmorske višine, osenčene od zelene do rjave (višje)]] Po skupni površini (vključno z vodami) je Kanada druga največja država.<ref>{{Cite book |last1=Brescia |first1=Michael M. |url=https://books.google.com/books?id=Q2qzBUEWxpoC&pg=PA38 |title=North America: An Introduction |last2=Super |first2=John C. |publisher=University of Toronto Press |year=2009 |isbn=978-0-8020-9675-3 |page=38}}</ref> Samo po kopenski površini se Kanada uvršča na četrto mesto, saj ima največje območje sladkovodnih jezer na svetu.<ref>{{Cite book |last=Battram |first=Robert A. |url=https://books.google.com/books?id=pBc9349sw4QC&pg=PA1 |title=Canada in Crisis: An Agenda for Survival of the Nation |publisher=Trafford Publishing |year=2010 |isbn=978-1-4269-3393-6 |page=1}}</ref> Država, ki se razteza od Atlantskega oceana na vzhodu, vzdolž Arktičnega oceana na severu in do Tihega oceana na zahodu, obsega 9.984.670 kvadratnih kilometrov ozemlja.<ref name="McColl2005">{{Cite book |last=McColl |first=R. W. |url=https://books.google.com/books?id=DJgnebGbAB8C&pg=PA135 |title=Encyclopedia of World Geography |date=September 2005 |publisher=Infobase Publishing |isbn=978-0-8160-5786-3 |page=135}}</ref> Kanada ima tudi obsežen pomorski teren z najdaljšo obalo na svetu, ki meri 243.042 kilometrov. Poleg tega, da si Kanada deli največjo kopensko mejo na svetu z Združenimi državami Amerike – ki se razteza na 8891 kilometrov – si deli kopensko mejo z Grenlandijo (in s tem Kraljevino Dansko) na severovzhodu, na otoku Hans,<ref>{{cite news |last1=Chase |first1=Steven |title=Canada and Denmark reach settlement over disputed Arctic island, sources say |url=https://www.theglobeandmail.com/politics/article-canada-and-denmark-reach-settlement-over-disputed-arctic-island/ |website=The Globe and Mail |date=June 10, 2022 |archive-date=June 12, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220612214859/https://www.theglobeandmail.com/politics/article-canada-and-denmark-reach-settlement-over-disputed-arctic-island/ |url-status=live}}</ref> in morsko mejo s francosko čezmorsko skupnostjo [[Sveta Peter in Mihael|Saint Pierre in Miquelon]] na jugovzhodu. V Kanadi je tudi najsevernejše naselje na svetu, postaja Canadian Forces Station Alert, na severni konici otoka [[Ellesmere]] – zemljepisna širina 82,5°N – ki leži 817 kilometrov od severnega tečaja.<ref>{{Cite book |title=Canadian Geographic |publisher=Royal Canadian Geographical Society |year=2008 |page=20}}</ref> Glede na zemljepisno širino je najsevernejša točka kopnega Kanade rt Columbia v Nunavutu na 83°6′41″N, južni skrajni del pa je na otoku Middle v Eriejskem jezeru na 41°40′53″N. Glede na dolžino se ozemlje Kanade razteza od rta Spear na Novi Fundlandiji na 52°37'W do gore St. Elias na ozemlju Jukon na 141°W.<ref name="p496">{{cite web |title=Where is Canada in the World? |website=World Population by Country 2024 (Live) |url=https://worldpopulationreview.com/countries/canada/location | access-date=October 26, 2024}}</ref> Kanado lahko razdelimo na sedem fiziografskih regij: [[Kanadski ščit]], [[Notranje planote]], [[nižavje Velikih jezer in sv. Lovrenca]], [[Apalači|Apalaško regijo]], [[Severnoameriške Kordiljere]], [[nižavje Hudsonovega zaliva]] in [[Arktični arhipelag]].<ref>{{Cite web |url=https://atlas.gc.ca/phys/en/index.html |work=The Atlas of Canada |title=Physiographic Regions of Canada |publisher=Natural Resources Canada |date=September 12, 2016 |archive-date=June 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210621185011/https://atlas.gc.ca/phys/en/index.html |url-status=live}}</ref> [[Tajga|Borealni gozdovi]] prevladujejo po vsej državi, led je izrazit v severnih arktičnih regijah in skozi [[Skalno gorovje]], relativno ravne kanadske prerije na jugozahodu pa omogočajo produktivno kmetijstvo. Velika jezera napajajo reko sv. Lovrenca (na jugovzhodu), kjer nižine gostijo velik del kanadske gospodarske proizvodnje. Kanada ima več kot 2.000.000 jezer – od katerih jih je 563 večjih od 100 kvadratnih kilometrov – ki vsebujejo velik del svetovne sladke vode. V Kanadskem Skalnem gorovju, Obalnih gorah in Arktičnih Kordiljerah so tudi sladkovodni ledeniki. Kanada je geološko aktivna, saj ima veliko potresov in potencialno aktivnih vulkanov.<ref>{{Cite book |last1=Etkin |first1=David |title=An Assessment of Natural Hazards and Disasters in Canada |url=https://archive.org/details/assessmentofnatu0000unse |last2=Haque |first2=CE |last3=Brooks |first3=Gregory R |date=April 30, 2003 |publisher=Springer Publishing|Springer |isbn=978-1-4020-1179-5 |pages=[https://archive.org/details/assessmentofnatu0000unse/page/568 569], 582, 583}}</ref> === Podnebje === [[File:Canada Köppen.svg|upright=1.3|thumb|Köppnova klasifikacija podnebnih tipov Kanade]] Povprečne zimske in poletne najvišje temperature v Kanadi se razlikujejo od regije do regije. Zime so lahko ostre v mnogih delih države, zlasti v notranjosti in prerijskih provincah, kjer prevladuje celinsko podnebje, kjer so povprečne dnevne temperature blizu -15 °C, lahko pa padejo tudi pod -40 °C z močnimi vetrovnimi sunki. V neobalnih regijah lahko sneg prekriva tla skoraj šest mesecev v letu, medtem ko se v delih severa [[sneg]] lahko zadržuje vse leto. Obalna Britanska Kolumbija ima zmerno podnebje z milo in deževno zimo. Na vzhodni in zahodni obali so povprečne najvišje temperature običajno okoli 20 °C, medtem ko se med obalama povprečna poletna najvišja temperatura giblje od 25 do 30 °C, pri čemer temperature v nekaterih notranjih lokacijah občasno presežejo 40 °C. Velik del severne Kanade je prekrit z [[led]]om in [[permafrost]]om. Prihodnost permafrosta je negotova, saj se [[Arktika]] zaradi podnebnih sprememb v Kanadi segreva trikrat hitreje od svetovnega povprečja. Povprečna letna temperatura v Kanadi nad kopnim se je od leta 1948 zvišala za 1,7 °C, s spremembami od 1,1 do 2,3 °C v različnih regijah. Stopnja segrevanja je bila višja na severu in v prerijah. V južnih regijah Kanade je onesnaženost zraka iz Kanade in Združenih držav Amerike – ki jo povzročajo taljenje kovin, kurjenje premoga za proizvodnjo električne energije in emisije vozil – povzročila [[kisli dež]], ki je močno vplival na vodne poti, rast gozdov in kmetijsko produktivnost. Kanada je ena največjih onesnaževalk s toplogrednimi plini na svetu, saj so se emisije med letoma 1990 in 2022 povečale za 16,5 odstotka.<ref name="j018">{{cite web |last=Canada |first=Climate Change |title=Greenhouse gas emissions |website=Canada.ca |date=January 9, 2007 |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/greenhouse-gas-emissions.html |access-date=May 18, 2024 |archive-date=April 11, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200411165603/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/greenhouse-gas-emissions.html |url-status=live}}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Kanade}} [[File:Terrestrial ecozones and ecoprovinces of Canada, 2017.gif|thumb|upright=1.3|Kopenske ekocone in ekoprovince Kanade. Ekocone so označene z edinstveno barvo. Ekoprovince so podrazdelki ekocon in so označene z edinstveno številčno kodo.[136]<ref name="Statistics Canada 2018 u350">{{cite web |title=Terrestrial ecozones and ecoprovinces of Canada |publisher=Statistics Canada |date=January 12, 2018 |url=https://www.statcan.gc.ca/en/subjects/standard/environment/elc/2017-map |archive-date=September 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230902211146/https://www.statcan.gc.ca/en/subjects/standard/environment/elc/2017-map | url-status=live}}</ref>]] Kanada je razdeljena na 15 kopenskih in pet morskih ekocon.<ref>{{cite web |date=January 10, 2018 |title=Introduction to the Ecological Land Classification (ELC) 2017 |url=https://www.statcan.gc.ca/eng/subjects/standard/environment/elc/2017-1 |publisher=Statistics Canada |archive-date=November 16, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116145635/https://www.statcan.gc.ca/eng/subjects/standard/environment/elc/2017-1 |url-status=live}}</ref> Te ekocone zajemajo več kot 80.000 razvrščenih vrst kanadskih divjih živali, enako število pa jih še ni bilo formalno priznanih ali odkritih. Čeprav ima Kanada nizek odstotek endemičnih vrst v primerjavi z drugimi državami, zaradi človeških dejavnosti, invazivnih vrst in okoljskih problemov v državi trenutno obstaja več kot 800 vrst, ki jim grozi izguba.<ref>{{cite web |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/species-risk-public-registry/cosewic-annual-reports/2019-2020.html |publisher=Species at Risk Public Registry |title=COSEWIC Annual Report |year=2019 |archive-date=March 5, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305111710/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/species-risk-public-registry/cosewic-annual-reports/2019-2020.html |url-status=live}}</ref> Približno 65 odstotkov kanadskih rezidenčnih vrst velja za ''varne''. Več kot polovica kanadske pokrajine je nedotaknjena in relativno brez človeškega razvoja. Borealni gozd Kanade velja za največji neokrnjen gozd na Zemlji, s približno 3.000.000 kvadratnimi kilometri, ki jih ne motijo ​​ceste, mesta ali industrija.<ref>{{cite book |first1=Peter H. |last1=Raven |first2=Linda R. |last2=Berg |first3=David M. |last3=Hassenzahl |title=Environment |url=https://books.google.com/books?id=QVpO2R51JBIC&pg=RA1-PA361 |year=2012 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-0-470-94570-4 |pages=1–3}}</ref> Od konca zadnje ledeniške dobe Kanado sestavlja osem različnih gozdnih regij. Približno 12,1 odstotka kopenske in sladkovodne površine države je zaščitenih območij, vključno z 11,4 odstotka, ki so označena kot zavarovana območja. Približno 13,8 odstotka njenih teritorialnih voda je zaščitenih, vključno z 8,9 odstotka, ki so označena kot zavarovana območja.<ref name="conserved">{{cite web |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/conserved-areas.html |title=Canada's conserved areas |publisher=Environment and Climate Canada |year=2020 |archive-date=April 2, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220402184441/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/environmental-indicators/conserved-areas.html |url-status=live}}</ref> Prvi kanadski [[narodni park]], [[narodni park Banff]], je bil ustanovljen leta 1885. Najstarejši kanadski pokrajinski park, pokrajinski park Algonquin, je bil ustanovljen leta 1893. Nacionalno morsko varstveno območje Lake Superior, ustanovljeno leta 2015, je največje zaščiteno območje sladke vode na svetu.<ref>{{cite web |url=https://www.dfo-mpo.gc.ca/oceans/publications/mpaspotlight-pleinsfeuxzpm/index-eng.html |title=Spotlight on Marine Protected Areas in Canada |publisher=Fisheries and Oceans Canada |date=December 13, 2017 |archive-date=April 13, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413193502/https://www.dfo-mpo.gc.ca/oceans/publications/mpaspotlight-pleinsfeuxzpm/index-eng.html |url-status=live}}</ref> Največje kanadsko nacionalno območje za prostoživeče živali, ustanovljeno leta 2018, je morsko nacionalno območje prostoživečih živali Scott Islands.<ref>{{multiref2 |{{cite web |title=Scott Islands Marine National Widllife Area |url=https://www.protectedplanet.net/555695926 |access-date=September 25, 2020 |website=Protected Planet}} | {{cite web |url=https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/national-wildlife-areas/locations/scott-islands-marine/regulatory-strategy.html |title=Proposed Scott Islands Marine National Wildlife Area: regulatory strategy |publisher=Environment and Climate Change Canada |date=February 7, 2013 |archive-date=January 23, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123182613/https://www.canada.ca/en/environment-climate-change/services/national-wildlife-areas/locations/scott-islands-marine/regulatory-strategy.html |url-status=live}} }}</ref> === Province in ozemlja === Kanada je upravno razdeljena na deset provinc in tri ozemlja. Province imajo precej velike pristojnosti in so razmeroma suverene, medtem ko so ozemlja bolj podrejena zvezni vladi. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa. {| class="wikitable" ! Province ! Ozemlja |- | * [[Alberta (provinca)|Alberta]] * [[Britanska Kolumbija]] (British Columbia) * [[Manitoba]] * [[Novi Brunswick]] (New Brunswick ([[angleščina|angl.]]) - Nouveau-Brunswick ([[francoščina|fr.]]) * [[Nova Fundlandija in Labrador]] (Newfoundland and Labrador) * [[Nova Škotska]] (Nova Scotia) * [[Ontario]] * [[Otok princa Edvarda]] (Prince Edward Island) * [[Québec]] * [[Saskatchewan]] | * [[Severozahodni teritoriji]] (Northwest Territories) * [[Nunavut]], [[1. april]]a [[1999]] izločeno iz [[Severozahodno ozemlje|Severozahodnega ozemlja]] * [[Jukon]] (Yukon) |} {{Canada image map}} === Zastava === [[Slika:Canada Flag.jpg|sličica|Kanadska zastava]] ''Glej članek: [[Zastava Kanade]]'' Kanadska zastava je rdeče-bele barve in v sredini ima [[javor]]jev [[list (rastlina)|list]]. Zasnovala sta jo George Stanley in John Matheson na osnovi zastave Kraljeve vojaške šole.<ref>[http://www.pch.gc.ca/eng/1363358734450/1363344743820 Birth of the Canadian flag] pridobljeno 5. februarja, 2014</ref> Zastava je 15. februarja 1965 nadomestila kolonialno britansko zastavo, v kateri je bila levo zgoraj [[Union Jack|zastava Združenega kraljestva]] (''Union Jack''), na rdečem ozadju pa desno še grb.<ref>[http://www.pch.gc.ca/eng/1363610088709/1363610249607 First "Canadian flags"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131221014457/http://www.pch.gc.ca/eng/1363610088709/1363610249607 |date=2013-12-21 }} pridobljeno 5. februarja, 2014</ref> == Gospodarstvo == === Industrija === Kanada je ena izmed [[G7|sedmih svetovnih industrijskih velesil]] z visoko razvito in na [[svetovni trg|svetovnem trgu]] konkurenčno [[industrija|industrijo]], ki v veliki meri temelji na [[naravno bogastvo|naravnem bogastvu]] in poceni domači [[energija|energiji]]. Je tesno navezana na [[Združene države Amerike|ZDA]], z visokim deležem ameriškega [[kapital]]a, zlasti v [[avtomobilska industrija|avtomobilski]], [[kemična industrija|kemični]], [[elektrotehnična industrija|elektrotehnični]] in [[elektronska industrija|elektronski]] industriji. Energetsko bogastvo, predvsem [[premog]], [[nafta]], [[zemeljski plin]] in [[vodna sila]], je temelj kanadskega gospodarstva. Večina industrijske proizvodnje je zgoščena okrog [[Velika jezera|Velikih jezer]] in [[Reka svetega Lovrenca|Reke svetega Lovrenca]]. Med najpomembnejšimi [[panoga]]mi so [[letalska industrija]], [[industrija prometnih sredstev]] ter [[visokotehnološka industrija]]. Po vsej Kanadi se je razvila raznovrstna industrija, ki temelji na domačih [[kovina|kovinskih]] in [[nekovina|nekovinskih]] [[ruda]]h in izdeluje proizvode visoke kakovosti. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca. To si lahko privošči zaradi velikih [[hidroenergija|hidroenergetskih]] zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji. Daleč najpomembnejši industrijski območji sta v [[Ontario|Ontariu]] in [[Quebec]]u, saj dajeta kar tri četrtine vrednosti industrijske proizvodnje. Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza. Pomembni sta tudi [[kemična industrija]], predvsem [[petrokemična industrija|petrokemična]] v zahodnem delu, in [[farmacevtska industrija]]. Petrokemično industrijo zahodne Kanade večinoma obvladuje ameriški kapital, usmerjena pa je v proizvodno izdelkov bazične [[organska kemija|organske kemije]] za ameriški trg in [[umetno gnojilo|umetnih gnojil]], izdelke za široko porabo pa izdelujejo v Ontariu in Quebecu iz [[surovina|surovin]], uvoženih iz ZDA. [[Živilska industrija]] je izrazito zgoščena v Ontariu in Quebecu vzdolž najpomembnejših prometnih poti od juga Ontaria prek [[Montreal]]a do [[Quebec (mesto)|Quebeca]]. Tam pridelujejo tudi izdelke iz drugih delov države, večja zgostitev te industrije je še v južnih delih [[prerija|prerijskih]] provinc. Z velikimi državnimi naložbami v raziskovanje in razvoj je Kanada postala svetovna velesila tudi v [[letalska industrija|letalski industriji]]. Najuspešnejše so družbe [[Bombardier Inc.|Bombardier]], [[Bell Helicopter]] s polovičnim deležem v proizvodnji turbinskih helikopterjev ter [[Pratt & Whitney]]. === Kmetijstvo === Težko je verjeti, da so bile rodovitne prerije pred 100 leti v glavnem še nenaseljene. Leta 1941 so v Kanadi našteli okoli 750.000 kmetij, danes pa jih je več kot polovico manj. Na območjih, kjer vremenske in druge razmere niso omogočale velikega pridelka, so naselja spet opustili, v podnebno ugodnem in rodovitnem svetu pa so ostale velike kmetije, ki so opremljene s sodobno tehniko in mehanizacijo in ki obdelujejo čedalje večje površine [[prst (pedologija)|zemlje]]. === Ribištvo === Ribištvo je postalo pomembna [[gospodarska panoga]] šele, ko se je vključila v zvezno državo [[Nova Fundlandija]], čeprav so se seveda njeni prebivalci ukvarjali z njim že od 15. stoletja. Za Novo Fundlandijo in druge obmorske province so [[riba|ribe]] in ribji izdelki glavno [[izvoz]]no blago in so življenjskega pomena za njihovo sicer dokaj šibko in nerazvito gospodarstvo. === Gozdarstvo === [[Gozdarska industrija]] temelji na dozdevno neizčrpnih zalogah [[les]]a. [[Gozd]]ovi pokrivajo več kot [[1 E12 m²|3,2 milijona km²]] dežele, predvsem na [[Kanadski ščit|Kanadskem ščitu]] in v [[Britanska Kolumbija|Britanski Kolumbiji]]. Les so stoletja uporabljali za gradnjo in kot [[gorivo]], proti koncu 19. stoletja pa sta se začeli naglo razvijati tudi [[papirna industrija]] in proizvodnja [[celuloza|celuloze]]. === Prometno omrežje === ==== Cestno omrežje ==== V vzhodnem delu države je zelo gosto, v redko poseljenih severnih delih so maloštevilne, večinoma [[makadam]]ske ceste. ==== Železniški promet ==== Kanada ima dve čezcelinski progi. Potekata po južnih delih države od [[Atlantski ocean|Atlantske]] obale prek [[Montreal]]a, [[Winnipeg]]a, [[Regina|Regine]], [[Calgary]]ja oz. [[Edmonton]]a do pristanišča [[Vancouver]] ob [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. ==== Ladijski promet ==== [[Morska pot sv. Lovrenca]] je ena najpomembnejših notranjih [[plovna pot|plovnih poti]] na svetu. Po njej lahko pljujejo [[čezoceanska ladja|čezoceanske ladje]], vendar je zaradi [[led]]u odprta le od aprila do decembra. Po njej prevažajo predvsem [[razsuti tovor]], [[nafta|nafto]], [[avtomobil]]e in [[jeklo]]. ==== Letalski promet ==== Največja letalska prevoznika sta [[Air Canada]] in prav tako zasebni prevoznik [[Canadian Airlines International]]. ==Demografija== === Jeziki === Na zvezni ravni sta uradna jezika [[angleščina]] in [[francoščina]]. [[Francoščina]] je uradni jezik province [[Québec]], medtem ko sta provinca [[New Brunswick]] in prestolnica [[Ottawa]] dvojezični. V ozemljih na severu države se uporabljajo tudi jeziki prvotnih ljudstev. Spodnja tabela podaja število prebivalstva po posameznih provincah in ozemljih s številom govorcev, kot je to podano v popisu prebivalstva Kanade 2011 (»Home language«). {| class="wikitable sortable" |- !Provinca/ozemlje !Skupaj prebivalcev !Angleščina !'''%''' !Francoščina !'''%''' !Drugi jeziki !'''%''' !Uradni jezik(i) |- ||{{flag|Ontario}} |align=right|12.722.065 |align=right|10.044.810||align=right|78,95 |align=right|284.120||align=right|2,23 |align=right|1.827.870||align=right|14,36 |angleščina <small>(de facto)</small> |- ||{{flag|Quebec}} |align=right|7.815.955 |align=right|767.415||align=right|9,81 |align=right|6.249.080||align=right|79,95 |align=right|554.405||align=right|7,09 |francoščina<ref name="qclang">{{navedi splet |url=http://www.oqlf.gouv.qc.ca/english/charter/index.html |title=Status of the French language |author=Office Québécois de la langue francaise|publisher=Government of Quebec |accessdate=2010-11-10}}</ref> |- |{{flag|Britanska Kolumbija}} |align=right|4.356.205 |align=right|3.506.600||align=right|80,49 |align=right|16.685||align=right|0,38 |align=right|670.095||align=right|15,38 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Alberta}} |align=right|3.610.185 |align=right|3.095.255||align=right|85,73 |align=right|24.690||align=right|0,68 |align=right|379.550||align=right|10,51 |angleščina |- |{{flag|Manitoba}} |align=right|1.193.095 |align=right|1.007.325||align=right|84,42 |align=right|17.950||align=right|1,5 |align=right|125.285||align=right|10,5 |angleščina |- |{{flag|Saskatchewan}} |align=right|1.018.310 |align=right|938.170||align=right|92,13 |align=right|4.295||align=right|0,42 |align=right|59.240||align=right|5,81 |angleščina |- |{{flag|Nova Škotska}} |align=right|910.620 |align=right|868.765||align=right|95,40 |align=right|15.940||align=right|1,75 |align=right|18.510||align=right|2,03 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Novi Brunswick}} |align=right|739.895 |align=right|512.115||align=right|69,21 |align=right|209.885||align=right|28,36 |align=right|9.310||align=right|1,25 |angleščina, francoščina |- |{{flag|Nova Fundlandija in Labrador}} |align=right|509.950 |align=right|502.475||align=right|98,53 |align=right|1145||align=right|0,22 |align=right|5.000||align=right|0,98 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Otok princa Edvarda}} |align=right|138.435 |align=right|132.200||align=right|95,49 |align=right|2.465||align=right|1,78 |align=right|2.925||align=right|2,11 |angleščina <small>(de facto)</small> |- |{{flag|Severozahodno ozemlje}} |align=right|41.040 |align=right|36.485||align=right|88,9 |align=right|555||align=right|1,35 |align=right|3.620||align=right|8,8 |čipevjanščina,<ref>Chipewyan</ref> krijščina,<ref>Cree</ref> angleščina, francoščina, gvičinščina,<ref>Gwich’in</ref> inuinaktunščina,<ref>Inuinnaqtun</ref> inuktitutščina,<ref>Inuktitut</ref> inuvialuktunščina,<ref>Inuvialuktun</ref> severna slavejščina,<ref>North Slavey</ref> južna slavejščina,<ref>South Slavey</ref> tličovščina<ref>Tłįchǫ</ref><ref name=nwtlang>{{navedi splet|title=Official Languages|url=http://www.ece.gov.nt.ca/official-languages|website=Northwest Territories Education, Culture and Employment|publisher=Government of the Northwest Territories|accessdate=2014-07-19}}</ref> |- |{{flag|Jukon}} |align=right|33.655 |align=right|31.025||align=right|92,18 |align=right|820||align=right|2,43 |align=right|1240||align=right|3,68 |angleščina, francoščina |- |{{flag|Nunavut}} |align=right|31.765 |align=right|14.440||align=right|45,45 |align=right|245||align=right|0,77 |align=right|16.820||align=right|52,95 |inuktitutščina, inuinaktunščina, angleščina, francoščina<ref name="nulang">[http://www.justice.gov.nu.ca/apps/docs/download.aspx?file=Consolidated%20Law/Current/633640406483281250-1760189776-conssnu2008c10.pdf Consolidation of (S.Nu. 2008,c.10) (NIF) Official Languages Act]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} and [http://www.justice.gov.nu.ca/apps/docs/download.aspx?file=Consolidated%20Law/Current/634060764873541250-611697957-consSNu2008c17.pdf Consolidation of Inuit Language Protection Act]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- style="background:#9DBEC3;" |'''{{flag|Kanada}}''' |align=right|33.121.175 |align=right|21.457.080||align=right|64,78 |align=right|6.827.860||align=right|20,61 |align=right|3.673.865||align=right|11,09 |angleščina, francoščina |} <small>Vir: Statistics Canada, ''2011 Census Population by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territories'' (številke predstavljajo enoznačne odgovore).<ref name="pop1">[http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2011/dp-pd/hlt-fst/lang/Pages/Highlight.cfm?TabID=1&Lang=E&PRCode=01&Age=1&tableID=403&queryID=1 Population by language spoken most often and regularly at home, age groups (total), for Canada, provinces and territories]</ref></small> == Naravne in kulturne znamenitosti == {{glavni|Narodni parki Kanade|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi}} * '''[[Narodni park Gwaii Haanas in območje dediščine Haida]]''' na Anthony Islandu, otoku v otočju kraljice Charlotte z naseljem '''[[Ninstints]]'''. Ostanki hiš v katerih so živeli Indijanci Haida in več totemskih stebrov. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Banff]]''' v Skalnem gorovju v Alberti je najstarejši v Kanadi. Visokogorska pokrajina z ledeniki, termalnimi izviri, in jezeri ter obsežnimi iglastimi gozdovi. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Barkerville]]''', mesto zlatokopov v Britanski Kolumbiji, je zgodovinski park s stavbami iz 19. stoletja. * '''[[Zaliv Fundy]]''', morski zaliv med [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] in Novim Brunswickom ima najvišjo amplitudo plimovanja na svetu (največ 19 m, poprečno 9 m). * '''[[Provinčni park dinozavrov]]''' v delu Alberte (81 m²) je prerijska pokrajina ob reki [[Red Deer (reka)|Red Deer]] z obsežnimi območji ''badlanda'' v neprepustnih laporjih, v katerih so našli več kot 150 popolnih okostij različnih vrst dinozavrov. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Edmonton]]''', glavno mesto province Alberta z novejšo arhitekturo, '''[[Fort Edmonton Park]]''' s trdnjavo (1846), v okolici '''[[Narodni park Elk Island]]''' z bizoni in kanadskimi jeleni. * '''[[Fredericton]]''', glavno mesto province [[Novi Brunswick]] z viktorijanski stavbami. * '''[[Narodni park Gros Morne]]''' ob obali otoka [[Nova Fundlandija]]; fjordi, z gostimi gozdovi poraščene gore, soteske,.. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Halifax]]''', glavno mesto Nove Škotske in pristanišče. Mestno jedro, trdnjava iz 18. stoletja, muzeji. * Arheološko najdišče '''[[Head-Smashed-In Buffalo Jump]]''' v Alberti, kjer so Indijanci več kot 6000 let lovili bizone. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Jasper]]''', nadaljevanje NP Banff * '''[[Narodni park Kluane]]''' je nedotaknjen gorski svet z najvišjim vrhom Kanade, [[Mount Logan]], 6050 m. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Kootenay]]''', nadaljevanje NP Banff. Del svetovne dediščine Unesca. * Arheološko najdišče '''[[L'Anse aux Meadows]]''' na otoku Nova Fundlandija z najstarejšo evropsko naselbino na ameriških tleh iz okoli leta 1000. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Lunenburg, Nova Škotska|Lunenburg]]''' mesto na obali Nove Škotske s francosko trdnjavo. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Montréal]]''' * '''[[Narodni park Nahanni]]''' v [[Mackenziejevo gorovje|Mackenziejevem gorovju]] v [[Severozahodna ozemlja|Severozahodnih ozemljih]] z neokrnjeno naravo. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Niagarski slapovi]]''' * '''[[Ottawa]]''', glavno mesto Kanade * '''[[Québec (mesto)|Québec]]''', glavno mesto province [[Québec]]. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Toronto]]''', glavno mesto province [[Ontario]] * '''[[Vancouver]]''' * '''[[Victoria]]''', glavno mesto Britanske Kolumbije * '''[[Waterton-Glacier International Peace Park]]''' je kanadsko-ameriški narodni park * '''[[Winnipeg]]''', glavno mesto province [[Manitoba]] * '''[[Narodni park Wood Buffalo]]''' v [[Peace–Athabasca delta|delti rek Athabasca in Peace]] je nedotaknjena [[tajga]]. Del svetovne dediščine Unesca. * '''[[Narodni park Yoho]]''' je nadaljevanje NP Banff in vsebuje številne slapove. Del svetovne dediščine Unesca. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[kanadske oborožene sile]] * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Canada|Kanada}} {{wikislovar}} {{Wikivoyage|Canada}} * [http://www.gc.ca/ Uradna spletna stran vlade] * [http://www.corporate.canada.travel/en/ca/index.html?sa_campaign=domains/un/www.canadatourism.com/home Turistični urad Kanade] * [http://www.canadiangeographic.ca/atlas/ Atlas Kanade]. ''Canadian Geographic'' * [http://www.pch.gc.ca/index-eng.cfm Kulturni portal] {{Severna Amerika}} {{Commonwealth of Nations}} {{OAS}} {{NATO}} {{APEC}} {{OECD}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Bivše britanske kolonije]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Kanada| ]] fg7cvayuvz8ht1kbqaibrakwyhj02gt 0 5202 6675386 6561252 2026-05-13T17:18:57Z ~2026-29026-23 259831 spremenil sem podatke o njem 6675386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Wolfgang Amadeus Mozart |Background = non_performing_personnel |Birth_name = Johannes Chrysostomus Wolfgangus Theophilus Mozart |Alias = |Origin = |Instrument =[[klavir]], [[čembalo]]<br />[[violina]], [[viola]] itd. |Genre = |Occupation = <!-- WD --> |Years_active = |Label = |Associated_acts = |URL = }} '''Wolfgang Amadeus Mozart''',{{Efn|Krščen z imenom '''Joannes Chrysostomus Wolfgangus Theophilus Mozart'''. Z njegovim točnim imenom so povezane številne zadrege.}} [[Avstrijci|avstrijski]] [[skladatelj]], * [[27. januar]] [[1756]], [[Salzburg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (zdaj [[Avstrija]]), † [[5. december]] [[1791]], [[Dunaj]]. Slovel je kot ploden in vpliven skladatelj [[Glasbeni klasicizem|klasičnega obdobja]]. Kljub kratkemu življenju je rezultat njegovega hitrega tempa skladanja glasbe več kot 800 del tako rekoč vseh žanrov njegovega časa. Mnoge od teh skladb so priznane kot vrhunci [[Simfonija|simfoničnega]], [[Koncert (glasbena oblika)|koncertantnega]], [[Komorna glasba|komornega]], [[Opera|opernega]] in [[Pevski zbor|zborovskega]] repertoarja. Mozart na splošno velja za enega največjih skladateljev v zgodovini zahodne glasbe, {{Sfn|Buch|2017|loc="Introduction"}} njegovo glasbo občudujejo zaradi "melodične lepote, formalne elegance ter bogastva harmonije in teksture". {{Sfn|Eisen|Sadie|2001}} Že od svojega najzgodnejšega otroštva je kazal neverjetne sposobnosti. Ko je pri petih letih že obvladal igranje [[Glasbila s tipkami|klaviatur]] in [[Violina|violine]], je takrat tudi skladal in nastopal pred evropskimi plemiči. Oče, ki je bil homogen, ga je peljal na veliko turnejo po Evropi in nato trikrat v Italijo. Pri 17 letih je bil glasbenik na salzburškem dvoru, vendar je postajal nemiren in je potoval v iskanju boljšega položaja. Med obiskom Dunaja leta 1781 je bil Mozart odpuščen s položaja v Salzburgu. Ostal je na Dunaju, kjer je dosegel slavo, a malo finančne varnosti. V zadnjih letih bivanja na Dunaju je zložil precejšen del svojih najbolj znanih simfonij, koncertov in oper. Maša zadušnica ([[Rekviem (Mozart)|Rekviem]]) je ostala ob času njegove zgodnje smrti pri 35 letih večji del nedokončana. Okoliščine smrti so zaradi njegove mladosti delno negotove in pogosto predmet ugibanj ter kovanja različnih zgodb. == Življenje == ==== Prva leta ==== Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil leta 1756 staršema [[Leopold Mozart|Leopoldu]] in Anni Marii v Salzburgu, takrat prestolnici neodvisne knezoškofovske države, ki se danes nahaja v [[Avstrija|Avstriji]]. Ob krstu je dobil ime '''Johannes Chrisóstomus Wolfgangus Theophilus Mozart''', vendar je kasneje uporabljal le imeni Wolfgang in Theophilus - slednjega v različnih oblikah, pogosto kot francoski Amadé ali italijanski Amadeo, medtem ko se danes najpogosteje uporablja latinska oblika »Amadeus«. Oče Leopold je bil priznan skladatelj in violinist, ki je služboval na dvoru salzburškega nadškofa. Od številnih otrok zakoncev Mozart je poleg Wolfganga otroštvo preživela le Maria Anna, imenovana tudi »Nannerl«. Dečkov izjemen glasbeni talent je postal očiten že v zgodnjem otroštvu, tako da je Leopold posvetil vso svojo energijo razvoju in izobrazbi svojega sina. Wolfgang je napredoval izredno hitro: prve skladbe je napisal že pri petih letih, prav tako je že kot otrok postal virtuoz na klavirju in violini. ==== Leta potovanj ==== Ko je imel Wolfgang 6 let, se je družina odpravila na svoje prvo potovanje v [[München]], kjer so se predstavili na dvoru bavarskega volilnega kneza. Temu prvemu potovanju jih je sledilo še več: najprej na Dunaj in v Prago, nato pa tri leta in pol dolga turneja po Evropi, med katero so Mozartovi obiskali med drugim [[München]], [[Mannheim]], [[Pariz]], [[London]], [[Haag]] in [[Zürich]]. Potovanja so bila učinkovita promocija "čudežnega dečka" in so bila bistvenega pomena za razvoj mladega skladatelja, saj je prišel v stik z mnogimi skladatelji in orkestri po Evropi. Vendar pa so bila potovanja manj finančno uspešna, kot je pričakoval Leopold, in tudi zelo naporna, še posebej za Wolfganga, ki je bil pogosto šibkega zdravja in je med turnejo skoraj umrl. Po enem letu doma v Salzburgu sta se oče in sin leta 1769 ponovno odpravila na pot, tokrat v Italijo, kjer je mladi skladatelj doživel nove uspehe: bil je sprejet v prestižno bolonjsko Accademio Filarmonico, v Vatikanu pa je po spominu napisal partituro Allegrijevega Miserereja, ki je bila sicer varovana skrivnost. V Milanu je doživel uspešno premiero svoje opere ''Mitridate, Re di Ponte'', čemur so sledila naročila za več novih oper. Leopold je upal, da bo lahko njegov sin v Italiji dobil stalno mesto kot skladatelj, vendar mu to ni uspelo. [[Slika:Martini bologna mozart 1777.jpg|thumb|right|200px|Mozart leta 1777. Portret je nastal v Bologni, na njem pa skladatelj nosi odlikovanje Reda zlate ostroge, ki mu ga je podelil papež.]] ==== Salzburg, 1773-1777 ==== Po vrnitvi v Salzburg leta 1773 je 17-letni Mozart dobil zaposlitev kot dvorni glasbenik na dvoru salzburškega knezoškofa Hieronymusa Colloreda. Mladi skladatelj je bil priljubljen v domačem mestu in je v tem obdobju imel priložnost napisati številne skladbe različnih vrst. Med drugim je v tem času nastal ciklus petih violinskih koncertov, več simfonij, in prelomni ''Koncert za klavir in orkester v Es-duru K 271''. Vendar pa Mozart ni bil povsem zadovoljen z življenjem v Salzburgu. Po eni strani je bila njegova plača razmeroma skromna, mesto se mu je zdelo majhno in provincialno, predvsem pa si je zelo želel pisati opere, za kar v Salzburgu ni bilo pogojev - tu so opere uprizarjali le redko, dvorno gledališče pa so leta 1775 zaprli. ==== Pariško potovanje 1777-1779 ==== Leta 1777 je Mozart dal odpoved in se odpravil na potovanje proti Augsburgu, Münchnu, Manečemu in Parizu, da bi našel boljšo zaposlitev. Ker Leopold od nadškofa ni dobil dovoljenja, da spremlja svojega sina, je z njim na pot odšla mati. V Mannheimu se je Mozart srečal z orkestrom, ki je bil takrat eden najboljših v Evropi. Poleg tega je spoznal glasbeno družino Weber in se zaljubil v Aloysio Weber, eno od štirih hčera in obetavno pevko. Ko v Mannheimu ni uspel najti primerne zaposlitve, se je marca 1778 odpravil naprej v Pariz. V odsotnosti finančno in družabno veliko spretnejšega očeta je bil tu še manj uspešen; čeprav je uspel organizirati nekaj koncertov, mu ni uspelo narediti preboja v priljubljenosti in je pogosto naletel na hladen sprejem. Kmalu je zašel v finančne težave, nato pa ga je nepričakovano doletela še osebna tragedija: 3. julija 1778 je po kratki bolezni umrla njegova mati. Septembra se je Mozart tako odpravil iz Pariza nazaj proti Mannheimu, medtem pa je njegov oče v Salzburgu uspel zanj izboriti bolje plačan položaj na salzburškem dvoru. Wolfgang je še vedno upal, da bo uspel dobiti službo izven Salzburga, zato se je obotavljal v Mannheimu in Münchnu, vendar brez uspeha. Poleg tega mu je Aloysia Weber ob ponovnem srečanju dala jasno vedeti, da je ne zanima. Januarja 1779 se je Mozart tako vrnil v Salzburg in prevzel službo dvornega organista in koncertnega mojstra pri salzburškem nadškofu za precej boljšo plačo. Kljub temu ni bilo njegovo nezadovoljstvo s Salzburgom nič manjše in si je še vedno želel mesto zapustiti. Na začetku leta 1781 je dosegel precejšen uspeh z opero [[Idomeneo]], ki je bila uprizorjena v Münchnu, kar mu je povrnilo samozavest in ga utrdilo v prepričanju, da želi biti operni skladatelj. ==== Odhod na Dunaj in odločitev za samostojnost ==== Leta 1781 so na Dunaju potekale slovesnosti ob kronanju cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki jim je prisostvoval tudi salzburški nadškof Colloredo. Mozart je bil poklican na Dunaj kot nadškofov uslužbenec, toda kmalu sta skladatelj in njegov delodajalec prišla v konflikt. Mozart je nadškofu zameril, da ga obravnava kot navadnega uslužbenca, in menil, da ne spoštuje dovolj njegovega talenta. Spor se je hitro stopnjeval, dokler ni maja Mozart ponudil odpovedi. Sprva je nadškof ni želel sprejeti, nato pa jo kak mesec kasneje le je; Mozarta je odslovil dobesedno z "brco v zadnjico", ki jo je dal nadškofov komornik, grof Arco. Mozart se je tako znašel na Dunaju sam in brez zaposlitve, toda trdno odločen, da v mestu ostane in poskuša preživeti kot samostojen skladatelj. Ta korak je bil precej revolucionaren - do tedaj so skladatelji vedno iskali zaposlitve ali vsaj mecenstvo pri bogatih pokroviteljih, in se niso preživljali sami. Odločitev, da ostane na Dunaju, je bila toliko težja tudi zato, ker ji je njegov oče popolnoma nasprotoval. V celi vrsti pisem je poskusil sina prepričati, naj se vrne v Salzburg, toda le-ta je bil trdno odločen, da se zoperstavi tako zatiralskemu delodajalcu kot tudi avtoritativnemu očetu. ==== Prva dunajska leta ==== Dunaj je bil ob koncu 18. stoletja glasbena prestolnica Evrope in priložnosti za nadarjene glasbenike ni manjkalo. Mozart jih je hitro izkoristil in postal zelo uspešen: zaslovel je kot izvrsten pianist in skladatelj, kar mu je omogočilo, da je organiziral cikluse abonmajskih koncertov, na katerih je dirigiral in igral svoja lastna dela. Poleg tega so začela prihajati tudi naročila za opere, njegovo najljubšo obliko. Poleti 1782 je bila krstna uprizoritev opere [[Beg iz seraja]] v nemškem jeziku, ki je doživela izjemen uspeh in dokončno utrdila Mozartov sloves kot skladatelja. [[Slika:Constanze Mozart by Lange 1782.jpg|thumb|left|250px|Constanze Mozart, portret iz leta 1782]] Medtem ko je bil v sporu z nadškofom Colloredom, se je Mozart vselil kot podnajemnik k družini Weber, ki je prišla živet na Dunaj iz Mannheima. Mozartova prejšnja ljubezen, Aloysia, je bila sedaj poročena, toda Mozart se je kmalu začel zanimati za tretjo od štirih hčera, Constanze. Naslednje leto poleti, kmalu po triumfalnem uspehu z Begom iz seraja, se je par, ob nejevoljni privolitvi Leopolda Mozarta, poročil v dunajski katedrali sv. Štefana. Par je imel v devetih letih zakona šest otrok, od katerih sta le dva preživela otroška leta. Prvi obisk mladoporočencev v Salzburgu leta 1783 ni uspel zbližati Wolfganga z očetom in sestro, ki sta Constanzo sprejela dokaj hladno. Ob tej priložnosti je sicer nastala ''Maša v c-molu'', eno najpomembnejših Mozartovih liturgičnih del. Po vrnitvi na Dunaj je Mozart spoznal [[Joseph Haydn|Josepha Haydna]] in skladatelja sta kmalu postala dobra prijatelja. Haydn je ob neki priložnosti povedal Leopoldu Mozartu, da je njegov sin "največji skladatelj, kar jih pozna". S koncerti, naročili za skladbe in poučevanjem je Mozart v svojih prvih dunajskih letih zaslužil toliko, da sta si s Constanze privoščila dokaj razkošen življenjski slog; preselila sta se v veliko stanovanje s služabniki, kjer je imel Wolfgang izvrsten, drag klavir, kupil pa je tudi biljardno mizo. Uživala sta tudi v druženju in zabavah s prijatelji, Mozart pa je še posebno imel rad draga in razkošna oblačila ter lasulje. Leta 1784 je Mozart postal [[Prostozidarstvo|prostozidar]], kar je kasneje pomembno vplivalo na njegovo življenje, pa tudi glasbo. ==== Mozartove zdravstvene težave ==== Mozart je bil večkrat bolan, vendar se je zanj najtežje obdobje pričelo po letu 1778. Takrat mu je umrla mati, pogosto so pričela nastopati obdobja z [[Depresija (razpoloženje)|depresijami]] , sledila so obdobja povzdignjenega razpoloženja, ko je v navalu izredne produktivnosti, ustvarjal svoja najboljša dela. Doživljal je hude psihične stiske v katerih so se rojevala velika glasbena dela, opere, simfonije, koncerti, orkestralna glasba. Zadnjo trimesečno depresijo je preboleval leta 1791 in konec istega leta tudi umrl. ==== 1786-1787 ==== Po letu 1782 se Mozart ni dosti posvečal operi, saj je bil bolj osredotočen na klavirske koncerte in solistično kariero. Leta 1785 pa je spoznal italijanskega pesnika in libretista [[Lorenzo da Ponte|Lorenza da Ponteja]] in med njima je kmalu prišlo do plodnega sodelovanja. Naslednje leto je bila na Dunaju premiera [[Figarova svatba|Figarove svatbe]], ki je bila zelo uspešna, še večji uspeh pa je doživela v [[Praga|Pragi]]. To je Mozarta in Da Ponteja spodbudilo k ustvarjanju nove opere: leta 1787 je bila tako v Pragi krstna uprizoritev [[Don Giovanni]]ja, ki je bila triumfalen uspeh, manj toplo pa jo je sprejelo dunajsko občinstvo. Obe operi spadata med največje opere vseh časov, in med Mozartova najpomembnejša dela ter se od njegovih oper danes največ izvajata. Konec leta 1787 je Mozart dobil stalno zaposlitev na cesarskem dvoru kot "komorni skladatelj", vendar je bila njegova naloga zgolj pisati skladbe za dvorne plese. Njegov komentar je bil, da je "plačan preveč za to, kar dela, in veliko premalo za to, kar bi lahko delal". Čeprav je bila plača razmeroma skromna, je v kasnejših letih postala za Mozarta pomemben vir dohodka. ==== Leta težav 1788-1790 ==== Po letu 1788 se je Mozartovo finančno stanje začelo slabšati. Po letu 1786 ni več pogosto nastopal na koncertih, kar je bil prej pomemben vir dohodkov. Poleg tega je bil čas za glasbenike na splošno neugoden, saj je bila Avstrija v vojni in je aristokracija imela manj sredstev in časa, ki bi jih lahko namenila kulturi. Mozart se je preselil v predmestje Dunaja in skušal živeti skromneje, toda kmalu je bil prisiljen v to, da je moral prijatelje prositi za posojila - najbolj znana so njegova moledujoča pisma prijatelju prostozidarju Michaelu Puchbergu. V tem času je bil Mozart tudi manj ustvarjalen, vseeno pa je nastalo nekaj njegovih največjih del: simfonije št. 39, 40 in 41 (vse tri v času nekaj mesecev) in opera [[Cosí fan tutte]]. Da bi izboljšal finančno stanje in poiskal kakšno novo zaposlitev, je skladatelj šel na potovanje v Leipzig, Dresden in Berlin, ter kasneje v Mannheim, vendar brez večjega uspeha. ==== Zadnje leto 1791 ==== Leta 1791 se je Mozartova situacija naposled začela nekoliko izboljševati. Kaže, da se je uspel rešiti nekaterih dolgov, poleg tega pa je dobil nov ustvarjalni zagon. Začel je sodelovati z gledališčnikom Emanuelom Schikanederjem, ki je napisal libreto za Mozartovo zadnjo opero [[Čarobna piščal]]. Opera, ki je sicer bistveno drugačna od Mozartovih prejšnjih, je doživela velik uspeh. Pred tem je v Pragi doživela krstno uprizoritev še opera [[La Clemenza di Tito]], napisana za kronanje novega cesarja Leopolda II. Poleg tega je v tem letu nastal ''Koncert za klarinet in orkester'' ter številna druga dela. Sredi leta je dobil tudi naročilo za posmrtno mašo - ''Rekviem'', ki pa je ni uspel dokončati. Septembra 1791, medtem ko je bil v Pragi, je Mozart zbolel. Nekaj časa je še delal; konec meseca se je tako udeležil krstne uprizoritve Čarobne piščali na Dunaju. Konec novembra se je njegovo zdravje bistveno poslabšalo, tako da je obležal. Mučile so ga otekline, bolečine, in napadi bruhanja - vendar je ostal do konca osredotočen na ''Requiem'' in njegovo dokončanje. 5. decembra 1791 ob enih zjutraj je Mozart umrl, star 35 let. 6. decembra je bil pokopan na pokopališču St. Marx. Pogrebnega obreda se je verjetno udeležilo manj kot deset ljudi. Pokopan je bil v skupnem grobu, v kakršne so navadno pokopavali reveže, na njegov grob pa niso postavili niti križa, tako da pozneje njegovih posmrtnih ostankov ni bilo nikoli več mogoče najti.<ref>Wolfgang Hildesheimer, ''Mozart'', Založba obzorja, Maribor 1984, str. 393, 481.</ref> Kljub skromnosti in anonimnosti pogreba Mozart ni umrl pozabljen in osamljen; slovesnosti v njegov spomin na Dunaju in v Pragi je obiskalo veliko ljudi, prav tako pa je vladalo veliko zanimanje za njegova dela, ki se je nato le še povečevalo. == Delovanje v prostozidarstvu == [[Slika:Mozartova rojstna hiša v Salzburgu.jpg|thumb|150px|Mozartova rojstna hiša]] V Mozartovem času je postala ta organizacija, temelječa na združevanju v [[loža]]h, ki se je tedaj še ni držal zlovešč pridih nedovoljenega skrivnega manipuliranja s politično in [[ekonomija|ekonomsko]] močjo in svetovnega zarotništva, ena od gonilnih sil [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Celo [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] je bil gibanju sprva naklonjen (nekaj kasneje je bilo [[prostozidarstvo]] predvsem zaradi delovanja protimonarhistično usmerjene [[Bavarska|bavarske]] lože ''[[Iluminati|Iluminatov]]'' prepovedano v vseh habsburških deželah). Mnogi njegovi uradniki in politični sodelavci so bili prostozidarji. Na Dunaju je nastalo več prostozidarskih lož, leta [[1784]] pa se je loži »Pri dobrodelnosti« (''Zur Wohltaetigkeit'') pridružil tudi Mozart, ki je bil leto kasneje tudi porok pri sprejemu glasbenika [[Franz Joseph Haydn|Franza Josepha Haydna]]. Haydnova odločitev ne preseneča, saj je bil njegov [[mecen]] in delodajalec [[knez]] [[Nikolaus Eszterhazy]] [[veliki mojster]] te lože. Mozart je za brate prostozidarje napisal kakih dvajset skladb, ki jih sicer še danes izvajajo pri svojih [[obred]]ih, v mnogih kompozicijah je upošteval prostozidarsko [[številska simbolika|številsko simboliko]], najbolj znani mojstrovini, ki jima je botrovala njegova prostozidarska vnema, pa sta [[opera]] [[Čarobna piščal]] in [[Masonska žalna glasba]]. == Vpliv == [[Slika:Frankfurt,_Mozartdenkmal.jpg|sličica|Mozartov spomenik, Mozartplatz, Frankfurt]] Njegov najbolj znan učenec, ki ga je družina Mozarti kot otroka za dve leti vzela v svoj dunajski dom, je bil verjetno [[Johann Nepomuk Hummel]], prehodna osebnost med klasično glasbo in romantiko. {{Sfn|Solomon|1995|p=574}} Bolj pomemben je vpliv Mozarta na skladatelje kasnejših generacij. Vse od skoka njegovega ugleda po njegovi smrti je bilo preučevanje njegovih partitur standardni del usposabljanja klasičnih glasbenikov.<ref>{{Navedi časopis|last=Temperley|first=Nicholas|author-link=Nicholas Temperley|date=October 1961|title=Mozart's Influence on English Music|url=https://archive.org/details/sim_music-letters_1961-10_42_4/page/n8|journal=[[Music & Letters]]|volume=42|pages=307–318|doi=10.1093/ml/42.4.307|jstor=732768 | issn=0027-4224}}</ref> [[Ludwig van Beethoven]], od Mozarta mlajši petnajst let, je bil pod močnim vplivom njegovega dela, s katerim se je seznanil že kot najstnik. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/lifeofmozart03jahn|title=Life of Mozart|last=Jahn|first=Otto|authorlink=Otto Jahn|last2=Townsend|first2=Pauline D.|last3=Grove|first3=George|authorlink3=George Grove|year=1882|publisher=London, Novello, Ewer & Co.}}</ref> Domneva se, da je izvajal Mozartove opere med igranjem v dvornem orkestru v Bonnu {{Sfn|''Raptus Association for Music Appreciation''}} in leta 1787 odpotoval na Dunaj v upanju, da bo študiral pri svojem vzorniku. Nekatera Beethovnova dela izkazujejo očitne povezave s primerljivimi Mozartovmi deli, pisal pa je tudi kadence (WoO&nbsp;58) na Mozartov klavirski koncert v d-molu K.&nbsp;466. {{Sfn|Churgin|1987|pp=457–458}} Skladatelji so se poklonili Mozartu s pisanjem sklopov [[Variacije (glasba)|variacij]] na njegove teme. Beethoven je napisal štiri takšne sklope (op.&nbsp;66, WoO&nbsp;28, WoO&nbsp;40, WoO&nbsp;46). {{Sfn|Churgin|1987|p=458}} Drugi vključujejo Uvod in variacije na Mozartovo temo [[Fernando Sor|Fernanda Sora]] (1821), Variacije na temo iz Mozartove opere ''[[Čarobna piščal]]'' [[Mihail Glinka|Mihaila Glinke]] (1822), Variacije [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]] na »Là ci darem la" mano« iz ''[[Don Juan (opera)|Don Giovannija]]'' (1827) in Variacije in fuga [[Max Reger|Maxa Regerja]] na Mozartovo temo (1914), ki temelji na temi variacije v klavirski sonati K.&nbsp;331. {{Sfn|March|Greenfield|Layton|2005}} [[Peter Iljič Čajkovski|Pjotr Iljič Čajkovski]], ki je prav tako častil Mozarta, je kot poklon njemu napisal svojo Orkestrsko suito št.&nbsp;4 v G, ''Mozartiana'' (1887). == Glasbeni opus == === Simfonije === Mozart je svoj opus 41-ih simfonij ustvaril v 24-letnem obdobju, med letoma 1764 v 1788. ==== Simfonije iz otroškega obdobja ([[1764]]-[[1771]]) ==== * [[Simfonija št. 1 (Mozart)|Simfonija št. 1]] v Es-duru, K. 16 * [[Simfonija št. 2 (Mozart)|Simfonija št. 2]] v B-duru, K. 17 * [[Simfonija št. 3 (Mozart)|Simfonija št. 3]] v Es-duru, K. 18 * [[Simfonija št. 4 (Mozart)|Simfonija št. 4]] v D-duru, K. 19 * [[Simfonija št. 5 (Mozart)|Simfonija št. 5]] v B-duru, K. 22 * [[Simfonija št. 6 (Mozart)|Simfonija št. 6]] v F-duru, K. 43 * [[Simfonija št. 7 (Mozart)|Simfonija št. 7]] v D-duru, K. 45 * [[Simfonija št. 8 (Mozart)|Simfonija št. 8]] v D-duru, K. 48 * [[Simfonija št. 9 (Mozart)|Simfonija št. 9]] v C-duru, K. 73 (1773) * [[Simfonija št. 10 (Mozart)|Simfonija št. 10]] v G-duru, K. 74 * [[Simfonija št. 11 (Mozart)|Simfonija št. 11]] v D-duru, K. 95 * [[Simfonija št. 12 (Mozart)|Simfonija št. 12]] v G-duru, K. 110 * [[Simfonija št. 13 (Mozart)|Simfonija št. 13]] v F-duru, K. 112 * [[Simfonija št. 14 (Mozart)|Simfonija št. 14]] v A-duru, K. 114 ==== Simfonije salzburškega obdobja (1772-1781) ==== * [[Simfonija št. 15 (Mozart)|Simfonija št. 15]] v G-duru, K. 124 (1772) * [[Simfonija št. 16 (Mozart)|Simfonija št. 16]] v C-duru, K. 128 (1772) * [[Simfonija št. 17 (Mozart)|Simfonija št. 17]] v G-duru, K. 129 (1772) * [[Simfonija št. 18 (Mozart)|Simfonija št. 18]] v F-duru, K. 130 (1772) * [[Simfonija št. 19 (Mozart)|Simfonija št. 19]] v Es-duru, K. 132 (1772) * [[Simfonija št. 20 (Mozart)|Simfonija št. 20]] v D-duru, K. 133 (1772) * [[Simfonija št. 21 (Mozart)|Simfonija št. 21]] v A-duru, K. 134 (1772) * [[Simfonija št. 22 (Mozart)|Simfonija št. 22]] v C-duru, K. 162 (1773) * [[Simfonija št. 23 (Mozart)|Simfonija št. 23]] v D-duru, K. 181 (1773) * [[Simfonija št. 24 (Mozart)|Simfonija št. 24]] v B-duru, K. 182 (1773) * [[Simfonija št. 25 (Mozart)|Simfonija št. 25]] v g-molu, K. 183 (173d B) (1773) * [[Simfonija št. 26 (Mozart)|Simfonija št. 26]] v Es-duru, K. 184 (1773) * [[Simfonija št. 27 (Mozart)|Simfonija št. 27]] v G-duru, K. 199 (1773) * [[Simfonija št. 28 (Mozart)|Simfonija št. 28]] v C-duru, K. 200 (1774) * [[Simfonija št. 29 (Mozart)|Simfonija št. 29]] v A-duru, K. 201 (1774) * [[Simfonija št. 30 (Mozart)|Simfonija št. 30]] v D-duru, K. 202 (1774) ==== Pozne simfonije (1781-1791) ==== * [[Simfonija št. 31 (Mozart)|Simfonija št. 31]] v D-duru, K. 297 (1778) * [[Simfonija št. 32 (Mozart)|Simfonija št. 32]] »Uvertura v italijanskem stilu« v G-duru, K. 318 (1779) * [[Simfonija št. 33 (Mozart)|Simfonija št. 33]] v B-duru, K. 319 (1779) * [[Simfonija št. 34 (Mozart)|Simfonija št. 34]] v C-duru, K. 338 (1780) * [[Simfonija št. 35 (Mozart)|Simfonija št. 35]] »Haffnerjeva« v D-duru, K. 385 (1782) * [[Simfonija št. 36 (Mozart)|Simfonija št. 36]] »Linz« v C-duru, K. 425 (1783) * [[Simfonija št. 37 (Mozart)|Simfonija št. 37]] v G-duru, K. 444 (1784) * [[Simfonija št. 38 (Mozart)|Simfonija št. 38]] »[[Praga|Praška]]« v D-duru, K. 504 (1786) * [[Simfonija št. 39 (Mozart)|Simfonija št. 39]] v Es-duru, K. 543 (1788) * [[Simfonija št. 40 (Mozart)|Simfonija št. 40]] v g-molu, K. 550 (1788) * [[Simfonija št. 41 (Mozart)|Simfonija št. 41]] »Jupiter« v C-duru, K. 551 (1788) === Ostala orkestralna glasba === * 25 klavirskih koncertov * 7 violinskih koncertov (KV 207, KV 211, KV 216, KV 218, KV 219, KV 268?, KV 271a?) * [[Štirje koncerti za rog in orkester (Mozart)|4 koncerti za rog in orkester]] * [[Koncerta za flavto in orkester (Mozart)|2 koncerta za flavto in orkester]] * 2 koncertni simfoniji * 1 koncert za klarinet in orkester, A-dur * [[Koncert za fagot in orkester (Mozart)|Koncert za fagot in orkester]], B-dur, KV 191 * Koncert za flavto, harfo in orkester v C–duru * Kasacije * Divertimenti * Serenade * Koračnice in plesi za orkester === Opere === * Die Schuldigkeit des ersten Gebots (1767, KV 35) * Apollo in Hiacintus (1768, KV 38) * Bastien in Bastiena (Boštjan in Boštjana; 1768, KV 50) * La finta semplice (1768, KV 51) * Mitridate, Re di Ponto (1770, KV 87) * Ascanio in Alba (1771, KV 111) * Il sogno di Scipione (1771, KV 126) * Lucio Silla (1772, KV 135) * La finta giardiniera (1775, KV 196) * Il re pastore (1775, KV 208) * Zaide (1780, KV 344), osnutek * Idomeneo (1781, KV 366) * [[Beg iz Seraja]] (1782, KV 384) * L'oca del Cairo (1783, KV 422), osnutek * Lo sposo deluso ossia La rivalità di tre donne per un solo amante (1783, KV 430), osnutek * Gledališki ravnatelj (1786, KV 486) * [[Figarova svatba]] (1786, KV 492) * [[Don Giovanni]] (Il dissoluto punito ossia il Don Giovanni; 1787, KV 527) * [[Così fan tutte]] ossia La scuola degli amanti (1790, KV 588) * [[Čarobna piščal]] (Die Zauberflöte) (1791, KV 620) * La Clemenza di Tito (1791, KV 621) === Cerkvena glasba === * 19 [[Maša|maš]], med njimi: ** Maša v c-molu KV 427/414a ** Maša za kronanje (Krönungsmesse) KV 317 ** Waisenhausmesse KV 139 ** Spatzenmesse KV 220 * [[Wolfgang Amadeus Mozart: Rekvijem|Rekvijem]] v d-molu, KV 626 * 4 litanije * 2 večernice (Vespere) * Oratorij: »Dolžnost prve zapovedi« (1766/67, KV 35) * Oratorij: »La Betulia liberata« (1771, KV 118) * Kantate * Moteti za sopran in orkester, med njimi: ** »Exsultate, jubilate«, KV 164 * 17 cerkvenih sonat * Ave verum corpus (KV 618) === Köchlov seznam Mozartovih del === {{glavni|Köchel-Verzeichnis}} V desetletjih po Mozartovi smrti je bilo več poskusov s strani muzikologov, da bi uredili skladateljeva dela. Šele leta 1862 je [[Ludwig von Köchel]] uspel urediti vsa, označil pa jih je z oznako '''K''' (Köchel) oziroma '''KV''' (Köchel-Verzeichnis). Tako je npr. ''Klavirski koncert v A duru'' večkrat označen preprosto kot »K 488« ali »KV 488«. Seznam je bil šestkrat revidiran. === Glasbene datoteke === {{poslušanja začetek}} <div style="width:500px; height:255px; overflow:auto; border:thin grey solid; padding:5px;"> ;Orkestrska glasba {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 1. Molto allegro.ogg|title=K550|description=Mozartova [[simfonija št. 40 (Mozart)|40. simfonija]], 1. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 2. Andante.ogg|title=K550|description=Mozartova 40. simfonija, 2. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 3. Menuetto, Allegretto-Trio.ogg|title=K550|description=Mozartova 40. simfonija, 3. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 4. Allegro assai.ogg|title=K550|description=Mozartova 40. simfonija, 4. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Don Giovanni - Overtüre.ogg|title=K527|description=Uvertura iz opere Don Juan|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart_Eine_kleine_Nachtmusik_KV525_Satz_4_Rondo.ogg|title=K525|description=[[Mala nočna glasba (Mozart)|Mala nočna glasba]], 4. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Sinfonia Concertante für Violine, Viola und Orchester - 3. Presto.ogg|title=K364|description=Koncertna simfonija v Es-duru, 3. stavek (Presto)|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - Concerto in D for Flute K.314.ladybyron.ogg|title=K314|description=Koncert za flavto v D-duru|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Klarinettenkonzert A-Dur - 1. Allegro.ogg|title=K622|description=Koncert za klarinet v A-duru, 1. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Klarinettenkonzert A-Dur - 2. Adagio.ogg|title=K622|description=Koncert za klarinet v A-duru, 2. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Klarinettenkonzert A-Dur - 3. Rondo (Allegro).ogg|title=K622|description=Koncert za klarinet v A-duru, 3. stavek|format=[[Ogg]]}} ;Vokalna glasba {{poslušanja predmet|filename=Die Holle Rache.ogg|title=Rondo Alla Turca|title=Der Hölle Rache|description=Arija kraljice noči iz [[Čarobna piščal|Čarobne piščali]]|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 1. dixit dominus.ogg|title=K321, 1. stavek|description=Vesperae de dominica - dixit dominus|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 2. confitebor.ogg|title=K321, 2. stavek|description=Vesperae de dominica - confitebor|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 3. beatus vir.ogg|title=K321, 3. stavek|description=Vesperae de dominica - beatus vir|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 4. laudate pueri.ogg|title=K321, 4. stavek|description=Vesperae de dominica - laudate pueri|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 5. laudate dominum.ogg|title=K321, 5. stavek|description=Vesperae de dominica - laudate dominum|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 6. magnificat.ogg|title=K321, 6. stavek|description=Vesperae de dominica - magnificat|format=[[Ogg]]}} ;Klavirska glasba {{poslušanja predmet|filename=Rondo Alla Turka.ogg|title=Rondo Alla Turca iz K331|description=Sonata za klavir št. 11 v A-duru, 3. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=K545 allegro.ogg|title=K545, stavek 1|title=K545|description=Sonata za klavir v C-duru, 1. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - Violin Sonata No. 26, K. 378, arranged for flute and piano.ogg|title=K378/K317d|description=Sonata za klavir in violino v B-duru (priredba za flavto)|format=[[Ogg]]}} {{Poslušanja konec}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Viri == * {{cite encyclopedia |last=Buch |first=David |year=2017 |encyclopedia=[[Oxford Bibliographies Online|Oxford Bibliographies]]: Music |title=Wolfgang Amadeus Mozart |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/OBO/9780199757824-0193 |url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199757824/obo-9780199757824-0193.xml |url-access=subscription }}{{subscription required}} * {{cite journal |last=Churgin |first=Bathia |date=1987 |title=Beethoven and Mozart's Requiem: A New Connection |journal=The Journal of Musicology |volume=5 |issue=4 |pages=457–477 |doi=10.2307/763840 |jstor=763840 |url=http://publikationen.ub.uni-frankfurt.de/files/11509/MIN_AD_3_Beeth-Moz19-39.pdf }} * {{cite encyclopedia |last1=Eisen |first1=Cliff |last2=Sadie |first2=Stanley |year=2001 |encyclopedia=[[Grove Music Online]] |title=Mozart, Wolfgang Amadeus |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.6002278233 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-6002278233 }} {{Grove Music subscription}} * {{Cite book | edition = 30. | publisher=[[Penguin Books|Penguin]] | isbn = 978-0-14-102262-8 | last1 = March | first1 = Ivan | last2 = Greenfield | first2 = Edward | last3 = Layton | first3 = Robert | editor-last = Czajkowski | editor-first = Paul | title = Penguin Guide to Compact Discs And DVDs, 2005–2006 | url = https://archive.org/details/penguinguidetoco0000marc_6edi | location = London | year = 2005 | oclc = 416204627 }} * {{navedi knjigo | edition = 1. | publisher = [[HarperCollins]] | isbn = 978-0-06-019046-0 | last = Solomon | first = Maynard | author-link = Maynard Solomon | title = Mozart: A Life | location = New York City | year = 1995 | url = https://archive.org/details/mozartlife00solo | oclc = 31435799 }} == Glej tudi == * [[Mozarteum]] ==Zunanje povezave== {{Commons category|Wolfgang Amadeus Mozart}} {{wikinavedek}} * [http://www.mozarteum.at/en.html Sklad Mozarteum Salzburg] * [http://www.mozartproject.org/compositions/index.html Kronološko tematski katalog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326132018/http://www.mozartproject.org/compositions/index.html |date=2014-03-26 }} * {{IMDb-ime|0003665|Wolfgang Amadeus Mozart}} * [http://www.classicalmusicdb.com/composers/view/7 Seznam del Wolfganga Amadeusa Mozarta] v ''Classical Music DB'' ===Digitalizirani dokumenti=== *[https://archive.org/search.php?query=Mozart%20AND%20mediatype%3Atexts "Mozart" Titles]; [https://archive.org/search.php?query=creator%3A(Mozart)%20AND%20mediatype%3A(Texts) Mozartova dela] na archive.org *[http://books.google.com/books?as_q=&num=10&lr=&as_brr=3&btnG=Google+Search&as_epq=&as_oq=&as_eq=&as_brr=3&as_pt=ALLTYPES&lr=&as_vt=Mozart+|++Mozarts&as_auth=&as_pub=&as_sub=&as_drrb_is=b&as_minm_is=0&as_miny_is=1700&as_maxm_is=0&as_maxy_is=1940&as_isbn=&as_issn= "Mozart" Titles]; [http://books.google.com/books?lr=&as_brr=3&q=inauthor%3AMozart+-inauthor%3A%22J.+Mozart%22&btnG=Search+Books&as_drrb_is=b&as_minm_is=0&as_miny_is=1756&as_maxm_is=0&as_maxy_is=1930 Mozartova dela] na books.google.com *[http://dme.mozarteum.at/DME/main/index.php?l=2 Digital Mozart Edition] (''Internationale Stiftung Mozarteum'') *{{link language|fr}} [http://gallica.bnf.fr/Search?q=Mozart&p=1&lang=en&ArianeWireRechercheHaut=palette "Mozart" titles] v projektu ''Gallica'' *Iz [[Britanska knjižnica|Britanske knjižnice]] **[http://www.bl.uk/onlinegallery/ttp/mozart/accessible/introduction.html Mozart's Thematic Catalogue] ([http://www.bl.uk/onlinegallery/virtualbooks/detect.html?accessfolder=mozart view with "Turning the Pages"]) **[http://www.bl.uk/onlinegallery/ttp/ttpbooks.html Mozart's Musical Diary] **[http://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/musicmanu/mozart/index.html Background information on Mozart and the Thematic Catalogue] *{{de icon}} [http://www.blb-karlsruhe.de/virt_bib/mozart/ Pisma Leopolda Mozarta in Wolfganga Amadeusa Mozarta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091222083620/http://www.blb-karlsruhe.de/virt_bib/mozart/ |date=2009-12-22 }} (Badische Landesbibliothek) ====Notni zapisi==== *[http://dme.mozarteum.at/DME/nma/start.php?l=2 Partiture] iz [[Neue Mozart-Ausgabe]] (''Internationale Stiftung Mozarteum'') *[http://www.digital-collections.de/index.html?c=autoren_index&l=en&ab=Mozart%2C+Wolfgang+Amadeus Mozartova dela] v digitalni knjižnici Münchenskega centra za digitalizacijo (MDZ) *[https://urresearch.rochester.edu/viewContributorPage.action?personNameId=664 Mozartova dela] v zbirki Univerze v Rochestru {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mozart, Wolfgang Amadeus}} [[Kategorija:Avstrijski skladatelji]] [[Kategorija:Klasicistični skladatelji]] [[Kategorija:Čudežni otroci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Wolfgang Amadeus Mozart| ]] [[Kategorija:Avstrijski prostozidarji]] 9qflxx6k6cxfsnzuil89l5lx6my01qm 6675389 6675386 2026-05-13T17:21:15Z ~2026-29026-23 259831 6675389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Wolfgang Amadeus Mozart |Background = non_performing_personnel |Birth_name = Johannes Chrysostomus Wolfgangus Theophilus Mozart |Alias = |Origin = |Instrument =[[klavir]], [[čembalo]]<br />[[violina]], [[viola]] itd. |Genre = |Occupation = <!-- WD --> |Years_active = |Label = |Associated_acts = |URL = }} '''Wolfgang Amadeus Mozart''',{{Efn|Krščen z imenom '''Joannes Chrysostomus Wolfgangus Theophilus Mozart'''. Z njegovim točnim imenom so povezane številne zadrege.}} [[Avstrijci|avstrijski]] [[skladatelj]], * [[27. januar]] [[1756]], [[Salzburg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (zdaj [[Avstrija]]), † [[5. december]] [[1791]], [[Dunaj]]. Slovel je kot ploden in vpliven skladatelj [[Glasbeni klasicizem|klasičnega obdobja]]. Kljub kratkemu življenju je rezultat njegovega hitrega tempa skladanja glasbe več kot 800 del tako rekoč vseh žanrov njegovega časa. Mnoge od teh skladb so priznane kot vrhunci [[Simfonija|simfoničnega]], [[Koncert (glasbena oblika)|koncertantnega]], [[Komorna glasba|komornega]], [[Opera|opernega]] in [[Pevski zbor|zborovskega]] repertoarja. Mozart na splošno velja za enega največjih skladateljev v zgodovini zahodne glasbe, {{Sfn|Buch|2017|loc="Introduction"}} njegovo glasbo občudujejo zaradi "melodične lepote, formalne elegance ter bogastva harmonije in teksture". {{Sfn|Eisen|Sadie|2001}} Že od svojega najzgodnejšega otroštva je kazal neverjetne sposobnosti. Ko je pri petih letih že obvladal igranje [[Glasbila s tipkami|klaviatur]] in [[Violina|violine]], je takrat tudi skladal in nastopal pred evropskimi plemiči. Oče, ga je peljal na veliko turnejo po Evropi in nato trikrat v Italijo. Pri 17 letih je bil glasbenik na salzburškem dvoru, vendar je postajal nemiren in je potoval v iskanju boljšega položaja. Med obiskom Dunaja leta 1781 je bil Mozart odpuščen s položaja v Salzburgu. Ostal je na Dunaju, kjer je dosegel slavo, a malo finančne varnosti. V zadnjih letih bivanja na Dunaju je zložil precejšen del svojih najbolj znanih simfonij, koncertov in oper. Maša zadušnica ([[Rekviem (Mozart)|Rekviem]]) je ostala ob času njegove zgodnje smrti pri 35 letih večji del nedokončana. Okoliščine smrti so zaradi njegove mladosti delno negotove in pogosto predmet ugibanj ter kovanja različnih zgodb. == Življenje == ==== Prva leta ==== Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil leta 1756 staršema [[Leopold Mozart|Leopoldu]] in Anni Marii v Salzburgu, takrat prestolnici neodvisne knezoškofovske države, ki se danes nahaja v [[Avstrija|Avstriji]]. Ob krstu je dobil ime '''Johannes Chrisóstomus Wolfgangus Theophilus Mozart''', vendar je kasneje uporabljal le imeni Wolfgang in Theophilus - slednjega v različnih oblikah, pogosto kot francoski Amadé ali italijanski Amadeo, medtem ko se danes najpogosteje uporablja latinska oblika »Amadeus«. Oče Leopold je bil priznan skladatelj in violinist, ki je služboval na dvoru salzburškega nadškofa. Od številnih otrok zakoncev Mozart je poleg Wolfganga otroštvo preživela le Maria Anna, imenovana tudi »Nannerl«. Dečkov izjemen glasbeni talent je postal očiten že v zgodnjem otroštvu, tako da je Leopold posvetil vso svojo energijo razvoju in izobrazbi svojega sina. Wolfgang je napredoval izredno hitro: prve skladbe je napisal že pri petih letih, prav tako je že kot otrok postal virtuoz na klavirju in violini. ==== Leta potovanj ==== Ko je imel Wolfgang 6 let, se je družina odpravila na svoje prvo potovanje v [[München]], kjer so se predstavili na dvoru bavarskega volilnega kneza. Temu prvemu potovanju jih je sledilo še več: najprej na Dunaj in v Prago, nato pa tri leta in pol dolga turneja po Evropi, med katero so Mozartovi obiskali med drugim [[München]], [[Mannheim]], [[Pariz]], [[London]], [[Haag]] in [[Zürich]]. Potovanja so bila učinkovita promocija "čudežnega dečka" in so bila bistvenega pomena za razvoj mladega skladatelja, saj je prišel v stik z mnogimi skladatelji in orkestri po Evropi. Vendar pa so bila potovanja manj finančno uspešna, kot je pričakoval Leopold, in tudi zelo naporna, še posebej za Wolfganga, ki je bil pogosto šibkega zdravja in je med turnejo skoraj umrl. Po enem letu doma v Salzburgu sta se oče in sin leta 1769 ponovno odpravila na pot, tokrat v Italijo, kjer je mladi skladatelj doživel nove uspehe: bil je sprejet v prestižno bolonjsko Accademio Filarmonico, v Vatikanu pa je po spominu napisal partituro Allegrijevega Miserereja, ki je bila sicer varovana skrivnost. V Milanu je doživel uspešno premiero svoje opere ''Mitridate, Re di Ponte'', čemur so sledila naročila za več novih oper. Leopold je upal, da bo lahko njegov sin v Italiji dobil stalno mesto kot skladatelj, vendar mu to ni uspelo. [[Slika:Martini bologna mozart 1777.jpg|thumb|right|200px|Mozart leta 1777. Portret je nastal v Bologni, na njem pa skladatelj nosi odlikovanje Reda zlate ostroge, ki mu ga je podelil papež.]] ==== Salzburg, 1773-1777 ==== Po vrnitvi v Salzburg leta 1773 je 17-letni Mozart dobil zaposlitev kot dvorni glasbenik na dvoru salzburškega knezoškofa Hieronymusa Colloreda. Mladi skladatelj je bil priljubljen v domačem mestu in je v tem obdobju imel priložnost napisati številne skladbe različnih vrst. Med drugim je v tem času nastal ciklus petih violinskih koncertov, več simfonij, in prelomni ''Koncert za klavir in orkester v Es-duru K 271''. Vendar pa Mozart ni bil povsem zadovoljen z življenjem v Salzburgu. Po eni strani je bila njegova plača razmeroma skromna, mesto se mu je zdelo majhno in provincialno, predvsem pa si je zelo želel pisati opere, za kar v Salzburgu ni bilo pogojev - tu so opere uprizarjali le redko, dvorno gledališče pa so leta 1775 zaprli. ==== Pariško potovanje 1777-1779 ==== Leta 1777 je Mozart dal odpoved in se odpravil na potovanje proti Augsburgu, Münchnu, Manečemu in Parizu, da bi našel boljšo zaposlitev. Ker Leopold od nadškofa ni dobil dovoljenja, da spremlja svojega sina, je z njim na pot odšla mati. V Mannheimu se je Mozart srečal z orkestrom, ki je bil takrat eden najboljših v Evropi. Poleg tega je spoznal glasbeno družino Weber in se zaljubil v Aloysio Weber, eno od štirih hčera in obetavno pevko. Ko v Mannheimu ni uspel najti primerne zaposlitve, se je marca 1778 odpravil naprej v Pariz. V odsotnosti finančno in družabno veliko spretnejšega očeta je bil tu še manj uspešen; čeprav je uspel organizirati nekaj koncertov, mu ni uspelo narediti preboja v priljubljenosti in je pogosto naletel na hladen sprejem. Kmalu je zašel v finančne težave, nato pa ga je nepričakovano doletela še osebna tragedija: 3. julija 1778 je po kratki bolezni umrla njegova mati. Septembra se je Mozart tako odpravil iz Pariza nazaj proti Mannheimu, medtem pa je njegov oče v Salzburgu uspel zanj izboriti bolje plačan položaj na salzburškem dvoru. Wolfgang je še vedno upal, da bo uspel dobiti službo izven Salzburga, zato se je obotavljal v Mannheimu in Münchnu, vendar brez uspeha. Poleg tega mu je Aloysia Weber ob ponovnem srečanju dala jasno vedeti, da je ne zanima. Januarja 1779 se je Mozart tako vrnil v Salzburg in prevzel službo dvornega organista in koncertnega mojstra pri salzburškem nadškofu za precej boljšo plačo. Kljub temu ni bilo njegovo nezadovoljstvo s Salzburgom nič manjše in si je še vedno želel mesto zapustiti. Na začetku leta 1781 je dosegel precejšen uspeh z opero [[Idomeneo]], ki je bila uprizorjena v Münchnu, kar mu je povrnilo samozavest in ga utrdilo v prepričanju, da želi biti operni skladatelj. ==== Odhod na Dunaj in odločitev za samostojnost ==== Leta 1781 so na Dunaju potekale slovesnosti ob kronanju cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki jim je prisostvoval tudi salzburški nadškof Colloredo. Mozart je bil poklican na Dunaj kot nadškofov uslužbenec, toda kmalu sta skladatelj in njegov delodajalec prišla v konflikt. Mozart je nadškofu zameril, da ga obravnava kot navadnega uslužbenca, in menil, da ne spoštuje dovolj njegovega talenta. Spor se je hitro stopnjeval, dokler ni maja Mozart ponudil odpovedi. Sprva je nadškof ni želel sprejeti, nato pa jo kak mesec kasneje le je; Mozarta je odslovil dobesedno z "brco v zadnjico", ki jo je dal nadškofov komornik, grof Arco. Mozart se je tako znašel na Dunaju sam in brez zaposlitve, toda trdno odločen, da v mestu ostane in poskuša preživeti kot samostojen skladatelj. Ta korak je bil precej revolucionaren - do tedaj so skladatelji vedno iskali zaposlitve ali vsaj mecenstvo pri bogatih pokroviteljih, in se niso preživljali sami. Odločitev, da ostane na Dunaju, je bila toliko težja tudi zato, ker ji je njegov oče popolnoma nasprotoval. V celi vrsti pisem je poskusil sina prepričati, naj se vrne v Salzburg, toda le-ta je bil trdno odločen, da se zoperstavi tako zatiralskemu delodajalcu kot tudi avtoritativnemu očetu. ==== Prva dunajska leta ==== Dunaj je bil ob koncu 18. stoletja glasbena prestolnica Evrope in priložnosti za nadarjene glasbenike ni manjkalo. Mozart jih je hitro izkoristil in postal zelo uspešen: zaslovel je kot izvrsten pianist in skladatelj, kar mu je omogočilo, da je organiziral cikluse abonmajskih koncertov, na katerih je dirigiral in igral svoja lastna dela. Poleg tega so začela prihajati tudi naročila za opere, njegovo najljubšo obliko. Poleti 1782 je bila krstna uprizoritev opere [[Beg iz seraja]] v nemškem jeziku, ki je doživela izjemen uspeh in dokončno utrdila Mozartov sloves kot skladatelja. [[Slika:Constanze Mozart by Lange 1782.jpg|thumb|left|250px|Constanze Mozart, portret iz leta 1782]] Medtem ko je bil v sporu z nadškofom Colloredom, se je Mozart vselil kot podnajemnik k družini Weber, ki je prišla živet na Dunaj iz Mannheima. Mozartova prejšnja ljubezen, Aloysia, je bila sedaj poročena, toda Mozart se je kmalu začel zanimati za tretjo od štirih hčera, Constanze. Naslednje leto poleti, kmalu po triumfalnem uspehu z Begom iz seraja, se je par, ob nejevoljni privolitvi Leopolda Mozarta, poročil v dunajski katedrali sv. Štefana. Par je imel v devetih letih zakona šest otrok, od katerih sta le dva preživela otroška leta. Prvi obisk mladoporočencev v Salzburgu leta 1783 ni uspel zbližati Wolfganga z očetom in sestro, ki sta Constanzo sprejela dokaj hladno. Ob tej priložnosti je sicer nastala ''Maša v c-molu'', eno najpomembnejših Mozartovih liturgičnih del. Po vrnitvi na Dunaj je Mozart spoznal [[Joseph Haydn|Josepha Haydna]] in skladatelja sta kmalu postala dobra prijatelja. Haydn je ob neki priložnosti povedal Leopoldu Mozartu, da je njegov sin "največji skladatelj, kar jih pozna". S koncerti, naročili za skladbe in poučevanjem je Mozart v svojih prvih dunajskih letih zaslužil toliko, da sta si s Constanze privoščila dokaj razkošen življenjski slog; preselila sta se v veliko stanovanje s služabniki, kjer je imel Wolfgang izvrsten, drag klavir, kupil pa je tudi biljardno mizo. Uživala sta tudi v druženju in zabavah s prijatelji, Mozart pa je še posebno imel rad draga in razkošna oblačila ter lasulje. Leta 1784 je Mozart postal [[Prostozidarstvo|prostozidar]], kar je kasneje pomembno vplivalo na njegovo življenje, pa tudi glasbo. ==== Mozartove zdravstvene težave ==== Mozart je bil večkrat bolan, vendar se je zanj najtežje obdobje pričelo po letu 1778. Takrat mu je umrla mati, pogosto so pričela nastopati obdobja z [[Depresija (razpoloženje)|depresijami]] , sledila so obdobja povzdignjenega razpoloženja, ko je v navalu izredne produktivnosti, ustvarjal svoja najboljša dela. Doživljal je hude psihične stiske v katerih so se rojevala velika glasbena dela, opere, simfonije, koncerti, orkestralna glasba. Zadnjo trimesečno depresijo je preboleval leta 1791 in konec istega leta tudi umrl. ==== 1786-1787 ==== Po letu 1782 se Mozart ni dosti posvečal operi, saj je bil bolj osredotočen na klavirske koncerte in solistično kariero. Leta 1785 pa je spoznal italijanskega pesnika in libretista [[Lorenzo da Ponte|Lorenza da Ponteja]] in med njima je kmalu prišlo do plodnega sodelovanja. Naslednje leto je bila na Dunaju premiera [[Figarova svatba|Figarove svatbe]], ki je bila zelo uspešna, še večji uspeh pa je doživela v [[Praga|Pragi]]. To je Mozarta in Da Ponteja spodbudilo k ustvarjanju nove opere: leta 1787 je bila tako v Pragi krstna uprizoritev [[Don Giovanni]]ja, ki je bila triumfalen uspeh, manj toplo pa jo je sprejelo dunajsko občinstvo. Obe operi spadata med največje opere vseh časov, in med Mozartova najpomembnejša dela ter se od njegovih oper danes največ izvajata. Konec leta 1787 je Mozart dobil stalno zaposlitev na cesarskem dvoru kot "komorni skladatelj", vendar je bila njegova naloga zgolj pisati skladbe za dvorne plese. Njegov komentar je bil, da je "plačan preveč za to, kar dela, in veliko premalo za to, kar bi lahko delal". Čeprav je bila plača razmeroma skromna, je v kasnejših letih postala za Mozarta pomemben vir dohodka. ==== Leta težav 1788-1790 ==== Po letu 1788 se je Mozartovo finančno stanje začelo slabšati. Po letu 1786 ni več pogosto nastopal na koncertih, kar je bil prej pomemben vir dohodkov. Poleg tega je bil čas za glasbenike na splošno neugoden, saj je bila Avstrija v vojni in je aristokracija imela manj sredstev in časa, ki bi jih lahko namenila kulturi. Mozart se je preselil v predmestje Dunaja in skušal živeti skromneje, toda kmalu je bil prisiljen v to, da je moral prijatelje prositi za posojila - najbolj znana so njegova moledujoča pisma prijatelju prostozidarju Michaelu Puchbergu. V tem času je bil Mozart tudi manj ustvarjalen, vseeno pa je nastalo nekaj njegovih največjih del: simfonije št. 39, 40 in 41 (vse tri v času nekaj mesecev) in opera [[Cosí fan tutte]]. Da bi izboljšal finančno stanje in poiskal kakšno novo zaposlitev, je skladatelj šel na potovanje v Leipzig, Dresden in Berlin, ter kasneje v Mannheim, vendar brez večjega uspeha. ==== Zadnje leto 1791 ==== Leta 1791 se je Mozartova situacija naposled začela nekoliko izboljševati. Kaže, da se je uspel rešiti nekaterih dolgov, poleg tega pa je dobil nov ustvarjalni zagon. Začel je sodelovati z gledališčnikom Emanuelom Schikanederjem, ki je napisal libreto za Mozartovo zadnjo opero [[Čarobna piščal]]. Opera, ki je sicer bistveno drugačna od Mozartovih prejšnjih, je doživela velik uspeh. Pred tem je v Pragi doživela krstno uprizoritev še opera [[La Clemenza di Tito]], napisana za kronanje novega cesarja Leopolda II. Poleg tega je v tem letu nastal ''Koncert za klarinet in orkester'' ter številna druga dela. Sredi leta je dobil tudi naročilo za posmrtno mašo - ''Rekviem'', ki pa je ni uspel dokončati. Septembra 1791, medtem ko je bil v Pragi, je Mozart zbolel. Nekaj časa je še delal; konec meseca se je tako udeležil krstne uprizoritve Čarobne piščali na Dunaju. Konec novembra se je njegovo zdravje bistveno poslabšalo, tako da je obležal. Mučile so ga otekline, bolečine, in napadi bruhanja - vendar je ostal do konca osredotočen na ''Requiem'' in njegovo dokončanje. 5. decembra 1791 ob enih zjutraj je Mozart umrl, star 35 let. 6. decembra je bil pokopan na pokopališču St. Marx. Pogrebnega obreda se je verjetno udeležilo manj kot deset ljudi. Pokopan je bil v skupnem grobu, v kakršne so navadno pokopavali reveže, na njegov grob pa niso postavili niti križa, tako da pozneje njegovih posmrtnih ostankov ni bilo nikoli več mogoče najti.<ref>Wolfgang Hildesheimer, ''Mozart'', Založba obzorja, Maribor 1984, str. 393, 481.</ref> Kljub skromnosti in anonimnosti pogreba Mozart ni umrl pozabljen in osamljen; slovesnosti v njegov spomin na Dunaju in v Pragi je obiskalo veliko ljudi, prav tako pa je vladalo veliko zanimanje za njegova dela, ki se je nato le še povečevalo. == Delovanje v prostozidarstvu == [[Slika:Mozartova rojstna hiša v Salzburgu.jpg|thumb|150px|Mozartova rojstna hiša]] V Mozartovem času je postala ta organizacija, temelječa na združevanju v [[loža]]h, ki se je tedaj še ni držal zlovešč pridih nedovoljenega skrivnega manipuliranja s politično in [[ekonomija|ekonomsko]] močjo in svetovnega zarotništva, ena od gonilnih sil [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Celo [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] je bil gibanju sprva naklonjen (nekaj kasneje je bilo [[prostozidarstvo]] predvsem zaradi delovanja protimonarhistično usmerjene [[Bavarska|bavarske]] lože ''[[Iluminati|Iluminatov]]'' prepovedano v vseh habsburških deželah). Mnogi njegovi uradniki in politični sodelavci so bili prostozidarji. Na Dunaju je nastalo več prostozidarskih lož, leta [[1784]] pa se je loži »Pri dobrodelnosti« (''Zur Wohltaetigkeit'') pridružil tudi Mozart, ki je bil leto kasneje tudi porok pri sprejemu glasbenika [[Franz Joseph Haydn|Franza Josepha Haydna]]. Haydnova odločitev ne preseneča, saj je bil njegov [[mecen]] in delodajalec [[knez]] [[Nikolaus Eszterhazy]] [[veliki mojster]] te lože. Mozart je za brate prostozidarje napisal kakih dvajset skladb, ki jih sicer še danes izvajajo pri svojih [[obred]]ih, v mnogih kompozicijah je upošteval prostozidarsko [[številska simbolika|številsko simboliko]], najbolj znani mojstrovini, ki jima je botrovala njegova prostozidarska vnema, pa sta [[opera]] [[Čarobna piščal]] in [[Masonska žalna glasba]]. == Vpliv == [[Slika:Frankfurt,_Mozartdenkmal.jpg|sličica|Mozartov spomenik, Mozartplatz, Frankfurt]] Njegov najbolj znan učenec, ki ga je družina Mozarti kot otroka za dve leti vzela v svoj dunajski dom, je bil verjetno [[Johann Nepomuk Hummel]], prehodna osebnost med klasično glasbo in romantiko. {{Sfn|Solomon|1995|p=574}} Bolj pomemben je vpliv Mozarta na skladatelje kasnejših generacij. Vse od skoka njegovega ugleda po njegovi smrti je bilo preučevanje njegovih partitur standardni del usposabljanja klasičnih glasbenikov.<ref>{{Navedi časopis|last=Temperley|first=Nicholas|author-link=Nicholas Temperley|date=October 1961|title=Mozart's Influence on English Music|url=https://archive.org/details/sim_music-letters_1961-10_42_4/page/n8|journal=[[Music & Letters]]|volume=42|pages=307–318|doi=10.1093/ml/42.4.307|jstor=732768 | issn=0027-4224}}</ref> [[Ludwig van Beethoven]], od Mozarta mlajši petnajst let, je bil pod močnim vplivom njegovega dela, s katerim se je seznanil že kot najstnik. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/lifeofmozart03jahn|title=Life of Mozart|last=Jahn|first=Otto|authorlink=Otto Jahn|last2=Townsend|first2=Pauline D.|last3=Grove|first3=George|authorlink3=George Grove|year=1882|publisher=London, Novello, Ewer & Co.}}</ref> Domneva se, da je izvajal Mozartove opere med igranjem v dvornem orkestru v Bonnu {{Sfn|''Raptus Association for Music Appreciation''}} in leta 1787 odpotoval na Dunaj v upanju, da bo študiral pri svojem vzorniku. Nekatera Beethovnova dela izkazujejo očitne povezave s primerljivimi Mozartovmi deli, pisal pa je tudi kadence (WoO&nbsp;58) na Mozartov klavirski koncert v d-molu K.&nbsp;466. {{Sfn|Churgin|1987|pp=457–458}} Skladatelji so se poklonili Mozartu s pisanjem sklopov [[Variacije (glasba)|variacij]] na njegove teme. Beethoven je napisal štiri takšne sklope (op.&nbsp;66, WoO&nbsp;28, WoO&nbsp;40, WoO&nbsp;46). {{Sfn|Churgin|1987|p=458}} Drugi vključujejo Uvod in variacije na Mozartovo temo [[Fernando Sor|Fernanda Sora]] (1821), Variacije na temo iz Mozartove opere ''[[Čarobna piščal]]'' [[Mihail Glinka|Mihaila Glinke]] (1822), Variacije [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]] na »Là ci darem la" mano« iz ''[[Don Juan (opera)|Don Giovannija]]'' (1827) in Variacije in fuga [[Max Reger|Maxa Regerja]] na Mozartovo temo (1914), ki temelji na temi variacije v klavirski sonati K.&nbsp;331. {{Sfn|March|Greenfield|Layton|2005}} [[Peter Iljič Čajkovski|Pjotr Iljič Čajkovski]], ki je prav tako častil Mozarta, je kot poklon njemu napisal svojo Orkestrsko suito št.&nbsp;4 v G, ''Mozartiana'' (1887). == Glasbeni opus == === Simfonije === Mozart je svoj opus 41-ih simfonij ustvaril v 24-letnem obdobju, med letoma 1764 v 1788. ==== Simfonije iz otroškega obdobja ([[1764]]-[[1771]]) ==== * [[Simfonija št. 1 (Mozart)|Simfonija št. 1]] v Es-duru, K. 16 * [[Simfonija št. 2 (Mozart)|Simfonija št. 2]] v B-duru, K. 17 * [[Simfonija št. 3 (Mozart)|Simfonija št. 3]] v Es-duru, K. 18 * [[Simfonija št. 4 (Mozart)|Simfonija št. 4]] v D-duru, K. 19 * [[Simfonija št. 5 (Mozart)|Simfonija št. 5]] v B-duru, K. 22 * [[Simfonija št. 6 (Mozart)|Simfonija št. 6]] v F-duru, K. 43 * [[Simfonija št. 7 (Mozart)|Simfonija št. 7]] v D-duru, K. 45 * [[Simfonija št. 8 (Mozart)|Simfonija št. 8]] v D-duru, K. 48 * [[Simfonija št. 9 (Mozart)|Simfonija št. 9]] v C-duru, K. 73 (1773) * [[Simfonija št. 10 (Mozart)|Simfonija št. 10]] v G-duru, K. 74 * [[Simfonija št. 11 (Mozart)|Simfonija št. 11]] v D-duru, K. 95 * [[Simfonija št. 12 (Mozart)|Simfonija št. 12]] v G-duru, K. 110 * [[Simfonija št. 13 (Mozart)|Simfonija št. 13]] v F-duru, K. 112 * [[Simfonija št. 14 (Mozart)|Simfonija št. 14]] v A-duru, K. 114 ==== Simfonije salzburškega obdobja (1772-1781) ==== * [[Simfonija št. 15 (Mozart)|Simfonija št. 15]] v G-duru, K. 124 (1772) * [[Simfonija št. 16 (Mozart)|Simfonija št. 16]] v C-duru, K. 128 (1772) * [[Simfonija št. 17 (Mozart)|Simfonija št. 17]] v G-duru, K. 129 (1772) * [[Simfonija št. 18 (Mozart)|Simfonija št. 18]] v F-duru, K. 130 (1772) * [[Simfonija št. 19 (Mozart)|Simfonija št. 19]] v Es-duru, K. 132 (1772) * [[Simfonija št. 20 (Mozart)|Simfonija št. 20]] v D-duru, K. 133 (1772) * [[Simfonija št. 21 (Mozart)|Simfonija št. 21]] v A-duru, K. 134 (1772) * [[Simfonija št. 22 (Mozart)|Simfonija št. 22]] v C-duru, K. 162 (1773) * [[Simfonija št. 23 (Mozart)|Simfonija št. 23]] v D-duru, K. 181 (1773) * [[Simfonija št. 24 (Mozart)|Simfonija št. 24]] v B-duru, K. 182 (1773) * [[Simfonija št. 25 (Mozart)|Simfonija št. 25]] v g-molu, K. 183 (173d B) (1773) * [[Simfonija št. 26 (Mozart)|Simfonija št. 26]] v Es-duru, K. 184 (1773) * [[Simfonija št. 27 (Mozart)|Simfonija št. 27]] v G-duru, K. 199 (1773) * [[Simfonija št. 28 (Mozart)|Simfonija št. 28]] v C-duru, K. 200 (1774) * [[Simfonija št. 29 (Mozart)|Simfonija št. 29]] v A-duru, K. 201 (1774) * [[Simfonija št. 30 (Mozart)|Simfonija št. 30]] v D-duru, K. 202 (1774) ==== Pozne simfonije (1781-1791) ==== * [[Simfonija št. 31 (Mozart)|Simfonija št. 31]] v D-duru, K. 297 (1778) * [[Simfonija št. 32 (Mozart)|Simfonija št. 32]] »Uvertura v italijanskem stilu« v G-duru, K. 318 (1779) * [[Simfonija št. 33 (Mozart)|Simfonija št. 33]] v B-duru, K. 319 (1779) * [[Simfonija št. 34 (Mozart)|Simfonija št. 34]] v C-duru, K. 338 (1780) * [[Simfonija št. 35 (Mozart)|Simfonija št. 35]] »Haffnerjeva« v D-duru, K. 385 (1782) * [[Simfonija št. 36 (Mozart)|Simfonija št. 36]] »Linz« v C-duru, K. 425 (1783) * [[Simfonija št. 37 (Mozart)|Simfonija št. 37]] v G-duru, K. 444 (1784) * [[Simfonija št. 38 (Mozart)|Simfonija št. 38]] »[[Praga|Praška]]« v D-duru, K. 504 (1786) * [[Simfonija št. 39 (Mozart)|Simfonija št. 39]] v Es-duru, K. 543 (1788) * [[Simfonija št. 40 (Mozart)|Simfonija št. 40]] v g-molu, K. 550 (1788) * [[Simfonija št. 41 (Mozart)|Simfonija št. 41]] »Jupiter« v C-duru, K. 551 (1788) === Ostala orkestralna glasba === * 25 klavirskih koncertov * 7 violinskih koncertov (KV 207, KV 211, KV 216, KV 218, KV 219, KV 268?, KV 271a?) * [[Štirje koncerti za rog in orkester (Mozart)|4 koncerti za rog in orkester]] * [[Koncerta za flavto in orkester (Mozart)|2 koncerta za flavto in orkester]] * 2 koncertni simfoniji * 1 koncert za klarinet in orkester, A-dur * [[Koncert za fagot in orkester (Mozart)|Koncert za fagot in orkester]], B-dur, KV 191 * Koncert za flavto, harfo in orkester v C–duru * Kasacije * Divertimenti * Serenade * Koračnice in plesi za orkester === Opere === * Die Schuldigkeit des ersten Gebots (1767, KV 35) * Apollo in Hiacintus (1768, KV 38) * Bastien in Bastiena (Boštjan in Boštjana; 1768, KV 50) * La finta semplice (1768, KV 51) * Mitridate, Re di Ponto (1770, KV 87) * Ascanio in Alba (1771, KV 111) * Il sogno di Scipione (1771, KV 126) * Lucio Silla (1772, KV 135) * La finta giardiniera (1775, KV 196) * Il re pastore (1775, KV 208) * Zaide (1780, KV 344), osnutek * Idomeneo (1781, KV 366) * [[Beg iz Seraja]] (1782, KV 384) * L'oca del Cairo (1783, KV 422), osnutek * Lo sposo deluso ossia La rivalità di tre donne per un solo amante (1783, KV 430), osnutek * Gledališki ravnatelj (1786, KV 486) * [[Figarova svatba]] (1786, KV 492) * [[Don Giovanni]] (Il dissoluto punito ossia il Don Giovanni; 1787, KV 527) * [[Così fan tutte]] ossia La scuola degli amanti (1790, KV 588) * [[Čarobna piščal]] (Die Zauberflöte) (1791, KV 620) * La Clemenza di Tito (1791, KV 621) === Cerkvena glasba === * 19 [[Maša|maš]], med njimi: ** Maša v c-molu KV 427/414a ** Maša za kronanje (Krönungsmesse) KV 317 ** Waisenhausmesse KV 139 ** Spatzenmesse KV 220 * [[Wolfgang Amadeus Mozart: Rekvijem|Rekvijem]] v d-molu, KV 626 * 4 litanije * 2 večernice (Vespere) * Oratorij: »Dolžnost prve zapovedi« (1766/67, KV 35) * Oratorij: »La Betulia liberata« (1771, KV 118) * Kantate * Moteti za sopran in orkester, med njimi: ** »Exsultate, jubilate«, KV 164 * 17 cerkvenih sonat * Ave verum corpus (KV 618) === Köchlov seznam Mozartovih del === {{glavni|Köchel-Verzeichnis}} V desetletjih po Mozartovi smrti je bilo več poskusov s strani muzikologov, da bi uredili skladateljeva dela. Šele leta 1862 je [[Ludwig von Köchel]] uspel urediti vsa, označil pa jih je z oznako '''K''' (Köchel) oziroma '''KV''' (Köchel-Verzeichnis). Tako je npr. ''Klavirski koncert v A duru'' večkrat označen preprosto kot »K 488« ali »KV 488«. Seznam je bil šestkrat revidiran. === Glasbene datoteke === {{poslušanja začetek}} <div style="width:500px; height:255px; overflow:auto; border:thin grey solid; padding:5px;"> ;Orkestrska glasba {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 1. Molto allegro.ogg|title=K550|description=Mozartova [[simfonija št. 40 (Mozart)|40. simfonija]], 1. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 2. Andante.ogg|title=K550|description=Mozartova 40. simfonija, 2. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 3. Menuetto, Allegretto-Trio.ogg|title=K550|description=Mozartova 40. simfonija, 3. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 4. Allegro assai.ogg|title=K550|description=Mozartova 40. simfonija, 4. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Don Giovanni - Overtüre.ogg|title=K527|description=Uvertura iz opere Don Juan|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart_Eine_kleine_Nachtmusik_KV525_Satz_4_Rondo.ogg|title=K525|description=[[Mala nočna glasba (Mozart)|Mala nočna glasba]], 4. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Sinfonia Concertante für Violine, Viola und Orchester - 3. Presto.ogg|title=K364|description=Koncertna simfonija v Es-duru, 3. stavek (Presto)|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - Concerto in D for Flute K.314.ladybyron.ogg|title=K314|description=Koncert za flavto v D-duru|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Klarinettenkonzert A-Dur - 1. Allegro.ogg|title=K622|description=Koncert za klarinet v A-duru, 1. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Klarinettenkonzert A-Dur - 2. Adagio.ogg|title=K622|description=Koncert za klarinet v A-duru, 2. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Klarinettenkonzert A-Dur - 3. Rondo (Allegro).ogg|title=K622|description=Koncert za klarinet v A-duru, 3. stavek|format=[[Ogg]]}} ;Vokalna glasba {{poslušanja predmet|filename=Die Holle Rache.ogg|title=Rondo Alla Turca|title=Der Hölle Rache|description=Arija kraljice noči iz [[Čarobna piščal|Čarobne piščali]]|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 1. dixit dominus.ogg|title=K321, 1. stavek|description=Vesperae de dominica - dixit dominus|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 2. confitebor.ogg|title=K321, 2. stavek|description=Vesperae de dominica - confitebor|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 3. beatus vir.ogg|title=K321, 3. stavek|description=Vesperae de dominica - beatus vir|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 4. laudate pueri.ogg|title=K321, 4. stavek|description=Vesperae de dominica - laudate pueri|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 5. laudate dominum.ogg|title=K321, 5. stavek|description=Vesperae de dominica - laudate dominum|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 6. magnificat.ogg|title=K321, 6. stavek|description=Vesperae de dominica - magnificat|format=[[Ogg]]}} ;Klavirska glasba {{poslušanja predmet|filename=Rondo Alla Turka.ogg|title=Rondo Alla Turca iz K331|description=Sonata za klavir št. 11 v A-duru, 3. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=K545 allegro.ogg|title=K545, stavek 1|title=K545|description=Sonata za klavir v C-duru, 1. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - Violin Sonata No. 26, K. 378, arranged for flute and piano.ogg|title=K378/K317d|description=Sonata za klavir in violino v B-duru (priredba za flavto)|format=[[Ogg]]}} {{Poslušanja konec}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Viri == * {{cite encyclopedia |last=Buch |first=David |year=2017 |encyclopedia=[[Oxford Bibliographies Online|Oxford Bibliographies]]: Music |title=Wolfgang Amadeus Mozart |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/OBO/9780199757824-0193 |url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199757824/obo-9780199757824-0193.xml |url-access=subscription }}{{subscription required}} * {{cite journal |last=Churgin |first=Bathia |date=1987 |title=Beethoven and Mozart's Requiem: A New Connection |journal=The Journal of Musicology |volume=5 |issue=4 |pages=457–477 |doi=10.2307/763840 |jstor=763840 |url=http://publikationen.ub.uni-frankfurt.de/files/11509/MIN_AD_3_Beeth-Moz19-39.pdf }} * {{cite encyclopedia |last1=Eisen |first1=Cliff |last2=Sadie |first2=Stanley |year=2001 |encyclopedia=[[Grove Music Online]] |title=Mozart, Wolfgang Amadeus |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.6002278233 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-6002278233 }} {{Grove Music subscription}} * {{Cite book | edition = 30. | publisher=[[Penguin Books|Penguin]] | isbn = 978-0-14-102262-8 | last1 = March | first1 = Ivan | last2 = Greenfield | first2 = Edward | last3 = Layton | first3 = Robert | editor-last = Czajkowski | editor-first = Paul | title = Penguin Guide to Compact Discs And DVDs, 2005–2006 | url = https://archive.org/details/penguinguidetoco0000marc_6edi | location = London | year = 2005 | oclc = 416204627 }} * {{navedi knjigo | edition = 1. | publisher = [[HarperCollins]] | isbn = 978-0-06-019046-0 | last = Solomon | first = Maynard | author-link = Maynard Solomon | title = Mozart: A Life | location = New York City | year = 1995 | url = https://archive.org/details/mozartlife00solo | oclc = 31435799 }} == Glej tudi == * [[Mozarteum]] ==Zunanje povezave== {{Commons category|Wolfgang Amadeus Mozart}} {{wikinavedek}} * [http://www.mozarteum.at/en.html Sklad Mozarteum Salzburg] * [http://www.mozartproject.org/compositions/index.html Kronološko tematski katalog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326132018/http://www.mozartproject.org/compositions/index.html |date=2014-03-26 }} * {{IMDb-ime|0003665|Wolfgang Amadeus Mozart}} * [http://www.classicalmusicdb.com/composers/view/7 Seznam del Wolfganga Amadeusa Mozarta] v ''Classical Music DB'' ===Digitalizirani dokumenti=== *[https://archive.org/search.php?query=Mozart%20AND%20mediatype%3Atexts "Mozart" Titles]; [https://archive.org/search.php?query=creator%3A(Mozart)%20AND%20mediatype%3A(Texts) Mozartova dela] na archive.org *[http://books.google.com/books?as_q=&num=10&lr=&as_brr=3&btnG=Google+Search&as_epq=&as_oq=&as_eq=&as_brr=3&as_pt=ALLTYPES&lr=&as_vt=Mozart+|++Mozarts&as_auth=&as_pub=&as_sub=&as_drrb_is=b&as_minm_is=0&as_miny_is=1700&as_maxm_is=0&as_maxy_is=1940&as_isbn=&as_issn= "Mozart" Titles]; [http://books.google.com/books?lr=&as_brr=3&q=inauthor%3AMozart+-inauthor%3A%22J.+Mozart%22&btnG=Search+Books&as_drrb_is=b&as_minm_is=0&as_miny_is=1756&as_maxm_is=0&as_maxy_is=1930 Mozartova dela] na books.google.com *[http://dme.mozarteum.at/DME/main/index.php?l=2 Digital Mozart Edition] (''Internationale Stiftung Mozarteum'') *{{link language|fr}} [http://gallica.bnf.fr/Search?q=Mozart&p=1&lang=en&ArianeWireRechercheHaut=palette "Mozart" titles] v projektu ''Gallica'' *Iz [[Britanska knjižnica|Britanske knjižnice]] **[http://www.bl.uk/onlinegallery/ttp/mozart/accessible/introduction.html Mozart's Thematic Catalogue] ([http://www.bl.uk/onlinegallery/virtualbooks/detect.html?accessfolder=mozart view with "Turning the Pages"]) **[http://www.bl.uk/onlinegallery/ttp/ttpbooks.html Mozart's Musical Diary] **[http://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/musicmanu/mozart/index.html Background information on Mozart and the Thematic Catalogue] *{{de icon}} [http://www.blb-karlsruhe.de/virt_bib/mozart/ Pisma Leopolda Mozarta in Wolfganga Amadeusa Mozarta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091222083620/http://www.blb-karlsruhe.de/virt_bib/mozart/ |date=2009-12-22 }} (Badische Landesbibliothek) ====Notni zapisi==== *[http://dme.mozarteum.at/DME/nma/start.php?l=2 Partiture] iz [[Neue Mozart-Ausgabe]] (''Internationale Stiftung Mozarteum'') *[http://www.digital-collections.de/index.html?c=autoren_index&l=en&ab=Mozart%2C+Wolfgang+Amadeus Mozartova dela] v digitalni knjižnici Münchenskega centra za digitalizacijo (MDZ) *[https://urresearch.rochester.edu/viewContributorPage.action?personNameId=664 Mozartova dela] v zbirki Univerze v Rochestru {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mozart, Wolfgang Amadeus}} [[Kategorija:Avstrijski skladatelji]] [[Kategorija:Klasicistični skladatelji]] [[Kategorija:Čudežni otroci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Wolfgang Amadeus Mozart| ]] [[Kategorija:Avstrijski prostozidarji]] 95nf6q01om5y85mvhf2mqilktlbdoi9 6675394 6675389 2026-05-13T17:31:16Z MaksiKavsek 244409 rvv 6675394 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Wolfgang Amadeus Mozart |Background = non_performing_personnel |Birth_name = Johannes Chrysostomus Wolfgangus Theophilus Mozart |Alias = |Origin = |Instrument =[[klavir]], [[čembalo]]<br />[[violina]], [[viola]] itd. |Genre = |Occupation = <!-- WD --> |Years_active = |Label = |Associated_acts = |URL = }} '''Wolfgang Amadeus Mozart''',{{Efn|Krščen z imenom '''Joannes Chrysostomus Wolfgangus Theophilus Mozart'''. Z njegovim točnim imenom so povezane številne zadrege.}} [[Avstrijci|avstrijski]] [[skladatelj]], * [[27. januar]] [[1756]], [[Salzburg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (zdaj [[Avstrija]]), † [[5. december]] [[1791]], [[Dunaj]]. Slovel je kot ploden in vpliven skladatelj [[Glasbeni klasicizem|klasičnega obdobja]]. Kljub kratkemu življenju je rezultat njegovega hitrega tempa skladanja glasbe več kot 800 del tako rekoč vseh žanrov njegovega časa. Mnoge od teh skladb so priznane kot vrhunci [[Simfonija|simfoničnega]], [[Koncert (glasbena oblika)|koncertantnega]], [[Komorna glasba|komornega]], [[Opera|opernega]] in [[Pevski zbor|zborovskega]] repertoarja. Mozart na splošno velja za enega največjih skladateljev v zgodovini zahodne glasbe, {{Sfn|Buch|2017|loc="Introduction"}} njegovo glasbo občudujejo zaradi "melodične lepote, formalne elegance ter bogastva harmonije in teksture". {{Sfn|Eisen|Sadie|2001}} Že od svojega najzgodnejšega otroštva je kazal neverjetne sposobnosti. Ko je pri petih letih že obvladal igranje [[Glasbila s tipkami|klaviatur]] in [[Violina|violine]], je takrat tudi skladal in nastopal pred evropskimi plemiči. Oče ga je peljal na veliko turnejo po Evropi in nato trikrat v Italijo. Pri 17 letih je bil glasbenik na salzburškem dvoru, vendar je postajal nemiren in je potoval v iskanju boljšega položaja. Med obiskom Dunaja leta 1781 je bil Mozart odpuščen s položaja v Salzburgu. Ostal je na Dunaju, kjer je dosegel slavo, a malo finančne varnosti. V zadnjih letih bivanja na Dunaju je zložil precejšen del svojih najbolj znanih simfonij, koncertov in oper. Maša zadušnica ([[Rekviem (Mozart)|Rekviem]]) je ostala ob času njegove zgodnje smrti pri 35 letih večji del nedokončana. Okoliščine smrti so zaradi njegove mladosti delno negotove in pogosto predmet ugibanj ter kovanja različnih zgodb. == Življenje == ==== Prva leta ==== Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil leta 1756 staršema [[Leopold Mozart|Leopoldu]] in Anni Marii v Salzburgu, takrat prestolnici neodvisne knezoškofovske države, ki se danes nahaja v [[Avstrija|Avstriji]]. Ob krstu je dobil ime '''Johannes Chrisóstomus Wolfgangus Theophilus Mozart''', vendar je kasneje uporabljal le imeni Wolfgang in Theophilus - slednjega v različnih oblikah, pogosto kot francoski Amadé ali italijanski Amadeo, medtem ko se danes najpogosteje uporablja latinska oblika »Amadeus«. Oče Leopold je bil priznan skladatelj in violinist, ki je služboval na dvoru salzburškega nadškofa. Od številnih otrok zakoncev Mozart je poleg Wolfganga otroštvo preživela le Maria Anna, imenovana tudi »Nannerl«. Dečkov izjemen glasbeni talent je postal očiten že v zgodnjem otroštvu, tako da je Leopold posvetil vso svojo energijo razvoju in izobrazbi svojega sina. Wolfgang je napredoval izredno hitro: prve skladbe je napisal že pri petih letih, prav tako je že kot otrok postal virtuoz na klavirju in violini. ==== Leta potovanj ==== Ko je imel Wolfgang 6 let, se je družina odpravila na svoje prvo potovanje v [[München]], kjer so se predstavili na dvoru bavarskega volilnega kneza. Temu prvemu potovanju jih je sledilo še več: najprej na Dunaj in v Prago, nato pa tri leta in pol dolga turneja po Evropi, med katero so Mozartovi obiskali med drugim [[München]], [[Mannheim]], [[Pariz]], [[London]], [[Haag]] in [[Zürich]]. Potovanja so bila učinkovita promocija "čudežnega dečka" in so bila bistvenega pomena za razvoj mladega skladatelja, saj je prišel v stik z mnogimi skladatelji in orkestri po Evropi. Vendar pa so bila potovanja manj finančno uspešna, kot je pričakoval Leopold, in tudi zelo naporna, še posebej za Wolfganga, ki je bil pogosto šibkega zdravja in je med turnejo skoraj umrl. Po enem letu doma v Salzburgu sta se oče in sin leta 1769 ponovno odpravila na pot, tokrat v Italijo, kjer je mladi skladatelj doživel nove uspehe: bil je sprejet v prestižno bolonjsko Accademio Filarmonico, v Vatikanu pa je po spominu napisal partituro Allegrijevega Miserereja, ki je bila sicer varovana skrivnost. V Milanu je doživel uspešno premiero svoje opere ''Mitridate, Re di Ponte'', čemur so sledila naročila za več novih oper. Leopold je upal, da bo lahko njegov sin v Italiji dobil stalno mesto kot skladatelj, vendar mu to ni uspelo. [[Slika:Martini bologna mozart 1777.jpg|thumb|right|200px|Mozart leta 1777. Portret je nastal v Bologni, na njem pa skladatelj nosi odlikovanje Reda zlate ostroge, ki mu ga je podelil papež.]] ==== Salzburg, 1773-1777 ==== Po vrnitvi v Salzburg leta 1773 je 17-letni Mozart dobil zaposlitev kot dvorni glasbenik na dvoru salzburškega knezoškofa Hieronymusa Colloreda. Mladi skladatelj je bil priljubljen v domačem mestu in je v tem obdobju imel priložnost napisati številne skladbe različnih vrst. Med drugim je v tem času nastal ciklus petih violinskih koncertov, več simfonij, in prelomni ''Koncert za klavir in orkester v Es-duru K 271''. Vendar pa Mozart ni bil povsem zadovoljen z življenjem v Salzburgu. Po eni strani je bila njegova plača razmeroma skromna, mesto se mu je zdelo majhno in provincialno, predvsem pa si je zelo želel pisati opere, za kar v Salzburgu ni bilo pogojev - tu so opere uprizarjali le redko, dvorno gledališče pa so leta 1775 zaprli. ==== Pariško potovanje 1777-1779 ==== Leta 1777 je Mozart dal odpoved in se odpravil na potovanje proti Augsburgu, Münchnu, Manečemu in Parizu, da bi našel boljšo zaposlitev. Ker Leopold od nadškofa ni dobil dovoljenja, da spremlja svojega sina, je z njim na pot odšla mati. V Mannheimu se je Mozart srečal z orkestrom, ki je bil takrat eden najboljših v Evropi. Poleg tega je spoznal glasbeno družino Weber in se zaljubil v Aloysio Weber, eno od štirih hčera in obetavno pevko. Ko v Mannheimu ni uspel najti primerne zaposlitve, se je marca 1778 odpravil naprej v Pariz. V odsotnosti finančno in družabno veliko spretnejšega očeta je bil tu še manj uspešen; čeprav je uspel organizirati nekaj koncertov, mu ni uspelo narediti preboja v priljubljenosti in je pogosto naletel na hladen sprejem. Kmalu je zašel v finančne težave, nato pa ga je nepričakovano doletela še osebna tragedija: 3. julija 1778 je po kratki bolezni umrla njegova mati. Septembra se je Mozart tako odpravil iz Pariza nazaj proti Mannheimu, medtem pa je njegov oče v Salzburgu uspel zanj izboriti bolje plačan položaj na salzburškem dvoru. Wolfgang je še vedno upal, da bo uspel dobiti službo izven Salzburga, zato se je obotavljal v Mannheimu in Münchnu, vendar brez uspeha. Poleg tega mu je Aloysia Weber ob ponovnem srečanju dala jasno vedeti, da je ne zanima. Januarja 1779 se je Mozart tako vrnil v Salzburg in prevzel službo dvornega organista in koncertnega mojstra pri salzburškem nadškofu za precej boljšo plačo. Kljub temu ni bilo njegovo nezadovoljstvo s Salzburgom nič manjše in si je še vedno želel mesto zapustiti. Na začetku leta 1781 je dosegel precejšen uspeh z opero [[Idomeneo]], ki je bila uprizorjena v Münchnu, kar mu je povrnilo samozavest in ga utrdilo v prepričanju, da želi biti operni skladatelj. ==== Odhod na Dunaj in odločitev za samostojnost ==== Leta 1781 so na Dunaju potekale slovesnosti ob kronanju cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], ki jim je prisostvoval tudi salzburški nadškof Colloredo. Mozart je bil poklican na Dunaj kot nadškofov uslužbenec, toda kmalu sta skladatelj in njegov delodajalec prišla v konflikt. Mozart je nadškofu zameril, da ga obravnava kot navadnega uslužbenca, in menil, da ne spoštuje dovolj njegovega talenta. Spor se je hitro stopnjeval, dokler ni maja Mozart ponudil odpovedi. Sprva je nadškof ni želel sprejeti, nato pa jo kak mesec kasneje le je; Mozarta je odslovil dobesedno z "brco v zadnjico", ki jo je dal nadškofov komornik, grof Arco. Mozart se je tako znašel na Dunaju sam in brez zaposlitve, toda trdno odločen, da v mestu ostane in poskuša preživeti kot samostojen skladatelj. Ta korak je bil precej revolucionaren - do tedaj so skladatelji vedno iskali zaposlitve ali vsaj mecenstvo pri bogatih pokroviteljih, in se niso preživljali sami. Odločitev, da ostane na Dunaju, je bila toliko težja tudi zato, ker ji je njegov oče popolnoma nasprotoval. V celi vrsti pisem je poskusil sina prepričati, naj se vrne v Salzburg, toda le-ta je bil trdno odločen, da se zoperstavi tako zatiralskemu delodajalcu kot tudi avtoritativnemu očetu. ==== Prva dunajska leta ==== Dunaj je bil ob koncu 18. stoletja glasbena prestolnica Evrope in priložnosti za nadarjene glasbenike ni manjkalo. Mozart jih je hitro izkoristil in postal zelo uspešen: zaslovel je kot izvrsten pianist in skladatelj, kar mu je omogočilo, da je organiziral cikluse abonmajskih koncertov, na katerih je dirigiral in igral svoja lastna dela. Poleg tega so začela prihajati tudi naročila za opere, njegovo najljubšo obliko. Poleti 1782 je bila krstna uprizoritev opere [[Beg iz seraja]] v nemškem jeziku, ki je doživela izjemen uspeh in dokončno utrdila Mozartov sloves kot skladatelja. [[Slika:Constanze Mozart by Lange 1782.jpg|thumb|left|250px|Constanze Mozart, portret iz leta 1782]] Medtem ko je bil v sporu z nadškofom Colloredom, se je Mozart vselil kot podnajemnik k družini Weber, ki je prišla živet na Dunaj iz Mannheima. Mozartova prejšnja ljubezen, Aloysia, je bila sedaj poročena, toda Mozart se je kmalu začel zanimati za tretjo od štirih hčera, Constanze. Naslednje leto poleti, kmalu po triumfalnem uspehu z Begom iz seraja, se je par, ob nejevoljni privolitvi Leopolda Mozarta, poročil v dunajski katedrali sv. Štefana. Par je imel v devetih letih zakona šest otrok, od katerih sta le dva preživela otroška leta. Prvi obisk mladoporočencev v Salzburgu leta 1783 ni uspel zbližati Wolfganga z očetom in sestro, ki sta Constanzo sprejela dokaj hladno. Ob tej priložnosti je sicer nastala ''Maša v c-molu'', eno najpomembnejših Mozartovih liturgičnih del. Po vrnitvi na Dunaj je Mozart spoznal [[Joseph Haydn|Josepha Haydna]] in skladatelja sta kmalu postala dobra prijatelja. Haydn je ob neki priložnosti povedal Leopoldu Mozartu, da je njegov sin "največji skladatelj, kar jih pozna". S koncerti, naročili za skladbe in poučevanjem je Mozart v svojih prvih dunajskih letih zaslužil toliko, da sta si s Constanze privoščila dokaj razkošen življenjski slog; preselila sta se v veliko stanovanje s služabniki, kjer je imel Wolfgang izvrsten, drag klavir, kupil pa je tudi biljardno mizo. Uživala sta tudi v druženju in zabavah s prijatelji, Mozart pa je še posebno imel rad draga in razkošna oblačila ter lasulje. Leta 1784 je Mozart postal [[Prostozidarstvo|prostozidar]], kar je kasneje pomembno vplivalo na njegovo življenje, pa tudi glasbo. ==== Mozartove zdravstvene težave ==== Mozart je bil večkrat bolan, vendar se je zanj najtežje obdobje pričelo po letu 1778. Takrat mu je umrla mati, pogosto so pričela nastopati obdobja z [[Depresija (razpoloženje)|depresijami]] , sledila so obdobja povzdignjenega razpoloženja, ko je v navalu izredne produktivnosti, ustvarjal svoja najboljša dela. Doživljal je hude psihične stiske v katerih so se rojevala velika glasbena dela, opere, simfonije, koncerti, orkestralna glasba. Zadnjo trimesečno depresijo je preboleval leta 1791 in konec istega leta tudi umrl. ==== 1786-1787 ==== Po letu 1782 se Mozart ni dosti posvečal operi, saj je bil bolj osredotočen na klavirske koncerte in solistično kariero. Leta 1785 pa je spoznal italijanskega pesnika in libretista [[Lorenzo da Ponte|Lorenza da Ponteja]] in med njima je kmalu prišlo do plodnega sodelovanja. Naslednje leto je bila na Dunaju premiera [[Figarova svatba|Figarove svatbe]], ki je bila zelo uspešna, še večji uspeh pa je doživela v [[Praga|Pragi]]. To je Mozarta in Da Ponteja spodbudilo k ustvarjanju nove opere: leta 1787 je bila tako v Pragi krstna uprizoritev [[Don Giovanni]]ja, ki je bila triumfalen uspeh, manj toplo pa jo je sprejelo dunajsko občinstvo. Obe operi spadata med največje opere vseh časov, in med Mozartova najpomembnejša dela ter se od njegovih oper danes največ izvajata. Konec leta 1787 je Mozart dobil stalno zaposlitev na cesarskem dvoru kot "komorni skladatelj", vendar je bila njegova naloga zgolj pisati skladbe za dvorne plese. Njegov komentar je bil, da je "plačan preveč za to, kar dela, in veliko premalo za to, kar bi lahko delal". Čeprav je bila plača razmeroma skromna, je v kasnejših letih postala za Mozarta pomemben vir dohodka. ==== Leta težav 1788-1790 ==== Po letu 1788 se je Mozartovo finančno stanje začelo slabšati. Po letu 1786 ni več pogosto nastopal na koncertih, kar je bil prej pomemben vir dohodkov. Poleg tega je bil čas za glasbenike na splošno neugoden, saj je bila Avstrija v vojni in je aristokracija imela manj sredstev in časa, ki bi jih lahko namenila kulturi. Mozart se je preselil v predmestje Dunaja in skušal živeti skromneje, toda kmalu je bil prisiljen v to, da je moral prijatelje prositi za posojila - najbolj znana so njegova moledujoča pisma prijatelju prostozidarju Michaelu Puchbergu. V tem času je bil Mozart tudi manj ustvarjalen, vseeno pa je nastalo nekaj njegovih največjih del: simfonije št. 39, 40 in 41 (vse tri v času nekaj mesecev) in opera [[Cosí fan tutte]]. Da bi izboljšal finančno stanje in poiskal kakšno novo zaposlitev, je skladatelj šel na potovanje v Leipzig, Dresden in Berlin, ter kasneje v Mannheim, vendar brez večjega uspeha. ==== Zadnje leto 1791 ==== Leta 1791 se je Mozartova situacija naposled začela nekoliko izboljševati. Kaže, da se je uspel rešiti nekaterih dolgov, poleg tega pa je dobil nov ustvarjalni zagon. Začel je sodelovati z gledališčnikom Emanuelom Schikanederjem, ki je napisal libreto za Mozartovo zadnjo opero [[Čarobna piščal]]. Opera, ki je sicer bistveno drugačna od Mozartovih prejšnjih, je doživela velik uspeh. Pred tem je v Pragi doživela krstno uprizoritev še opera [[La Clemenza di Tito]], napisana za kronanje novega cesarja Leopolda II. Poleg tega je v tem letu nastal ''Koncert za klarinet in orkester'' ter številna druga dela. Sredi leta je dobil tudi naročilo za posmrtno mašo - ''Rekviem'', ki pa je ni uspel dokončati. Septembra 1791, medtem ko je bil v Pragi, je Mozart zbolel. Nekaj časa je še delal; konec meseca se je tako udeležil krstne uprizoritve Čarobne piščali na Dunaju. Konec novembra se je njegovo zdravje bistveno poslabšalo, tako da je obležal. Mučile so ga otekline, bolečine, in napadi bruhanja - vendar je ostal do konca osredotočen na ''Requiem'' in njegovo dokončanje. 5. decembra 1791 ob enih zjutraj je Mozart umrl, star 35 let. 6. decembra je bil pokopan na pokopališču St. Marx. Pogrebnega obreda se je verjetno udeležilo manj kot deset ljudi. Pokopan je bil v skupnem grobu, v kakršne so navadno pokopavali reveže, na njegov grob pa niso postavili niti križa, tako da pozneje njegovih posmrtnih ostankov ni bilo nikoli več mogoče najti.<ref>Wolfgang Hildesheimer, ''Mozart'', Založba obzorja, Maribor 1984, str. 393, 481.</ref> Kljub skromnosti in anonimnosti pogreba Mozart ni umrl pozabljen in osamljen; slovesnosti v njegov spomin na Dunaju in v Pragi je obiskalo veliko ljudi, prav tako pa je vladalo veliko zanimanje za njegova dela, ki se je nato le še povečevalo. == Delovanje v prostozidarstvu == [[Slika:Mozartova rojstna hiša v Salzburgu.jpg|thumb|150px|Mozartova rojstna hiša]] V Mozartovem času je postala ta organizacija, temelječa na združevanju v [[loža]]h, ki se je tedaj še ni držal zlovešč pridih nedovoljenega skrivnega manipuliranja s politično in [[ekonomija|ekonomsko]] močjo in svetovnega zarotništva, ena od gonilnih sil [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]]. Celo [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] je bil gibanju sprva naklonjen (nekaj kasneje je bilo [[prostozidarstvo]] predvsem zaradi delovanja protimonarhistično usmerjene [[Bavarska|bavarske]] lože ''[[Iluminati|Iluminatov]]'' prepovedano v vseh habsburških deželah). Mnogi njegovi uradniki in politični sodelavci so bili prostozidarji. Na Dunaju je nastalo več prostozidarskih lož, leta [[1784]] pa se je loži »Pri dobrodelnosti« (''Zur Wohltaetigkeit'') pridružil tudi Mozart, ki je bil leto kasneje tudi porok pri sprejemu glasbenika [[Franz Joseph Haydn|Franza Josepha Haydna]]. Haydnova odločitev ne preseneča, saj je bil njegov [[mecen]] in delodajalec [[knez]] [[Nikolaus Eszterhazy]] [[veliki mojster]] te lože. Mozart je za brate prostozidarje napisal kakih dvajset skladb, ki jih sicer še danes izvajajo pri svojih [[obred]]ih, v mnogih kompozicijah je upošteval prostozidarsko [[številska simbolika|številsko simboliko]], najbolj znani mojstrovini, ki jima je botrovala njegova prostozidarska vnema, pa sta [[opera]] [[Čarobna piščal]] in [[Masonska žalna glasba]]. == Vpliv == [[Slika:Frankfurt,_Mozartdenkmal.jpg|sličica|Mozartov spomenik, Mozartplatz, Frankfurt]] Njegov najbolj znan učenec, ki ga je družina Mozarti kot otroka za dve leti vzela v svoj dunajski dom, je bil verjetno [[Johann Nepomuk Hummel]], prehodna osebnost med klasično glasbo in romantiko. {{Sfn|Solomon|1995|p=574}} Bolj pomemben je vpliv Mozarta na skladatelje kasnejših generacij. Vse od skoka njegovega ugleda po njegovi smrti je bilo preučevanje njegovih partitur standardni del usposabljanja klasičnih glasbenikov.<ref>{{Navedi časopis|last=Temperley|first=Nicholas|author-link=Nicholas Temperley|date=October 1961|title=Mozart's Influence on English Music|url=https://archive.org/details/sim_music-letters_1961-10_42_4/page/n8|journal=[[Music & Letters]]|volume=42|pages=307–318|doi=10.1093/ml/42.4.307|jstor=732768 | issn=0027-4224}}</ref> [[Ludwig van Beethoven]], od Mozarta mlajši petnajst let, je bil pod močnim vplivom njegovega dela, s katerim se je seznanil že kot najstnik. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/lifeofmozart03jahn|title=Life of Mozart|last=Jahn|first=Otto|authorlink=Otto Jahn|last2=Townsend|first2=Pauline D.|last3=Grove|first3=George|authorlink3=George Grove|year=1882|publisher=London, Novello, Ewer & Co.}}</ref> Domneva se, da je izvajal Mozartove opere med igranjem v dvornem orkestru v Bonnu {{Sfn|''Raptus Association for Music Appreciation''}} in leta 1787 odpotoval na Dunaj v upanju, da bo študiral pri svojem vzorniku. Nekatera Beethovnova dela izkazujejo očitne povezave s primerljivimi Mozartovmi deli, pisal pa je tudi kadence (WoO&nbsp;58) na Mozartov klavirski koncert v d-molu K.&nbsp;466. {{Sfn|Churgin|1987|pp=457–458}} Skladatelji so se poklonili Mozartu s pisanjem sklopov [[Variacije (glasba)|variacij]] na njegove teme. Beethoven je napisal štiri takšne sklope (op.&nbsp;66, WoO&nbsp;28, WoO&nbsp;40, WoO&nbsp;46). {{Sfn|Churgin|1987|p=458}} Drugi vključujejo Uvod in variacije na Mozartovo temo [[Fernando Sor|Fernanda Sora]] (1821), Variacije na temo iz Mozartove opere ''[[Čarobna piščal]]'' [[Mihail Glinka|Mihaila Glinke]] (1822), Variacije [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]] na »Là ci darem la" mano« iz ''[[Don Juan (opera)|Don Giovannija]]'' (1827) in Variacije in fuga [[Max Reger|Maxa Regerja]] na Mozartovo temo (1914), ki temelji na temi variacije v klavirski sonati K.&nbsp;331. {{Sfn|March|Greenfield|Layton|2005}} [[Peter Iljič Čajkovski|Pjotr Iljič Čajkovski]], ki je prav tako častil Mozarta, je kot poklon njemu napisal svojo Orkestrsko suito št.&nbsp;4 v G, ''Mozartiana'' (1887). == Glasbeni opus == === Simfonije === Mozart je svoj opus 41-ih simfonij ustvaril v 24-letnem obdobju, med letoma 1764 v 1788. ==== Simfonije iz otroškega obdobja ([[1764]]-[[1771]]) ==== * [[Simfonija št. 1 (Mozart)|Simfonija št. 1]] v Es-duru, K. 16 * [[Simfonija št. 2 (Mozart)|Simfonija št. 2]] v B-duru, K. 17 * [[Simfonija št. 3 (Mozart)|Simfonija št. 3]] v Es-duru, K. 18 * [[Simfonija št. 4 (Mozart)|Simfonija št. 4]] v D-duru, K. 19 * [[Simfonija št. 5 (Mozart)|Simfonija št. 5]] v B-duru, K. 22 * [[Simfonija št. 6 (Mozart)|Simfonija št. 6]] v F-duru, K. 43 * [[Simfonija št. 7 (Mozart)|Simfonija št. 7]] v D-duru, K. 45 * [[Simfonija št. 8 (Mozart)|Simfonija št. 8]] v D-duru, K. 48 * [[Simfonija št. 9 (Mozart)|Simfonija št. 9]] v C-duru, K. 73 (1773) * [[Simfonija št. 10 (Mozart)|Simfonija št. 10]] v G-duru, K. 74 * [[Simfonija št. 11 (Mozart)|Simfonija št. 11]] v D-duru, K. 95 * [[Simfonija št. 12 (Mozart)|Simfonija št. 12]] v G-duru, K. 110 * [[Simfonija št. 13 (Mozart)|Simfonija št. 13]] v F-duru, K. 112 * [[Simfonija št. 14 (Mozart)|Simfonija št. 14]] v A-duru, K. 114 ==== Simfonije salzburškega obdobja (1772-1781) ==== * [[Simfonija št. 15 (Mozart)|Simfonija št. 15]] v G-duru, K. 124 (1772) * [[Simfonija št. 16 (Mozart)|Simfonija št. 16]] v C-duru, K. 128 (1772) * [[Simfonija št. 17 (Mozart)|Simfonija št. 17]] v G-duru, K. 129 (1772) * [[Simfonija št. 18 (Mozart)|Simfonija št. 18]] v F-duru, K. 130 (1772) * [[Simfonija št. 19 (Mozart)|Simfonija št. 19]] v Es-duru, K. 132 (1772) * [[Simfonija št. 20 (Mozart)|Simfonija št. 20]] v D-duru, K. 133 (1772) * [[Simfonija št. 21 (Mozart)|Simfonija št. 21]] v A-duru, K. 134 (1772) * [[Simfonija št. 22 (Mozart)|Simfonija št. 22]] v C-duru, K. 162 (1773) * [[Simfonija št. 23 (Mozart)|Simfonija št. 23]] v D-duru, K. 181 (1773) * [[Simfonija št. 24 (Mozart)|Simfonija št. 24]] v B-duru, K. 182 (1773) * [[Simfonija št. 25 (Mozart)|Simfonija št. 25]] v g-molu, K. 183 (173d B) (1773) * [[Simfonija št. 26 (Mozart)|Simfonija št. 26]] v Es-duru, K. 184 (1773) * [[Simfonija št. 27 (Mozart)|Simfonija št. 27]] v G-duru, K. 199 (1773) * [[Simfonija št. 28 (Mozart)|Simfonija št. 28]] v C-duru, K. 200 (1774) * [[Simfonija št. 29 (Mozart)|Simfonija št. 29]] v A-duru, K. 201 (1774) * [[Simfonija št. 30 (Mozart)|Simfonija št. 30]] v D-duru, K. 202 (1774) ==== Pozne simfonije (1781-1791) ==== * [[Simfonija št. 31 (Mozart)|Simfonija št. 31]] v D-duru, K. 297 (1778) * [[Simfonija št. 32 (Mozart)|Simfonija št. 32]] »Uvertura v italijanskem stilu« v G-duru, K. 318 (1779) * [[Simfonija št. 33 (Mozart)|Simfonija št. 33]] v B-duru, K. 319 (1779) * [[Simfonija št. 34 (Mozart)|Simfonija št. 34]] v C-duru, K. 338 (1780) * [[Simfonija št. 35 (Mozart)|Simfonija št. 35]] »Haffnerjeva« v D-duru, K. 385 (1782) * [[Simfonija št. 36 (Mozart)|Simfonija št. 36]] »Linz« v C-duru, K. 425 (1783) * [[Simfonija št. 37 (Mozart)|Simfonija št. 37]] v G-duru, K. 444 (1784) * [[Simfonija št. 38 (Mozart)|Simfonija št. 38]] »[[Praga|Praška]]« v D-duru, K. 504 (1786) * [[Simfonija št. 39 (Mozart)|Simfonija št. 39]] v Es-duru, K. 543 (1788) * [[Simfonija št. 40 (Mozart)|Simfonija št. 40]] v g-molu, K. 550 (1788) * [[Simfonija št. 41 (Mozart)|Simfonija št. 41]] »Jupiter« v C-duru, K. 551 (1788) === Ostala orkestralna glasba === * 25 klavirskih koncertov * 7 violinskih koncertov (KV 207, KV 211, KV 216, KV 218, KV 219, KV 268?, KV 271a?) * [[Štirje koncerti za rog in orkester (Mozart)|4 koncerti za rog in orkester]] * [[Koncerta za flavto in orkester (Mozart)|2 koncerta za flavto in orkester]] * 2 koncertni simfoniji * 1 koncert za klarinet in orkester, A-dur * [[Koncert za fagot in orkester (Mozart)|Koncert za fagot in orkester]], B-dur, KV 191 * Koncert za flavto, harfo in orkester v C–duru * Kasacije * Divertimenti * Serenade * Koračnice in plesi za orkester === Opere === * Die Schuldigkeit des ersten Gebots (1767, KV 35) * Apollo in Hiacintus (1768, KV 38) * Bastien in Bastiena (Boštjan in Boštjana; 1768, KV 50) * La finta semplice (1768, KV 51) * Mitridate, Re di Ponto (1770, KV 87) * Ascanio in Alba (1771, KV 111) * Il sogno di Scipione (1771, KV 126) * Lucio Silla (1772, KV 135) * La finta giardiniera (1775, KV 196) * Il re pastore (1775, KV 208) * Zaide (1780, KV 344), osnutek * Idomeneo (1781, KV 366) * [[Beg iz Seraja]] (1782, KV 384) * L'oca del Cairo (1783, KV 422), osnutek * Lo sposo deluso ossia La rivalità di tre donne per un solo amante (1783, KV 430), osnutek * Gledališki ravnatelj (1786, KV 486) * [[Figarova svatba]] (1786, KV 492) * [[Don Giovanni]] (Il dissoluto punito ossia il Don Giovanni; 1787, KV 527) * [[Così fan tutte]] ossia La scuola degli amanti (1790, KV 588) * [[Čarobna piščal]] (Die Zauberflöte) (1791, KV 620) * La Clemenza di Tito (1791, KV 621) === Cerkvena glasba === * 19 [[Maša|maš]], med njimi: ** Maša v c-molu KV 427/414a ** Maša za kronanje (Krönungsmesse) KV 317 ** Waisenhausmesse KV 139 ** Spatzenmesse KV 220 * [[Wolfgang Amadeus Mozart: Rekvijem|Rekvijem]] v d-molu, KV 626 * 4 litanije * 2 večernice (Vespere) * Oratorij: »Dolžnost prve zapovedi« (1766/67, KV 35) * Oratorij: »La Betulia liberata« (1771, KV 118) * Kantate * Moteti za sopran in orkester, med njimi: ** »Exsultate, jubilate«, KV 164 * 17 cerkvenih sonat * Ave verum corpus (KV 618) === Köchlov seznam Mozartovih del === {{glavni|Köchel-Verzeichnis}} V desetletjih po Mozartovi smrti je bilo več poskusov s strani muzikologov, da bi uredili skladateljeva dela. Šele leta 1862 je [[Ludwig von Köchel]] uspel urediti vsa, označil pa jih je z oznako '''K''' (Köchel) oziroma '''KV''' (Köchel-Verzeichnis). Tako je npr. ''Klavirski koncert v A duru'' večkrat označen preprosto kot »K 488« ali »KV 488«. Seznam je bil šestkrat revidiran. === Glasbene datoteke === {{poslušanja začetek}} <div style="width:500px; height:255px; overflow:auto; border:thin grey solid; padding:5px;"> ;Orkestrska glasba {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 1. Molto allegro.ogg|title=K550|description=Mozartova [[simfonija št. 40 (Mozart)|40. simfonija]], 1. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 2. Andante.ogg|title=K550|description=Mozartova 40. simfonija, 2. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 3. Menuetto, Allegretto-Trio.ogg|title=K550|description=Mozartova 40. simfonija, 3. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Symphony 40 g-moll - 4. Allegro assai.ogg|title=K550|description=Mozartova 40. simfonija, 4. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Don Giovanni - Overtüre.ogg|title=K527|description=Uvertura iz opere Don Juan|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart_Eine_kleine_Nachtmusik_KV525_Satz_4_Rondo.ogg|title=K525|description=[[Mala nočna glasba (Mozart)|Mala nočna glasba]], 4. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Sinfonia Concertante für Violine, Viola und Orchester - 3. Presto.ogg|title=K364|description=Koncertna simfonija v Es-duru, 3. stavek (Presto)|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - Concerto in D for Flute K.314.ladybyron.ogg|title=K314|description=Koncert za flavto v D-duru|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Klarinettenkonzert A-Dur - 1. Allegro.ogg|title=K622|description=Koncert za klarinet v A-duru, 1. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Klarinettenkonzert A-Dur - 2. Adagio.ogg|title=K622|description=Koncert za klarinet v A-duru, 2. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Wolfgang Amadeus Mozart - Klarinettenkonzert A-Dur - 3. Rondo (Allegro).ogg|title=K622|description=Koncert za klarinet v A-duru, 3. stavek|format=[[Ogg]]}} ;Vokalna glasba {{poslušanja predmet|filename=Die Holle Rache.ogg|title=Rondo Alla Turca|title=Der Hölle Rache|description=Arija kraljice noči iz [[Čarobna piščal|Čarobne piščali]]|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 1. dixit dominus.ogg|title=K321, 1. stavek|description=Vesperae de dominica - dixit dominus|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 2. confitebor.ogg|title=K321, 2. stavek|description=Vesperae de dominica - confitebor|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 3. beatus vir.ogg|title=K321, 3. stavek|description=Vesperae de dominica - beatus vir|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 4. laudate pueri.ogg|title=K321, 4. stavek|description=Vesperae de dominica - laudate pueri|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 5. laudate dominum.ogg|title=K321, 5. stavek|description=Vesperae de dominica - laudate dominum|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - vesperae de dominica. 6. magnificat.ogg|title=K321, 6. stavek|description=Vesperae de dominica - magnificat|format=[[Ogg]]}} ;Klavirska glasba {{poslušanja predmet|filename=Rondo Alla Turka.ogg|title=Rondo Alla Turca iz K331|description=Sonata za klavir št. 11 v A-duru, 3. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=K545 allegro.ogg|title=K545, stavek 1|title=K545|description=Sonata za klavir v C-duru, 1. stavek|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Mozart - Violin Sonata No. 26, K. 378, arranged for flute and piano.ogg|title=K378/K317d|description=Sonata za klavir in violino v B-duru (priredba za flavto)|format=[[Ogg]]}} {{Poslušanja konec}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Viri == * {{cite encyclopedia |last=Buch |first=David |year=2017 |encyclopedia=[[Oxford Bibliographies Online|Oxford Bibliographies]]: Music |title=Wolfgang Amadeus Mozart |publisher=[[Oxford University Press]] |location=Oxford |doi=10.1093/OBO/9780199757824-0193 |url=https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/obo-9780199757824/obo-9780199757824-0193.xml |url-access=subscription }}{{subscription required}} * {{cite journal |last=Churgin |first=Bathia |date=1987 |title=Beethoven and Mozart's Requiem: A New Connection |journal=The Journal of Musicology |volume=5 |issue=4 |pages=457–477 |doi=10.2307/763840 |jstor=763840 |url=http://publikationen.ub.uni-frankfurt.de/files/11509/MIN_AD_3_Beeth-Moz19-39.pdf }} * {{cite encyclopedia |last1=Eisen |first1=Cliff |last2=Sadie |first2=Stanley |year=2001 |encyclopedia=[[Grove Music Online]] |title=Mozart, Wolfgang Amadeus |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |doi=10.1093/gmo/9781561592630.article.6002278233 |url-access=subscription |url=https://www.oxfordmusiconline.com/grovemusic/view/10.1093/gmo/9781561592630.001.0001/omo-9781561592630-e-6002278233 }} {{Grove Music subscription}} * {{Cite book | edition = 30. | publisher=[[Penguin Books|Penguin]] | isbn = 978-0-14-102262-8 | last1 = March | first1 = Ivan | last2 = Greenfield | first2 = Edward | last3 = Layton | first3 = Robert | editor-last = Czajkowski | editor-first = Paul | title = Penguin Guide to Compact Discs And DVDs, 2005–2006 | url = https://archive.org/details/penguinguidetoco0000marc_6edi | location = London | year = 2005 | oclc = 416204627 }} * {{navedi knjigo | edition = 1. | publisher = [[HarperCollins]] | isbn = 978-0-06-019046-0 | last = Solomon | first = Maynard | author-link = Maynard Solomon | title = Mozart: A Life | location = New York City | year = 1995 | url = https://archive.org/details/mozartlife00solo | oclc = 31435799 }} == Glej tudi == * [[Mozarteum]] ==Zunanje povezave== {{Commons category|Wolfgang Amadeus Mozart}} {{wikinavedek}} * [http://www.mozarteum.at/en.html Sklad Mozarteum Salzburg] * [http://www.mozartproject.org/compositions/index.html Kronološko tematski katalog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140326132018/http://www.mozartproject.org/compositions/index.html |date=2014-03-26 }} * {{IMDb-ime|0003665|Wolfgang Amadeus Mozart}} * [http://www.classicalmusicdb.com/composers/view/7 Seznam del Wolfganga Amadeusa Mozarta] v ''Classical Music DB'' ===Digitalizirani dokumenti=== *[https://archive.org/search.php?query=Mozart%20AND%20mediatype%3Atexts "Mozart" Titles]; [https://archive.org/search.php?query=creator%3A(Mozart)%20AND%20mediatype%3A(Texts) Mozartova dela] na archive.org *[http://books.google.com/books?as_q=&num=10&lr=&as_brr=3&btnG=Google+Search&as_epq=&as_oq=&as_eq=&as_brr=3&as_pt=ALLTYPES&lr=&as_vt=Mozart+|++Mozarts&as_auth=&as_pub=&as_sub=&as_drrb_is=b&as_minm_is=0&as_miny_is=1700&as_maxm_is=0&as_maxy_is=1940&as_isbn=&as_issn= "Mozart" Titles]; [http://books.google.com/books?lr=&as_brr=3&q=inauthor%3AMozart+-inauthor%3A%22J.+Mozart%22&btnG=Search+Books&as_drrb_is=b&as_minm_is=0&as_miny_is=1756&as_maxm_is=0&as_maxy_is=1930 Mozartova dela] na books.google.com *[http://dme.mozarteum.at/DME/main/index.php?l=2 Digital Mozart Edition] (''Internationale Stiftung Mozarteum'') *{{link language|fr}} [http://gallica.bnf.fr/Search?q=Mozart&p=1&lang=en&ArianeWireRechercheHaut=palette "Mozart" titles] v projektu ''Gallica'' *Iz [[Britanska knjižnica|Britanske knjižnice]] **[http://www.bl.uk/onlinegallery/ttp/mozart/accessible/introduction.html Mozart's Thematic Catalogue] ([http://www.bl.uk/onlinegallery/virtualbooks/detect.html?accessfolder=mozart view with "Turning the Pages"]) **[http://www.bl.uk/onlinegallery/ttp/ttpbooks.html Mozart's Musical Diary] **[http://www.bl.uk/onlinegallery/onlineex/musicmanu/mozart/index.html Background information on Mozart and the Thematic Catalogue] *{{de icon}} [http://www.blb-karlsruhe.de/virt_bib/mozart/ Pisma Leopolda Mozarta in Wolfganga Amadeusa Mozarta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091222083620/http://www.blb-karlsruhe.de/virt_bib/mozart/ |date=2009-12-22 }} (Badische Landesbibliothek) ====Notni zapisi==== *[http://dme.mozarteum.at/DME/nma/start.php?l=2 Partiture] iz [[Neue Mozart-Ausgabe]] (''Internationale Stiftung Mozarteum'') *[http://www.digital-collections.de/index.html?c=autoren_index&l=en&ab=Mozart%2C+Wolfgang+Amadeus Mozartova dela] v digitalni knjižnici Münchenskega centra za digitalizacijo (MDZ) *[https://urresearch.rochester.edu/viewContributorPage.action?personNameId=664 Mozartova dela] v zbirki Univerze v Rochestru {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mozart, Wolfgang Amadeus}} [[Kategorija:Avstrijski skladatelji]] [[Kategorija:Klasicistični skladatelji]] [[Kategorija:Čudežni otroci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Wolfgang Amadeus Mozart| ]] [[Kategorija:Avstrijski prostozidarji]] e2cb67rl3wm79t0ol69r01knrvzeekv 0 5644 6675433 6453208 2026-05-13T18:39:12Z JayCubby 240666 ([[c:GR|GR]]) [[File:030Arab (cropped).jpg]] → [[File:030Arab.jpg]] uncrop 6675433 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = <span style="line-height:1.33em;"><big> المملكة الأردنية الهاشمية </big><br />''Al-Mamlakah al-Urdunniyyah al-Hāšimiyyah''</span> |conventional_long_name = <span style="line-height:1.33em;">Hašemitska kraljevina Jordanija</span> |common_name = Jordanija |common_name2 = Jordanije |image_flag = Flag of Jordan.svg |image_coat = Coat of Arms of Jordan.svg |image_map = LocationJordan.svg |national_anthem = <big> عاش المليك </big><br />''[[As-salam al-malaki al-urdoni]]''{{presledki|2}}<small>([[prečrkovanje|prečrkovano]])¹<br />''Dolgo naj živi kralj''</small> |official_languages = [[arabščina]] |capital = [[Aman]] |latd=31 |latm=57 |latNS=N |longd=35 |longm=56 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = {{nowrap|[[ustavna monarhija]]}} |leader_title1 = [[kralj]] |leader_name1 = [[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II.]] |leader_title2 = [[ministrski predsednik Jordanije|ministrski predsednik]] |leader_name2 = [[Bisher Al-Khasawneh]] |area_km2 = 89.342 |area_rank = 110. |area_magnitude = |area_highest point = Jabal Ramm |area_lowest point = Mrtvo morje |percent_water = 0,6 |population_estimate = 10,407,793 <ref>{{navedi splet|title=Population clock|accessdate=21 May 2019|work=Jordan Department of Statistics|url=http://dosweb.dos.gov.jo/|archive-date=2019-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190818112822/http://dosweb.dos.gov.jo/|url-status=dead}}</ref> |population_estimate_year = 2019 |population_estimate_rank = 86. |population_census = 9,531,712<ref name="census">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/population-stands-around-95-million-including-29-million-guests|title=Population stands at around 9.5 million, including 2.9 million guests|accessdate=12 June 2018|publisher=The Jordan Times|last=Ghazal|first=Mohammad|date=22 January 2016}}</ref> |population_census_year = 2015 |population_density = 114 |population_density_rank = 70. |demonym = Jordanec |GDP_PPP_year = 2018 |GDP_PPP = 93.159 milijarde USD <!--IMF--> |GDP_PPP_rank = 87. |GDP_PPP_per_capita = 9.406 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 86. |HDI_year = 2017 |HDI = {{rast}} 0,735<ref name="HDI">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2017_human_development_report.pdf|title=2017 Human Development Report Summary|date=14 September 2018|accessdate=14 September 2018|publisher=United Nations Development Programme}}{{Dead link|date=April 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |HDI_rank = 95. |HDI_category = <font color="#ffcc00">srednji</font> |Gini = 35,4 |Gini_year = 2011 | Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI|title=Gini index|work=World Bank|accessdate=12 June 2018}}</ref> | Gini_rank = 79. |Gini_category = <font color="#ffcc00">srednji</font> |sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Emirat Transjordanija|Emirate]] | established_date1 = 11. april 1921 |established_event2 = konec mandata [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] v [[Liga narodov|Ligi narodov]] |established_date2 = <br />[[25. maj]] [[1946]] | established_event3 = Ustava | established_date3 = 11. januar 1952 |currency = [[jordanski dinar]] |currency_code = JOD |time_zone = [[UTC]]+2 |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[UTC]]+3 |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.jo]] |calling_code = 962 |ISO_3166-1_alpha2 = JO |ISO_3166-1_alpha3 = JOR |ISO_3166-1_numeric = 400 |sport_code = JOR |vehicle_code = JOR |footnote1 = Hkrati je tudi [[kraljeva himna]]. | official_website = [https://jordan.gov.jo/wps/portal/%5c?lang=en#/ jordan.gov.jo] }} '''Jordanija''' (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn [al.ʔur.dunː]), uradno '''Hašemitska kraljevina Jordanija''' (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية ''Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje''), je [[morje|obmorska]] [[država]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] na vzhodnem bregu reke [[Jordan]]. Na severu meji na [[Sirija|Sirijo]], na severovzhodu na [[Irak]], na vzhodu in jugu na [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]] ter na zahodu na [[Izrael]] in zasedeni [[Zahodni breg]] reke Jordan, kjer meji tudi na [[Mrtvo morje]]. Na jugu ima država pri [[pristanišče|pristaniškem]] [[mesto|mestu]] [[Akaba]] v [[Akabski zaliv|Akabskem zalivu]] 26 kilometrov obale ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]], vendar je drugače zaprta. Jordanija je strateško locirana na križišču Azije, Afrike in Evrope. Glavno mesto [[Aman]] je najbolj naseljeno mesto v državi, pa tudi gospodarsko, politično in kulturno središče države. == Etimologija == Jordanija je ime dobila po reki Jordan, ki tvori večji del severozahodne meje države. Medtem ko je bilo predlagano več teorij o izvoru imena reke, je najverjetneje, da izhaja iz semitske besede ''Yarad'', kar pomeni 'spuščajoč', kar odraža upadanje reke.<ref name="etm1">{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=goq0VWw9rGIC|title= Mercer Dictionary of the Bible|accessdate= 15 June 2018|year= 1990|pages= 466–467, 928|first1= Watson E.|last1= Mills|first2= Roger Aubrey|last2= Bullard|publisher= Mercer University Press|isbn= 9780865543737}}</ref> Večji del območja, ki tvori sodobno Jordanijo, se je v zgodovini imenoval ''[[Transjordanija (regija)|Transjordanija]]'', kar pomeni 'čez Jordan', ki se je uporabljal za označevanje dežel vzhodno od reke. [[Stara zaveza]] omenja območje kot 'drugo stran Jordana'. Zgodnje arabske kronike so reko imenovale ''Al-Urdunn'', kar ustreza semitskemu ''Yarden''. ''Jund Al-Urdunn'' je bil vojno okrožje okoli reke v zgodnji islamski dobi.<ref name="etm2">{{navedi knjigo|url= https://archive.org/details/palestineundermo00lest|title= Palestine Under the Moslems: A Description of Syria and the Holy Land from A. D. 650 To 1500|page= 52|publisher=Alexander P. Watt for the Committee of the Palestine Exploration Fund|first= Guy|last= Le Strange|date= 1890|accessdate= 15 June 2018}}</ref> Kasneje, v času [[Jeruzalemsko kraljestvo|križarskih pohodov]] v začetku drugega tisočletja, je bilo na območju pod imenom ''Oultrejordain'' ustanovljeno gospostvo.<ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=nx4TAQAAIAAJ|title= Crusader Warfare: Muslims, Mongols and the struggle against the Crusades|first= David|last= Nicolle|publisher= Hambledon Continuum|date= 1 November 2007|accessdate= 15 June 2018|page= 118|isbn= 9781847251466}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Jordanije}} === Antično obdobje === [[File:20100923 amman37.JPG|thumb|left|''Kipi 'Ain Ghazal'' (c.7250 pr. n. št.) najden v Amanu, so med najstarejšimi človeškimi kipi, ki so jih kdaj našli.]] Najstarejši dokazi o nastanku [[človečnjaki|človečnjakov]] (''Hominoidea'') v Jordaniji segajo že vsaj 200.000 let v preteklost <ref name="KOJ">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-jfWCgAAQBAJ&pg=PA23|accessdate=16 June 2018|date=8 December 2015|publisher=Princeton University Press|first=Raphael|last=Patai|title=Kingdom of Jordan|pages=23, 32|isbn=9781400877997}}</ref>. Jordanija je bogata s [[paleolitik|paleolitskimi]] (do pred 20.000 leti) ostanki zaradi svoje lege v [[Levant]]u, kjer so se širili hominidi iz Afrike <ref name="chap-paleolithic">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4877|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The First Traces of Man. The Palaeolithic Period (<1.5 million – ca 20,000 years ago)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=94–99}}</ref>. Pretekla okolja so pritegnila različne hominide in v tem obdobju je bilo najdenih več ostankov orodja. Najstarejši dokazi o pridelavi kruha so bili najdeni v 14.500 let starem natufijskem najdišču v severovzhodni Jordanski puščavi. V obdobju neolitika (10.000–4500 pred sedanjostjo) se je zgodil prehod iz lovca nabiralca v ustanavljanje naseljenih kmetijskih vasi. [['Ain Ghazal]], ena takih vasi v današnjem vzhodnem [[Aman]]u, je eno največjih znanih prazgodovinskih naselij na Bližnjem vzhodu. Tam so odkrili desetine mavčnih kipov človeške oblike iz leta 7250 pred našim štetjem ali prej in so med najstarejšimi, ki so jih kdaj našli. [26] Razen običajnih[[bakrena doba|bakrenodobnih]] vasi (4500–3600 pr. n. št.) kot je Tulaylet Ghassul v dolini Jordana <ref>{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4879|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The Refining of Tools. The Epipalaeolithic Period (c 23,000 - 11,600 years ago)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=100–105}}</ref>, je vrsta okroglih kamnitih ograd v vzhodni bazaltni puščavi - katerih namen ostaja negotov - osupnila arheologe. [[File:Mesha Stele (511142469) (cropped).jpg|thumb|right|upright| ''Meševa stela'' (c. 840 pr. n. št.) opisuje slavo Meše, moabskega kralja.]] Utrjena mesta in urbana središča so se prvič pojavila v južnem Levantu že v bronasti dobi (3600–1200 pr. n. št.) <ref name="atlas11">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4885|title=Atlas of Jordan|accessdate=2 July 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The First Cities in Early Bronze Age (3600-2000 BC)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=117–118}}</ref>. Wadi Feynan je postal regijsko središče za pridobivanje [[baker|bakra]], ki so ga v velikem obsegu izkoriščali za pridobivanje [[bron]a. Trgovina in gibanje ljudi na Bližnjem vzhodu je doseglo vrhunec, širila in izpopolnjevala se je civilizacija. Vasi v Transjordaniji so se hitro razširila na območja z zanesljivimi vodnimi viri in kmetijskimi zemljišči. Stari Egipčani so se razširili proti Levantu in obvladovali oba brega reke Jordan. V [[železna doba|železni dobi]] (1200–332 pr. n. št.) po umiku Egipčanov je bila Transjordanija dom kraljestev Ammon, [[Edom]] in [[Moab]]. Govorili so semitske jezike kanaanske skupine in veljajo za plemenska kraljestva in ne države. Ammon je bil na planoti Amana; Moab v visokogorju vzhodno od Mrtvega morja; in Edom na območju okoli Wadi Araba navzdol proti jugu. <ref name="AEM">{{cite conference|first1=Oystein S.|last1=LaBianca|first2=Randall W.|last2=Younker|author-link=|title=The Kingdoms of Ammon, Moab, and Edom: The Archaeology of Society in Late Bronze/Iron Age Transjordan (ca. 1400–500 BCE)|book-title=The Archaeology of Society in the Holy Land|editor=Thomas Levy|page=114|publisher=Leicester University Press|date=1995|location=|url=https://www.academia.edu/744029/The_Kingdoms_of_Ammon_Moab_and_Edom_The_Archaeology_of_Society_in_Late_Bronze_Iron_Age_Transjordan_Ca._1400-500_BCE_|doi=|id =|access-date=16 June 2018}}</ref> Ta transjordanska kraljestva so bila v nenehnem konfliktu s sosednjimi hebrejskimi kraljestvi Izrael in Judeja, osredotočenimi zahodno od reke Jordan, čeprav je bilo znano, da so občasno nadzirali majhne dele vzhodno od reke. Eden od zapisov o tem je [[Meševa stela]], ki jo je moabski kralj Meša postavil leta 840 pred našim štetjem in se hvali z gradbenimi projekti, ki jih je izvedel v Moabu in spominja na njegovo slavo in zmago nad [[Izraelci]] (Hebrejci) <ref name="rollston">{{navedi knjigo|page=54|title=Writing and Literacy in the World of Ancient Israel: Epigraphic Evidence from the Iron Age|url=https://books.google.com/books?id=kx9Uke_IfloC&pg=PA54|accessdate=16 June 2018|first=Chris A.|last=Rollston|year=2010|publisher=Society of Biblical Lit|isbn=9781589831070}}</ref>. Stela je eden najpomembnejših neposrednih poročil svetopisemske zgodovine. Okoli leta 700 pred našim štetjem so kraljestva izkoristila trgovino med Sirijo in Arabijo, ko je [[Asirija#Novoasirsko cesarstvo (1056 - 612 pr. n. št.) |Asirsko cesarstvo]] nadziralo Levant. [[Babilonija#Novobabilonsko cesarstvo (626-539 pr. n. št.) |Babilonci]] so prevzeli cesarstvo po njegovem razpadu leta 627 pr. n. št. Čeprav so kraljestva podprla Babilonce proti Judeji v opustošenju Jeruzalema leta 597 pred našim štetjem, so se desetletje pozneje uprli proti njim. Kraljestva so bila ponižana v vazale in tako ostala pod [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijskim]] in [[Makedonija (kraljestvo) |Helenskim]] cesarstvom <ref name="chap-iron">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/5075|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The Iron Age and the Persian Period (1200-332 BC)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=126–130}}</ref>. Vendar pa so v času rimske vladavine okoli leta 63 pred našim štetjem Amon, Edom in Moab izgubili svoje izrazite identitete in se asimilirali v rimsko kulturo. === Klasično obdobje === [[File:Al Khazneh Petra edit 2 (cropped).jpg|thumb|left|upright|Al-Khazneh v Petri (približno 1. stoletje n. št.) mislijo, da je mavzolej nabatejskega kralja Areta IV.]] Osvajanje [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 332 pred našim štetjem je na Bližnji vzhod uvedlo helenistično kulturo. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pred našim štetjem se je cesarstvo razdelilo med njegove generale in na koncu je bil večji del Transjordanije predmet spora med Ptolemajci s sedežem v Egiptu in Selevkidi s sedežem v Siriji. Nabatejci, nomadski Arabci s sedežem južno od Edoma, so izkoristili boj med dvema grškima silama in uspeli leta 169 pred našim štetjem ustanoviti neodvisno kraljestvo. Nabatejsko kraljestvo je nadziralo velik del trgovskih poti v regiji in se je raztezalo proti jugu ob obali Rdečega morja v puščavo Hedžas, vse do severa do Damaska, ki so ga nadzorovali le kratek čas (85–71 pred našim štetjem). Nabatejci so z nadzorom nad trgovinskimi potmi obogateli in pogosto vzbujali zavist svojih sosedov. {{sfn|Taylor|2001|p=51-70}} [[Petra (Jordanija) |Petra]], neplodna prestolnica Nabatejcev, je cvetela v 1. stoletju našega štetja, saj so jo napajali obsežni vodni namakalni sistemi in kmetijstvo. Bili so tudi nadarjeni rezbarji kamna, ki so v 1. stoletju našega štetja zgradili svojo najbolj dovršeno strukturo, [[Al-Khazneh]]. Verjame se, da gre za mavzolej arabskega nabatejskega kralja Areta IV. <ref name="petra">{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/archaeology-and-history/magazine/2016/01-02/petra/|title=Petra Lost and Found|work=National Geographic|date=2 January 2016|accessdate=8 April 2018}}</ref> Rimske legije pod Pompejem so osvojile velik del Levanta leta 63 pred našim štetjem, s čimer se je začelo obdobje rimske vladavine, ki je trajalo štiri stoletja. Leta 106 je cesar [[Trajan]] neopazno aneksiral Nabatejo in obnovil [[Kraljeva cesta (antična)|Kraljevo cesto]], ki je postala znana kot cesta [[Via Traiana Nova]]. <ref name="roman">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=PVZfx3Y6o5IC&pg=PA573|page=573|title=The Roman Frontier in Central Jordan: Final Report on the Limes Arabicus Project|year=2006|publisher=Dumbarton Oaks|first1=Samuel|last1=Parker|first2=John|last2=Betlyon|accessdate=3 July 2018|isbn=9780884022985}}</ref> Rimljani so grškim mestom Transjordanije – Filadelfija (Aman), Gerasa ([[Džeraš]]), Gedara ([[Umm Qais]]), Pella ([[Tabaqat Fahl]]) in Arbila ([[Irbid]]) in drugim helenističnim mestom v Palestini in južni Siriji dali raven samostojnosti z oblikovanjem ''Dekapolisa'', desemestne lige <ref name="atlas15">{{navedi knjigo|url=https://books.openedition.org/ifpo/4903|title=Atlas of Jordan|accessdate=2 July 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=Roman Arabia|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=155–161}}</ref>. Džeraš je eno najbolje ohranjenih rimskih mest na vzhodu; obiskal ga je celo cesar [[Hadrijan]] med potjo v Palestino. [[File:Jerash 01 (cropped).jpg|thumb|right|Ovalni forum Džeraša (približno 1. stoletje n. št.), ki je bil del desetmestne rimske lige ''Dekapolis''.]] Leta 324 se je [[Rimsko cesarstvo]] razcepilo, Vzhodno rimsko cesarstvo - pozneje imenovano [[Bizantinsko cesarstvo]] - je še naprej nadziralo ali vplivalo na regijo do leta 636 našega štetja. Krščanstvo je postalo legalno v cesarstvu leta 313, uradna državna religija pa leta 390, potem ko je cesar [[Konstantin I. Veliki]] prevzel krščanstvo. Transjordanija je v času Bizanca uspevala, krščanske cerkve so bile zgrajene povsod. [[Cerkev iz Akabe]] v Ayli, ki je bila zgrajena v tem obdobju, velja za prvo namensko krščansko cerkev na svetu <ref>{{navedi splet|url=http://www.guinnessworldrecords.com/world-records/first-purpose-built-church|title=First purpose-built church|accessdate=4 July 2018|publisher=Guinness World Records}}</ref>. [[Umm ar-Rasas]] v južnem Amanu vsebuje vsaj 16 bizantinskih cerkva. Po [[Galilejski potres leta 363|potresu leta 363]] so bile uničile številne strukture v Petri, pojavile so se tudi morske trgovinske poti in Petra je postala zapuščen kraj. [[Sasanidsko cesarstvo]] na vzhodu je postalo rival Bizantincem in pogosta [[Bizantinsko-perzijska vojna |soočenja]] so pripeljala do tega, da so Sasanidi nadzirali nekatere dele regije, vključno s Transjordanijo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=2aTFAgAAQBAJ&pg=PA302|title=The Byzantine-Islamic Transition in Palestine: An Archaeological Approach|accessdate=4 July 2018|date=30 January 2014|first=Gideon|last=Avni|publisher=OUP Oxford|page=302|isbn=9780191507342}}</ref> === Islamsko obdobje === Leta 629, med bitko pri Mu'tahu v današnjem Al Karaku, so Bizantinci in njihovi arabski krščanski pomagači, [[Gasanidi]], preprečili napad muslimanskih sil [[Pravoverni kalifi|Rašidunov]], ki je krenila proti severu proti Levantu iz Hejaza (v današnji Savdski Arabiji) <ref name="Bowersock">{{navedi knjigo|last=Bowersock|first=G. W.|last2=Brown|first2=Peter|last3=Grabar|first3=Oleg|title=Late Antiquity: A guide to the Postclassical World|publisher=Harvard University Press|accessdate=17 June 2018|url=https://books.google.com/books?id=c788wWR_bLwC&pg=PA468|isbn=9780674511736|year=1999|pages=468–469}}</ref>. Bizantinci pa so muslimane leta 636 pred n. št. premagali v odločilni bitki pri [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]]u, severno od Transjordanije. Ta je bila bistveno ozemlje za osvojitev Damaska. Prvemu ali rašidunskem kalifatu so sledili Omajadi (661–750). Pod [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]] je bilo v Transjordaniji zgrajenih več puščavskih [[grad]]ov, med njimi: [[Qasr Amra]], [[Qasr Al-Mshatta]], [[Qasr Al-Kharanah]], [[Qasr Al-Hallabat]] in [[Qasr Azraq]]. Pohod [[Abasidski kalifat |Abasidskega kalifata]] za prevzem Omajadskega se je začel v Transjordaniji. Močan [[potres]] leta 747 naj bi prispeval k porazu Omajadov. Abasidi so prestolnico kalifata preselili iz Damaska v [[Bagdad]]. V času Abasidske vladavine (750–969) se je več arabskih plemen preselilo proti severu in se naselilo v Levantu. Hkrati je rast pomorske trgovine zmanjšala osrednji položaj Transjordanije, območje pa je postajalo vse bolj siromašno. Po propadu Abasidov je Transjordaniji vladal [[Fatimidski kalifat]] (969–1070), nato pa križarsko [[Jeruzalemsko kraljestvo]] (1115–1187).{{sfn|Salibi|1998|p=22}} [[File:Kerak BW 1 (cropped).JPG|thumb|right|Grad Al-Karak (približno 12. stoletje), ki so ga zgradili križarji, pozneje pa so ga razširili muslimanski Ajubidi in mameluki.]] Križarji so zgradili več križarskih gradov kot del gospostva [[Oultrejordain]], vključno z [[grad Montreal|gradom Montreal]] in [[Grad Al-Karak |Al-Karak]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-_NbE5obqRMC|title=Secular Buildings in the Crusader Kingdom of Jerusalem: An Archaeological Gazetteer|page=2|publisher=Cambridge University Press|date=11 December 1997|accessdate=18 June 2018|first1=Denys|last1=Pringle|first2=Denys|last2=Pringle|isbn=9780521460101}}</ref>. Ajubidi so zgradili [[grad Ajlun]] in obnovili starejše gradove, da bi jih uporabili kot vojaške postojanke proti križarjem. Med bitko pri Hattinu (1187) blizu [[Galilejsko jezero|Galilejskega jezera]] (tudi Tiberijsko jezero) severno od Transjordanije so križarji izgubili [[Saladin]]a, ustanovitelja rodbine [[Ajubidi|Ajubidov]] (1187–1260). Vasi v Transjordaniji pod Ajubidi so postale pomembna postajališča za muslimanske romarje, ki so se odpravili v [[Meka|Meko]] in so potovali po poti, ki je povezala Sirijo s Hejazom. [[Mameluki]] (1260–1516) so (1260–1516) uporabljali in razširili več gradov Ajubidov in so Transjordanijo razdelili med provinci Karak in Damask. V naslednjem stoletju je Transjordanija doživel mongolske napade, vendar so jih mameluki na koncu po [[Bitka pri Ajn Džalutu |bitki pri Ain Džalutu]] (1260) zavrnili. <ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-OmCfNI_SxAC&pg=PA11|title=Trade, Travel, and Exploration in the Middle Ages: An Encyclopedia|first1=John|last1=Friedman|first2=Kristen|last2=Figg|publisher=Routledge|date=4 July 2013|accessdate=18 June 2018|page=11|isbn=9781135590949}}</ref> Leta 1516 so sile Osmanskega kalifata osvojile ozemlje mamelukov. Vasi v Transjordaniji so bile v 16. stoletju razmeroma bogate, vendar so bile pozneje opuščene. Kraji so bili za osmanske oblasti izrednega pomena. Posledično je bila prisotnost Osmanov skoraj odsotna in zmanjšana na letne obiske pobiranja davkov. Več arabskih beduinskih plemen se je v Transjordanijo preselilo iz Sirije in Hejaza v prvih treh stoletjih osmanske vladavine, vključno plemena Adwan, Bani Sakhr in Howeitat. Ta plemena so uveljavljala zahteve po različnih delih regije in Transjordanija je tako zapadla v stanje anarhije, ki je trajala vse do 19. stoletja. To je privedlo do kratkotrajne okupacije vahabitskih sil (1803–1812), ultraortodoksnega islamskega gibanja, ki se je pojavilo v Najdu (v sodobni Savdski Arabiji). Ibrahim Paša, sin guvernerja egiptovskega ejaleta na zahtevo osmanskega sultana, je do leta 1818 ukoreninil vahabite. {{sfn|Salibi|1998|p=27-30}} Leta 1833 je Ibrahim paša vzpostavil svojo oblast nad Levantom. Njegova zatiralska politika je leta 1834 pripeljala do neuspešnega kmečkega upora v Palestini. Transjordanski mesti Al-Salt in [[Al-Karak]] so uničile sile Ibrahima paše zaradi zatiranja kmečkih voditeljev uporov. Egipčanska vladavina je bila prisilno končana leta 1841, obnovljena pa je bila osmanska vlada.<ref name="cup">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=AMAbXGQDmDYC&pg=PA31|page=31|title=Frontiers of the State in the Late Ottoman Empire: Transjordan, 1850–1921|accessdate=8 June 2016|date=11 April 2002|publisher=Cambridge University Press|first=Eugene|last=Rogan|isbn=9780521892230}}</ref> [[File:Ajloun Castle 1.jpg|thumb|right|Grad Ajlun (približno 12. stoletje), ki ga je zgradil ajubidski vodja [[Saladin]] za obrambo proti križarjem.]] Šele po kampanji Ibrahima paše je Osmansko cesarstvo poskušalo utrditi svojo prisotnost v sirskem Vilajetu, katerega del je bila tudi Transjordanija. Niz davčnih in zemljiških reform (''Tanzimat'') leta 1864 je prinesel nekaj blaginje kmetijstvu in zapuščenim vasicam, hkrati pa je sprožil povratne učinke na drugih območjih Transjordanije. Muslimanski [[Čerkezi]] in [[Čečeni]], ki so bežali pred ruskim preganjanjem, so iskali zatočišče v Levantu. V Transjordaniji in z osmansko podporo so se leta 1867 Čerkezi najprej naselili v davno zapuščeni okolici Amana, kasneje pa tudi v okoliških vaseh.<ref name="leg">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HRV9AgAAQBAJ&pg=PA14|page=14−15|accessdate=7 June 2016|title=Jordan: A Hashemite Legacy|first=Beverley|last=Milton-Edwards|first2=Peter|last2=Hinchcliffe|publisher=Routledge|date=5 June 2009|isbn=9781134105465}}</ref> Potem ko so osmanske oblasti ustanovile svojo administracijo, naborništvo in strogo davčno politiko, je na območjih, ki so jih nadzorovali, prišlo do uporov. Transjordanska plemena so se uprla (upor Šoubak (1905) in upori Karak (1910)), a bila brutalno zatrta. Gradnja [[Hedžaška železnica|Hedžaške železnice]] leta 1908 - ki se je raztezala po vsej Transjordaniji in povezala Meko s Carigradom - je gospodarsko pomagala prebivalstvu, saj je Transjordanija postala postajališče za romarje. Vendar so vse večje politike turkifikacije in centralizacije, ki jih je sprejelo Osmansko cesarstvo, razočarale Arabce v Levantu. === Sodobnost === {{glavni| Emirat Transjordanija}} [[File:030Arab.jpg|thumb|left|Vojaki arabske vojske pod vodstvom Hašemita, ki so leta 1916 držali zastavo Velikega arabskega upora.]] Štiri stoletja stagnacije med osmansko vladavino so se končala med prvo svetovno vojno z arabskim uporom 1916, ki so ga poganjale dolgotrajne zamere osmanskim oblastem in vse večji arabski nacionalizem. Upor so vodili Hussein, šarif iz Meke in njegovi sinovi [[Abdulah Ibn Husein |Abdulah]], [[Faisal I. Iraški|Faisal]] in Ali, člani [[Hašemiti|hašemitske]] družine iz Hejaza, potomci preroka Mohameda. Na lokalni ravni je upor pridobil podporo transjordanskih plemen, vključno z beduini, Čerkezi in kristjani. Zavezniki prve svetovne vojne, vključno z Veliko Britanijo in Francijo, katerih interesi so se zbližali z Arabci, so nudili podporo. Upor se je začel 5. junija 1916 iz Medine in se širil proti severu, dokler boji niso dosegli Transjordanije v bitki pri Akabi, 6. julija 1917.<ref name="revolt">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C&pg=PA117|page=117|title=World War I: Encyclopedia, Volume 1|publisher=ABC-CLIO|first=Spencer|last=Tucker|year=2005|accessdate=5 July 2018|isbn=9781851094202}}</ref> Upor je dosegel svoj vrhunec, ko je Faisal oktobra 1918 vstopil v Damask in na (Occupied Enemy Territory Administration ) OETA vzhodu ustanovil vojaško upravo, ki jo je vodil arabski narod, kasneje razglašena za Arabsko kraljestvo Sirija, katere del je bila tudi Transjordanija. V tem obdobju je najdaljšo regijo države, vključno Ma'an in Akabo, zahtevalo tudi sosednje kraljestvo Hejaz. Že nastalo Hašemitsko kraljestvo nad Veliko Sirijo se je 24. julija 1920 med bitko pri Maysalunu moralo predati francoskim četam; Francozi so zasedli le severni del Sirskega kraljestva in Transjordanijo zapustili v obdobju interregnum. Arabske težnje niso uspele pridobiti mednarodnega priznanja, predvsem zaradi tajnega [[Sykes-Pickotov sporazum|sporazuma Sykes-Picot]] iz leta 1916, ki je regijo razdelil na francosko in britansko vplivno sfero in [[Balfourjeva deklaracija |Balfourjeve deklaracije]] iz leta 1917, ki je Judom obljubila Palestino. Hašemiti in Arabci so to videli kot izdajo svojih prejšnjih dogovorov z Britanci, vključno z dopisovanjem McMahon-Hussein iz leta 1915, v katerem so Britanci izrazili pripravljenost priznati neodvisnost združene arabske države, ki se razteza od [[Alep]]a do [[Aden, Jemen|Adna]] pod vladavino Hašemitov.<ref name="tell2013">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=XR56Jup9hwwC&pg=PT55|title=The Social and Economic Origins of Monarchy in Jordan|publisher=Springer|first=Tariq Moraiwed|last=Tell|doi=10.1057/9781137015655|accessdate=23 July 2018|date=7 January 2013|isbn=978-1-349-29089-5}}</ref> [[File:The high commissioner's first visit to Transjordan, in Es-Salt..jpg|thumb|left|Prebivalci Al-Salta se zberejo 20. avgusta 1920 med obiskom britanskega visokega komisarja v Transjordaniji.]] Britanski visoki komisar za Palestino in Transjordanijo Herbert Samuel je 21. avgusta 1920 odpotoval v Transjordanijo, da bi se srečal s prebivalci mesta Al-Salt. Tam je izjavil, da bo britanska vlada pomagala pri ustanovitvi lokalnih vlad v Transjordaniji, ki naj bo ločena od Palestine. Britanski uradniki so se 2. septembra v Umm Qaisu srečali s pomembnimi Transjordanci, kjer je major Fitzroy Somerset prejel peticijo, v kateri je zahteval, da neodvisno arabsko vlado v Transjordaniji vodi arabski knez (emir); prodaja zemljišč v Transjordaniji Judom in preprečevanje tamkajšnjega judovskega priseljevanja; da Britanija financira in ustanovi narodno vojsko; in ohraniti prosto trgovino med Transjordanijo in ostalo regijo.<ref name="tj">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HXNnEkLRtSoC&pg=PA35|page=35|title=Nationalist Voices in Jordan: The Street and the State|publisher=University of Texas Press|date=15 September 2009|author=Betty S. Anderson}}</ref> Približno ob istem času je Abdulah, drugi sin šarifa Husseina, prišel 21. novembra 1920 iz Hejaza z vlakom v Ma'an na jugu Transjordanije, da bi unovčil veliko sirsko kraljestvo, ki ga je izgubil njegov brat. Transjordanija je bil takrat v neredu, saj s svojimi nefunkcionalnimi lokalnimi upravami ni obvladala položaja. Abdulah je pridobil zaupanje plemenskih voditeljev, preden so se prepričali v prednosti organizirane vlade. Abdulahovi uspehi so pri Britancih vzbujali zavist, čeprav jim je bilo to v interesu, zato so Abdulaha nenaklonjeno sprejeli za vladarja Transjordanije. Marca 1921 so se Britanci odločili, da to območje dodajo v svoj mandat za Palestino, v katerem bodo izvajali svojo politiko "šarifijanske rešitve", ne da bi uporabili določbe mandata, ki obravnavajo judovsko naselitev. 11. aprila 1921 je bil ustanovljen Transjordanski Emirat z Abdulahom kot emirjem. {{sfn|Salibi|1998|p=93-101}} Septembra 1922 je svet [[Društvo narodov |Društva narodov]] Transjordanijo priznal kot državo po pogojih transjordanskega memoranduma.<ref>{{navedi splet|url=http://www.historynet.com/creating-chaos-lawrence-of-arabia-and-the-1916-arab-revolt.htm|title=Creating Chaos: Lawrence of Arabia and the 1916 Arab Revolt|accessdate=15 October 2015|date=10 August 2010|first=O'Brien|last=Browne|publisher=HistoryNet, LLC.}}</ref><ref>''League of Nations Official Journal'', Nov. 1922, pp. 1188–1189, 1390–1391.</ref> Transjordanija je ostala britanski mandat do leta 1946, vendar je dobila večjo stopnjo avtonomije kot regija zahodno od reke Jordan.<ref name="protectorate">Marjorie M. Whiteman, Digest of International Law, vol. 1, U.S. State Department (Washington, D.C.: U.S. Government Printing Office, 1963) pp 636, 650–652</ref> Prva organizirana vojska v Jordaniji je bila ustanovljena 22. oktobra 1920 in je bila imenovana "Arabska legija". Legija je zrasla s 150 moških leta 1920 na 8000 leta 1946. Mnogo težav je nastalo ob prevzemu oblasti v regiji s strani hašemitskega vodstva. V Transjordaniji je manjše lokalne upora pri Kurah v letih 1921 in 1923 emir Abdulah zatrl s pomočjo britanskih sil. Vahabiti iz Najda so se okrepili in v letih 1922–1924 večkrat napadli južne dele njegovega ozemlja, kar je resno ogrozilo položaj emirja <ref name="modernjordan">{{navedi knjigo|last=Salibi|first=Kamal|accessdate=20 March 2016|title=The Modern History of Jordan |url=https://books.google.com/books?id=7zdi2sCuIh8C&pg=PA104 |date=1998 |publisher=I.B.Tauris |isbn=978-1-86064-331-6 |pages=10, 30, 31, 49, 104}}</ref>. Emir teh napadov ni mogel odvrniti brez pomoči lokalnih beduinskih plemen in Britancev, ki so vzdrževali vojaško oporišče z majhnim odredom RAF blizu Amana. === Po osamosvojitvi === [[File:King Abdullah I of Jordan declaring independence, 25 May 1946.jpg|thumb|right|Kralj Abdullah I je 25. maja 1946 prebral deklaracijo o neodvisnosti.]] Londonska pogodba, ki sta jo 22. marca 1946 podpisala britanska vlada in Transjordanski emir, je priznala neodvisnost Transjordanije po ratifikaciji parlamentov obeh držav.<ref name="FRUS1946">{{navedi knjigo|title=Foreign relations of the United States, 1946. The Near East and Africa, Vol. 7|date=1946|publisher=United States Department of State|pages=794–800|url=http://digital.library.wisc.edu/1711.dl/FRUS.FRUS1946v07|accessdate=13 March 2016}}</ref> 25. maja 1946, na dan, ko je transjordanski parlament ratificiral pogodbo, je ta dvignila status kraljevine pod imenom Hašemitsko kraljestvo Transjordanija, z Abdulahom kot prvim kraljem.<ref>{{navedi knjigo|first=N.H.|last=Aruri|title=Jordan: a study in political development (1921–1965)|accessdate=20 March 2016 |url=https://books.google.com/books?id=GVaG4WGKj9MC&pg=PA90|year=1972|publisher=Springer Netherlands|isbn=978-90-247-1217-5|page=90}}</ref> Ime je bilo skrajšano na Hašemitsko kraljevino Jordanijo 26. aprila 1949. 25. maja se danes praznuje kot državni dan neodvisnosti, državni praznik. Jordanija je postala članica Združenih narodov 14. decembra 1955. 15. maja 1948 je Jordanija kot del arabsko-izraelske vojne napadla Palestino skupaj z drugimi arabskimi državami. Po vojni je Jordanija nadzorovala Zahodni breg in 24. aprila 1950 je Jordanija po konferenci v Jerihu uradno anektirala ta ozemlja. V odgovor so nekatere arabske države zahtevale izgon Jordanije iz Arabske lige. 12. junija 1950 je Arabska liga razglasila, da je aneksija začasen, praktičen ukrep in da Jordanija obdrži ozemlje kot "skrbnik" do prihodnje poravnave. Kralja Abdulaha so leta 1951 v [[mošeja Al Aksa|mošeji Al Aksa]] umorili palestinski militanti in sicer zaradi govoric, da namerava podpisati mirovno pogodbo z Izraelom. Abdulaha je nasledil njegov sin Talal, ki je kmalu zaradi bolezni abdiciral v korist svojega najstarejšega sina [[Husein I. Jordanski|Huseina]]. <ref name="kojt">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-remembers-king-talal|title=Jordan remembers King Talal|publisher=The Jordan Times|accessdate=1 June 2017|date=6 July 2014}}</ref> Talal je leta 1952 ustanovil sodobno ustavo države. Husein se je na prestol povzpel leta 1953 v starosti 17 let. Jordanija je bila v naslednjem obdobju priča veliki politični negotovosti. 1950-ta so bila obdobje političnih preobratov, ko sta naserizem in pan-arabizem zajela arabski svet. 1. marca 1956 je kralj Husein arabiziral poveljstvo vojske z odpustom številnih visokih britanskih častnikov, kar je bilo storjeno z odstranjevanjem preostalega tujega vpliva v državi. Leta 1958 sta Jordanija in sosednji Hašemitski Irak ustanovila Arabsko federacijo kot odgovor na oblikovanje rivalske [[Združena arabska republika|Združene arabske republike]] med Naserjevim Egiptom in Sirijo. Zveza je trajala le šest mesecev, razpadla pa je po tem, ko je iraškega kralja Faisala II. (Husseinov bratranec) 14. julija 1958 odstavil krvavi vojaški udar. <ref name="jejok">{{navedi knjigo|first=Bruce|last=Maddy-Weitzman|chapter=Jordan and Iraq: Efforts at Intra-Hashimite Unity|title=Middle Eastern Studies|pages=65–75|date=3 January 1990|jstor=4283349|publisher= Taylor & Francis, Ltd}}</ref> [[File:Karama aftermath 1.jpg|thumb|right|Kralj Husein je 21. marca 1968 po bitki pri Karamehu preveril zapuščeni izraelski tank.]] Jordanija je podpisala vojaški pakt z Egiptom, tik preden je Izrael začel preventivno stavko po Egiptu, da bi junija 1967 začel [[Šestdnevna vojna|šestdnevno vojno]], kjer sta se Jordanija in Sirija pridružili vojni. Arabske države so bile poražene in Jordanija je izgubila nadzor nad Zahodnim bregom proti Izraelu. Sledila je vojna izčrpavanja z Izraelom, ki je vključevala bitko pri Karamehu leta 1968, kjer so združene sile jordanske vojske in Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) odvrnile izraelski napad na taborišče Karameh na jordanski meji z Zahodnim bregom. Kljub dejstvu, da so bili Palestinci omejeno vpleteni proti izraelskim silam, so dogodki na Karamehu v arabskem svetu pridobili široko prepoznavnost in priznanje. Kot rezultat, je bilo časovno obdobje po bitki priča porastu podpore palestinskim paravojaškim elementom (''fedayein'') znotraj Jordanije iz drugih arabskih držav. Dejavnosti fedayeina so kmalu postale grožnja vladavini Jordanije. Septembra 1970 je jordanska vojska ciljala na fedayein in posledični boji so pripeljali do izgona palestinskih borcev iz različnih skupin PLO v Libanon, v sporu, ki je postal znan kot ''Črni september''.<ref name="Muzaffar Husain Syed, Syed Saud Akhtar, B D Usmani">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=eACqCQAAQBAJ|title=Concise History of Islam|accessdate=15 October 2015|date=24 September 2011|first=Muzaffar Husain|last=Syed|first2=Syed Saud|last2=Akhtar|first3=B D|last3=Usmani |publisher=Vij Books India Pvt Ltd|page=378}}</ref> Leta 1973 sta Egipt in Sirija proti Izraelu vodili [[Jomkipurska vojna|Jomkipursko vojno]], boj pa se je zgodil po črti prekinitve ognja na reki Jordan iz leta 1967. Jordanija je poslala brigado v Sirijo, da bi napadla izraelske enote na sirskem ozemlju, vendar izraelskih sil ni angažirala z jordanskega ozemlja. Na konferenci na vrhu v Rabatu leta 1974 se je Jordanija, skupaj z ostalimi člani arabske lige strinjala, da je PLO »edini zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva«. Nato se je leta 1988 Jordanija odpovedala terjatvam do Zahodnega brega leta. Na konferenci v Madridu 1991 je Jordanija privolila v pogajanja o mirovni pogodbi, ki sta jo sponzorirali ZDA in Sovjetska zveza. Mirovna pogodba med Izraelom in Jordanijo je bila podpisana 26. oktobra 1994. Leta 1997 so izraelski agenti vstopili v Jordanijo s kanadskimi potnimi listi in zastrupili Khaleda Meshala, starejšega vodjo Hamasa. Izrael je priskrbel protistrup proti strupu in izpustil na desetine političnih zapornikov, vključno s šejkom Ahmedom Yassinom, potem ko je kralj Husein zagrozil, da bo razveljavil mirovno pogodbo. [[File:HabisAlMajali&WasfiAlTall.jpg|thumb|right|Vojaški načelnik Habis Majali in premier Wasfi Tal med vojaško parado leta 1970, dve splošno priznani nacionalni osebnosti.]] 7. aprila 1999 se je [[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II.]] ob smrti očeta Huseina povzpel na prestol. Abdulah je začel ekonomsko liberalizacijo, ko je prevzel prestol, njegove reforme pa so privedle do gospodarskega razcveta, ki se je nadaljeval do leta 2008. Abdulahu II. je treba pripisati povečanje tujih naložb, izboljšanje javno-zasebnega partnerstva in zagotavljanje temelje za območje proste trgovine Akaba in cvetočo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) Jordanije. Prav tako je postavil pet drugih posebnih gospodarskih con. Vendar pa je v naslednjih letih jordansko gospodarstvo doživljalo stiske, saj se je spoprijelo z učinki velike recesije in prelivanja iz arabske pomladi. [[Al Kaida]] pod vodstvom [[Abu Musab al-Zarkavi |Abu Musaba al Zarqavija]] je 9. novembra 2005 v Amanu sprožila usklajene eksplozije v treh hotelskih lobijih, v katerih je bilo 60 smrtnih žrtev in 115 ranjenih. Bombe, ki so bile namenjene civilistom, so povzročile veliko ogorčenje pri Jordancih. Napad velja za redek dogodek v državi, jordanska notranja varnost pa se je nato močno izboljšala. Od takrat ni bilo večjih terorističnih napadov. Islamski skrajneži na Abdulaha in Jordanijo gledajo z obnašanjem do mirovne pogodbe države z Izraelom in njegovega odnosa do Zahoda. Arabska pomlad so bili obsežni protesti, ki so v [[Arabski svet|arabskem svetu]] izbruhnili leta 2011 in so zahtevali gospodarske in politične reforme. Mnogi od teh protestov so porušili režime v nekaterih arabskih državah, kar je privedlo do nestabilnosti, ki se je končala z nasilnimi državljanskimi vojnami. V Jordaniji je kot odziv na domače nemire Abdulah zamenjal svojega premierja in uvedel številne reforme, med drugim: reformo ustave in zakone, ki urejajo javne svoboščine in volitve. Proporcionalna zastopanost je bila ponovno vpeljana v jordanski parlament na splošnih volitvah leta 2016, kar bi po njegovem mnenju na koncu pripeljalo do ustanovitve parlamentarne vlade. Jordanija je bila v veliki meri neokrnjena zaradi nasilja, ki je zajelo regijo, kljub prilivu 1,4 milijona sirskih beguncev v državo, ki ji primanjkuje naravnih virov in nastanku [[Islamska država |Islamske države Irak in Levant]] (ISIL). == Geografija == {{glavni| Geografija Jordanije}} [[File:Mountain in Wadi Rum, Jordan.jpg|thumb|left|Zaradi videza Wadi Ruma kot površje Marsa je postal priljubljena filmska in turistična atrakcija.]] Jordanija je strateško na križišču celin Azije, Afrike in Evrope, na območju [[Levant]]a, [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]], zibelke civilizacije. Kraljestvo leži med 29 ° in 34 ° S, ter 34 ° in 40 ° E. Velika je 89.341 kvadratnih kilometrov, med najsevernejšo ([[Umm Qais]]) in najjužnejšo ([[Akaba]]) točko dolga 400 kilometrov. Ta zahodna meja poteka po Jordanskem tektonskem jarku, po katerem teče reka [[Jordan]], jarek pa se preko Mrtvega morja nadaljuje kot Wadi Araba. Zahodno od jarka leži 800 m visok , hribovit in zakrasel [[Zahodni breg]]. Vzhodno je sušna planota z oazami in sezonskimi vodnimi tokovi. Vzhodjordansko hribovje je v severnem delu iz apnencev in dolomitov, južno prevladujejo razčlenjeno površje iz mezozojskih peščenjakov. Najvišja točka je Jabal Umm al Dami s 1854 m nadmorske višine, najnižja pa je Mrtvo morje -420 m, najnižja kopenska točka na zemlji. Proti vzhodu hribovje prehaja v Jordansko puščavo na 600 – 900 m nmv. Večja mesta so zaradi svojih rodovitnih tal in sorazmerno obilnih padavin na severozahodnem delu kraljestva. Sem spadajo [[Irbid]], [[Džeraš]] in [[Zarka]] na severozahodu, glavno mesto [[Aman]] in [[Al-Salt]] na srednjem zahodu ter [[Madaba]], [[Al-Karak]] in [[Akaba]] na jugozahodu. Večji mesti na vzhodnem delu države sta oazni mesti Azrak in Ruvaišed.<ref name="geo">{{navedi knjigo|title=Geo-data: The World Geographical Encyclopedia|pages=281–283|accessdate=10 March 2016|publisher=Gale Research Company|year=2003|first=John|last=McCoy|url=https://books.google.com/books/about/Geo_data.html?id=tVIRAQAAMAAJ|isbn=9780787655815}}</ref> Na zahodu se visokogorsko območje obdelovalnih površin in mediteranski zimzeleni gozd nenadoma spusti v dolino reke Jordan. Razkolna dolina z reko Jordan in [[Mrtvo morje|Mrtvim morjem]] ločuje Jordanijo od [[Izrael]]a. Jordanija ima 26 kilometrov obalne črte v [[Akabski zaliv|Akabskem zalivu]] ob Rdečem morju. Reka [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]], vzhodni pritok [[Jordan]]a, je del meje med Jordanijo in [[Sirija|Sirijo]] (vključno z zasedeno Golansko planoto) proti severu. Ostale meje so oblikovane z več mednarodnimi in lokalnimi sporazumi in ne sledijo dobro opredeljenim naravnim danostim. [[File:Dead sea newspaper.jpg|thumb|right|Mrtvo morje je najnižja točka in najbolj slano vodno telo na zemlji.]] Jordanija ima raznoliko paleto [[habitat]]ov in [[ekosistem]]ov zaradi raznolikih pokrajin in okolij. Leta 1966 je bilo ustanovljeno Kraljevo društvo za varstvo narave za zaščito in upravljanje naravnih virov Jordanije.<ref name="jordan-chm">{{navedi splet|title=The Main Jordanian Ecosystems|url=http://www.jeis.gov.jo/chm/menu_11.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312063256/http://www.jeis.gov.jo/chm/menu_11.html|url-status=dead|archive-date=12 March 2016|website=Jordanian Clearinghouse Mechanism|publisher=Jordanian Ministry of Environment|accessdate=12 March 2016}}</ref> Naravni rezervati so biosferni rezervat Dana, rezervat Azraq Wetland, rezervat divjih živali Shaumari in naravni rezervat Mujib.<ref name="tgjobd">{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/travel/2010/sep/04/jordan-nature-parks-eco-tourism|accessdate=9 April 2016|date=4 September 2010|publisher=The Guardian|title=Jordan's green crusade|first=Gemma|last=Bowes}}</ref> === Podnebje === Podnebje v Jordaniji se zelo razlikuje. Na splošno se dlje od Sredozemlja v notranjosti pojavljajo večji temperaturni kontrasti in manj padavin. Povprečna nadmorska višina države je 812 m. V visokogorju nad [[Dolina reke Jordan|dolino Jordana]], gorah okrog Mrtvega morja in Wadi Arabe ter na jugu Rasa Al Naqaba prevladuje mediteransko podnebje z okoli 300 – 800 mm padavin, medtem ko so vzhodna in severovzhodna območja države sušna puščava (100 – 300 mm padavin). Čeprav puščavski deli kraljestva dosegajo visoke temperature, vročino po navadi umirjata nizka vlaga in dnevni vetrič, noči pa hladne.<ref name="obgjo">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lmPVOL9_r7MC&pg=PA11|title=The Report: Jordan 2011|page=11|publisher=Oxford Business Group|accessdate=18 June 2016|year=2011|isbn=9781907065439}}</ref> Poletja, ki trajajo od maja do septembra, so vroča in suha, temperature pa so med julijem in avgustom v povprečju znašale okoli 32 ° C in včasih presegle 40 ° C. Zima, ki traja od novembra do marca, je razmeroma hladna, temperature v povprečju znašajo okoli 13 ° C. Pozimi so na nekaterih zahodnih višavjih pogoste padavine in občasne snežne.<ref name="majocw">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LbdAnZft2F4C&pg=PA404|page=404|accessdate=14 June 2016|date=21 April 2011|title=Water, Life and Civilisation: Climate, Environment and Society in the Jordan Valley|publisher=Cambridge University Press|first1=Emily|last1=Black|first2=Steven|last2=Mithen|isbn=9781139496674}}</ref> === Ekologija === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Jordanije}} [[File:Ajlun Green.jpg|thumb|Gozd v Ajlunu, severna Jordanija.]] V Jordaniji je bilo zabeleženih več kot 2000 rastlinskih vrst.<ref>{{navedi knjigo|last=Cordova|first=Carlos E.|title=Millennial Landscape Change in Jordan: Geoarchaeology and Cultural Ecology |url=https://books.google.com/books?id=1eWaveyEIlcC&pg=PA47 |year=2007 |publisher=University of Arizona Press |isbn=978-0-8165-2554-6 |pages=47–55|accessdate=15 June 2016}}</ref> Številne cvetoče rastline cvetijo spomladi po zimskem deževju, vrsta vegetacije pa je v veliki meri odvisna od ravni padavin. Gorske regije na severozahodu so odete v gozdove, na jugu in vzhodu pa vegetacija postane bolj grmičasta in prehaja v stepsko rastje.<ref>{{navedi knjigo|author1=Mallon, David P.|author2=Kingswood, Steven Charles|title=Antelopes: North Africa, the Middle East, and Asia |url=https://books.google.com/books?id=uFo03Nd2oj8C&pg=PA103 |year=2001 |publisher=IUCN |isbn=978-2-8317-0594-1 |pages=103–104 |accessdate=31 August 2016}}</ref> Gozdovi pokrivajo 1500 km², manj kot 2 % Jordanije, zaradi česar je Jordanija med najmanj gozdnatimi državami na svetu. Rastlinske vrste in rodovi so: alepski bor (''Pinus halepensis''), ''Sarcopoterium'', ''Salvia dominica'', črni iris (''Iris chrysographes''), [[Tamariša]], ščirovka ''Anabasis'', ''Artemisia arborescens'', [[akacija]], [[Vednozelena cipresa]] in feničanski brin (''Juniperus phoenicea''). Gorske regije na severozahodu so odete v naravne gozdove [[bor (drevo)|bora]], listopadnega [[hrast]]a, [[črničevje]], [[pistacija|pistacije]] in divjih [[oljka|oljk]]. Med sesalci in plazilci so med drugim tudi dolgouhi jež (''Hemiechinus auritus)''), koza ''Capra nubiana'', [[divja svinja]], [[damjak]], arabski volk (''Canis lupus arabs''), puščavski varan (''Varanus griseus''), medarski jazbec (''Mellivora capensis''), kuščarji, [[karakal]], zlati šakal (''Canis aureus'') in [[srna]]. Ptice so: [[siva vrana]], [[šoja]], golouhi jastreb (''Torgos tracheliotos''), puščavski sokol (''Falco peregrinus pelegrinoides''), [[smrdokavra]], sova ''Bubo ascalaphus'', [[kukavica]], izraelski rdečeperutec (''Onychognathus tristramii''), palestinski medoses (''Cinnyris osea''), puščavski škrlatec (''Carpodacus synoicus''), [[južna postovka]], domača vrana (''Corvus splendens'') in ''Pycnonotus xanthopygos''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rscn.org.jo/content/mujib-biosphere-reserve-1 |title=Mujib Biosphere Reserve |publisher=Royal Society for the Conservation of Nature |accessdate=19 December 2015 |archive-date=2018-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181020155345/http://www.rscn.org.jo/content/mujib-biosphere-reserve-1 |url-status=dead }}</ref> === Največja mesta === {{Largest cities | name = Največja mesta Jordanije | country = Jordanija | list_by_pop = | class = nav | stat_ref = [http://www.citypopulation.de/Jordan.html ] | div_name = Pokrajina | div_link = |city_1 = Aman |div_1 = Aman (pokrajina) |pop_1 = 1,349,260 |img_1 = Amman.jpg |city_2 = Zarka |div_2 = Zarqa (pokrajina) |pop_2 = 502,900 |img_2 = Qurtobah, Az-Zarqa, Jordan - panoramio (3).jpg |city_3 = Irbid |div_3 = Irbid (pokrajina) |pop_3 = 313,800 |img_3 = Irbid1.jpg |city_4 = Ruseifa |div_4 = Zarqa (pokrajina) |pop_4 = 289,800 |img_4 = Ameriyya District-Russeifa10.jpg |city_5 = Al Quwaysimah |div_5 = Amman (pokrajina) |pop_5 = 176,400 |img_5 = |city_6 = Wadi as-Ser |div_6 = Aman (pokrajina) |pop_6 = 158,900 |img_6 = |city_7 = Tilā' al-'Alī |div_7 = Aman (pokrajina) |pop_7 = 147,400 |img_7 = |city_8 = Ajlun |div_8 = Ajlun (pokrajina) |pop_8 = 125,000 |img_8 = |city_9 = Akaba |div_9 = Akaba (pokrajina) |pop_9 = 111,600 |img_9 = Aqaba1.jpg |city_10 = Khuraybat as-Sūq |div_10 = Aman (pokrajina) |pop_10 = 110,600 |img_10 = }} === Administrativne enote === Prva enota v Jordaniji je ''muhafazah'' (arabsko محافظة / ''muḥāfaẓa'') ali pokrajina. Te so razdeljene na ''liwa'' ali okrožja, ki so pogosto nadalje razdeljena na ''qda'' ali pod-okrožja. Nadzor vsake upravne enote je v upravnem središču, znanem kot ''nahia''.<ref name="Muni">{{navedi splet|title=Annex B: Analysis of the municipal sector |work=Third Tourism Development Project, Secondary Cities Revitalization Study |date=24 May 2005 |page=4 |publisher=Ministry of Antiquities and Tourism, Hashemite Kingdom of Jordan |url=http://www.mota.gov.jo/Documents/Municipal_sector.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419052114/http://mota.gov.jo/Documents/Municipal_sector.pdf |archive-date=19 April 2016 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Jordan, administrative divisions - de - colored.svg|thumb|350px|Jordanske pokrajine]] <div class="left"> {|class="wikitable" |- ! !! Pokrajina !! Upravno središče !! Št. prebivalcev |- !colspan="5"|Severna regija |- |1 ||[[Irbid (pokrajina)|Irbid]] ||[[Irbid]] ||1.770.158 |- |2 ||[[Ajlun (pokrajina)|Ajlun]] ||[[Ajlun]] ||176.080 |- |3 ||[[Džeraš (pokrajina)|Džeraš]] ||[[Džeraš]] ||237.059 |- |4 ||[[Mafraq (pokrajina)|Mafraq]] ||[[Mafraq]] ||549.948 |- !colspan="5"|Centralna regija |- |5 ||[[Balqa (pokrajina)|Balqa]] ||[[Al-Salt]] ||491.709 |- |6 ||[[Madaba (pokrajina)|Madaba]] ||[[Madaba]] ||189.192 |- |7 ||[[Aman (pokrajina)|Aman]] ||[[Aman]] ||4.007.256 |- |8 ||[[Zarka (pokrajina)|Zarka]] ||[[Zarka]] ||1.364.878 |- !colspan="5"|Južna regija |- |9 ||[[Karak (pokrajina)|Karak]] ||[[Al-Karak]] ||316.629 |- |10 ||[[Tafilah (pokrajina)|Tafila]] ||[[Tafila]] ||96.291 |- |11 ||[[Ma'an (pokrajina)|Ma'an]] ||[[Ma'an]] ||144.083 |- |12 ||[[Akqaba (pokrajina)|Akaba]] ||[[Akaba]] ||188.160 |} </div> == Gospodarstvo == [[File:Jordan Export Treemap.jpg|thumb|upright=1.35|Predstavitev izvoza Jordanije.]] Jordanijo Svetovna banka uvršča med države "zgornjega in srednjega dohodka".<ref name="data.worldbank.org">{{navedi splet |url=http://data.worldbank.org/country/jordan|title=Jordan Data |publisher=World Bank|accessdate=14 June 2016}}</ref> Vendar približno 14,4 % prebivalstva dolgoročno živi pod nacionalno mejo revščine (leta 2010), skoraj tretjina pa je padla pod državno mejo revščine v določenem času leta - znana kot prehodna revščina. Gospodarstvo, ki se ponaša z 39.453 milijardami dolarjev (leta 2016), je med letoma 2004 in 2008 raslo po povprečni stopnji 8 % na leto in približno 2,6 % 2010 naprej. BDP na prebivalca se je v 1970-ih povečal za 351 %, v 1980-ih padel za 30 %, v 1990-ih pa se je povečal za 36 % - trenutno na 40.406 USD na prebivalca s pariteto kupne moči. <ref>{{navedi splet |author1=International Monetary Fund. Fiscal Affairs Dept |title=Jordan : Technical Assistance Report-Public Investment Management Assessment (PIMA) |url=https://www.imf.org/en/Publications/CR/Issues/2017/12/18/Jordan-Technical-Assistance-Report-Public-Investment-Management-Assessment-PIMA-45461 |website=IMF |language=en}}</ref> Jordansko gospodarstvo je eno najmanjših gospodarstev v regiji, prebivalstvo države pa trpi zaradi relativno visokih stopenj brezposelnosti in revščine. Jordansko gospodarstvo je razmeroma dobro razpršeno. Trgovina in finance skupaj predstavljajo skoraj tretjino BDP; prevoz in komunikacije, gospodarske javne službe in gradbeništvo predstavljajo petino, rudarstvo in proizvodnja pa skoraj petino. Kljub načrtom za širitev zasebnega sektorja država ostaja prevladujoča sila v jordanskem gospodarstvu.. Čista uradna razvojna pomoč Jordaniji je leta 2009 znašala 761 milijonov USD; po mnenju vlade je bilo približno dve tretjini teh sredstev dodeljenih kot donacije, od tega polovica neposredna proračunska podpora.<ref name=oecd-jord>{{navedi splet |title=Jordan |url=http://www.oecd.org/dac/aideffectiveness/Jordan%203.pdf |date=2012|accessdate=20 March 2016|publisher=OECD}}</ref> Uradna valuta je jordanski dinar, ki je vezan na posebne pravice črpanja MDS-ja, kar ustreza tečaju 1 USD 0,709 din ali približno 1 din 1,41044 dolarja.<ref>{{navedi splet|accessdate=20 March 2016|title=Exchange Rate Fluctuations|url=http://www.pmu.gov.jo/FinanceExcahngeratefulc.htm|publisher=Programme Management Unit |archiveurl=https://web.archive.org/web/20040719135641/http://www.pmu.gov.jo/FinanceExcahngeratefulc.htm|date=1 February 2004|archivedate=19 July 2004}}</ref> Leta 2000 se je Jordanija pridružila Svetovni trgovinski organizaciji in podpisala sporazum o prosti trgovini med Jordanijo in ZDA, s čimer je postala prva arabska država, ki je sklenila sporazum o prosti trgovini z Združenimi državami. Jordanija ima napreden status z EU, kar je olajšalo večji dostop do izvoza na evropske trge. Zaradi počasne gospodarske rasti, visokih subvencij za energijo in hrano ter napihnjene delovne sile v javnem sektorju Jordanija običajno porabi letni proračunski primanjkljaj. [[File:Jamal Abdul Nasser Circle Amman Jordan.jpg|thumb|right|Pogled na del prestolnice Aman.]] Velika recesija in nemiri, ki jih je povzročila arabska pomlad, so znižali rast BDP Jordanije, kar je škodilo trgovini, industriji, gradbeništvu in turizmu. Prihodi turistov so se od leta 2011 močno zmanjšali.<ref name=ftharsh>{{navedi splet |accessdate=20 March 2016|title=Harsh blow to Jordanian economy |url=http://www.ft.com/cms/s/0/7c904b80-a1a8-11e0-b9f9-00144feabdc0.html#axzz2Ii3L4rS7 |publisher=Financial Times|date=28 June 2011}}{{subscription required}}</ref> Od leta 2011 so plinovod za zemeljski plin na Sinaju, ki oskrbuje Jordanija iz Egipta, 32-krat napadle skupine Islamske države. Jordanija je imel izgube za več milijard dolarjev, ker je moral nadomestiti dražja olja s težkimi gorivi za proizvodnjo električne energije. Novembra 2012 je vlada znižala subvencije za gorivo in s tem povečala svojo ceno. Pozneje razveljavljena odločba je povzročila velike proteste po vsej državi. Jordanski skupni zunanji dolg je v letu 2011 znašal 19 milijard dolarjev, kar predstavlja 60 % njegovega BDP. Leta 2016 je dolg dosegel 35,1 milijarde USD, kar predstavlja 93 % njegovega BDP. To znatno povečanje se pripisuje učinkom regionalne nestabilnosti, ki povzročajo: zmanjšanje turistične dejavnosti, zmanjšane tuje naložbe, povečani vojaški izdatki, napadi na egiptovski plinovod, propad trgovine z Irakom in Sirijo, stroški nastanitve sirskih beguncev in nakopičene obresti iz posojil. Po podatkih Svetovne banke so sirski begunci Jordanijo stali več kot 2,5 milijarde ameriških dolarjev na leto, kar predstavlja 6 % BDP in 25 % vladnih letnih prihodkov. Tuja pomoč krije le majhen del teh stroškov, 63 % vseh stroškov krije Jordanija. Vlada je sprejela program varčevanja, katerega cilj je do leta 2021 Jordanski delež dolga v BDP zmanjšati na 77 %. Program je uspel preprečiti, da bi se dolg v letu 2018 dvignil nad 95 %.<ref>{{navedi splet|url=http://carnegieendowment.org/sada/75865|title=Slowing Jordan’s Slide Into Debt|accessdate=31 May 2018|date=22 March 2018|work=Kirk Sowell|publisher=Carnegie}}</ref> Delež dobro izobraženih in kvalificiranih delavcev v Jordaniji je s sorazmerno sodobnim izobraževalnim sistemom med najvišjimi v regiji v sektorjih, kot sta IKT in industrija. To je pritegnilo velike tuje naložbe v Jordanijo in državi omogočilo izvoz delovne sile v države Perzijskega zaliva. Tokovi nakazil v Jordanijo so se hitro povečevali, zlasti konec 1970-ih in 1980-ih in ostajajo pomemben vir zunanjega financiranja.<ref>Al-Assaf, G. and Al-Malki, A., (2014), Modelling the Macroeconomic Determinants of Workers' Remittances: The Case of Jordan, International Journal of Economics and Financial Issues, Vol. 4, issue 3, p.&nbsp;514–526.</ref> Nakazila jordanskih izseljencev so v letu 2015 znašala 3,8 milijarde ameriških dolarjev, kar je opazno povečanje zneskov prenosov v primerjavi z letom 2014, kjer so nakazila presegla 3,66 milijarde USD, s čimer je Jordanija na četrtem največjem prejemniku v regiji. === Promet === Jordanija je bila glede na indeks gospodarske konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma 2010 na 35. mestu najboljše infrastrukture na svetu, ki je ena najvišjih uvrstitev v svetu v razvoju. Ta visok infrastrukturni razvoj je bil potreben zaradi tranzitne lege države za blago in storitve v Palestino in Irak. Palestinci uporabljajo Jordanijo kot tranzitno državo zaradi izraelskih omejitev, Iračani pa zaradi nestabilnosti v Iraku.<ref name="www3.weforum.org">{{navedi splet |url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2010-11.pdf|title=The Global Competitiveness Report 2010–2011|publisher=World Economic Forum |accessdate=7 January 2016}}</ref> Po podatkih jordanskega ministrstva za javna dela in stanovanja je jordansko cestno omrežje do leta 2011 obsegalo 2878 km glavnih cest, 2592 km podeželskih cest in 1733 km stranskih cest. Hedžaška železnica, zgrajena v času Osmanskega cesarstva, ki se razprostira od Damaska do Meke, bo služila kot osnova za prihodnje načrte širitve železnic. Trenutno se uporablja predvsem za prevoz blaga, potniškega prometa je malo. Nacionalni železniški projekt trenutno preučuje študije in išče sredstva za financiranje. Jordanija ima tri komercialna letališča, vsa prejemajo in odpošiljajo mednarodne lete. Dve sta v Amanu, tretje pa v Aqabi, mednarodno letališče kralja Huseina. Civilno letališče Aman služi več regionalnim in čarterskim letom, medtem ko je mednarodno letališče kraljice Alie največje mednarodno letališče v Jordaniji in je središče letalskega prevoznika Royal Jordanian Airlines. Širitev mednarodnega letališča kraljice Alie je bila končana leta 2013, novi terminali pa so stali 700 milijonov dolarjev in bodo letno prejeli več kot 16 milijonov potnikov. Zdaj velja za najsodobnejše letališče in je bilo v letih 2014 in 2015 s pomočjo raziskave letaliških storitev za kakovost letališč (ASQ), in je leta 2014 prejelo priznanje kot »najboljše letališče po regijah: Bližnji vzhod«.<ref>{{navedi novice|title=QAIA maintains ranking as best airport in Middle East|accessdate=1 March 2016|date=1 March 2016|publisher=The Jordan Times|url=http://www.jordantimes.com/news/local/qaia-maintains-ranking-best-airport-middle-east|first=Mohammad|last=Ghazal}}</ref> Luka Aqaba je edino pristanišče v Jordaniji. Leta 2006 jo je Lloyd's List razvrstilo kot »najboljši kontejnerski terminal« na Bližnjem vzhodu. Pristanišče je bilo izbrano zaradi tega, ker je tranzitno tovorno pristanišče za druge sosednje države, njegova lokacija med štirimi državami in tremi celinami je izjemen prehod za lokalni trg in za izboljšave, ki so mu bili priča nedavno.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arabiansupplychain.com/article-76-top-10-middle-east-ports/4/#.UNdNYLRVjR0|title=Top 10 Middle East Ports|publisher=Arabian Supply Chain|date=31 October 2006|accessdate=31 December 2015}}</ref> === Turizem === [[File: Bethany (5).JPG|thumb|left|Razvaline Al-Maghtas na jordanski strani reke Jordan, za katere mnogi verjamejo, da je bil tukaj krščen Jezus in služba Janeza Krstnika.]] Turistični sektor velja za temeljni kamen gospodarstva in je velik vir zaposlovanja, trde valute in gospodarske rasti. Leta 2010 je bilo v Jordaniji 8 milijonov obiskovalcev. Večina turistov, ki prihajajo v Jordanijo, je iz evropskih in arabskih držav. Turistični sektor v Jordaniji je močno prizadet zaradi regionalnih pretresov. Najnovejši udarec turističnega sektorja je povzročila Arabska pomlad, ki je prestrašila turiste iz celotne regije. Jordanija je med letoma 2010 in 2016. doživela 70-odstotno zmanjšanje števila turistov. Turistične številke so se začele obnavljati od leta 2017. Po podatkih ministrstva za turizem in starine je v Jordaniji približno 100.000 arheoloških in turističnih najdišč.<ref>{{navedi novice|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-home-more-100000-archaeological-tourist-sites%E2%80%99|accessdate=9 April 2016|date=4 March 2014|publisher=The Jordan Times|title=Jordan home to more than 100,000 archaeological, tourist sites|agency=Petra}}</ref> Zelo dobro ohranjeni zgodovinski mesti sta [[Petra (Jordanija)|Petra]] in [[Džeraš]], nekdanja najpopularnejša turistična znamenitost Jordana in ikona kraljestva. Jordanija je del Svete dežele in ima več svetopisemskih znamenitosti, ki privabljajo romarje. Biblijska mesta so: [[Al-Maghtas]] - tradicionalno mesto Jezusovega krsta, [[gora Nebo]], [[Umm ar-Rasas]], [[Madaba]] in [[Machaerus]]. Islamska mesta so svetišča spremljevalcev preroka Mohameda, kot so 'Abd Allah ibn Rawahah, Zayd ibn Harithah in Muadh ibn Jabal. [[Grad Ajlun]], ki ga je med vojnami s križarji zgradil muslimanski ajubidski voditelj [[Saladin]] v 12. stoletju našega štetja, je tudi priljubljena turistična znamenitost. [[File: Dana Reserve 07.jpg|thumb|left|Biosferni rezervat Dana v južni Jordaniji leži ob ''Jordanski poti'', pohodniški poti, ki pridobiva na priljubljenosti]] Doline, kot je Wadi Mujib in pohodniške poti v različnih delih države privabljajo pustolovce. Poleg tega je obalna rekreacija prisotna na obalah Aqabe in Mrtvega morja prek več mednarodnih letovišč. Leta 2015 je bila ustanovljena ''Jordan Trail'', 650 km dolga pohodniška pot, ki se razteza preko celotne države od severa do juga in prečka številne znamenitosti Jordanije. Cilj poti je oživiti jordanski turistični sektor. Jordanija je največja destinacija medicinskega turizma v regiji, kot jo je ocenila Svetovna banka in peta na svetu <ref name=" Ha'aretz medical">{{navedi novice|url=http://www.haaretz.com/news/jordan-launches-medical-tourism-advertising-campaign-in-u-s-1.279922|title=Jordan launches medical tourism advertising campaign in U.S. |publisher=Ha'aretz|accessdate=16 June 2016|date=13 July 2009|agency=The Associated Press}}</ref>. Večina bolnikov prihaja iz Jemna, Libije in Sirije zaradi trajajočih državljanskih vojn v teh državah. Jordanski zdravniki in zdravstveno osebje so z leti pridobili primere z različnih konfliktnih območij v regiji. Jordanija je tudi središče naravnih načinov zdravljenja v [[Vroči izviri Ma'in|vročih izvirih Ma'in]] in v Mrtvem morju. Mrtvo morje pogosto opisujejo kot 'naravno zdravilišče'. Vsebuje 10-krat več soli kot povprečen ocean, zaradi česar se ni mogoče potopiti. Visoka koncentracija Mrtvega morja je dokazana kot terapevtska za številne kožne bolezni. Edinstvenost tega jezera pritegne več jordanskih in tujih turistov, kar je spodbudilo naložbe v hotelski sektor na tem območju. === Naravni viri === Jordanija je druga najrevnejša država na svetu glede na vodnih virov na prebivalca, pomanjkanje vodnih virov pa je poslabšal priliv še sirskih beguncev. Voda iz vodonosnika Disi in deset glavnih jezov je v preteklosti igrala veliko vlogo pri zagotavljanju potrebe Jordanije po sladki vodi. Jez Jawa na severovzhodu Jordanije, ki sega v 4. tisočletje pred našim štetjem, je najstarejši jez na svetu <ref>Günther Garbrecht: "Wasserspeicher (Talsperren) in der Antike", ''Antike Welt'', 2nd special edition: ''Antiker Wasserbau'' (1986), pp.51–64 (52)</ref>. Mrtvo morje se umika z alarmantno hitrostjo. Za zmanjšanje recesije, ki so jo začele povzročati vrtače, je bilo predlaganih več kanalov in cevovodov. Projekt prenosa vode med Rdečim in Mrtvim morjem, ki ga bo izvedla Jordanija, bo oskrbel z vodo državo in Izrael in Palestino, slanico pa pripeljal do Mrtvega morja, da bi stabilizirali nivo. Prva faza projekta naj bi se začela leta 2019 in končala leta 2021.<ref name="JT">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/5-alliances-shortlisted-execute-red-dead%E2%80%99s-phase-i|title=5 alliances shortlisted to execute Red-Dead’s phase I|accessdate=3 December 2016|date=27 November 2016|publisher=The Jordan Times}}</ref> [[File:Aqaba Railway Corporation BW 1.JPG|thumb|Vlak s fosfati na postaji Ram.]] Zemeljski plin so odkrili v Jordaniji leta 1987, vendar je bila ocenjena velikost rezerv približno 230 milijard kubičnih metrov, kar je majhna količina v primerjavi z njegovimi sosedami bogatimi z nafto. Polje Risha, v vzhodni puščavi ob iraški meji, proizvede skoraj 35 milijonov kubičnih metrov plina na dan, ki ga pošljejo v bližnjo elektrarno, da ustvari majhno količino jordanskih potreb po električni energiji. Za ostalo potrebo po elektriki se uvaža nafta. Regionalna nestabilnost je skozi desetletja ustavila oskrbo z nafto in plinom v kraljestvo iz različnih virov, kar je povzročilo izgube več milijard dolarjev. Jordanija je leta 2012 v Aqabi zgradila pristanišče za [[utekočinjeni zemeljski plin]], da bi začasno nadomestila oskrbo, hkrati pa je oblikovala strategijo za racionalizacijo porabe energije in diverzifikacijo njenih virov energije. Jordanija ima 330 sončnih dni na leto, hitrost vetra pa v gorskih območjih doseže več kot 7 m / s, zato so se obnovljivi viri energije izkazali za obetaven sektor. Kralj Abdullah je leta 2010 odprl obsežne projekte obnovljivih virov energije, vključno z: vetrno elektrarno Tafila z močjo 117 MW, 53 MW Shams Ma'an in sončnimi elektrarnmi Quweira s 103 MW, načrtovanih je bilo še več projektov. Do začetka leta 2019 so poročali, da je bilo dokončanih več kot 1090 MW projektov obnovljivih virov energije, ki so prispevali k 8 % jordanske električne energije v primerjavi s 3 % v letu 2011, 92 % pa je bilo proizvedene iz plina. Jordanija ima 5. največje rezerve [[nafta|nafte]] iz skrilavca na svetu, ki bi jih bilo mogoče komercialno izkoriščati v osrednjih in severozahodnih regijah države. Uradne številke ocenjujejo, da so zaloge nafte iz skrilavca več kot 70 milijard ton. Pridobivanje je bilo zaradi tehnoloških težav in sorazmerno višjih stroškov, odloženo za nekaj let. Vlada je premagala težave in leta 2017 postavila osnove za elektrarno Attarat, ki je odvisna od 2,2 milijarde ameriških dolarjev in naj bi po dokončanju leta 2020 proizvedla 470 MW. Jordanija želi tudi izkoristiti svoje velike rezerve urana z uporabo jedrske energije. Prvotni načrt je vključeval gradnjo dveh reaktorjev z močjo 1000 MW, vendar je bil zaradi finančnih omejitev razrezan. Trenutno državna komisija za atomsko energijo namesto tega razmišlja o gradnji majhnih modularnih reaktorjev, katerih zmogljivosti se gibljejo pod 500 MW in lahko z [[Razsoljevanje |razsoljevanjem]] zagotovijo nove vodne vire. Leta 2018 je Komisija sporočila, da se je Jordanija pogovarjala z več podjetji za izgradnjo prve komercialne jedrske elektrarne, reaktorja s hlajenjem s helijem, ki naj bi bil dokončan do leta 2025. Rudniki [[fosfat]]a na jugu so postavili Jordanijo med največje proizvajalce in izvoznike minerala na svetu.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yQb4l-C9zs0C&pg=PA64|page=64|title=Economic Policy and Performance in the Arab World|accessdate=15 June 2016|first=Paul|last=Rivlin|publisher=Lynne Rienner Publishers|year=2001|isbn=9781555879327}}</ref> Pomembno je pridobivanje kalijeve soli iz Mrtvega morja, tam pridobivajo tudi [[sol|kuhinjsko sol]] in [[brom]]. === Industrija === [[File:Aqaba.jpg|thumb|Drog z zastavo v Akabi v najjužnejšem mestu, edini izhod na morje v Jordaniji.]] Jordanski dobro razvit industrijski sektor, ki vključuje rudarstvo, proizvodnjo, gradbeništvo in je v letu 2004 predstavljal približno 26 % BDP (proizvodnja 16,2 %; gradbeništvo 4,6 % in rudarstvo 3,1 %). Glavni industrijski proizvodi so pepelika, fosfati, cement, oblačila in umetna gnojila. Najbolj obetaven segment tega sektorja je gradbeništvo. Podjetje Petra Engineering Industries, ki velja za enega glavnih stebrov jordanske industrije, je pridobil mednarodno prepoznavnost s klimatskimi napravami, ki so dosegle NASA. Jordanija danes velja za vodilnega proizvajalca zdravil v regiji MENA, ki ga vodi jordansko farmacevtsko podjetje Hikma. == Demografija == Popis iz leta 2015 je pokazal, da je bilo v Jordaniji 9.531.712 prebivalcev (ženske: 47%; moški: 53%). Približno 2,9 milijona (30 %) je bilo nedržavljanov, med njimi tudi begunci in nezakoniti priseljenci. Leta 2015 je bilo v Jordaniji 1.977.534 gospodinjstev, v povprečju pa je bilo 4,8 osebe na gospodinjstvo. Glavno mesto in največje mesto Jordanije je Aman, ki je eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na svetu in eno najsodobnejših v arabskem svetu. Leta 1946 je bilo prebivalstvo Amana 65 754, do leta 2015 pa je preseglo 4 milijone. Arabci predstavljajo približno 98 % prebivalstva. Preostalih 2% sestavljajo večinoma prebivalci Kavkaza, vključno z Čerkezi, Armenci in Čečeni, skupaj z manjšimi manjšinami. Približno 84,1 % prebivalstva živi v mestnih območjih. === Imigranti in begunci === V Jordaniji je od decembra 2016 dom 2.175.491 palestinskih beguncev; večina od njih, vendar ne vsi, je dobila jordansko državljanstvo. Prvi val palestinskih beguncev je prišel med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 in dosegel svoj vrhunec v šestdnevni vojni leta 1967 in zalivski 1990. V preteklosti je Jordanija številnim palestinskim beguncem dala državljanstvo, v zadnjem času pa se jordansko državljanstvo dobi le v redkih primerih. 370.000 teh Palestincev živi v begunskih taboriščih UNRWA. Po zajetju Zahodnega brega s strani Izraela leta 1967 je Jordanija preklicala državljanstvo več tisoč Palestincem, da bi preprečila vsak poskus trajne naselitve z Zahodnega brega v Jordanijo. Palestincem na Zahodnem bregu z družino v Jordaniji ali z jordanskim državljanstvom so bili izdani rumeni kartoni, ki jim zagotavljajo vse pravice jordanskega državljanstva na zahtevo. [[File:An Aerial View of the Za'atri Refugee Camp.jpg|thumb|left|Pogled iz zraka na del begunskega taborišča Zaatari, v katerem živi 80.000 sirskih beguncev.]] Do 1.000.000 Iračanov se je po iraški vojni leta 2003 preselilo v Jordanijo, večina pa se jih je vrnila. Leta 2015 je bilo njihovo število v Jordaniji 130.911. Mnogi iraški kristjani (Asirci / Kaldejci) pa so se začasno ali stalno naselili v Jordaniji. Med priseljenci je tudi 15.000 Libanoncev, ki so prispeli po libanonski vojni leta 2006. Od leta 2010 je več kot 1,4 milijona sirskih beguncev zbežalo v Jordanijo, da bi se izognilo nasilju v Siriji, največ jih je bilo v Zaatarskem begunskem taborišču. Kraljestvo jim še naprej izkazuje gostoljubje, kljub precejšnjemu pritisku sirskih beguncev v državo. Učinki v veliki meri vplivajo na jordanske skupnosti, saj velika večina sirskih beguncev ne živi v kampih. Učinki begunske krize vključujejo konkurenco za zaposlitvene možnosti, vodne vire in druge storitve, ki jih zagotavlja država, ter obremenitev nacionalne infrastrukture. Leta 2007 je bilo do 150.000 asirskih kristjanov; večina je beguncev iz Iraka, ki govorijo vzhodno aramejsko. [[Kurdi]] štejejo približno 30.000 in podobno kot Asirci so mnogi begunci iz Iraka, Irana in Turčije. Potomci Armencev, ki so leta 1915 poiskali zatočišče v Levantu, štejejo približno 5000 oseb, ki so večinoma prebivali v Amanu. V Jordaniji prebiva tudi manjše število etničnih Mandancev, spet pretežno begunci iz Iraka. Približno 12.000 iraških kristjanov je iskalo zatočišče v Jordaniji, potem ko je Islamska država leta 2014 zasedla mesto [[Mosul]]. Več tisoč Libijcev, Jemencev in Sudancev je prav tako zaprosilo za azil v Jordaniji, da bi se izognili nestabilnosti in nasilju v svojih državah. V popisu jordanskega prebivalstva 2015 je bilo zabeleženo, da je bilo 1.265.000 Sircev, 636.270 Egipčanov, 634.182 Palestincev, 130.911 Iračanov, 31.163 Jemencev, 22.700 Libijcev in 197.385 drugih narodnosti, ki prebivajo v državi. V kraljestvu je približno 1,2 milijona ilegalnih in 500 000 legalnih delavcev migrantov. Na tisoče tujih žensk, večinoma z Bližnjega in Vzhodne Evrope, dela v nočnih klubih, hotelih in barih po kraljestvu. Ameriške in evropske izseljenske skupnosti so skoncentrirane v glavnem mestu, saj je v mestu veliko mednarodnih organizacij in diplomatskih predstavništev. == Religija == Sunitski islam je prevladujoča religija v Jordaniji. Muslimani predstavljajo približno 95 % prebivalstva države; 93 % tistih, ki se identificirajo kot suniti. Obstaja tudi majhno število muslimanov Ahmadi in nekaj šiitov. Veliko šiitov je iraških in libanonskih beguncev. Muslimani, ki se spreobrnejo v drugo vero, pa tudi misijonarji iz drugih religij se soočajo z družbeno in pravno diskriminacijo. {{multiple image |width1 = 200 |width2 = 200 |image1 = Aqaba Mosque.jpg |caption1 = Marsa Zayed, mošeja v Akabi. |image2 = Orthodox church in Amman1.jpg |caption2 = Vzhodna pravoslavna cerkev v času snežne nevihte v Amanu. }} Jordanija vsebuje nekaj najstarejših krščanskih skupnosti na svetu, ki segajo že v 1. stoletje našega štetja po Jezusovem križanju. Kristjani danes predstavljajo približno 4 % prebivalstva, manj kot 20 % leta 1930, čeprav se je njihovo absolutno število povečalo. To je posledica visoke stopnje priseljevanja muslimanov v Jordanijo, višje stopnje izseljevanja kristjanov na zahod in višje rodnosti muslimanov. Jordanskih kristjanov je okrog 250.000, vsi pa so arabsko govoreči, po oceni pravoslavne cerkve iz leta 2014, čeprav je v študiji izključena manjšinska krščanska skupina ter tisoči zahodnih, iraških in sirskih kristjanov, ki prebivajo v Jordaniji. Kristjani so izredno dobro vključeni v jordansko družbo in uživajo visoko raven svobode. Kristjani tradicionalno zasedajo dve kabinetski mesti in imajo od 130 sedežev v parlamentu devet mest. Najvišji politični položaj je podpredsednik vlade, ki ga trenutno zaseda Rajai Muasher. Kristjani vplivajo tudi na medije. Manjše verske manjšine so druzi, bahaje in mandaje. Večina jordanskih druzov živi v vzhodnem oaznem mestu Azraq, nekaj vasi na sirski meji in mestu Zarqa, medtem ko večina jordanskih bahájev živi v vasi Adassiyeh, ki meji na dolino reke Jordan. Ocenjujejo, da v Amanu živi 1400 mandajcev, prišli so iz Iraka po invaziji leta 2003, ki so bežali pred pregonom. == Kultura == [[File:Pipers jordaniens (Jerash) (6949582694).jpg|thumb|left|Jordanska folklorna skupina igra dude v Džerašu.]] Mnoge institucije v Jordaniji si prizadevajo povečati kulturno zavest o jordanski umetnosti in zastopati umetniška gibanja na področjih, kot so slikarstvo, kiparstvo, grafiti in fotografija. Umetniška scena se je razvijala v zadnjih nekaj letih in Jordanija je bil prizorišče umetnikov iz okoliških držav. Januarja 2016 je bil jordanski film z naslovom ''Theeb'' prvič doslej nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film. Največji muzej v Jordaniji je [[Jordanski muzej]]. Vsebuje veliko dragocenih arheoloških najdb v državi, vključno z nekaterimi [[Kumranski rokopisi |svitki Mrtvega morja]], neolitskimi apnenčastimi kipi iz [['Ain Ghazal]]a in kopijo [[Meševa stela|Meševe stele]]. Večina muzejev v Jordaniji je v Amanu, vključno z Otroškim muzejem, muzejem avtomobilov in Mučeniškim spomenikom in muzejem. Muzeji zunaj Amana je Arheološki muzej Akaba. Jordanska nacionalna galerija likovnih umetnosti je velik muzej sodobne umetnosti tudi v Ammanu. Glasba se zdaj razvija z veliko novimi zasedbami in izvajalci, ki so priljubljeni na Bližnjem vzhodu. Umetniki, kot so Omar Al-Abdallat, Toni Qattan, Diana Karazon in Hani Metwasi, so povečali priljubljenost jordanske glasbe. Festival Džeraš je vsakoletna glasbena prireditev, na kateri so predstavljeni priljubljeni arabski pevci. Pianist in skladatelj Zade Dirani je pridobil široko mednarodno priljubljenost. Prav tako se povečuje rast alternativnih arabskih rock bendov, ki prevladujejo na sceni v arabskem svetu, med njimi: El Morabba3, Autostrad, JadaL, Akher Zapheer in Aziz Maraka. Jordanija je ob obali Aqabe razkrila svoj prvi podvodni vojaški muzej. V muzeju je več vojaških vozil, vključno s tanki, prevozniki vojaških enot in helikopterjem. === Kuhinja === [[File:Préparation du mansaf-Jordanie (8).jpg|thumb|right|Mansaf, tradicionalna jordanska jed. Izhaja iz beduinske kulture, je simbol jordanske gostoljubnosti.]] Kot 8. največji proizvajalec oljk na svetu je oljčno olje glavno olje za kuhanje v Jordaniji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-among-world%E2%80%99s-top-10-producers-olive-olive-oil%E2%80%99|title=Jordan among world’s top 10 producers of olive, olive oil|publisher=The Jordan Times|accessdate=18 June 2016|date=21 March 2015}}</ref> Pogosta predjed je [[humus]], ki je pire iz [[čičerika|čičerike]], pomešan s [[tahini]]jem, limono in česnom. ''Ful medames'' je še ena dobro znana predjed. Tipičen obrok delavcev se je prebil na mize višjega razreda. Običajna jordanska [[meze]] pogosto vsebuje ''koubba maqliya'' (bulgur, mleta čebula in fino mleto pusto goveje, jagnječje, kozje ali kamelje meso z bližnjevzhodnimi začimbami - cimet, muškatni orešček, česen, paprika), ''labaneh'' (vrsta jogurta), ''baba ghanoush'' (pire iz kuhanega jajčevca, pomešanega s tahinijem (iz sezamovih semen), olivnim oljem, morda limoninim sokom in različnimi začimbami), ''tabbouleh'' (vegetarijanska solata, narejena večinoma iz drobno sesekljanega peteršilja, paradižnika, mete, čebule, bulgurja (namočen, ne kuhan) in začinjena z olivnim oljem, limoninim sokom, soljo in poprom), oljke in kumarice. Meze na splošno spremlja levantski alkoholni napitek [[arak]], ki je izdelan iz grozdja in janeža in je podoben [[ouzo|ouzu]], [[rakı]]ji in [[pastis]]u. Včasih se uporabljajo tudi jordansko vino in pivo. Iste jedi, ki jih strežejo brez alkoholnih pijač, lahko v arabščini poimenujemo tudi ''muqabbilat'' ('predjed'). Najbolj izrazita jordanska jed je ''mansaf'' (iz jagnjetine, kuhane v omaki iz fermentiranega posušenega jogurta in postreženi z rižem ali bulgurjem), nacionalna jed Jordanije. Jed je simbol jordanske gostoljubnosti, nanjo pa vpliva beduinska kultura. Mansaf jedo ob različnih priložnostih, kot so pogrebi, poroke in ob verskih praznikih. Sestavljen je iz krožnika riža z mesom, ki so ga kuhali v debelem jogurtu, posut s pinjolami in včasih zelišči. Kot stara tradicija se je jed jedla z rokami, vendar se tradicija ne uporablja vedno. Preprosto sveže sadje pogosto postrežejo proti koncu jordanskega obroka, obstajajo pa tudi sladice, kot so [[baklava]], ''hareeseh'', ''knafeh'' (rezanci ali drugače fino zdrobovo testo, namočeno v sladkem sirupu na osnovi sladkorja in navadno obloženo s sirom ali z drugimi sestavinami, kot sta strjena smetana ali oreščki), [[halva]] in ''qatayef'' (sladki cmok, polnjen s smetano ali oreščki) jed, narejena posebej za ramazan. V jordanski kuhinji je pitje kave in čaja z aromo ''na'na'' ali ''meramiyyeh'' skoraj obred. == Unescova dediščina == {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jordaniji}} * [[Petra (Jordanija)|Petra]]: Nabatejsko karavansko mesto, naseljeno že od prazgodovine, je pomembno križišče med Arabijo, Egiptom in Sirijo-Fenicijo. Petra je na pol pozidana, na pol vklesana v skalo in obdana z gorami, prepredenimi s prehodi in soteskami. Je eno najbolj znanih arheoloških najdišč na svetu, kjer se starodavne vzhodne tradicije mešajo s helenistično arhitekturo<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/326]</ref> * [[Qasr Amra]]: Ta izredno dobro ohranjen puščavski grad, zgrajen v začetku 8. stoletja, je bil trdnjava z garnizonom in rezidenca Omajadskih kalifov. Najbolj impresivne značilnosti te majhne palače užitka sta sprejemna dvorana in hamam, oba okrašena s figurativnimi freskami, ki odražajo posvetno umetnost tistega časa.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/327]</ref> * [[Umm ar-Rasas]] (Kastrom Mefa'a):Večina tega arheološkega najdišča, ki se je začelo kot rimsko vojaško taborišče in je bilo zgrajeno v 5. stoletju in ni bilo izkopanega. Vsebuje ostanke iz rimskega, bizantinskega in zgodnjega muslimanskega obdobja (konec 3. do 9. stoletja našega štetja) in utrjeno rimsko vojaško taborišče. Na mestu je 16 cerkva, nekatere z dobro ohranjenimi mozaičnimi tlemi. Posebej omembe vredna so mozaična tla cerkve sv. Štefana s predstavitvijo mest v regiji. Dva kvadratna stolpa sta verjetno edina ostanka prakse, da so asketski menihi čas preživeli izolirano na stebru ali stolpu).<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1093]</ref> * [[Wadi Rum]] zavarovano območje: Območje na 74.000 hektarjih v južni Jordaniji, blizu meje s Savdsko Arabijo, je mešanica naravne in kulturne dediščine. Odlikujejo ga ozke soteske, naravni loki, stolpi, grbine, masivni plazovi in kaverne. [[Petroglif]]i, napisi in arheološki ostanki naj bi pričali o 12.000 letih človeške prisotnosti in interakcije z naravnim okoljem. Kombinacija 25.000 kamnitih rezbarij z 20.000 napisov so sledi evolucija človeške misli in zgodnji razvoj abecede. Najdišče prikazuje razvoj pastirske, kmetijske in mestne dejavnosti v regiji.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1377]</ref> * [[Al-Maghtas]] ''Betanija onstran Jordana'' - tradicionalno mesto Jezusovega krsta:Arheološko najdišče na vzhodnem bregu reke Jordan, 9 km severno od Mrtvega morja, je sestavljeno iz dveh ločenih območij: Tell Al-Kharrar, znan tudi kot [[Džebel Mar Elias]] (Elijev hrib) in območje cerkva sv. Janeza Krstnika ob reki. Je v neokrnjenem naravnem okolju, saj naj bi bilo mesto tam, kjer je Janez Krstnik krstil Jezusa iz Nazareta. Vsebuje rimske in bizantinske ostanke, vključno s cerkvami in kapelicami, samostan, jame, ki so jih uporabljali puščavniki in bazeni, v katerih so krstili, kar priča o verskem značaju kraja. Najdišče je krščanski romarski kraj.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1446]</ref> * [[As-Salt - kraj strpnosti in urbane gostoljubnosti]]; As-Salt, ustanovljen na treh tesno razporejenih hribih v Balki (regiji), je bilo glavno naselje na vzhodnem bregu reke Jordan, ki je služilo kot kulturno, trgovsko in finančno središče. Ta blaginja je omogočila pritok ljudi iz regije, ki so se naselili v As-Saltu in ustvarili posebno mesto, zgrajeno iz rumenega apnenca, ki je imelo evropski secesijski in neokolonialni slog v kombinaciji z lokalnimi tradicijami.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/689 Unesco]</ref> * [[Umm Al-Džimal]] - Vas, zgrajena na mestu rimskega vojaškega tabora v 5. stoletju, ima ruševine iz tiste dobe ter poznejših nabatejskih, zgodnjih islamskih in bizantinskih obdobij.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1721 Unesco]</ref> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *El-Anis, Imad H. (2011). Jordan and the United States : the political economy of trade and economic reform in the Middle East. London: Tauris Academic Studies. ISBN 9781848854710. case studies of trade in textiles, pharmaceuticals, and financial services. *Goichon, Amélie-Marie. Jordanie réelle. Paris: Desclée de Brouwer (1967–1972). 2 vol., ill. *Robins, Philip (2004). A history of Jordan. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 9780521598958. *Ryan, Curtis R. (2002). Jordan in transition : from Hussein to Abdullah. Boulder, Colo.: Lynne Rienner Publishers. ISBN 9781588261038. *Salibi, Kamal S. (1998). The Modern History of Jordan. London: I B Tauris. ISBN 978-1860643316. *Teller, Matthew (1998). The Rough Guide to Jordan. London: Rough Guides. Sixth edition 2016. *Taylor, Jane (2001). Petra and the Lost Kingdom of the Nabataeans. I.B.Tauris. ISBN 978-1-86064-508-2. == Zunanje povezave == {{Sister project links|voy=Jordan|Jordan|collapsible=collapsed}} * [http://www.jordan.gov.jo/wps/portal Government of Jordan] * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/jo.html CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160521031246/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/jo.html |date=2016-05-21 }} * [https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-14631981 Jordan profile] from the BBC News * [https://www.google.com/maps/streetview/#jordan-highlights Google Street View locations] {{Southwest Asia}} {{Arabska_liga}} [[Kategorija:Arabski polotok]] [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Arabsko govoreče države]] [[Kategorija:Jordanija|*]] {{normativna kontrola}} cmj29rbz9bkqkidhir30s94f05saltj 0 6446 6675295 6674896 2026-05-13T12:42:07Z ~2026-16496-48 256334 /* Samostojno */ 6675295 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anja Rupel''', [[Slovenci|slovenska]] [[pop glasba|pop]] [[pevka]] in [[radijska napovedovalka]], * [[19. marec]] [[1966]]. Anja se je z [[glasba|glasbo]] ukvarjala že od otroštva. Deset let je igrala [[flavta|flavto]]. Leta 1982 je postala vodilna pevka pri [[tehno glasba|tehno]]-pop/[[elektropop]] skupini [[Videosex]], ki je postala znana v nekdanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Skupino so smatrali za prvo najstniško skupino v državi. Skupina je posnela štiri plošče. Prvi album ''Videosex 84'' so posneli leta 1983, skupina pa je prvič igrala skupaj s skupinama [[Ekatarina Velika]] in [[Otroci socializma]] v Beogradu. Skupina se je razšla leta 1992. Anja je začela samostojno nastopati in leta 1994 je posnela svoj prvi samostojni album ''Odpri oči''. Nekaj časa je sodelovala tudi z [[industrijska glasba|industrijsko]]/tehno skupino [[Laibach]] iz [[Trbovlje|Trbovelj]]. Leta 1988 je pela himno [[The Beatles|Beatlov]] ''Across The Universe'' (''Prek Vesolja'') in se s pesmijo kot prva slovenska pevka pojavila na [[MTV]]. Leta 1987 je igrala v filmu ''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' [[Franci Slak|Francija Slaka]] in še v nekaterih. Na glasbene odre se je aktivno vrnila oktobra 2023, in sicer s koncertom in izdajo nove skladne »Srce že ve«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/anja-rupel-prestrasena-16-letnica-v-katero-so-bili-vsi-zaljubljeni/|title=Anja Rupel: Prestrašena 16-letnica, v katero so bili vsi zaljubljeni|date=27. 10. 2023|accessdate=5. 10. 2023|website=Delo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/anja-rupel-s-pesmijo-srce-ze-ve-napovedala-vrnitev-in-album-osvezenih-hitov.html|title=Anja Rupel s pesmijo Srce že ve napovedala vrnitev in album osveženih hitov|date=25. 10. 2023|accessdate=5. 12. 2023|website=24ur.com}}</ref> == Zasebno == Poročena je z glasbenikom in pevcem [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], ki je bil vodja [[folk]]-pop skupine [[Agropop]]. 11. oktobra 2002 je rodila hčerko Luno. Njen oče [[Fedja Rupel|Fedja]] je [[flavtist]] in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, njen stric pa je politik in diplomat [[Dimitrij Rupel]]. == Diskografija == === S skupino VIS diamanti === * ''Hits of Mr. Džirlo'' (skupaj z [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], [[Janez Zmazek|Janezom Zmazkom]]) in [[Robert Pešut - Magnifico|Magnificom]] === S skupino Videosex === * ''[[Videosex '84]]'' (1984) * ''[[Lacrimae Christi]]'' (1985) * ''[[Svet je zopet mlad]]'' (mini-LP, 1987) * ''[[Ljubi in sovraži]]'' (1992) === Samostojno === * ''Lep je dan'' <small>(mala plošča, 1994)</small> * ''Odpri oči'' <small>([[1994]])</small> * ''Življenje je kot igra'' <small>(1996)</small> * ''Moje sanje'' <small>(1997)</small> * ''Ne ustavi me nihče'' <small>(2000)</small> * ''Kolekcija'' <small>(2002)</small> * ''Vse'' <small>(2004)</small> * ''Ostani do konca'' <small>(2009)</small> * ''Opus'' <small>(2016)</small> ** ''Najljubša napaka'' ** ''Dobro se imej'' (z Nušo Derendo, Alenko Godec in s Piko Božič) ** ''Kako bih volio, da si tu'' (z Davorjem Gobcem) ** ''Nihče ne ve'' ** ''Tiho ...'' ** ''Plašč ljubezni'' ** ''Lep je dan'' ** ''Najbolj nori par'' ** ''Odpri oči'' ** ''Odšla bom še to noč'' ** ''Moja mama'' ** ''Detektivska priča'' ** ''Tko je zgazio gospođu mjesec'' ** ''Zemlja pleše'' ** ''V Ljubljano'' ** ''Skrajni čas'' (s Tošetom Proeskim) ** ''Vse'' ** ''Ključ do srca'' ** ''Življenje je kot igra'' ** ''Nisi moj'' ** ''Na zadnji postaji'' {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1994 || Lep je dan || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''V Ljubljano'' * ''Še 5 minut'' * ''Odšla bom še to noč'' * ''Rada plešem (ponoči po mestu)'' * ''I Love to Love'' * ''Lep je dan'' * ''Sanjam te'' * ''Odprla bom vsa okna'' * ''Začaraj me'' }} |- | 1995 || Odpri oči || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Odpri oči'' * ''Lep je dan'' * ''V Ljubljano'' * ''Odšla bom še to noč'' * ''I Love to Love'' * ''Še pet minut'' * ''Sanjam te'' * ''Odprla bom vsa okna'' * ''Rada plešem (ponoči po mestu)'' * ''Začaraj me'' }} |- | 1996 || Življenje je kot igra || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Ne pozabi me'' * ''Dolga je noč'' * ''Življenje je kot igra'' * ''Najbolj nori par'' * ''Vzemi me s seboj'' * ''Briga me, kaj jutri bo'' * ''Pomlad'' * ''Vedno ljubila te bom'' * ''Zadnji poljub'' * ''Življenje je kot igra (Part II.)'' }} |- | 1997 || Moje sanje || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Plašč ljubezni'' * ''Dan, kot je ta'' * ''Moje sanje'' * ''Rada imam'' * ''Ljubi me in ne sprašuj'' * ''Brez ljubezni'' * ''Naj te sonce prebudi'' * ''Poljubi me za konec'' * ''Brez ljubezni (II.)'' }} |- | 2000 || Ne ustavi me nihče || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Dobro se imej'' * ''Preden gre'' * ''Ključ do srca'' * ''Ker me ljubiš'' * ''Zvezde so na njeni strani'' * ''Brez besed'' * ''Kot da te ni'' * ''Ne ustavi me nihče'' * ''Hočem, da ostaneš z mano'' * ''Just Let Go'' }} |- | 2002 || Kolekcija || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Vse ali nič'' * ''Prepozno'' * ''Nekaj ur za norost'' * ''Lep je dan'' * ''Najbolj nori par'' * ''Plašč ljubezni'' * ''Preden gre'' * ''Življenje je kot igra'' * ''Pomlad'' * ''Odpri oči'' * ''Ne pozabi me'' * ''Ključ do srca'' * ''Ne ustavi me nihče'' * ''Hočem, da ostaneš z mano'' * ''V Ljubljano'' * ''Odšla bom še to noč'' }} |- | 2004 || Vse || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Vse'' * ''Skrajni čas'' * ''Še enkrat me poljubi'' * ''Odšla bom še to noč'' <small>(remix 2004)</small> * ''Na zadnji postaji'' * ''Vulkan'' * ''Moj planet'' * ''Proti soncu'' * ''Vroče je'' * ''Daleč si'' * ''Krajnje vrijeme'' * ''Vse'' <small>(remix)</small> }} |- | 2009 || Ostani do konca || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Ne prva ne edina'' * ''Nisi moj'' * ''Ostani do konca'' * ''Novo jutro'' * ''Tvoj svet'' * ''Kratek stik'' * ''Do dna'' * ''Ne lažeš me ti'' <small>(Anja Rupel in Hari Mata Hari)</small> * ''Prihaja jesen'' * ''Ni izhoda'' }} |- |} == Nagrada == === Zlati petelin === * 1996 ** Pop album (''Odpri oči'') ** Videospot (''Odšla bom še to noč'') ** Priredba (''V Ljubljano'') * 1997 ** Pop pevka ** Videospot (''Ne pozabi me'') (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) == Uspešnice == * ''Just Let Go'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Boštjan Grabnar)</small> (1999) * ''Ključ do srca'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Kot da te ni'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Zvezde so na njeni strani'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Prepozno'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2001) * ''Moj planet'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2003) * ''Na zadnji postaji''/''Zadnja postaja'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2004) * ''Še enkrat me poljubi'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2004) * ''Prihaja jesen'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2006) * ''Ne prva ne edina'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2008) * ''Kratek stik'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2009) * ''Novo jutro'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2009) * ''Najljubša napaka'' <small>(Aleš Klinar, Miha Gorše/Anja Rupel, Tina Muc Gorše)</small> (2015) * ''Srce že ve'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2023) == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: Napoleon - ''Prosim, ostani'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2001|2001]]: Alenka Godec - ''Če verjameš ali ne'' <small>(Aleš Klinar - Alenka Godec, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2003|2003]]: Pika Božič - ''Ne bom čakala te'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Pika Božič - Aleš Klinar, Aleš Čadež)</small> * [[EMA 2003|2003]]: Alenka Godec - ''Poglej me v oči'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Aleš Čadež)</small> * [[EMA 2004|2004]]: Monika Pučelj - ''Nič ne ustavi me'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec, Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''Pojdi z menoj'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2006|2006]]: Monika Pučelj - ''Ostani z mano'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2006|2006]]: Alenka Godec - ''Hočem stran'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vse bi zate dal'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2018|2018]]: Nuška Drašček - ''Ne zapusti me zdaj'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> * [[EMA 2020|2020]]: Tinkara Kovač - ''Forever'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> === [[Hit festival]] === * '''[[Hit festival|2001]]: Alenka Godec - ''V meni je moč''''' * '''[[Hit festival|2002]]: Alenka Godec - ''Ni me strah''''' * [[Hit festival|2003]]: Pika Božič - ''Nisem lahek plen'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: Alenka Godec - ''Rada bi znova poletela'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Rok Golob)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Oprosti mi'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Lojze Krajnčan)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vedno bom s tabo ostal'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Darja Švajger - ''Ljubljena'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> * '''[[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|2017]]: Nuška Drašček - ''Tak dan'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Avbelj)</small>''' === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Alenka Godec - ''Raje mi priznaj'' <small>(Aleš Klinar - Alenka Godec Trontelj, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: Monika Pučelj - ''Ti ob meni si'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2004|2004]]: Alenka Godec - ''V dobrem in slabem'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar)</small> * [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''To je prava noč'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Ko poletje zadiši'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2006|2006]]: Peter Januš - ''Verjemi mi'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Monika Pučelj - ''Samo še en dan'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Petra Slapar - ''Naj ljubezen vrne se'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: Alenka Godec - ''Vse je ljubezen'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Miha Gorše)</small> (2. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: Isaac Palma - ''Zdaj je čas'' <small>(Rok Lunaček/Anja Rupel/Miha Gorše)</small> (3. mesto) == Ostala glasbena dela == * [[Alenka Godec]]: ''Bodi to, kar si'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Alenka Godec]]: ''Prave karte'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Alenka Godec]]: ''Pusti jo'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Alenka Godec]]: ''Sončen dan'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Darja Švajger]]: ''Rada živim''/''Rada živim, kot si želim'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2000) * [[Natalija Verboten]]: ''Knockout'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2012) * [[Nuša Derenda]]: ''Ne izgubljaj časa več z mano'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Nuša Derenda]]: ''Poljub v slovo'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi moj'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi srečen'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel, Rebeka Dremelj/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Še verjamem'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2019) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Vem, da si prevaral me'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] * [[seznam piscev slovenskih zabavnoglasbenih besedil]] == Opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.discogs.com/artist/190740-Anja-Rupel Profil] na Discogs == Sklici == {{sklici}} {{musician-stub}} {{Videosex}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Anja}} [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Videosex]] [[Kategorija:Člani skupine Laibach]] 0ol9j85fckthfsqtzrzjq6mkd82a2zh 6675586 6675295 2026-05-14T10:08:19Z ~2026-16496-48 256334 /* Samostojno */ 6675586 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anja Rupel''', [[Slovenci|slovenska]] [[pop glasba|pop]] [[pevka]] in [[radijska napovedovalka]], * [[19. marec]] [[1966]]. Anja se je z [[glasba|glasbo]] ukvarjala že od otroštva. Deset let je igrala [[flavta|flavto]]. Leta 1982 je postala vodilna pevka pri [[tehno glasba|tehno]]-pop/[[elektropop]] skupini [[Videosex]], ki je postala znana v nekdanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Skupino so smatrali za prvo najstniško skupino v državi. Skupina je posnela štiri plošče. Prvi album ''Videosex 84'' so posneli leta 1983, skupina pa je prvič igrala skupaj s skupinama [[Ekatarina Velika]] in [[Otroci socializma]] v Beogradu. Skupina se je razšla leta 1992. Anja je začela samostojno nastopati in leta 1994 je posnela svoj prvi samostojni album ''Odpri oči''. Nekaj časa je sodelovala tudi z [[industrijska glasba|industrijsko]]/tehno skupino [[Laibach]] iz [[Trbovlje|Trbovelj]]. Leta 1988 je pela himno [[The Beatles|Beatlov]] ''Across The Universe'' (''Prek Vesolja'') in se s pesmijo kot prva slovenska pevka pojavila na [[MTV]]. Leta 1987 je igrala v filmu ''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' [[Franci Slak|Francija Slaka]] in še v nekaterih. Na glasbene odre se je aktivno vrnila oktobra 2023, in sicer s koncertom in izdajo nove skladne »Srce že ve«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/anja-rupel-prestrasena-16-letnica-v-katero-so-bili-vsi-zaljubljeni/|title=Anja Rupel: Prestrašena 16-letnica, v katero so bili vsi zaljubljeni|date=27. 10. 2023|accessdate=5. 10. 2023|website=Delo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/anja-rupel-s-pesmijo-srce-ze-ve-napovedala-vrnitev-in-album-osvezenih-hitov.html|title=Anja Rupel s pesmijo Srce že ve napovedala vrnitev in album osveženih hitov|date=25. 10. 2023|accessdate=5. 12. 2023|website=24ur.com}}</ref> == Zasebno == Poročena je z glasbenikom in pevcem [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], ki je bil vodja [[folk]]-pop skupine [[Agropop]]. 11. oktobra 2002 je rodila hčerko Luno. Njen oče [[Fedja Rupel|Fedja]] je [[flavtist]] in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, njen stric pa je politik in diplomat [[Dimitrij Rupel]]. == Diskografija == === S skupino VIS diamanti === * ''Hits of Mr. Džirlo'' (skupaj z [[Aleš Klinar|Alešem Klinarjem]], [[Janez Zmazek|Janezom Zmazkom]]) in [[Robert Pešut - Magnifico|Magnificom]] === S skupino Videosex === * ''[[Videosex '84]]'' (1984) * ''[[Lacrimae Christi]]'' (1985) * ''[[Svet je zopet mlad]]'' (mini-LP, 1987) * ''[[Ljubi in sovraži]]'' (1992) === Samostojno === {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1994 || Lep je dan || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''V Ljubljano'' * ''Še 5 minut'' * ''Odšla bom še to noč'' * ''Rada plešem (ponoči po mestu)'' * ''I Love to Love'' * ''Lep je dan'' * ''Sanjam te'' * ''Odprla bom vsa okna'' * ''Začaraj me'' }} |- | 1995 || Odpri oči || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Odpri oči'' * ''Lep je dan'' * ''V Ljubljano'' * ''Odšla bom še to noč'' * ''I Love to Love'' * ''Še pet minut'' * ''Sanjam te'' * ''Odprla bom vsa okna'' * ''Rada plešem (ponoči po mestu)'' * ''Začaraj me'' }} |- | 1996 || Življenje je kot igra || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Ne pozabi me'' * ''Dolga je noč'' * ''Življenje je kot igra'' * ''Najbolj nori par'' * ''Vzemi me s seboj'' * ''Briga me, kaj jutri bo'' * ''Pomlad'' * ''Vedno ljubila te bom'' * ''Zadnji poljub'' * ''Življenje je kot igra (Part II.)'' }} |- | 1997 || Moje sanje || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Plašč ljubezni'' * ''Dan, kot je ta'' * ''Moje sanje'' * ''Rada imam'' * ''Ljubi me in ne sprašuj'' * ''Brez ljubezni'' * ''Naj te sonce prebudi'' * ''Poljubi me za konec'' * ''Brez ljubezni (II.)'' }} |- | 2000 || Ne ustavi me nihče || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Dobro se imej'' * ''Preden gre'' * ''Ključ do srca'' * ''Ker me ljubiš'' * ''Zvezde so na njeni strani'' * ''Brez besed'' * ''Kot da te ni'' * ''Ne ustavi me nihče'' * ''Hočem, da ostaneš z mano'' * ''Just Let Go'' }} |- | 2002 || Kolekcija || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Vse ali nič'' * ''Prepozno'' * ''Nekaj ur za norost'' * ''Lep je dan'' * ''Najbolj nori par'' * ''Plašč ljubezni'' * ''Preden gre'' * ''Življenje je kot igra'' * ''Pomlad'' * ''Odpri oči'' * ''Ne pozabi me'' * ''Ključ do srca'' * ''Ne ustavi me nihče'' * ''Hočem, da ostaneš z mano'' * ''V Ljubljano'' * ''Odšla bom še to noč'' }} |- | 2004 || Vse || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Vse'' * ''Skrajni čas'' * ''Še enkrat me poljubi'' * ''Odšla bom še to noč'' <small>(remix 2004)</small> * ''Na zadnji postaji'' * ''Vulkan'' * ''Moj planet'' * ''Proti soncu'' * ''Vroče je'' * ''Daleč si'' * ''Krajnje vrijeme'' * ''Vse'' <small>(remix)</small> }} |- | 2009 || Ostani do konca || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Ne prva ne edina'' * ''Nisi moj'' * ''Ostani do konca'' * ''Novo jutro'' * ''Tvoj svet'' * ''Kratek stik'' * ''Do dna'' * ''Ne lažeš me ti'' <small>(Anja Rupel in Hari Mata Hari)</small> * ''Prihaja jesen'' * ''Ni izhoda'' }} |- | 2016 || Opus || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Najljubša napaka'' * ''Dobro se imej'' <small>(Anja Rupel, Alenka Godec, Nuša Derenda in Pika Božič)</small> * ''Kako bih volio da si tu'' <small>(Anja Rupelj in Davor Gobac)</small> * ''Nihče ne ve'' * ''Tiho ...'' * ''Plašč ljubezni'' * ''Lep je dan'' * ''Najbolj nori par'' * ''Odpri oči'' * ''Odšla bom še to noč'' * ''Moja mama'' <small>(Videosex)</small> * ''Detektivska priča'' <small>(Videosex)</small> * ''Tko je zgazio gospođu mjesec'' <small>(Videosex)</small> * ''Zemlja pleše'' <small>(Videosex)</small> * ''V Ljubljano'' * ''Skrajni čas'' <small>(Anja Rupel in Toše Proeski)</small> * ''Vse'' * ''Ključ do srca'' * ''Življenje je kot igra'' * ''Nisi moj'' * ''Na zadnji postaji'' }} |- |} == Nagrada == === Zlati petelin === * 1996 ** Pop album (''Odpri oči'') ** Videospot (''Odšla bom še to noč'') ** Priredba (''V Ljubljano'') * 1997 ** Pop pevka ** Videospot (''Ne pozabi me'') (Bila je nominirana, a ni bila prejemnica.) == Uspešnice == * ''Just Let Go'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Boštjan Grabnar)</small> (1999) * ''Ključ do srca'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Kot da te ni'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Zvezde so na njeni strani'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2000) * ''Prepozno'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2001) * ''Moj planet'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2003) * ''Na zadnji postaji''/''Zadnja postaja'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2004) * ''Še enkrat me poljubi'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2004) * ''Prihaja jesen'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2006) * ''Ne prva ne edina'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2008) * ''Kratek stik'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2009) * ''Novo jutro'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2009) * ''Najljubša napaka'' <small>(Aleš Klinar, Miha Gorše/Anja Rupel, Tina Muc Gorše)</small> (2015) * ''Srce že ve'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2023) == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtorica besedil == === [[EMA]] === * [[EMA 1997|1997]]: Napoleon - ''Prosim, ostani'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2001|2001]]: Alenka Godec - ''Če verjameš ali ne'' <small>(Aleš Klinar - Alenka Godec, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2003|2003]]: Pika Božič - ''Ne bom čakala te'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Pika Božič - Aleš Klinar, Aleš Čadež)</small> * [[EMA 2003|2003]]: Alenka Godec - ''Poglej me v oči'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Aleš Čadež)</small> * [[EMA 2004|2004]]: Monika Pučelj - ''Nič ne ustavi me'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec, Aleš Klinar)</small> * [[EMA 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''Pojdi z menoj'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2006|2006]]: Monika Pučelj - ''Ostani z mano'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2006|2006]]: Alenka Godec - ''Hočem stran'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vse bi zate dal'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[EMA 2018|2018]]: Nuška Drašček - ''Ne zapusti me zdaj'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> * [[EMA 2020|2020]]: Tinkara Kovač - ''Forever'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Miha Gorše)</small> === [[Hit festival]] === * '''[[Hit festival|2001]]: Alenka Godec - ''V meni je moč''''' * '''[[Hit festival|2002]]: Alenka Godec - ''Ni me strah''''' * [[Hit festival|2003]]: Pika Božič - ''Nisem lahek plen'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Franci Zabukovec)</small> === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: Alenka Godec - ''Rada bi znova poletela'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Rok Golob)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Oprosti mi'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Lojze Krajnčan)</small> * [[Slovenska popevka 2009|2009]]: Samuel Lucas - ''Vedno bom s tabo ostal'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> * [[Slovenska popevka 2012|2012]]: Darja Švajger - ''Ljubljena'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Primož Grašič)</small> * '''[[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|2017]]: Nuška Drašček - ''Tak dan'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Avbelj)</small>''' === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: Alenka Godec - ''Raje mi priznaj'' <small>(Aleš Klinar - Alenka Godec Trontelj, Anja Rupel - Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: Monika Pučelj - ''Ti ob meni si'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2004|2004]]: Alenka Godec - ''V dobrem in slabem'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar)</small> * [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Rebeka Dremelj - ''To je prava noč'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2005|2005]]: Monika Pučelj - ''Ko poletje zadiši'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Aleš Klinar - Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2006|2006]]: Peter Januš - ''Verjemi mi'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Monika Pučelj - ''Samo še en dan'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2007|2007]]: Petra Slapar - ''Naj ljubezen vrne se'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel - Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> * [[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: Alenka Godec - ''Vse je ljubezen'' <small>(Aleš Klinar - Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Miha Gorše)</small> (2. mesto) * [[Melodije morja in sonca 2022|2022]]: Isaac Palma - ''Zdaj je čas'' <small>(Rok Lunaček/Anja Rupel/Miha Gorše)</small> (3. mesto) == Ostala glasbena dela == * [[Alenka Godec]]: ''Bodi to, kar si'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Alenka Godec]]: ''Prave karte'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Alenka Godec]]: ''Pusti jo'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Alenka Godec]]: ''Sončen dan'' <small>(Aleš Klinar/Alenka Godec, Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Darja Švajger]]: ''Rada živim''/''Rada živim, kot si želim'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2000) * [[Natalija Verboten]]: ''Knockout'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2012) * [[Nuša Derenda]]: ''Ne izgubljaj časa več z mano'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Nuša Derenda]]: ''Poljub v slovo'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar)</small> (2002) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi moj'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Bodi srečen'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel, Rebeka Dremelj/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Še verjamem'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel)</small> (2019) * [[Rebeka Dremelj]]: ''Vem, da si prevaral me'' <small>(Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Klinar, Franci Zabukovec)</small> (2005) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] * [[seznam piscev slovenskih zabavnoglasbenih besedil]] == Opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.discogs.com/artist/190740-Anja-Rupel Profil] na Discogs == Sklici == {{sklici}} {{musician-stub}} {{Videosex}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Anja}} [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Videosex]] [[Kategorija:Člani skupine Laibach]] br2r4vahq4jv8fuehujul898v1f39ny 0 9585 6675570 6606610 2026-05-14T09:25:52Z ~2026-29017-29 259861 6675570 wikitext text/x-wiki '''ASCII''' ([[kratica]] za [[angleščina|angleško]] '''''A'''merican '''S'''tandard '''C'''ode for '''I'''nformation '''I'''nterchange''), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-[[bit]]ni [[nabor znakov]]; obsega 2⁷ = [[128 (število)|128]] [[znak]]ov. Stipe je lep. Znaki s kodami od 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi, glej tabelo spodaj: {| border="0" |- valign="top" | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0010&nbsp;0000 |align="center"|32 |align="center"|20 |align="center"|([[presledek]]) |- |0010&nbsp;0001 |align="center"|33 |align="center"|21 |align="center"|[[klicaj|!]] |- |0010&nbsp;0010 |align="center"|34 |align="center"|22 |align="center"|[[narekovaj|"]] |- |0010&nbsp;0011 |align="center"|35 |align="center"|23 |align="center"|[[številski znak|#]] |- |0010&nbsp;0100 |align="center"|36 |align="center"|24 |align="center"|[[$]] |- |0010&nbsp;0101 |align="center"|37 |align="center"|25 |align="center"|[[odstotek|%]] |- |0010&nbsp;0110 |align="center"|38 |align="center"|26 |align="center"|[[znak &|&]] |- |0010&nbsp;0111 |align="center"|39 |align="center"|27 |align="center"|[[opuščaj|']] |- |0010&nbsp;1000 |align="center"|40 |align="center"|28 |align="center"|[[uklepaj|(]] |- |0010&nbsp;1001 |align="center"|41 |align="center"|29 |align="center"|[[zaklepaj|)]] |- |0010&nbsp;1010 |align="center"|42 |align="center"|2A |align="center"|[[zvezdica|*]] |- |0010&nbsp;1011 |align="center"|43 |align="center"|2B |align="center"|[[+]] |- |0010&nbsp;1100 |align="center"|44 |align="center"|2C |align="center"|[[vejica|,]] |- |0010&nbsp;1101 |align="center"|45 |align="center"|2D |align="center"|[[-]] |- |0010&nbsp;1110 |align="center"|46 |align="center"|2E |align="center"|[[pika|.]] |- |0010&nbsp;1111 |align="center"|47 |align="center"|2F |align="center"|[[poševnica|/]] |- |0011&nbsp;0000 |align="center"|48 |align="center"|30 |align="center"|[[0]] |- |0011&nbsp;0001 |align="center"|49 |align="center"|31 |align="center"|[[1]] |- |0011&nbsp;0010 |align="center"|50 |align="center"|32 |align="center"|[[2]] |- |0011&nbsp;0011 |align="center"|51 |align="center"|33 |align="center"|[[3]] |- |0011&nbsp;0100 |align="center"|52 |align="center"|34 |align="center"|[[4]] |- |0011&nbsp;0101 |align="center"|53 |align="center"|35 |align="center"|[[5]] |- |0011&nbsp;0110 |align="center"|54 |align="center"|36 |align="center"|[[6]] |- |0011&nbsp;0111 |align="center"|55 |align="center"|37 |align="center"|[[7]] |- |0011&nbsp;1000 |align="center"|56 |align="center"|38 |align="center"|[[8]] |- |0011&nbsp;1001 |align="center"|57 |align="center"|39 |align="center"|[[9]] |- |0011&nbsp;1010 |align="center"|58 |align="center"|3A |align="center"|[[dvopičje|:]] |- |0011&nbsp;1011 |align="center"|59 |align="center"|3B |align="center"|[[;]] |- |0011&nbsp;1100 |align="center"|60 |align="center"|3C |align="center"|&lt; |- |0011&nbsp;1101 |align="center"|61 |align="center"|3D |align="center"|[[=]] |- |0011&nbsp;1110 |align="center"|62 |align="center"|3E |align="center"|&gt; |- |0011&nbsp;1111 |align="center"|63 |align="center"|3F |align="center"|[[?]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0100&nbsp;0000 |align="center"|64 |align="center"|40 |align="center"|[[afna|@]] |- |0100&nbsp;0001 |align="center"|65 |align="center"|41 |align="center"|[[A]] |- |0100&nbsp;0010 |align="center"|66 |align="center"|42 |align="center"|[[B]] |- |0100&nbsp;0011 |align="center"|67 |align="center"|43 |align="center"|[[C]] |- |0100&nbsp;0100 |align="center"|68 |align="center"|44 |align="center"|[[D]] |- |0100&nbsp;0101 |align="center"|69 |align="center"|45 |align="center"|[[E]] |- |0100&nbsp;0110 |align="center"|70 |align="center"|46 |align="center"|[[F]] |- |0100&nbsp;0111 |align="center"|71 |align="center"|47 |align="center"|[[G]] |- |0100&nbsp;1000 |align="center"|72 |align="center"|48 |align="center"|[[H]] |- |0100&nbsp;1001 |align="center"|73 |align="center"|49 |align="center"|[[I]] |- |0100&nbsp;1010 |align="center"|74 |align="center"|4A |align="center"|[[J]] |- |0100&nbsp;1011 |align="center"|75 |align="center"|4B |align="center"|[[K]] |- |0100&nbsp;1100 |align="center"|76 |align="center"|4C |align="center"|[[L]] |- |0100&nbsp;1101 |align="center"|77 |align="center"|4D |align="center"|[[M]] |- |0100&nbsp;1110 |align="center"|78 |align="center"|4E |align="center"|[[N]] |- |0100&nbsp;1111 |align="center"|79 |align="center"|4F |align="center"|[[O]] |- |0101&nbsp;0000 |align="center"|80 |align="center"|50 |align="center"|[[P]] |- |0101&nbsp;0001 |align="center"|81 |align="center"|51 |align="center"|[[Q]] |- |0101&nbsp;0010 |align="center"|82 |align="center"|52 |align="center"|[[R]] |- |0101&nbsp;0011 |align="center"|83 |align="center"|53 |align="center"|[[S]] |- |0101&nbsp;0100 |align="center"|84 |align="center"|54 |align="center"|[[T]] |- |0101&nbsp;0101 |align="center"|85 |align="center"|55 |align="center"|[[U]] |- |0101&nbsp;0110 |align="center"|86 |align="center"|56 |align="center"|[[V]] |- |0101&nbsp;0111 |align="center"|87 |align="center"|57 |align="center"|[[W]] |- |0101&nbsp;1000 |align="center"|88 |align="center"|58 |align="center"|[[X]] |- |0101&nbsp;1001 |align="center"|89 |align="center"|59 |align="center"|[[Y]] |- |0101&nbsp;1010 |align="center"|90 |align="center"|5A |align="center"|[[Z]] |- |0101&nbsp;1011 |align="center"|91 |align="center"|5B |align="center"|[[oklepaj|[]] |- |0101&nbsp;1100 |align="center"|92 |align="center"|5C |align="center"|[[leva poševnica|\]] |- |0101&nbsp;1101 |align="center"|93 |align="center"|5D |align="center"|] |- |0101&nbsp;1110 |align="center"|94 |align="center"|5E |align="center"|^ |- |0101&nbsp;1111 |align="center"|95 |align="center"|5F |align="center"|[[podčrtaj|_]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0110&nbsp;0000 |align="center"|96 |align="center"|60 |align="center"|` |- |0110&nbsp;0001 |align="center"|97 |align="center"|61 |align="center"|a |- |0110&nbsp;0010 |align="center"|98 |align="center"|62 |align="center"|b |- |0110&nbsp;0011 |align="center"|99 |align="center"|63 |align="center"|c |- |0110&nbsp;0100 |align="center"|100 |align="center"|64 |align="center"|d |- |0110&nbsp;0101 |align="center"|101 |align="center"|65 |align="center"|e |- |0110&nbsp;0110 |align="center"|102 |align="center"|66 |align="center"|f |- |0110&nbsp;0111 |align="center"|103 |align="center"|67 |align="center"|g |- |0110&nbsp;1000 |align="center"|104 |align="center"|68 |align="center"|h |- |0110&nbsp;1001 |align="center"|105 |align="center"|69 |align="center"|i |- |0110&nbsp;1010 |align="center"|106 |align="center"|6A |align="center"|j |- |0110&nbsp;1011 |align="center"|107 |align="center"|6B |align="center"|k |- |0110&nbsp;1100 |align="center"|108 |align="center"|6C |align="center"|l |- |0110&nbsp;1101 |align="center"|109 |align="center"|6D |align="center"|m |- |0110&nbsp;1110 |align="center"|110 |align="center"|6E |align="center"|n |- |0110&nbsp;1111 |align="center"|111 |align="center"|6F |align="center"|o |- |0111&nbsp;0000 |align="center"|112 |align="center"|70 |align="center"|p |- |0111&nbsp;0001 |align="center"|113 |align="center"|71 |align="center"|q |- |0111&nbsp;0010 |align="center"|114 |align="center"|72 |align="center"|r |- |0111&nbsp;0011 |align="center"|115 |align="center"|73 |align="center"|s |- |0111&nbsp;0100 |align="center"|116 |align="center"|74 |align="center"|t |- |0111&nbsp;0101 |align="center"|117 |align="center"|75 |align="center"|u |- |0111&nbsp;0110 |align="center"|118 |align="center"|76 |align="center"|v |- |0111&nbsp;0111 |align="center"|119 |align="center"|77 |align="center"|w |- |0111&nbsp;1000 |align="center"|120 |align="center"|78 |align="center"|x |- |0111&nbsp;1001 |align="center"|121 |align="center"|79 |align="center"|y |- |0111&nbsp;1010 |align="center"|122 |align="center"|7A |align="center"|z |- |0111&nbsp;1011 |align="center"|123 |align="center"|7B |align="center"|{ |- |0111&nbsp;1100 |align="center"|124 |align="center"|7C |align="center"|[[navpičnica (tipografija)|&#124;]] |- |0111&nbsp;1101 |align="center"|125 |align="center"|7D |align="center"|} |- |0111&nbsp;1110 |align="center"|126 |align="center"|7E |align="center"|[[tilda|~]] |} |} == Glej tudi == * [[ASCII umetnost]] * [[Unicode]] * [[UTF-8]] {{kodiranje znakov}} {{škrbina-računalništvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kodiranje znakov]] kksrr2rwobd0c6a36xkqftdxg2vq2uf 6675571 6675570 2026-05-14T09:26:07Z WikiBayer 174913 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29017-29|~2026-29017-29]] ([[User talk:~2026-29017-29|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Icodense|Icodense]] 6606610 wikitext text/x-wiki '''ASCII''' ([[kratica]] za [[angleščina|angleško]] '''''A'''merican '''S'''tandard '''C'''ode for '''I'''nformation '''I'''nterchange''), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-[[bit]]ni [[nabor znakov]]; obsega 2<sup>7</sup> = [[128 (število)|128]] [[znak]]ov. Znaki s kodami od 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi, glej tabelo spodaj: {| border="0" |- valign="top" | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0010&nbsp;0000 |align="center"|32 |align="center"|20 |align="center"|([[presledek]]) |- |0010&nbsp;0001 |align="center"|33 |align="center"|21 |align="center"|[[klicaj|!]] |- |0010&nbsp;0010 |align="center"|34 |align="center"|22 |align="center"|[[narekovaj|"]] |- |0010&nbsp;0011 |align="center"|35 |align="center"|23 |align="center"|[[številski znak|#]] |- |0010&nbsp;0100 |align="center"|36 |align="center"|24 |align="center"|[[$]] |- |0010&nbsp;0101 |align="center"|37 |align="center"|25 |align="center"|[[odstotek|%]] |- |0010&nbsp;0110 |align="center"|38 |align="center"|26 |align="center"|[[znak &|&]] |- |0010&nbsp;0111 |align="center"|39 |align="center"|27 |align="center"|[[opuščaj|']] |- |0010&nbsp;1000 |align="center"|40 |align="center"|28 |align="center"|[[uklepaj|(]] |- |0010&nbsp;1001 |align="center"|41 |align="center"|29 |align="center"|[[zaklepaj|)]] |- |0010&nbsp;1010 |align="center"|42 |align="center"|2A |align="center"|[[zvezdica|*]] |- |0010&nbsp;1011 |align="center"|43 |align="center"|2B |align="center"|[[+]] |- |0010&nbsp;1100 |align="center"|44 |align="center"|2C |align="center"|[[vejica|,]] |- |0010&nbsp;1101 |align="center"|45 |align="center"|2D |align="center"|[[-]] |- |0010&nbsp;1110 |align="center"|46 |align="center"|2E |align="center"|[[pika|.]] |- |0010&nbsp;1111 |align="center"|47 |align="center"|2F |align="center"|[[poševnica|/]] |- |0011&nbsp;0000 |align="center"|48 |align="center"|30 |align="center"|[[0]] |- |0011&nbsp;0001 |align="center"|49 |align="center"|31 |align="center"|[[1]] |- |0011&nbsp;0010 |align="center"|50 |align="center"|32 |align="center"|[[2]] |- |0011&nbsp;0011 |align="center"|51 |align="center"|33 |align="center"|[[3]] |- |0011&nbsp;0100 |align="center"|52 |align="center"|34 |align="center"|[[4]] |- |0011&nbsp;0101 |align="center"|53 |align="center"|35 |align="center"|[[5]] |- |0011&nbsp;0110 |align="center"|54 |align="center"|36 |align="center"|[[6]] |- |0011&nbsp;0111 |align="center"|55 |align="center"|37 |align="center"|[[7]] |- |0011&nbsp;1000 |align="center"|56 |align="center"|38 |align="center"|[[8]] |- |0011&nbsp;1001 |align="center"|57 |align="center"|39 |align="center"|[[9]] |- |0011&nbsp;1010 |align="center"|58 |align="center"|3A |align="center"|[[dvopičje|:]] |- |0011&nbsp;1011 |align="center"|59 |align="center"|3B |align="center"|[[;]] |- |0011&nbsp;1100 |align="center"|60 |align="center"|3C |align="center"|&lt; |- |0011&nbsp;1101 |align="center"|61 |align="center"|3D |align="center"|[[=]] |- |0011&nbsp;1110 |align="center"|62 |align="center"|3E |align="center"|&gt; |- |0011&nbsp;1111 |align="center"|63 |align="center"|3F |align="center"|[[?]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0100&nbsp;0000 |align="center"|64 |align="center"|40 |align="center"|[[afna|@]] |- |0100&nbsp;0001 |align="center"|65 |align="center"|41 |align="center"|[[A]] |- |0100&nbsp;0010 |align="center"|66 |align="center"|42 |align="center"|[[B]] |- |0100&nbsp;0011 |align="center"|67 |align="center"|43 |align="center"|[[C]] |- |0100&nbsp;0100 |align="center"|68 |align="center"|44 |align="center"|[[D]] |- |0100&nbsp;0101 |align="center"|69 |align="center"|45 |align="center"|[[E]] |- |0100&nbsp;0110 |align="center"|70 |align="center"|46 |align="center"|[[F]] |- |0100&nbsp;0111 |align="center"|71 |align="center"|47 |align="center"|[[G]] |- |0100&nbsp;1000 |align="center"|72 |align="center"|48 |align="center"|[[H]] |- |0100&nbsp;1001 |align="center"|73 |align="center"|49 |align="center"|[[I]] |- |0100&nbsp;1010 |align="center"|74 |align="center"|4A |align="center"|[[J]] |- |0100&nbsp;1011 |align="center"|75 |align="center"|4B |align="center"|[[K]] |- |0100&nbsp;1100 |align="center"|76 |align="center"|4C |align="center"|[[L]] |- |0100&nbsp;1101 |align="center"|77 |align="center"|4D |align="center"|[[M]] |- |0100&nbsp;1110 |align="center"|78 |align="center"|4E |align="center"|[[N]] |- |0100&nbsp;1111 |align="center"|79 |align="center"|4F |align="center"|[[O]] |- |0101&nbsp;0000 |align="center"|80 |align="center"|50 |align="center"|[[P]] |- |0101&nbsp;0001 |align="center"|81 |align="center"|51 |align="center"|[[Q]] |- |0101&nbsp;0010 |align="center"|82 |align="center"|52 |align="center"|[[R]] |- |0101&nbsp;0011 |align="center"|83 |align="center"|53 |align="center"|[[S]] |- |0101&nbsp;0100 |align="center"|84 |align="center"|54 |align="center"|[[T]] |- |0101&nbsp;0101 |align="center"|85 |align="center"|55 |align="center"|[[U]] |- |0101&nbsp;0110 |align="center"|86 |align="center"|56 |align="center"|[[V]] |- |0101&nbsp;0111 |align="center"|87 |align="center"|57 |align="center"|[[W]] |- |0101&nbsp;1000 |align="center"|88 |align="center"|58 |align="center"|[[X]] |- |0101&nbsp;1001 |align="center"|89 |align="center"|59 |align="center"|[[Y]] |- |0101&nbsp;1010 |align="center"|90 |align="center"|5A |align="center"|[[Z]] |- |0101&nbsp;1011 |align="center"|91 |align="center"|5B |align="center"|[[oklepaj|[]] |- |0101&nbsp;1100 |align="center"|92 |align="center"|5C |align="center"|[[leva poševnica|\]] |- |0101&nbsp;1101 |align="center"|93 |align="center"|5D |align="center"|] |- |0101&nbsp;1110 |align="center"|94 |align="center"|5E |align="center"|^ |- |0101&nbsp;1111 |align="center"|95 |align="center"|5F |align="center"|[[podčrtaj|_]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0110&nbsp;0000 |align="center"|96 |align="center"|60 |align="center"|` |- |0110&nbsp;0001 |align="center"|97 |align="center"|61 |align="center"|a |- |0110&nbsp;0010 |align="center"|98 |align="center"|62 |align="center"|b |- |0110&nbsp;0011 |align="center"|99 |align="center"|63 |align="center"|c |- |0110&nbsp;0100 |align="center"|100 |align="center"|64 |align="center"|d |- |0110&nbsp;0101 |align="center"|101 |align="center"|65 |align="center"|e |- |0110&nbsp;0110 |align="center"|102 |align="center"|66 |align="center"|f |- |0110&nbsp;0111 |align="center"|103 |align="center"|67 |align="center"|g |- |0110&nbsp;1000 |align="center"|104 |align="center"|68 |align="center"|h |- |0110&nbsp;1001 |align="center"|105 |align="center"|69 |align="center"|i |- |0110&nbsp;1010 |align="center"|106 |align="center"|6A |align="center"|j |- |0110&nbsp;1011 |align="center"|107 |align="center"|6B |align="center"|k |- |0110&nbsp;1100 |align="center"|108 |align="center"|6C |align="center"|l |- |0110&nbsp;1101 |align="center"|109 |align="center"|6D |align="center"|m |- |0110&nbsp;1110 |align="center"|110 |align="center"|6E |align="center"|n |- |0110&nbsp;1111 |align="center"|111 |align="center"|6F |align="center"|o |- |0111&nbsp;0000 |align="center"|112 |align="center"|70 |align="center"|p |- |0111&nbsp;0001 |align="center"|113 |align="center"|71 |align="center"|q |- |0111&nbsp;0010 |align="center"|114 |align="center"|72 |align="center"|r |- |0111&nbsp;0011 |align="center"|115 |align="center"|73 |align="center"|s |- |0111&nbsp;0100 |align="center"|116 |align="center"|74 |align="center"|t |- |0111&nbsp;0101 |align="center"|117 |align="center"|75 |align="center"|u |- |0111&nbsp;0110 |align="center"|118 |align="center"|76 |align="center"|v |- |0111&nbsp;0111 |align="center"|119 |align="center"|77 |align="center"|w |- |0111&nbsp;1000 |align="center"|120 |align="center"|78 |align="center"|x |- |0111&nbsp;1001 |align="center"|121 |align="center"|79 |align="center"|y |- |0111&nbsp;1010 |align="center"|122 |align="center"|7A |align="center"|z |- |0111&nbsp;1011 |align="center"|123 |align="center"|7B |align="center"|{ |- |0111&nbsp;1100 |align="center"|124 |align="center"|7C |align="center"|[[navpičnica (tipografija)|&#124;]] |- |0111&nbsp;1101 |align="center"|125 |align="center"|7D |align="center"|} |- |0111&nbsp;1110 |align="center"|126 |align="center"|7E |align="center"|[[tilda|~]] |} |} == Glej tudi == * [[ASCII umetnost]] * [[Unicode]] * [[UTF-8]] {{kodiranje znakov}} {{škrbina-računalništvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kodiranje znakov]] 5dgfdwjtz2pszd73j5fe8w88dau9uon 6675572 6675571 2026-05-14T09:27:04Z ~2026-29017-29 259861 6675572 wikitext text/x-wiki '''ASCII''' ([[kratica]] za [[angleščina|angleško]] '''''A'''merican '''S'''tandard '''C'''ode for '''I'''nformation '''I'''nterchange''), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-[[bit]]ni [[nabor znakov]]; obsega 2⁷ = [[128 (število)|128]] [[znak]]ov. špelaa Znaki s kodami od 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi, glej tabelo spodaj: {| border="0" |- valign="top" | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0010&nbsp;0000 |align="center"|32 |align="center"|20 |align="center"|([[presledek]]) |- |0010&nbsp;0001 |align="center"|33 |align="center"|21 |align="center"|[[klicaj|!]] |- |0010&nbsp;0010 |align="center"|34 |align="center"|22 |align="center"|[[narekovaj|"]] |- |0010&nbsp;0011 |align="center"|35 |align="center"|23 |align="center"|[[številski znak|#]] |- |0010&nbsp;0100 |align="center"|36 |align="center"|24 |align="center"|[[$]] |- |0010&nbsp;0101 |align="center"|37 |align="center"|25 |align="center"|[[odstotek|%]] |- |0010&nbsp;0110 |align="center"|38 |align="center"|26 |align="center"|[[znak &|&]] |- |0010&nbsp;0111 |align="center"|39 |align="center"|27 |align="center"|[[opuščaj|']] |- |0010&nbsp;1000 |align="center"|40 |align="center"|28 |align="center"|[[uklepaj|(]] |- |0010&nbsp;1001 |align="center"|41 |align="center"|29 |align="center"|[[zaklepaj|)]] |- |0010&nbsp;1010 |align="center"|42 |align="center"|2A |align="center"|[[zvezdica|*]] |- |0010&nbsp;1011 |align="center"|43 |align="center"|2B |align="center"|[[+]] |- |0010&nbsp;1100 |align="center"|44 |align="center"|2C |align="center"|[[vejica|,]] |- |0010&nbsp;1101 |align="center"|45 |align="center"|2D |align="center"|[[-]] |- |0010&nbsp;1110 |align="center"|46 |align="center"|2E |align="center"|[[pika|.]] |- |0010&nbsp;1111 |align="center"|47 |align="center"|2F |align="center"|[[poševnica|/]] |- |0011&nbsp;0000 |align="center"|48 |align="center"|30 |align="center"|[[0]] |- |0011&nbsp;0001 |align="center"|49 |align="center"|31 |align="center"|[[1]] |- |0011&nbsp;0010 |align="center"|50 |align="center"|32 |align="center"|[[2]] |- |0011&nbsp;0011 |align="center"|51 |align="center"|33 |align="center"|[[3]] |- |0011&nbsp;0100 |align="center"|52 |align="center"|34 |align="center"|[[4]] |- |0011&nbsp;0101 |align="center"|53 |align="center"|35 |align="center"|[[5]] |- |0011&nbsp;0110 |align="center"|54 |align="center"|36 |align="center"|[[6]] |- |0011&nbsp;0111 |align="center"|55 |align="center"|37 |align="center"|[[7]] |- |0011&nbsp;1000 |align="center"|56 |align="center"|38 |align="center"|[[8]] |- |0011&nbsp;1001 |align="center"|57 |align="center"|39 |align="center"|[[9]] |- |0011&nbsp;1010 |align="center"|58 |align="center"|3A |align="center"|[[dvopičje|:]] |- |0011&nbsp;1011 |align="center"|59 |align="center"|3B |align="center"|[[;]] |- |0011&nbsp;1100 |align="center"|60 |align="center"|3C |align="center"|&lt; |- |0011&nbsp;1101 |align="center"|61 |align="center"|3D |align="center"|[[=]] |- |0011&nbsp;1110 |align="center"|62 |align="center"|3E |align="center"|&gt; |- |0011&nbsp;1111 |align="center"|63 |align="center"|3F |align="center"|[[?]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0100&nbsp;0000 |align="center"|64 |align="center"|40 |align="center"|[[afna|@]] |- |0100&nbsp;0001 |align="center"|65 |align="center"|41 |align="center"|[[A]] |- |0100&nbsp;0010 |align="center"|66 |align="center"|42 |align="center"|[[B]] |- |0100&nbsp;0011 |align="center"|67 |align="center"|43 |align="center"|[[C]] |- |0100&nbsp;0100 |align="center"|68 |align="center"|44 |align="center"|[[D]] |- |0100&nbsp;0101 |align="center"|69 |align="center"|45 |align="center"|[[E]] |- |0100&nbsp;0110 |align="center"|70 |align="center"|46 |align="center"|[[F]] |- |0100&nbsp;0111 |align="center"|71 |align="center"|47 |align="center"|[[G]] |- |0100&nbsp;1000 |align="center"|72 |align="center"|48 |align="center"|[[H]] |- |0100&nbsp;1001 |align="center"|73 |align="center"|49 |align="center"|[[I]] |- |0100&nbsp;1010 |align="center"|74 |align="center"|4A |align="center"|[[J]] |- |0100&nbsp;1011 |align="center"|75 |align="center"|4B |align="center"|[[K]] |- |0100&nbsp;1100 |align="center"|76 |align="center"|4C |align="center"|[[L]] |- |0100&nbsp;1101 |align="center"|77 |align="center"|4D |align="center"|[[M]] |- |0100&nbsp;1110 |align="center"|78 |align="center"|4E |align="center"|[[N]] |- |0100&nbsp;1111 |align="center"|79 |align="center"|4F |align="center"|[[O]] |- |0101&nbsp;0000 |align="center"|80 |align="center"|50 |align="center"|[[P]] |- |0101&nbsp;0001 |align="center"|81 |align="center"|51 |align="center"|[[Q]] |- |0101&nbsp;0010 |align="center"|82 |align="center"|52 |align="center"|[[R]] |- |0101&nbsp;0011 |align="center"|83 |align="center"|53 |align="center"|[[S]] |- |0101&nbsp;0100 |align="center"|84 |align="center"|54 |align="center"|[[T]] |- |0101&nbsp;0101 |align="center"|85 |align="center"|55 |align="center"|[[U]] |- |0101&nbsp;0110 |align="center"|86 |align="center"|56 |align="center"|[[V]] |- |0101&nbsp;0111 |align="center"|87 |align="center"|57 |align="center"|[[W]] |- |0101&nbsp;1000 |align="center"|88 |align="center"|58 |align="center"|[[X]] |- |0101&nbsp;1001 |align="center"|89 |align="center"|59 |align="center"|[[Y]] |- |0101&nbsp;1010 |align="center"|90 |align="center"|5A |align="center"|[[Z]] |- |0101&nbsp;1011 |align="center"|91 |align="center"|5B |align="center"|[[oklepaj|[]] |- |0101&nbsp;1100 |align="center"|92 |align="center"|5C |align="center"|[[leva poševnica|\]] |- |0101&nbsp;1101 |align="center"|93 |align="center"|5D |align="center"|] |- |0101&nbsp;1110 |align="center"|94 |align="center"|5E |align="center"|^ |- |0101&nbsp;1111 |align="center"|95 |align="center"|5F |align="center"|[[podčrtaj|_]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0110&nbsp;0000 |align="center"|96 |align="center"|60 |align="center"|` |- |0110&nbsp;0001 |align="center"|97 |align="center"|61 |align="center"|a |- |0110&nbsp;0010 |align="center"|98 |align="center"|62 |align="center"|b |- |0110&nbsp;0011 |align="center"|99 |align="center"|63 |align="center"|c |- |0110&nbsp;0100 |align="center"|100 |align="center"|64 |align="center"|d |- |0110&nbsp;0101 |align="center"|101 |align="center"|65 |align="center"|e |- |0110&nbsp;0110 |align="center"|102 |align="center"|66 |align="center"|f |- |0110&nbsp;0111 |align="center"|103 |align="center"|67 |align="center"|g |- |0110&nbsp;1000 |align="center"|104 |align="center"|68 |align="center"|h |- |0110&nbsp;1001 |align="center"|105 |align="center"|69 |align="center"|i |- |0110&nbsp;1010 |align="center"|106 |align="center"|6A |align="center"|j |- |0110&nbsp;1011 |align="center"|107 |align="center"|6B |align="center"|k |- |0110&nbsp;1100 |align="center"|108 |align="center"|6C |align="center"|l |- |0110&nbsp;1101 |align="center"|109 |align="center"|6D |align="center"|m |- |0110&nbsp;1110 |align="center"|110 |align="center"|6E |align="center"|n |- |0110&nbsp;1111 |align="center"|111 |align="center"|6F |align="center"|o |- |0111&nbsp;0000 |align="center"|112 |align="center"|70 |align="center"|p |- |0111&nbsp;0001 |align="center"|113 |align="center"|71 |align="center"|q |- |0111&nbsp;0010 |align="center"|114 |align="center"|72 |align="center"|r |- |0111&nbsp;0011 |align="center"|115 |align="center"|73 |align="center"|s |- |0111&nbsp;0100 |align="center"|116 |align="center"|74 |align="center"|t |- |0111&nbsp;0101 |align="center"|117 |align="center"|75 |align="center"|u |- |0111&nbsp;0110 |align="center"|118 |align="center"|76 |align="center"|v |- |0111&nbsp;0111 |align="center"|119 |align="center"|77 |align="center"|w |- |0111&nbsp;1000 |align="center"|120 |align="center"|78 |align="center"|x |- |0111&nbsp;1001 |align="center"|121 |align="center"|79 |align="center"|y |- |0111&nbsp;1010 |align="center"|122 |align="center"|7A |align="center"|z |- |0111&nbsp;1011 |align="center"|123 |align="center"|7B |align="center"|{ |- |0111&nbsp;1100 |align="center"|124 |align="center"|7C |align="center"|[[navpičnica (tipografija)|&#124;]] |- |0111&nbsp;1101 |align="center"|125 |align="center"|7D |align="center"|} |- |0111&nbsp;1110 |align="center"|126 |align="center"|7E |align="center"|[[tilda|~]] |} |} == Glej tudi == * [[ASCII umetnost]] * [[Unicode]] * [[UTF-8]] {{kodiranje znakov}} {{škrbina-računalništvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kodiranje znakov]] tdy2ca77v93r04qsht8mzpddbowrcpb 6675573 6675572 2026-05-14T09:28:10Z WikiBayer 174913 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29017-29|~2026-29017-29]] ([[User talk:~2026-29017-29|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:WikiBayer|WikiBayer]] 6606610 wikitext text/x-wiki '''ASCII''' ([[kratica]] za [[angleščina|angleško]] '''''A'''merican '''S'''tandard '''C'''ode for '''I'''nformation '''I'''nterchange''), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-[[bit]]ni [[nabor znakov]]; obsega 2<sup>7</sup> = [[128 (število)|128]] [[znak]]ov. Znaki s kodami od 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi, glej tabelo spodaj: {| border="0" |- valign="top" | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0010&nbsp;0000 |align="center"|32 |align="center"|20 |align="center"|([[presledek]]) |- |0010&nbsp;0001 |align="center"|33 |align="center"|21 |align="center"|[[klicaj|!]] |- |0010&nbsp;0010 |align="center"|34 |align="center"|22 |align="center"|[[narekovaj|"]] |- |0010&nbsp;0011 |align="center"|35 |align="center"|23 |align="center"|[[številski znak|#]] |- |0010&nbsp;0100 |align="center"|36 |align="center"|24 |align="center"|[[$]] |- |0010&nbsp;0101 |align="center"|37 |align="center"|25 |align="center"|[[odstotek|%]] |- |0010&nbsp;0110 |align="center"|38 |align="center"|26 |align="center"|[[znak &|&]] |- |0010&nbsp;0111 |align="center"|39 |align="center"|27 |align="center"|[[opuščaj|']] |- |0010&nbsp;1000 |align="center"|40 |align="center"|28 |align="center"|[[uklepaj|(]] |- |0010&nbsp;1001 |align="center"|41 |align="center"|29 |align="center"|[[zaklepaj|)]] |- |0010&nbsp;1010 |align="center"|42 |align="center"|2A |align="center"|[[zvezdica|*]] |- |0010&nbsp;1011 |align="center"|43 |align="center"|2B |align="center"|[[+]] |- |0010&nbsp;1100 |align="center"|44 |align="center"|2C |align="center"|[[vejica|,]] |- |0010&nbsp;1101 |align="center"|45 |align="center"|2D |align="center"|[[-]] |- |0010&nbsp;1110 |align="center"|46 |align="center"|2E |align="center"|[[pika|.]] |- |0010&nbsp;1111 |align="center"|47 |align="center"|2F |align="center"|[[poševnica|/]] |- |0011&nbsp;0000 |align="center"|48 |align="center"|30 |align="center"|[[0]] |- |0011&nbsp;0001 |align="center"|49 |align="center"|31 |align="center"|[[1]] |- |0011&nbsp;0010 |align="center"|50 |align="center"|32 |align="center"|[[2]] |- |0011&nbsp;0011 |align="center"|51 |align="center"|33 |align="center"|[[3]] |- |0011&nbsp;0100 |align="center"|52 |align="center"|34 |align="center"|[[4]] |- |0011&nbsp;0101 |align="center"|53 |align="center"|35 |align="center"|[[5]] |- |0011&nbsp;0110 |align="center"|54 |align="center"|36 |align="center"|[[6]] |- |0011&nbsp;0111 |align="center"|55 |align="center"|37 |align="center"|[[7]] |- |0011&nbsp;1000 |align="center"|56 |align="center"|38 |align="center"|[[8]] |- |0011&nbsp;1001 |align="center"|57 |align="center"|39 |align="center"|[[9]] |- |0011&nbsp;1010 |align="center"|58 |align="center"|3A |align="center"|[[dvopičje|:]] |- |0011&nbsp;1011 |align="center"|59 |align="center"|3B |align="center"|[[;]] |- |0011&nbsp;1100 |align="center"|60 |align="center"|3C |align="center"|&lt; |- |0011&nbsp;1101 |align="center"|61 |align="center"|3D |align="center"|[[=]] |- |0011&nbsp;1110 |align="center"|62 |align="center"|3E |align="center"|&gt; |- |0011&nbsp;1111 |align="center"|63 |align="center"|3F |align="center"|[[?]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0100&nbsp;0000 |align="center"|64 |align="center"|40 |align="center"|[[afna|@]] |- |0100&nbsp;0001 |align="center"|65 |align="center"|41 |align="center"|[[A]] |- |0100&nbsp;0010 |align="center"|66 |align="center"|42 |align="center"|[[B]] |- |0100&nbsp;0011 |align="center"|67 |align="center"|43 |align="center"|[[C]] |- |0100&nbsp;0100 |align="center"|68 |align="center"|44 |align="center"|[[D]] |- |0100&nbsp;0101 |align="center"|69 |align="center"|45 |align="center"|[[E]] |- |0100&nbsp;0110 |align="center"|70 |align="center"|46 |align="center"|[[F]] |- |0100&nbsp;0111 |align="center"|71 |align="center"|47 |align="center"|[[G]] |- |0100&nbsp;1000 |align="center"|72 |align="center"|48 |align="center"|[[H]] |- |0100&nbsp;1001 |align="center"|73 |align="center"|49 |align="center"|[[I]] |- |0100&nbsp;1010 |align="center"|74 |align="center"|4A |align="center"|[[J]] |- |0100&nbsp;1011 |align="center"|75 |align="center"|4B |align="center"|[[K]] |- |0100&nbsp;1100 |align="center"|76 |align="center"|4C |align="center"|[[L]] |- |0100&nbsp;1101 |align="center"|77 |align="center"|4D |align="center"|[[M]] |- |0100&nbsp;1110 |align="center"|78 |align="center"|4E |align="center"|[[N]] |- |0100&nbsp;1111 |align="center"|79 |align="center"|4F |align="center"|[[O]] |- |0101&nbsp;0000 |align="center"|80 |align="center"|50 |align="center"|[[P]] |- |0101&nbsp;0001 |align="center"|81 |align="center"|51 |align="center"|[[Q]] |- |0101&nbsp;0010 |align="center"|82 |align="center"|52 |align="center"|[[R]] |- |0101&nbsp;0011 |align="center"|83 |align="center"|53 |align="center"|[[S]] |- |0101&nbsp;0100 |align="center"|84 |align="center"|54 |align="center"|[[T]] |- |0101&nbsp;0101 |align="center"|85 |align="center"|55 |align="center"|[[U]] |- |0101&nbsp;0110 |align="center"|86 |align="center"|56 |align="center"|[[V]] |- |0101&nbsp;0111 |align="center"|87 |align="center"|57 |align="center"|[[W]] |- |0101&nbsp;1000 |align="center"|88 |align="center"|58 |align="center"|[[X]] |- |0101&nbsp;1001 |align="center"|89 |align="center"|59 |align="center"|[[Y]] |- |0101&nbsp;1010 |align="center"|90 |align="center"|5A |align="center"|[[Z]] |- |0101&nbsp;1011 |align="center"|91 |align="center"|5B |align="center"|[[oklepaj|[]] |- |0101&nbsp;1100 |align="center"|92 |align="center"|5C |align="center"|[[leva poševnica|\]] |- |0101&nbsp;1101 |align="center"|93 |align="center"|5D |align="center"|] |- |0101&nbsp;1110 |align="center"|94 |align="center"|5E |align="center"|^ |- |0101&nbsp;1111 |align="center"|95 |align="center"|5F |align="center"|[[podčrtaj|_]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0110&nbsp;0000 |align="center"|96 |align="center"|60 |align="center"|` |- |0110&nbsp;0001 |align="center"|97 |align="center"|61 |align="center"|a |- |0110&nbsp;0010 |align="center"|98 |align="center"|62 |align="center"|b |- |0110&nbsp;0011 |align="center"|99 |align="center"|63 |align="center"|c |- |0110&nbsp;0100 |align="center"|100 |align="center"|64 |align="center"|d |- |0110&nbsp;0101 |align="center"|101 |align="center"|65 |align="center"|e |- |0110&nbsp;0110 |align="center"|102 |align="center"|66 |align="center"|f |- |0110&nbsp;0111 |align="center"|103 |align="center"|67 |align="center"|g |- |0110&nbsp;1000 |align="center"|104 |align="center"|68 |align="center"|h |- |0110&nbsp;1001 |align="center"|105 |align="center"|69 |align="center"|i |- |0110&nbsp;1010 |align="center"|106 |align="center"|6A |align="center"|j |- |0110&nbsp;1011 |align="center"|107 |align="center"|6B |align="center"|k |- |0110&nbsp;1100 |align="center"|108 |align="center"|6C |align="center"|l |- |0110&nbsp;1101 |align="center"|109 |align="center"|6D |align="center"|m |- |0110&nbsp;1110 |align="center"|110 |align="center"|6E |align="center"|n |- |0110&nbsp;1111 |align="center"|111 |align="center"|6F |align="center"|o |- |0111&nbsp;0000 |align="center"|112 |align="center"|70 |align="center"|p |- |0111&nbsp;0001 |align="center"|113 |align="center"|71 |align="center"|q |- |0111&nbsp;0010 |align="center"|114 |align="center"|72 |align="center"|r |- |0111&nbsp;0011 |align="center"|115 |align="center"|73 |align="center"|s |- |0111&nbsp;0100 |align="center"|116 |align="center"|74 |align="center"|t |- |0111&nbsp;0101 |align="center"|117 |align="center"|75 |align="center"|u |- |0111&nbsp;0110 |align="center"|118 |align="center"|76 |align="center"|v |- |0111&nbsp;0111 |align="center"|119 |align="center"|77 |align="center"|w |- |0111&nbsp;1000 |align="center"|120 |align="center"|78 |align="center"|x |- |0111&nbsp;1001 |align="center"|121 |align="center"|79 |align="center"|y |- |0111&nbsp;1010 |align="center"|122 |align="center"|7A |align="center"|z |- |0111&nbsp;1011 |align="center"|123 |align="center"|7B |align="center"|{ |- |0111&nbsp;1100 |align="center"|124 |align="center"|7C |align="center"|[[navpičnica (tipografija)|&#124;]] |- |0111&nbsp;1101 |align="center"|125 |align="center"|7D |align="center"|} |- |0111&nbsp;1110 |align="center"|126 |align="center"|7E |align="center"|[[tilda|~]] |} |} == Glej tudi == * [[ASCII umetnost]] * [[Unicode]] * [[UTF-8]] {{kodiranje znakov}} {{škrbina-računalništvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kodiranje znakov]] 5dgfdwjtz2pszd73j5fe8w88dau9uon 6675574 6675573 2026-05-14T09:28:26Z ~2026-29017-29 259861 6675574 wikitext text/x-wiki '''ASCII''' ([[kratica]] za [[angleščina|angleško]] '''''A'''merican '''S'''tandard '''C'''ode for '''I'''nformation '''I'''nterchange''), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-[[bit]]ni [[nabor znakov]]; obsega 2⁷ = [[128 (število)|128]] [[znak]]ov. špela je lepa Znaki s kodami od 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi, glej tabelo spodaj: {| border="0" |- valign="top" | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0010&nbsp;0000 |align="center"|32 |align="center"|20 |align="center"|([[presledek]]) |- |0010&nbsp;0001 |align="center"|33 |align="center"|21 |align="center"|[[klicaj|!]] |- |0010&nbsp;0010 |align="center"|34 |align="center"|22 |align="center"|[[narekovaj|"]] |- |0010&nbsp;0011 |align="center"|35 |align="center"|23 |align="center"|[[številski znak|#]] |- |0010&nbsp;0100 |align="center"|36 |align="center"|24 |align="center"|[[$]] |- |0010&nbsp;0101 |align="center"|37 |align="center"|25 |align="center"|[[odstotek|%]] |- |0010&nbsp;0110 |align="center"|38 |align="center"|26 |align="center"|[[znak &|&]] |- |0010&nbsp;0111 |align="center"|39 |align="center"|27 |align="center"|[[opuščaj|']] |- |0010&nbsp;1000 |align="center"|40 |align="center"|28 |align="center"|[[uklepaj|(]] |- |0010&nbsp;1001 |align="center"|41 |align="center"|29 |align="center"|[[zaklepaj|)]] |- |0010&nbsp;1010 |align="center"|42 |align="center"|2A |align="center"|[[zvezdica|*]] |- |0010&nbsp;1011 |align="center"|43 |align="center"|2B |align="center"|[[+]] |- |0010&nbsp;1100 |align="center"|44 |align="center"|2C |align="center"|[[vejica|,]] |- |0010&nbsp;1101 |align="center"|45 |align="center"|2D |align="center"|[[-]] |- |0010&nbsp;1110 |align="center"|46 |align="center"|2E |align="center"|[[pika|.]] |- |0010&nbsp;1111 |align="center"|47 |align="center"|2F |align="center"|[[poševnica|/]] |- |0011&nbsp;0000 |align="center"|48 |align="center"|30 |align="center"|[[0]] |- |0011&nbsp;0001 |align="center"|49 |align="center"|31 |align="center"|[[1]] |- |0011&nbsp;0010 |align="center"|50 |align="center"|32 |align="center"|[[2]] |- |0011&nbsp;0011 |align="center"|51 |align="center"|33 |align="center"|[[3]] |- |0011&nbsp;0100 |align="center"|52 |align="center"|34 |align="center"|[[4]] |- |0011&nbsp;0101 |align="center"|53 |align="center"|35 |align="center"|[[5]] |- |0011&nbsp;0110 |align="center"|54 |align="center"|36 |align="center"|[[6]] |- |0011&nbsp;0111 |align="center"|55 |align="center"|37 |align="center"|[[7]] |- |0011&nbsp;1000 |align="center"|56 |align="center"|38 |align="center"|[[8]] |- |0011&nbsp;1001 |align="center"|57 |align="center"|39 |align="center"|[[9]] |- |0011&nbsp;1010 |align="center"|58 |align="center"|3A |align="center"|[[dvopičje|:]] |- |0011&nbsp;1011 |align="center"|59 |align="center"|3B |align="center"|[[;]] |- |0011&nbsp;1100 |align="center"|60 |align="center"|3C |align="center"|&lt; |- |0011&nbsp;1101 |align="center"|61 |align="center"|3D |align="center"|[[=]] |- |0011&nbsp;1110 |align="center"|62 |align="center"|3E |align="center"|&gt; |- |0011&nbsp;1111 |align="center"|63 |align="center"|3F |align="center"|[[?]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0100&nbsp;0000 |align="center"|64 |align="center"|40 |align="center"|[[afna|@]] |- |0100&nbsp;0001 |align="center"|65 |align="center"|41 |align="center"|[[A]] |- |0100&nbsp;0010 |align="center"|66 |align="center"|42 |align="center"|[[B]] |- |0100&nbsp;0011 |align="center"|67 |align="center"|43 |align="center"|[[C]] |- |0100&nbsp;0100 |align="center"|68 |align="center"|44 |align="center"|[[D]] |- |0100&nbsp;0101 |align="center"|69 |align="center"|45 |align="center"|[[E]] |- |0100&nbsp;0110 |align="center"|70 |align="center"|46 |align="center"|[[F]] |- |0100&nbsp;0111 |align="center"|71 |align="center"|47 |align="center"|[[G]] |- |0100&nbsp;1000 |align="center"|72 |align="center"|48 |align="center"|[[H]] |- |0100&nbsp;1001 |align="center"|73 |align="center"|49 |align="center"|[[I]] |- |0100&nbsp;1010 |align="center"|74 |align="center"|4A |align="center"|[[J]] |- |0100&nbsp;1011 |align="center"|75 |align="center"|4B |align="center"|[[K]] |- |0100&nbsp;1100 |align="center"|76 |align="center"|4C |align="center"|[[L]] |- |0100&nbsp;1101 |align="center"|77 |align="center"|4D |align="center"|[[M]] |- |0100&nbsp;1110 |align="center"|78 |align="center"|4E |align="center"|[[N]] |- |0100&nbsp;1111 |align="center"|79 |align="center"|4F |align="center"|[[O]] |- |0101&nbsp;0000 |align="center"|80 |align="center"|50 |align="center"|[[P]] |- |0101&nbsp;0001 |align="center"|81 |align="center"|51 |align="center"|[[Q]] |- |0101&nbsp;0010 |align="center"|82 |align="center"|52 |align="center"|[[R]] |- |0101&nbsp;0011 |align="center"|83 |align="center"|53 |align="center"|[[S]] |- |0101&nbsp;0100 |align="center"|84 |align="center"|54 |align="center"|[[T]] |- |0101&nbsp;0101 |align="center"|85 |align="center"|55 |align="center"|[[U]] |- |0101&nbsp;0110 |align="center"|86 |align="center"|56 |align="center"|[[V]] |- |0101&nbsp;0111 |align="center"|87 |align="center"|57 |align="center"|[[W]] |- |0101&nbsp;1000 |align="center"|88 |align="center"|58 |align="center"|[[X]] |- |0101&nbsp;1001 |align="center"|89 |align="center"|59 |align="center"|[[Y]] |- |0101&nbsp;1010 |align="center"|90 |align="center"|5A |align="center"|[[Z]] |- |0101&nbsp;1011 |align="center"|91 |align="center"|5B |align="center"|[[oklepaj|[]] |- |0101&nbsp;1100 |align="center"|92 |align="center"|5C |align="center"|[[leva poševnica|\]] |- |0101&nbsp;1101 |align="center"|93 |align="center"|5D |align="center"|] |- |0101&nbsp;1110 |align="center"|94 |align="center"|5E |align="center"|^ |- |0101&nbsp;1111 |align="center"|95 |align="center"|5F |align="center"|[[podčrtaj|_]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0110&nbsp;0000 |align="center"|96 |align="center"|60 |align="center"|` |- |0110&nbsp;0001 |align="center"|97 |align="center"|61 |align="center"|a |- |0110&nbsp;0010 |align="center"|98 |align="center"|62 |align="center"|b |- |0110&nbsp;0011 |align="center"|99 |align="center"|63 |align="center"|c |- |0110&nbsp;0100 |align="center"|100 |align="center"|64 |align="center"|d |- |0110&nbsp;0101 |align="center"|101 |align="center"|65 |align="center"|e |- |0110&nbsp;0110 |align="center"|102 |align="center"|66 |align="center"|f |- |0110&nbsp;0111 |align="center"|103 |align="center"|67 |align="center"|g |- |0110&nbsp;1000 |align="center"|104 |align="center"|68 |align="center"|h |- |0110&nbsp;1001 |align="center"|105 |align="center"|69 |align="center"|i |- |0110&nbsp;1010 |align="center"|106 |align="center"|6A |align="center"|j |- |0110&nbsp;1011 |align="center"|107 |align="center"|6B |align="center"|k |- |0110&nbsp;1100 |align="center"|108 |align="center"|6C |align="center"|l |- |0110&nbsp;1101 |align="center"|109 |align="center"|6D |align="center"|m |- |0110&nbsp;1110 |align="center"|110 |align="center"|6E |align="center"|n |- |0110&nbsp;1111 |align="center"|111 |align="center"|6F |align="center"|o |- |0111&nbsp;0000 |align="center"|112 |align="center"|70 |align="center"|p |- |0111&nbsp;0001 |align="center"|113 |align="center"|71 |align="center"|q |- |0111&nbsp;0010 |align="center"|114 |align="center"|72 |align="center"|r |- |0111&nbsp;0011 |align="center"|115 |align="center"|73 |align="center"|s |- |0111&nbsp;0100 |align="center"|116 |align="center"|74 |align="center"|t |- |0111&nbsp;0101 |align="center"|117 |align="center"|75 |align="center"|u |- |0111&nbsp;0110 |align="center"|118 |align="center"|76 |align="center"|v |- |0111&nbsp;0111 |align="center"|119 |align="center"|77 |align="center"|w |- |0111&nbsp;1000 |align="center"|120 |align="center"|78 |align="center"|x |- |0111&nbsp;1001 |align="center"|121 |align="center"|79 |align="center"|y |- |0111&nbsp;1010 |align="center"|122 |align="center"|7A |align="center"|z |- |0111&nbsp;1011 |align="center"|123 |align="center"|7B |align="center"|{ |- |0111&nbsp;1100 |align="center"|124 |align="center"|7C |align="center"|[[navpičnica (tipografija)|&#124;]] |- |0111&nbsp;1101 |align="center"|125 |align="center"|7D |align="center"|} |- |0111&nbsp;1110 |align="center"|126 |align="center"|7E |align="center"|[[tilda|~]] |} |} == Glej tudi == * [[ASCII umetnost]] * [[Unicode]] * [[UTF-8]] {{kodiranje znakov}} {{škrbina-računalništvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kodiranje znakov]] 929a5tfk5t3a7wyve4xjmfdumvgjj3o 6675576 6675574 2026-05-14T09:32:09Z ~2026-29017-29 259861 6675576 wikitext text/x-wiki '''ASCII''' ([[kratica]] za [[angleščina|angleško]] '''''A'''merican '''S'''tandard '''C'''ode for '''I'''nformation '''I'''nterchange''), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-[[bit]]ni [[nabor znakov]]; obsega 2<sup>7</sup> = [[128 (število)|128]] [[znak]]ov. špela je lepa. špela=julija Znaki s kodami od 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi, glej tabelo spodaj: {| border="0" |- valign="top" | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0010&nbsp;0000 |align="center"|diksi |align="center"|20 |align="center"|([[presledek]]) |- |0010&nbsp;0001 |align="center"|33 |align="center"|21 |align="center"|[[klicaj|!]] |- |0010&nbsp;0010 |align="center"|34 |align="center"|22 |align="center"|[[narekovaj|"]] |- |0010&nbsp;0011 |align="center"|35 |align="center"|23 |align="center"|[[številski znak|#]] |- |0010&nbsp;0100 |align="center"|36 |align="center"|24 |align="center"|[[$]] |- |0010&nbsp;0101 |align="center"|37 |align="center"|25 |align="center"|[[odstotek|%]] |- |0010&nbsp;0110 |align="center"|38 |align="center"|26 |align="center"|[[znak &|&]] |- |0010&nbsp;0111 |align="center"|39 |align="center"|27 |align="center"|[[opuščaj|']] |- |0010&nbsp;1000 |align="center"|40 |align="center"|28 |align="center"|[[uklepaj|(]] |- |0010&nbsp;1001 |align="center"|41 |align="center"|29 |align="center"|[[zaklepaj|)]] |- |0010&nbsp;1010 |align="center"|42 |align="center"|2A |align="center"|[[zvezdica|*]] |- |0010&nbsp;1011 |align="center"|43 |align="center"|2B |align="center"|[[+]] |- |0010&nbsp;1100 |align="center"|44 |align="center"|2C |align="center"|[[vejica|,]] |- |0010&nbsp;1101 |align="center"|45 |align="center"|2D |align="center"|[[-]] |- |0010&nbsp;1110 |align="center"|46 |align="center"|2E |align="center"|[[pika|.]] |- |0010&nbsp;1111 |align="center"|47 |align="center"|2F |align="center"|[[poševnica|/]] |- |0011&nbsp;0000 |align="center"|48 |align="center"|30 |align="center"|[[0]] |- |0011&nbsp;0001 |align="center"|49 |align="center"|31 |align="center"|[[1]] |- |0011&nbsp;0010 |align="center"|50 |align="center"|32 |align="center"|[[2]] |- |0011&nbsp;0011 |align="center"|51 |align="center"|33 |align="center"|[[3]] |- |0011&nbsp;0100 |align="center"|52 |align="center"|34 |align="center"|[[4]] |- |0011&nbsp;0101 |align="center"|53 |align="center"|35 |align="center"|[[5]] |- |0011&nbsp;0110 |align="center"|54 |align="center"|36 |align="center"|[[6]] |- |0011&nbsp;0111 |align="center"|55 |align="center"|37 |align="center"|[[7]] |- |0011&nbsp;1000 |align="center"|56 |align="center"|38 |align="center"|[[8]] |- |0011&nbsp;1001 |align="center"|57 |align="center"|39 |align="center"|[[9]] |- |0011&nbsp;1010 |align="center"|58 |align="center"|3A |align="center"|[[dvopičje|:]] |- |0011&nbsp;1011 |align="center"|59 |align="center"|3B |align="center"|[[;]] |- |0011&nbsp;1100 |align="center"|60 |align="center"|3C |align="center"|&lt; |- |0011&nbsp;1101 |align="center"|61 |align="center"|3D |align="center"|[[=]] |- |0011&nbsp;1110 |align="center"|62 |align="center"|3E |align="center"|&gt; |- |0011&nbsp;1111 |align="center"|63 |align="center"|3F |align="center"|[[?]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0100&nbsp;0000 |align="center"|64 |align="center"|40 |align="center"|[[afna|@]] |- |0100&nbsp;0001 |align="center"|65 |align="center"|41 |align="center"|[[A]] |- |0100&nbsp;0010 |align="center"|66 |align="center"|42 |align="center"|[[B]] |- |0100&nbsp;0011 |align="center"|67 |align="center"|43 |align="center"|[[C]] |- |0100&nbsp;0100 |align="center"|68 |align="center"|44 |align="center"|[[D]] |- |0100&nbsp;0101 |align="center"|69 |align="center"|45 |align="center"|[[E]] |- |0100&nbsp;0110 |align="center"|70 |align="center"|46 |align="center"|[[F]] |- |0100&nbsp;0111 |align="center"|71 |align="center"|47 |align="center"|[[G]] |- |0100&nbsp;1000 |align="center"|72 |align="center"|48 |align="center"|[[H]] |- |0100&nbsp;1001 |align="center"|73 |align="center"|49 |align="center"|[[I]] |- |0100&nbsp;1010 |align="center"|74 |align="center"|4A |align="center"|[[J]] |- |0100&nbsp;1011 |align="center"|75 |align="center"|4B |align="center"|[[K]] |- |0100&nbsp;1100 |align="center"|76 |align="center"|4C |align="center"|[[L]] |- |0100&nbsp;1101 |align="center"|77 |align="center"|4D |align="center"|[[M]] |- |0100&nbsp;1110 |align="center"|78 |align="center"|4E |align="center"|[[N]] |- |0100&nbsp;1111 |align="center"|79 |align="center"|4F |align="center"|[[O]] |- |0101&nbsp;0000 |align="center"|80 |align="center"|50 |align="center"|[[P]] |- |0101&nbsp;0001 |align="center"|81 |align="center"|51 |align="center"|[[Q]] |- |0101&nbsp;0010 |align="center"|82 |align="center"|52 |align="center"|[[R]] |- |0101&nbsp;0011 |align="center"|83 |align="center"|53 |align="center"|[[S]] |- |0101&nbsp;0100 |align="center"|84 |align="center"|54 |align="center"|[[T]] |- |0101&nbsp;0101 |align="center"|85 |align="center"|55 |align="center"|[[U]] |- |0101&nbsp;0110 |align="center"|86 |align="center"|56 |align="center"|[[V]] |- |0101&nbsp;0111 |align="center"|87 |align="center"|57 |align="center"|[[W]] |- |0101&nbsp;1000 |align="center"|88 |align="center"|58 |align="center"|[[X]] |- |0101&nbsp;1001 |align="center"|89 |align="center"|59 |align="center"|[[Y]] |- |0101&nbsp;1010 |align="center"|90 |align="center"|5A |align="center"|[[Z]] |- |0101&nbsp;1011 |align="center"|91 |align="center"|5B |align="center"|[[oklepaj|[]] |- |0101&nbsp;1100 |align="center"|92 |align="center"|5C |align="center"|[[leva poševnica|\]] |- |0101&nbsp;1101 |align="center"|93 |align="center"|5D |align="center"|] |- |0101&nbsp;1110 |align="center"|94 |align="center"|5E |align="center"|^ |- |0101&nbsp;1111 |align="center"|95 |align="center"|5F |align="center"|[[podčrtaj|_]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0110&nbsp;0000 |align="center"|96 |align="center"|60 |align="center"|` |- |0110&nbsp;0001 |align="center"|97 |align="center"|61 |align="center"|a |- |0110&nbsp;0010 |align="center"|98 |align="center"|62 |align="center"|b |- |0110&nbsp;0011 |align="center"|99 |align="center"|63 |align="center"|c |- |0110&nbsp;0100 |align="center"|100 |align="center"|64 |align="center"|d |- |0110&nbsp;0101 |align="center"|101 |align="center"|65 |align="center"|e |- |0110&nbsp;0110 |align="center"|102 |align="center"|66 |align="center"|f |- |0110&nbsp;0111 |align="center"|103 |align="center"|67 |align="center"|g |- |0110&nbsp;1000 |align="center"|104 |align="center"|68 |align="center"|h |- |0110&nbsp;1001 |align="center"|105 |align="center"|69 |align="center"|i |- |0110&nbsp;1010 |align="center"|106 |align="center"|6A |align="center"|j |- |0110&nbsp;1011 |align="center"|107 |align="center"|6B |align="center"|k |- |0110&nbsp;1100 |align="center"|108 |align="center"|6C |align="center"|l |- |0110&nbsp;1101 |align="center"|109 |align="center"|6D |align="center"|m |- |0110&nbsp;1110 |align="center"|110 |align="center"|6E |align="center"|n |- |0110&nbsp;1111 |align="center"|111 |align="center"|6F |align="center"|o |- |0111&nbsp;0000 |align="center"|112 |align="center"|70 |align="center"|p |- |0111&nbsp;0001 |align="center"|113 |align="center"|71 |align="center"|q |- |0111&nbsp;0010 |align="center"|114 |align="center"|72 |align="center"|r |- |0111&nbsp;0011 |align="center"|115 |align="center"|73 |align="center"|s |- |0111&nbsp;0100 |align="center"|116 |align="center"|74 |align="center"|t |- |0111&nbsp;0101 |align="center"|117 |align="center"|75 |align="center"|u |- |0111&nbsp;0110 |align="center"|118 |align="center"|76 |align="center"|v |- |0111&nbsp;0111 |align="center"|119 |align="center"|77 |align="center"|w |- |0111&nbsp;1000 |align="center"|120 |align="center"|78 |align="center"|x |- |0111&nbsp;1001 |align="center"|121 |align="center"|79 |align="center"|y |- |0111&nbsp;1010 |align="center"|122 |align="center"|7A |align="center"|z |- |0111&nbsp;1011 |align="center"|123 |align="center"|7B |align="center"|{ |- |0111&nbsp;1100 |align="center"|124 |align="center"|7C |align="center"|[[navpičnica (tipografija)|&#124;]] |- |0111&nbsp;1101 |align="center"|125 |align="center"|7D |align="center"|} |- |0111&nbsp;1110 |align="center"|126 |align="center"|7E |align="center"|[[tilda|~]] |} |} == Glej tudi == * [[ASCII umetnost]] * [[Unicode]] * [[UTF-8]] {{kodiranje znakov}} {{škrbina-računalništvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kodiranje znakov]] 1oazolydimu710v14d8bvjlz5hmun7k 6675578 6675576 2026-05-14T09:36:49Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29017-29|~2026-29017-29]] ([[User talk:~2026-29017-29|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:WikiBayer|WikiBayer]] 6606610 wikitext text/x-wiki '''ASCII''' ([[kratica]] za [[angleščina|angleško]] '''''A'''merican '''S'''tandard '''C'''ode for '''I'''nformation '''I'''nterchange''), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-[[bit]]ni [[nabor znakov]]; obsega 2⁷ = [[128 (število)|128]] [[znak]]ov. Znaki s kodami od 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi, glej tabelo spodaj: {| border="0" |- valign="top" | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0010&nbsp;0000 |align="center"|32 |align="center"|20 |align="center"|([[presledek]]) |- |0010&nbsp;0001 |align="center"|33 |align="center"|21 |align="center"|[[klicaj|!]] |- |0010&nbsp;0010 |align="center"|34 |align="center"|22 |align="center"|[[narekovaj|"]] |- |0010&nbsp;0011 |align="center"|35 |align="center"|23 |align="center"|[[številski znak|#]] |- |0010&nbsp;0100 |align="center"|36 |align="center"|24 |align="center"|[[$]] |- |0010&nbsp;0101 |align="center"|37 |align="center"|25 |align="center"|[[odstotek|%]] |- |0010&nbsp;0110 |align="center"|38 |align="center"|26 |align="center"|[[znak &|&]] |- |0010&nbsp;0111 |align="center"|39 |align="center"|27 |align="center"|[[opuščaj|']] |- |0010&nbsp;1000 |align="center"|40 |align="center"|28 |align="center"|[[uklepaj|(]] |- |0010&nbsp;1001 |align="center"|41 |align="center"|29 |align="center"|[[zaklepaj|)]] |- |0010&nbsp;1010 |align="center"|42 |align="center"|2A |align="center"|[[zvezdica|*]] |- |0010&nbsp;1011 |align="center"|43 |align="center"|2B |align="center"|[[+]] |- |0010&nbsp;1100 |align="center"|44 |align="center"|2C |align="center"|[[vejica|,]] |- |0010&nbsp;1101 |align="center"|45 |align="center"|2D |align="center"|[[-]] |- |0010&nbsp;1110 |align="center"|46 |align="center"|2E |align="center"|[[pika|.]] |- |0010&nbsp;1111 |align="center"|47 |align="center"|2F |align="center"|[[poševnica|/]] |- |0011&nbsp;0000 |align="center"|48 |align="center"|30 |align="center"|[[0]] |- |0011&nbsp;0001 |align="center"|49 |align="center"|31 |align="center"|[[1]] |- |0011&nbsp;0010 |align="center"|50 |align="center"|32 |align="center"|[[2]] |- |0011&nbsp;0011 |align="center"|51 |align="center"|33 |align="center"|[[3]] |- |0011&nbsp;0100 |align="center"|52 |align="center"|34 |align="center"|[[4]] |- |0011&nbsp;0101 |align="center"|53 |align="center"|35 |align="center"|[[5]] |- |0011&nbsp;0110 |align="center"|54 |align="center"|36 |align="center"|[[6]] |- |0011&nbsp;0111 |align="center"|55 |align="center"|37 |align="center"|[[7]] |- |0011&nbsp;1000 |align="center"|56 |align="center"|38 |align="center"|[[8]] |- |0011&nbsp;1001 |align="center"|57 |align="center"|39 |align="center"|[[9]] |- |0011&nbsp;1010 |align="center"|58 |align="center"|3A |align="center"|[[dvopičje|:]] |- |0011&nbsp;1011 |align="center"|59 |align="center"|3B |align="center"|[[;]] |- |0011&nbsp;1100 |align="center"|60 |align="center"|3C |align="center"|&lt; |- |0011&nbsp;1101 |align="center"|61 |align="center"|3D |align="center"|[[=]] |- |0011&nbsp;1110 |align="center"|62 |align="center"|3E |align="center"|&gt; |- |0011&nbsp;1111 |align="center"|63 |align="center"|3F |align="center"|[[?]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0100&nbsp;0000 |align="center"|64 |align="center"|40 |align="center"|[[afna|@]] |- |0100&nbsp;0001 |align="center"|65 |align="center"|41 |align="center"|[[A]] |- |0100&nbsp;0010 |align="center"|66 |align="center"|42 |align="center"|[[B]] |- |0100&nbsp;0011 |align="center"|67 |align="center"|43 |align="center"|[[C]] |- |0100&nbsp;0100 |align="center"|68 |align="center"|44 |align="center"|[[D]] |- |0100&nbsp;0101 |align="center"|69 |align="center"|45 |align="center"|[[E]] |- |0100&nbsp;0110 |align="center"|70 |align="center"|46 |align="center"|[[F]] |- |0100&nbsp;0111 |align="center"|71 |align="center"|47 |align="center"|[[G]] |- |0100&nbsp;1000 |align="center"|72 |align="center"|48 |align="center"|[[H]] |- |0100&nbsp;1001 |align="center"|73 |align="center"|49 |align="center"|[[I]] |- |0100&nbsp;1010 |align="center"|74 |align="center"|4A |align="center"|[[J]] |- |0100&nbsp;1011 |align="center"|75 |align="center"|4B |align="center"|[[K]] |- |0100&nbsp;1100 |align="center"|76 |align="center"|4C |align="center"|[[L]] |- |0100&nbsp;1101 |align="center"|77 |align="center"|4D |align="center"|[[M]] |- |0100&nbsp;1110 |align="center"|78 |align="center"|4E |align="center"|[[N]] |- |0100&nbsp;1111 |align="center"|79 |align="center"|4F |align="center"|[[O]] |- |0101&nbsp;0000 |align="center"|80 |align="center"|50 |align="center"|[[P]] |- |0101&nbsp;0001 |align="center"|81 |align="center"|51 |align="center"|[[Q]] |- |0101&nbsp;0010 |align="center"|82 |align="center"|52 |align="center"|[[R]] |- |0101&nbsp;0011 |align="center"|83 |align="center"|53 |align="center"|[[S]] |- |0101&nbsp;0100 |align="center"|84 |align="center"|54 |align="center"|[[T]] |- |0101&nbsp;0101 |align="center"|85 |align="center"|55 |align="center"|[[U]] |- |0101&nbsp;0110 |align="center"|86 |align="center"|56 |align="center"|[[V]] |- |0101&nbsp;0111 |align="center"|87 |align="center"|57 |align="center"|[[W]] |- |0101&nbsp;1000 |align="center"|88 |align="center"|58 |align="center"|[[X]] |- |0101&nbsp;1001 |align="center"|89 |align="center"|59 |align="center"|[[Y]] |- |0101&nbsp;1010 |align="center"|90 |align="center"|5A |align="center"|[[Z]] |- |0101&nbsp;1011 |align="center"|91 |align="center"|5B |align="center"|[[oklepaj|[]] |- |0101&nbsp;1100 |align="center"|92 |align="center"|5C |align="center"|[[leva poševnica|\]] |- |0101&nbsp;1101 |align="center"|93 |align="center"|5D |align="center"|] |- |0101&nbsp;1110 |align="center"|94 |align="center"|5E |align="center"|^ |- |0101&nbsp;1111 |align="center"|95 |align="center"|5F |align="center"|[[podčrtaj|_]] |} |&nbsp; | {| class="wikitable" |- valign="bottom" !dvojiško !desetiško !šestnajstiško !znak |- |0110&nbsp;0000 |align="center"|96 |align="center"|60 |align="center"|` |- |0110&nbsp;0001 |align="center"|97 |align="center"|61 |align="center"|a |- |0110&nbsp;0010 |align="center"|98 |align="center"|62 |align="center"|b |- |0110&nbsp;0011 |align="center"|99 |align="center"|63 |align="center"|c |- |0110&nbsp;0100 |align="center"|100 |align="center"|64 |align="center"|d |- |0110&nbsp;0101 |align="center"|101 |align="center"|65 |align="center"|e |- |0110&nbsp;0110 |align="center"|102 |align="center"|66 |align="center"|f |- |0110&nbsp;0111 |align="center"|103 |align="center"|67 |align="center"|g |- |0110&nbsp;1000 |align="center"|104 |align="center"|68 |align="center"|h |- |0110&nbsp;1001 |align="center"|105 |align="center"|69 |align="center"|i |- |0110&nbsp;1010 |align="center"|106 |align="center"|6A |align="center"|j |- |0110&nbsp;1011 |align="center"|107 |align="center"|6B |align="center"|k |- |0110&nbsp;1100 |align="center"|108 |align="center"|6C |align="center"|l |- |0110&nbsp;1101 |align="center"|109 |align="center"|6D |align="center"|m |- |0110&nbsp;1110 |align="center"|110 |align="center"|6E |align="center"|n |- |0110&nbsp;1111 |align="center"|111 |align="center"|6F |align="center"|o |- |0111&nbsp;0000 |align="center"|112 |align="center"|70 |align="center"|p |- |0111&nbsp;0001 |align="center"|113 |align="center"|71 |align="center"|q |- |0111&nbsp;0010 |align="center"|114 |align="center"|72 |align="center"|r |- |0111&nbsp;0011 |align="center"|115 |align="center"|73 |align="center"|s |- |0111&nbsp;0100 |align="center"|116 |align="center"|74 |align="center"|t |- |0111&nbsp;0101 |align="center"|117 |align="center"|75 |align="center"|u |- |0111&nbsp;0110 |align="center"|118 |align="center"|76 |align="center"|v |- |0111&nbsp;0111 |align="center"|119 |align="center"|77 |align="center"|w |- |0111&nbsp;1000 |align="center"|120 |align="center"|78 |align="center"|x |- |0111&nbsp;1001 |align="center"|121 |align="center"|79 |align="center"|y |- |0111&nbsp;1010 |align="center"|122 |align="center"|7A |align="center"|z |- |0111&nbsp;1011 |align="center"|123 |align="center"|7B |align="center"|{ |- |0111&nbsp;1100 |align="center"|124 |align="center"|7C |align="center"|[[navpičnica (tipografija)|&#124;]] |- |0111&nbsp;1101 |align="center"|125 |align="center"|7D |align="center"|} |- |0111&nbsp;1110 |align="center"|126 |align="center"|7E |align="center"|[[tilda|~]] |} |} == Glej tudi == * [[ASCII umetnost]] * [[Unicode]] * [[UTF-8]] {{kodiranje znakov}} {{škrbina-računalništvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kodiranje znakov]] 5dgfdwjtz2pszd73j5fe8w88dau9uon 0 10253 6675631 6535680 2026-05-14T11:02:30Z ~2026-29136-62 259872 Dodala sem vejico 6675631 wikitext text/x-wiki {{Ta|abecedi kot vrsto pisanja govora|Abeceda (razločitev)}} '''Abecéda''' je pogosta vrsta, sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana in največkrat uporabljena abeceda je [[latinica]], katere različico uporabljamo tudi za zapis moderne slovenščine, njej najbolj sorodni sta [[cirilica]] in [[grška abeceda]], vse so se razvile iz starogrške abecede (~ 800 pr. n. št.). Obstaja okoli 60 različnih vrst abeced, veliko se jih ne uporablja več oz. jih uporabljajo le še zgodovinarji. Je tudi veliko načrtno ustvarjenih abeced, ki so nastale v 19. in 20. stoletju. Ime ''abeceda'' izhaja iz prvih štirih črk v [[latinska abeceda|latinski]] abecedi - ''[[a]]'' + ''[[B|be]]'' + ''[[C|ce]]'' + ''[[D|de]]''; podobnega izvora sta manjkrat uporabljena sopomenka '''alfabet''' (iz [[grška abeceda|grških črk]] ''[[alfa]]'' + ''[[beta]]'') in izraz '''azbuka''' (iz cirilskih [[cerkvenoslovanska abeceda|cerkvenoslovanskih črk]] ''azь'' + ''buky'') za zaporedje črk v [[glagolica|glagolici]] ali [[cirilica|cirilici]]. V sedanji standardni slovenski abecedi, ki je vrsta [[Latinica|latinice]] oz. natančneje [[Gajica|gajice]], 25 znakov, od tega 5 [[Samoglasnik|samoglasnikov]] (a, e, i, o in u) in 20 [[Soglasnik|soglasnikov]] (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž), čeprav [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]] že uvršča črke iz standardne (angleške) latinice (q, w, x in y) tudi v slovensko.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovar slovenskega knjižnega jezika 2019|last=Černivec|first=Manca|publisher=ZRC SAZU|year=2019|isbn=978-961-05-0274-6|location=|page=|cobiss=304581888|url=http://fran.si/|last2=Gabrovšek|last3=Gliha Komac|first2=Dejan|first3=Nataša|last4=Jakop|first4=Nataša}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Razvoj abecede.png|sličica|828x828_pik|Razvoj latinice # feničanska soglsniška abeceda # stara grška abeceda # etruščanska abeceda # latinica v 7. stol. pr. n. št. # latinica v 3. stol. pr. n. št. # latinica v 1. stol. pr. n. št. # latinica v srednjem veku, sedaj standardna latinica # Nekateri dodatni znaki v latinici. ki se pojavljajo v določenih jezikih ]] Tri glavne evropske abecede ([[latinica]], [[cirilica]] in [[grška abeceda]]) so se vse razvile iz starogrške abecede, ta pa iz [[Feničanska abeceda|feničanske]] [[Abdžad|soglasniške abecede]]. Večina ostalih abeced, ki so še v uporabi, so bile narejene načrtno. Abeceda je najbližje abdžadom, saj je že feničanska soglasniška abeceda abdžad in se je iz njih razvila.<br /> {{Klad|{{clade |label1=[[Feničanska abeceda|feničanska soglasniška abeceda]] |1={{clade |label1=starogrška abeceda |1={{clade |1=[[latinica]] |2=[[Grška abeceda|moderna grška abeceda]] |3=[[cirilica]] }} |label2=[[Aramejščina|aramejska soglašniška abeceda]] |2={{clade |1=[[Hebrejska abeceda|hebrejska soglasniška abeceda]] |2=[[Arabska abeceda|arabska soglasniška abeceda]] |3=[[Abugida|zlogovne abecede?]] }} }} }}}} == Seznam abeced == Po svetu obstaja okrog 60 različnih glavnih vrst abeced (npr. [[Slovenska abeceda|slovenska]] in [[angleška abeceda]] se štejeta pod isto - latinico). === Adlam === Adlam (𞤀𞤣𞤤𞤢𞤥) je abeceda, ki sta jo leta 1989 sestavila [[Ibrahima Barry|Ibrahima]] in [[Abdoulaye Barry]], brata iz [[Gvineja|Gvineje]], ki sta jo sestavila za [[Jezik Fula|jezik fula]] ali fulani. Ime izhaja iz prvih štirih črk, ki so 𞤂 ,𞤁 ,𞤀 in 𞤃, kar bi pri prečrkovanju v latinico bilo A, D, L in M. Črke so bile izbrane načrtno, saj predtavljajo kratico za '''''A'''lkule '''D'''andayɗe '''L'''eñol '''M'''ulugol,'' kar pomeni "abeceda, ki ščiti ljudi pred izginjanjem". Abeceda je hitro postala popularna in govorci jezika fulani v Gvineji, Liberiji in Nigeriji so jo hitro začeli uporabljati. Je ena izmed mnogih afriških abeced.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Adlam alphabet|url=https://omniglot.com/writing/adlam.htm|website=omniglot.com|accessdate=2020-05-04}}</ref> Brata sta izdala veliko na roke napisanih knjig v adlamski abecedi in začeli učiti ljudi pisanja abecede. Po velikem uspehu sta postavila tudi šole po [[Togo|Togu]], [[Senegal|Senegalu]], [[Benin|Beninu]] in celo eno v [[New York|New Yorku]]. Po izdaji prvih tiskanih knjig pa je Gvinejski parlament pisavo prepovedal in Ibrahima je bil zato v zaporu tri mesece. Nato je pobegnil v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je začel ustvarjati različne pisave za [[Adlamska abeceda|adlamsko abecedo]].<ref name=":1" /> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" ! colspan="6" |Adlamska abeceda |- !Velika črka !Mala črka !Ime !Prečrkovanje v latinico ![[Mednarodna fonetična abeceda|Izgovorjava]] ![[Unicode]] koda |- |𞤀 |𞤢 |Alif |A |a |U+E900, U+E922 |- |𞤁 |𞤣 |Daali |D |d |U+E901, U+E923 |- |𞤂 |𞤤 |Laam |L |l |U+E902, U+E924 |- |𞤃 |𞤥 |Miim |M |m |U+E903, U+E925 |- |𞤄 |𞤦 |Ba |B |b |U+E904, U+E926 |- |𞤅 |𞤧 |Sinnyiiyhe |S |s |U+E905, U+E927 |- |𞤆 |𞤨 |Pe |P |p |U+E906, U+E928 |- |𞤇 |𞤩 |Bhe |B? |ɓ |U+E907, U+E929 |- |𞤈 |𞤪 |Ra |R |r/ɾ |U+E908, U+E92A |- |𞤉 |𞤫 |E |E |e |U+E909, U+E92B |- |𞤊 |𞤬 |Fa |F |f |U+E90A, U+E92C |- |𞤋 |𞤭 |I |I |i |U+E90B, U+E92D |- |𞤌 |𞤮 |O |O |o |U+E90C, U+E92E |- |𞤍 |𞤯 |Dha |D? |ɗ |U+E90D, U+E92F |- |𞤎 |𞤰 |Yhe |H |ʔʲ |U+E90E, U+E930 |- |𞤏 |𞤱 |Waw |UA? |w |U+E90F, U+E931 |- |𞤐 |𞤲 |Nun |N |n |U+E910, U+E932 |- |𞤑 |𞤳 |Kaf |K |k |U+E911, U+E933 |- |𞤒 |𞤴 |Ya |J |j |U+E912, U+E934 |- |𞤓 |𞤵 |U |U |u |U+E913, U+E935 |- |𞤔 |𞤶 |Jiim |DŽ |d͡ʒ |U+E914, U+E936 |- |𞤕 |𞤷 |Chi |Č |t͡ʃ |U+E915, U+E937 |- |𞤖 |𞤸 |Ha |H? |h |U+E916, U+E938 |- |𞤗 |𞤹 |Qaaf |K? |q |U+E917, U+E939 |- |𞤘 |𞤺 |Ga |G |g |U+E918, U+E93A |- |𞤙 |𞤻 |Nya |NJ? |ɲ |U+E919, U+E93B |- |𞤚 |𞤼 |Tu |T |t |U+E91A, U+E93C |- |𞤛 |𞤽 |Nha |N |ŋ |U+E91B, U+E93D |- ! colspan="6" |Dodatne črke |- |𞤜 |𞤾 |Va |V |v |U+E91C, U+E93E |- |𞤝 |𞤿 |Kha |H |x |U+E91D, U+E93F |- |𞤞 |𞥀 |Gbe |GB? |ɡ͡b |U+E91E, U+E940 |- |𞤟 |𞥁 |Zal |Z |z |U+E91F, U+E941 |- |𞤠 |𞥂 |Kpo |KP? |k͡p |U+E920, U+E942 |- |𞤡 |𞥃 |Sha |Š |ʃ |U+E921, U+E943 |- ! colspan="6" |Diakritike |- ![[Diakritično znamenje|Diakritika]] ! colspan="4" |Opis !Unicode koda |- |◌𞥄 | colspan="4" |Podaljša izgovorjavo črki alif (ã) |U+1E944 |- |◌𞥅 | colspan="4" |Podaljša izgovorjavo drugim samoglasnikom |U+1E945 |- |◌𞥆 | colspan="4" |Podaljša izgovorjavo soglasnikom (ga podvoji) |U+1E946 |- |◌𞥇 | colspan="4" |Med soglasnik, za katerem stoji, in prvim samoglasnikom za njim vrine [[Mednarodna fonetična abeceda|ʔ (glottal stop)]] |U+1E947 |- |◌𞥈 | colspan="4" |Soglasnik prilagodi za izgovorjavo glasov, ki jih v jeziku navadno ni |U+1E948 |- |◌𞥉 | colspan="4" |Soglasnik podaljša in prilagodi za izgovorjavo glasov, ki jih v jeziku navadno ni |U+1E949 |- |◌𞥊 | colspan="4" |Pika, lahko se nahaja zgoraj (hoortobbhere) ali spodaj (lestobbhere)<ref>{{Navedi splet|title=Adlam Nukta • Keyboard.cool|url=https://keyboard.cool/db/adlam/adlam-nukta|website=keyboard.cool|accessdate=2020-05-14|archive-date=2020-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200920081546/https://keyboard.cool/db/adlam/adlam-nukta|url-status=dead}}</ref> |U+1E94A |- |𞥋 | colspan="4" |Se uporablja med n in drugim soglasnikom, da pove, da sta glasova nosna |U+1E94B |- | colspan="6" | *◌𞥈 je hačku podobna diakritika se uporablja pri črkah alif, ha in ga, da se jih izgovori kot [[arabska abeceda|arabske črke]] ain (ʕ), gh (ɣ) in ḥ. Tudi črke sinnyiiyhe, tu, daali in jim spremenijo izgovorjavo v ṣ, ṭ, ḍ in ẓ. Če želimo, daje soglasnik daljši, uporabimo ◌𞥉 *Piko se postavi nad črki jim in sinnyiiyhe, da se izgovori kot th in z, uporablja se tudi nad e in o, da poudari samoglasnik (e in o namesto ɛ in ɔ). Če sta samoglasnika podaljšana, nad črko napišemo macron, piko pa spodaj * V adlamski abecedi se nekatere črke izgovori z glasovi, ki jih v slovenščini ne poznamo, zato je pri prečrkovanju dopisan vprašaj * Kjer se nahajata dve Unicode kodi, je prva za veliko črko in druga za malo * Kode veljajo za Unicode različico 13.0 |} Adlamska abeceda ima tudi svoja števila, te se za razliko od [[Arabske številke|arabskih]] pišejo od desne proti levi.<ref name="compart">{{Navedi splet|title=Find all Unicode Characters from Hieroglyphs to Dingbats – Unicode Compart|url=https://www.compart.com/en/unicode/scripts/Adlm |publisher=Compart |accessdate=2020-05-14|language=en}}</ref> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" !Adlamske !Hindu-arabske |- |𞥐 |0 |- |𞥑 |1 |- |𞥒 |2 |- |𞥓 |3 |- |𞥔 |4 |- |𞥕 |5 |- |𞥖 |6 |- |𞥗 |7 |- |𞥘 |8 |- |𞥙 |9 |} Ločila ima podobna kot [[latinica]], le da so obrnjena. Posebnost sta le [[vprašaj]] in [[klicaj]], tako kot v [[Španščina|španščini]] se različici uporabi že na začetku povedi. Začetni vprašaj in klicaj izgledata kot navaden končni klicaj in vprašaj (le obrnjena), medtem ko sta končni različici drugačni in unikatni za adlam. {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" !Adlamska !Latinična |- |. | align="right" |. |- |⹁ | align="right" |, |- |: | align="right" |: |- |⁏ | align="right" |; |- |𞥟 … ؟ | align="right" |¿ … ? |- |! … 𞥞 | align="right" |¡ … ! |} === Armenska abeceda === {{Glavni članek|Armenska abeceda}} Armenska abeceda se uporablja za zapis [[Armenščina|armenščine]], ta se deli na vzhodno, katere središče je v [[Armenija|Armeniji]] in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le [[Izgovarjava|izgovorjava]]. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za [[Številka|številke]], in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo. Piše se od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Armenska abeceda |Velika črka |Ա |Բ |Գ |Դ |Ե |Զ |Է |Ը |Թ |Ժ |Ի |Լ |Խ |Ծ |Կ |Հ |Ձ |Ղ |Ճ |Մ |Յ |Ն |Շ |Ո |Չ |Պ |Ջ |Ռ |Ս |Վ |Տ |Ր |Ց |Ւ |Փ |Ք |Օ |Ֆ | |- |Mala črka |ա |բ |գ |դ |ե |զ |է |ը |թ |ժ |ի |լ |խ |ծ |կ |հ |ձ |ղ |ճ |մ |յ |ն |շ |ո |չ |պ |ջ |ռ |ս |վ |տ |ր |ց |ւ |փ |ք |օ |ֆ |և |- |Ime |Ayb |Ben |Gim |Da |Ech |Za |Eh |Et |To |Zhe |Ini |Liwn |Hex |Ca |Ken |Ho |Ja |Ghad |Cheh |Men |Yi |Now |Sha |Vo |Cha |Peh |Jheh |Ra |Seh |Vew |Tiwn |Reh |Co |Yiwn |Piwr |Keh |Oh |Feh |Ech yiwn |- |Približek v latinici |A |B |G |D |E |Z |Ē |Ë |T' |Ž |I |L |X |Ç |K |H |J |Ġ |Č̣ |M |Y |N |Š |O |Č |P |J̌ |Ŕ |S |V |T |R |C' |W |P' |K' |Ò |F |EW |- |Številka |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |10 |20 |30 |40 |50 |60 |70 |80 |90 |100 |200 |300 |400 |500 |600 |700 |800 |900 |1000 |2000 |3000 |4000 |5000 |6000 |7000 |8000 |9000 |10.000 |20.000 | |} Še ločila in črke izven abecede: {| class="wikitable" |+Ostalo |ՙ |՚ |՛ |՜ |՝ |՞ |՟ |ՠ |ֈ |֊ |֍ |֎ |֏ |ﬓ |ﬔ |ﬕ |ﬖ |ﬗ |- | |'<br /> | |!<br /> |,<br /> |?<br /> | |Obrnjen ayb | | -<br /> | | |Dram<br /> |Men now |Men ech |Men ini |Vew now |Men hex |} === Avestanska abeceda === Avestanska abeceda je bila uporabljena za zapis avestanščine, izumrlega [[Iran|iranskega]] jezika. Abeceda je razdeljena na [[Soglasnik|soglasnike]] in [[Samoglasnik|samoglasnike]] ter ne razlikuje med velikimi in malimi črkami. Povedi se piše od desne proti levi. {| class="wikitable" |+Samoglasniki |Črka |𐬀 |𐬁 |𐬂 |𐬃 |𐬄 |𐬅 |𐬆 |𐬇 |𐬈 |𐬉 |𐬊 |𐬋 |𐬌 |𐬍 |𐬎 |𐬏 |- |Ime |A |Aa |Ao |Aao |An |Aan |Ae |Aee |E |Ee |O |Oo |I |Ii |U |Uu |- |Približek v latinici |A |Ā |Å |Ȧ |Ą/à |Ą/à |Ə |Ə̅ |E |Ē |O |Ō |I |Ī |U |Ū |} {| class="wikitable" |+Soglasniki |Črka |𐬐 |𐬑 |𐬒 |𐬓 |𐬔 |𐬕 |𐬖 |𐬗 |𐬘 |𐬙 |𐬚 |𐬛 |𐬜 |𐬝 |𐬞 |𐬟 |𐬠 |𐬡 |𐬢 |𐬣 |𐬤 |𐬥 |𐬦 |𐬧 |𐬨 |𐬩 |𐬪 |𐬫 |𐬬 |𐬭 |𐬮 |𐬯 |𐬰 |𐬱 |𐬲 |𐬳 |𐬴 |𐬵 |- |Ime |Ke |Xe |Xye |Xve |Ge |Gge |Ghe |Ce |Je |Te |The |De |Dhe |Tte |Pe |Fe |Be |Bhe |Nge |Ngye |Ngve |Ne |Nye |Nne |Me |Hme |Yye |Ye |Ve |Re |Le |Se |Ze |She |Zhe |Shye |Sshe |He |- |Približek v latinici |K |X |X́ |Xʷ |G |Ġ/GG |Y |Č |J̌ |T |θ |D |δ |T̰ |P |F |B |BH/β |NG/Ŋ |Ŋ́ |Ŋᵛ |N |NY/Ń |NN/Ņ |M |M̨ |YY/Ẏ |Y |V |R |L |S |Z |SH/Š |ZH/Ž |SHY/S͑ |SSH/Ṣ̌ |H |} Avestanska abeceda ima tudi nekaj znakov, od teh nima nobeden podobne vloge kot [[Latinica|latinski]]. {| class="wikitable" |+Ostali znaki |𐬹 |𐬺 |𐬻 |𐬼 |𐬽 |𐬾 |𐬿 |} === Avoiuli === Avoiulijska pisava se uporablja za pisanje jezika ''Raga'', vendar zaradi latinske različiče njegova popularnost upada. Jezik govori le prb. 6500 ljudi v [[Vanuatu|Vanuatuju]]. Posebnost pisave je tudi, da se lahko piše v obe smeri.<ref>{{Navedi splet|title=Raga language, alphabet and pronunciation|url=https://omniglot.com/writing/raga.htm#avoiuli|website=omniglot.com|accessdate=2020-05-05}}</ref> [[Slika:Avoiuli letters.jpg|levo|brezokvirja|685x685_pik]] [[Slika:Avoiuli digits.jpg|brezokvirja|686x686_pik]] {{Clear}} === Bassa Vah === Bassa vah je ogrožena abeceda, ki jo piše okrog 410.000 ljudi v Sierra leone in Liberiji. Pišejo od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Samoglasniki |Črka |𖫧 |𖫨 |𖫩 |𖫪 |𖫫 |𖫬 |𖫭 |- |Ime |A |O |Oo |U |Ee |E |I |- |Približek v latinici |a |ɔ |o |u |e |ɛ |i |} {| class="wikitable" |+Soglasniki |Črka |𖫐 |𖫑 |𖫒 |𖫓 |𖫔 |𖫕 |𖫖 |𖫗 |𖫘 |𖫙 |𖫚 |𖫛 |𖫜 |𖫝 |𖫞 |𖫟 |𖫠 |𖫡 |𖫢 |𖫣 |𖫤 |𖫥 |𖫦 |- |Ime |Enni |Ka |Se |Fa |Mbe |Yie |Gah |Dhii |Kpah |Jo |Hwah |Wa |Zo |Gbu |Do |Ce |Uwu |To |Ba |Vu |Yein |Pa |Wadda |- |Približek v latinini |N |K |S |F |MB |Ɲ |G |D |KP |J |XW |W |Z |GB |Ɗ |C |HW |T |B |W |H |P |R/L |} {| class="wikitable" |+Naglasi |Naglas |◌𖫰 |◌𖫱 |◌𖫲 |◌𖫳 |◌𖫴 |- |Primer naglasa v latinici |Á |À |Ā | | |} '''Ostalo''' {| class="wikitable" |𖫵 |- |. |} === Beitha kukju === [[Albanija|Albanski]] odvetnik Naum Veqilharxhi je leta 1845 izdal [[Beitha Kukju pisava|Beitha Kukju abecedo]] kot alternativo za [[Latinica|latinico]], [[Grščina|grško]] abecedo ter [[Arabščina|arabsko]] [[Abdžad|soglasniško abecedo]]. Piše se od leve proti desni. [[Slika:Beitha kukju.png|brezokvirja|591x591_pik]] === Braillova pisava === {{Glavni članek|Braillova pisava}} Črko predstavlja posebna kombinacija pik. {| class="wikitable mw-collapsible nounderlines Unicode braille" border="1" cellspacing="0" cellpadding="5" style="border-collapse:collapse;background:#FFFFFF;font-size:large;text-align:center" |+Braillova pisava razvrščena po [[Unicode]] kodah | style="width:45pt" |&nbsp; | style="width:20pt" |0 | style="width:20pt" |1 | style="width:20pt" |2 | style="width:20pt" |3 | style="width:20pt" |4 | style="width:20pt" |5 | style="width:20pt" |6 | style="width:20pt" |7 | style="width:20pt" |8 | style="width:20pt" |9 | style="width:20pt" |A | style="width:20pt" |B | style="width:20pt" |C | style="width:20pt" |D | style="width:20pt" |E | style="width:20pt" |F |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+280x | title="U+2800: BRAILLE PATTERN BLANK" |[[⠀]] | title="U+2801: BRAILLE PATTERN DOTS-1" |⠁ | title="U+2802: BRAILLE PATTERN DOTS-2" |⠂ | title="U+2803: BRAILLE PATTERN DOTS-12" |⠃ | title="U+2804: BRAILLE PATTERN DOTS-3" |⠄ | title="U+2805: BRAILLE PATTERN DOTS-13" |⠅ | title="U+2806: BRAILLE PATTERN DOTS-23" |⠆ | title="U+2807: BRAILLE PATTERN DOTS-123" |⠇ | title="U+2808: BRAILLE PATTERN DOTS-4" |⠈ | title="U+2809: BRAILLE PATTERN DOTS-14" |⠉ | title="U+280A: BRAILLE PATTERN DOTS-24" |⠊ | title="U+280B: BRAILLE PATTERN DOTS-124" |⠋ | title="U+280C: BRAILLE PATTERN DOTS-34" |⠌ | title="U+280D: BRAILLE PATTERN DOTS-134" |⠍ | title="U+280E: BRAILLE PATTERN DOTS-234" |⠎ | title="U+280F: BRAILLE PATTERN DOTS-1234" |⠏ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+281x | title="U+2810: BRAILLE PATTERN DOTS-5" |⠐ | title="U+2811: BRAILLE PATTERN DOTS-15" |⠑ | title="U+2812: BRAILLE PATTERN DOTS-25" |⠒ | title="U+2813: BRAILLE PATTERN DOTS-125" |⠓ | title="U+2814: BRAILLE PATTERN DOTS-35" |⠔ | title="U+2815: BRAILLE PATTERN DOTS-135" |⠕ | title="U+2816: BRAILLE PATTERN DOTS-235" |⠖ | title="U+2817: BRAILLE PATTERN DOTS-1235" |⠗ | title="U+2818: BRAILLE PATTERN DOTS-45" |⠘ | title="U+2819: BRAILLE PATTERN DOTS-145" |⠙ | title="U+281A: BRAILLE PATTERN DOTS-245" |⠚ | title="U+281B: BRAILLE PATTERN DOTS-1245" |⠛ | title="U+281C: BRAILLE PATTERN DOTS-345" |⠜ | title="U+281D: BRAILLE PATTERN DOTS-1345" |⠝ | title="U+281E: BRAILLE PATTERN DOTS-2345" |⠞ | title="U+281F: BRAILLE PATTERN DOTS-12345" |⠟ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+282x | title="U+2820: BRAILLE PATTERN DOTS-6" |⠠ | title="U+2821: BRAILLE PATTERN DOTS-16" |⠡ | title="U+2822: BRAILLE PATTERN DOTS-26" |⠢ | title="U+2823: BRAILLE PATTERN DOTS-126" |⠣ | title="U+2824: BRAILLE PATTERN DOTS-36" |⠤ | title="U+2825: BRAILLE PATTERN DOTS-136" |⠥ | title="U+2826: BRAILLE PATTERN DOTS-236" |⠦ | title="U+2827: BRAILLE PATTERN DOTS-1236" |⠧ | title="U+2828: BRAILLE PATTERN DOTS-46" |⠨ | title="U+2829: BRAILLE PATTERN DOTS-146" |⠩ | title="U+282A: BRAILLE PATTERN DOTS-246" |⠪ | title="U+282B: BRAILLE PATTERN DOTS-1246" |⠫ | title="U+282C: BRAILLE PATTERN DOTS-346" |⠬ | title="U+282D: BRAILLE PATTERN DOTS-1346" |⠭ | title="U+282E: BRAILLE PATTERN DOTS-2346" |⠮ | title="U+282F: BRAILLE PATTERN DOTS-12346" |⠯ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+283x | title="U+2830: BRAILLE PATTERN DOTS-56" |⠰ | title="U+2831: BRAILLE PATTERN DOTS-156" |⠱ | title="U+2832: BRAILLE PATTERN DOTS-256" |⠲ | title="U+2833: BRAILLE PATTERN DOTS-1256" |⠳ | title="U+2834: BRAILLE PATTERN DOTS-356" |⠴ | title="U+2835: BRAILLE PATTERN DOTS-1356" |⠵ | title="U+2836: BRAILLE PATTERN DOTS-2356" |⠶ | title="U+2837: BRAILLE PATTERN DOTS-12356" |⠷ | title="U+2838: BRAILLE PATTERN DOTS-456" |⠸ | title="U+2839: BRAILLE PATTERN DOTS-1456" |⠹ | title="U+283A: BRAILLE PATTERN DOTS-2456" |⠺ | title="U+283B: BRAILLE PATTERN DOTS-12456" |⠻ | title="U+283C: BRAILLE PATTERN DOTS-3456" |⠼ | title="U+283D: BRAILLE PATTERN DOTS-13456" |⠽ | title="U+283E: BRAILLE PATTERN DOTS-23456" |⠾ | title="U+283F: BRAILLE PATTERN DOTS-123456" |⠿ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+284x | title="U+2840: BRAILLE PATTERN DOTS-7" |⡀ | title="U+2841: BRAILLE PATTERN DOTS-17" |⡁ | title="U+2842: BRAILLE PATTERN DOTS-27" |⡂ | title="U+2843: BRAILLE PATTERN DOTS-127" |⡃ | title="U+2844: BRAILLE PATTERN DOTS-37" |⡄ | title="U+2845: BRAILLE PATTERN DOTS-137" |⡅ | title="U+2846: BRAILLE PATTERN DOTS-237" |⡆ | title="U+2847: BRAILLE PATTERN DOTS-1237" |⡇ | title="U+2848: BRAILLE PATTERN DOTS-47" |⡈ | title="U+2849: BRAILLE PATTERN DOTS-147" |⡉ | title="U+284A: BRAILLE PATTERN DOTS-247" |⡊ | title="U+284B: BRAILLE PATTERN DOTS-1247" |⡋ | title="U+284C: BRAILLE PATTERN DOTS-347" |⡌ | title="U+284D: BRAILLE PATTERN DOTS-1347" |⡍ | title="U+284E: BRAILLE PATTERN DOTS-2347" |⡎ | title="U+284F: BRAILLE PATTERN DOTS-12347" |⡏ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+285x | title="U+2850: BRAILLE PATTERN DOTS-57" |⡐ | title="U+2851: BRAILLE PATTERN DOTS-157" |⡑ | title="U+2852: BRAILLE PATTERN DOTS-257" |⡒ | title="U+2853: BRAILLE PATTERN DOTS-1257" |⡓ | title="U+2854: BRAILLE PATTERN DOTS-357" |⡔ | title="U+2855: BRAILLE PATTERN DOTS-1357" |⡕ | title="U+2856: BRAILLE PATTERN DOTS-2357" |⡖ | title="U+2857: BRAILLE PATTERN DOTS-12357" |⡗ | title="U+2858: BRAILLE PATTERN DOTS-457" |⡘ | title="U+2859: BRAILLE PATTERN DOTS-1457" |⡙ | title="U+285A: BRAILLE PATTERN DOTS-2457" |⡚ | title="U+285B: BRAILLE PATTERN DOTS-12457" |⡛ | title="U+285C: BRAILLE PATTERN DOTS-3457" |⡜ | title="U+285D: BRAILLE PATTERN DOTS-13457" |⡝ | title="U+285E: BRAILLE PATTERN DOTS-23457" |⡞ | title="U+285F: BRAILLE PATTERN DOTS-123457" |⡟ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+286x | title="U+2860: BRAILLE PATTERN DOTS-67" |⡠ | title="U+2861: BRAILLE PATTERN DOTS-167" |⡡ | title="U+2862: BRAILLE PATTERN DOTS-267" |⡢ | title="U+2863: BRAILLE PATTERN DOTS-1267" |⡣ | title="U+2864: BRAILLE PATTERN DOTS-367" |⡤ | title="U+2865: BRAILLE PATTERN DOTS-1367" |⡥ | title="U+2866: BRAILLE PATTERN DOTS-2367" |⡦ | title="U+2867: BRAILLE PATTERN DOTS-12367" |⡧ | title="U+2868: BRAILLE PATTERN DOTS-467" |⡨ | title="U+2869: BRAILLE PATTERN DOTS-1467" |⡩ | title="U+286A: BRAILLE PATTERN DOTS-2467" |⡪ | title="U+286B: BRAILLE PATTERN DOTS-12467" |⡫ | title="U+286C: BRAILLE PATTERN DOTS-3467" |⡬ | title="U+286D: BRAILLE PATTERN DOTS-13467" |⡭ | title="U+286E: BRAILLE PATTERN DOTS-23467" |⡮ | title="U+286F: BRAILLE PATTERN DOTS-123467" |⡯ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+287x | title="U+2870: BRAILLE PATTERN DOTS-567" |⡰ | title="U+2871: BRAILLE PATTERN DOTS-1567" |⡱ | title="U+2872: BRAILLE PATTERN DOTS-2567" |⡲ | title="U+2873: BRAILLE PATTERN DOTS-12567" |⡳ | title="U+2874: BRAILLE PATTERN DOTS-3567" |⡴ | title="U+2875: BRAILLE PATTERN DOTS-13567" |⡵ | title="U+2876: BRAILLE PATTERN DOTS-23567" |⡶ | title="U+2877: BRAILLE PATTERN DOTS-123567" |⡷ | title="U+2878: BRAILLE PATTERN DOTS-4567" |⡸ | title="U+2879: BRAILLE PATTERN DOTS-14567" |⡹ | title="U+287A: BRAILLE PATTERN DOTS-24567" |⡺ | title="U+287B: BRAILLE PATTERN DOTS-124567" |⡻ | title="U+287C: BRAILLE PATTERN DOTS-34567" |⡼ | title="U+287D: BRAILLE PATTERN DOTS-134567" |⡽ | title="U+287E: BRAILLE PATTERN DOTS-234567" |⡾ | title="U+287F: BRAILLE PATTERN DOTS-1234567" |⡿ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+288x | title="U+2880: BRAILLE PATTERN DOTS-8" |⢀ | title="U+2881: BRAILLE PATTERN DOTS-18" |⢁ | title="U+2882: BRAILLE PATTERN DOTS-28" |⢂ | title="U+2883: BRAILLE PATTERN DOTS-128" |⢃ | title="U+2884: BRAILLE PATTERN DOTS-38" |⢄ | title="U+2885: BRAILLE PATTERN DOTS-138" |⢅ | title="U+2886: BRAILLE PATTERN DOTS-238" |⢆ | title="U+2887: BRAILLE PATTERN DOTS-1238" |⢇ | title="U+2888: BRAILLE PATTERN DOTS-48" |⢈ | title="U+2889: BRAILLE PATTERN DOTS-148" |⢉ | title="U+288A: BRAILLE PATTERN DOTS-248" |⢊ | title="U+288B: BRAILLE PATTERN DOTS-1248" |⢋ | title="U+288C: BRAILLE PATTERN DOTS-348" |⢌ | title="U+288D: BRAILLE PATTERN DOTS-1348" |⢍ | title="U+288E: BRAILLE PATTERN DOTS-2348" |⢎ | title="U+288F: BRAILLE PATTERN DOTS-12348" |⢏ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+289x | title="U+2890: BRAILLE PATTERN DOTS-58" |⢐ | title="U+2891: BRAILLE PATTERN DOTS-158" |⢑ | title="U+2892: BRAILLE PATTERN DOTS-258" |⢒ | title="U+2893: BRAILLE PATTERN DOTS-1258" |⢓ | title="U+2894: BRAILLE PATTERN DOTS-358" |⢔ | title="U+2895: BRAILLE PATTERN DOTS-1358" |⢕ | title="U+2896: BRAILLE PATTERN DOTS-2358" |⢖ | title="U+2897: BRAILLE PATTERN DOTS-12358" |⢗ | title="U+2898: BRAILLE PATTERN DOTS-458" |⢘ | title="U+2899: BRAILLE PATTERN DOTS-1458" |⢙ | title="U+289A: BRAILLE PATTERN DOTS-2458" |⢚ | title="U+289B: BRAILLE PATTERN DOTS-12458" |⢛ | title="U+289C: BRAILLE PATTERN DOTS-3458" |⢜ | title="U+289D: BRAILLE PATTERN DOTS-13458" |⢝ | title="U+289E: BRAILLE PATTERN DOTS-23458" |⢞ | title="U+289F: BRAILLE PATTERN DOTS-123458" |⢟ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Ax | title="U+28A0: BRAILLE PATTERN DOTS-68" |⢠ | title="U+28A1: BRAILLE PATTERN DOTS-168" |⢡ | title="U+28A2: BRAILLE PATTERN DOTS-268" |⢢ | title="U+28A3: BRAILLE PATTERN DOTS-1268" |⢣ | title="U+28A4: BRAILLE PATTERN DOTS-368" |⢤ | title="U+28A5: BRAILLE PATTERN DOTS-1368" |⢥ | title="U+28A6: BRAILLE PATTERN DOTS-2368" |⢦ | title="U+28A7: BRAILLE PATTERN DOTS-12368" |⢧ | title="U+28A8: BRAILLE PATTERN DOTS-468" |⢨ | title="U+28A9: BRAILLE PATTERN DOTS-1468" |⢩ | title="U+28AA: BRAILLE PATTERN DOTS-2468" |⢪ | title="U+28AB: BRAILLE PATTERN DOTS-12468" |⢫ | title="U+28AC: BRAILLE PATTERN DOTS-3468" |⢬ | title="U+28AD: BRAILLE PATTERN DOTS-13468" |⢭ | title="U+28AE: BRAILLE PATTERN DOTS-23468" |⢮ | title="U+28AF: BRAILLE PATTERN DOTS-123468" |⢯ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Bx | title="U+28B0: BRAILLE PATTERN DOTS-568" |⢰ | title="U+28B1: BRAILLE PATTERN DOTS-1568" |⢱ | title="U+28B2: BRAILLE PATTERN DOTS-2568" |⢲ | title="U+28B3: BRAILLE PATTERN DOTS-12568" |⢳ | title="U+28B4: BRAILLE PATTERN DOTS-3568" |⢴ | title="U+28B5: BRAILLE PATTERN DOTS-13568" |⢵ | title="U+28B6: BRAILLE PATTERN DOTS-23568" |⢶ | title="U+28B7: BRAILLE PATTERN DOTS-123568" |⢷ | title="U+28B8: BRAILLE PATTERN DOTS-4568" |⢸ | title="U+28B9: BRAILLE PATTERN DOTS-14568" |⢹ | title="U+28BA: BRAILLE PATTERN DOTS-24568" |⢺ | title="U+28BB: BRAILLE PATTERN DOTS-124568" |⢻ | title="U+28BC: BRAILLE PATTERN DOTS-34568" |⢼ | title="U+28BD: BRAILLE PATTERN DOTS-134568" |⢽ | title="U+28BE: BRAILLE PATTERN DOTS-234568" |⢾ | title="U+28BF: BRAILLE PATTERN DOTS-1234568" |⢿ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Cx | title="U+28C0: BRAILLE PATTERN DOTS-78" |⣀ | title="U+28C1: BRAILLE PATTERN DOTS-178" |⣁ | title="U+28C2: BRAILLE PATTERN DOTS-278" |⣂ | title="U+28C3: BRAILLE PATTERN DOTS-1278" |⣃ | title="U+28C4: BRAILLE PATTERN DOTS-378" |⣄ | title="U+28C5: BRAILLE PATTERN DOTS-1378" |⣅ | title="U+28C6: BRAILLE PATTERN DOTS-2378" |⣆ | title="U+28C7: BRAILLE PATTERN DOTS-12378" |⣇ | title="U+28C8: BRAILLE PATTERN DOTS-478" |⣈ | title="U+28C9: BRAILLE PATTERN DOTS-1478" |⣉ | title="U+28CA: BRAILLE PATTERN DOTS-2478" |⣊ | title="U+28CB: BRAILLE PATTERN DOTS-12478" |⣋ | title="U+28CC: BRAILLE PATTERN DOTS-3478" |⣌ | title="U+28CD: BRAILLE PATTERN DOTS-13478" |⣍ | title="U+28CE: BRAILLE PATTERN DOTS-23478" |⣎ | title="U+28CF: BRAILLE PATTERN DOTS-123478" |⣏ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Dx | title="U+28D0: BRAILLE PATTERN DOTS-578" |⣐ | title="U+28D1: BRAILLE PATTERN DOTS-1578" |⣑ | title="U+28D2: BRAILLE PATTERN DOTS-2578" |⣒ | title="U+28D3: BRAILLE PATTERN DOTS-12578" |⣓ | title="U+28D4: BRAILLE PATTERN DOTS-3578" |⣔ | title="U+28D5: BRAILLE PATTERN DOTS-13578" |⣕ | title="U+28D6: BRAILLE PATTERN DOTS-23578" |⣖ | title="U+28D7: BRAILLE PATTERN DOTS-123578" |⣗ | title="U+28D8: BRAILLE PATTERN DOTS-4578" |⣘ | title="U+28D9: BRAILLE PATTERN DOTS-14578" |⣙ | title="U+28DA: BRAILLE PATTERN DOTS-24578" |⣚ | title="U+28DB: BRAILLE PATTERN DOTS-124578" |⣛ | title="U+28DC: BRAILLE PATTERN DOTS-34578" |⣜ | title="U+28DD: BRAILLE PATTERN DOTS-134578" |⣝ | title="U+28DE: BRAILLE PATTERN DOTS-234578" |⣞ | title="U+28DF: BRAILLE PATTERN DOTS-1234578" |⣟ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Ex | title="U+28E0: BRAILLE PATTERN DOTS-678" |⣠ | title="U+28E1: BRAILLE PATTERN DOTS-1678" |⣡ | title="U+28E2: BRAILLE PATTERN DOTS-2678" |⣢ | title="U+28E3: BRAILLE PATTERN DOTS-12678" |⣣ | title="U+28E4: BRAILLE PATTERN DOTS-3678" |⣤ | title="U+28E5: BRAILLE PATTERN DOTS-13678" |⣥ | title="U+28E6: BRAILLE PATTERN DOTS-23678" |⣦ | title="U+28E7: BRAILLE PATTERN DOTS-123678" |⣧ | title="U+28E8: BRAILLE PATTERN DOTS-4678" |⣨ | title="U+28E9: BRAILLE PATTERN DOTS-14678" |⣩ | title="U+28EA: BRAILLE PATTERN DOTS-24678" |⣪ | title="U+28EB: BRAILLE PATTERN DOTS-124678" |⣫ | title="U+28EC: BRAILLE PATTERN DOTS-34678" |⣬ | title="U+28ED: BRAILLE PATTERN DOTS-134678" |⣭ | title="U+28EE: BRAILLE PATTERN DOTS-234678" |⣮ | title="U+28EF: BRAILLE PATTERN DOTS-1234678" |⣯ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Fx | title="U+28F0: BRAILLE PATTERN DOTS-5678" |⣰ | title="U+28F1: BRAILLE PATTERN DOTS-15678" |⣱ | title="U+28F2: BRAILLE PATTERN DOTS-25678" |⣲ | title="U+28F3: BRAILLE PATTERN DOTS-125678" |⣳ | title="U+28F4: BRAILLE PATTERN DOTS-35678" |⣴ | title="U+28F5: BRAILLE PATTERN DOTS-135678" |⣵ | title="U+28F6: BRAILLE PATTERN DOTS-235678" |⣶ | title="U+28F7: BRAILLE PATTERN DOTS-1235678" |⣷ | title="U+28F8: BRAILLE PATTERN DOTS-45678" |⣸ | title="U+28F9: BRAILLE PATTERN DOTS-145678" |⣹ | title="U+28FA: BRAILLE PATTERN DOTS-245678" |⣺ | title="U+28FB: BRAILLE PATTERN DOTS-1245678" |⣻ | title="U+28FC: BRAILLE PATTERN DOTS-345678" |⣼ | title="U+28FD: BRAILLE PATTERN DOTS-1345678" |⣽ | title="U+28FE: BRAILLE PATTERN DOTS-2345678" |⣾ | title="U+28FF: BRAILLE PATTERN DOTS-12345678" |⣿ |} === Borama/Gadabuursi === Borama ali gadabuursi je alternativna abeceda za [[Somalščina|somalščino]]. Piše se od leve proti desni. [[Slika:Borama Alphabet.jpg|brezokvirja|518x518_pik]] === Carian === Carian je abeceda, ki se je v prvem tisočletju po našem štetju uporabljala za pisanje jezika ''Carian''. Piše se jo od leve proti desni, brez razlikovanja med velikimi in malimi črkami.<ref>{{Navedi splet|title=Carian alphabet and language|url=https://omniglot.com/writing/carian.php|website=omniglot.com|accessdate=2020-05-05}}</ref><ref name="compart"/> {| class="wikitable" |+Carian abeceda |Črka |𐊠 |𐊡 |𐊢 |𐊣 |𐊤 |𐊥 |𐊦 |𐊧 |𐊨 |𐊩 |𐊪 |𐊫 |𐊬 |𐊭 |𐊮 |𐊯 |𐊰 |𐊱 |𐊲 |𐊳 |𐊴 |𐊵 |𐊶 |𐊷 |𐊸 |𐊹 |𐊺 |𐊻 |𐊼 |𐊽 |𐊾 |𐊿 |𐋀 |𐋁 |𐋂 |𐋃 |𐋄 |𐋅 |𐋆 |𐋇 |𐋈 |𐋉 |𐋊 |𐋋 |𐋌 |𐋍 |𐋎 |𐋏 |𐋐 |- |Ime |A |P2 |D |L |Uuu |R |Ld |A2 |Q |B |M |O |D2 |T |Sh |Sh2 |S |C-18 |U |Nn |X |N |Tt2 |P |Ss |I |E |Uuuu |K |K2 |N2 |Uu |G |G2 |St |St2 |Ng |Ii |C-39 |Tt |Uuu2 |Rr |Mb |Mb2 |Mb3 |Mb4 |Ld2 |E2 |Uuu3 |- |Približek v latinščini |A |β |D |L |Ü/Y |R |λ | |Q |B |M |O |B |T | colspan="2" |Š |S | |U |Ɲ |X |N |Tʲ |P |Ś |I |E |J | colspan="2" |K |Đ |W | colspan="2" |G | colspan="2" |Z |Ŋ |I | |Tʲ |Y |R | colspan="4" |B |λ |E |Y |} === Carpathian basin rovans === To je abeceda, ki so jo uporabljali za zapis nekaterih evropskih jezikov med 7. in 11. stoletjem. Piše se od leve proti desni. === Chinuuk pipa === Chinuuk pipa je abeceda za [[jezik Chinuuk]], piše se od leve proti desni. === Coorgi cox === Coorgi cox je abeceda za [[jezik kodava]]. [[Slika:Coorgi-cox.jpg|brezokvirja|691x691_pik]] === Koptska abeceda === {{Glavni članek|Koptska abeceda}} Koptska abeceda se uporablja za [[Koptščina|koptščino]]. {| class="wikitable" |+Coptic abeceda |Velika črka |Ⲁ |Ⲃ |Ⲅ |Ⲇ |Ⲉ |Ⲋ |Ⲍ |Ⲏ |Ⲑ |Ⲓ |Ⲕ |Ⲗ |Ⲙ |Ⲛ |Ⲝ |Ⲟ |Ⲡ |Ⲣ |Ⲥ |Ⲧ |Ⲩ |Ⲫ |Ⲭ |Ⲯ |Ⲱ |Ϣ |Ϥ |Ϧ |Ϩ |Ϫ |Ϭ |Ϯ |- |Mala črka |ⲁ |ⲃ |ⲅ |ⲇ |ⲉ |ⲋ |ⲍ |ⲏ |ⲑ |ⲓ |ⲕ |ⲗ |ⲙ |ⲛ |ⲝ |ⲟ |ⲡ |ⲣ |ⲥ |ⲧ |ⲩ |ⲫ |ⲭ |ⲯ |ⲱ |ϣ |ϥ |ϧ |ϩ |ϫ |ϭ |ϯ |- |Ime |Alfa |Vida |Gamma |Dalda |Eie |Sou |Zata |Hate |Thethe |Iauda |Kapa |Laula |Mi |Ni |Ksi |O |Pi |Ro |Sima |Tau |Ua |Fi |Khi |Psi |Oou |Shei |Fei |Khei |Hori |Gangia |Shima |Dei |- |Približek v latinici |A |B |G/V |D |E | |Z |Ē/E |TH/T' |I |K |L |M |N |KS |O |P |R |S |T |U/OU |F |KH |PS |Ō/O |SH/Š |F |KH |H |J/DZH |Q/TSH |TI/DE |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki in črke |Znak/velika črka |Ⲳ |Ⲵ |Ⲷ |Ⲹ |Ⲻ |Ⲽ |Ⲿ |Ⳁ |Ⳃ |Ⳅ |Ⳇ |Ⳉ |Ⳋ |Ⳍ |Ⳏ |Ⳑ |Ⳓ |Ⳕ |Ⳗ |Ⳙ |Ⳛ |Ⳝ |Ⳟ |Ⳡ |Ⳣ |ⳤ |⳥ |⳦ |⳧ |⳨ |⳩ |⳪ |Ⳬ |Ⳮ |◌⳯ |◌⳰ |◌⳱ |Ⳳ |⳹ |⳺ |⳻ |⳼ |⳽ |⳾ |⳿ |- |Mala črka |ⲳ |ⲵ |ⲷ |ⲹ |ⲻ |ⲽ |ⲿ |ⳁ |ⳃ |ⳅ |ⳇ |ⳉ |ⳋ |ⳍ |ⳏ |ⳑ |ⳓ |ⳕ |ⳗ |ⳙ |ⳛ |ⳝ |ⳟ |ⳡ |ⳣ | | | | | | | |ⳬ |ⳮ | | | |ⳳ | | | | | | | |- |Približek v latinici |A | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |. |? | | |½ |. | |} === Cirilica in izvedene abecede === {{Glavni članek|Cirilica}} Cirilica je vrsta abecede, ki se uporablja predvsem v [[Rusija|Rusiji]] in [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. Uporablja se za zapis jezikov [[Jezik abaza|abaza]], [[abhaščina]], [[adigejščina]], [[agulščina]], [[Ahvahski jezik|ahvahščina]], [[aleutščina]], [[altajščina]], [[Aljutorščina|aljutorščina (''alyutor'')]], [[andščina]], [[archi]], [[assyrianščina]], [[avarščina]], [[Azerbajdžanščina|azerščina]], [[bagvalalščina]], [[balkarščina]], [[baškirščina]], [[beloruščina]], [[Bežtjanščina|bežtjanščina (''bezhta'')]], [[Botlikh|botlikščina (''botlikh'')]], [[Buduščina|buduščina (''budukh'')]], [[bolgarščina]], [[burjatščina]], [[Čamalalščina|čamalalščina (''chamalal'')]], [[čečenščina]], [[Čelkanščina|čelkanščina (''chelkan'')]], [[čukotščina]], [[čuvaščina]], [[krimska tatarščina]], [[dargwa]], dolgan, [[dungan]], [[enets]], [[erzjanščina]], [[even]], [[Evenki|evenščina]], [[gagavščina]], [[Godoberščina|godoberščina (''godoberi'')]], [[Hinukščina|hinukščina (''hinukh'')]], [[Hinzibščina|hunzibščina (''hunzib'')]], [[inguščina]], [[medslovanščina]], [[itelmen]], [[juhuri]], [[kabardian]], [[kalmiščina]], [[karaim]], [[karakalpakščina]], [[karata]], [[Kazaščina|kazaščina]], [[ket]], [[khakas]], [[hantijščina]], [[Kinalugščina|kinalugščina (''khinalug'')]], [[Hvarščina|hvarščina (''khwarshi'')]], [[kildinska sámijščina]], [[komijščina]], [[koryak]], [[krymchak]], [[Kritščina|kritščina (''kryts'')]], [[kubachi]], [[kumyk]], [[kurdščina]], [[kirgiščina]], [[lak]], [[lezginščina]], [[lingua franca nova]], [[makedonščina]], [[mansi]], [[marijščina]], [[mokša]], [[moldavščina]], [[mongolščina]], [[črnogorščina]], [[nanai]], [[nenets]], [[nganasan]], [[nivkh]], nogai, [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanščina]], [[oroch]], [[orok]], [[osetinščina]], [[pontska grščina]], [[ruščina]], [[ruthenijščina]], [[rutul]], [[selkup]], [[srbščina]], [[shor]], [[shughni]], [[slovio]], [[Sojotščina|sojotščina (''soyot'')]], [[tabasaranščina]], [[tadžiščina]], [[talysh]], [[tat]], [[tatarščina]], [[tindi]], [[Tofaščina|tofaščina (''tofa'')]], [[cahurščina]], [[tsez]], [[turkmenščina]], [[tuvanščina]], [[ubykh]], [[udege]], [[udi]], [[udmurtščina]], [[ukrajinščina]], [[ulch]], [[urum]], [[uyghur]], [[uzbekščina]], [[votic]], [[wakhi]], [[zahodna polejščina]], [[yaghnobi]], [[jakutščina]], [[yazghulami]], [[yukaghir]] in [[yupik]], s tem da se nekatere izmed njih lahko zapiše tudi v drugih pisavah. {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Najbolj znane vrste cirilice !Ime ![[А]] [[а]] !Ә ә ![[Б]] [[б]] ![[В]] [[в]] ![[Г]] [[г]] ![[Ґ]] [[ґ]] !Ғ ғ ![[Д]] [[д]] ![[Ђ]] [[ђ]] ![[Ѓ]] [[ѓ]] ![[Е]] [[е]] ![[Є]] [[є]] ![[Ё]] [[ё]] ![[Ж]] [[ж]] !Җ җ ![[З]] [[з]] ![[Ѕ]] [[ѕ]] ![[И]] [[и]] ![[І]] [[і]] ![[Ї]] [[ї]] ![[Й]] [[й]] ![[Ј]] [[ј]] ![[К]] [[к]] !Қ қ ![[Л]] [[л]] ![[Љ]] [[љ]] ![[М]] [[м]] ![[Н]] [[н]] ![[Њ]] [[њ]] !Ң ң ![[О]] [[о]] !Ө ө ![[П]] [[п]] ![[Р]] [[р]] ![[С]] [[с]] ![[Т]] [[т]] ![[Ћ]] [[ћ]] ![[Ќ]] [[ќ]] ![[У]] [[у]] !Ұ ұ !Ү ү ![[Ў]] [[ў]] ![[Ф]] [[ф]] ![[Х]] [[х]] !Һ һ ![[Ц]] [[ц]] ![[Ч]] [[ч]] ![[Џ]] [[џ]] ![[Ш]] [[ш]] ![[Щ]] [[щ]] ![[Ъ]] [[ъ]] ![[Ы]] [[ы]] ![[І]] [[і]] ![[Ь]] [[ь]] ![[Э]] [[э]] ![[Ю]] [[ю]] ![[Я]] [[я]] |- |Beloruska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж | |З з | | |І і | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | | |О о | |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | | |Ў ў |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш | | |Ы ы | |Ь ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Bolgarska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | | |Ж ж | |З з | |И и | | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | | |О о | |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | | | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ | | |Ь ь | |Ю ю |Я я |- |Kazaška |А а |Ә ә |Б б |В в |Г г | |Ғ ғ |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж | |З з | |И и | | |Й й | |К к |Қ қ |Л л | |М м |Н н | |Ң ң |О о |Ө ө |П п |Р р |С с |Т т | | |У у |Ұ ұ |Ү ү | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ |Ы ы |І і |Ь ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Kirgiška |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж | |З з | |И и | | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | |Ң ң |О о |Ө ө |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | |Ү ү | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ |Ы ы | |Ь ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Makedonska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | |Ѓ ѓ |Е е | | |Ж ж | |З з |Ѕ ѕ |И и | | | |Ј ј |К к | |Л л |Љ љ |М м |Н н |Њ њ | |О о | |П п |Р р |С с |Т т | |Ќ ќ |У у | | | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч |Џ џ |Ш ш | | | | | | | | |- |Mongolska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж | |З з | |И и | | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | | |О о |Ө ө |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | |Ү ү | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ |Ы ы | |Ь ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Ruska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж | |З з | |И и | | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | | |О о | |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | | | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ |Ы ы | |ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Srbska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д |Ҕ ҕ | |Е е | | |Ж ж | |З з | |И и | | | |Ј ј |К к | |Л л |Љ љ |М м |Н н |Њ њ | |О о | |П п |Р р |С с |Т т |Ћ ћ | |У у | | | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч |Џ џ |Ш ш | | | | | | | | |- |Tatarska |А а |Ә ә |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж |Җ җ |З з | |И и | | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | |Ң ң |О о |Ө ө |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | |Ү ү | |Ф ф |Х х |Һ һ |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ |Ы ы | |Ь ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Ukrajinska |А а | |Б б |В в |Г г |Ґ ґ | |Д д | | |Е е |Є є | | | | | |И и |І і |Ї ї |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | | |О о | |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | | | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ | | | | | |Ю ю |Я я |} === Dalecarlianske rune === {{Glavni članek|Dalecarlianske rune}} To je stara abeceda za zapis [[Elfdalianščina|elfdalianščine]]. [[Slika:Dalrunor.svg|brezokvirja|466x466px]] === Deseret === {{Glavni članek|Deseret}} Deseret je bila narejena kot alternativa za latinico za zapis angleščine. Piše se od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Deseret abeceda |Velika črka |𐐀 |𐐁 |𐐂 |𐐃 |𐐄 |𐐅 |𐐆 |𐐇 |𐐈 |𐐉 |𐐊 |𐐋 |𐐌 |𐐍 |𐐎 |𐐏 |𐐐 |𐐑 |𐐒 |𐐓 |𐐔 |𐐕 |𐐖 |𐐗 |𐐘 |𐐙 |𐐚 |𐐛 |𐐜 |𐐝 |𐐞 |𐐟 |𐐠 |𐐡 |𐐢 |𐐣 |𐐤 |𐐥 |𐐦 |𐐧 |- |Mala črka |𐐨 |𐐩 |𐐪 |𐐫 |𐐬 |𐐭 |𐐮 |𐐯 |𐐰 |𐐱 |𐐲 |𐐳 |𐐴 |𐐵 |𐐶 |𐐷 |𐐸 |𐐹 |𐐺 |𐐻 |𐐼 |𐐽 |𐐾 |𐐿 |𐑀 |𐑁 |𐑂 |𐑃 |𐑄 |𐑅 |𐑆 |𐑇 |𐑈 |𐑉 |𐑊 |𐑋 |𐑌 |𐑍 |𐑎 |𐑏 |- |Ime |dolgi I |dolgi E |dolgi A |dolgi Ah |dolgi O |dolgi Oo |kratki I |kratki E |kratki A |kratki Ah |kratki O |kratki Oo |Ay |Ow |Wu |Yee |H |Pee |Bee |Tee |Dee |Chee |Jee |Kay |Gay |Ef |Vee |Eth |Thee |Es |Zee |Esh |Zhee |Er |El |Em |En |Eng |Oi |Ew |} === Elbasan === {{Glavni članek|Elbasanska pisava}} To je stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis [[Albanščina|albanščine]]. {| class="wikitable" |+Elbasan abeceda |Črka |𐔀 |𐔁 |𐔂 |𐔃 |𐔄 |𐔅 |𐔆 |𐔇 |𐔈 |𐔉 |𐔊 |𐔋 |𐔌 |𐔍 |𐔎 |𐔏 |𐔐 |𐔑 |𐔒 |𐔓 |𐔔 |𐔕 |𐔖 |𐔗 |𐔘 |𐔙 |𐔚 |𐔛 |𐔜 |𐔝 |𐔞 |𐔟 |𐔠 |𐔡 |𐔢 |𐔣 |𐔤 |𐔥 |𐔦 |𐔧 |- |Ime |A |Be |Ce |Che |De |Nde |Dhe |Ei |E |Fe |Ge |Gje |He |I |Je |Ke |Le |Lle |Me |Ne |Na |Nje |O |Pe |Qe |Re |Rre |Se |She |Te |The |U |Ve |Xe |Y |Ze |Zhe |Ghe |Ghamma |Khe |} === Etruščanska abeceda === {{Glavni članek|Etruščanska abeceda}} Stara abeceda, ki so jo uporabljali [[Etruščani]]. [[Slika:Early Etruscan Alphabet with Transliteration.jpg|brezokvirja|1312x1312_pik]] === Faliscanska abeceda === {{Glavni članek|Faliscanska abeceda}} Stara, že izumrla abeceda. === Fonetična abeceda === {{Glavni članek|Mednarodna fonetična abeceda}} Fonetična abeceda se uporablja zazapis izgovorjave, saj vsak glas predstavlja le ena črka. {| class="wikitable mw-collapsible" |+Samoglasniki !Odprtost ust \ kraj nastanka zvoka Samoglanik na levi je zaokrožen, na desni pa ne ! colspan="3" |Sprednji del ust ! colspan="3" |Prednji del ust ! colspan="3" |Osrednji del ust ! colspan="3" |Zadnji del ust ! colspan="3" |Končni del ust (najbolj zadaj) |- |Zaprta |i |• |y | | | |ɨ |• |ʉ | | | |ɯ |• |u |- |Skoraj zaprta | | | |ɪ |• |ʏ | | | | |• |ʊ | | | |- |Malo zaprta | | |e |• |ø | | |ɘ |• |ɵ | | |ɤ |• |o |- |Srednje odprta | | | | |• |ø̞ | | |ə | | | | |• |o̞ |- |Zmerno odprta | | | | |ɛ |• |œ | |ɜ |• |ɞ | |ʌ |• |ɔ |- |Skoraj povsem odprta | | | | | |æ |• | | |ɐ | | | | | |- |Povsem odprta | | | | | | |a |• |ɶ |ä |• | |ɑ |• |ɒ |} {| class="wikitable mw-collapsible" |+Pravi soglasniki !Način izgovorjave \ kraj nastanka Soglasnik na levo je nezveneč, desno pa zveneč ! colspan="2" |Ustnice ! colspan="2" |Spodnja ustnica in zgornji zobje ! colspan="2" |Ustnice in jezik ! colspan="2" |Jezik in zobje ! colspan="2" |Jezik- zadnji del dlesni ! colspan="2" |Jezik-tik za zadnjim delom dlesni ! colspan="2" |Sredina jezika- pred najvišjem delom neba ! colspan="2" |Sredina jezika- pri najvišjem delu neba ! colspan="2" |Konec jezika- na zadnji strani neba ! colspan="2" |Konec jezika- pri uvuli ! colspan="2" |Ob združenju ustne in nosne votline ! colspan="2" |Glasilke |- |Zrak gre skozi nos |m̥ |m | |ɱ | |n̼ | | |n̥ |n | | |ɳ̊ |ɳ |ɲ̊ |ɲ |ŋ̊ |ŋ | |ɴ |• |• |• |• |- |Zrak se ustavi |p |b |p̪ |b̪ |t̼ |d̼ | | |t |d | | |ʈ |ɖ |c |ɟ |k |g |q |ɢ |ʡ |• |ʔ |• |- |Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo ter trči ob zobe |• |• |• |• |• |• | | |t͡s |d͡z |t͡ʃ |d͡ʒ |ʈ͡ʂ |ɖ͡ʐ |t͡ɕ |d͡ʑ |• |• |• |• |• |• |• |• |- |Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo |p͡ɸ |b͡β |p̪͡f |b̪͡v | | |t͡θ |d͡ð |t͡ɹ̝̊ |d͡ɹ̝ |t͡ɹ̝̊˗ |d͡ɹ̝˗ | | |c͡ç |ɟ͡ʝ |k͡x |ɡ͡ɣ |q͡χ |ɢ͡ʁ | |ʡ͡ʢ |ʔ͡h | |- |Zrak gre skozi ozko luknjo in trči ob zobe |• |• |• |• |• |• | | |s |z |ʃ |ʒ |ʂ |ʐ |ɕ |ʑ |• |• |• |• |• |• |• |• |- |Zrak gre skozi ozko luknjo |ɸ |β |f |v |θ̼ |ð̼ |θ |ð |θ̠ |ð̠ |ɹ̠̊˔ |ɹ̠˔ | |ɻ˔ |ç |ʝ |x |ɣ |χ |ʁ |ħ |ʕ |h |ɦ |- |Zrak zaokroži po ustni votlini | | |ʋ̥ |ʋ | | | | |ɹ̥ |ɹ | | |ɻ̊ |ɻ |j̊ |j |ɰ̊ |ɰ | | | | | |ʔ̞ |- |Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici | |ⱱ̟ | |ⱱ | |ɾ̼ | | |ɾ̥ |ɾ | | |ɽ̊ |ɽ | | |• |• | |ɢ̆ | |ʡ̆ |• |• |- |Jezik vibrira zrak |ʙ̥ |ʙ | | | | | | |r̥ |r | | |ɽ̊r̥ |ɽr | | |• |• |ʀ̥ |ʀ |ʜ |ʢ |• |• |- |Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika |• |• |• |• | | | | |t͡ɬ |d͡ɮ | | |ʈ͜ɭ̊˔ | |c͡ʎ̥˔ | |k͡ʟ̝̊ |ɡ͡ʟ̝ | | |• |• |• |• |- |Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika |• |• |• |• | | | | |ɬ |ɮ | | |ɭ̊˔ |ɭ˔ |ʎ̝̊ |ʎ̝ |ʟ̝̊ |ʟ̝ | | |• |• |• |• |- |Zrak zaokroži po straneh ustne votline |• |• |• |• | | | | |l̥ |l | | |ɭ̊ |ɭ |ʎ̥ |ʎ |ʟ̥ |ʟ | |ʟ̠ |• |• |• |• |- |Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici tako, da zrak potuje le ob straneh ustne votline |• |• |• |• | | | | | |ɺ | | | |ɭ̆ | |ʎ̆ | |ʟ̆ | | |• |• |• |• |} {| class="wikitable mw-collapsible" |+Ostali soglasniki !Način izgovorjave \ kraj nastanka !Ustnice !Spodnja ustnica in zgornji zobje !Jezik in zobje !Jezik- zadnji del dlesni !Jezik-tik za zadnjim delom dlesni !Sredina jezika- pred najvišjem delom neba !Sredina jezika- pri najvišjem delu neba !Konec jezika- na zadnji strani neba !Konec jezika- pri uvuli !Ob združenju ustne in nosne votline |- |Zrak se ustavi |pʼ | | colspan="3" |tʼ |ʈʼ |cʼ |kʼ |qʼ |ʡʼ |- |Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo | | |t͡θʼ |t͡sʼ |t͡ʃʼ |ʈ͡ʂʼ | |k͡xʼ |q͡χʼ | |- |Zrak gre skozi ozko luknjo |ɸʼ |fʼ |θʼ |sʼ |ʃʼ |ʂʼ |ɕʼ |xʼ |χʼ | |- |Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika |• |• | colspan="3" |t͡ɬʼ | |c͡ʎ̝̊ʼ |k͡ʟ̝̊ʼ | |• |- |Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika |• |• | colspan="3" |ɬʼ | | | | |• |- |Zvok ni zveneč |ʘ | |ǀ | colspan="2" |ǃ | |ǂ |• |• |• |- |Zvok je zveneč |ʘ̬ | |ǀ̬ | colspan="2" |ǃ̬ | |ǂ̬ |• |• |• |- |Zrak gre skozi nos |ʘ̃ | |ǀ̃ | colspan="2" |ǃ̃ | |ǂ̃ |• |• |• |- |Zvok ni zveneč, zrak potuje ob straneh jezika |• |• | colspan="3" |ǁ | | |• |• |• |- |Zvok je zveneč, zrak potuje ob straneh jezika |• |• | colspan="3" |ǁ̬ | | |• |• |• |- |Zvok je zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučem |ɓ | | colspan="3" |ɗ |ᶑ |ʄ |ɠ |ʛ | |- |Zvok ni zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučem |ɓ̥ | | colspan="3" |ɗ̥ |ᶑ̊ |ʄ̊ |ɠ̊ |ʛ̥ | |} === Galik === Različica stare mongolske abecede, piše se v stolpcih. === Gruzijska abeceda === Gruzijska abeceda se uporablja za zapis jezikov batsbi, gruzijščine, laz, mingrelian in svan. Piše se od leve proti desni, obstajajo pa 3 različice, v glavem se uporablja mkhedruli, ki edini razlikuje med velikimi in malimi črkami. {| class="wikitable" |+Gruzijska abecede |Asomtavruli |Ⴀ |Ⴁ |Ⴂ |Ⴃ |Ⴄ |Ⴅ |Ⴆ |Ⴇ |Ⴈ |Ⴉ |Ⴊ |Ⴋ |Ⴌ |Ⴍ |Ⴎ |Ⴏ |Ⴐ |Ⴑ |Ⴒ |Ⴓ |Ⴔ |Ⴕ |Ⴖ |Ⴗ |Ⴘ |Ⴙ |Ⴚ |Ⴛ |Ⴜ |Ⴝ |Ⴞ |Ⴟ |Ⴠ |Ⴡ |Ⴢ |Ⴣ |Ⴤ |Ⴥ | |Ⴧ | | | |Ⴭ |- |Mkhedruli (velike) |Ა |Ბ |Გ |Დ |Ე |Ვ |Ზ |Თ |Ი |Კ |Ლ |Მ |Ნ |Ო |Პ |Ჟ |Რ |Ს |Ტ |Უ |Ფ |Ქ |Ღ |Ყ |Შ |Ჩ |Ც |Ძ |Წ |Ჭ |Ხ |Ჯ |Ჰ |Ჱ |Ჲ |Ჳ |Ჴ |Ჵ |Ჶ |Ჷ |Ჸ |Ჹ |Ჺ |Ჽ |- |Mkhedruli (male) |ა |ბ |გ |დ |ე |ვ |ზ |თ |ი |კ |ლ |მ |ნ |ო |პ |ჟ |რ |ს |ტ |უ |ფ |ქ |ღ |ყ |შ |ჩ |ც |ძ |წ |ჭ |ხ |ჯ |ჰ |ჱ |ჲ |ჳ |ჴ |ჵ |ჶ |ჷ |ჸ |ჹ |ჺ |ჽ |- |Nuskhuri |ⴀ |ⴁ |ⴂ |ⴃ |ⴄ |ⴅ |ⴆ |ⴇ |ⴈ |ⴉ |ⴊ |ⴋ |ⴌ |ⴍ |ⴎ |ⴏ |ⴐ |ⴑ |ⴒ |ⴓ |ⴔ |ⴕ |ⴖ |ⴗ |ⴘ |ⴙ |ⴚ |ⴛ |ⴜ |ⴝ |ⴞ |ⴟ |ⴠ |ⴡ |ⴢ |ⴣ |ⴤ |ⴥ | |ⴧ | | | |ⴭ |- |Ime |An |Ban |Gan |Don |En |Vin |Zen |Tan |In |Kan |Las |Man |Nar |On |Par |Zhar |Rae |San |Tar |Un |Phar |Khar |Ghan |Qar |Shin |Chin |Can |Jil |Cil |Char |Xan |Jhan |Hae |He |Hie |We |Har |Hoe |Fi |Yn |Elifi |Obrnjen gan |Ain |Aen |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki |Znak |჻ |ჼ |Ჾ/ჾ |Ჿ/ჿ |- |Ime | |Nar | | |} === Glagolica === {{Glavni članek|Glagolica}} To je stara abeceda, ki se je uporabljala za prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]]. {| class="wikitable" |+Glagolitic abeceda |Velika črka |Ⰰ |Ⰱ |Ⰲ |Ⰳ |Ⰴ |Ⰵ |Ⰶ |Ⰷ |Ⰸ |Ⰹ |Ⰺ |Ⰻ |Ⰼ |Ⰽ |Ⰾ |Ⰿ |Ⱀ |Ⱁ |Ⱂ |Ⱃ |Ⱄ |Ⱅ |Ⱆ |Ⱇ |Ⱈ |Ⱉ |Ⱊ |Ⱋ |Ⱌ |Ⱍ |Ⱎ |Ⱏ |Ⱐ |Ⱑ |Ⱒ |Ⱓ |Ⱔ |Ⱕ |Ⱖ |Ⱗ |Ⱘ |Ⱙ |Ⱚ |Ⱛ |Ⱜ |Ⱝ |Ⱞ |- |Mala črka |ⰰ |ⰱ |ⰲ |ⰳ |ⰴ |ⰵ |ⰶ |ⰷ |ⰸ |ⰹ |ⰺ |ⰻ |ⰼ |ⰽ |ⰾ |ⰿ |ⱀ |ⱁ |ⱂ |ⱃ |ⱄ |ⱅ |ⱆ |ⱇ |ⱈ |ⱉ |ⱊ |ⱋ |ⱌ |ⱍ |ⱎ |ⱏ |ⱐ |ⱑ |ⱒ |ⱓ |ⱔ |ⱕ |ⱖ |ⱗ |ⱘ |ⱙ |ⱚ |ⱛ |ⱜ |ⱝ |ⱞ |- |Združevalne črke |◌𞀀 |◌𞀁 |◌𞀂 |◌𞀃 |◌𞀄 |◌𞀅 |◌𞀆 | |◌𞀈 |◌𞀉 |◌𞀊 |◌𞀋 |◌𞀌 |◌𞀍 |◌𞀎 |◌𞀏 |◌𞀐 |◌𞀑 |◌𞀒 |◌𞀓 |◌𞀔 |◌𞀕 |◌𞀖 |◌𞀗 |◌𞀘 | | |◌𞀛 |◌𞀜 |◌𞀝 |◌𞀞 |◌𞀟 |◌𞀠 |◌𞀡 | |◌𞀣 |◌𞀤 | |◌𞀦 |◌𞀧 |◌𞀨 |◌𞀩 |◌𞀪 | | | | |- |Ime |Azu |Buky |Vede |Glagoli |Dobro |Yestu |Zhivete |Dzelo |Zemlja |Izhe |Prvotni izhe |I |Djervi |Kako |Ljudije |Myslite |Nashi |Oni |Pokoji |Ritsi |Slovo |Tvrido |Uku |Fritu |Heru |Otu |Pe |Shta |Tsi |Chrivi |Sha |Yeru |Yeri |Yati |Spidery ha |Yu |Majhen yus |Majhen yus z repom |Yo |Lotated mali yus |Velik yus |Lotated veliki yus |Fita |Izhitsa |Shtapic |Troukasti a |Latinate myslite |} === Gotica === {{Glavni članek|Gotica}} Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis [[Gotščina|gotščine]]. Nekateri znake predstavljajo črko in številko, piše se od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Gotska abeceda |Črka |𐌰 |𐌱 |𐌲 |𐌳 |𐌴 |𐌵 |𐌶 |𐌷 |𐌸 |𐌹 |𐌺 |𐌻 |𐌼 |𐌽 |𐌾 |𐌿 |𐍀 |𐍁 |𐍂 |𐍃 |𐍄 |𐍅 |𐍆 |𐍇 |𐍈 |𐍉 |𐍊 |- |Ime |Ahsa |Bairkan |Giba |Dags |Aihvus |Qairthra |Iuja |Hagi |Thiuth |Eis |Kusma |Lagus |Manna |Nauths |Jer |Urus |Pairthra | |Raida |Sauil |Teiws |Winya |Faihu |Iggws |Hwair |Othal | |- |Številka |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |10 |20 |30 |40 |50 |60 |70 |80 |90 |100 |200 |300 |400 |500 |600 |700 |800 |900 |} === Grška abeceda === {{Glavni članek|Grška abeceda}} {| class="wikitable" |+Grška abeceda |Velika črka |[[Alfa|Α]] |[[Beta|Β]] |[[Gama|Γ]] |[[Delta|Δ]] |[[Epsilon|Ε]] |[[Zeta (črka)|Ζ]] |[[Eta (črka)|Η]] |[[Theta|Θ]] |[[Jota (črka)|Ι]] |[[Kapa (črka)|Κ]] |[[Lambda|Λ]] |[[Mi (črka)|Μ]] |[[Ni (črka)|Ν]] |[[Ksi|Ξ]] |[[Omikron|Ο]] |[[Pi (črka)|Π]] |[[Ro|Ρ]] |[[Sigma|Σ]] |[[Tau|Τ]] |[[Ipsilon (črka)|Υ]] |[[Fi|Φ]] |[[Hi|Χ]] |[[Psi|Ψ]] |[[Omega|Ω]] |- |Mala črka |α |β |γ |δ |ε |ζ |η |θ |ι |κ |λ |μ |ν |ξ |ο |π |ρ |σ |τ |υ |φ |χ |ψ |ω |- |Ime |Alfa |Beta |Gama |Delta |Epsilon |Zeta |Eta |Theta |Jota |Kapa |Lambda |Mi |Ni |Ksi |Omikron |Pi |Ro |Sigma |Tau |Ipsilon |Fi |Hi |Psi |Omega |} === Hangul (korejska abeceda) === {{Glavni članek|Hangul}} Hangul je malo drugačna abeceda, saj črke niso urejene od leve proti desni ali desne proti levi, pač pa so črke združene. Skupaj obstaja 11.739 znakov. {| class="wikitable" ! !samoglasnik |- !soglasnik |združen znak |} {| class="wikitable" |+Pogostejši znaki pri hangulu ! !ㅏ A !ㅑ Ya !ㅓ Eo !ㅕ Yeo !ㅗ O !ㅛ Yo !ㅜ U !ㅠ Yu !ㅡ Eu !ㅣ I |- !ㄱ (kiyeok) G |가 |갸 |거 |겨 |고 |교 |구 |규 |그 |기 |- !ㄴ (nieun) N |나 |냐 |너 |녀 |노 |뇨 |누 |뉴 |느 |니 |- !ㄷ (tikeut) D |다 |댜 |더 |뎌 |도 |됴 |두 |듀 |드 |디 |- !ㄹ (rieul) R |라 |랴 |러 |려 |로 |료 |루 |류 |르 |리 |- !ㅁ (mieum) M |마 |먀 |머 |며 |모 |묘 |무 |뮤 |므 |미 |- !ㅂ (pieup) B |바 |뱌 |버 |벼 |보 |뵤 |부 |뷰 |브 |비 |- !ㅅ (sios) S |사 |샤 |서 |셔 |소 |쇼 |수 |슈 |스 |시 |- !ㅇ (leung) - |아 |야 |어 |여 |오 |요 |우 |유 |으 |이 |- !ㅈ (cieuc) J |자 |쟈 |저 |져 |조 |죠 |주 |쥬 |즈 |지 |- !ㅊ (chieuch) C |차 |챠 |처 |쳐 |초 |쵸 |추 |츄 |츠 |치 |- !ㅋ (khieukh) K |카 |캬 |커 |켜 |코 |쿄 |쿠 |큐 |크 |키 |- !ㅌ (thieuth) T |타 |탸 |터 |텨 |토 |툐 |투 |튜 |트 |티 |- !ㅍ (phieuph) P |파 |퍄 |퍼 |펴 |포 |표 |푸 |퓨 |프 |피 |- !ㅎ (hieuh) H |하 |햐 |허 |혀 |호 |효 |후 |휴 |흐 |히 |} === Kavkaška albanščina === Abeceda za zapis [[Kavkaška albanščina|kavkaške albanščine]]. {| class="wikitable" |+Abeceda kavkaške albanščine |Črka |𐔰 |𐔱 |𐔲 |𐔳 |𐔴 |𐔵 |𐔶 |𐔷 |𐔸 |𐔹 |𐔺 |𐔻 |𐔼 |𐔽 |𐔾 |𐔿 |𐕀 |𐕁 |𐕂 |𐕃 |𐕄 |𐕅 |𐕆 |𐕇 |𐕈 |𐕉 |𐕊 |𐕋 |𐕌 |𐕍 |𐕎 |𐕏 |𐕐 |𐕑 |𐕒 |𐕓 |𐕔 |𐕕 |𐕖 |𐕗 |𐕘 |𐕙 |𐕚 |𐕛 |𐕜 |𐕝 |𐕞 |𐕟 |𐕠 |𐕡 |𐕢 |𐕣 |- |Ime |Alt |Bet |Gim |Dat |Eb |Zarl |Eyn |Zhil |Tas |Cha |Yowd |Zha |Irb |Sha |Lan |Inya |Xeyn |Dyan |Car |Jhox |Kar |Lyit |Heyt |Qay |Aor |Choy |Chi |Cyay |Maq |Qar |Nowc |Dzyay |Shak |Jayn |On |Tyay |Fam |Dzay |Chat |Pen |Gheys |Rat |Seyk |Veyz |Tiwr |Shoy |Iwn |Cyaw |Cayn |Yayd |Piwr |Kiw |} {| class="wikitable" |+Ostali znaki |Znak |𐕯 |} === Kaddare === Abeceda za zapis [[Somalščina|somalščine]]. [[Slika:Kaddare Alphabet.jpg|brezokvirja|606x606_pik]] === Khatt-i-Badí’ === Abeceda, ki se je uporabljala za skrivne kode. === Khazarijske rove === Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi. [[Slika:Khazarian Rovas characters.png|brezokvirja|681x681_pik]] ===Latinica in izvedene abecede === {{Glavni članek|Latinica}} Latinica je najbolj razširjena vrsta abecede, eno izmed njenih različic tudi uporabljamo v slovenščini. Najpogosteje se po svetu uporablja Standardna (angleška) abeceda, ki ima 26 črk. V abecedi se piše od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Angleška abeceda |[[A]] |[[B]] |[[C]] |[[D]] |[[E]] |[[F]] |[[G]] |[[H]] |[[I]] |[[J]] |[[K]] |[[L]] |[[M]] |[[N]] |[[O]] |[[P]] |[[Q]] |[[R]] |[[S]] |[[T]] |[[U]] |[[V]] |[[W]] |[[X]] |[[Y]] |[[Z]] |- |a |b |c |d |e |f |g |h |i |j |k |l |m |n |o |p |q |r |s |t |u |v |w |x |y |z |} Sodobna slovenska abeceda spada pod [[Gajica|gajico]], pod katero spada tudi npr. hrvaška. {| class="wikitable" |+Slovenska abeceda |A |B |C |[[Č]] |D |E |F |G |H |I |J |K |L |M |N |O |P |R |S |[[Š]] |T |U |V |Z |[[Ž]] |- |a |b |c |č |d |e |f |g |h |i |j |k |l |m |n |o |p |r |s |š |t |u |v |z |ž |} Ena izmed daljših verzij latinice je ''[[Abaza, Rusija|Abaza]]'', ki ima 72 črk<ref>{{Navedi splet|title=Abaza Latin alphabet|url=http://www.geocities.ws/michaelpeterfustumum/abaza_latin_alphabet.htm|website=www.geocities.ws|accessdate=2020-05-04}}</ref>: {| class="wikitable" |+Abaška latinska abeceda |A |Ə |B |C |C' |Ć |Ć' |Č |ČW |Č'W |D |E |F |F' |G |Gy |Gw |Ǧ |ǦY |ǦW |H |HW |I |J |J´ |J̌ |J̌W |K |KY |KW |K' |K'Y |K'W |L |L' |Ł |Ł' |M |N |O |P |P' |Q |QY |QW |Q' |Q'Y |Q'W |R |S |Ś |Š |ŠW |T |T' |U |V |W |X |XY |XW |Y |Z |Ź |Ž |ŽW |ʕ |ʕW |ʔ |- |a |ə |b |c |c' |ć |ć' |č |čw |č'w |d |e |f |f' |g |gy |gw |ǧ |ǧy |ǧw |h |hw |i |j |j´ |ǰ |ǰw |k |ky |kw |k' |k'y |k'w |l |l' |ł |ł' |m |n |o |p |p' |q |qy |qw |q' |q'y |q'w |r |s |ś |š |šw |t |t' |u |v |w |x |xy |xw |y |z |ź |ž |žw |ʕ |ʕw |ʔ |} Ena izmed najkrajših pa je [[Havajščina|havajska]], saj vsebuje le 18 črk<ref>{{Navedi splet|title=Hawaiian language, alphabet and pronunciation|url=https://omniglot.com/writing/hawaiian.htm|website=omniglot.com|accessdate=2020-05-04}}</ref>: {| class="wikitable" |+Havajska abeceda |A |E |I |O |U |Ā |Ē |Ī |Ō |Ū |H |K |L |M |N |P |W |' |- |a |e |i |o |u |ā |ē |ī |ō |ū |h |k |l |m |n |p |w |' |} Celotna latinica vsebuje 1366 znakov, večina jih je le variacij osnovnih črk ali pobrani iz drugih abeced, so pa tudi nekateri edinstveni: * [[ß]] (ostri S) * [[Đ|ð]] (''eth'') * [[þ]] (''thorn'') * [[Polglasnik|Ə]] (polglasnik) * [[Ƣ]] (oi) * [[Ʀ]] (yr) * [[Ʊ]] (upsilon) * [[Ʒ]] (ezh) * [[Ƕ]] (hwair) * [[Ƿ]] (wynn) * [[Ȣ]] (Ou) * [[ɂ]] (glasilčni/glotalni zapornik) * [[ɤ]] (rams horn) * [[ɮ]] (lezh) * [[ᴥ]] (ain) {| class="wikitable" |+Latinske številke |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |0 |} === Lepontic (lugano) === Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. [[Slika:Venetic Raetic Camunic Lepontic alphabets.png|brezokvirja|827x827_pik]] === Luo === Abeceda, ki se piše od leve proti desni. === Lycian === Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Lycian abeceda |Črka |𐊀 |𐊁 |𐊂 |𐊃 |𐊄 |𐊅 |𐊆 |𐊇 |𐊈 |𐊉 |𐊊 |𐊋 |𐊌 |𐊍 |𐊎 |𐊏 |𐊐 |𐊑 |𐊒 |𐊓 |𐊔 |𐊕 |𐊖 |𐊗 |𐊘 |𐊙 |𐊚 |𐊛 |𐊜 |- |Ime |A |E |B |Bh |G |D |I |W |Z |Th |J |K |Q |L |M |N |Mm |Nn |U |P |Kk |R |S |T |Tt |An |En |H |X |} === Lydian === Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Lydian abeceda |Črka |𐤠 |𐤡 |𐤢 |𐤣 |𐤤 |𐤥 |𐤦 |𐤧 |𐤨 |𐤩 |𐤪 |𐤫 |𐤬 |𐤭 |𐤮 |𐤯 |𐤰 |𐤱 |𐤲 |𐤳 |𐤴 |𐤵 |𐤶 |𐤷 |𐤸 |𐤹 |- |Ime |A |B |G |D |E |V |I |Y |K |L |M |N |O |R |Ss |T |U |F |Q |S |Tt |An |En |Ly |Nn |C |} === Mandaic === Abeceda, ki jo piše okrog 100 ljudi v Iranu. Piše se od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Mandaic abeceda |Črka |ࡀ |ࡁ |ࡂ |ࡃ |ࡄ |ࡅ |ࡆ |ࡇ |ࡈ |ࡉ |ࡊ |ࡋ |ࡌ |ࡍ |ࡎ |ࡏ |ࡐ |ࡑ |ࡒ |ࡓ |ࡔ |ࡕ |ࡖ |ࡗ |ࡘ |- |Ime |Halqa |Ab |Ag |Ad |Ah |Ushenna |Az |It |Att |Aksa |Ak |Al |Am |An |As |In |Ap |Asz |Aq |Ar |Ash |At |Dushenna |Kad |Ain |} {| class="wikitable" |+Ostali znaki |◌࡙ |◌࡚ |◌࡛ |࡞ |} === Mandombe === Nenavadna abeceda, ki se piše od desne proti levi. Na spodnji sliki je ena izmed črk abecede. [[Slika:Mandombe mbu connect.png|brezokvirja|94x94px]] === Messapic === Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. Na spodnji sliki je prikazan razvoj črke alfa. [[Slika:Messapic-a.svg|brezokvirja|250x250px]] === Mongolske abecede === {{Glavni članek|Mongolska abeceda}} Svojevrstna skupina abeced, ki se piše v stolpcih in so črke drugačne glede na zapis (sama, začetna, med črkami, končna). Zaradi lažjega zapisa je v računalniški pisavi pisava od leve proti desni. {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Mongolske abecede !Ime !A !Ah !Ang !Ba !Bha !Ca !Cha !Chi !Cya !Da !Dda !Ddha !Dha !Dza !E !Ee !Fa !Ga !Gaa !Gha !Ha !Haa !I !Iy !Ja !Jha !Jia !Ka !Kha !La !Lha !Ma !Na !Nga !Nia !Nna !O !Oe !Pa !Pha !Qa !Ra !Raa !Sa !Sha !Ssa !Ta !Tsa !Tta !Ttha !U !Ue !Wa !Ya !Za !Zha !Zhi !Zra |- |Standardna |ᠠ | |ᠩ |ᠪ | | |ᠴ |ᡂ | |ᠳ | | | | |ᠡ |ᠧ |ᠹ |ᠭ | | | |ᠾ |ᠢ | |ᠵ | | |ᠺ |ᠻ |ᠯ |ᡀ |ᠮ |ᠨ | | | |ᠣ |ᠥ |ᠫ | |ᠬ |ᠷ | |ᠰ |ᠱ | |ᠲ |ᠼ | | |ᠤ |ᠦ |ᠸ |ᠶ |ᠽ | |ᡁ |ᠿ |- |Todo | | |ᡊ |ᡋ | | |ᡒ | | |ᡑ | | | |ᡜ |ᡄ | | |ᡎ |ᡘ | | |ᡙ |ᡅ | |ᡓ | |ᡚ |ᡗ | | | |ᡏ | | |ᡛ | |ᡆ |ᡈ |ᡌ | |ᡍ | | | | | |ᡐ |ᡔ | | |ᡇ |ᡉ |ᡖ |ᡕ | | | | |- |Sibe | | |ᡢ | | | |ᡱ | | |ᡩ | | | | |ᡝ | |ᡫ |ᡤ |ᡬ | |ᡥ |ᡭ |ᡞ |ᡟ |ᡪ | | |ᡣ | | | | | | | | | | |ᡦ | | | |ᡰ | |ᡧ | |ᡨ |ᡮ | | |ᡡ |ᡠ | | |ᡯ |ᡲ | | |- |Manchu | | | | | | | | | | | | | | | | |ᡶ | | | | | |ᡳ | | | | |ᡴ | | | | | | | | | | | | | |ᡵ | | | | | | | | | | | | | |ᡷ | | |- |Ali gali |ᢇ |ᢗ | | | |ᢋ | | | |ᢑ |ᢎ | | | | | | | | | | | |ᢈ | | | | |ᢉ | | | | | |ᢊ | |ᢏ | | |ᢒ |ᢓ | | | | | |ᢔ |ᢐ | |ᢌ |ᢍ | | | | |ᢖ |ᢕ | | |- |Todo ali gali | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |ᢘ | | | | | | | | |ᢙ | | |- |Manchu ali gali | | | | |ᢨ |ᢜ | | |ᢣ | | |ᢟ |ᢡ | | | | | | |ᢚ | | | | | |ᢝ | | | | |ᢪ | | |ᢛ | | | | | | | | | | | |ᢢ |ᢠ | |ᢞ | | | | | |ᢥ |ᢤ | | |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |᠐ |᠑ |᠒ |᠓ |᠔ |᠕ |᠖ |᠗ |᠘ |᠙ |- |Vrednost |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki |Znak |᠀ |᠁ |᠂ |᠃ |᠈ |᠉ |᠄ |᠅ |᠆ |᠇ |᠊ |ᡃ |ᡸ |◌᠋ |◌᠌ |◌᠍ |ᢀ |ᢁ |ᢂ |ᢃ |ᢄ |◌ᢅ |◌ᢆ |ᢦ |ᢧ |◌ᢩ |- |Prečrkovanje | | |, |. |, |. |: | | - | | |ː | | | | | | | | | | | | | | |} === Morsejeva abeceda === {{Glavni članek|Morsejeva abeceda}}<br /> [[Slika:International Morse Code.svg|brezokvirja|461x461_pik]] === Mro === Abeceda, ki se piše od leve proti desni ter jo govori ljudstvo v Bangladešu. {| class="wikitable" |+Mro abeceda |Črka |𖩀 |𖩁 |𖩂 |𖩃 |𖩄 |𖩅 |𖩆 |𖩇 |𖩈 |𖩉 |𖩊 |𖩋 |𖩌 |𖩍 |𖩎 |𖩏 |𖩐 |𖩑 |𖩒 |𖩓 |𖩔 |𖩕 |𖩖 |𖩗 |𖩘 |𖩙 |𖩚 |𖩛 |𖩜 |𖩝 |𖩞 |- |Ime |Ta |Ngi |Yo |Mim |Ba |Da |A |Phi |Khai |Hao |Dai |Chu |Keaae |Ol |Maem |Nin |Pa |Oo |O |Ro |Shi |Thea |Ea |Wa |E |Ko |Lan |La |Hai |Ri |Tek |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |𖩠 |𖩡 |𖩢 |𖩣 |𖩤 |𖩥 |𖩦 |𖩧 |𖩨 |𖩩 |- |Vrednost |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |} === Naguaké Taíno === Slikovna abeceda, ki jo pišejo govorci jezika Taíno-Borikenaíki (Taínonaíki). === N'ko === {{Glavni članek|N'Ko pisava}} Afriška abeceda, ki se piše od desne proti levi. {| class="wikitable" |+N'ko abeceda |Črka |ߊ |ߋ |ߌ |ߍ |ߎ |ߏ |ߐ |ߑ |ߒ |ߓ |ߔ |ߕ |ߖ |ߗ |ߘ |ߙ |ߚ |ߛ |ߜ |ߝ |ߞ |ߟ |ߠ |ߡ |ߢ |ߣ |ߤ |ߥ |ߦ |ߧ |ߨ |ߩ |ߪ |- |Ime |A |Ee |I |E |U |Oo |O |Dagbasinna |N |Ba |Pa |Ta |Ja |Cha |Da |Ra |Rra |Sa |Gba |Fa |Ka |La |Na woloso |Ma |Nya |Na |Ha |Wa |Ya |Nya woloso |Jona ja |Jona cha |Jona ra |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |߀ |߁ |߂ |߃ |߄ |߅ |߆ |߇ |߈ |߉ |- |Vrednost |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |} === Nubijska abeceda === Stara abeceda, podobni koptski abecedi. === Ogamska pisava === {{Glavni članek|Ogamska pisava}} Stara pisava za zapis [[Irska gelščina|irščine]]. {| class="wikitable" |+Ogham abeceda |Črka |ᚁ |ᚂ |ᚃ |ᚄ |ᚅ |ᚆ |ᚇ |ᚈ |ᚉ |ᚊ |ᚋ |ᚌ |ᚍ |ᚎ |ᚏ |ᚐ |ᚑ |ᚒ |ᚓ |ᚔ |ᚕ |ᚖ |ᚗ |ᚘ |ᚙ |ᚚ |- |Ime |Beith |Luis |Fearn |Sail |Nion |Uath |Dair |Tinne |Coll |Ceirt |Muin |Gort |Ngeadal |Straif |Ruis |Ailm |Onn |Ur |Edhadh |Iodhadh |Eabhadh |Or |Uilleann |Ifin |Eamhancholl |Peith |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki |Znak |  |᚛ |᚜ |} === Oscanska abeceda === Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi. [[Slika:Oscan alphabet.svg|brezokvirja|624x624px]] === Osmanya === Abeceda za zapis somalijščine. {| class="wikitable" |+Osmanya abeceda |Črka |𐒀 |𐒁 |𐒂 |𐒃 |𐒄 |𐒅 |𐒆 |𐒇 |𐒈 |𐒉 |𐒊 |𐒋 |𐒌 |𐒍 |𐒎 |𐒏 |𐒐 |𐒑 |𐒒 |𐒓 |𐒔 |𐒕 |𐒖 |𐒗 |𐒘 |𐒙 |𐒚 |𐒛 |𐒜 |𐒝 |- |Ime |Alef |Ba |Ta |Ja |Xa |Kha |Deel |Ra |Sa |Shiin |Dha |Cayn |Ga |Fa |Qaaf |Kaaf |Laan |Miin |Nuun |Waw |Ha |Ya |A |E |I |O |U |Aa |Ee |Oo |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |𐒠 |𐒡 |𐒢 |𐒣 |𐒤 |𐒥 |𐒦 |𐒧 |𐒨 |𐒩 |- |Vrednost |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |} === Pau cin hau === Abeceda, ki se piše od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Pau cim hau |Črka |𑫀 |𑫁 |𑫂 |𑫃 |𑫄 |𑫅 |𑫆 |𑫇 |𑫈 |𑫉 |𑫊 |𑫋 |𑫌 |𑫍 |𑫎 |𑫏 |𑫐 |𑫑 |𑫒 |𑫓 |𑫔 |𑫕 |𑫖 |𑫗 |𑫘 |𑫙 |𑫚 |𑫛 |𑫜 |𑫝 |𑫞 |𑫟 |𑫠 |𑫡 |𑫢 |𑫣 |𑫤 |𑫥 |𑫦 |𑫧 |𑫨 |𑫩 |𑫪 |𑫫 |𑫬 |𑫭 |𑫮 |𑫯 |𑫰 |𑫱 |𑫲 |𑫳 |𑫴 |𑫵 |𑫶 |𑫷 |𑫸 |- |Ime |Pa |Ka |La |Ma |Da |Za |Va |Nga |Ha |Ga |Kha |Sa |Ba |Ca |Ta |Tha |Na |Pha |Ra |Fa |Cha |A |E |I |O |U |Ua |Ia |P |K |T |M |N |L |W |Ng |Y | colspan="20" |Različice izgovorjave |} <br /> === Picene === Abeceda, ki se deli na severno in južno različico. Piše se od desne proti levi. === Phrygian === Stara abeceda, ki se lahko piše z leve proti desni ali z desne proti levi. [[Slika:Phrygiae.jpg|levo|sličica|530x530_pik|Phyrgian abeceda (na sredini)]] <br />{{Clear}} === Pollard === Abeceda, ki razlikuje med začetnimi (zgoraj) in končnimi (spodnjimi) črkami. [[Slika:Pollard script.JPG|brezokvirja|636x636_pik]] === Rune === Stara skupina abeced. {| class="wikitable" |+Rune |Črka |ᚠ |ᚡ |ᚢ |ᚣ |ᚤ |ᚥ |ᚦ |ᚧ |ᚨ |ᚩ |ᚪ |ᚫ |ᚬ |ᚭ |ᚮ |ᚯ |ᚰ |ᚱ |ᚲ |ᚳ |ᚴ |ᚵ |ᚶ |ᚷ |ᚸ |ᚹ |ᚺ |ᚻ |ᚼ |ᚽ |ᚾ |ᚿ |ᛀ |ᛁ |ᛂ |ᛃ |ᛄ |ᛅ |ᛆ |ᛇ |ᛈ |ᛉ |ᛊ |ᛋ |ᛌ |ᛍ |ᛎ |ᛏ |ᛐ |ᛑ |ᛒ |ᛓ |ᛔ |ᛕ |ᛖ |ᛗ |ᛘ |ᛙ |ᛚ |ᛛ |ᛜ |ᛝ |ᛞ |ᛟ |ᛠ |ᛡ |ᛢ |ᛣ |ᛤ |ᛥ |ᛦ |ᛧ |ᛨ |ᛩ |ᛪ |ᛱ |ᛲ |ᛳ |ᛴ |ᛵ |ᛶ |ᛷ |ᛸ |- |Ime |F |V |U |Yr |Y |W |Þ |Ð |A |O |A |Aesc | colspan="3" |O |Oe |On |R |Kauna |Cen |K |G |Eng |G |Gar |W | colspan="4" |H | colspan="3" |N |I |E |J |Ger |Ae |A |Eoh |P |Eolhx | colspan="3" |S |C |Z | colspan="2" |T |D | colspan="2" |B | colspan="2" |P |E | colspan="3" |M | colspan="2" |L |Ingwaz |Ing |D |O |Ear |Ior |Cweorth |Calc |Cealc |Stan | colspan="3" |Yr |Q |X |K |Sh |Oo |Os |Is |Eh |Ac |Aesc |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki & številke |Znak/št. |᛫ |᛬ |᛭ |ᛮ |ᛯ |ᛰ |- |Vrednost | | | |17 |18 |19 |} === Santali === Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis jezika ''santali.'' === Stara italijanska abeceda === Abeceda, ki se je uporabljala za zapis stare italijanščine. {| class="wikitable" |+Stara italijanska abeceda |Črka |𐌀 |𐌁 |𐌂 |𐌃 |𐌄 |𐌅 |𐌆 |𐌇 |𐌈 |𐌉 |𐌊 |𐌋 |𐌌 |𐌍 |𐌎 |𐌏 |𐌐 |𐌑 |𐌒 |𐌓 |𐌔 |𐌕 |𐌖 |𐌗 |𐌘 |𐌙 |𐌚 |𐌛 |𐌜 |𐌝 |𐌞 |𐌟 |𐌭 |𐌮 |𐌯 |- |Ime |A |Be |Ke |De |E |Ve |Ze |He |The |I |Ka |El |Em |En |Esh |O |Pe |She |Ku |Er |Es |Te |U |Eks |Phe |Khe |Ef |Ers |Che |Ii |Uu |Ess |Ye | colspan="2" |Tse |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |𐌠 |𐌡 |𐌢 |𐌣 |- |Vrednost |1 |5 |10 |50 |} === Stara madžarska abeceda === Abeceda za zapis stare madžarščine. Piše se od desne proti levi. {| class="wikitable" |+Stara madžarska abeceda |Velika črka |𐲀 |𐲁 |𐲂 |𐲃 |𐲄 |𐲅 |𐲆 |𐲇 |𐲈 |𐲉 |𐲊 |𐲋 |𐲌 |𐲍 |𐲎 |𐲏 |𐲐 |𐲑 |𐲒 |𐲓 |𐲔 |𐲕 |𐲖 |𐲗 |𐲘 |𐲙 |𐲚 |𐲛 |𐲜 |𐲝 |𐲞 |𐲟 |𐲠 |𐲡 |𐲢 |𐲣 |𐲤 |𐲥 |𐲦 |𐲧 |𐲨 |𐲩 |𐲪 |𐲫 |𐲬 |𐲭 |𐲮 |𐲯 |𐲰 |𐲱 |𐲲 |- |Mala črka |𐳀 |𐳁 |𐳂 |𐳃 |𐳄 |𐳅 |𐳆 |𐳇 |𐳈 |𐳉 |𐳊 |𐳋 |𐳌 |𐳍 |𐳎 |𐳏 |𐳐 |𐳑 |𐳒 |𐳓 |𐳔 |𐳕 |𐳖 |𐳗 |𐳘 |𐳙 |𐳚 |𐳛 |𐳜 |𐳝 |𐳞 |𐳟 |𐳠 |𐳡 |𐳢 |𐳣 |𐳤 |𐳥 |𐳦 |𐳧 |𐳨 |𐳩 |𐳪 |𐳫 |𐳬 |𐳭 |𐳮 |𐳯 |𐳰 |𐳱 |𐳲 |- |Ime |A |Aa |Eb |Amb |Ec |Enc |Ecs |Ed |And | colspan="2" |E |Ee |Ef |Eg |Egy |Eh |I |Ii |Ej |Ek |Ak |Unk |El |Ely |Em |En |Eny |O |Oo | colspan="2" |Oe |Oee |Ep |Emp | colspan="2" |Er |Es |Esz |Et |Ent |Ety |Ech |U |Uu | colspan="2" |Ue |Ev |Ez |Ezs |Sign |Us |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |𐳺 |𐳻 |𐳼 |𐳽 |𐳾 |𐳿 |- |Vrednost |1 |5 |10 |50 |100 |1000 |} === Stara permijska abeceda === Stara abeceda za zapis komijščine. {| class="wikitable" |+Stara permijska abeceda |Črka |𐍐 |𐍑 |𐍒 |𐍓 |𐍔 |𐍕 |𐍖 |𐍗 |𐍘 |𐍙 |𐍚 |𐍛 |𐍜 |𐍝 |𐍞 |𐍟 |𐍠 |𐍡 |𐍢 |𐍣 |𐍤 |𐍥 |𐍦 |𐍧 |𐍨 |𐍩 |𐍪 |𐍫 |𐍬 |𐍭 |𐍮 |𐍯 |𐍰 |𐍱 |𐍲 |𐍳 |𐍴 |𐍵 |- |Ime |An |Bur |Gai |Doi |E |Zhoi |Dzhoi |Zata |Dzita |I |Koke |Lei |Menoe |Nenoe |Vooi |Peei |Rei |Sii |Tai |U |Chery |Shooi |Shchooi |Yry |Yeru |O |Oo |Ef |Ha |Tsiu |Ver |Yer |Yeri |Yat |Ie |Yu |Ya |Ia |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki |Znak |◌𐍶 |◌𐍷 |◌𐍸 |◌𐍹 |◌𐍺 |- |Ime |An |Doi |Zata |Nenoe |Sii |} === Stara turška abeceda === Abeceda, ki so jo turki uporabljali pred latinico. Obstajata dve različici, obe se pišeta od desne proti levi. {| class="wikitable" |+Orkhon |Črka |𐰀 |𐰃 |𐰆 |𐰇 |𐰉 |𐰋 |𐰍 |𐰏 |𐰑 |𐰓 |𐰔 |𐰖 |𐰘 |𐰚 |𐰜 |𐰞 |𐰠 |𐰡 |𐰢 |𐰣 |𐰤 |𐰦 |𐰨 |𐰩 |𐰭 |𐰯 |𐰰 |𐰱 |𐰲 |𐰴 |𐰶 |𐰸 |𐰺 |𐰼 |𐰽 |𐰾 |𐰿 |𐱁 |𐱃 |𐱅 |𐱇 |𐱈 |- |Ime |A |I |O |Oe |Ab |Aeb |Ag |Aeg |Ad |Aed |Ez |Ay |Aey |Aek |Oek |Al |Ael |Elt |Em |An |Aen |Ent |Enc |Eny |Eng |Ep |Op |Ic |Ec |Aq |Iq |Oq |Ar |Aer |As |Aes |Ash |Esh |At |Aet |Ot |Bash |} {| class="wikitable" |+Yenisei |Črka |𐰁 |𐰂 |𐰄 |𐰅 |𐰈 |𐰊 |𐰌 |𐰎 |𐰐 |𐰒 |𐰕 |𐰗 |𐰙 |𐰛 |𐰝 |𐰟 |𐰥 |𐰧 |𐰩 |𐰫 |𐰬 |𐰮 |𐰳 |𐰵 |𐰷 |𐰹 |𐰻 |𐱀 |𐱂 |𐱄 |𐱆 |- |Ime |A |Ae |I |E |Oe |Ab |Aeb |Ag |Aeg |Ad |Ez |Ay |Aey |Aek |Oek |Al |Aen |Ent |Enc |Eny |Ang |Aeng |Ec |Aq |Iq |Oq |Ar |Ash |Esh |At |Aet |} === Starocerkvenoslovanska abeceda === Izumrla abeceda, predhodnica cirilice. === Sutton === Abeceda za zapis gibanja rok, vseh zankov je 672. {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed nounderlines" border="1" cellspacing="0" cellpadding="5" style="border-collapse:collapse;background:#FFFFFF;font-size:large;text-align:center;-webkit-font-feature-settings:'liga';-moz-font-feature-settings:'liga';font-feature-settings:'liga';" |+Sutton abeceda po [[Unicode]] kodah | style="width:45pt" |&nbsp; | style="width:20pt" |0 | style="width:20pt" |1 | style="width:20pt" |2 | style="width:20pt" |3 | style="width:20pt" |4 | style="width:20pt" |5 | style="width:20pt" |6 | style="width:20pt" |7 | style="width:20pt" |8 | style="width:20pt" |9 | style="width:20pt" |A | style="width:20pt" |B | style="width:20pt" |C | style="width:20pt" |D | style="width:20pt" |E | style="width:20pt" |F |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D80x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D800: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX" |&#x1D800; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D801: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX" |&#x1D801; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D802: SIGNWRITING HAND-CUP INDEX" |&#x1D802; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D803: SIGNWRITING HAND-OVAL INDEX" |&#x1D803; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D804: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX" |&#x1D804; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D805: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX" |&#x1D805; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D806: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX BENT" |&#x1D806; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D807: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX BENT" |&#x1D807; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D808: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB UNDER INDEX BENT" |&#x1D808; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D809: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX RAISED KNUCKLE" |&#x1D809; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80A: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX CUPPED" |&#x1D80A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80B: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX HINGED" |&#x1D80B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80C: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX HINGED LOW" |&#x1D80C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80D: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX HINGE" |&#x1D80D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80E: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE" |&#x1D80E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80F: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE" |&#x1D80F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D81x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D810: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE BENT" |&#x1D810; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D811: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE RAISED KNUCKLES" |&#x1D811; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D812: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE HINGED" |&#x1D812; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D813: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX UP MIDDLE HINGED" |&#x1D813; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D814: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX HINGED MIDDLE UP" |&#x1D814; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D815: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED" |&#x1D815; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D816: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED INDEX BENT" |&#x1D816; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D817: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED MIDDLE BENT" |&#x1D817; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D818: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED CUPPED" |&#x1D818; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D819: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED HINGED" |&#x1D819; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81A: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CROSSED" |&#x1D81A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81B: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE CROSSED" |&#x1D81B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81C: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE BENT OVER INDEX" |&#x1D81C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81D: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX BENT OVER MIDDLE" |&#x1D81D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81E: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB" |&#x1D81E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81F: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE THUMB" |&#x1D81F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D82x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D820: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE STRAIGHT THUMB BENT" |&#x1D820; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D821: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE BENT THUMB STRAIGHT" |&#x1D821; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D822: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB BENT" |&#x1D822; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D823: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE HINGED SPREAD THUMB SIDE" |&#x1D823; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D824: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX UP MIDDLE HINGED THUMB SIDE" |&#x1D824; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D825: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX UP MIDDLE HINGED THUMB CONJOINED" |&#x1D825; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D826: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX HINGED MIDDLE UP THUMB SIDE" |&#x1D826; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D827: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE UP SPREAD THUMB FORWARD" |&#x1D827; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D828: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB CUPPED" |&#x1D828; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D829: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB CIRCLED" |&#x1D829; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82A: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB HOOKED" |&#x1D82A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82B: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB HINGED" |&#x1D82B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82C: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB BETWEEN INDEX MIDDLE STRAIGHT" |&#x1D82C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82D: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED THUMB SIDE" |&#x1D82D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82E: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED THUMB SIDE CONJOINED" |&#x1D82E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82F: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED THUMB SIDE BENT" |&#x1D82F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D83x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D830: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB HOOKED INDEX UP" |&#x1D830; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D831: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB HOOKED MIDDLE UP" |&#x1D831; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D832: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED HINGED THUMB SIDE" |&#x1D832; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D833: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CROSSED THUMB SIDE" |&#x1D833; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D834: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED THUMB FORWARD" |&#x1D834; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D835: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED CUPPED THUMB FORWARD" |&#x1D835; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D836: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB CUPPED INDEX UP" |&#x1D836; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D837: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CUPPED MIDDLE UP" |&#x1D837; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D838: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB CIRCLED INDEX UP" |&#x1D838; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D839: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB CIRCLED INDEX HINGED" |&#x1D839; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83A: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB ANGLED OUT MIDDLE UP" |&#x1D83A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83B: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB ANGLED IN MIDDLE UP" |&#x1D83B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83C: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CIRCLED MIDDLE UP" |&#x1D83C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83D: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB CONJOINED HINGED" |&#x1D83D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83E: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB ANGLED OUT" |&#x1D83E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83F: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB ANGLED" |&#x1D83F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D84x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D840: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB ANGLED OUT INDEX UP" |&#x1D840; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D841: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB ANGLED OUT INDEX CROSSED" |&#x1D841; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D842: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB ANGLED INDEX UP" |&#x1D842; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D843: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB HOOKED MIDDLE HINGED" |&#x1D843; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D844: SIGNWRITING HAND-FLAT FOUR FINGERS" |&#x1D844; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D845: SIGNWRITING HAND-FLAT FOUR FINGERS BENT" |&#x1D845; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D846: SIGNWRITING HAND-FLAT FOUR FINGERS HINGED" |&#x1D846; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D847: SIGNWRITING HAND-FLAT FOUR FINGERS CONJOINED" |&#x1D847; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D848: SIGNWRITING HAND-FLAT FOUR FINGERS CONJOINED SPLIT" |&#x1D848; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D849: SIGNWRITING HAND-CLAW FOUR FINGERS CONJOINED" |&#x1D849; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84A: SIGNWRITING HAND-FIST FOUR FINGERS CONJOINED BENT" |&#x1D84A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84B: SIGNWRITING HAND-HINGE FOUR FINGERS CONJOINED" |&#x1D84B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84C: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD" |&#x1D84C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84D: SIGNWRITING HAND-FLAT HEEL FIVE FINGERS SPREAD" |&#x1D84D;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84E: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD FOUR BENT" |&#x1D84E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84F: SIGNWRITING HAND-FLAT HEEL FIVE FINGERS SPREAD FOUR BENT" |&#x1D84F;&#x1DA9B; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D85x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D850: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD BENT" |&#x1D850; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D851: SIGNWRITING HAND-FLAT HEEL FIVE FINGERS SPREAD BENT" |&#x1D851;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D852: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD THUMB FORWARD" |&#x1D852; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D853: SIGNWRITING HAND-CUP FIVE FINGERS SPREAD" |&#x1D853; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D854: SIGNWRITING HAND-CUP FIVE FINGERS SPREAD OPEN" |&#x1D854; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D855: SIGNWRITING HAND-HINGE FIVE FINGERS SPREAD OPEN" |&#x1D855; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D856: SIGNWRITING HAND-OVAL FIVE FINGERS SPREAD" |&#x1D856; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D857: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD HINGED" |&#x1D857; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D858: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD HINGED THUMB SIDE" |&#x1D858; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D859: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD HINGED NO THUMB" |&#x1D859; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85A: SIGNWRITING HAND-FLAT" |&#x1D85A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85B: SIGNWRITING HAND-FLAT BETWEEN PALM FACINGS" |&#x1D85B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85C: SIGNWRITING HAND-FLAT HEEL" |&#x1D85C;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85D: SIGNWRITING HAND-FLAT THUMB SIDE" |&#x1D85D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85E: SIGNWRITING HAND-FLAT HEEL THUMB SIDE" |&#x1D85E;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85F: SIGNWRITING HAND-FLAT THUMB BENT" |&#x1D85F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D86x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D860: SIGNWRITING HAND-FLAT THUMB FORWARD" |&#x1D860; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D861: SIGNWRITING HAND-FLAT SPLIT INDEX THUMB SIDE" |&#x1D861; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D862: SIGNWRITING HAND-FLAT SPLIT CENTRE" |&#x1D862; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D863: SIGNWRITING HAND-FLAT SPLIT CENTRE THUMB SIDE" |&#x1D863; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D864: SIGNWRITING HAND-FLAT SPLIT CENTRE THUMB SIDE BENT" |&#x1D864; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D865: SIGNWRITING HAND-FLAT SPLIT LITTLE" |&#x1D865; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D866: SIGNWRITING HAND-CLAW" |&#x1D866; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D867: SIGNWRITING HAND-CLAW THUMB SIDE" |&#x1D867; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D868: SIGNWRITING HAND-CLAW NO THUMB" |&#x1D868; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D869: SIGNWRITING HAND-CLAW THUMB FORWARD" |&#x1D869; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86A: SIGNWRITING HAND-HOOK CURLICUE" |&#x1D86A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86B: SIGNWRITING HAND-HOOK" |&#x1D86B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86C: SIGNWRITING HAND-CUP OPEN" |&#x1D86C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86D: SIGNWRITING HAND-CUP" |&#x1D86D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86E: SIGNWRITING HAND-CUP OPEN THUMB SIDE" |&#x1D86E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86F: SIGNWRITING HAND-CUP THUMB SIDE" |&#x1D86F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D87x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D870: SIGNWRITING HAND-CUP OPEN NO THUMB" |&#x1D870; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D871: SIGNWRITING HAND-CUP NO THUMB" |&#x1D871; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D872: SIGNWRITING HAND-CUP OPEN THUMB FORWARD" |&#x1D872; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D873: SIGNWRITING HAND-CUP THUMB FORWARD" |&#x1D873; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D874: SIGNWRITING HAND-CURLICUE OPEN" |&#x1D874; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D875: SIGNWRITING HAND-CURLICUE" |&#x1D875; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D876: SIGNWRITING HAND-CIRCLE" |&#x1D876; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D877: SIGNWRITING HAND-OVAL" |&#x1D877; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D878: SIGNWRITING HAND-OVAL THUMB SIDE" |&#x1D878; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D879: SIGNWRITING HAND-OVAL NO THUMB" |&#x1D879; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87A: SIGNWRITING HAND-OVAL THUMB FORWARD" |&#x1D87A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87B: SIGNWRITING HAND-HINGE OPEN" |&#x1D87B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87C: SIGNWRITING HAND-HINGE OPEN THUMB FORWARD" |&#x1D87C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87D: SIGNWRITING HAND-HINGE" |&#x1D87D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87E: SIGNWRITING HAND-HINGE SMALL" |&#x1D87E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87F: SIGNWRITING HAND-HINGE OPEN THUMB SIDE" |&#x1D87F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D88x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D880: SIGNWRITING HAND-HINGE THUMB SIDE" |&#x1D880; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D881: SIGNWRITING HAND-HINGE OPEN NO THUMB" |&#x1D881; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D882: SIGNWRITING HAND-HINGE NO THUMB" |&#x1D882; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D883: SIGNWRITING HAND-HINGE THUMB SIDE TOUCHING INDEX" |&#x1D883; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D884: SIGNWRITING HAND-HINGE THUMB BETWEEN MIDDLE RING" |&#x1D884; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D885: SIGNWRITING HAND-ANGLE" |&#x1D885; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D886: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE RING" |&#x1D886; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D887: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE RING" |&#x1D887; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D888: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX MIDDLE RING" |&#x1D888; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D889: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX MIDDLE RING" |&#x1D889; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88A: SIGNWRITING HAND-HINGE LITTLE" |&#x1D88A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88B: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE RING BENT" |&#x1D88B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88C: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE RING CONJOINED" |&#x1D88C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88D: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX MIDDLE RING CONJOINED" |&#x1D88D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88E: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE DOWN" |&#x1D88E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88F: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE DOWN RIPPLE STRAIGHT" |&#x1D88F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D89x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D890: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE DOWN RIPPLE CURVED" |&#x1D890; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D891: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE DOWN OTHERS CIRCLED" |&#x1D891; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D892: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE UP" |&#x1D892; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D893: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB UNDER LITTLE UP" |&#x1D893; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D894: SIGNWRITING HAND-CIRCLE LITTLE UP" |&#x1D894; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D895: SIGNWRITING HAND-OVAL LITTLE UP" |&#x1D895; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D896: SIGNWRITING HAND-ANGLE LITTLE UP" |&#x1D896; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D897: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE RAISED KNUCKLE" |&#x1D897; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D898: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE BENT" |&#x1D898; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D899: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE TOUCHES THUMB" |&#x1D899; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89A: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE THUMB" |&#x1D89A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89B: SIGNWRITING HAND-HINGE LITTLE THUMB" |&#x1D89B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89C: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE INDEX THUMB" |&#x1D89C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89D: SIGNWRITING HAND-HINGE LITTLE INDEX THUMB" |&#x1D89D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89E: SIGNWRITING HAND-ANGLE LITTLE INDEX THUMB INDEX THUMB OUT" |&#x1D89E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89F: SIGNWRITING HAND-ANGLE LITTLE INDEX THUMB INDEX THUMB" |&#x1D89F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Ax | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A0: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE INDEX" |&#x1D8A0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A1: SIGNWRITING HAND-CIRCLE LITTLE INDEX" |&#x1D8A1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A2: SIGNWRITING HAND-HINGE LITTLE INDEX" |&#x1D8A2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A3: SIGNWRITING HAND-ANGLE LITTLE INDEX" |&#x1D8A3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A4: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE LITTLE" |&#x1D8A4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A5: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE LITTLE" |&#x1D8A5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A6: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX MIDDLE LITTLE" |&#x1D8A6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A7: SIGNWRITING HAND-HINGE RING" |&#x1D8A7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A8: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX MIDDLE LITTLE" |&#x1D8A8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A9: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CROSS LITTLE" |&#x1D8A9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AA: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE CROSS LITTLE" |&#x1D8AA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AB: SIGNWRITING HAND-FIST RING DOWN" |&#x1D8AB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AC: SIGNWRITING HAND-HINGE RING DOWN INDEX THUMB HOOK MIDDLE" |&#x1D8AC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AD: SIGNWRITING HAND-ANGLE RING DOWN MIDDLE THUMB INDEX CROSS" |&#x1D8AD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AE: SIGNWRITING HAND-FIST RING UP" |&#x1D8AE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AF: SIGNWRITING HAND-FIST RING RAISED KNUCKLE" |&#x1D8AF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Bx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B0: SIGNWRITING HAND-FIST RING LITTLE" |&#x1D8B0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B1: SIGNWRITING HAND-CIRCLE RING LITTLE" |&#x1D8B1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B2: SIGNWRITING HAND-OVAL RING LITTLE" |&#x1D8B2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B3: SIGNWRITING HAND-ANGLE RING LITTLE" |&#x1D8B3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B4: SIGNWRITING HAND-FIST RING MIDDLE" |&#x1D8B4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B5: SIGNWRITING HAND-FIST RING MIDDLE CONJOINED" |&#x1D8B5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B6: SIGNWRITING HAND-FIST RING MIDDLE RAISED KNUCKLES" |&#x1D8B6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B7: SIGNWRITING HAND-FIST RING INDEX" |&#x1D8B7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B8: SIGNWRITING HAND-FIST RING THUMB" |&#x1D8B8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B9: SIGNWRITING HAND-HOOK RING THUMB" |&#x1D8B9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BA: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX RING LITTLE" |&#x1D8BA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BB: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX RING LITTLE" |&#x1D8BB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BC: SIGNWRITING HAND-CURLICUE INDEX RING LITTLE ON" |&#x1D8BC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BD: SIGNWRITING HAND-HOOK INDEX RING LITTLE OUT" |&#x1D8BD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BE: SIGNWRITING HAND-HOOK INDEX RING LITTLE IN" |&#x1D8BE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BF: SIGNWRITING HAND-HOOK INDEX RING LITTLE UNDER" |&#x1D8BF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Cx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C0: SIGNWRITING HAND-CUP INDEX RING LITTLE" |&#x1D8C0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C1: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX RING LITTLE" |&#x1D8C1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C2: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX RING LITTLE OUT" |&#x1D8C2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C3: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX RING LITTLE" |&#x1D8C3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C4: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE DOWN" |&#x1D8C4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C5: SIGNWRITING HAND-HINGE MIDDLE" |&#x1D8C5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C6: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE UP" |&#x1D8C6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C7: SIGNWRITING HAND-CIRCLE MIDDLE UP" |&#x1D8C7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C8: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE RAISED KNUCKLE" |&#x1D8C8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C9: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE UP THUMB SIDE" |&#x1D8C9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CA: SIGNWRITING HAND-HOOK MIDDLE THUMB" |&#x1D8CA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CB: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB LITTLE" |&#x1D8CB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CC: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE LITTLE" |&#x1D8CC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CD: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE RING LITTLE" |&#x1D8CD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CE: SIGNWRITING HAND-CIRCLE MIDDLE RING LITTLE" |&#x1D8CE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CF: SIGNWRITING HAND-CURLICUE MIDDLE RING LITTLE ON" |&#x1D8CF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Dx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D0: SIGNWRITING HAND-CUP MIDDLE RING LITTLE" |&#x1D8D0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D1: SIGNWRITING HAND-HINGE MIDDLE RING LITTLE" |&#x1D8D1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D2: SIGNWRITING HAND-ANGLE MIDDLE RING LITTLE OUT" |&#x1D8D2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D3: SIGNWRITING HAND-ANGLE MIDDLE RING LITTLE IN" |&#x1D8D3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D4: SIGNWRITING HAND-ANGLE MIDDLE RING LITTLE" |&#x1D8D4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D5: SIGNWRITING HAND-CIRCLE MIDDLE RING LITTLE BENT" |&#x1D8D5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D6: SIGNWRITING HAND-CLAW MIDDLE RING LITTLE CONJOINED" |&#x1D8D6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D7: SIGNWRITING HAND-CLAW MIDDLE RING LITTLE CONJOINED SIDE" |&#x1D8D7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D8: SIGNWRITING HAND-HOOK MIDDLE RING LITTLE CONJOINED OUT" |&#x1D8D8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D9: SIGNWRITING HAND-HOOK MIDDLE RING LITTLE CONJOINED IN" |&#x1D8D9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DA: SIGNWRITING HAND-HOOK MIDDLE RING LITTLE CONJOINED" |&#x1D8DA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DB: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX HINGED" |&#x1D8DB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DC: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE" |&#x1D8DC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DD: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX THUMB SIDE" |&#x1D8DD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DE: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE THUMB DIAGONAL" |&#x1D8DE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DF: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE THUMB CONJOINED" |&#x1D8DF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Ex | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E0: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE THUMB BENT" |&#x1D8E0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E1: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE INDEX BENT" |&#x1D8E1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E2: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE BOTH BENT" |&#x1D8E2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E3: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE INDEX HINGE" |&#x1D8E3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E4: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB FORWARD INDEX STRAIGHT" |&#x1D8E4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E5: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB FORWARD INDEX BENT" |&#x1D8E5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E6: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB HOOK" |&#x1D8E6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E7: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CURLICUE" |&#x1D8E7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E8: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CURVE THUMB INSIDE" |&#x1D8E8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E9: SIGNWRITING HAND-CLAW INDEX THUMB CURVE THUMB INSIDE" |&#x1D8E9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8EA: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CURVE THUMB UNDER" |&#x1D8EA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8EB: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CIRCLE" |&#x1D8EB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8EC: SIGNWRITING HAND-CUP INDEX THUMB" |&#x1D8EC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8ED: SIGNWRITING HAND-CUP INDEX THUMB OPEN" |&#x1D8ED; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8EE: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX THUMB OPEN" |&#x1D8EE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8EF: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX THUMB LARGE" |&#x1D8EF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Fx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F0: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX THUMB" |&#x1D8F0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F1: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX THUMB SMALL" |&#x1D8F1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F2: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX THUMB OUT" |&#x1D8F2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F3: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX THUMB IN" |&#x1D8F3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F4: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX THUMB" |&#x1D8F4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F5: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB" |&#x1D8F5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F6: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB HEEL" |&#x1D8F6;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F7: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB SIDE DIAGONAL" |&#x1D8F7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F8: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB SIDE CONJOINED" |&#x1D8F8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F9: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB SIDE BENT" |&#x1D8F9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FA: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB FORWARD" |&#x1D8FA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FB: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB BETWEEN INDEX MIDDLE" |&#x1D8FB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FC: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB BETWEEN MIDDLE RING" |&#x1D8FC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FD: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB BETWEEN RING LITTLE" |&#x1D8FD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FE: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB UNDER TWO FINGERS" |&#x1D8FE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FF: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB OVER TWO FINGERS" |&#x1D8FF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D90x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D900: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB UNDER THREE FINGERS" |&#x1D900; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D901: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB UNDER FOUR FINGERS" |&#x1D901; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D902: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB OVER FOUR RAISED KNUCKLES" |&#x1D902; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D903: SIGNWRITING HAND-FIST" |&#x1D903; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D904: SIGNWRITING HAND-FIST HEEL" |&#x1D904;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D905: SIGNWRITING TOUCH SINGLE" |&#x1D905; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D906: SIGNWRITING TOUCH MULTIPLE" |&#x1D906; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D907: SIGNWRITING TOUCH BETWEEN" |&#x1D907; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D908: SIGNWRITING GRASP SINGLE" |&#x1D908; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D909: SIGNWRITING GRASP MULTIPLE" |&#x1D909; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90A: SIGNWRITING GRASP BETWEEN" |&#x1D90A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90B: SIGNWRITING STRIKE SINGLE" |&#x1D90B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90C: SIGNWRITING STRIKE MULTIPLE" |&#x1D90C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90D: SIGNWRITING STRIKE BETWEEN" |&#x1D90D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90E: SIGNWRITING BRUSH SINGLE" |&#x1D90E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90F: SIGNWRITING BRUSH MULTIPLE" |&#x1D90F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D91x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D910: SIGNWRITING BRUSH BETWEEN" |&#x1D910; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D911: SIGNWRITING RUB SINGLE" |&#x1D911; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D912: SIGNWRITING RUB MULTIPLE" |&#x1D912; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D913: SIGNWRITING RUB BETWEEN" |&#x1D913; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D914: SIGNWRITING SURFACE SYMBOLS" |&#x1D914; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D915: SIGNWRITING SURFACE BETWEEN" |&#x1D915; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D916: SIGNWRITING SQUEEZE LARGE SINGLE" |&#x1D916; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D917: SIGNWRITING SQUEEZE SMALL SINGLE" |&#x1D917; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D918: SIGNWRITING SQUEEZE LARGE MULTIPLE" |&#x1D918; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D919: SIGNWRITING SQUEEZE SMALL MULTIPLE" |&#x1D919; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91A: SIGNWRITING SQUEEZE SEQUENTIAL" |&#x1D91A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91B: SIGNWRITING FLICK LARGE SINGLE" |&#x1D91B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91C: SIGNWRITING FLICK SMALL SINGLE" |&#x1D91C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91D: SIGNWRITING FLICK LARGE MULTIPLE" |&#x1D91D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91E: SIGNWRITING FLICK SMALL MULTIPLE" |&#x1D91E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91F: SIGNWRITING FLICK SEQUENTIAL" |&#x1D91F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D92x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D920: SIGNWRITING SQUEEZE FLICK ALTERNATING" |&#x1D920; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D921: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE UP DOWN LARGE" |&#x1D921; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D922: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE UP DOWN SMALL" |&#x1D922; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D923: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE UP SEQUENTIAL" |&#x1D923; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D924: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE DOWN SEQUENTIAL" |&#x1D924; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D925: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE UP DOWN ALTERNATING LARGE" |&#x1D925; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D926: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE UP DOWN ALTERNATING SMALL" |&#x1D926; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D927: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE SIDE TO SIDE SCISSORS" |&#x1D927; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D928: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE FINGER CONTACT" |&#x1D928; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D929: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE FINGER CONTACT" |&#x1D929; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92A: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SINGLE STRAIGHT SMALL" |&#x1D92A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92B: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SINGLE STRAIGHT MEDIUM" |&#x1D92B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92C: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SINGLE STRAIGHT LARGE" |&#x1D92C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92D: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SINGLE STRAIGHT LARGEST" |&#x1D92D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92E: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SINGLE WRIST FLEX" |&#x1D92E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92F: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE DOUBLE STRAIGHT" |&#x1D92F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D93x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D930: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE DOUBLE WRIST FLEX" |&#x1D930; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D931: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE DOUBLE ALTERNATING" |&#x1D931; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D932: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE DOUBLE ALTERNATING WRIST FLEX" |&#x1D932; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D933: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CROSS" |&#x1D933; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D934: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE TRIPLE STRAIGHT MOVEMENT" |&#x1D934; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D935: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE TRIPLE WRIST FLEX" |&#x1D935; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D936: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE TRIPLE ALTERNATING" |&#x1D936; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D937: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE TRIPLE ALTERNATING WRIST FLEX" |&#x1D937; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D938: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BEND SMALL" |&#x1D938; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D939: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BEND MEDIUM" |&#x1D939; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93A: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BEND LARGE" |&#x1D93A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93B: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CORNER SMALL" |&#x1D93B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93C: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CORNER MEDIUM" |&#x1D93C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93D: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CORNER LARGE" |&#x1D93D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93E: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CORNER ROTATION" |&#x1D93E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93F: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CHECK SMALL" |&#x1D93F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D94x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D940: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CHECK MEDIUM" |&#x1D940; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D941: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CHECK LARGE" |&#x1D941; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D942: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BOX SMALL" |&#x1D942; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D943: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BOX MEDIUM" |&#x1D943; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D944: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BOX LARGE" |&#x1D944; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D945: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ZIGZAG SMALL" |&#x1D945; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D946: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ZIGZAG MEDIUM" |&#x1D946; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D947: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ZIGZAG LARGE" |&#x1D947; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D948: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE PEAKS SMALL" |&#x1D948; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D949: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE PEAKS MEDIUM" |&#x1D949; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94A: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE PEAKS LARGE" |&#x1D94A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94B: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-WALLPLANE SINGLE" |&#x1D94B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94C: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-WALLPLANE DOUBLE" |&#x1D94C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94D: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-WALLPLANE ALTERNATING" |&#x1D94D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94E: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-FLOORPLANE SINGLE" |&#x1D94E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94F: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-FLOORPLANE DOUBLE" |&#x1D94F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D95x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D950: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-FLOORPLANE ALTERNATING" |&#x1D950; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D951: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE SHAKING" |&#x1D951; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D952: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ARM SPIRAL SINGLE" |&#x1D952; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D953: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ARM SPIRAL DOUBLE" |&#x1D953; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D954: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ARM SPIRAL TRIPLE" |&#x1D954; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D955: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL AWAY SMALL" |&#x1D955; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D956: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL AWAY MEDIUM" |&#x1D956; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D957: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL AWAY LARGE" |&#x1D957; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D958: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL AWAY LARGEST" |&#x1D958; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D959: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL TOWARDS SMALL" |&#x1D959; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95A: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL TOWARDS MEDIUM" |&#x1D95A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95B: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL TOWARDS LARGE" |&#x1D95B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95C: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL TOWARDS LARGEST" |&#x1D95C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95D: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN AWAY SMALL" |&#x1D95D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95E: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN AWAY MEDIUM" |&#x1D95E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95F: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN AWAY LARGE" |&#x1D95F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D96x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D960: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN AWAY LARGEST" |&#x1D960; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D961: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN TOWARDS SMALL" |&#x1D961; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D962: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN TOWARDS MEDIUM" |&#x1D962; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D963: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN TOWARDS LARGE" |&#x1D963; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D964: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN TOWARDS LARGEST" |&#x1D964; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D965: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SINGLE STRAIGHT SMALL" |&#x1D965; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D966: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SINGLE STRAIGHT MEDIUM" |&#x1D966; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D967: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SINGLE STRAIGHT LARGE" |&#x1D967; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D968: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SINGLE STRAIGHT LARGEST" |&#x1D968; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D969: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SINGLE WRIST FLEX" |&#x1D969; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96A: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE DOUBLE STRAIGHT" |&#x1D96A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96B: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE DOUBLE WRIST FLEX" |&#x1D96B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96C: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE DOUBLE ALTERNATING" |&#x1D96C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96D: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE DOUBLE ALTERNATING WRIST FLEX" |&#x1D96D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96E: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CROSS" |&#x1D96E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96F: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE TRIPLE STRAIGHT MOVEMENT" |&#x1D96F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D97x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D970: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE TRIPLE WRIST FLEX" |&#x1D970; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D971: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE TRIPLE ALTERNATING MOVEMENT" |&#x1D971; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D972: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE TRIPLE ALTERNATING WRIST FLEX" |&#x1D972; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D973: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE BEND" |&#x1D973; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D974: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CORNER SMALL" |&#x1D974; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D975: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CORNER MEDIUM" |&#x1D975; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D976: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CORNER LARGE" |&#x1D976; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D977: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CHECK" |&#x1D977; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D978: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE BOX SMALL" |&#x1D978; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D979: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE BOX MEDIUM" |&#x1D979; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97A: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE BOX LARGE" |&#x1D97A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97B: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ZIGZAG SMALL" |&#x1D97B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97C: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ZIGZAG MEDIUM" |&#x1D97C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97D: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ZIGZAG LARGE" |&#x1D97D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97E: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE PEAKS SMALL" |&#x1D97E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97F: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE PEAKS MEDIUM" |&#x1D97F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D98x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D980: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE PEAKS LARGE" |&#x1D980; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D981: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-FLOORPLANE SINGLE" |&#x1D981; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D982: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-FLOORPLANE DOUBLE" |&#x1D982; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D983: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-FLOORPLANE ALTERNATING" |&#x1D983; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D984: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-WALLPLANE SINGLE" |&#x1D984; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D985: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-WALLPLANE DOUBLE" |&#x1D985; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D986: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-WALLPLANE ALTERNATING" |&#x1D986; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D987: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE SHAKING" |&#x1D987; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D988: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE QUARTER SMALL" |&#x1D988; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D989: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE QUARTER MEDIUM" |&#x1D989; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98A: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE QUARTER LARGE" |&#x1D98A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98B: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE QUARTER LARGEST" |&#x1D98B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98C: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HALF-CIRCLE SMALL" |&#x1D98C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98D: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HALF-CIRCLE MEDIUM" |&#x1D98D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98E: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HALF-CIRCLE LARGE" |&#x1D98E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98F: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HALF-CIRCLE LARGEST" |&#x1D98F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D99x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D990: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE THREE-QUARTER CIRCLE SMALL" |&#x1D990; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D991: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE THREE-QUARTER CIRCLE MEDIUM" |&#x1D991; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D992: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE HUMP SMALL" |&#x1D992; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D993: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE HUMP MEDIUM" |&#x1D993; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D994: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE HUMP LARGE" |&#x1D994; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D995: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP SMALL" |&#x1D995; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D996: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP MEDIUM" |&#x1D996; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D997: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP LARGE" |&#x1D997; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D998: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP SMALL DOUBLE" |&#x1D998; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D999: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE DOUBLE SMALL" |&#x1D999; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99A: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE DOUBLE MEDIUM" |&#x1D99A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99B: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE DOUBLE LARGE" |&#x1D99B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99C: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE TRIPLE SMALL" |&#x1D99C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99D: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE TRIPLE MEDIUM" |&#x1D99D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99E: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE TRIPLE LARGE" |&#x1D99E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99F: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE THEN STRAIGHT" |&#x1D99F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Ax | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A0: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVED CROSS SMALL" |&#x1D9A0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A1: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVED CROSS MEDIUM" |&#x1D9A1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A2: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE SINGLE" |&#x1D9A2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A3: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE DOUBLE" |&#x1D9A3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A4: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE ALTERNATE" |&#x1D9A4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A5: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SHAKING" |&#x1D9A5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A6: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HITTING FRONT WALL" |&#x1D9A6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A7: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE HUMP HITTING FRONT WALL" |&#x1D9A7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A8: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP HITTING FRONT WALL" |&#x1D9A8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A9: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE HITTING FRONT WALL" |&#x1D9A9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AA: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE SINGLE HITTING FRONT WALL" |&#x1D9AA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AB: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE DOUBLE HITTING FRONT WALL" |&#x1D9AB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AC: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE ALTERNATING HITTING FRONT WALL" |&#x1D9AC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AD: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HITTING CHEST" |&#x1D9AD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AE: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE HUMP HITTING CHEST" |&#x1D9AE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AF: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP HITTING CHEST" |&#x1D9AF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Bx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B0: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE HITTING CHEST" |&#x1D9B0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B1: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE SINGLE HITTING CHEST" |&#x1D9B1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B2: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE DOUBLE HITTING CHEST" |&#x1D9B2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B3: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE ALTERNATING HITTING CHEST" |&#x1D9B3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B4: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE DIAGONAL PATH SMALL" |&#x1D9B4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B5: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE DIAGONAL PATH MEDIUM" |&#x1D9B5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B6: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE DIAGONAL PATH LARGE" |&#x1D9B6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B7: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE HITTING CEILING SMALL" |&#x1D9B7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B8: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE HITTING CEILING LARGE" |&#x1D9B8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B9: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING CEILING SMALL DOUBLE" |&#x1D9B9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BA: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING CEILING LARGE DOUBLE" |&#x1D9BA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BB: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING CEILING SMALL TRIPLE" |&#x1D9BB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BC: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING CEILING LARGE TRIPLE" |&#x1D9BC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BD: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING CEILING SMALL SINGLE" |&#x1D9BD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BE: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING CEILING LARGE SINGLE" |&#x1D9BE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BF: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING CEILING SMALL DOUBLE" |&#x1D9BF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Cx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C0: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING CEILING LARGE DOUBLE" |&#x1D9C0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C1: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE HITTING CEILING SMALL" |&#x1D9C1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C2: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE HITTING CEILING LARGE" |&#x1D9C2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C3: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE SINGLE HITTING CEILING" |&#x1D9C3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C4: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE DOUBLE HITTING CEILING" |&#x1D9C4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C5: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE ALTERNATING HITTING CEILING" |&#x1D9C5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C6: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE HITTING FLOOR SMALL" |&#x1D9C6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C7: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE HITTING FLOOR LARGE" |&#x1D9C7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C8: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING FLOOR SMALL DOUBLE" |&#x1D9C8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C9: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING FLOOR LARGE DOUBLE" |&#x1D9C9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CA: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING FLOOR TRIPLE SMALL TRIPLE" |&#x1D9CA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CB: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING FLOOR TRIPLE LARGE TRIPLE" |&#x1D9CB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CC: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING FLOOR SMALL SINGLE" |&#x1D9CC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CD: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING FLOOR LARGE SINGLE" |&#x1D9CD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CE: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING FLOOR SMALL DOUBLE" |&#x1D9CE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CF: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING FLOOR LARGE DOUBLE" |&#x1D9CF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Dx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D0: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE HITTING FLOOR SMALL" |&#x1D9D0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D1: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE HITTING FLOOR LARGE" |&#x1D9D1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D2: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE SINGLE HITTING FLOOR" |&#x1D9D2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D3: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE DOUBLE HITTING FLOOR" |&#x1D9D3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D4: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE ALTERNATING HITTING FLOOR" |&#x1D9D4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D5: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE SMALL" |&#x1D9D5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D6: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE MEDIUM" |&#x1D9D6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D7: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE LARGE" |&#x1D9D7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D8: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE LARGEST" |&#x1D9D8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D9: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE COMBINED" |&#x1D9D9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DA: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP SMALL" |&#x1D9DA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DB: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP SMALL" |&#x1D9DB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DC: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE SNAKE" |&#x1D9DC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DD: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE SMALL" |&#x1D9DD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DE: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE LARGE" |&#x1D9DE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DF: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE SINGLE" |&#x1D9DF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Ex | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E0: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE DOUBLE" |&#x1D9E0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E1: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE ALTERNATING" |&#x1D9E1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E2: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SHAKING PARALLEL" |&#x1D9E2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E3: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ARM CIRCLE SMALL SINGLE" |&#x1D9E3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E4: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ARM CIRCLE MEDIUM SINGLE" |&#x1D9E4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E5: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ARM CIRCLE SMALL DOUBLE" |&#x1D9E5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E6: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ARM CIRCLE MEDIUM DOUBLE" |&#x1D9E6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E7: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL SMALL SINGLE" |&#x1D9E7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E8: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL MEDIUM SINGLE" |&#x1D9E8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E9: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL LARGE SINGLE" |&#x1D9E9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9EA: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL SMALL DOUBLE" |&#x1D9EA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9EB: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL MEDIUM DOUBLE" |&#x1D9EB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9EC: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL LARGE DOUBLE" |&#x1D9EC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9ED: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WRIST CIRCLE FRONT SINGLE" |&#x1D9ED; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9EE: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WRIST CIRCLE FRONT DOUBLE" |&#x1D9EE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9EF: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WRIST CIRCLE HITTING WALL SINGLE" |&#x1D9EF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Fx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F0: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WRIST CIRCLE HITTING WALL DOUBLE" |&#x1D9F0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F1: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE FINGER CIRCLES SINGLE" |&#x1D9F1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F2: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE FINGER CIRCLES DOUBLE" |&#x1D9F2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F3: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE FINGER CIRCLES HITTING WALL SINGLE" |&#x1D9F3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F4: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE FINGER CIRCLES HITTING WALL DOUBLE" |&#x1D9F4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F5: SIGNWRITING DYNAMIC ARROWHEAD SMALL" |&#x1D9F5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F6: SIGNWRITING DYNAMIC ARROWHEAD LARGE" |&#x1D9F6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F7: SIGNWRITING DYNAMIC FAST" |&#x1D9F7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F8: SIGNWRITING DYNAMIC SLOW" |&#x1D9F8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F9: SIGNWRITING DYNAMIC TENSE" |&#x1D9F9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FA: SIGNWRITING DYNAMIC RELAXED" |&#x1D9FA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FB: SIGNWRITING DYNAMIC SIMULTANEOUS" |&#x1D9FB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FC: SIGNWRITING DYNAMIC SIMULTANEOUS ALTERNATING" |&#x1D9FC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FD: SIGNWRITING DYNAMIC EVERY OTHER TIME" |&#x1D9FD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FE: SIGNWRITING DYNAMIC GRADUAL" |&#x1D9FE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FF: SIGNWRITING HEAD" |&#x1D9FF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA0x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA00: SIGNWRITING HEAD RIM" |&#x1DA00; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA01: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT-WALLPLANE STRAIGHT" |&#x1DA01; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA02: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT-WALLPLANE TILT" |&#x1DA02; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA03: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT-FLOORPLANE STRAIGHT" |&#x1DA03; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA04: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT-WALLPLANE CURVE" |&#x1DA04; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA05: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE" |&#x1DA05; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA06: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT CIRCLE" |&#x1DA06; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA07: SIGNWRITING FACE DIRECTION POSITION NOSE FORWARD TILTING" |&#x1DA07; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA08: SIGNWRITING FACE DIRECTION POSITION NOSE UP OR DOWN" |&#x1DA08; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA09: SIGNWRITING FACE DIRECTION POSITION NOSE UP OR DOWN TILTING" |&#x1DA09; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0A: SIGNWRITING EYEBROWS STRAIGHT UP" |&#x1DA0A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0B: SIGNWRITING EYEBROWS STRAIGHT NEUTRAL" |&#x1DA0B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0C: SIGNWRITING EYEBROWS STRAIGHT DOWN" |&#x1DA0C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0D: SIGNWRITING DREAMY EYEBROWS NEUTRAL DOWN" |&#x1DA0D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0E: SIGNWRITING DREAMY EYEBROWS DOWN NEUTRAL" |&#x1DA0E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0F: SIGNWRITING DREAMY EYEBROWS UP NEUTRAL" |&#x1DA0F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA1x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA10: SIGNWRITING DREAMY EYEBROWS NEUTRAL UP" |&#x1DA10; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA11: SIGNWRITING FOREHEAD NEUTRAL" |&#x1DA11; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA12: SIGNWRITING FOREHEAD CONTACT" |&#x1DA12; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA13: SIGNWRITING FOREHEAD WRINKLED" |&#x1DA13; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA14: SIGNWRITING EYES OPEN" |&#x1DA14; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA15: SIGNWRITING EYES SQUEEZED" |&#x1DA15; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA16: SIGNWRITING EYES CLOSED" |&#x1DA16; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA17: SIGNWRITING EYE BLINK SINGLE" |&#x1DA17; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA18: SIGNWRITING EYE BLINK MULTIPLE" |&#x1DA18; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA19: SIGNWRITING EYES HALF OPEN" |&#x1DA19; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1A: SIGNWRITING EYES WIDE OPEN" |&#x1DA1A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1B: SIGNWRITING EYES HALF CLOSED" |&#x1DA1B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1C: SIGNWRITING EYES WIDENING MOVEMENT" |&#x1DA1C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1D: SIGNWRITING EYE WINK" |&#x1DA1D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1E: SIGNWRITING EYELASHES UP" |&#x1DA1E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1F: SIGNWRITING EYELASHES DOWN" |&#x1DA1F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA2x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA20: SIGNWRITING EYELASHES FLUTTERING" |&#x1DA20; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA21: SIGNWRITING EYEGAZE-WALLPLANE STRAIGHT" |&#x1DA21; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA22: SIGNWRITING EYEGAZE-WALLPLANE STRAIGHT DOUBLE" |&#x1DA22; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA23: SIGNWRITING EYEGAZE-WALLPLANE STRAIGHT ALTERNATING" |&#x1DA23; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA24: SIGNWRITING EYEGAZE-FLOORPLANE STRAIGHT" |&#x1DA24; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA25: SIGNWRITING EYEGAZE-FLOORPLANE STRAIGHT DOUBLE" |&#x1DA25; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA26: SIGNWRITING EYEGAZE-FLOORPLANE STRAIGHT ALTERNATING" |&#x1DA26; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA27: SIGNWRITING EYEGAZE-WALLPLANE CURVED" |&#x1DA27; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA28: SIGNWRITING EYEGAZE-FLOORPLANE CURVED" |&#x1DA28; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA29: SIGNWRITING EYEGAZE-WALLPLANE CIRCLING" |&#x1DA29; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2A: SIGNWRITING CHEEKS PUFFED" |&#x1DA2A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2B: SIGNWRITING CHEEKS NEUTRAL" |&#x1DA2B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2C: SIGNWRITING CHEEKS SUCKED" |&#x1DA2C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2D: SIGNWRITING TENSE CHEEKS HIGH" |&#x1DA2D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2E: SIGNWRITING TENSE CHEEKS MIDDLE" |&#x1DA2E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2F: SIGNWRITING TENSE CHEEKS LOW" |&#x1DA2F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA3x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA30: SIGNWRITING EARS" |&#x1DA30; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA31: SIGNWRITING NOSE NEUTRAL" |&#x1DA31; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA32: SIGNWRITING NOSE CONTACT" |&#x1DA32; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA33: SIGNWRITING NOSE WRINKLES" |&#x1DA33; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA34: SIGNWRITING NOSE WIGGLES" |&#x1DA34; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA35: SIGNWRITING AIR BLOWING OUT" |&#x1DA35; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA36: SIGNWRITING AIR SUCKING IN" |&#x1DA36; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA37: SIGNWRITING AIR BLOW SMALL ROTATIONS" |&#x1DA37; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA38: SIGNWRITING AIR SUCK SMALL ROTATIONS" |&#x1DA38; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA39: SIGNWRITING BREATH INHALE" |&#x1DA39; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3A: SIGNWRITING BREATH EXHALE" |&#x1DA3A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3B: SIGNWRITING MOUTH CLOSED NEUTRAL" |&#x1DA3B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3C: SIGNWRITING MOUTH CLOSED FORWARD" |&#x1DA3C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3D: SIGNWRITING MOUTH CLOSED CONTACT" |&#x1DA3D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3E: SIGNWRITING MOUTH SMILE" |&#x1DA3E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3F: SIGNWRITING MOUTH SMILE WRINKLED" |&#x1DA3F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA4x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA40: SIGNWRITING MOUTH SMILE OPEN" |&#x1DA40; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA41: SIGNWRITING MOUTH FROWN" |&#x1DA41; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA42: SIGNWRITING MOUTH FROWN WRINKLED" |&#x1DA42; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA43: SIGNWRITING MOUTH FROWN OPEN" |&#x1DA43; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA44: SIGNWRITING MOUTH OPEN CIRCLE" |&#x1DA44; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA45: SIGNWRITING MOUTH OPEN FORWARD" |&#x1DA45; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA46: SIGNWRITING MOUTH OPEN WRINKLED" |&#x1DA46; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA47: SIGNWRITING MOUTH OPEN OVAL" |&#x1DA47; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA48: SIGNWRITING MOUTH OPEN OVAL WRINKLED" |&#x1DA48; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA49: SIGNWRITING MOUTH OPEN OVAL YAWN" |&#x1DA49; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4A: SIGNWRITING MOUTH OPEN RECTANGLE" |&#x1DA4A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4B: SIGNWRITING MOUTH OPEN RECTANGLE WRINKLED" |&#x1DA4B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4C: SIGNWRITING MOUTH OPEN RECTANGLE YAWN" |&#x1DA4C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4D: SIGNWRITING MOUTH KISS" |&#x1DA4D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4E: SIGNWRITING MOUTH KISS FORWARD" |&#x1DA4E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4F: SIGNWRITING MOUTH KISS WRINKLED" |&#x1DA4F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA5x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA50: SIGNWRITING MOUTH TENSE" |&#x1DA50; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA51: SIGNWRITING MOUTH TENSE FORWARD" |&#x1DA51; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA52: SIGNWRITING MOUTH TENSE SUCKED" |&#x1DA52; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA53: SIGNWRITING LIPS PRESSED TOGETHER" |&#x1DA53; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA54: SIGNWRITING LIP LOWER OVER UPPER" |&#x1DA54; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA55: SIGNWRITING LIP UPPER OVER LOWER" |&#x1DA55; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA56: SIGNWRITING MOUTH CORNERS" |&#x1DA56; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA57: SIGNWRITING MOUTH WRINKLES SINGLE" |&#x1DA57; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA58: SIGNWRITING MOUTH WRINKLES DOUBLE" |&#x1DA58; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA59: SIGNWRITING TONGUE STICKING OUT FAR" |&#x1DA59; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5A: SIGNWRITING TONGUE LICKING LIPS" |&#x1DA5A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5B: SIGNWRITING TONGUE TIP BETWEEN LIPS" |&#x1DA5B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5C: SIGNWRITING TONGUE TIP TOUCHING INSIDE MOUTH" |&#x1DA5C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5D: SIGNWRITING TONGUE INSIDE MOUTH RELAXED" |&#x1DA5D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5E: SIGNWRITING TONGUE MOVES AGAINST CHEEK" |&#x1DA5E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5F: SIGNWRITING TONGUE CENTRE STICKING OUT" |&#x1DA5F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA6x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA60: SIGNWRITING TONGUE CENTRE INSIDE MOUTH" |&#x1DA60; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA61: SIGNWRITING TEETH" |&#x1DA61; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA62: SIGNWRITING TEETH MOVEMENT" |&#x1DA62; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA63: SIGNWRITING TEETH ON TONGUE" |&#x1DA63; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA64: SIGNWRITING TEETH ON TONGUE MOVEMENT" |&#x1DA64; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA65: SIGNWRITING TEETH ON LIPS" |&#x1DA65; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA66: SIGNWRITING TEETH ON LIPS MOVEMENT" |&#x1DA66; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA67: SIGNWRITING TEETH BITE LIPS" |&#x1DA67; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA68: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE JAW" |&#x1DA68; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA69: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE JAW" |&#x1DA69; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6A: SIGNWRITING NECK" |&#x1DA6A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6B: SIGNWRITING HAIR" |&#x1DA6B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6C: SIGNWRITING EXCITEMENT" |&#x1DA6C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6D: SIGNWRITING SHOULDER HIP SPINE" |&#x1DA6D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6E: SIGNWRITING SHOULDER HIP POSITIONS" |&#x1DA6E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6F: SIGNWRITING WALLPLANE SHOULDER HIP MOVE" |&#x1DA6F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA7x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA70: SIGNWRITING FLOORPLANE SHOULDER HIP MOVE" |&#x1DA70; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA71: SIGNWRITING SHOULDER TILTING FROM WAIST" |&#x1DA71; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA72: SIGNWRITING TORSO-WALLPLANE STRAIGHT STRETCH" |&#x1DA72; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA73: SIGNWRITING TORSO-WALLPLANE CURVED BEND" |&#x1DA73; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA74: SIGNWRITING TORSO-FLOORPLANE TWISTING" |&#x1DA74; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA75: SIGNWRITING UPPER BODY TILTING FROM HIP JOINTS" |&#x1DA75; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA76: SIGNWRITING LIMB COMBINATION" |&#x1DA76; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA77: SIGNWRITING LIMB LENGTH-1" |&#x1DA77; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA78: SIGNWRITING LIMB LENGTH-2" |&#x1DA78; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA79: SIGNWRITING LIMB LENGTH-3" |&#x1DA79; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7A: SIGNWRITING LIMB LENGTH-4" |&#x1DA7A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7B: SIGNWRITING LIMB LENGTH-5" |&#x1DA7B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7C: SIGNWRITING LIMB LENGTH-6" |&#x1DA7C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7D: SIGNWRITING LIMB LENGTH-7" |&#x1DA7D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7E: SIGNWRITING FINGER" |&#x1DA7E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7F: SIGNWRITING LOCATION-WALLPLANE SPACE" |&#x1DA7F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA8x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA80: SIGNWRITING LOCATION-FLOORPLANE SPACE" |&#x1DA80; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA81: SIGNWRITING LOCATION HEIGHT" |&#x1DA81; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA82: SIGNWRITING LOCATION WIDTH" |&#x1DA82; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA83: SIGNWRITING LOCATION DEPTH" |&#x1DA83; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA84: SIGNWRITING LOCATION HEAD NECK" |&#x1DA84; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA85: SIGNWRITING LOCATION TORSO" |&#x1DA85; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA86: SIGNWRITING LOCATION LIMBS DIGITS" |&#x1DA86; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA87: SIGNWRITING COMMA" |&#x1DA87; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA88: SIGNWRITING FULL STOP" |&#x1DA88; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA89: SIGNWRITING SEMICOLON" |&#x1DA89; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA8A: SIGNWRITING COLON" |&#x1DA8A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA8B: SIGNWRITING PARENTHESIS" |&#x1DA8B; | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA9x | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="U+1DA9B: SIGNWRITING FILL MODIFIER-2" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />F2}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DA9C: SIGNWRITING FILL MODIFIER-3" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />F3}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DA9D: SIGNWRITING FILL MODIFIER-4" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />F4}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DA9E: SIGNWRITING FILL MODIFIER-5" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />F5}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DA9F: SIGNWRITING FILL MODIFIER-6" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />F6}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DAAx | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="U+1DAA1: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-2" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R2}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA2: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-3" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R3}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA3: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-4" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R4}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA4: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-5" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R5}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA5: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-6" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R6}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA6: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-7" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R7}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA7: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-8" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R8}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA8: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-9" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R9}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA9: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-10" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R10}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAA: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-11" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R11}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAB: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-12" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R12}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAC: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-13" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R13}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAD: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-14" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R14}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAE: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-15" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R15}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAF: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-16" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R16}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} |} === Tai Lue (nov) === Abeceda za zapis jezika ''Lue''. {| class="wikitable" |+Soglasniki |Visok |ᦀ |ᦂ |ᦃ |ᦄ |ᦈ |ᦉ |ᦊ |ᦎ |ᦏ |ᦐ |ᦔ |ᦕ |ᦖ |ᦚ |ᦛ |ᦜ |ᦠ |ᦡ |ᦢ |ᦦ |ᦧ |ᦪ |- |Nizek |ᦁ |ᦅ |ᦆ |ᦇ |ᦋ |ᦌ |ᦍ |ᦑ |ᦒ |ᦓ |ᦗ |ᦘ |ᦙ |ᦝ |ᦞ |ᦟ |ᦣ |ᦤ |ᦥ |ᦨ |ᦩ |ᦫ |- |Ime |Qa |Ka |Xa |Nga |Tsa |Sa |Ya |Ta |Tha |Na |Pa |Pha |Ma |Fa |Va |La |Ha |Da |Ba |Kva |Xva |Sua |} {| class="wikitable" |+Samoglasniki |Črka |ᦱ |ᦲ |ᦳ |ᦴ |ᦵ |ᦶ |ᦷ |ᦸ |ᦹ |ᦺ |ᦻ |ᦼ |ᦽ |ᦾ |ᦿ |ᧀ |- |Ime |Aa |Ii |U |Uu |E |Ae |O |Oa |Ue |Ay |Aay |Uy |Oy |Oay |Uey |Iy |} {| class="wikitable" |+Končne črke |Črka |ᧁ |ᧂ |ᧃ |ᧄ |ᧅ |ᧆ |ᧇ |- |Ime |V |Ng |N |M |K |D |B |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |᧐ |᧑/᧚ |᧒ |᧓ |᧔ |᧕ |᧖ |᧗ |᧘ |᧙ |- |Vrednost |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |} {| class="wikitable" |+Ostali znaki |ᦰ |ᧈ |ᧉ |᧞ |᧟ |} === Todhri === [[Todhrijeva pisava|Todhrijeva abeceda]] za zapis albanščine. === Umbrijska abeceda === Stara abeceda za zapis umbrijščine. [[Slika:Umbrian ikuvins 2.svg|levo|sličica|140x140px|''Umbrijščina'' zapisano v umbrijski pisavi.]] <br />{{Clear}} === Ujgurska abeceda === Stara mongolska abeceda. === Zaghawa === Abeceda za zapis jezika ''Zaghawa.'' [[Slika:Beria alphabet.jpg|brezokvirja|421x421_pik]] == Morebitne tehnične težave == Za nekatere abecede so potrebne posebne pisave, ki jih mogoče nimate in so zato črke prikazane narobe. V spodnji preglednici poglejte, ali vaša naprava pravilno prikazuje črke. {| class="wikitable" !Ime abecede !Pravilni prikaz !Prikaz vaše naprave |- |Adlam |[[Slika:Adlam Sample.png|brezokvirja|49x49_pik]] |𞤀𞤣𞤤𞤥 |- |Armenska abeceda |[[Slika:Armenian language in the Armenian alphabet.png|brezokvirja|73x73_pik]] |չայերէն |- |Avestanska abeceda |[[Slika:Avestan Rendered.svg|brezokvirja|108x108_pik]] |𐬯𐬭𐬀𐬊𐬔𐬁 |- |Bassa vah |[[Slika:Bassa vah.png|brezokvirja|109x109_pik]] |𖫐𖫑𖫒 |- |Carian |[[Slika:Latin ABC.svg|brezokvirja|41x41px]] |𐊠𐊡𐊢 |- |Coptic |[[Slika:Coptic Alpha-maj.svg|brezokvirja|20x20_pik]][[Slika:CopteDmaj.png|brezokvirja]] |ⲀⲆ |- |Cirilica |[[Slika:Cyrillic B.png|brezokvirja|57x57_pik]] |Бб ''Бб'' |- |Deseret |[[Slika:DeseretAlphabet.png|brezokvirja]] |𐐔𐐯𐑆𐐲𐑉𐐯𐐓 𐐈𐑊𐑁𐐪𐐯𐐻 |- |Elbasan |[[Slika:Elbasan letter a.svg|brezokvirja|21x21_pik]] |𐔀 |- |Gruzijščina (Asomtavruli) |[[Slika:Asomtavruli a.svg|brezokvirja|21x21_pik]][[Slika:Asomtavruli j.svg|brezokvirja|21x21_pik]][[Slika:Asomtavruli v.svg|brezokvirja|21x21_pik]] |ႠႿႥ |- |Gruzijščina (Mkhedruli) |[[Slika:Mkhedruli he.svg|brezokvirja|20x20_pik]][[Slika:Mkhedruli l.svg|brezokvirja|26x26_pik]][[Slika:Mkhedruli r.svg|brezokvirja|20x20_pik]] |ჱლრ |- |Gruzijščina (Nuskhuri) |[[Slika:Nuskhuri l.svg|brezokvirja|36x36_pik]][[Slika:Nuskhuri u.svg|brezokvirja|39x39_pik]][[Slika:Nuskhuri k.svg|brezokvirja|39x39_pik]][[Slika:Nuskhuri a.svg|brezokvirja|33x33_pik]] |ⴊⴓⴉⴀ |- |Glagolitic |[[Slika:GlagolitsaRtsi.gif|brezokvirja]] |Ⱃ |- |Gotska abeceda |[[Slika:Gutisk.png|brezokvirja|89x89_pik]] |𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺 |- |Grška abeceda |[[Slika:Greek alphabet alpha-omega.png|brezokvirja|74x74_pik]] |Αα...Ωω |- |Hangul |[[Slika:Hangul wi.svg|brezokvirja|23x23_pik]] |위 |- |Kavkaška albanščina |[[Slika:Caucasian Albanian alphabet (UNICOD).jpg|brezokvirja]] |𐔰𐔱𐔲... |- |Latinica |[[Slika:Latin ABC.svg|brezokvirja|55x55_pik]] |ABC |- |Lycian |[[Slika:Lycian letter AN.svg|brezokvirja|18x18_pik]] |𐊙 |- |Lydian |[[Slika:Lycian letter G2.png|brezokvirja|26x26_pik]] |𐤰 |- |Mandaic |[[Slika:Mandaic sample abaga.svg|brezokvirja|72x72_pik]] |ࡀࡁࡀࡂࡀ |- |Mongolske abecede |[[Slika:Manju.svg|brezokvirja|50x50px]] |ᠮᠠᠨᠵᡠ (v računalniškem jeziku je beseda obrnjena) |- |Mro |[[Slika:Mro letter hao.svg|brezokvirja|20x20_pik]] |𖩉 |- |N'ko |[[Slika:Nko-large.png|brezokvirja|41x41_pik]] |ߒߞߏ |- |Ogham |[[Slika:Ogham Sample.png|brezokvirja|91x91_pik]] |᚛ᚓᚅᚐᚁᚐᚏᚏ᚜ |- |Osmanya |[[Slika:Somali in osmanya.png|brezokvirja]] |𐒈𐒝𐒑𐒛𐒐𐒘𐒖 |- |Pau cin hau |[[Slika:Pau Cin Hau letter nga.svg|brezokvirja|20x20_pik]] |𑫇 |- |Rune |[[Slika:Runic letter raido.png|brezokvirja|20x20_pik]] |ᚱ |- |Stara italijanska abeceda |[[Slika:Old Italic letter Esh.svg|brezokvirja|30x30_pik]] |𐌎 |- |Stara madžarska abeceda |[[Slika:Lycian letter G2.png|brezokvirja|20x20_pik]] |𐲦 |- |Stara permijska abeceda |''Podobno kot'' IvL |𐍭𐍝𐍰 |- |Stara turška abeceda |[[Slika:Old Turkic letter K.svg|brezokvirja|20x20_pik]] |𐰛 |- |Sutton |podobno kot [[Slika:SignWriting-render-string.svg|brezokvirja|68x68_pik]] |&#x1D9EC;&#x1D800;&#x1D800;&#x1D9EC; |- |Tai Lue (nov) |[[Slika:New Tai Lue script sample.png|brezokvirja|137x137_pik]] |ᦟᦲᧅᦎᦷᦺᦑᦟᦹᧉ |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{Wikislovar|abeceda|Abeceda}} * [[abecedni vrstni red]] * [[Unicode]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Abeceda| ]] [[Kategorija:Pisave]] gx776imatxf5jobngc674z0im70o608 6675640 6675631 2026-05-14T11:43:49Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29136-62|~2026-29136-62]] ([[User talk:~2026-29136-62|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Affe2011|Affe2011]] 6535680 wikitext text/x-wiki {{Ta|abecedi kot vrsto pisanja govora|Abeceda (razločitev)}} '''Abecéda''' je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana in največkrat uporabljena abeceda je [[latinica]], katere različico uporabljamo tudi za zapis moderne slovenščine, njej najbolj sorodni sta [[cirilica]] in [[grška abeceda]], vse so se razvile iz starogrške abecede (~ 800 pr. n. št.). Obstaja okoli 60 različnih vrst abeced, veliko se jih ne uporablja več oz. jih uporabljajo le še zgodovinarji. Je tudi veliko načrtno ustvarjenih abeced, ki so nastale v 19. in 20. stoletju. Ime ''abeceda'' izhaja iz prvih štirih črk v [[latinska abeceda|latinski]] abecedi - ''[[a]]'' + ''[[B|be]]'' + ''[[C|ce]]'' + ''[[D|de]]''; podobnega izvora sta manjkrat uporabljena sopomenka '''alfabet''' (iz [[grška abeceda|grških črk]] ''[[alfa]]'' + ''[[beta]]'') in izraz '''azbuka''' (iz cirilskih [[cerkvenoslovanska abeceda|cerkvenoslovanskih črk]] ''azь'' + ''buky'') za zaporedje črk v [[glagolica|glagolici]] ali [[cirilica|cirilici]]. V sedanji standardni slovenski abecedi, ki je vrsta [[Latinica|latinice]] oz. natančneje [[Gajica|gajice]], 25 znakov, od tega 5 [[Samoglasnik|samoglasnikov]] (a, e, i, o in u) in 20 [[Soglasnik|soglasnikov]] (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž), čeprav [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|SSKJ]] že uvršča črke iz standardne (angleške) latinice (q, w, x in y) tudi v slovensko.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovar slovenskega knjižnega jezika 2019|last=Černivec|first=Manca|publisher=ZRC SAZU|year=2019|isbn=978-961-05-0274-6|location=|page=|cobiss=304581888|url=http://fran.si/|last2=Gabrovšek|last3=Gliha Komac|first2=Dejan|first3=Nataša|last4=Jakop|first4=Nataša}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Razvoj abecede.png|sličica|828x828_pik|Razvoj latinice # feničanska soglsniška abeceda # stara grška abeceda # etruščanska abeceda # latinica v 7. stol. pr. n. št. # latinica v 3. stol. pr. n. št. # latinica v 1. stol. pr. n. št. # latinica v srednjem veku, sedaj standardna latinica # Nekateri dodatni znaki v latinici. ki se pojavljajo v določenih jezikih ]] Tri glavne evropske abecede ([[latinica]], [[cirilica]] in [[grška abeceda]]) so se vse razvile iz starogrške abecede, ta pa iz [[Feničanska abeceda|feničanske]] [[Abdžad|soglasniške abecede]]. Večina ostalih abeced, ki so še v uporabi, so bile narejene načrtno. Abeceda je najbližje abdžadom, saj je že feničanska soglasniška abeceda abdžad in se je iz njih razvila.<br /> {{Klad|{{clade |label1=[[Feničanska abeceda|feničanska soglasniška abeceda]] |1={{clade |label1=starogrška abeceda |1={{clade |1=[[latinica]] |2=[[Grška abeceda|moderna grška abeceda]] |3=[[cirilica]] }} |label2=[[Aramejščina|aramejska soglašniška abeceda]] |2={{clade |1=[[Hebrejska abeceda|hebrejska soglasniška abeceda]] |2=[[Arabska abeceda|arabska soglasniška abeceda]] |3=[[Abugida|zlogovne abecede?]] }} }} }}}} == Seznam abeced == Po svetu obstaja okrog 60 različnih glavnih vrst abeced (npr. [[Slovenska abeceda|slovenska]] in [[angleška abeceda]] se štejeta pod isto - latinico). === Adlam === Adlam (𞤀𞤣𞤤𞤢𞤥) je abeceda, ki sta jo leta 1989 sestavila [[Ibrahima Barry|Ibrahima]] in [[Abdoulaye Barry]], brata iz [[Gvineja|Gvineje]], ki sta jo sestavila za [[Jezik Fula|jezik fula]] ali fulani. Ime izhaja iz prvih štirih črk, ki so 𞤂 ,𞤁 ,𞤀 in 𞤃, kar bi pri prečrkovanju v latinico bilo A, D, L in M. Črke so bile izbrane načrtno, saj predtavljajo kratico za '''''A'''lkule '''D'''andayɗe '''L'''eñol '''M'''ulugol,'' kar pomeni "abeceda, ki ščiti ljudi pred izginjanjem". Abeceda je hitro postala popularna in govorci jezika fulani v Gvineji, Liberiji in Nigeriji so jo hitro začeli uporabljati. Je ena izmed mnogih afriških abeced.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Adlam alphabet|url=https://omniglot.com/writing/adlam.htm|website=omniglot.com|accessdate=2020-05-04}}</ref> Brata sta izdala veliko na roke napisanih knjig v adlamski abecedi in začeli učiti ljudi pisanja abecede. Po velikem uspehu sta postavila tudi šole po [[Togo|Togu]], [[Senegal|Senegalu]], [[Benin|Beninu]] in celo eno v [[New York|New Yorku]]. Po izdaji prvih tiskanih knjig pa je Gvinejski parlament pisavo prepovedal in Ibrahima je bil zato v zaporu tri mesece. Nato je pobegnil v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je začel ustvarjati različne pisave za [[Adlamska abeceda|adlamsko abecedo]].<ref name=":1" /> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" ! colspan="6" |Adlamska abeceda |- !Velika črka !Mala črka !Ime !Prečrkovanje v latinico ![[Mednarodna fonetična abeceda|Izgovorjava]] ![[Unicode]] koda |- |𞤀 |𞤢 |Alif |A |a |U+E900, U+E922 |- |𞤁 |𞤣 |Daali |D |d |U+E901, U+E923 |- |𞤂 |𞤤 |Laam |L |l |U+E902, U+E924 |- |𞤃 |𞤥 |Miim |M |m |U+E903, U+E925 |- |𞤄 |𞤦 |Ba |B |b |U+E904, U+E926 |- |𞤅 |𞤧 |Sinnyiiyhe |S |s |U+E905, U+E927 |- |𞤆 |𞤨 |Pe |P |p |U+E906, U+E928 |- |𞤇 |𞤩 |Bhe |B? |ɓ |U+E907, U+E929 |- |𞤈 |𞤪 |Ra |R |r/ɾ |U+E908, U+E92A |- |𞤉 |𞤫 |E |E |e |U+E909, U+E92B |- |𞤊 |𞤬 |Fa |F |f |U+E90A, U+E92C |- |𞤋 |𞤭 |I |I |i |U+E90B, U+E92D |- |𞤌 |𞤮 |O |O |o |U+E90C, U+E92E |- |𞤍 |𞤯 |Dha |D? |ɗ |U+E90D, U+E92F |- |𞤎 |𞤰 |Yhe |H |ʔʲ |U+E90E, U+E930 |- |𞤏 |𞤱 |Waw |UA? |w |U+E90F, U+E931 |- |𞤐 |𞤲 |Nun |N |n |U+E910, U+E932 |- |𞤑 |𞤳 |Kaf |K |k |U+E911, U+E933 |- |𞤒 |𞤴 |Ya |J |j |U+E912, U+E934 |- |𞤓 |𞤵 |U |U |u |U+E913, U+E935 |- |𞤔 |𞤶 |Jiim |DŽ |d͡ʒ |U+E914, U+E936 |- |𞤕 |𞤷 |Chi |Č |t͡ʃ |U+E915, U+E937 |- |𞤖 |𞤸 |Ha |H? |h |U+E916, U+E938 |- |𞤗 |𞤹 |Qaaf |K? |q |U+E917, U+E939 |- |𞤘 |𞤺 |Ga |G |g |U+E918, U+E93A |- |𞤙 |𞤻 |Nya |NJ? |ɲ |U+E919, U+E93B |- |𞤚 |𞤼 |Tu |T |t |U+E91A, U+E93C |- |𞤛 |𞤽 |Nha |N |ŋ |U+E91B, U+E93D |- ! colspan="6" |Dodatne črke |- |𞤜 |𞤾 |Va |V |v |U+E91C, U+E93E |- |𞤝 |𞤿 |Kha |H |x |U+E91D, U+E93F |- |𞤞 |𞥀 |Gbe |GB? |ɡ͡b |U+E91E, U+E940 |- |𞤟 |𞥁 |Zal |Z |z |U+E91F, U+E941 |- |𞤠 |𞥂 |Kpo |KP? |k͡p |U+E920, U+E942 |- |𞤡 |𞥃 |Sha |Š |ʃ |U+E921, U+E943 |- ! colspan="6" |Diakritike |- ![[Diakritično znamenje|Diakritika]] ! colspan="4" |Opis !Unicode koda |- |◌𞥄 | colspan="4" |Podaljša izgovorjavo črki alif (ã) |U+1E944 |- |◌𞥅 | colspan="4" |Podaljša izgovorjavo drugim samoglasnikom |U+1E945 |- |◌𞥆 | colspan="4" |Podaljša izgovorjavo soglasnikom (ga podvoji) |U+1E946 |- |◌𞥇 | colspan="4" |Med soglasnik, za katerem stoji, in prvim samoglasnikom za njim vrine [[Mednarodna fonetična abeceda|ʔ (glottal stop)]] |U+1E947 |- |◌𞥈 | colspan="4" |Soglasnik prilagodi za izgovorjavo glasov, ki jih v jeziku navadno ni |U+1E948 |- |◌𞥉 | colspan="4" |Soglasnik podaljša in prilagodi za izgovorjavo glasov, ki jih v jeziku navadno ni |U+1E949 |- |◌𞥊 | colspan="4" |Pika, lahko se nahaja zgoraj (hoortobbhere) ali spodaj (lestobbhere)<ref>{{Navedi splet|title=Adlam Nukta • Keyboard.cool|url=https://keyboard.cool/db/adlam/adlam-nukta|website=keyboard.cool|accessdate=2020-05-14|archive-date=2020-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200920081546/https://keyboard.cool/db/adlam/adlam-nukta|url-status=dead}}</ref> |U+1E94A |- |𞥋 | colspan="4" |Se uporablja med n in drugim soglasnikom, da pove, da sta glasova nosna |U+1E94B |- | colspan="6" | *◌𞥈 je hačku podobna diakritika se uporablja pri črkah alif, ha in ga, da se jih izgovori kot [[arabska abeceda|arabske črke]] ain (ʕ), gh (ɣ) in ḥ. Tudi črke sinnyiiyhe, tu, daali in jim spremenijo izgovorjavo v ṣ, ṭ, ḍ in ẓ. Če želimo, daje soglasnik daljši, uporabimo ◌𞥉 *Piko se postavi nad črki jim in sinnyiiyhe, da se izgovori kot th in z, uporablja se tudi nad e in o, da poudari samoglasnik (e in o namesto ɛ in ɔ). Če sta samoglasnika podaljšana, nad črko napišemo macron, piko pa spodaj * V adlamski abecedi se nekatere črke izgovori z glasovi, ki jih v slovenščini ne poznamo, zato je pri prečrkovanju dopisan vprašaj * Kjer se nahajata dve Unicode kodi, je prva za veliko črko in druga za malo * Kode veljajo za Unicode različico 13.0 |} Adlamska abeceda ima tudi svoja števila, te se za razliko od [[Arabske številke|arabskih]] pišejo od desne proti levi.<ref name="compart">{{Navedi splet|title=Find all Unicode Characters from Hieroglyphs to Dingbats – Unicode Compart|url=https://www.compart.com/en/unicode/scripts/Adlm |publisher=Compart |accessdate=2020-05-14|language=en}}</ref> {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" !Adlamske !Hindu-arabske |- |𞥐 |0 |- |𞥑 |1 |- |𞥒 |2 |- |𞥓 |3 |- |𞥔 |4 |- |𞥕 |5 |- |𞥖 |6 |- |𞥗 |7 |- |𞥘 |8 |- |𞥙 |9 |} Ločila ima podobna kot [[latinica]], le da so obrnjena. Posebnost sta le [[vprašaj]] in [[klicaj]], tako kot v [[Španščina|španščini]] se različici uporabi že na začetku povedi. Začetni vprašaj in klicaj izgledata kot navaden končni klicaj in vprašaj (le obrnjena), medtem ko sta končni različici drugačni in unikatni za adlam. {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed" !Adlamska !Latinična |- |. | align="right" |. |- |⹁ | align="right" |, |- |: | align="right" |: |- |⁏ | align="right" |; |- |𞥟 … ؟ | align="right" |¿ … ? |- |! … 𞥞 | align="right" |¡ … ! |} === Armenska abeceda === {{Glavni članek|Armenska abeceda}} Armenska abeceda se uporablja za zapis [[Armenščina|armenščine]], ta se deli na vzhodno, katere središče je v [[Armenija|Armeniji]] in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le [[Izgovarjava|izgovorjava]]. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za [[Številka|številke]], in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo. Piše se od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Armenska abeceda |Velika črka |Ա |Բ |Գ |Դ |Ե |Զ |Է |Ը |Թ |Ժ |Ի |Լ |Խ |Ծ |Կ |Հ |Ձ |Ղ |Ճ |Մ |Յ |Ն |Շ |Ո |Չ |Պ |Ջ |Ռ |Ս |Վ |Տ |Ր |Ց |Ւ |Փ |Ք |Օ |Ֆ | |- |Mala črka |ա |բ |գ |դ |ե |զ |է |ը |թ |ժ |ի |լ |խ |ծ |կ |հ |ձ |ղ |ճ |մ |յ |ն |շ |ո |չ |պ |ջ |ռ |ս |վ |տ |ր |ց |ւ |փ |ք |օ |ֆ |և |- |Ime |Ayb |Ben |Gim |Da |Ech |Za |Eh |Et |To |Zhe |Ini |Liwn |Hex |Ca |Ken |Ho |Ja |Ghad |Cheh |Men |Yi |Now |Sha |Vo |Cha |Peh |Jheh |Ra |Seh |Vew |Tiwn |Reh |Co |Yiwn |Piwr |Keh |Oh |Feh |Ech yiwn |- |Približek v latinici |A |B |G |D |E |Z |Ē |Ë |T' |Ž |I |L |X |Ç |K |H |J |Ġ |Č̣ |M |Y |N |Š |O |Č |P |J̌ |Ŕ |S |V |T |R |C' |W |P' |K' |Ò |F |EW |- |Številka |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |10 |20 |30 |40 |50 |60 |70 |80 |90 |100 |200 |300 |400 |500 |600 |700 |800 |900 |1000 |2000 |3000 |4000 |5000 |6000 |7000 |8000 |9000 |10.000 |20.000 | |} Še ločila in črke izven abecede: {| class="wikitable" |+Ostalo |ՙ |՚ |՛ |՜ |՝ |՞ |՟ |ՠ |ֈ |֊ |֍ |֎ |֏ |ﬓ |ﬔ |ﬕ |ﬖ |ﬗ |- | |'<br /> | |!<br /> |,<br /> |?<br /> | |Obrnjen ayb | | -<br /> | | |Dram<br /> |Men now |Men ech |Men ini |Vew now |Men hex |} === Avestanska abeceda === Avestanska abeceda je bila uporabljena za zapis avestanščine, izumrlega [[Iran|iranskega]] jezika. Abeceda je razdeljena na [[Soglasnik|soglasnike]] in [[Samoglasnik|samoglasnike]] ter ne razlikuje med velikimi in malimi črkami. Povedi se piše od desne proti levi. {| class="wikitable" |+Samoglasniki |Črka |𐬀 |𐬁 |𐬂 |𐬃 |𐬄 |𐬅 |𐬆 |𐬇 |𐬈 |𐬉 |𐬊 |𐬋 |𐬌 |𐬍 |𐬎 |𐬏 |- |Ime |A |Aa |Ao |Aao |An |Aan |Ae |Aee |E |Ee |O |Oo |I |Ii |U |Uu |- |Približek v latinici |A |Ā |Å |Ȧ |Ą/à |Ą/à |Ə |Ə̅ |E |Ē |O |Ō |I |Ī |U |Ū |} {| class="wikitable" |+Soglasniki |Črka |𐬐 |𐬑 |𐬒 |𐬓 |𐬔 |𐬕 |𐬖 |𐬗 |𐬘 |𐬙 |𐬚 |𐬛 |𐬜 |𐬝 |𐬞 |𐬟 |𐬠 |𐬡 |𐬢 |𐬣 |𐬤 |𐬥 |𐬦 |𐬧 |𐬨 |𐬩 |𐬪 |𐬫 |𐬬 |𐬭 |𐬮 |𐬯 |𐬰 |𐬱 |𐬲 |𐬳 |𐬴 |𐬵 |- |Ime |Ke |Xe |Xye |Xve |Ge |Gge |Ghe |Ce |Je |Te |The |De |Dhe |Tte |Pe |Fe |Be |Bhe |Nge |Ngye |Ngve |Ne |Nye |Nne |Me |Hme |Yye |Ye |Ve |Re |Le |Se |Ze |She |Zhe |Shye |Sshe |He |- |Približek v latinici |K |X |X́ |Xʷ |G |Ġ/GG |Y |Č |J̌ |T |θ |D |δ |T̰ |P |F |B |BH/β |NG/Ŋ |Ŋ́ |Ŋᵛ |N |NY/Ń |NN/Ņ |M |M̨ |YY/Ẏ |Y |V |R |L |S |Z |SH/Š |ZH/Ž |SHY/S͑ |SSH/Ṣ̌ |H |} Avestanska abeceda ima tudi nekaj znakov, od teh nima nobeden podobne vloge kot [[Latinica|latinski]]. {| class="wikitable" |+Ostali znaki |𐬹 |𐬺 |𐬻 |𐬼 |𐬽 |𐬾 |𐬿 |} === Avoiuli === Avoiulijska pisava se uporablja za pisanje jezika ''Raga'', vendar zaradi latinske različiče njegova popularnost upada. Jezik govori le prb. 6500 ljudi v [[Vanuatu|Vanuatuju]]. Posebnost pisave je tudi, da se lahko piše v obe smeri.<ref>{{Navedi splet|title=Raga language, alphabet and pronunciation|url=https://omniglot.com/writing/raga.htm#avoiuli|website=omniglot.com|accessdate=2020-05-05}}</ref> [[Slika:Avoiuli letters.jpg|levo|brezokvirja|685x685_pik]] [[Slika:Avoiuli digits.jpg|brezokvirja|686x686_pik]] {{Clear}} === Bassa Vah === Bassa vah je ogrožena abeceda, ki jo piše okrog 410.000 ljudi v Sierra leone in Liberiji. Pišejo od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Samoglasniki |Črka |𖫧 |𖫨 |𖫩 |𖫪 |𖫫 |𖫬 |𖫭 |- |Ime |A |O |Oo |U |Ee |E |I |- |Približek v latinici |a |ɔ |o |u |e |ɛ |i |} {| class="wikitable" |+Soglasniki |Črka |𖫐 |𖫑 |𖫒 |𖫓 |𖫔 |𖫕 |𖫖 |𖫗 |𖫘 |𖫙 |𖫚 |𖫛 |𖫜 |𖫝 |𖫞 |𖫟 |𖫠 |𖫡 |𖫢 |𖫣 |𖫤 |𖫥 |𖫦 |- |Ime |Enni |Ka |Se |Fa |Mbe |Yie |Gah |Dhii |Kpah |Jo |Hwah |Wa |Zo |Gbu |Do |Ce |Uwu |To |Ba |Vu |Yein |Pa |Wadda |- |Približek v latinini |N |K |S |F |MB |Ɲ |G |D |KP |J |XW |W |Z |GB |Ɗ |C |HW |T |B |W |H |P |R/L |} {| class="wikitable" |+Naglasi |Naglas |◌𖫰 |◌𖫱 |◌𖫲 |◌𖫳 |◌𖫴 |- |Primer naglasa v latinici |Á |À |Ā | | |} '''Ostalo''' {| class="wikitable" |𖫵 |- |. |} === Beitha kukju === [[Albanija|Albanski]] odvetnik Naum Veqilharxhi je leta 1845 izdal [[Beitha Kukju pisava|Beitha Kukju abecedo]] kot alternativo za [[Latinica|latinico]], [[Grščina|grško]] abecedo ter [[Arabščina|arabsko]] [[Abdžad|soglasniško abecedo]]. Piše se od leve proti desni. [[Slika:Beitha kukju.png|brezokvirja|591x591_pik]] === Braillova pisava === {{Glavni članek|Braillova pisava}} Črko predstavlja posebna kombinacija pik. {| class="wikitable mw-collapsible nounderlines Unicode braille" border="1" cellspacing="0" cellpadding="5" style="border-collapse:collapse;background:#FFFFFF;font-size:large;text-align:center" |+Braillova pisava razvrščena po [[Unicode]] kodah | style="width:45pt" |&nbsp; | style="width:20pt" |0 | style="width:20pt" |1 | style="width:20pt" |2 | style="width:20pt" |3 | style="width:20pt" |4 | style="width:20pt" |5 | style="width:20pt" |6 | style="width:20pt" |7 | style="width:20pt" |8 | style="width:20pt" |9 | style="width:20pt" |A | style="width:20pt" |B | style="width:20pt" |C | style="width:20pt" |D | style="width:20pt" |E | style="width:20pt" |F |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+280x | title="U+2800: BRAILLE PATTERN BLANK" |[[⠀]] | title="U+2801: BRAILLE PATTERN DOTS-1" |⠁ | title="U+2802: BRAILLE PATTERN DOTS-2" |⠂ | title="U+2803: BRAILLE PATTERN DOTS-12" |⠃ | title="U+2804: BRAILLE PATTERN DOTS-3" |⠄ | title="U+2805: BRAILLE PATTERN DOTS-13" |⠅ | title="U+2806: BRAILLE PATTERN DOTS-23" |⠆ | title="U+2807: BRAILLE PATTERN DOTS-123" |⠇ | title="U+2808: BRAILLE PATTERN DOTS-4" |⠈ | title="U+2809: BRAILLE PATTERN DOTS-14" |⠉ | title="U+280A: BRAILLE PATTERN DOTS-24" |⠊ | title="U+280B: BRAILLE PATTERN DOTS-124" |⠋ | title="U+280C: BRAILLE PATTERN DOTS-34" |⠌ | title="U+280D: BRAILLE PATTERN DOTS-134" |⠍ | title="U+280E: BRAILLE PATTERN DOTS-234" |⠎ | title="U+280F: BRAILLE PATTERN DOTS-1234" |⠏ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+281x | title="U+2810: BRAILLE PATTERN DOTS-5" |⠐ | title="U+2811: BRAILLE PATTERN DOTS-15" |⠑ | title="U+2812: BRAILLE PATTERN DOTS-25" |⠒ | title="U+2813: BRAILLE PATTERN DOTS-125" |⠓ | title="U+2814: BRAILLE PATTERN DOTS-35" |⠔ | title="U+2815: BRAILLE PATTERN DOTS-135" |⠕ | title="U+2816: BRAILLE PATTERN DOTS-235" |⠖ | title="U+2817: BRAILLE PATTERN DOTS-1235" |⠗ | title="U+2818: BRAILLE PATTERN DOTS-45" |⠘ | title="U+2819: BRAILLE PATTERN DOTS-145" |⠙ | title="U+281A: BRAILLE PATTERN DOTS-245" |⠚ | title="U+281B: BRAILLE PATTERN DOTS-1245" |⠛ | title="U+281C: BRAILLE PATTERN DOTS-345" |⠜ | title="U+281D: BRAILLE PATTERN DOTS-1345" |⠝ | title="U+281E: BRAILLE PATTERN DOTS-2345" |⠞ | title="U+281F: BRAILLE PATTERN DOTS-12345" |⠟ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+282x | title="U+2820: BRAILLE PATTERN DOTS-6" |⠠ | title="U+2821: BRAILLE PATTERN DOTS-16" |⠡ | title="U+2822: BRAILLE PATTERN DOTS-26" |⠢ | title="U+2823: BRAILLE PATTERN DOTS-126" |⠣ | title="U+2824: BRAILLE PATTERN DOTS-36" |⠤ | title="U+2825: BRAILLE PATTERN DOTS-136" |⠥ | title="U+2826: BRAILLE PATTERN DOTS-236" |⠦ | title="U+2827: BRAILLE PATTERN DOTS-1236" |⠧ | title="U+2828: BRAILLE PATTERN DOTS-46" |⠨ | title="U+2829: BRAILLE PATTERN DOTS-146" |⠩ | title="U+282A: BRAILLE PATTERN DOTS-246" |⠪ | title="U+282B: BRAILLE PATTERN DOTS-1246" |⠫ | title="U+282C: BRAILLE PATTERN DOTS-346" |⠬ | title="U+282D: BRAILLE PATTERN DOTS-1346" |⠭ | title="U+282E: BRAILLE PATTERN DOTS-2346" |⠮ | title="U+282F: BRAILLE PATTERN DOTS-12346" |⠯ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+283x | title="U+2830: BRAILLE PATTERN DOTS-56" |⠰ | title="U+2831: BRAILLE PATTERN DOTS-156" |⠱ | title="U+2832: BRAILLE PATTERN DOTS-256" |⠲ | title="U+2833: BRAILLE PATTERN DOTS-1256" |⠳ | title="U+2834: BRAILLE PATTERN DOTS-356" |⠴ | title="U+2835: BRAILLE PATTERN DOTS-1356" |⠵ | title="U+2836: BRAILLE PATTERN DOTS-2356" |⠶ | title="U+2837: BRAILLE PATTERN DOTS-12356" |⠷ | title="U+2838: BRAILLE PATTERN DOTS-456" |⠸ | title="U+2839: BRAILLE PATTERN DOTS-1456" |⠹ | title="U+283A: BRAILLE PATTERN DOTS-2456" |⠺ | title="U+283B: BRAILLE PATTERN DOTS-12456" |⠻ | title="U+283C: BRAILLE PATTERN DOTS-3456" |⠼ | title="U+283D: BRAILLE PATTERN DOTS-13456" |⠽ | title="U+283E: BRAILLE PATTERN DOTS-23456" |⠾ | title="U+283F: BRAILLE PATTERN DOTS-123456" |⠿ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+284x | title="U+2840: BRAILLE PATTERN DOTS-7" |⡀ | title="U+2841: BRAILLE PATTERN DOTS-17" |⡁ | title="U+2842: BRAILLE PATTERN DOTS-27" |⡂ | title="U+2843: BRAILLE PATTERN DOTS-127" |⡃ | title="U+2844: BRAILLE PATTERN DOTS-37" |⡄ | title="U+2845: BRAILLE PATTERN DOTS-137" |⡅ | title="U+2846: BRAILLE PATTERN DOTS-237" |⡆ | title="U+2847: BRAILLE PATTERN DOTS-1237" |⡇ | title="U+2848: BRAILLE PATTERN DOTS-47" |⡈ | title="U+2849: BRAILLE PATTERN DOTS-147" |⡉ | title="U+284A: BRAILLE PATTERN DOTS-247" |⡊ | title="U+284B: BRAILLE PATTERN DOTS-1247" |⡋ | title="U+284C: BRAILLE PATTERN DOTS-347" |⡌ | title="U+284D: BRAILLE PATTERN DOTS-1347" |⡍ | title="U+284E: BRAILLE PATTERN DOTS-2347" |⡎ | title="U+284F: BRAILLE PATTERN DOTS-12347" |⡏ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+285x | title="U+2850: BRAILLE PATTERN DOTS-57" |⡐ | title="U+2851: BRAILLE PATTERN DOTS-157" |⡑ | title="U+2852: BRAILLE PATTERN DOTS-257" |⡒ | title="U+2853: BRAILLE PATTERN DOTS-1257" |⡓ | title="U+2854: BRAILLE PATTERN DOTS-357" |⡔ | title="U+2855: BRAILLE PATTERN DOTS-1357" |⡕ | title="U+2856: BRAILLE PATTERN DOTS-2357" |⡖ | title="U+2857: BRAILLE PATTERN DOTS-12357" |⡗ | title="U+2858: BRAILLE PATTERN DOTS-457" |⡘ | title="U+2859: BRAILLE PATTERN DOTS-1457" |⡙ | title="U+285A: BRAILLE PATTERN DOTS-2457" |⡚ | title="U+285B: BRAILLE PATTERN DOTS-12457" |⡛ | title="U+285C: BRAILLE PATTERN DOTS-3457" |⡜ | title="U+285D: BRAILLE PATTERN DOTS-13457" |⡝ | title="U+285E: BRAILLE PATTERN DOTS-23457" |⡞ | title="U+285F: BRAILLE PATTERN DOTS-123457" |⡟ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+286x | title="U+2860: BRAILLE PATTERN DOTS-67" |⡠ | title="U+2861: BRAILLE PATTERN DOTS-167" |⡡ | title="U+2862: BRAILLE PATTERN DOTS-267" |⡢ | title="U+2863: BRAILLE PATTERN DOTS-1267" |⡣ | title="U+2864: BRAILLE PATTERN DOTS-367" |⡤ | title="U+2865: BRAILLE PATTERN DOTS-1367" |⡥ | title="U+2866: BRAILLE PATTERN DOTS-2367" |⡦ | title="U+2867: BRAILLE PATTERN DOTS-12367" |⡧ | title="U+2868: BRAILLE PATTERN DOTS-467" |⡨ | title="U+2869: BRAILLE PATTERN DOTS-1467" |⡩ | title="U+286A: BRAILLE PATTERN DOTS-2467" |⡪ | title="U+286B: BRAILLE PATTERN DOTS-12467" |⡫ | title="U+286C: BRAILLE PATTERN DOTS-3467" |⡬ | title="U+286D: BRAILLE PATTERN DOTS-13467" |⡭ | title="U+286E: BRAILLE PATTERN DOTS-23467" |⡮ | title="U+286F: BRAILLE PATTERN DOTS-123467" |⡯ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+287x | title="U+2870: BRAILLE PATTERN DOTS-567" |⡰ | title="U+2871: BRAILLE PATTERN DOTS-1567" |⡱ | title="U+2872: BRAILLE PATTERN DOTS-2567" |⡲ | title="U+2873: BRAILLE PATTERN DOTS-12567" |⡳ | title="U+2874: BRAILLE PATTERN DOTS-3567" |⡴ | title="U+2875: BRAILLE PATTERN DOTS-13567" |⡵ | title="U+2876: BRAILLE PATTERN DOTS-23567" |⡶ | title="U+2877: BRAILLE PATTERN DOTS-123567" |⡷ | title="U+2878: BRAILLE PATTERN DOTS-4567" |⡸ | title="U+2879: BRAILLE PATTERN DOTS-14567" |⡹ | title="U+287A: BRAILLE PATTERN DOTS-24567" |⡺ | title="U+287B: BRAILLE PATTERN DOTS-124567" |⡻ | title="U+287C: BRAILLE PATTERN DOTS-34567" |⡼ | title="U+287D: BRAILLE PATTERN DOTS-134567" |⡽ | title="U+287E: BRAILLE PATTERN DOTS-234567" |⡾ | title="U+287F: BRAILLE PATTERN DOTS-1234567" |⡿ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+288x | title="U+2880: BRAILLE PATTERN DOTS-8" |⢀ | title="U+2881: BRAILLE PATTERN DOTS-18" |⢁ | title="U+2882: BRAILLE PATTERN DOTS-28" |⢂ | title="U+2883: BRAILLE PATTERN DOTS-128" |⢃ | title="U+2884: BRAILLE PATTERN DOTS-38" |⢄ | title="U+2885: BRAILLE PATTERN DOTS-138" |⢅ | title="U+2886: BRAILLE PATTERN DOTS-238" |⢆ | title="U+2887: BRAILLE PATTERN DOTS-1238" |⢇ | title="U+2888: BRAILLE PATTERN DOTS-48" |⢈ | title="U+2889: BRAILLE PATTERN DOTS-148" |⢉ | title="U+288A: BRAILLE PATTERN DOTS-248" |⢊ | title="U+288B: BRAILLE PATTERN DOTS-1248" |⢋ | title="U+288C: BRAILLE PATTERN DOTS-348" |⢌ | title="U+288D: BRAILLE PATTERN DOTS-1348" |⢍ | title="U+288E: BRAILLE PATTERN DOTS-2348" |⢎ | title="U+288F: BRAILLE PATTERN DOTS-12348" |⢏ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+289x | title="U+2890: BRAILLE PATTERN DOTS-58" |⢐ | title="U+2891: BRAILLE PATTERN DOTS-158" |⢑ | title="U+2892: BRAILLE PATTERN DOTS-258" |⢒ | title="U+2893: BRAILLE PATTERN DOTS-1258" |⢓ | title="U+2894: BRAILLE PATTERN DOTS-358" |⢔ | title="U+2895: BRAILLE PATTERN DOTS-1358" |⢕ | title="U+2896: BRAILLE PATTERN DOTS-2358" |⢖ | title="U+2897: BRAILLE PATTERN DOTS-12358" |⢗ | title="U+2898: BRAILLE PATTERN DOTS-458" |⢘ | title="U+2899: BRAILLE PATTERN DOTS-1458" |⢙ | title="U+289A: BRAILLE PATTERN DOTS-2458" |⢚ | title="U+289B: BRAILLE PATTERN DOTS-12458" |⢛ | title="U+289C: BRAILLE PATTERN DOTS-3458" |⢜ | title="U+289D: BRAILLE PATTERN DOTS-13458" |⢝ | title="U+289E: BRAILLE PATTERN DOTS-23458" |⢞ | title="U+289F: BRAILLE PATTERN DOTS-123458" |⢟ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Ax | title="U+28A0: BRAILLE PATTERN DOTS-68" |⢠ | title="U+28A1: BRAILLE PATTERN DOTS-168" |⢡ | title="U+28A2: BRAILLE PATTERN DOTS-268" |⢢ | title="U+28A3: BRAILLE PATTERN DOTS-1268" |⢣ | title="U+28A4: BRAILLE PATTERN DOTS-368" |⢤ | title="U+28A5: BRAILLE PATTERN DOTS-1368" |⢥ | title="U+28A6: BRAILLE PATTERN DOTS-2368" |⢦ | title="U+28A7: BRAILLE PATTERN DOTS-12368" |⢧ | title="U+28A8: BRAILLE PATTERN DOTS-468" |⢨ | title="U+28A9: BRAILLE PATTERN DOTS-1468" |⢩ | title="U+28AA: BRAILLE PATTERN DOTS-2468" |⢪ | title="U+28AB: BRAILLE PATTERN DOTS-12468" |⢫ | title="U+28AC: BRAILLE PATTERN DOTS-3468" |⢬ | title="U+28AD: BRAILLE PATTERN DOTS-13468" |⢭ | title="U+28AE: BRAILLE PATTERN DOTS-23468" |⢮ | title="U+28AF: BRAILLE PATTERN DOTS-123468" |⢯ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Bx | title="U+28B0: BRAILLE PATTERN DOTS-568" |⢰ | title="U+28B1: BRAILLE PATTERN DOTS-1568" |⢱ | title="U+28B2: BRAILLE PATTERN DOTS-2568" |⢲ | title="U+28B3: BRAILLE PATTERN DOTS-12568" |⢳ | title="U+28B4: BRAILLE PATTERN DOTS-3568" |⢴ | title="U+28B5: BRAILLE PATTERN DOTS-13568" |⢵ | title="U+28B6: BRAILLE PATTERN DOTS-23568" |⢶ | title="U+28B7: BRAILLE PATTERN DOTS-123568" |⢷ | title="U+28B8: BRAILLE PATTERN DOTS-4568" |⢸ | title="U+28B9: BRAILLE PATTERN DOTS-14568" |⢹ | title="U+28BA: BRAILLE PATTERN DOTS-24568" |⢺ | title="U+28BB: BRAILLE PATTERN DOTS-124568" |⢻ | title="U+28BC: BRAILLE PATTERN DOTS-34568" |⢼ | title="U+28BD: BRAILLE PATTERN DOTS-134568" |⢽ | title="U+28BE: BRAILLE PATTERN DOTS-234568" |⢾ | title="U+28BF: BRAILLE PATTERN DOTS-1234568" |⢿ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Cx | title="U+28C0: BRAILLE PATTERN DOTS-78" |⣀ | title="U+28C1: BRAILLE PATTERN DOTS-178" |⣁ | title="U+28C2: BRAILLE PATTERN DOTS-278" |⣂ | title="U+28C3: BRAILLE PATTERN DOTS-1278" |⣃ | title="U+28C4: BRAILLE PATTERN DOTS-378" |⣄ | title="U+28C5: BRAILLE PATTERN DOTS-1378" |⣅ | title="U+28C6: BRAILLE PATTERN DOTS-2378" |⣆ | title="U+28C7: BRAILLE PATTERN DOTS-12378" |⣇ | title="U+28C8: BRAILLE PATTERN DOTS-478" |⣈ | title="U+28C9: BRAILLE PATTERN DOTS-1478" |⣉ | title="U+28CA: BRAILLE PATTERN DOTS-2478" |⣊ | title="U+28CB: BRAILLE PATTERN DOTS-12478" |⣋ | title="U+28CC: BRAILLE PATTERN DOTS-3478" |⣌ | title="U+28CD: BRAILLE PATTERN DOTS-13478" |⣍ | title="U+28CE: BRAILLE PATTERN DOTS-23478" |⣎ | title="U+28CF: BRAILLE PATTERN DOTS-123478" |⣏ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Dx | title="U+28D0: BRAILLE PATTERN DOTS-578" |⣐ | title="U+28D1: BRAILLE PATTERN DOTS-1578" |⣑ | title="U+28D2: BRAILLE PATTERN DOTS-2578" |⣒ | title="U+28D3: BRAILLE PATTERN DOTS-12578" |⣓ | title="U+28D4: BRAILLE PATTERN DOTS-3578" |⣔ | title="U+28D5: BRAILLE PATTERN DOTS-13578" |⣕ | title="U+28D6: BRAILLE PATTERN DOTS-23578" |⣖ | title="U+28D7: BRAILLE PATTERN DOTS-123578" |⣗ | title="U+28D8: BRAILLE PATTERN DOTS-4578" |⣘ | title="U+28D9: BRAILLE PATTERN DOTS-14578" |⣙ | title="U+28DA: BRAILLE PATTERN DOTS-24578" |⣚ | title="U+28DB: BRAILLE PATTERN DOTS-124578" |⣛ | title="U+28DC: BRAILLE PATTERN DOTS-34578" |⣜ | title="U+28DD: BRAILLE PATTERN DOTS-134578" |⣝ | title="U+28DE: BRAILLE PATTERN DOTS-234578" |⣞ | title="U+28DF: BRAILLE PATTERN DOTS-1234578" |⣟ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Ex | title="U+28E0: BRAILLE PATTERN DOTS-678" |⣠ | title="U+28E1: BRAILLE PATTERN DOTS-1678" |⣡ | title="U+28E2: BRAILLE PATTERN DOTS-2678" |⣢ | title="U+28E3: BRAILLE PATTERN DOTS-12678" |⣣ | title="U+28E4: BRAILLE PATTERN DOTS-3678" |⣤ | title="U+28E5: BRAILLE PATTERN DOTS-13678" |⣥ | title="U+28E6: BRAILLE PATTERN DOTS-23678" |⣦ | title="U+28E7: BRAILLE PATTERN DOTS-123678" |⣧ | title="U+28E8: BRAILLE PATTERN DOTS-4678" |⣨ | title="U+28E9: BRAILLE PATTERN DOTS-14678" |⣩ | title="U+28EA: BRAILLE PATTERN DOTS-24678" |⣪ | title="U+28EB: BRAILLE PATTERN DOTS-124678" |⣫ | title="U+28EC: BRAILLE PATTERN DOTS-34678" |⣬ | title="U+28ED: BRAILLE PATTERN DOTS-134678" |⣭ | title="U+28EE: BRAILLE PATTERN DOTS-234678" |⣮ | title="U+28EF: BRAILLE PATTERN DOTS-1234678" |⣯ |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small" |U+28Fx | title="U+28F0: BRAILLE PATTERN DOTS-5678" |⣰ | title="U+28F1: BRAILLE PATTERN DOTS-15678" |⣱ | title="U+28F2: BRAILLE PATTERN DOTS-25678" |⣲ | title="U+28F3: BRAILLE PATTERN DOTS-125678" |⣳ | title="U+28F4: BRAILLE PATTERN DOTS-35678" |⣴ | title="U+28F5: BRAILLE PATTERN DOTS-135678" |⣵ | title="U+28F6: BRAILLE PATTERN DOTS-235678" |⣶ | title="U+28F7: BRAILLE PATTERN DOTS-1235678" |⣷ | title="U+28F8: BRAILLE PATTERN DOTS-45678" |⣸ | title="U+28F9: BRAILLE PATTERN DOTS-145678" |⣹ | title="U+28FA: BRAILLE PATTERN DOTS-245678" |⣺ | title="U+28FB: BRAILLE PATTERN DOTS-1245678" |⣻ | title="U+28FC: BRAILLE PATTERN DOTS-345678" |⣼ | title="U+28FD: BRAILLE PATTERN DOTS-1345678" |⣽ | title="U+28FE: BRAILLE PATTERN DOTS-2345678" |⣾ | title="U+28FF: BRAILLE PATTERN DOTS-12345678" |⣿ |} === Borama/Gadabuursi === Borama ali gadabuursi je alternativna abeceda za [[Somalščina|somalščino]]. Piše se od leve proti desni. [[Slika:Borama Alphabet.jpg|brezokvirja|518x518_pik]] === Carian === Carian je abeceda, ki se je v prvem tisočletju po našem štetju uporabljala za pisanje jezika ''Carian''. Piše se jo od leve proti desni, brez razlikovanja med velikimi in malimi črkami.<ref>{{Navedi splet|title=Carian alphabet and language|url=https://omniglot.com/writing/carian.php|website=omniglot.com|accessdate=2020-05-05}}</ref><ref name="compart"/> {| class="wikitable" |+Carian abeceda |Črka |𐊠 |𐊡 |𐊢 |𐊣 |𐊤 |𐊥 |𐊦 |𐊧 |𐊨 |𐊩 |𐊪 |𐊫 |𐊬 |𐊭 |𐊮 |𐊯 |𐊰 |𐊱 |𐊲 |𐊳 |𐊴 |𐊵 |𐊶 |𐊷 |𐊸 |𐊹 |𐊺 |𐊻 |𐊼 |𐊽 |𐊾 |𐊿 |𐋀 |𐋁 |𐋂 |𐋃 |𐋄 |𐋅 |𐋆 |𐋇 |𐋈 |𐋉 |𐋊 |𐋋 |𐋌 |𐋍 |𐋎 |𐋏 |𐋐 |- |Ime |A |P2 |D |L |Uuu |R |Ld |A2 |Q |B |M |O |D2 |T |Sh |Sh2 |S |C-18 |U |Nn |X |N |Tt2 |P |Ss |I |E |Uuuu |K |K2 |N2 |Uu |G |G2 |St |St2 |Ng |Ii |C-39 |Tt |Uuu2 |Rr |Mb |Mb2 |Mb3 |Mb4 |Ld2 |E2 |Uuu3 |- |Približek v latinščini |A |β |D |L |Ü/Y |R |λ | |Q |B |M |O |B |T | colspan="2" |Š |S | |U |Ɲ |X |N |Tʲ |P |Ś |I |E |J | colspan="2" |K |Đ |W | colspan="2" |G | colspan="2" |Z |Ŋ |I | |Tʲ |Y |R | colspan="4" |B |λ |E |Y |} === Carpathian basin rovans === To je abeceda, ki so jo uporabljali za zapis nekaterih evropskih jezikov med 7. in 11. stoletjem. Piše se od leve proti desni. === Chinuuk pipa === Chinuuk pipa je abeceda za [[jezik Chinuuk]], piše se od leve proti desni. === Coorgi cox === Coorgi cox je abeceda za [[jezik kodava]]. [[Slika:Coorgi-cox.jpg|brezokvirja|691x691_pik]] === Koptska abeceda === {{Glavni članek|Koptska abeceda}} Koptska abeceda se uporablja za [[Koptščina|koptščino]]. {| class="wikitable" |+Coptic abeceda |Velika črka |Ⲁ |Ⲃ |Ⲅ |Ⲇ |Ⲉ |Ⲋ |Ⲍ |Ⲏ |Ⲑ |Ⲓ |Ⲕ |Ⲗ |Ⲙ |Ⲛ |Ⲝ |Ⲟ |Ⲡ |Ⲣ |Ⲥ |Ⲧ |Ⲩ |Ⲫ |Ⲭ |Ⲯ |Ⲱ |Ϣ |Ϥ |Ϧ |Ϩ |Ϫ |Ϭ |Ϯ |- |Mala črka |ⲁ |ⲃ |ⲅ |ⲇ |ⲉ |ⲋ |ⲍ |ⲏ |ⲑ |ⲓ |ⲕ |ⲗ |ⲙ |ⲛ |ⲝ |ⲟ |ⲡ |ⲣ |ⲥ |ⲧ |ⲩ |ⲫ |ⲭ |ⲯ |ⲱ |ϣ |ϥ |ϧ |ϩ |ϫ |ϭ |ϯ |- |Ime |Alfa |Vida |Gamma |Dalda |Eie |Sou |Zata |Hate |Thethe |Iauda |Kapa |Laula |Mi |Ni |Ksi |O |Pi |Ro |Sima |Tau |Ua |Fi |Khi |Psi |Oou |Shei |Fei |Khei |Hori |Gangia |Shima |Dei |- |Približek v latinici |A |B |G/V |D |E | |Z |Ē/E |TH/T' |I |K |L |M |N |KS |O |P |R |S |T |U/OU |F |KH |PS |Ō/O |SH/Š |F |KH |H |J/DZH |Q/TSH |TI/DE |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki in črke |Znak/velika črka |Ⲳ |Ⲵ |Ⲷ |Ⲹ |Ⲻ |Ⲽ |Ⲿ |Ⳁ |Ⳃ |Ⳅ |Ⳇ |Ⳉ |Ⳋ |Ⳍ |Ⳏ |Ⳑ |Ⳓ |Ⳕ |Ⳗ |Ⳙ |Ⳛ |Ⳝ |Ⳟ |Ⳡ |Ⳣ |ⳤ |⳥ |⳦ |⳧ |⳨ |⳩ |⳪ |Ⳬ |Ⳮ |◌⳯ |◌⳰ |◌⳱ |Ⳳ |⳹ |⳺ |⳻ |⳼ |⳽ |⳾ |⳿ |- |Mala črka |ⲳ |ⲵ |ⲷ |ⲹ |ⲻ |ⲽ |ⲿ |ⳁ |ⳃ |ⳅ |ⳇ |ⳉ |ⳋ |ⳍ |ⳏ |ⳑ |ⳓ |ⳕ |ⳗ |ⳙ |ⳛ |ⳝ |ⳟ |ⳡ |ⳣ | | | | | | | |ⳬ |ⳮ | | | |ⳳ | | | | | | | |- |Približek v latinici |A | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |. |? | | |½ |. | |} === Cirilica in izvedene abecede === {{Glavni članek|Cirilica}} Cirilica je vrsta abecede, ki se uporablja predvsem v [[Rusija|Rusiji]] in [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]]. Uporablja se za zapis jezikov [[Jezik abaza|abaza]], [[abhaščina]], [[adigejščina]], [[agulščina]], [[Ahvahski jezik|ahvahščina]], [[aleutščina]], [[altajščina]], [[Aljutorščina|aljutorščina (''alyutor'')]], [[andščina]], [[archi]], [[assyrianščina]], [[avarščina]], [[Azerbajdžanščina|azerščina]], [[bagvalalščina]], [[balkarščina]], [[baškirščina]], [[beloruščina]], [[Bežtjanščina|bežtjanščina (''bezhta'')]], [[Botlikh|botlikščina (''botlikh'')]], [[Buduščina|buduščina (''budukh'')]], [[bolgarščina]], [[burjatščina]], [[Čamalalščina|čamalalščina (''chamalal'')]], [[čečenščina]], [[Čelkanščina|čelkanščina (''chelkan'')]], [[čukotščina]], [[čuvaščina]], [[krimska tatarščina]], [[dargwa]], dolgan, [[dungan]], [[enets]], [[erzjanščina]], [[even]], [[Evenki|evenščina]], [[gagavščina]], [[Godoberščina|godoberščina (''godoberi'')]], [[Hinukščina|hinukščina (''hinukh'')]], [[Hinzibščina|hunzibščina (''hunzib'')]], [[inguščina]], [[medslovanščina]], [[itelmen]], [[juhuri]], [[kabardian]], [[kalmiščina]], [[karaim]], [[karakalpakščina]], [[karata]], [[Kazaščina|kazaščina]], [[ket]], [[khakas]], [[hantijščina]], [[Kinalugščina|kinalugščina (''khinalug'')]], [[Hvarščina|hvarščina (''khwarshi'')]], [[kildinska sámijščina]], [[komijščina]], [[koryak]], [[krymchak]], [[Kritščina|kritščina (''kryts'')]], [[kubachi]], [[kumyk]], [[kurdščina]], [[kirgiščina]], [[lak]], [[lezginščina]], [[lingua franca nova]], [[makedonščina]], [[mansi]], [[marijščina]], [[mokša]], [[moldavščina]], [[mongolščina]], [[črnogorščina]], [[nanai]], [[nenets]], [[nganasan]], [[nivkh]], nogai, [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanščina]], [[oroch]], [[orok]], [[osetinščina]], [[pontska grščina]], [[ruščina]], [[ruthenijščina]], [[rutul]], [[selkup]], [[srbščina]], [[shor]], [[shughni]], [[slovio]], [[Sojotščina|sojotščina (''soyot'')]], [[tabasaranščina]], [[tadžiščina]], [[talysh]], [[tat]], [[tatarščina]], [[tindi]], [[Tofaščina|tofaščina (''tofa'')]], [[cahurščina]], [[tsez]], [[turkmenščina]], [[tuvanščina]], [[ubykh]], [[udege]], [[udi]], [[udmurtščina]], [[ukrajinščina]], [[ulch]], [[urum]], [[uyghur]], [[uzbekščina]], [[votic]], [[wakhi]], [[zahodna polejščina]], [[yaghnobi]], [[jakutščina]], [[yazghulami]], [[yukaghir]] in [[yupik]], s tem da se nekatere izmed njih lahko zapiše tudi v drugih pisavah. {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Najbolj znane vrste cirilice !Ime ![[А]] [[а]] !Ә ә ![[Б]] [[б]] ![[В]] [[в]] ![[Г]] [[г]] ![[Ґ]] [[ґ]] !Ғ ғ ![[Д]] [[д]] ![[Ђ]] [[ђ]] ![[Ѓ]] [[ѓ]] ![[Е]] [[е]] ![[Є]] [[є]] ![[Ё]] [[ё]] ![[Ж]] [[ж]] !Җ җ ![[З]] [[з]] ![[Ѕ]] [[ѕ]] ![[И]] [[и]] ![[І]] [[і]] ![[Ї]] [[ї]] ![[Й]] [[й]] ![[Ј]] [[ј]] ![[К]] [[к]] !Қ қ ![[Л]] [[л]] ![[Љ]] [[љ]] ![[М]] [[м]] ![[Н]] [[н]] ![[Њ]] [[њ]] !Ң ң ![[О]] [[о]] !Ө ө ![[П]] [[п]] ![[Р]] [[р]] ![[С]] [[с]] ![[Т]] [[т]] ![[Ћ]] [[ћ]] ![[Ќ]] [[ќ]] ![[У]] [[у]] !Ұ ұ !Ү ү ![[Ў]] [[ў]] ![[Ф]] [[ф]] ![[Х]] [[х]] !Һ һ ![[Ц]] [[ц]] ![[Ч]] [[ч]] ![[Џ]] [[џ]] ![[Ш]] [[ш]] ![[Щ]] [[щ]] ![[Ъ]] [[ъ]] ![[Ы]] [[ы]] ![[І]] [[і]] ![[Ь]] [[ь]] ![[Э]] [[э]] ![[Ю]] [[ю]] ![[Я]] [[я]] |- |Beloruska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж | |З з | | |І і | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | | |О о | |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | | |Ў ў |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш | | |Ы ы | |Ь ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Bolgarska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | | |Ж ж | |З з | |И и | | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | | |О о | |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | | | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ | | |Ь ь | |Ю ю |Я я |- |Kazaška |А а |Ә ә |Б б |В в |Г г | |Ғ ғ |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж | |З з | |И и | | |Й й | |К к |Қ қ |Л л | |М м |Н н | |Ң ң |О о |Ө ө |П п |Р р |С с |Т т | | |У у |Ұ ұ |Ү ү | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ |Ы ы |І і |Ь ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Kirgiška |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж | |З з | |И и | | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | |Ң ң |О о |Ө ө |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | |Ү ү | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ |Ы ы | |Ь ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Makedonska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | |Ѓ ѓ |Е е | | |Ж ж | |З з |Ѕ ѕ |И и | | | |Ј ј |К к | |Л л |Љ љ |М м |Н н |Њ њ | |О о | |П п |Р р |С с |Т т | |Ќ ќ |У у | | | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч |Џ џ |Ш ш | | | | | | | | |- |Mongolska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж | |З з | |И и | | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | | |О о |Ө ө |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | |Ү ү | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ |Ы ы | |Ь ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Ruska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж | |З з | |И и | | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | | |О о | |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | | | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ |Ы ы | |ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Srbska |А а | |Б б |В в |Г г | | |Д д |Ҕ ҕ | |Е е | | |Ж ж | |З з | |И и | | | |Ј ј |К к | |Л л |Љ љ |М м |Н н |Њ њ | |О о | |П п |Р р |С с |Т т |Ћ ћ | |У у | | | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч |Џ џ |Ш ш | | | | | | | | |- |Tatarska |А а |Ә ә |Б б |В в |Г г | | |Д д | | |Е е | |Ё ё |Ж ж |Җ җ |З з | |И и | | |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | |Ң ң |О о |Ө ө |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | |Ү ү | |Ф ф |Х х |Һ һ |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ |Ъ ъ |Ы ы | |Ь ь |Э э |Ю ю |Я я |- |Ukrajinska |А а | |Б б |В в |Г г |Ґ ґ | |Д д | | |Е е |Є є | | | | | |И и |І і |Ї ї |Й й | |К к | |Л л | |М м |Н н | | |О о | |П п |Р р |С с |Т т | | |У у | | | |Ф ф |Х х | |Ц ц |Ч ч | |Ш ш |Щ щ | | | | | |Ю ю |Я я |} === Dalecarlianske rune === {{Glavni članek|Dalecarlianske rune}} To je stara abeceda za zapis [[Elfdalianščina|elfdalianščine]]. [[Slika:Dalrunor.svg|brezokvirja|466x466px]] === Deseret === {{Glavni članek|Deseret}} Deseret je bila narejena kot alternativa za latinico za zapis angleščine. Piše se od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Deseret abeceda |Velika črka |𐐀 |𐐁 |𐐂 |𐐃 |𐐄 |𐐅 |𐐆 |𐐇 |𐐈 |𐐉 |𐐊 |𐐋 |𐐌 |𐐍 |𐐎 |𐐏 |𐐐 |𐐑 |𐐒 |𐐓 |𐐔 |𐐕 |𐐖 |𐐗 |𐐘 |𐐙 |𐐚 |𐐛 |𐐜 |𐐝 |𐐞 |𐐟 |𐐠 |𐐡 |𐐢 |𐐣 |𐐤 |𐐥 |𐐦 |𐐧 |- |Mala črka |𐐨 |𐐩 |𐐪 |𐐫 |𐐬 |𐐭 |𐐮 |𐐯 |𐐰 |𐐱 |𐐲 |𐐳 |𐐴 |𐐵 |𐐶 |𐐷 |𐐸 |𐐹 |𐐺 |𐐻 |𐐼 |𐐽 |𐐾 |𐐿 |𐑀 |𐑁 |𐑂 |𐑃 |𐑄 |𐑅 |𐑆 |𐑇 |𐑈 |𐑉 |𐑊 |𐑋 |𐑌 |𐑍 |𐑎 |𐑏 |- |Ime |dolgi I |dolgi E |dolgi A |dolgi Ah |dolgi O |dolgi Oo |kratki I |kratki E |kratki A |kratki Ah |kratki O |kratki Oo |Ay |Ow |Wu |Yee |H |Pee |Bee |Tee |Dee |Chee |Jee |Kay |Gay |Ef |Vee |Eth |Thee |Es |Zee |Esh |Zhee |Er |El |Em |En |Eng |Oi |Ew |} === Elbasan === {{Glavni članek|Elbasanska pisava}} To je stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis [[Albanščina|albanščine]]. {| class="wikitable" |+Elbasan abeceda |Črka |𐔀 |𐔁 |𐔂 |𐔃 |𐔄 |𐔅 |𐔆 |𐔇 |𐔈 |𐔉 |𐔊 |𐔋 |𐔌 |𐔍 |𐔎 |𐔏 |𐔐 |𐔑 |𐔒 |𐔓 |𐔔 |𐔕 |𐔖 |𐔗 |𐔘 |𐔙 |𐔚 |𐔛 |𐔜 |𐔝 |𐔞 |𐔟 |𐔠 |𐔡 |𐔢 |𐔣 |𐔤 |𐔥 |𐔦 |𐔧 |- |Ime |A |Be |Ce |Che |De |Nde |Dhe |Ei |E |Fe |Ge |Gje |He |I |Je |Ke |Le |Lle |Me |Ne |Na |Nje |O |Pe |Qe |Re |Rre |Se |She |Te |The |U |Ve |Xe |Y |Ze |Zhe |Ghe |Ghamma |Khe |} === Etruščanska abeceda === {{Glavni članek|Etruščanska abeceda}} Stara abeceda, ki so jo uporabljali [[Etruščani]]. [[Slika:Early Etruscan Alphabet with Transliteration.jpg|brezokvirja|1312x1312_pik]] === Faliscanska abeceda === {{Glavni članek|Faliscanska abeceda}} Stara, že izumrla abeceda. === Fonetična abeceda === {{Glavni članek|Mednarodna fonetična abeceda}} Fonetična abeceda se uporablja zazapis izgovorjave, saj vsak glas predstavlja le ena črka. {| class="wikitable mw-collapsible" |+Samoglasniki !Odprtost ust \ kraj nastanka zvoka Samoglanik na levi je zaokrožen, na desni pa ne ! colspan="3" |Sprednji del ust ! colspan="3" |Prednji del ust ! colspan="3" |Osrednji del ust ! colspan="3" |Zadnji del ust ! colspan="3" |Končni del ust (najbolj zadaj) |- |Zaprta |i |• |y | | | |ɨ |• |ʉ | | | |ɯ |• |u |- |Skoraj zaprta | | | |ɪ |• |ʏ | | | | |• |ʊ | | | |- |Malo zaprta | | |e |• |ø | | |ɘ |• |ɵ | | |ɤ |• |o |- |Srednje odprta | | | | |• |ø̞ | | |ə | | | | |• |o̞ |- |Zmerno odprta | | | | |ɛ |• |œ | |ɜ |• |ɞ | |ʌ |• |ɔ |- |Skoraj povsem odprta | | | | | |æ |• | | |ɐ | | | | | |- |Povsem odprta | | | | | | |a |• |ɶ |ä |• | |ɑ |• |ɒ |} {| class="wikitable mw-collapsible" |+Pravi soglasniki !Način izgovorjave \ kraj nastanka Soglasnik na levo je nezveneč, desno pa zveneč ! colspan="2" |Ustnice ! colspan="2" |Spodnja ustnica in zgornji zobje ! colspan="2" |Ustnice in jezik ! colspan="2" |Jezik in zobje ! colspan="2" |Jezik- zadnji del dlesni ! colspan="2" |Jezik-tik za zadnjim delom dlesni ! colspan="2" |Sredina jezika- pred najvišjem delom neba ! colspan="2" |Sredina jezika- pri najvišjem delu neba ! colspan="2" |Konec jezika- na zadnji strani neba ! colspan="2" |Konec jezika- pri uvuli ! colspan="2" |Ob združenju ustne in nosne votline ! colspan="2" |Glasilke |- |Zrak gre skozi nos |m̥ |m | |ɱ | |n̼ | | |n̥ |n | | |ɳ̊ |ɳ |ɲ̊ |ɲ |ŋ̊ |ŋ | |ɴ |• |• |• |• |- |Zrak se ustavi |p |b |p̪ |b̪ |t̼ |d̼ | | |t |d | | |ʈ |ɖ |c |ɟ |k |g |q |ɢ |ʡ |• |ʔ |• |- |Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo ter trči ob zobe |• |• |• |• |• |• | | |t͡s |d͡z |t͡ʃ |d͡ʒ |ʈ͡ʂ |ɖ͡ʐ |t͡ɕ |d͡ʑ |• |• |• |• |• |• |• |• |- |Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo |p͡ɸ |b͡β |p̪͡f |b̪͡v | | |t͡θ |d͡ð |t͡ɹ̝̊ |d͡ɹ̝ |t͡ɹ̝̊˗ |d͡ɹ̝˗ | | |c͡ç |ɟ͡ʝ |k͡x |ɡ͡ɣ |q͡χ |ɢ͡ʁ | |ʡ͡ʢ |ʔ͡h | |- |Zrak gre skozi ozko luknjo in trči ob zobe |• |• |• |• |• |• | | |s |z |ʃ |ʒ |ʂ |ʐ |ɕ |ʑ |• |• |• |• |• |• |• |• |- |Zrak gre skozi ozko luknjo |ɸ |β |f |v |θ̼ |ð̼ |θ |ð |θ̠ |ð̠ |ɹ̠̊˔ |ɹ̠˔ | |ɻ˔ |ç |ʝ |x |ɣ |χ |ʁ |ħ |ʕ |h |ɦ |- |Zrak zaokroži po ustni votlini | | |ʋ̥ |ʋ | | | | |ɹ̥ |ɹ | | |ɻ̊ |ɻ |j̊ |j |ɰ̊ |ɰ | | | | | |ʔ̞ |- |Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici | |ⱱ̟ | |ⱱ | |ɾ̼ | | |ɾ̥ |ɾ | | |ɽ̊ |ɽ | | |• |• | |ɢ̆ | |ʡ̆ |• |• |- |Jezik vibrira zrak |ʙ̥ |ʙ | | | | | | |r̥ |r | | |ɽ̊r̥ |ɽr | | |• |• |ʀ̥ |ʀ |ʜ |ʢ |• |• |- |Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika |• |• |• |• | | | | |t͡ɬ |d͡ɮ | | |ʈ͜ɭ̊˔ | |c͡ʎ̥˔ | |k͡ʟ̝̊ |ɡ͡ʟ̝ | | |• |• |• |• |- |Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika |• |• |• |• | | | | |ɬ |ɮ | | |ɭ̊˔ |ɭ˔ |ʎ̝̊ |ʎ̝ |ʟ̝̊ |ʟ̝ | | |• |• |• |• |- |Zrak zaokroži po straneh ustne votline |• |• |• |• | | | | |l̥ |l | | |ɭ̊ |ɭ |ʎ̥ |ʎ |ʟ̥ |ʟ | |ʟ̠ |• |• |• |• |- |Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici tako, da zrak potuje le ob straneh ustne votline |• |• |• |• | | | | | |ɺ | | | |ɭ̆ | |ʎ̆ | |ʟ̆ | | |• |• |• |• |} {| class="wikitable mw-collapsible" |+Ostali soglasniki !Način izgovorjave \ kraj nastanka !Ustnice !Spodnja ustnica in zgornji zobje !Jezik in zobje !Jezik- zadnji del dlesni !Jezik-tik za zadnjim delom dlesni !Sredina jezika- pred najvišjem delom neba !Sredina jezika- pri najvišjem delu neba !Konec jezika- na zadnji strani neba !Konec jezika- pri uvuli !Ob združenju ustne in nosne votline |- |Zrak se ustavi |pʼ | | colspan="3" |tʼ |ʈʼ |cʼ |kʼ |qʼ |ʡʼ |- |Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo | | |t͡θʼ |t͡sʼ |t͡ʃʼ |ʈ͡ʂʼ | |k͡xʼ |q͡χʼ | |- |Zrak gre skozi ozko luknjo |ɸʼ |fʼ |θʼ |sʼ |ʃʼ |ʂʼ |ɕʼ |xʼ |χʼ | |- |Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika |• |• | colspan="3" |t͡ɬʼ | |c͡ʎ̝̊ʼ |k͡ʟ̝̊ʼ | |• |- |Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika |• |• | colspan="3" |ɬʼ | | | | |• |- |Zvok ni zveneč |ʘ | |ǀ | colspan="2" |ǃ | |ǂ |• |• |• |- |Zvok je zveneč |ʘ̬ | |ǀ̬ | colspan="2" |ǃ̬ | |ǂ̬ |• |• |• |- |Zrak gre skozi nos |ʘ̃ | |ǀ̃ | colspan="2" |ǃ̃ | |ǂ̃ |• |• |• |- |Zvok ni zveneč, zrak potuje ob straneh jezika |• |• | colspan="3" |ǁ | | |• |• |• |- |Zvok je zveneč, zrak potuje ob straneh jezika |• |• | colspan="3" |ǁ̬ | | |• |• |• |- |Zvok je zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučem |ɓ | | colspan="3" |ɗ |ᶑ |ʄ |ɠ |ʛ | |- |Zvok ni zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučem |ɓ̥ | | colspan="3" |ɗ̥ |ᶑ̊ |ʄ̊ |ɠ̊ |ʛ̥ | |} === Galik === Različica stare mongolske abecede, piše se v stolpcih. === Gruzijska abeceda === Gruzijska abeceda se uporablja za zapis jezikov batsbi, gruzijščine, laz, mingrelian in svan. Piše se od leve proti desni, obstajajo pa 3 različice, v glavem se uporablja mkhedruli, ki edini razlikuje med velikimi in malimi črkami. {| class="wikitable" |+Gruzijska abecede |Asomtavruli |Ⴀ |Ⴁ |Ⴂ |Ⴃ |Ⴄ |Ⴅ |Ⴆ |Ⴇ |Ⴈ |Ⴉ |Ⴊ |Ⴋ |Ⴌ |Ⴍ |Ⴎ |Ⴏ |Ⴐ |Ⴑ |Ⴒ |Ⴓ |Ⴔ |Ⴕ |Ⴖ |Ⴗ |Ⴘ |Ⴙ |Ⴚ |Ⴛ |Ⴜ |Ⴝ |Ⴞ |Ⴟ |Ⴠ |Ⴡ |Ⴢ |Ⴣ |Ⴤ |Ⴥ | |Ⴧ | | | |Ⴭ |- |Mkhedruli (velike) |Ა |Ბ |Გ |Დ |Ე |Ვ |Ზ |Თ |Ი |Კ |Ლ |Მ |Ნ |Ო |Პ |Ჟ |Რ |Ს |Ტ |Უ |Ფ |Ქ |Ღ |Ყ |Შ |Ჩ |Ც |Ძ |Წ |Ჭ |Ხ |Ჯ |Ჰ |Ჱ |Ჲ |Ჳ |Ჴ |Ჵ |Ჶ |Ჷ |Ჸ |Ჹ |Ჺ |Ჽ |- |Mkhedruli (male) |ა |ბ |გ |დ |ე |ვ |ზ |თ |ი |კ |ლ |მ |ნ |ო |პ |ჟ |რ |ს |ტ |უ |ფ |ქ |ღ |ყ |შ |ჩ |ც |ძ |წ |ჭ |ხ |ჯ |ჰ |ჱ |ჲ |ჳ |ჴ |ჵ |ჶ |ჷ |ჸ |ჹ |ჺ |ჽ |- |Nuskhuri |ⴀ |ⴁ |ⴂ |ⴃ |ⴄ |ⴅ |ⴆ |ⴇ |ⴈ |ⴉ |ⴊ |ⴋ |ⴌ |ⴍ |ⴎ |ⴏ |ⴐ |ⴑ |ⴒ |ⴓ |ⴔ |ⴕ |ⴖ |ⴗ |ⴘ |ⴙ |ⴚ |ⴛ |ⴜ |ⴝ |ⴞ |ⴟ |ⴠ |ⴡ |ⴢ |ⴣ |ⴤ |ⴥ | |ⴧ | | | |ⴭ |- |Ime |An |Ban |Gan |Don |En |Vin |Zen |Tan |In |Kan |Las |Man |Nar |On |Par |Zhar |Rae |San |Tar |Un |Phar |Khar |Ghan |Qar |Shin |Chin |Can |Jil |Cil |Char |Xan |Jhan |Hae |He |Hie |We |Har |Hoe |Fi |Yn |Elifi |Obrnjen gan |Ain |Aen |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki |Znak |჻ |ჼ |Ჾ/ჾ |Ჿ/ჿ |- |Ime | |Nar | | |} === Glagolica === {{Glavni članek|Glagolica}} To je stara abeceda, ki se je uporabljala za prevod [[Sveto pismo|Svetega pisma]]. {| class="wikitable" |+Glagolitic abeceda |Velika črka |Ⰰ |Ⰱ |Ⰲ |Ⰳ |Ⰴ |Ⰵ |Ⰶ |Ⰷ |Ⰸ |Ⰹ |Ⰺ |Ⰻ |Ⰼ |Ⰽ |Ⰾ |Ⰿ |Ⱀ |Ⱁ |Ⱂ |Ⱃ |Ⱄ |Ⱅ |Ⱆ |Ⱇ |Ⱈ |Ⱉ |Ⱊ |Ⱋ |Ⱌ |Ⱍ |Ⱎ |Ⱏ |Ⱐ |Ⱑ |Ⱒ |Ⱓ |Ⱔ |Ⱕ |Ⱖ |Ⱗ |Ⱘ |Ⱙ |Ⱚ |Ⱛ |Ⱜ |Ⱝ |Ⱞ |- |Mala črka |ⰰ |ⰱ |ⰲ |ⰳ |ⰴ |ⰵ |ⰶ |ⰷ |ⰸ |ⰹ |ⰺ |ⰻ |ⰼ |ⰽ |ⰾ |ⰿ |ⱀ |ⱁ |ⱂ |ⱃ |ⱄ |ⱅ |ⱆ |ⱇ |ⱈ |ⱉ |ⱊ |ⱋ |ⱌ |ⱍ |ⱎ |ⱏ |ⱐ |ⱑ |ⱒ |ⱓ |ⱔ |ⱕ |ⱖ |ⱗ |ⱘ |ⱙ |ⱚ |ⱛ |ⱜ |ⱝ |ⱞ |- |Združevalne črke |◌𞀀 |◌𞀁 |◌𞀂 |◌𞀃 |◌𞀄 |◌𞀅 |◌𞀆 | |◌𞀈 |◌𞀉 |◌𞀊 |◌𞀋 |◌𞀌 |◌𞀍 |◌𞀎 |◌𞀏 |◌𞀐 |◌𞀑 |◌𞀒 |◌𞀓 |◌𞀔 |◌𞀕 |◌𞀖 |◌𞀗 |◌𞀘 | | |◌𞀛 |◌𞀜 |◌𞀝 |◌𞀞 |◌𞀟 |◌𞀠 |◌𞀡 | |◌𞀣 |◌𞀤 | |◌𞀦 |◌𞀧 |◌𞀨 |◌𞀩 |◌𞀪 | | | | |- |Ime |Azu |Buky |Vede |Glagoli |Dobro |Yestu |Zhivete |Dzelo |Zemlja |Izhe |Prvotni izhe |I |Djervi |Kako |Ljudije |Myslite |Nashi |Oni |Pokoji |Ritsi |Slovo |Tvrido |Uku |Fritu |Heru |Otu |Pe |Shta |Tsi |Chrivi |Sha |Yeru |Yeri |Yati |Spidery ha |Yu |Majhen yus |Majhen yus z repom |Yo |Lotated mali yus |Velik yus |Lotated veliki yus |Fita |Izhitsa |Shtapic |Troukasti a |Latinate myslite |} === Gotica === {{Glavni članek|Gotica}} Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis [[Gotščina|gotščine]]. Nekateri znake predstavljajo črko in številko, piše se od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Gotska abeceda |Črka |𐌰 |𐌱 |𐌲 |𐌳 |𐌴 |𐌵 |𐌶 |𐌷 |𐌸 |𐌹 |𐌺 |𐌻 |𐌼 |𐌽 |𐌾 |𐌿 |𐍀 |𐍁 |𐍂 |𐍃 |𐍄 |𐍅 |𐍆 |𐍇 |𐍈 |𐍉 |𐍊 |- |Ime |Ahsa |Bairkan |Giba |Dags |Aihvus |Qairthra |Iuja |Hagi |Thiuth |Eis |Kusma |Lagus |Manna |Nauths |Jer |Urus |Pairthra | |Raida |Sauil |Teiws |Winya |Faihu |Iggws |Hwair |Othal | |- |Številka |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |10 |20 |30 |40 |50 |60 |70 |80 |90 |100 |200 |300 |400 |500 |600 |700 |800 |900 |} === Grška abeceda === {{Glavni članek|Grška abeceda}} {| class="wikitable" |+Grška abeceda |Velika črka |[[Alfa|Α]] |[[Beta|Β]] |[[Gama|Γ]] |[[Delta|Δ]] |[[Epsilon|Ε]] |[[Zeta (črka)|Ζ]] |[[Eta (črka)|Η]] |[[Theta|Θ]] |[[Jota (črka)|Ι]] |[[Kapa (črka)|Κ]] |[[Lambda|Λ]] |[[Mi (črka)|Μ]] |[[Ni (črka)|Ν]] |[[Ksi|Ξ]] |[[Omikron|Ο]] |[[Pi (črka)|Π]] |[[Ro|Ρ]] |[[Sigma|Σ]] |[[Tau|Τ]] |[[Ipsilon (črka)|Υ]] |[[Fi|Φ]] |[[Hi|Χ]] |[[Psi|Ψ]] |[[Omega|Ω]] |- |Mala črka |α |β |γ |δ |ε |ζ |η |θ |ι |κ |λ |μ |ν |ξ |ο |π |ρ |σ |τ |υ |φ |χ |ψ |ω |- |Ime |Alfa |Beta |Gama |Delta |Epsilon |Zeta |Eta |Theta |Jota |Kapa |Lambda |Mi |Ni |Ksi |Omikron |Pi |Ro |Sigma |Tau |Ipsilon |Fi |Hi |Psi |Omega |} === Hangul (korejska abeceda) === {{Glavni članek|Hangul}} Hangul je malo drugačna abeceda, saj črke niso urejene od leve proti desni ali desne proti levi, pač pa so črke združene. Skupaj obstaja 11.739 znakov. {| class="wikitable" ! !samoglasnik |- !soglasnik |združen znak |} {| class="wikitable" |+Pogostejši znaki pri hangulu ! !ㅏ A !ㅑ Ya !ㅓ Eo !ㅕ Yeo !ㅗ O !ㅛ Yo !ㅜ U !ㅠ Yu !ㅡ Eu !ㅣ I |- !ㄱ (kiyeok) G |가 |갸 |거 |겨 |고 |교 |구 |규 |그 |기 |- !ㄴ (nieun) N |나 |냐 |너 |녀 |노 |뇨 |누 |뉴 |느 |니 |- !ㄷ (tikeut) D |다 |댜 |더 |뎌 |도 |됴 |두 |듀 |드 |디 |- !ㄹ (rieul) R |라 |랴 |러 |려 |로 |료 |루 |류 |르 |리 |- !ㅁ (mieum) M |마 |먀 |머 |며 |모 |묘 |무 |뮤 |므 |미 |- !ㅂ (pieup) B |바 |뱌 |버 |벼 |보 |뵤 |부 |뷰 |브 |비 |- !ㅅ (sios) S |사 |샤 |서 |셔 |소 |쇼 |수 |슈 |스 |시 |- !ㅇ (leung) - |아 |야 |어 |여 |오 |요 |우 |유 |으 |이 |- !ㅈ (cieuc) J |자 |쟈 |저 |져 |조 |죠 |주 |쥬 |즈 |지 |- !ㅊ (chieuch) C |차 |챠 |처 |쳐 |초 |쵸 |추 |츄 |츠 |치 |- !ㅋ (khieukh) K |카 |캬 |커 |켜 |코 |쿄 |쿠 |큐 |크 |키 |- !ㅌ (thieuth) T |타 |탸 |터 |텨 |토 |툐 |투 |튜 |트 |티 |- !ㅍ (phieuph) P |파 |퍄 |퍼 |펴 |포 |표 |푸 |퓨 |프 |피 |- !ㅎ (hieuh) H |하 |햐 |허 |혀 |호 |효 |후 |휴 |흐 |히 |} === Kavkaška albanščina === Abeceda za zapis [[Kavkaška albanščina|kavkaške albanščine]]. {| class="wikitable" |+Abeceda kavkaške albanščine |Črka |𐔰 |𐔱 |𐔲 |𐔳 |𐔴 |𐔵 |𐔶 |𐔷 |𐔸 |𐔹 |𐔺 |𐔻 |𐔼 |𐔽 |𐔾 |𐔿 |𐕀 |𐕁 |𐕂 |𐕃 |𐕄 |𐕅 |𐕆 |𐕇 |𐕈 |𐕉 |𐕊 |𐕋 |𐕌 |𐕍 |𐕎 |𐕏 |𐕐 |𐕑 |𐕒 |𐕓 |𐕔 |𐕕 |𐕖 |𐕗 |𐕘 |𐕙 |𐕚 |𐕛 |𐕜 |𐕝 |𐕞 |𐕟 |𐕠 |𐕡 |𐕢 |𐕣 |- |Ime |Alt |Bet |Gim |Dat |Eb |Zarl |Eyn |Zhil |Tas |Cha |Yowd |Zha |Irb |Sha |Lan |Inya |Xeyn |Dyan |Car |Jhox |Kar |Lyit |Heyt |Qay |Aor |Choy |Chi |Cyay |Maq |Qar |Nowc |Dzyay |Shak |Jayn |On |Tyay |Fam |Dzay |Chat |Pen |Gheys |Rat |Seyk |Veyz |Tiwr |Shoy |Iwn |Cyaw |Cayn |Yayd |Piwr |Kiw |} {| class="wikitable" |+Ostali znaki |Znak |𐕯 |} === Kaddare === Abeceda za zapis [[Somalščina|somalščine]]. [[Slika:Kaddare Alphabet.jpg|brezokvirja|606x606_pik]] === Khatt-i-Badí’ === Abeceda, ki se je uporabljala za skrivne kode. === Khazarijske rove === Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi. [[Slika:Khazarian Rovas characters.png|brezokvirja|681x681_pik]] ===Latinica in izvedene abecede === {{Glavni članek|Latinica}} Latinica je najbolj razširjena vrsta abecede, eno izmed njenih različic tudi uporabljamo v slovenščini. Najpogosteje se po svetu uporablja Standardna (angleška) abeceda, ki ima 26 črk. V abecedi se piše od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Angleška abeceda |[[A]] |[[B]] |[[C]] |[[D]] |[[E]] |[[F]] |[[G]] |[[H]] |[[I]] |[[J]] |[[K]] |[[L]] |[[M]] |[[N]] |[[O]] |[[P]] |[[Q]] |[[R]] |[[S]] |[[T]] |[[U]] |[[V]] |[[W]] |[[X]] |[[Y]] |[[Z]] |- |a |b |c |d |e |f |g |h |i |j |k |l |m |n |o |p |q |r |s |t |u |v |w |x |y |z |} Sodobna slovenska abeceda spada pod [[Gajica|gajico]], pod katero spada tudi npr. hrvaška. {| class="wikitable" |+Slovenska abeceda |A |B |C |[[Č]] |D |E |F |G |H |I |J |K |L |M |N |O |P |R |S |[[Š]] |T |U |V |Z |[[Ž]] |- |a |b |c |č |d |e |f |g |h |i |j |k |l |m |n |o |p |r |s |š |t |u |v |z |ž |} Ena izmed daljših verzij latinice je ''[[Abaza, Rusija|Abaza]]'', ki ima 72 črk<ref>{{Navedi splet|title=Abaza Latin alphabet|url=http://www.geocities.ws/michaelpeterfustumum/abaza_latin_alphabet.htm|website=www.geocities.ws|accessdate=2020-05-04}}</ref>: {| class="wikitable" |+Abaška latinska abeceda |A |Ə |B |C |C' |Ć |Ć' |Č |ČW |Č'W |D |E |F |F' |G |Gy |Gw |Ǧ |ǦY |ǦW |H |HW |I |J |J´ |J̌ |J̌W |K |KY |KW |K' |K'Y |K'W |L |L' |Ł |Ł' |M |N |O |P |P' |Q |QY |QW |Q' |Q'Y |Q'W |R |S |Ś |Š |ŠW |T |T' |U |V |W |X |XY |XW |Y |Z |Ź |Ž |ŽW |ʕ |ʕW |ʔ |- |a |ə |b |c |c' |ć |ć' |č |čw |č'w |d |e |f |f' |g |gy |gw |ǧ |ǧy |ǧw |h |hw |i |j |j´ |ǰ |ǰw |k |ky |kw |k' |k'y |k'w |l |l' |ł |ł' |m |n |o |p |p' |q |qy |qw |q' |q'y |q'w |r |s |ś |š |šw |t |t' |u |v |w |x |xy |xw |y |z |ź |ž |žw |ʕ |ʕw |ʔ |} Ena izmed najkrajših pa je [[Havajščina|havajska]], saj vsebuje le 18 črk<ref>{{Navedi splet|title=Hawaiian language, alphabet and pronunciation|url=https://omniglot.com/writing/hawaiian.htm|website=omniglot.com|accessdate=2020-05-04}}</ref>: {| class="wikitable" |+Havajska abeceda |A |E |I |O |U |Ā |Ē |Ī |Ō |Ū |H |K |L |M |N |P |W |' |- |a |e |i |o |u |ā |ē |ī |ō |ū |h |k |l |m |n |p |w |' |} Celotna latinica vsebuje 1366 znakov, večina jih je le variacij osnovnih črk ali pobrani iz drugih abeced, so pa tudi nekateri edinstveni: * [[ß]] (ostri S) * [[Đ|ð]] (''eth'') * [[þ]] (''thorn'') * [[Polglasnik|Ə]] (polglasnik) * [[Ƣ]] (oi) * [[Ʀ]] (yr) * [[Ʊ]] (upsilon) * [[Ʒ]] (ezh) * [[Ƕ]] (hwair) * [[Ƿ]] (wynn) * [[Ȣ]] (Ou) * [[ɂ]] (glasilčni/glotalni zapornik) * [[ɤ]] (rams horn) * [[ɮ]] (lezh) * [[ᴥ]] (ain) {| class="wikitable" |+Latinske številke |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |0 |} === Lepontic (lugano) === Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. [[Slika:Venetic Raetic Camunic Lepontic alphabets.png|brezokvirja|827x827_pik]] === Luo === Abeceda, ki se piše od leve proti desni. === Lycian === Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Lycian abeceda |Črka |𐊀 |𐊁 |𐊂 |𐊃 |𐊄 |𐊅 |𐊆 |𐊇 |𐊈 |𐊉 |𐊊 |𐊋 |𐊌 |𐊍 |𐊎 |𐊏 |𐊐 |𐊑 |𐊒 |𐊓 |𐊔 |𐊕 |𐊖 |𐊗 |𐊘 |𐊙 |𐊚 |𐊛 |𐊜 |- |Ime |A |E |B |Bh |G |D |I |W |Z |Th |J |K |Q |L |M |N |Mm |Nn |U |P |Kk |R |S |T |Tt |An |En |H |X |} === Lydian === Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Lydian abeceda |Črka |𐤠 |𐤡 |𐤢 |𐤣 |𐤤 |𐤥 |𐤦 |𐤧 |𐤨 |𐤩 |𐤪 |𐤫 |𐤬 |𐤭 |𐤮 |𐤯 |𐤰 |𐤱 |𐤲 |𐤳 |𐤴 |𐤵 |𐤶 |𐤷 |𐤸 |𐤹 |- |Ime |A |B |G |D |E |V |I |Y |K |L |M |N |O |R |Ss |T |U |F |Q |S |Tt |An |En |Ly |Nn |C |} === Mandaic === Abeceda, ki jo piše okrog 100 ljudi v Iranu. Piše se od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Mandaic abeceda |Črka |ࡀ |ࡁ |ࡂ |ࡃ |ࡄ |ࡅ |ࡆ |ࡇ |ࡈ |ࡉ |ࡊ |ࡋ |ࡌ |ࡍ |ࡎ |ࡏ |ࡐ |ࡑ |ࡒ |ࡓ |ࡔ |ࡕ |ࡖ |ࡗ |ࡘ |- |Ime |Halqa |Ab |Ag |Ad |Ah |Ushenna |Az |It |Att |Aksa |Ak |Al |Am |An |As |In |Ap |Asz |Aq |Ar |Ash |At |Dushenna |Kad |Ain |} {| class="wikitable" |+Ostali znaki |◌࡙ |◌࡚ |◌࡛ |࡞ |} === Mandombe === Nenavadna abeceda, ki se piše od desne proti levi. Na spodnji sliki je ena izmed črk abecede. [[Slika:Mandombe mbu connect.png|brezokvirja|94x94px]] === Messapic === Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. Na spodnji sliki je prikazan razvoj črke alfa. [[Slika:Messapic-a.svg|brezokvirja|250x250px]] === Mongolske abecede === {{Glavni članek|Mongolska abeceda}} Svojevrstna skupina abeced, ki se piše v stolpcih in so črke drugačne glede na zapis (sama, začetna, med črkami, končna). Zaradi lažjega zapisa je v računalniški pisavi pisava od leve proti desni. {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |+Mongolske abecede !Ime !A !Ah !Ang !Ba !Bha !Ca !Cha !Chi !Cya !Da !Dda !Ddha !Dha !Dza !E !Ee !Fa !Ga !Gaa !Gha !Ha !Haa !I !Iy !Ja !Jha !Jia !Ka !Kha !La !Lha !Ma !Na !Nga !Nia !Nna !O !Oe !Pa !Pha !Qa !Ra !Raa !Sa !Sha !Ssa !Ta !Tsa !Tta !Ttha !U !Ue !Wa !Ya !Za !Zha !Zhi !Zra |- |Standardna |ᠠ | |ᠩ |ᠪ | | |ᠴ |ᡂ | |ᠳ | | | | |ᠡ |ᠧ |ᠹ |ᠭ | | | |ᠾ |ᠢ | |ᠵ | | |ᠺ |ᠻ |ᠯ |ᡀ |ᠮ |ᠨ | | | |ᠣ |ᠥ |ᠫ | |ᠬ |ᠷ | |ᠰ |ᠱ | |ᠲ |ᠼ | | |ᠤ |ᠦ |ᠸ |ᠶ |ᠽ | |ᡁ |ᠿ |- |Todo | | |ᡊ |ᡋ | | |ᡒ | | |ᡑ | | | |ᡜ |ᡄ | | |ᡎ |ᡘ | | |ᡙ |ᡅ | |ᡓ | |ᡚ |ᡗ | | | |ᡏ | | |ᡛ | |ᡆ |ᡈ |ᡌ | |ᡍ | | | | | |ᡐ |ᡔ | | |ᡇ |ᡉ |ᡖ |ᡕ | | | | |- |Sibe | | |ᡢ | | | |ᡱ | | |ᡩ | | | | |ᡝ | |ᡫ |ᡤ |ᡬ | |ᡥ |ᡭ |ᡞ |ᡟ |ᡪ | | |ᡣ | | | | | | | | | | |ᡦ | | | |ᡰ | |ᡧ | |ᡨ |ᡮ | | |ᡡ |ᡠ | | |ᡯ |ᡲ | | |- |Manchu | | | | | | | | | | | | | | | | |ᡶ | | | | | |ᡳ | | | | |ᡴ | | | | | | | | | | | | | |ᡵ | | | | | | | | | | | | | |ᡷ | | |- |Ali gali |ᢇ |ᢗ | | | |ᢋ | | | |ᢑ |ᢎ | | | | | | | | | | | |ᢈ | | | | |ᢉ | | | | | |ᢊ | |ᢏ | | |ᢒ |ᢓ | | | | | |ᢔ |ᢐ | |ᢌ |ᢍ | | | | |ᢖ |ᢕ | | |- |Todo ali gali | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |ᢘ | | | | | | | | |ᢙ | | |- |Manchu ali gali | | | | |ᢨ |ᢜ | | |ᢣ | | |ᢟ |ᢡ | | | | | | |ᢚ | | | | | |ᢝ | | | | |ᢪ | | |ᢛ | | | | | | | | | | | |ᢢ |ᢠ | |ᢞ | | | | | |ᢥ |ᢤ | | |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |᠐ |᠑ |᠒ |᠓ |᠔ |᠕ |᠖ |᠗ |᠘ |᠙ |- |Vrednost |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki |Znak |᠀ |᠁ |᠂ |᠃ |᠈ |᠉ |᠄ |᠅ |᠆ |᠇ |᠊ |ᡃ |ᡸ |◌᠋ |◌᠌ |◌᠍ |ᢀ |ᢁ |ᢂ |ᢃ |ᢄ |◌ᢅ |◌ᢆ |ᢦ |ᢧ |◌ᢩ |- |Prečrkovanje | | |, |. |, |. |: | | - | | |ː | | | | | | | | | | | | | | |} === Morsejeva abeceda === {{Glavni članek|Morsejeva abeceda}}<br /> [[Slika:International Morse Code.svg|brezokvirja|461x461_pik]] === Mro === Abeceda, ki se piše od leve proti desni ter jo govori ljudstvo v Bangladešu. {| class="wikitable" |+Mro abeceda |Črka |𖩀 |𖩁 |𖩂 |𖩃 |𖩄 |𖩅 |𖩆 |𖩇 |𖩈 |𖩉 |𖩊 |𖩋 |𖩌 |𖩍 |𖩎 |𖩏 |𖩐 |𖩑 |𖩒 |𖩓 |𖩔 |𖩕 |𖩖 |𖩗 |𖩘 |𖩙 |𖩚 |𖩛 |𖩜 |𖩝 |𖩞 |- |Ime |Ta |Ngi |Yo |Mim |Ba |Da |A |Phi |Khai |Hao |Dai |Chu |Keaae |Ol |Maem |Nin |Pa |Oo |O |Ro |Shi |Thea |Ea |Wa |E |Ko |Lan |La |Hai |Ri |Tek |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |𖩠 |𖩡 |𖩢 |𖩣 |𖩤 |𖩥 |𖩦 |𖩧 |𖩨 |𖩩 |- |Vrednost |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |} === Naguaké Taíno === Slikovna abeceda, ki jo pišejo govorci jezika Taíno-Borikenaíki (Taínonaíki). === N'ko === {{Glavni članek|N'Ko pisava}} Afriška abeceda, ki se piše od desne proti levi. {| class="wikitable" |+N'ko abeceda |Črka |ߊ |ߋ |ߌ |ߍ |ߎ |ߏ |ߐ |ߑ |ߒ |ߓ |ߔ |ߕ |ߖ |ߗ |ߘ |ߙ |ߚ |ߛ |ߜ |ߝ |ߞ |ߟ |ߠ |ߡ |ߢ |ߣ |ߤ |ߥ |ߦ |ߧ |ߨ |ߩ |ߪ |- |Ime |A |Ee |I |E |U |Oo |O |Dagbasinna |N |Ba |Pa |Ta |Ja |Cha |Da |Ra |Rra |Sa |Gba |Fa |Ka |La |Na woloso |Ma |Nya |Na |Ha |Wa |Ya |Nya woloso |Jona ja |Jona cha |Jona ra |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |߀ |߁ |߂ |߃ |߄ |߅ |߆ |߇ |߈ |߉ |- |Vrednost |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |} === Nubijska abeceda === Stara abeceda, podobni koptski abecedi. === Ogamska pisava === {{Glavni članek|Ogamska pisava}} Stara pisava za zapis [[Irska gelščina|irščine]]. {| class="wikitable" |+Ogham abeceda |Črka |ᚁ |ᚂ |ᚃ |ᚄ |ᚅ |ᚆ |ᚇ |ᚈ |ᚉ |ᚊ |ᚋ |ᚌ |ᚍ |ᚎ |ᚏ |ᚐ |ᚑ |ᚒ |ᚓ |ᚔ |ᚕ |ᚖ |ᚗ |ᚘ |ᚙ |ᚚ |- |Ime |Beith |Luis |Fearn |Sail |Nion |Uath |Dair |Tinne |Coll |Ceirt |Muin |Gort |Ngeadal |Straif |Ruis |Ailm |Onn |Ur |Edhadh |Iodhadh |Eabhadh |Or |Uilleann |Ifin |Eamhancholl |Peith |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki |Znak |  |᚛ |᚜ |} === Oscanska abeceda === Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi. [[Slika:Oscan alphabet.svg|brezokvirja|624x624px]] === Osmanya === Abeceda za zapis somalijščine. {| class="wikitable" |+Osmanya abeceda |Črka |𐒀 |𐒁 |𐒂 |𐒃 |𐒄 |𐒅 |𐒆 |𐒇 |𐒈 |𐒉 |𐒊 |𐒋 |𐒌 |𐒍 |𐒎 |𐒏 |𐒐 |𐒑 |𐒒 |𐒓 |𐒔 |𐒕 |𐒖 |𐒗 |𐒘 |𐒙 |𐒚 |𐒛 |𐒜 |𐒝 |- |Ime |Alef |Ba |Ta |Ja |Xa |Kha |Deel |Ra |Sa |Shiin |Dha |Cayn |Ga |Fa |Qaaf |Kaaf |Laan |Miin |Nuun |Waw |Ha |Ya |A |E |I |O |U |Aa |Ee |Oo |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |𐒠 |𐒡 |𐒢 |𐒣 |𐒤 |𐒥 |𐒦 |𐒧 |𐒨 |𐒩 |- |Vrednost |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |} === Pau cin hau === Abeceda, ki se piše od leve proti desni. {| class="wikitable" |+Pau cim hau |Črka |𑫀 |𑫁 |𑫂 |𑫃 |𑫄 |𑫅 |𑫆 |𑫇 |𑫈 |𑫉 |𑫊 |𑫋 |𑫌 |𑫍 |𑫎 |𑫏 |𑫐 |𑫑 |𑫒 |𑫓 |𑫔 |𑫕 |𑫖 |𑫗 |𑫘 |𑫙 |𑫚 |𑫛 |𑫜 |𑫝 |𑫞 |𑫟 |𑫠 |𑫡 |𑫢 |𑫣 |𑫤 |𑫥 |𑫦 |𑫧 |𑫨 |𑫩 |𑫪 |𑫫 |𑫬 |𑫭 |𑫮 |𑫯 |𑫰 |𑫱 |𑫲 |𑫳 |𑫴 |𑫵 |𑫶 |𑫷 |𑫸 |- |Ime |Pa |Ka |La |Ma |Da |Za |Va |Nga |Ha |Ga |Kha |Sa |Ba |Ca |Ta |Tha |Na |Pha |Ra |Fa |Cha |A |E |I |O |U |Ua |Ia |P |K |T |M |N |L |W |Ng |Y | colspan="20" |Različice izgovorjave |} <br /> === Picene === Abeceda, ki se deli na severno in južno različico. Piše se od desne proti levi. === Phrygian === Stara abeceda, ki se lahko piše z leve proti desni ali z desne proti levi. [[Slika:Phrygiae.jpg|levo|sličica|530x530_pik|Phyrgian abeceda (na sredini)]] <br />{{Clear}} === Pollard === Abeceda, ki razlikuje med začetnimi (zgoraj) in končnimi (spodnjimi) črkami. [[Slika:Pollard script.JPG|brezokvirja|636x636_pik]] === Rune === Stara skupina abeced. {| class="wikitable" |+Rune |Črka |ᚠ |ᚡ |ᚢ |ᚣ |ᚤ |ᚥ |ᚦ |ᚧ |ᚨ |ᚩ |ᚪ |ᚫ |ᚬ |ᚭ |ᚮ |ᚯ |ᚰ |ᚱ |ᚲ |ᚳ |ᚴ |ᚵ |ᚶ |ᚷ |ᚸ |ᚹ |ᚺ |ᚻ |ᚼ |ᚽ |ᚾ |ᚿ |ᛀ |ᛁ |ᛂ |ᛃ |ᛄ |ᛅ |ᛆ |ᛇ |ᛈ |ᛉ |ᛊ |ᛋ |ᛌ |ᛍ |ᛎ |ᛏ |ᛐ |ᛑ |ᛒ |ᛓ |ᛔ |ᛕ |ᛖ |ᛗ |ᛘ |ᛙ |ᛚ |ᛛ |ᛜ |ᛝ |ᛞ |ᛟ |ᛠ |ᛡ |ᛢ |ᛣ |ᛤ |ᛥ |ᛦ |ᛧ |ᛨ |ᛩ |ᛪ |ᛱ |ᛲ |ᛳ |ᛴ |ᛵ |ᛶ |ᛷ |ᛸ |- |Ime |F |V |U |Yr |Y |W |Þ |Ð |A |O |A |Aesc | colspan="3" |O |Oe |On |R |Kauna |Cen |K |G |Eng |G |Gar |W | colspan="4" |H | colspan="3" |N |I |E |J |Ger |Ae |A |Eoh |P |Eolhx | colspan="3" |S |C |Z | colspan="2" |T |D | colspan="2" |B | colspan="2" |P |E | colspan="3" |M | colspan="2" |L |Ingwaz |Ing |D |O |Ear |Ior |Cweorth |Calc |Cealc |Stan | colspan="3" |Yr |Q |X |K |Sh |Oo |Os |Is |Eh |Ac |Aesc |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki & številke |Znak/št. |᛫ |᛬ |᛭ |ᛮ |ᛯ |ᛰ |- |Vrednost | | | |17 |18 |19 |} === Santali === Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis jezika ''santali.'' === Stara italijanska abeceda === Abeceda, ki se je uporabljala za zapis stare italijanščine. {| class="wikitable" |+Stara italijanska abeceda |Črka |𐌀 |𐌁 |𐌂 |𐌃 |𐌄 |𐌅 |𐌆 |𐌇 |𐌈 |𐌉 |𐌊 |𐌋 |𐌌 |𐌍 |𐌎 |𐌏 |𐌐 |𐌑 |𐌒 |𐌓 |𐌔 |𐌕 |𐌖 |𐌗 |𐌘 |𐌙 |𐌚 |𐌛 |𐌜 |𐌝 |𐌞 |𐌟 |𐌭 |𐌮 |𐌯 |- |Ime |A |Be |Ke |De |E |Ve |Ze |He |The |I |Ka |El |Em |En |Esh |O |Pe |She |Ku |Er |Es |Te |U |Eks |Phe |Khe |Ef |Ers |Che |Ii |Uu |Ess |Ye | colspan="2" |Tse |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |𐌠 |𐌡 |𐌢 |𐌣 |- |Vrednost |1 |5 |10 |50 |} === Stara madžarska abeceda === Abeceda za zapis stare madžarščine. Piše se od desne proti levi. {| class="wikitable" |+Stara madžarska abeceda |Velika črka |𐲀 |𐲁 |𐲂 |𐲃 |𐲄 |𐲅 |𐲆 |𐲇 |𐲈 |𐲉 |𐲊 |𐲋 |𐲌 |𐲍 |𐲎 |𐲏 |𐲐 |𐲑 |𐲒 |𐲓 |𐲔 |𐲕 |𐲖 |𐲗 |𐲘 |𐲙 |𐲚 |𐲛 |𐲜 |𐲝 |𐲞 |𐲟 |𐲠 |𐲡 |𐲢 |𐲣 |𐲤 |𐲥 |𐲦 |𐲧 |𐲨 |𐲩 |𐲪 |𐲫 |𐲬 |𐲭 |𐲮 |𐲯 |𐲰 |𐲱 |𐲲 |- |Mala črka |𐳀 |𐳁 |𐳂 |𐳃 |𐳄 |𐳅 |𐳆 |𐳇 |𐳈 |𐳉 |𐳊 |𐳋 |𐳌 |𐳍 |𐳎 |𐳏 |𐳐 |𐳑 |𐳒 |𐳓 |𐳔 |𐳕 |𐳖 |𐳗 |𐳘 |𐳙 |𐳚 |𐳛 |𐳜 |𐳝 |𐳞 |𐳟 |𐳠 |𐳡 |𐳢 |𐳣 |𐳤 |𐳥 |𐳦 |𐳧 |𐳨 |𐳩 |𐳪 |𐳫 |𐳬 |𐳭 |𐳮 |𐳯 |𐳰 |𐳱 |𐳲 |- |Ime |A |Aa |Eb |Amb |Ec |Enc |Ecs |Ed |And | colspan="2" |E |Ee |Ef |Eg |Egy |Eh |I |Ii |Ej |Ek |Ak |Unk |El |Ely |Em |En |Eny |O |Oo | colspan="2" |Oe |Oee |Ep |Emp | colspan="2" |Er |Es |Esz |Et |Ent |Ety |Ech |U |Uu | colspan="2" |Ue |Ev |Ez |Ezs |Sign |Us |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |𐳺 |𐳻 |𐳼 |𐳽 |𐳾 |𐳿 |- |Vrednost |1 |5 |10 |50 |100 |1000 |} === Stara permijska abeceda === Stara abeceda za zapis komijščine. {| class="wikitable" |+Stara permijska abeceda |Črka |𐍐 |𐍑 |𐍒 |𐍓 |𐍔 |𐍕 |𐍖 |𐍗 |𐍘 |𐍙 |𐍚 |𐍛 |𐍜 |𐍝 |𐍞 |𐍟 |𐍠 |𐍡 |𐍢 |𐍣 |𐍤 |𐍥 |𐍦 |𐍧 |𐍨 |𐍩 |𐍪 |𐍫 |𐍬 |𐍭 |𐍮 |𐍯 |𐍰 |𐍱 |𐍲 |𐍳 |𐍴 |𐍵 |- |Ime |An |Bur |Gai |Doi |E |Zhoi |Dzhoi |Zata |Dzita |I |Koke |Lei |Menoe |Nenoe |Vooi |Peei |Rei |Sii |Tai |U |Chery |Shooi |Shchooi |Yry |Yeru |O |Oo |Ef |Ha |Tsiu |Ver |Yer |Yeri |Yat |Ie |Yu |Ya |Ia |} {| class="wikitable" |+Drugi znaki |Znak |◌𐍶 |◌𐍷 |◌𐍸 |◌𐍹 |◌𐍺 |- |Ime |An |Doi |Zata |Nenoe |Sii |} === Stara turška abeceda === Abeceda, ki so jo turki uporabljali pred latinico. Obstajata dve različici, obe se pišeta od desne proti levi. {| class="wikitable" |+Orkhon |Črka |𐰀 |𐰃 |𐰆 |𐰇 |𐰉 |𐰋 |𐰍 |𐰏 |𐰑 |𐰓 |𐰔 |𐰖 |𐰘 |𐰚 |𐰜 |𐰞 |𐰠 |𐰡 |𐰢 |𐰣 |𐰤 |𐰦 |𐰨 |𐰩 |𐰭 |𐰯 |𐰰 |𐰱 |𐰲 |𐰴 |𐰶 |𐰸 |𐰺 |𐰼 |𐰽 |𐰾 |𐰿 |𐱁 |𐱃 |𐱅 |𐱇 |𐱈 |- |Ime |A |I |O |Oe |Ab |Aeb |Ag |Aeg |Ad |Aed |Ez |Ay |Aey |Aek |Oek |Al |Ael |Elt |Em |An |Aen |Ent |Enc |Eny |Eng |Ep |Op |Ic |Ec |Aq |Iq |Oq |Ar |Aer |As |Aes |Ash |Esh |At |Aet |Ot |Bash |} {| class="wikitable" |+Yenisei |Črka |𐰁 |𐰂 |𐰄 |𐰅 |𐰈 |𐰊 |𐰌 |𐰎 |𐰐 |𐰒 |𐰕 |𐰗 |𐰙 |𐰛 |𐰝 |𐰟 |𐰥 |𐰧 |𐰩 |𐰫 |𐰬 |𐰮 |𐰳 |𐰵 |𐰷 |𐰹 |𐰻 |𐱀 |𐱂 |𐱄 |𐱆 |- |Ime |A |Ae |I |E |Oe |Ab |Aeb |Ag |Aeg |Ad |Ez |Ay |Aey |Aek |Oek |Al |Aen |Ent |Enc |Eny |Ang |Aeng |Ec |Aq |Iq |Oq |Ar |Ash |Esh |At |Aet |} === Starocerkvenoslovanska abeceda === Izumrla abeceda, predhodnica cirilice. === Sutton === Abeceda za zapis gibanja rok, vseh zankov je 672. {| class="wikitable mw-collapsible mw-collapsed nounderlines" border="1" cellspacing="0" cellpadding="5" style="border-collapse:collapse;background:#FFFFFF;font-size:large;text-align:center;-webkit-font-feature-settings:'liga';-moz-font-feature-settings:'liga';font-feature-settings:'liga';" |+Sutton abeceda po [[Unicode]] kodah | style="width:45pt" |&nbsp; | style="width:20pt" |0 | style="width:20pt" |1 | style="width:20pt" |2 | style="width:20pt" |3 | style="width:20pt" |4 | style="width:20pt" |5 | style="width:20pt" |6 | style="width:20pt" |7 | style="width:20pt" |8 | style="width:20pt" |9 | style="width:20pt" |A | style="width:20pt" |B | style="width:20pt" |C | style="width:20pt" |D | style="width:20pt" |E | style="width:20pt" |F |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D80x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D800: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX" |&#x1D800; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D801: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX" |&#x1D801; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D802: SIGNWRITING HAND-CUP INDEX" |&#x1D802; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D803: SIGNWRITING HAND-OVAL INDEX" |&#x1D803; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D804: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX" |&#x1D804; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D805: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX" |&#x1D805; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D806: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX BENT" |&#x1D806; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D807: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX BENT" |&#x1D807; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D808: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB UNDER INDEX BENT" |&#x1D808; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D809: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX RAISED KNUCKLE" |&#x1D809; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80A: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX CUPPED" |&#x1D80A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80B: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX HINGED" |&#x1D80B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80C: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX HINGED LOW" |&#x1D80C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80D: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX HINGE" |&#x1D80D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80E: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE" |&#x1D80E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D80F: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE" |&#x1D80F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D81x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D810: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE BENT" |&#x1D810; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D811: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE RAISED KNUCKLES" |&#x1D811; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D812: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE HINGED" |&#x1D812; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D813: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX UP MIDDLE HINGED" |&#x1D813; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D814: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX HINGED MIDDLE UP" |&#x1D814; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D815: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED" |&#x1D815; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D816: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED INDEX BENT" |&#x1D816; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D817: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED MIDDLE BENT" |&#x1D817; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D818: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED CUPPED" |&#x1D818; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D819: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED HINGED" |&#x1D819; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81A: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CROSSED" |&#x1D81A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81B: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE CROSSED" |&#x1D81B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81C: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE BENT OVER INDEX" |&#x1D81C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81D: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX BENT OVER MIDDLE" |&#x1D81D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81E: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB" |&#x1D81E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D81F: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE THUMB" |&#x1D81F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D82x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D820: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE STRAIGHT THUMB BENT" |&#x1D820; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D821: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE BENT THUMB STRAIGHT" |&#x1D821; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D822: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB BENT" |&#x1D822; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D823: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE HINGED SPREAD THUMB SIDE" |&#x1D823; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D824: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX UP MIDDLE HINGED THUMB SIDE" |&#x1D824; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D825: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX UP MIDDLE HINGED THUMB CONJOINED" |&#x1D825; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D826: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX HINGED MIDDLE UP THUMB SIDE" |&#x1D826; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D827: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE UP SPREAD THUMB FORWARD" |&#x1D827; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D828: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB CUPPED" |&#x1D828; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D829: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB CIRCLED" |&#x1D829; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82A: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB HOOKED" |&#x1D82A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82B: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB HINGED" |&#x1D82B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82C: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB BETWEEN INDEX MIDDLE STRAIGHT" |&#x1D82C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82D: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED THUMB SIDE" |&#x1D82D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82E: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED THUMB SIDE CONJOINED" |&#x1D82E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D82F: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED THUMB SIDE BENT" |&#x1D82F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D83x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D830: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB HOOKED INDEX UP" |&#x1D830; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D831: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB HOOKED MIDDLE UP" |&#x1D831; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D832: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED HINGED THUMB SIDE" |&#x1D832; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D833: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CROSSED THUMB SIDE" |&#x1D833; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D834: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED THUMB FORWARD" |&#x1D834; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D835: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CONJOINED CUPPED THUMB FORWARD" |&#x1D835; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D836: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB CUPPED INDEX UP" |&#x1D836; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D837: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CUPPED MIDDLE UP" |&#x1D837; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D838: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB CIRCLED INDEX UP" |&#x1D838; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D839: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB CIRCLED INDEX HINGED" |&#x1D839; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83A: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB ANGLED OUT MIDDLE UP" |&#x1D83A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83B: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB ANGLED IN MIDDLE UP" |&#x1D83B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83C: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CIRCLED MIDDLE UP" |&#x1D83C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83D: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB CONJOINED HINGED" |&#x1D83D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83E: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB ANGLED OUT" |&#x1D83E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D83F: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE THUMB ANGLED" |&#x1D83F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D84x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D840: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB ANGLED OUT INDEX UP" |&#x1D840; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D841: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB ANGLED OUT INDEX CROSSED" |&#x1D841; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D842: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB ANGLED INDEX UP" |&#x1D842; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D843: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB HOOKED MIDDLE HINGED" |&#x1D843; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D844: SIGNWRITING HAND-FLAT FOUR FINGERS" |&#x1D844; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D845: SIGNWRITING HAND-FLAT FOUR FINGERS BENT" |&#x1D845; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D846: SIGNWRITING HAND-FLAT FOUR FINGERS HINGED" |&#x1D846; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D847: SIGNWRITING HAND-FLAT FOUR FINGERS CONJOINED" |&#x1D847; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D848: SIGNWRITING HAND-FLAT FOUR FINGERS CONJOINED SPLIT" |&#x1D848; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D849: SIGNWRITING HAND-CLAW FOUR FINGERS CONJOINED" |&#x1D849; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84A: SIGNWRITING HAND-FIST FOUR FINGERS CONJOINED BENT" |&#x1D84A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84B: SIGNWRITING HAND-HINGE FOUR FINGERS CONJOINED" |&#x1D84B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84C: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD" |&#x1D84C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84D: SIGNWRITING HAND-FLAT HEEL FIVE FINGERS SPREAD" |&#x1D84D;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84E: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD FOUR BENT" |&#x1D84E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D84F: SIGNWRITING HAND-FLAT HEEL FIVE FINGERS SPREAD FOUR BENT" |&#x1D84F;&#x1DA9B; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D85x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D850: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD BENT" |&#x1D850; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D851: SIGNWRITING HAND-FLAT HEEL FIVE FINGERS SPREAD BENT" |&#x1D851;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D852: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD THUMB FORWARD" |&#x1D852; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D853: SIGNWRITING HAND-CUP FIVE FINGERS SPREAD" |&#x1D853; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D854: SIGNWRITING HAND-CUP FIVE FINGERS SPREAD OPEN" |&#x1D854; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D855: SIGNWRITING HAND-HINGE FIVE FINGERS SPREAD OPEN" |&#x1D855; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D856: SIGNWRITING HAND-OVAL FIVE FINGERS SPREAD" |&#x1D856; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D857: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD HINGED" |&#x1D857; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D858: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD HINGED THUMB SIDE" |&#x1D858; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D859: SIGNWRITING HAND-FLAT FIVE FINGERS SPREAD HINGED NO THUMB" |&#x1D859; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85A: SIGNWRITING HAND-FLAT" |&#x1D85A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85B: SIGNWRITING HAND-FLAT BETWEEN PALM FACINGS" |&#x1D85B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85C: SIGNWRITING HAND-FLAT HEEL" |&#x1D85C;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85D: SIGNWRITING HAND-FLAT THUMB SIDE" |&#x1D85D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85E: SIGNWRITING HAND-FLAT HEEL THUMB SIDE" |&#x1D85E;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D85F: SIGNWRITING HAND-FLAT THUMB BENT" |&#x1D85F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D86x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D860: SIGNWRITING HAND-FLAT THUMB FORWARD" |&#x1D860; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D861: SIGNWRITING HAND-FLAT SPLIT INDEX THUMB SIDE" |&#x1D861; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D862: SIGNWRITING HAND-FLAT SPLIT CENTRE" |&#x1D862; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D863: SIGNWRITING HAND-FLAT SPLIT CENTRE THUMB SIDE" |&#x1D863; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D864: SIGNWRITING HAND-FLAT SPLIT CENTRE THUMB SIDE BENT" |&#x1D864; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D865: SIGNWRITING HAND-FLAT SPLIT LITTLE" |&#x1D865; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D866: SIGNWRITING HAND-CLAW" |&#x1D866; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D867: SIGNWRITING HAND-CLAW THUMB SIDE" |&#x1D867; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D868: SIGNWRITING HAND-CLAW NO THUMB" |&#x1D868; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D869: SIGNWRITING HAND-CLAW THUMB FORWARD" |&#x1D869; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86A: SIGNWRITING HAND-HOOK CURLICUE" |&#x1D86A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86B: SIGNWRITING HAND-HOOK" |&#x1D86B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86C: SIGNWRITING HAND-CUP OPEN" |&#x1D86C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86D: SIGNWRITING HAND-CUP" |&#x1D86D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86E: SIGNWRITING HAND-CUP OPEN THUMB SIDE" |&#x1D86E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D86F: SIGNWRITING HAND-CUP THUMB SIDE" |&#x1D86F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D87x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D870: SIGNWRITING HAND-CUP OPEN NO THUMB" |&#x1D870; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D871: SIGNWRITING HAND-CUP NO THUMB" |&#x1D871; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D872: SIGNWRITING HAND-CUP OPEN THUMB FORWARD" |&#x1D872; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D873: SIGNWRITING HAND-CUP THUMB FORWARD" |&#x1D873; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D874: SIGNWRITING HAND-CURLICUE OPEN" |&#x1D874; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D875: SIGNWRITING HAND-CURLICUE" |&#x1D875; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D876: SIGNWRITING HAND-CIRCLE" |&#x1D876; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D877: SIGNWRITING HAND-OVAL" |&#x1D877; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D878: SIGNWRITING HAND-OVAL THUMB SIDE" |&#x1D878; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D879: SIGNWRITING HAND-OVAL NO THUMB" |&#x1D879; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87A: SIGNWRITING HAND-OVAL THUMB FORWARD" |&#x1D87A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87B: SIGNWRITING HAND-HINGE OPEN" |&#x1D87B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87C: SIGNWRITING HAND-HINGE OPEN THUMB FORWARD" |&#x1D87C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87D: SIGNWRITING HAND-HINGE" |&#x1D87D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87E: SIGNWRITING HAND-HINGE SMALL" |&#x1D87E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D87F: SIGNWRITING HAND-HINGE OPEN THUMB SIDE" |&#x1D87F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D88x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D880: SIGNWRITING HAND-HINGE THUMB SIDE" |&#x1D880; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D881: SIGNWRITING HAND-HINGE OPEN NO THUMB" |&#x1D881; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D882: SIGNWRITING HAND-HINGE NO THUMB" |&#x1D882; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D883: SIGNWRITING HAND-HINGE THUMB SIDE TOUCHING INDEX" |&#x1D883; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D884: SIGNWRITING HAND-HINGE THUMB BETWEEN MIDDLE RING" |&#x1D884; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D885: SIGNWRITING HAND-ANGLE" |&#x1D885; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D886: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE RING" |&#x1D886; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D887: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE RING" |&#x1D887; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D888: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX MIDDLE RING" |&#x1D888; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D889: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX MIDDLE RING" |&#x1D889; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88A: SIGNWRITING HAND-HINGE LITTLE" |&#x1D88A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88B: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE RING BENT" |&#x1D88B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88C: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE RING CONJOINED" |&#x1D88C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88D: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX MIDDLE RING CONJOINED" |&#x1D88D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88E: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE DOWN" |&#x1D88E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D88F: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE DOWN RIPPLE STRAIGHT" |&#x1D88F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D89x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D890: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE DOWN RIPPLE CURVED" |&#x1D890; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D891: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE DOWN OTHERS CIRCLED" |&#x1D891; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D892: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE UP" |&#x1D892; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D893: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB UNDER LITTLE UP" |&#x1D893; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D894: SIGNWRITING HAND-CIRCLE LITTLE UP" |&#x1D894; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D895: SIGNWRITING HAND-OVAL LITTLE UP" |&#x1D895; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D896: SIGNWRITING HAND-ANGLE LITTLE UP" |&#x1D896; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D897: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE RAISED KNUCKLE" |&#x1D897; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D898: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE BENT" |&#x1D898; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D899: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE TOUCHES THUMB" |&#x1D899; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89A: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE THUMB" |&#x1D89A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89B: SIGNWRITING HAND-HINGE LITTLE THUMB" |&#x1D89B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89C: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE INDEX THUMB" |&#x1D89C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89D: SIGNWRITING HAND-HINGE LITTLE INDEX THUMB" |&#x1D89D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89E: SIGNWRITING HAND-ANGLE LITTLE INDEX THUMB INDEX THUMB OUT" |&#x1D89E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D89F: SIGNWRITING HAND-ANGLE LITTLE INDEX THUMB INDEX THUMB" |&#x1D89F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Ax | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A0: SIGNWRITING HAND-FIST LITTLE INDEX" |&#x1D8A0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A1: SIGNWRITING HAND-CIRCLE LITTLE INDEX" |&#x1D8A1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A2: SIGNWRITING HAND-HINGE LITTLE INDEX" |&#x1D8A2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A3: SIGNWRITING HAND-ANGLE LITTLE INDEX" |&#x1D8A3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A4: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE LITTLE" |&#x1D8A4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A5: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE LITTLE" |&#x1D8A5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A6: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX MIDDLE LITTLE" |&#x1D8A6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A7: SIGNWRITING HAND-HINGE RING" |&#x1D8A7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A8: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX MIDDLE LITTLE" |&#x1D8A8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8A9: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX MIDDLE CROSS LITTLE" |&#x1D8A9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AA: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX MIDDLE CROSS LITTLE" |&#x1D8AA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AB: SIGNWRITING HAND-FIST RING DOWN" |&#x1D8AB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AC: SIGNWRITING HAND-HINGE RING DOWN INDEX THUMB HOOK MIDDLE" |&#x1D8AC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AD: SIGNWRITING HAND-ANGLE RING DOWN MIDDLE THUMB INDEX CROSS" |&#x1D8AD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AE: SIGNWRITING HAND-FIST RING UP" |&#x1D8AE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8AF: SIGNWRITING HAND-FIST RING RAISED KNUCKLE" |&#x1D8AF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Bx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B0: SIGNWRITING HAND-FIST RING LITTLE" |&#x1D8B0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B1: SIGNWRITING HAND-CIRCLE RING LITTLE" |&#x1D8B1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B2: SIGNWRITING HAND-OVAL RING LITTLE" |&#x1D8B2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B3: SIGNWRITING HAND-ANGLE RING LITTLE" |&#x1D8B3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B4: SIGNWRITING HAND-FIST RING MIDDLE" |&#x1D8B4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B5: SIGNWRITING HAND-FIST RING MIDDLE CONJOINED" |&#x1D8B5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B6: SIGNWRITING HAND-FIST RING MIDDLE RAISED KNUCKLES" |&#x1D8B6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B7: SIGNWRITING HAND-FIST RING INDEX" |&#x1D8B7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B8: SIGNWRITING HAND-FIST RING THUMB" |&#x1D8B8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8B9: SIGNWRITING HAND-HOOK RING THUMB" |&#x1D8B9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BA: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX RING LITTLE" |&#x1D8BA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BB: SIGNWRITING HAND-CIRCLE INDEX RING LITTLE" |&#x1D8BB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BC: SIGNWRITING HAND-CURLICUE INDEX RING LITTLE ON" |&#x1D8BC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BD: SIGNWRITING HAND-HOOK INDEX RING LITTLE OUT" |&#x1D8BD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BE: SIGNWRITING HAND-HOOK INDEX RING LITTLE IN" |&#x1D8BE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8BF: SIGNWRITING HAND-HOOK INDEX RING LITTLE UNDER" |&#x1D8BF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Cx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C0: SIGNWRITING HAND-CUP INDEX RING LITTLE" |&#x1D8C0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C1: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX RING LITTLE" |&#x1D8C1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C2: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX RING LITTLE OUT" |&#x1D8C2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C3: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX RING LITTLE" |&#x1D8C3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C4: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE DOWN" |&#x1D8C4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C5: SIGNWRITING HAND-HINGE MIDDLE" |&#x1D8C5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C6: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE UP" |&#x1D8C6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C7: SIGNWRITING HAND-CIRCLE MIDDLE UP" |&#x1D8C7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C8: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE RAISED KNUCKLE" |&#x1D8C8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8C9: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE UP THUMB SIDE" |&#x1D8C9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CA: SIGNWRITING HAND-HOOK MIDDLE THUMB" |&#x1D8CA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CB: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE THUMB LITTLE" |&#x1D8CB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CC: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE LITTLE" |&#x1D8CC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CD: SIGNWRITING HAND-FIST MIDDLE RING LITTLE" |&#x1D8CD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CE: SIGNWRITING HAND-CIRCLE MIDDLE RING LITTLE" |&#x1D8CE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8CF: SIGNWRITING HAND-CURLICUE MIDDLE RING LITTLE ON" |&#x1D8CF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Dx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D0: SIGNWRITING HAND-CUP MIDDLE RING LITTLE" |&#x1D8D0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D1: SIGNWRITING HAND-HINGE MIDDLE RING LITTLE" |&#x1D8D1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D2: SIGNWRITING HAND-ANGLE MIDDLE RING LITTLE OUT" |&#x1D8D2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D3: SIGNWRITING HAND-ANGLE MIDDLE RING LITTLE IN" |&#x1D8D3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D4: SIGNWRITING HAND-ANGLE MIDDLE RING LITTLE" |&#x1D8D4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D5: SIGNWRITING HAND-CIRCLE MIDDLE RING LITTLE BENT" |&#x1D8D5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D6: SIGNWRITING HAND-CLAW MIDDLE RING LITTLE CONJOINED" |&#x1D8D6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D7: SIGNWRITING HAND-CLAW MIDDLE RING LITTLE CONJOINED SIDE" |&#x1D8D7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D8: SIGNWRITING HAND-HOOK MIDDLE RING LITTLE CONJOINED OUT" |&#x1D8D8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8D9: SIGNWRITING HAND-HOOK MIDDLE RING LITTLE CONJOINED IN" |&#x1D8D9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DA: SIGNWRITING HAND-HOOK MIDDLE RING LITTLE CONJOINED" |&#x1D8DA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DB: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX HINGED" |&#x1D8DB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DC: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE" |&#x1D8DC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DD: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX THUMB SIDE" |&#x1D8DD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DE: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE THUMB DIAGONAL" |&#x1D8DE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8DF: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE THUMB CONJOINED" |&#x1D8DF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Ex | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E0: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE THUMB BENT" |&#x1D8E0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E1: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE INDEX BENT" |&#x1D8E1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E2: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE BOTH BENT" |&#x1D8E2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E3: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB SIDE INDEX HINGE" |&#x1D8E3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E4: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB FORWARD INDEX STRAIGHT" |&#x1D8E4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E5: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB FORWARD INDEX BENT" |&#x1D8E5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E6: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB HOOK" |&#x1D8E6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E7: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CURLICUE" |&#x1D8E7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E8: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CURVE THUMB INSIDE" |&#x1D8E8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8E9: SIGNWRITING HAND-CLAW INDEX THUMB CURVE THUMB INSIDE" |&#x1D8E9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8EA: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CURVE THUMB UNDER" |&#x1D8EA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8EB: SIGNWRITING HAND-FIST INDEX THUMB CIRCLE" |&#x1D8EB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8EC: SIGNWRITING HAND-CUP INDEX THUMB" |&#x1D8EC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8ED: SIGNWRITING HAND-CUP INDEX THUMB OPEN" |&#x1D8ED; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8EE: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX THUMB OPEN" |&#x1D8EE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8EF: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX THUMB LARGE" |&#x1D8EF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D8Fx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F0: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX THUMB" |&#x1D8F0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F1: SIGNWRITING HAND-HINGE INDEX THUMB SMALL" |&#x1D8F1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F2: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX THUMB OUT" |&#x1D8F2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F3: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX THUMB IN" |&#x1D8F3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F4: SIGNWRITING HAND-ANGLE INDEX THUMB" |&#x1D8F4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F5: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB" |&#x1D8F5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F6: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB HEEL" |&#x1D8F6;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F7: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB SIDE DIAGONAL" |&#x1D8F7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F8: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB SIDE CONJOINED" |&#x1D8F8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8F9: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB SIDE BENT" |&#x1D8F9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FA: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB FORWARD" |&#x1D8FA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FB: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB BETWEEN INDEX MIDDLE" |&#x1D8FB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FC: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB BETWEEN MIDDLE RING" |&#x1D8FC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FD: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB BETWEEN RING LITTLE" |&#x1D8FD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FE: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB UNDER TWO FINGERS" |&#x1D8FE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D8FF: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB OVER TWO FINGERS" |&#x1D8FF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D90x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D900: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB UNDER THREE FINGERS" |&#x1D900; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D901: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB UNDER FOUR FINGERS" |&#x1D901; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D902: SIGNWRITING HAND-FIST THUMB OVER FOUR RAISED KNUCKLES" |&#x1D902; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D903: SIGNWRITING HAND-FIST" |&#x1D903; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D904: SIGNWRITING HAND-FIST HEEL" |&#x1D904;&#x1DA9B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D905: SIGNWRITING TOUCH SINGLE" |&#x1D905; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D906: SIGNWRITING TOUCH MULTIPLE" |&#x1D906; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D907: SIGNWRITING TOUCH BETWEEN" |&#x1D907; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D908: SIGNWRITING GRASP SINGLE" |&#x1D908; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D909: SIGNWRITING GRASP MULTIPLE" |&#x1D909; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90A: SIGNWRITING GRASP BETWEEN" |&#x1D90A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90B: SIGNWRITING STRIKE SINGLE" |&#x1D90B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90C: SIGNWRITING STRIKE MULTIPLE" |&#x1D90C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90D: SIGNWRITING STRIKE BETWEEN" |&#x1D90D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90E: SIGNWRITING BRUSH SINGLE" |&#x1D90E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D90F: SIGNWRITING BRUSH MULTIPLE" |&#x1D90F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D91x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D910: SIGNWRITING BRUSH BETWEEN" |&#x1D910; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D911: SIGNWRITING RUB SINGLE" |&#x1D911; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D912: SIGNWRITING RUB MULTIPLE" |&#x1D912; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D913: SIGNWRITING RUB BETWEEN" |&#x1D913; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D914: SIGNWRITING SURFACE SYMBOLS" |&#x1D914; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D915: SIGNWRITING SURFACE BETWEEN" |&#x1D915; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D916: SIGNWRITING SQUEEZE LARGE SINGLE" |&#x1D916; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D917: SIGNWRITING SQUEEZE SMALL SINGLE" |&#x1D917; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D918: SIGNWRITING SQUEEZE LARGE MULTIPLE" |&#x1D918; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D919: SIGNWRITING SQUEEZE SMALL MULTIPLE" |&#x1D919; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91A: SIGNWRITING SQUEEZE SEQUENTIAL" |&#x1D91A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91B: SIGNWRITING FLICK LARGE SINGLE" |&#x1D91B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91C: SIGNWRITING FLICK SMALL SINGLE" |&#x1D91C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91D: SIGNWRITING FLICK LARGE MULTIPLE" |&#x1D91D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91E: SIGNWRITING FLICK SMALL MULTIPLE" |&#x1D91E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D91F: SIGNWRITING FLICK SEQUENTIAL" |&#x1D91F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D92x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D920: SIGNWRITING SQUEEZE FLICK ALTERNATING" |&#x1D920; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D921: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE UP DOWN LARGE" |&#x1D921; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D922: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE UP DOWN SMALL" |&#x1D922; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D923: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE UP SEQUENTIAL" |&#x1D923; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D924: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE DOWN SEQUENTIAL" |&#x1D924; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D925: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE UP DOWN ALTERNATING LARGE" |&#x1D925; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D926: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE UP DOWN ALTERNATING SMALL" |&#x1D926; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D927: SIGNWRITING MOVEMENT-HINGE SIDE TO SIDE SCISSORS" |&#x1D927; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D928: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE FINGER CONTACT" |&#x1D928; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D929: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE FINGER CONTACT" |&#x1D929; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92A: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SINGLE STRAIGHT SMALL" |&#x1D92A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92B: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SINGLE STRAIGHT MEDIUM" |&#x1D92B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92C: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SINGLE STRAIGHT LARGE" |&#x1D92C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92D: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SINGLE STRAIGHT LARGEST" |&#x1D92D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92E: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SINGLE WRIST FLEX" |&#x1D92E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D92F: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE DOUBLE STRAIGHT" |&#x1D92F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D93x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D930: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE DOUBLE WRIST FLEX" |&#x1D930; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D931: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE DOUBLE ALTERNATING" |&#x1D931; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D932: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE DOUBLE ALTERNATING WRIST FLEX" |&#x1D932; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D933: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CROSS" |&#x1D933; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D934: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE TRIPLE STRAIGHT MOVEMENT" |&#x1D934; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D935: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE TRIPLE WRIST FLEX" |&#x1D935; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D936: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE TRIPLE ALTERNATING" |&#x1D936; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D937: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE TRIPLE ALTERNATING WRIST FLEX" |&#x1D937; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D938: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BEND SMALL" |&#x1D938; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D939: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BEND MEDIUM" |&#x1D939; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93A: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BEND LARGE" |&#x1D93A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93B: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CORNER SMALL" |&#x1D93B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93C: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CORNER MEDIUM" |&#x1D93C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93D: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CORNER LARGE" |&#x1D93D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93E: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CORNER ROTATION" |&#x1D93E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D93F: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CHECK SMALL" |&#x1D93F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D94x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D940: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CHECK MEDIUM" |&#x1D940; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D941: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CHECK LARGE" |&#x1D941; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D942: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BOX SMALL" |&#x1D942; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D943: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BOX MEDIUM" |&#x1D943; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D944: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE BOX LARGE" |&#x1D944; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D945: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ZIGZAG SMALL" |&#x1D945; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D946: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ZIGZAG MEDIUM" |&#x1D946; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D947: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ZIGZAG LARGE" |&#x1D947; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D948: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE PEAKS SMALL" |&#x1D948; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D949: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE PEAKS MEDIUM" |&#x1D949; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94A: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE PEAKS LARGE" |&#x1D94A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94B: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-WALLPLANE SINGLE" |&#x1D94B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94C: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-WALLPLANE DOUBLE" |&#x1D94C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94D: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-WALLPLANE ALTERNATING" |&#x1D94D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94E: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-FLOORPLANE SINGLE" |&#x1D94E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D94F: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-FLOORPLANE DOUBLE" |&#x1D94F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D95x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D950: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ROTATION-FLOORPLANE ALTERNATING" |&#x1D950; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D951: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE SHAKING" |&#x1D951; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D952: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ARM SPIRAL SINGLE" |&#x1D952; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D953: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ARM SPIRAL DOUBLE" |&#x1D953; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D954: SIGNWRITING TRAVEL-WALLPLANE ARM SPIRAL TRIPLE" |&#x1D954; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D955: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL AWAY SMALL" |&#x1D955; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D956: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL AWAY MEDIUM" |&#x1D956; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D957: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL AWAY LARGE" |&#x1D957; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D958: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL AWAY LARGEST" |&#x1D958; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D959: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL TOWARDS SMALL" |&#x1D959; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95A: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL TOWARDS MEDIUM" |&#x1D95A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95B: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL TOWARDS LARGE" |&#x1D95B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95C: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL TOWARDS LARGEST" |&#x1D95C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95D: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN AWAY SMALL" |&#x1D95D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95E: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN AWAY MEDIUM" |&#x1D95E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D95F: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN AWAY LARGE" |&#x1D95F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D96x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D960: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN AWAY LARGEST" |&#x1D960; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D961: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN TOWARDS SMALL" |&#x1D961; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D962: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN TOWARDS MEDIUM" |&#x1D962; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D963: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN TOWARDS LARGE" |&#x1D963; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D964: SIGNWRITING MOVEMENT-DIAGONAL BETWEEN TOWARDS LARGEST" |&#x1D964; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D965: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SINGLE STRAIGHT SMALL" |&#x1D965; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D966: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SINGLE STRAIGHT MEDIUM" |&#x1D966; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D967: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SINGLE STRAIGHT LARGE" |&#x1D967; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D968: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SINGLE STRAIGHT LARGEST" |&#x1D968; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D969: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SINGLE WRIST FLEX" |&#x1D969; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96A: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE DOUBLE STRAIGHT" |&#x1D96A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96B: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE DOUBLE WRIST FLEX" |&#x1D96B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96C: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE DOUBLE ALTERNATING" |&#x1D96C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96D: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE DOUBLE ALTERNATING WRIST FLEX" |&#x1D96D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96E: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CROSS" |&#x1D96E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D96F: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE TRIPLE STRAIGHT MOVEMENT" |&#x1D96F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D97x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D970: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE TRIPLE WRIST FLEX" |&#x1D970; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D971: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE TRIPLE ALTERNATING MOVEMENT" |&#x1D971; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D972: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE TRIPLE ALTERNATING WRIST FLEX" |&#x1D972; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D973: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE BEND" |&#x1D973; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D974: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CORNER SMALL" |&#x1D974; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D975: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CORNER MEDIUM" |&#x1D975; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D976: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CORNER LARGE" |&#x1D976; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D977: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CHECK" |&#x1D977; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D978: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE BOX SMALL" |&#x1D978; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D979: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE BOX MEDIUM" |&#x1D979; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97A: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE BOX LARGE" |&#x1D97A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97B: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ZIGZAG SMALL" |&#x1D97B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97C: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ZIGZAG MEDIUM" |&#x1D97C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97D: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ZIGZAG LARGE" |&#x1D97D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97E: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE PEAKS SMALL" |&#x1D97E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D97F: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE PEAKS MEDIUM" |&#x1D97F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D98x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D980: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE PEAKS LARGE" |&#x1D980; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D981: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-FLOORPLANE SINGLE" |&#x1D981; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D982: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-FLOORPLANE DOUBLE" |&#x1D982; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D983: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-FLOORPLANE ALTERNATING" |&#x1D983; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D984: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-WALLPLANE SINGLE" |&#x1D984; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D985: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-WALLPLANE DOUBLE" |&#x1D985; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D986: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE ROTATION-WALLPLANE ALTERNATING" |&#x1D986; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D987: SIGNWRITING TRAVEL-FLOORPLANE SHAKING" |&#x1D987; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D988: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE QUARTER SMALL" |&#x1D988; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D989: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE QUARTER MEDIUM" |&#x1D989; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98A: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE QUARTER LARGE" |&#x1D98A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98B: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE QUARTER LARGEST" |&#x1D98B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98C: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HALF-CIRCLE SMALL" |&#x1D98C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98D: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HALF-CIRCLE MEDIUM" |&#x1D98D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98E: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HALF-CIRCLE LARGE" |&#x1D98E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D98F: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HALF-CIRCLE LARGEST" |&#x1D98F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D99x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D990: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE THREE-QUARTER CIRCLE SMALL" |&#x1D990; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D991: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE THREE-QUARTER CIRCLE MEDIUM" |&#x1D991; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D992: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE HUMP SMALL" |&#x1D992; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D993: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE HUMP MEDIUM" |&#x1D993; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D994: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE HUMP LARGE" |&#x1D994; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D995: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP SMALL" |&#x1D995; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D996: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP MEDIUM" |&#x1D996; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D997: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP LARGE" |&#x1D997; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D998: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP SMALL DOUBLE" |&#x1D998; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D999: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE DOUBLE SMALL" |&#x1D999; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99A: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE DOUBLE MEDIUM" |&#x1D99A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99B: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE DOUBLE LARGE" |&#x1D99B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99C: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE TRIPLE SMALL" |&#x1D99C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99D: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE TRIPLE MEDIUM" |&#x1D99D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99E: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE CURVE TRIPLE LARGE" |&#x1D99E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D99F: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE THEN STRAIGHT" |&#x1D99F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Ax | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A0: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVED CROSS SMALL" |&#x1D9A0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A1: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVED CROSS MEDIUM" |&#x1D9A1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A2: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE SINGLE" |&#x1D9A2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A3: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE DOUBLE" |&#x1D9A3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A4: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE ALTERNATE" |&#x1D9A4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A5: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE SHAKING" |&#x1D9A5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A6: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HITTING FRONT WALL" |&#x1D9A6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A7: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE HUMP HITTING FRONT WALL" |&#x1D9A7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A8: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP HITTING FRONT WALL" |&#x1D9A8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9A9: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE HITTING FRONT WALL" |&#x1D9A9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AA: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE SINGLE HITTING FRONT WALL" |&#x1D9AA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AB: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE DOUBLE HITTING FRONT WALL" |&#x1D9AB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AC: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE ALTERNATING HITTING FRONT WALL" |&#x1D9AC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AD: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE CURVE HITTING CHEST" |&#x1D9AD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AE: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE HUMP HITTING CHEST" |&#x1D9AE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9AF: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE LOOP HITTING CHEST" |&#x1D9AF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Bx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B0: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE HITTING CHEST" |&#x1D9B0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B1: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE SINGLE HITTING CHEST" |&#x1D9B1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B2: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE DOUBLE HITTING CHEST" |&#x1D9B2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B3: SIGNWRITING ROTATION-WALLPLANE ALTERNATING HITTING CHEST" |&#x1D9B3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B4: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE DIAGONAL PATH SMALL" |&#x1D9B4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B5: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE DIAGONAL PATH MEDIUM" |&#x1D9B5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B6: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WAVE DIAGONAL PATH LARGE" |&#x1D9B6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B7: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE HITTING CEILING SMALL" |&#x1D9B7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B8: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE HITTING CEILING LARGE" |&#x1D9B8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9B9: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING CEILING SMALL DOUBLE" |&#x1D9B9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BA: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING CEILING LARGE DOUBLE" |&#x1D9BA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BB: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING CEILING SMALL TRIPLE" |&#x1D9BB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BC: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING CEILING LARGE TRIPLE" |&#x1D9BC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BD: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING CEILING SMALL SINGLE" |&#x1D9BD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BE: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING CEILING LARGE SINGLE" |&#x1D9BE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9BF: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING CEILING SMALL DOUBLE" |&#x1D9BF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Cx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C0: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING CEILING LARGE DOUBLE" |&#x1D9C0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C1: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE HITTING CEILING SMALL" |&#x1D9C1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C2: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE HITTING CEILING LARGE" |&#x1D9C2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C3: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE SINGLE HITTING CEILING" |&#x1D9C3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C4: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE DOUBLE HITTING CEILING" |&#x1D9C4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C5: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE ALTERNATING HITTING CEILING" |&#x1D9C5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C6: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE HITTING FLOOR SMALL" |&#x1D9C6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C7: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE HITTING FLOOR LARGE" |&#x1D9C7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C8: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING FLOOR SMALL DOUBLE" |&#x1D9C8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9C9: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING FLOOR LARGE DOUBLE" |&#x1D9C9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CA: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING FLOOR TRIPLE SMALL TRIPLE" |&#x1D9CA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CB: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP HITTING FLOOR TRIPLE LARGE TRIPLE" |&#x1D9CB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CC: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING FLOOR SMALL SINGLE" |&#x1D9CC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CD: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING FLOOR LARGE SINGLE" |&#x1D9CD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CE: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING FLOOR SMALL DOUBLE" |&#x1D9CE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9CF: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP HITTING FLOOR LARGE DOUBLE" |&#x1D9CF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Dx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D0: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE HITTING FLOOR SMALL" |&#x1D9D0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D1: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE HITTING FLOOR LARGE" |&#x1D9D1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D2: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE SINGLE HITTING FLOOR" |&#x1D9D2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D3: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE DOUBLE HITTING FLOOR" |&#x1D9D3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D4: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE ALTERNATING HITTING FLOOR" |&#x1D9D4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D5: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE SMALL" |&#x1D9D5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D6: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE MEDIUM" |&#x1D9D6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D7: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE LARGE" |&#x1D9D7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D8: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE LARGEST" |&#x1D9D8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9D9: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE COMBINED" |&#x1D9D9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DA: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE HUMP SMALL" |&#x1D9DA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DB: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE LOOP SMALL" |&#x1D9DB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DC: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE SNAKE" |&#x1D9DC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DD: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE SMALL" |&#x1D9DD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DE: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WAVE LARGE" |&#x1D9DE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9DF: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE SINGLE" |&#x1D9DF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Ex | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E0: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE DOUBLE" |&#x1D9E0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E1: SIGNWRITING ROTATION-FLOORPLANE ALTERNATING" |&#x1D9E1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E2: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE SHAKING PARALLEL" |&#x1D9E2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E3: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ARM CIRCLE SMALL SINGLE" |&#x1D9E3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E4: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ARM CIRCLE MEDIUM SINGLE" |&#x1D9E4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E5: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ARM CIRCLE SMALL DOUBLE" |&#x1D9E5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E6: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE ARM CIRCLE MEDIUM DOUBLE" |&#x1D9E6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E7: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL SMALL SINGLE" |&#x1D9E7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E8: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL MEDIUM SINGLE" |&#x1D9E8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9E9: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL LARGE SINGLE" |&#x1D9E9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9EA: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL SMALL DOUBLE" |&#x1D9EA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9EB: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL MEDIUM DOUBLE" |&#x1D9EB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9EC: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE ARM CIRCLE HITTING WALL LARGE DOUBLE" |&#x1D9EC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9ED: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WRIST CIRCLE FRONT SINGLE" |&#x1D9ED; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9EE: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE WRIST CIRCLE FRONT DOUBLE" |&#x1D9EE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9EF: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WRIST CIRCLE HITTING WALL SINGLE" |&#x1D9EF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1D9Fx | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F0: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE WRIST CIRCLE HITTING WALL DOUBLE" |&#x1D9F0; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F1: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE FINGER CIRCLES SINGLE" |&#x1D9F1; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F2: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE FINGER CIRCLES DOUBLE" |&#x1D9F2; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F3: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE FINGER CIRCLES HITTING WALL SINGLE" |&#x1D9F3; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F4: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE FINGER CIRCLES HITTING WALL DOUBLE" |&#x1D9F4; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F5: SIGNWRITING DYNAMIC ARROWHEAD SMALL" |&#x1D9F5; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F6: SIGNWRITING DYNAMIC ARROWHEAD LARGE" |&#x1D9F6; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F7: SIGNWRITING DYNAMIC FAST" |&#x1D9F7; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F8: SIGNWRITING DYNAMIC SLOW" |&#x1D9F8; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9F9: SIGNWRITING DYNAMIC TENSE" |&#x1D9F9; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FA: SIGNWRITING DYNAMIC RELAXED" |&#x1D9FA; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FB: SIGNWRITING DYNAMIC SIMULTANEOUS" |&#x1D9FB; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FC: SIGNWRITING DYNAMIC SIMULTANEOUS ALTERNATING" |&#x1D9FC; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FD: SIGNWRITING DYNAMIC EVERY OTHER TIME" |&#x1D9FD; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FE: SIGNWRITING DYNAMIC GRADUAL" |&#x1D9FE; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1D9FF: SIGNWRITING HEAD" |&#x1D9FF; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA0x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA00: SIGNWRITING HEAD RIM" |&#x1DA00; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA01: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT-WALLPLANE STRAIGHT" |&#x1DA01; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA02: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT-WALLPLANE TILT" |&#x1DA02; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA03: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT-FLOORPLANE STRAIGHT" |&#x1DA03; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA04: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT-WALLPLANE CURVE" |&#x1DA04; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA05: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT-FLOORPLANE CURVE" |&#x1DA05; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA06: SIGNWRITING HEAD MOVEMENT CIRCLE" |&#x1DA06; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA07: SIGNWRITING FACE DIRECTION POSITION NOSE FORWARD TILTING" |&#x1DA07; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA08: SIGNWRITING FACE DIRECTION POSITION NOSE UP OR DOWN" |&#x1DA08; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA09: SIGNWRITING FACE DIRECTION POSITION NOSE UP OR DOWN TILTING" |&#x1DA09; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0A: SIGNWRITING EYEBROWS STRAIGHT UP" |&#x1DA0A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0B: SIGNWRITING EYEBROWS STRAIGHT NEUTRAL" |&#x1DA0B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0C: SIGNWRITING EYEBROWS STRAIGHT DOWN" |&#x1DA0C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0D: SIGNWRITING DREAMY EYEBROWS NEUTRAL DOWN" |&#x1DA0D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0E: SIGNWRITING DREAMY EYEBROWS DOWN NEUTRAL" |&#x1DA0E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA0F: SIGNWRITING DREAMY EYEBROWS UP NEUTRAL" |&#x1DA0F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA1x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA10: SIGNWRITING DREAMY EYEBROWS NEUTRAL UP" |&#x1DA10; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA11: SIGNWRITING FOREHEAD NEUTRAL" |&#x1DA11; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA12: SIGNWRITING FOREHEAD CONTACT" |&#x1DA12; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA13: SIGNWRITING FOREHEAD WRINKLED" |&#x1DA13; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA14: SIGNWRITING EYES OPEN" |&#x1DA14; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA15: SIGNWRITING EYES SQUEEZED" |&#x1DA15; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA16: SIGNWRITING EYES CLOSED" |&#x1DA16; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA17: SIGNWRITING EYE BLINK SINGLE" |&#x1DA17; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA18: SIGNWRITING EYE BLINK MULTIPLE" |&#x1DA18; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA19: SIGNWRITING EYES HALF OPEN" |&#x1DA19; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1A: SIGNWRITING EYES WIDE OPEN" |&#x1DA1A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1B: SIGNWRITING EYES HALF CLOSED" |&#x1DA1B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1C: SIGNWRITING EYES WIDENING MOVEMENT" |&#x1DA1C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1D: SIGNWRITING EYE WINK" |&#x1DA1D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1E: SIGNWRITING EYELASHES UP" |&#x1DA1E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA1F: SIGNWRITING EYELASHES DOWN" |&#x1DA1F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA2x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA20: SIGNWRITING EYELASHES FLUTTERING" |&#x1DA20; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA21: SIGNWRITING EYEGAZE-WALLPLANE STRAIGHT" |&#x1DA21; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA22: SIGNWRITING EYEGAZE-WALLPLANE STRAIGHT DOUBLE" |&#x1DA22; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA23: SIGNWRITING EYEGAZE-WALLPLANE STRAIGHT ALTERNATING" |&#x1DA23; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA24: SIGNWRITING EYEGAZE-FLOORPLANE STRAIGHT" |&#x1DA24; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA25: SIGNWRITING EYEGAZE-FLOORPLANE STRAIGHT DOUBLE" |&#x1DA25; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA26: SIGNWRITING EYEGAZE-FLOORPLANE STRAIGHT ALTERNATING" |&#x1DA26; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA27: SIGNWRITING EYEGAZE-WALLPLANE CURVED" |&#x1DA27; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA28: SIGNWRITING EYEGAZE-FLOORPLANE CURVED" |&#x1DA28; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA29: SIGNWRITING EYEGAZE-WALLPLANE CIRCLING" |&#x1DA29; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2A: SIGNWRITING CHEEKS PUFFED" |&#x1DA2A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2B: SIGNWRITING CHEEKS NEUTRAL" |&#x1DA2B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2C: SIGNWRITING CHEEKS SUCKED" |&#x1DA2C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2D: SIGNWRITING TENSE CHEEKS HIGH" |&#x1DA2D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2E: SIGNWRITING TENSE CHEEKS MIDDLE" |&#x1DA2E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA2F: SIGNWRITING TENSE CHEEKS LOW" |&#x1DA2F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA3x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA30: SIGNWRITING EARS" |&#x1DA30; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA31: SIGNWRITING NOSE NEUTRAL" |&#x1DA31; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA32: SIGNWRITING NOSE CONTACT" |&#x1DA32; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA33: SIGNWRITING NOSE WRINKLES" |&#x1DA33; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA34: SIGNWRITING NOSE WIGGLES" |&#x1DA34; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA35: SIGNWRITING AIR BLOWING OUT" |&#x1DA35; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA36: SIGNWRITING AIR SUCKING IN" |&#x1DA36; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA37: SIGNWRITING AIR BLOW SMALL ROTATIONS" |&#x1DA37; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA38: SIGNWRITING AIR SUCK SMALL ROTATIONS" |&#x1DA38; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA39: SIGNWRITING BREATH INHALE" |&#x1DA39; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3A: SIGNWRITING BREATH EXHALE" |&#x1DA3A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3B: SIGNWRITING MOUTH CLOSED NEUTRAL" |&#x1DA3B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3C: SIGNWRITING MOUTH CLOSED FORWARD" |&#x1DA3C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3D: SIGNWRITING MOUTH CLOSED CONTACT" |&#x1DA3D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3E: SIGNWRITING MOUTH SMILE" |&#x1DA3E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA3F: SIGNWRITING MOUTH SMILE WRINKLED" |&#x1DA3F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA4x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA40: SIGNWRITING MOUTH SMILE OPEN" |&#x1DA40; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA41: SIGNWRITING MOUTH FROWN" |&#x1DA41; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA42: SIGNWRITING MOUTH FROWN WRINKLED" |&#x1DA42; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA43: SIGNWRITING MOUTH FROWN OPEN" |&#x1DA43; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA44: SIGNWRITING MOUTH OPEN CIRCLE" |&#x1DA44; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA45: SIGNWRITING MOUTH OPEN FORWARD" |&#x1DA45; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA46: SIGNWRITING MOUTH OPEN WRINKLED" |&#x1DA46; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA47: SIGNWRITING MOUTH OPEN OVAL" |&#x1DA47; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA48: SIGNWRITING MOUTH OPEN OVAL WRINKLED" |&#x1DA48; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA49: SIGNWRITING MOUTH OPEN OVAL YAWN" |&#x1DA49; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4A: SIGNWRITING MOUTH OPEN RECTANGLE" |&#x1DA4A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4B: SIGNWRITING MOUTH OPEN RECTANGLE WRINKLED" |&#x1DA4B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4C: SIGNWRITING MOUTH OPEN RECTANGLE YAWN" |&#x1DA4C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4D: SIGNWRITING MOUTH KISS" |&#x1DA4D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4E: SIGNWRITING MOUTH KISS FORWARD" |&#x1DA4E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA4F: SIGNWRITING MOUTH KISS WRINKLED" |&#x1DA4F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA5x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA50: SIGNWRITING MOUTH TENSE" |&#x1DA50; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA51: SIGNWRITING MOUTH TENSE FORWARD" |&#x1DA51; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA52: SIGNWRITING MOUTH TENSE SUCKED" |&#x1DA52; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA53: SIGNWRITING LIPS PRESSED TOGETHER" |&#x1DA53; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA54: SIGNWRITING LIP LOWER OVER UPPER" |&#x1DA54; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA55: SIGNWRITING LIP UPPER OVER LOWER" |&#x1DA55; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA56: SIGNWRITING MOUTH CORNERS" |&#x1DA56; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA57: SIGNWRITING MOUTH WRINKLES SINGLE" |&#x1DA57; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA58: SIGNWRITING MOUTH WRINKLES DOUBLE" |&#x1DA58; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA59: SIGNWRITING TONGUE STICKING OUT FAR" |&#x1DA59; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5A: SIGNWRITING TONGUE LICKING LIPS" |&#x1DA5A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5B: SIGNWRITING TONGUE TIP BETWEEN LIPS" |&#x1DA5B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5C: SIGNWRITING TONGUE TIP TOUCHING INSIDE MOUTH" |&#x1DA5C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5D: SIGNWRITING TONGUE INSIDE MOUTH RELAXED" |&#x1DA5D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5E: SIGNWRITING TONGUE MOVES AGAINST CHEEK" |&#x1DA5E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA5F: SIGNWRITING TONGUE CENTRE STICKING OUT" |&#x1DA5F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA6x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA60: SIGNWRITING TONGUE CENTRE INSIDE MOUTH" |&#x1DA60; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA61: SIGNWRITING TEETH" |&#x1DA61; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA62: SIGNWRITING TEETH MOVEMENT" |&#x1DA62; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA63: SIGNWRITING TEETH ON TONGUE" |&#x1DA63; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA64: SIGNWRITING TEETH ON TONGUE MOVEMENT" |&#x1DA64; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA65: SIGNWRITING TEETH ON LIPS" |&#x1DA65; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA66: SIGNWRITING TEETH ON LIPS MOVEMENT" |&#x1DA66; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA67: SIGNWRITING TEETH BITE LIPS" |&#x1DA67; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA68: SIGNWRITING MOVEMENT-WALLPLANE JAW" |&#x1DA68; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA69: SIGNWRITING MOVEMENT-FLOORPLANE JAW" |&#x1DA69; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6A: SIGNWRITING NECK" |&#x1DA6A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6B: SIGNWRITING HAIR" |&#x1DA6B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6C: SIGNWRITING EXCITEMENT" |&#x1DA6C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6D: SIGNWRITING SHOULDER HIP SPINE" |&#x1DA6D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6E: SIGNWRITING SHOULDER HIP POSITIONS" |&#x1DA6E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA6F: SIGNWRITING WALLPLANE SHOULDER HIP MOVE" |&#x1DA6F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA7x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA70: SIGNWRITING FLOORPLANE SHOULDER HIP MOVE" |&#x1DA70; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA71: SIGNWRITING SHOULDER TILTING FROM WAIST" |&#x1DA71; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA72: SIGNWRITING TORSO-WALLPLANE STRAIGHT STRETCH" |&#x1DA72; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA73: SIGNWRITING TORSO-WALLPLANE CURVED BEND" |&#x1DA73; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA74: SIGNWRITING TORSO-FLOORPLANE TWISTING" |&#x1DA74; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA75: SIGNWRITING UPPER BODY TILTING FROM HIP JOINTS" |&#x1DA75; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA76: SIGNWRITING LIMB COMBINATION" |&#x1DA76; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA77: SIGNWRITING LIMB LENGTH-1" |&#x1DA77; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA78: SIGNWRITING LIMB LENGTH-2" |&#x1DA78; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA79: SIGNWRITING LIMB LENGTH-3" |&#x1DA79; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7A: SIGNWRITING LIMB LENGTH-4" |&#x1DA7A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7B: SIGNWRITING LIMB LENGTH-5" |&#x1DA7B; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7C: SIGNWRITING LIMB LENGTH-6" |&#x1DA7C; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7D: SIGNWRITING LIMB LENGTH-7" |&#x1DA7D; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7E: SIGNWRITING FINGER" |&#x1DA7E; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA7F: SIGNWRITING LOCATION-WALLPLANE SPACE" |&#x1DA7F; |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA8x | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA80: SIGNWRITING LOCATION-FLOORPLANE SPACE" |&#x1DA80; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA81: SIGNWRITING LOCATION HEIGHT" |&#x1DA81; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA82: SIGNWRITING LOCATION WIDTH" |&#x1DA82; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA83: SIGNWRITING LOCATION DEPTH" |&#x1DA83; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA84: SIGNWRITING LOCATION HEAD NECK" |&#x1DA84; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA85: SIGNWRITING LOCATION TORSO" |&#x1DA85; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA86: SIGNWRITING LOCATION LIMBS DIGITS" |&#x1DA86; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA87: SIGNWRITING COMMA" |&#x1DA87; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA88: SIGNWRITING FULL STOP" |&#x1DA88; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA89: SIGNWRITING SEMICOLON" |&#x1DA89; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA8A: SIGNWRITING COLON" |&#x1DA8A; | style="font-family:'SignWriting 2010';" title="U+1DA8B: SIGNWRITING PARENTHESIS" |&#x1DA8B; | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DA9x | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="U+1DA9B: SIGNWRITING FILL MODIFIER-2" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />F2}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DA9C: SIGNWRITING FILL MODIFIER-3" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />F3}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DA9D: SIGNWRITING FILL MODIFIER-4" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />F4}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DA9E: SIGNWRITING FILL MODIFIER-5" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />F5}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DA9F: SIGNWRITING FILL MODIFIER-6" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />F6}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} |- | style="background:#F8F8F8;font-size:small;padding:1em;" |U+1DAAx | title="Reserved" style="background-color:#CCCCCC;" | | title="U+1DAA1: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-2" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R2}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA2: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-3" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R3}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA3: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-4" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R4}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA4: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-5" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R5}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA5: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-6" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R6}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA6: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-7" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R7}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA7: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-8" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R8}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA8: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-9" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R9}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAA9: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-10" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R10}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAA: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-11" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R11}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAB: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-12" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R12}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAC: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-13" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R13}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAD: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-14" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R14}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAE: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-15" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R15}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} | title="U+1DAAF: SIGNWRITING ROTATION MODIFIER-16" |{{border|{{resize|75%|&nbsp;SW&nbsp;<br />R16}}|style=dashed|color=black|lh=1em}} |} === Tai Lue (nov) === Abeceda za zapis jezika ''Lue''. {| class="wikitable" |+Soglasniki |Visok |ᦀ |ᦂ |ᦃ |ᦄ |ᦈ |ᦉ |ᦊ |ᦎ |ᦏ |ᦐ |ᦔ |ᦕ |ᦖ |ᦚ |ᦛ |ᦜ |ᦠ |ᦡ |ᦢ |ᦦ |ᦧ |ᦪ |- |Nizek |ᦁ |ᦅ |ᦆ |ᦇ |ᦋ |ᦌ |ᦍ |ᦑ |ᦒ |ᦓ |ᦗ |ᦘ |ᦙ |ᦝ |ᦞ |ᦟ |ᦣ |ᦤ |ᦥ |ᦨ |ᦩ |ᦫ |- |Ime |Qa |Ka |Xa |Nga |Tsa |Sa |Ya |Ta |Tha |Na |Pa |Pha |Ma |Fa |Va |La |Ha |Da |Ba |Kva |Xva |Sua |} {| class="wikitable" |+Samoglasniki |Črka |ᦱ |ᦲ |ᦳ |ᦴ |ᦵ |ᦶ |ᦷ |ᦸ |ᦹ |ᦺ |ᦻ |ᦼ |ᦽ |ᦾ |ᦿ |ᧀ |- |Ime |Aa |Ii |U |Uu |E |Ae |O |Oa |Ue |Ay |Aay |Uy |Oy |Oay |Uey |Iy |} {| class="wikitable" |+Končne črke |Črka |ᧁ |ᧂ |ᧃ |ᧄ |ᧅ |ᧆ |ᧇ |- |Ime |V |Ng |N |M |K |D |B |} {| class="wikitable" |+Števila |Število |᧐ |᧑/᧚ |᧒ |᧓ |᧔ |᧕ |᧖ |᧗ |᧘ |᧙ |- |Vrednost |0 |1 |2 |3 |4 |5 |6 |7 |8 |9 |} {| class="wikitable" |+Ostali znaki |ᦰ |ᧈ |ᧉ |᧞ |᧟ |} === Todhri === [[Todhrijeva pisava|Todhrijeva abeceda]] za zapis albanščine. === Umbrijska abeceda === Stara abeceda za zapis umbrijščine. [[Slika:Umbrian ikuvins 2.svg|levo|sličica|140x140px|''Umbrijščina'' zapisano v umbrijski pisavi.]] <br />{{Clear}} === Ujgurska abeceda === Stara mongolska abeceda. === Zaghawa === Abeceda za zapis jezika ''Zaghawa.'' [[Slika:Beria alphabet.jpg|brezokvirja|421x421_pik]] == Morebitne tehnične težave == Za nekatere abecede so potrebne posebne pisave, ki jih mogoče nimate in so zato črke prikazane narobe. V spodnji preglednici poglejte, ali vaša naprava pravilno prikazuje črke. {| class="wikitable" !Ime abecede !Pravilni prikaz !Prikaz vaše naprave |- |Adlam |[[Slika:Adlam Sample.png|brezokvirja|49x49_pik]] |𞤀𞤣𞤤𞤥 |- |Armenska abeceda |[[Slika:Armenian language in the Armenian alphabet.png|brezokvirja|73x73_pik]] |չայերէն |- |Avestanska abeceda |[[Slika:Avestan Rendered.svg|brezokvirja|108x108_pik]] |𐬯𐬭𐬀𐬊𐬔𐬁 |- |Bassa vah |[[Slika:Bassa vah.png|brezokvirja|109x109_pik]] |𖫐𖫑𖫒 |- |Carian |[[Slika:Latin ABC.svg|brezokvirja|41x41px]] |𐊠𐊡𐊢 |- |Coptic |[[Slika:Coptic Alpha-maj.svg|brezokvirja|20x20_pik]][[Slika:CopteDmaj.png|brezokvirja]] |ⲀⲆ |- |Cirilica |[[Slika:Cyrillic B.png|brezokvirja|57x57_pik]] |Бб ''Бб'' |- |Deseret |[[Slika:DeseretAlphabet.png|brezokvirja]] |𐐔𐐯𐑆𐐲𐑉𐐯𐐓 𐐈𐑊𐑁𐐪𐐯𐐻 |- |Elbasan |[[Slika:Elbasan letter a.svg|brezokvirja|21x21_pik]] |𐔀 |- |Gruzijščina (Asomtavruli) |[[Slika:Asomtavruli a.svg|brezokvirja|21x21_pik]][[Slika:Asomtavruli j.svg|brezokvirja|21x21_pik]][[Slika:Asomtavruli v.svg|brezokvirja|21x21_pik]] |ႠႿႥ |- |Gruzijščina (Mkhedruli) |[[Slika:Mkhedruli he.svg|brezokvirja|20x20_pik]][[Slika:Mkhedruli l.svg|brezokvirja|26x26_pik]][[Slika:Mkhedruli r.svg|brezokvirja|20x20_pik]] |ჱლრ |- |Gruzijščina (Nuskhuri) |[[Slika:Nuskhuri l.svg|brezokvirja|36x36_pik]][[Slika:Nuskhuri u.svg|brezokvirja|39x39_pik]][[Slika:Nuskhuri k.svg|brezokvirja|39x39_pik]][[Slika:Nuskhuri a.svg|brezokvirja|33x33_pik]] |ⴊⴓⴉⴀ |- |Glagolitic |[[Slika:GlagolitsaRtsi.gif|brezokvirja]] |Ⱃ |- |Gotska abeceda |[[Slika:Gutisk.png|brezokvirja|89x89_pik]] |𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺 |- |Grška abeceda |[[Slika:Greek alphabet alpha-omega.png|brezokvirja|74x74_pik]] |Αα...Ωω |- |Hangul |[[Slika:Hangul wi.svg|brezokvirja|23x23_pik]] |위 |- |Kavkaška albanščina |[[Slika:Caucasian Albanian alphabet (UNICOD).jpg|brezokvirja]] |𐔰𐔱𐔲... |- |Latinica |[[Slika:Latin ABC.svg|brezokvirja|55x55_pik]] |ABC |- |Lycian |[[Slika:Lycian letter AN.svg|brezokvirja|18x18_pik]] |𐊙 |- |Lydian |[[Slika:Lycian letter G2.png|brezokvirja|26x26_pik]] |𐤰 |- |Mandaic |[[Slika:Mandaic sample abaga.svg|brezokvirja|72x72_pik]] |ࡀࡁࡀࡂࡀ |- |Mongolske abecede |[[Slika:Manju.svg|brezokvirja|50x50px]] |ᠮᠠᠨᠵᡠ (v računalniškem jeziku je beseda obrnjena) |- |Mro |[[Slika:Mro letter hao.svg|brezokvirja|20x20_pik]] |𖩉 |- |N'ko |[[Slika:Nko-large.png|brezokvirja|41x41_pik]] |ߒߞߏ |- |Ogham |[[Slika:Ogham Sample.png|brezokvirja|91x91_pik]] |᚛ᚓᚅᚐᚁᚐᚏᚏ᚜ |- |Osmanya |[[Slika:Somali in osmanya.png|brezokvirja]] |𐒈𐒝𐒑𐒛𐒐𐒘𐒖 |- |Pau cin hau |[[Slika:Pau Cin Hau letter nga.svg|brezokvirja|20x20_pik]] |𑫇 |- |Rune |[[Slika:Runic letter raido.png|brezokvirja|20x20_pik]] |ᚱ |- |Stara italijanska abeceda |[[Slika:Old Italic letter Esh.svg|brezokvirja|30x30_pik]] |𐌎 |- |Stara madžarska abeceda |[[Slika:Lycian letter G2.png|brezokvirja|20x20_pik]] |𐲦 |- |Stara permijska abeceda |''Podobno kot'' IvL |𐍭𐍝𐍰 |- |Stara turška abeceda |[[Slika:Old Turkic letter K.svg|brezokvirja|20x20_pik]] |𐰛 |- |Sutton |podobno kot [[Slika:SignWriting-render-string.svg|brezokvirja|68x68_pik]] |&#x1D9EC;&#x1D800;&#x1D800;&#x1D9EC; |- |Tai Lue (nov) |[[Slika:New Tai Lue script sample.png|brezokvirja|137x137_pik]] |ᦟᦲᧅᦎᦷᦺᦑᦟᦹᧉ |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{Wikislovar|abeceda|Abeceda}} * [[abecedni vrstni red]] * [[Unicode]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Abeceda| ]] [[Kategorija:Pisave]] l8pixi5unuk99jp0s8uzla0laj9kxvz 0 12102 6675497 6675122 2026-05-13T21:46:05Z Nareto 77605 6675497 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. == Civilni certifikacijski sistemi == [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} == Šolanje prometnega pilota == [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} == Delovni dan prometnega pilota == Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) == Civilne pilotske uniforme == [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Popularna letala === Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti, ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški | |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški | |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot DB-3, Il-4, Il-2, Il-12, po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:Memphis_Belle_-_geograph.org.uk_-_6305748.jpg|alt=Slika:Memphis Belle - geograph.org.uk - 6305748.jpg|sličica|250x250_pik|Memphis Belle 1990]] [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne zahteve == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} === Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote === [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) === Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA === [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta == Plače == Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> rbflhauiko7y657u2gj1gyjmh9czwq2 6675557 6675497 2026-05-14T08:23:28Z Nareto 77605 /* Znani piloti */ 6675557 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. == Civilni certifikacijski sistemi == [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} == Šolanje prometnega pilota == [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} == Delovni dan prometnega pilota == Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) == Civilne pilotske uniforme == [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Popularna letala === Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti, ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{flag|ZSSR}} {{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:Memphis_Belle_-_geograph.org.uk_-_6305748.jpg|alt=Slika:Memphis Belle - geograph.org.uk - 6305748.jpg|sličica|250x250_pik|Memphis Belle 1990]] [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne zahteve == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} === Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote === [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) === Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA === [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta == Plače == Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> b6zfusc04gfnwoe8pb19x8ukbzruduv 0 14290 6675362 6415951 2026-05-13T16:21:37Z ~2026-28978-01 259828 Nić 6675362 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Frédéric-François Chopin''<br />Akvarel Marie Wodzińske}} [[Slika:Chopin1849opt02.jpg|thumb|202px|Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril [[Louis-Auguste Bisson]]]] '''Frédéric-François Chopin''' (rojen kot '''Fryderyk Franciszek Chopin''', [[poljščina|poljsko]] tudi '''Szopen'''), [[Poljaki|poljsko-francoski]] [[skladatelj]] in [[pianist]], * [[1. marec]] [[1810]], [[Żelazowa Wola]], [[Poljska]], † [[17. oktober]] [[1849]], [[Pariz]], [[Francija]]. Bil je eden izmed najbolj priljubljenih in vplivnih pianistov in skladateljev klavirskih skladb 19. stoletja. == Življenjepis == Chopin se je rodil na poljskem podeželju, kjer se je tudi začela njegova glasbena pot. Splošno je priznan kot največji poljski skladatelj in eden izmed največjih skladateljev za [[klavir]], za katerega je napisal veliko večino svojih del. === Mladost === Chopin je bil rojen v Żelazowi Woli, približno 52 kilometrov zahodno od [[Varšava|Varšave]]. Njegov rojstni datum ni zanesljivo potrjen. Krst je potekal v noči na 23. april 1810, v cerkvi v Brochówu. V cerkveni knjigi, napisani v latinščini, so odkrili njegovo ime Franciscus Fridericus in datum rojstva 22. februar 1810 približno 50 let po njegovi smrti. Njegov oče je bil Nicolai Gali (Gali iz "Galije", Francija), mama Justyna de Krzyżanowski, njegova botra sta bila Franciscus Grembecki in Anna Skarbkówna. Tudi v poljščini napisanem krstnem listu, podpisanem od očeta piše, da je Fryderyk Franciszek Chopin rojen 22. februarja 1810.<ref>{{Internetquelle|url = http://magazynchopin.pl/en/magazyn/chopin/id/1221|titel = Was Chopin born 200 years ago?|autor = Piotr Mysłakowski|zugriff = 2012-07-13|werk = Chopin Magazin 01/2010|archiv-url = http://web.archive.org/web/20100419012214/http://magazynchopin.pl/en/magazyn/chopin/id/1221|archiv-datum = 2010-04-19|sprache = en}}</ref><ref>[http://anjou-pologne.net/attachments/092_F%20Chopin%20chapitre.pdf Frédéric Chopin, un franco-polo polonais, S. 2] (PDF; 77&nbsp;kB)</ref> Po Chopinovih izjavah naj bi se rodil 1. marca 1810, 22. februar pa je bil rojstni datum njegove botre.<ref>Krystyna Kobylańskaya (Hrsg.): ''Frydryk Chopin Briefe.'' Berlin 1983, S.&nbsp;145</ref> Njegov oče Nicolas Chopin (1771-1844), Francoz, je živel na očetovem posestvu v [[Lorena|Loreni]] ter leta 1788 emigriral na [[Poljska|Poljsko]]. Delal je kot pisarniški delavec in pomočnik, dobil poljsko državljanstvo in se boril v vseh revolucionarnih gibanjih na Poljskem, ki se je upirala pruski in ruski nadvladi. Nicolas Chopin je dobil službo francoskega učitelja pri grofu Skarbeku, kjer je spoznal svojo bodočo ženo. Poročil se je 2. junija 1806 s Justyno Krzyżanowsko (* 1782), ki je bila iz obubožane poljske plemiške družine. Leta 1810 so se Chopinovi preselili v Varšavo. Oče je bil tudi učitelj francoščine pri družini Laczynski in je poučeval Marijo, bodočo grofico Walewsko, [[Napoleon]]ovo zvesto ljubico. Nicolas Chopin je igral tudi flavto in violino, žena pa ga je spremljala na klavirju. Po preselitvi v Varšavo, je oče postal profesor francoščine na mestnem liceju. Chopin in njegove tri sestre, Ludwika (* 1807), Isabella (* 1811) in Emilia (* 1812) so prejele temeljito izobrazbo. Chopinov glasbeni talent se je pokazal že zelo zgodaj. Pri sedmih letih so ga označili kot čudežnega otroka. Njegovi prvi [[Poloneza|polonezi]] v B-duru in G molu sta datirani v leto 1817 in izkazujeta izreden talent za [[improvizacija|improvizacijo]]. Njegov edini učitelj je bil v letih 1816-1822 češki pianist in violinist Wojciech Ziwný. Od leta 1818 dalje je igral na raznih dobrodelnih koncertih in v salonih poljskega plemstva. Od leta 1822 se je Chopin privatno izobraževal o glasbeni teoriji in kompoziciji pri Josefu Antonu Franzu Elsnerju. Chopin je do leta 1826 obiskoval kraljevo-pruski licej v Varšavi, nato je študiral na konservatoriju [[kontrapunkt]], glasbeno teorijo, general bas in kompozicijo pri [[Josef Elsner|Josefu Elsnerju]]. === Varšava, Dunaj in Pariz === Leta 1828 je obiskal Berlin, kjer je slišal ''Čarostrelca'' skladatelja [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Webra]], spomladi leta 1829 pa v Varšavi [[Niccolo Paganini|Niccola Paganinija]]. 2. novembra 1830 je odšel na Dunaj. Uspešno je koncertiral in komponiral. Zaradi nemirov na Poljskem mu je oče svetoval, naj ostane v tujini. Sredi leta 1831 se je preselil v Pariz. V Parizu se je Chopin preživljal s koncerti. Pod okrilje ga je vzela družina [[Rothschild]]. Njegovo igranje klavirja je vedno očaralo goste. V tem času se je zaljubil v grofico Delphine Potocko. Dekle je bila precej lahkoživo, zato sta se razšla. Posvetil ji je [[Koncert (glasbena oblika)|koncert]] za klavir in orkester v F-molu (1836). Chopin je od leta 1833 dalje redno služil s koncerti in komponiranjem. Privoščil si je osebje in primerna oblačila. Njegov način življenja je bil precej drag, zato je moral poučevati tudi do pet ur na dan. Chopinovo zdravje se je slabšalo in pogosto ni mogel odpotovati na turneje. V [[Karlovi Vari|Karlovih Varih]] je zadnjikrat videl starše, potem je odpotoval v [[Dresden]], kjer je spoznal Marijo Wodzinsko in se vanjo zaljubil. V Parizu se je povezal z do tedaj priljubljenim glasbenikom Fredrichom Kalkbrennerjem, s katerim sta navduševala Parižane. V Parizu se je družil z [[Hector Berlioz|Berliozom]], [[Franz Liszt|Lisztom]], [[Felix Mendelssohn|Mendelssohnom]] in drugimi umetniki. V hiši [[Franz Liszt|Franza Liszta]] je spoznal pisateljico [[George Sand]] (psevdonim Aurore Dauphin, baronice Dudevant), ki se je pojavljala v moških oblačilih in kadila cigare. === Obdobje z George Sandovo === [[Slika:die junge George Sand.jpg|250 px|left|George Sand 1838. Naslikal [[Auguste Charpentier]] (1815–1880)]] George Sand je bila strastna ženska in je imela večinoma mlajše moške ljubimce. Chopin je leta 1837 padel v eksistenčno krizo zaradi nesrečne ljubezni do tedaj 18-letne Marie Wodzinske. Bil je šest let mlajši od George Sand, a je pri njej našel duševno ravnovesje. Njuno intimno razmerje je trajalo deset let. Izmenično sta živela v Parizu in na njenem podeželskem posestvu v Nohantu. V novemberu 1838 se je George Sand zaradi sinovih zdravstvenih težav preselila z otrokoma Mauricem in Solange na Malorko. Tudi Chopinu, ki je vse svoje življenje trpel za tuberkulozo, naj bi blago podnebje koristilo. Za Chopina je bilo bivanje v kartuziji Valldemossa v gorovju Tramontana premrzlo in vreme nevzdržno. Prebivalci niso bili naklonjeni neporočenemu paru, zato nista mogla živeti skupaj. Chopin je kmalu zbolel za pljučnico. Kljub bolezni je napisal 24 ''[[preludij]]ev''. Po vrnitvi v Francijo sta nekaj časa živela v Marseillesu, nato pa od leta 1846 v Nohantu. Ljubezni je bilo konec leta 1847, zamenjalo jo je prijateljstvo. === Smrt === V letu 1847 se je Chopinovo zdravje resno poslabšalo. Chopinova učenka Jane Stirling je po ločitvi para skrbela za Chopina in ga poskušala razvedriti. V času februarske revolucije leta 1848 je Chopin za sedem mesecev potoval v Veliko Britanijo, kar je organizirala Jane Stirling. V Pariz se je moral vrniti k poučevanju, zaradi nezadostnih pooblastil. Chopin je umrl 17. oktobra 1849 v starosti 39 let v svojem stanovanju na Place Vendôme št. 12 v središču Pariza, verjetno za tuberkulozo. Po drugi domnevi bi lahko bila vzrok cistična fibroza. Ob smrtni postelji so ga spremljali dobri prijatelji, vključno s hčerjo Georg Sandove, Solange Clésinger in grofica Potocka. Naslednje jutro je posmrtno masko, odlitek njegove leve roke, naredil Jean-Baptiste-Auguste Clésinger. Na Chopinovi pogrebni maši v cerkvi La Madeleine Funeral so igrali Sonato št 2. Chopin je bil pokopan v Père Lachaise. Njegovo srce so odstranili in ga, na željo Chopinove sestre, odnesli v Varšavo, kjer so ga pokopali v cerkvi Svetega Križa.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=43812 RTV Slovenija: "Zakaj je umrl Frédéric Chopin?"]</ref> == Dela == Frederic Chopin je eden od pomembnih predstavnikov romantične glasbe prve polovice 19. stoletja. Njegova dela spadajo med najtežji del glasbene literature. Pisal je, z redkimi izjemami, samo za klavir. Konec leta 1820 je za violončelo napisal štiri skladbe, oblikovane kot klavirski trio. Violončelo se pojavi tudi v uvodu ''et Poloneza Brillante'' za klavir in violončelo, in v njegovi sonati za violončelo in klavir. Napisal je 58 [[Mazurka|mazurk]], 16 polonez, 24 preludijev, 17 [[valčkek|valčkov]] in [[nokturno]]v. Otožnost in žalost ter napadalnost je izrazil v štirih ''Skerzih''. Nežnost izražajo štiri Balade (zelo znana je balada v G molu, igrana v filmu Pianist), napisal je še štiri ''Impromptuje'', ''Barkarolo'', ''Uspavanko'' in ''Fantazijo'' v F molu, ki velja za višek Chopinove literature. Zelo znane so tri Chopinove [[Sonata|sonate]]. Njegova prva sonata je bila napisana leta 1827 in je v C-molu, svojo drugo sonato v B-molu je napisal leta 1837, tretjo sonato v H-molu pa leta 1844. Chopin je zelo znan tudi po svojih etudah. Napisal je 24 etud, ki veljajo za ene izmed najtežjih (problem kromatičnih terc, ''arpeggiov'', ipd. in so primerljive z Lisztovimi). "''Enkratni čar njegovi glasbi dajejo nacionalizmi in edinstveno obvladovanje klavirske zvočnosti, izjemno osebna melodika, neizčrpna ornamentika, nenavadno bogata harmonija z alteracijami, drzna fantazija, enkratna poezija, ritmika in očarljiva strastnost''" je v ''Zgodovini glasbe'' zapisal Karl H. Werner. === Poloneze, mazurke, valčki === Chopinove poloneze, mazurke in valčki niso primerni za ples. Narejeni so bolj kot koncert in za predstavo stiliziranega plesa, na katerega spominjajo ritmične kretnje. Valčki pa so bili napisani predvsem za salonsko rabo, kjer se je lahko ob tem pogovarjalo. === Etude === Chopinove Etudes op. 10 in op. 25 in tri posthumno objavljena dela so namenjena tehničnim vprašanjem, vendar so primerne tudi za koncerte. Chopin je z njimi oral ledino. Vaje so bile prej (Carl Czerny, Muzio Clementi in Johann Baptist Cramer), predvsem tehnično usmerjene in poučne. Chopinove Etude so zelo težke, v njih Chopin klavir sistematično raziskuje, z njimi pričara značilen osebni slog. === Nokturni === Druga skupina del, ki jih je Chopin razvijal, je 21 nokturnov. Za zgled je imel nokturne Irca Johna Fielda, ki je imel na Chopina velik vpliv. Chopinovi nokturni so bolj harmonični, imajo bolj raznolik ritem in tekočo melodijo. Melodije temeljijo na ''Bel Canto'' stilu Gioachina Rossinija in Vincenza Bellinija. === Preludiji === 24 Preludijev op. 28 je bilo dokončno napisanih v času bivanja na Malorki. Idejo za pisanje preludijev mu je dal prijatelj August Klengel iz Dresdna, zato jih je tudi njemu posvetil. Zanje je značilno menjavanje durov in molov, prehajanje tonov v kvintah, izkoriščene so vse tipke klavirja. V preludijih slišimo odlomke številnih drugih zvrsti, nekaj iz etud, nokturnov, mazurk in pogrebnih koračnic. Predstavljajo neke vrste programsko glasbo. === Balade in skerzi === Chopinove štiri balade in štirje skerzi predstavljajo zelo prefinjeno glasbo. V osrednjem delu svojega Skerza op. 20 v H-molu se Chopin spominja svojega doma, ki ga ponazarja tema poljske uspavanke ''Lulajże Jezuniu, lulajże, lulaj'' (Spi mali Jezus, spi). Balada v F-duru, op. 38 je bila namenjena Robertu Schumannu, spodbudile pa naj bi ga pesmi [[Mickiewicz]]a. === Sonate === Chopinovo obsežno delo vsebuje le tri sonate za klavir. Prva sonata je zgodnje delo in je bila posvečena učitelju Elsnerju. Njegova druga sonata v B-molu op. 35 (končana leta 1839) sloni na osnovi pogrebne koračnice nastale leta 1837 (''marche funebre''). Vsi štirje stavki so napisani v molu. Njegova tretja Sonata v h-molu je iz leta 1844 in je nekakšen ''koncert brez orkestra'', napisana v klasični sonatni obliki. === Klavirski koncerti === Poleg solističnih del sta dobro znana dva klavirska koncerta. [[Klavirski koncert št. 1 (Chopin)|Koncert št. 1 v e-molu]] in [[Klavirski koncert št. 2 (Chopin)|št. 2 v f-molu]]. Še vedno poteka razprava ali je Chopin sam napisal orkestracijo koncertov. V teh koncertih je orkester bolj dekorativni dodatek klavirju oziroma solistu. == Sandraaa == {{poslušanja začetek}} {{poslušanja predmet|filename=Chopin Liszt Zyczenie (The Maiden's Wish) Brian E Young.ogg|title="Zyczenie" ("Dekličina želja") Op. 74, št. 1 iz Poljskih pesmi|description=Chopin je to pesem izvorno napisal za klavir in glas, za klavir solo jo je priredil [[Franz Liszt]]|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Chopin-Berceuse.ogg|title=Berceuse|description=Opus 57, izvaja Veronica van der Knaap|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja konec}} == Spomeniki in obeležja == [[Slika:Pomnik Chopina w Warszawie.jpg|right|200px|Chopinov spomenik v Varšavi]] * Od leta 2001 je mednarodno letališče v Varšavi poimenovano po Chopinu * Chopinov spomenik v Varšavi v parku Lazienki. * Chopinov spomenik v Żelazowi Woli, umetnika Józefa Gosławskega. * Bronasti kip Frederica Chopina, izdelal ga je Jožek Nowak in je bil postavljen leta 2010 v ''Vrt pesnikov'' v Münchnu. * Spomenik Frédéric Chopin "La note Bleue" - darilo poljske vlade mestu Dunaj. '''3784 Chopin''' je majhen asteroid v glavnega pasu s premerom 28,53 + / - 4,4&nbsp;km. Odkril ga je Eric W. Elst leta 1986. Imenuje se po Frédéricu Chopinu, poljskem skladatelju iz devetnajstega stoletja. == Sklici == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author= |translator=Veronika Simoniti|year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam poljskih skladateljev]] * [[seznam poljskih pianistov]] * [[seznam glasbenikov, upodobljenih na bankovcih]] == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.allmusic.com/artist/fr%C3%A9d%C3%A9ric-chopin-mn0000066824/compositions Chopinove skladbe] * [http://www.chopin.org/ Chopinova fundacija] * [http://www.delo.si/clanek/96698 200. letnica rojstva Frederica Chopina] * [http://zpgs.net/projekti/ps/1/razmisljanje_o_glasbi.htm Razmišljanje o glasbi Frederica Chopina] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Chopin, Frédéric}} [[Kategorija:Poljski pianisti]] [[Kategorija:Poljski skladatelji]] [[Kategorija:Romantični pianisti]] [[Kategorija:Romantični skladatelji]] [[Kategorija:Čudežni otroci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] [[Kategorija:Poljski rimokatoličani]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] [[Kategorija:Frédéric Chopin| ]] spc1vcyme81v0zc0jl35tfm66l8edso 6675363 6675362 2026-05-13T16:21:47Z Quinlan83 192915 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28978-01|~2026-28978-01]] ([[User talk:~2026-28978-01|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:84.20.243.12|84.20.243.12]] 6415951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Frédéric-François Chopin''<br />Akvarel Marie Wodzińske}} [[Slika:Chopin1849opt02.jpg|thumb|202px|Edina poznana fotografija Frédérica Chopina, ki naj bi jo leta 1849 ustvaril [[Louis-Auguste Bisson]]]] '''Frédéric-François Chopin''' (rojen kot '''Fryderyk Franciszek Chopin''', [[poljščina|poljsko]] tudi '''Szopen'''), [[Poljaki|poljsko-francoski]] [[skladatelj]] in [[pianist]], * [[1. marec]] [[1810]], [[Żelazowa Wola]], [[Poljska]], † [[17. oktober]] [[1849]], [[Pariz]], [[Francija]]. Bil je eden izmed najbolj priljubljenih in vplivnih pianistov in skladateljev klavirskih skladb 19. stoletja. == Življenjepis == Chopin se je rodil na poljskem podeželju, kjer se je tudi začela njegova glasbena pot. Splošno je priznan kot največji poljski skladatelj in eden izmed največjih skladateljev za [[klavir]], za katerega je napisal veliko večino svojih del. === Mladost === Chopin je bil rojen v Żelazowi Woli, približno 52 kilometrov zahodno od [[Varšava|Varšave]]. Njegov rojstni datum ni zanesljivo potrjen. Krst je potekal v noči na 23. april 1810, v cerkvi v Brochówu. V cerkveni knjigi, napisani v latinščini, so odkrili njegovo ime Franciscus Fridericus in datum rojstva 22. februar 1810 približno 50 let po njegovi smrti. Njegov oče je bil Nicolai Gali (Gali iz "Galije", Francija), mama Justyna de Krzyżanowski, njegova botra sta bila Franciscus Grembecki in Anna Skarbkówna. Tudi v poljščini napisanem krstnem listu, podpisanem od očeta piše, da je Fryderyk Franciszek Chopin rojen 22. februarja 1810.<ref>{{Internetquelle|url = http://magazynchopin.pl/en/magazyn/chopin/id/1221|titel = Was Chopin born 200 years ago?|autor = Piotr Mysłakowski|zugriff = 2012-07-13|werk = Chopin Magazin 01/2010|archiv-url = http://web.archive.org/web/20100419012214/http://magazynchopin.pl/en/magazyn/chopin/id/1221|archiv-datum = 2010-04-19|sprache = en}}</ref><ref>[http://anjou-pologne.net/attachments/092_F%20Chopin%20chapitre.pdf Frédéric Chopin, un franco-polo polonais, S. 2] (PDF; 77&nbsp;kB)</ref> Po Chopinovih izjavah naj bi se rodil 1. marca 1810, 22. februar pa je bil rojstni datum njegove botre.<ref>Krystyna Kobylańskaya (Hrsg.): ''Frydryk Chopin Briefe.'' Berlin 1983, S.&nbsp;145</ref> Njegov oče Nicolas Chopin (1771-1844), Francoz, je živel na očetovem posestvu v [[Lorena|Loreni]] ter leta 1788 emigriral na [[Poljska|Poljsko]]. Delal je kot pisarniški delavec in pomočnik, dobil poljsko državljanstvo in se boril v vseh revolucionarnih gibanjih na Poljskem, ki se je upirala pruski in ruski nadvladi. Nicolas Chopin je dobil službo francoskega učitelja pri grofu Skarbeku, kjer je spoznal svojo bodočo ženo. Poročil se je 2. junija 1806 s Justyno Krzyżanowsko (* 1782), ki je bila iz obubožane poljske plemiške družine. Leta 1810 so se Chopinovi preselili v Varšavo. Oče je bil tudi učitelj francoščine pri družini Laczynski in je poučeval Marijo, bodočo grofico Walewsko, [[Napoleon]]ovo zvesto ljubico. Nicolas Chopin je igral tudi flavto in violino, žena pa ga je spremljala na klavirju. Po preselitvi v Varšavo, je oče postal profesor francoščine na mestnem liceju. Chopin in njegove tri sestre, Ludwika (* 1807), Isabella (* 1811) in Emilia (* 1812) so prejele temeljito izobrazbo. Chopinov glasbeni talent se je pokazal že zelo zgodaj. Pri sedmih letih so ga označili kot čudežnega otroka. Njegovi prvi [[Poloneza|polonezi]] v B-duru in G molu sta datirani v leto 1817 in izkazujeta izreden talent za [[improvizacija|improvizacijo]]. Njegov edini učitelj je bil v letih 1816-1822 češki pianist in violinist Wojciech Ziwný. Od leta 1818 dalje je igral na raznih dobrodelnih koncertih in v salonih poljskega plemstva. Od leta 1822 se je Chopin privatno izobraževal o glasbeni teoriji in kompoziciji pri Josefu Antonu Franzu Elsnerju. Chopin je do leta 1826 obiskoval kraljevo-pruski licej v Varšavi, nato je študiral na konservatoriju [[kontrapunkt]], glasbeno teorijo, general bas in kompozicijo pri [[Josef Elsner|Josefu Elsnerju]]. === Varšava, Dunaj in Pariz === Leta 1828 je obiskal Berlin, kjer je slišal ''Čarostrelca'' skladatelja [[Carl Maria von Weber|Carla Marie von Webra]], spomladi leta 1829 pa v Varšavi [[Niccolo Paganini|Niccola Paganinija]]. 2. novembra 1830 je odšel na Dunaj. Uspešno je koncertiral in komponiral. Zaradi nemirov na Poljskem mu je oče svetoval, naj ostane v tujini. Sredi leta 1831 se je preselil v Pariz. V Parizu se je Chopin preživljal s koncerti. Pod okrilje ga je vzela družina [[Rothschild]]. Njegovo igranje klavirja je vedno očaralo goste. V tem času se je zaljubil v grofico Delphine Potocko. Dekle je bila precej lahkoživo, zato sta se razšla. Posvetil ji je [[Koncert (glasbena oblika)|koncert]] za klavir in orkester v F-molu (1836). Chopin je od leta 1833 dalje redno služil s koncerti in komponiranjem. Privoščil si je osebje in primerna oblačila. Njegov način življenja je bil precej drag, zato je moral poučevati tudi do pet ur na dan. Chopinovo zdravje se je slabšalo in pogosto ni mogel odpotovati na turneje. V [[Karlovi Vari|Karlovih Varih]] je zadnjikrat videl starše, potem je odpotoval v [[Dresden]], kjer je spoznal Marijo Wodzinsko in se vanjo zaljubil. V Parizu se je povezal z do tedaj priljubljenim glasbenikom Fredrichom Kalkbrennerjem, s katerim sta navduševala Parižane. V Parizu se je družil z [[Hector Berlioz|Berliozom]], [[Franz Liszt|Lisztom]], [[Felix Mendelssohn|Mendelssohnom]] in drugimi umetniki. V hiši [[Franz Liszt|Franza Liszta]] je spoznal pisateljico [[George Sand]] (psevdonim Aurore Dauphin, baronice Dudevant), ki se je pojavljala v moških oblačilih in kadila cigare. === Obdobje z George Sandovo === [[Slika:die junge George Sand.jpg|250 px|left|George Sand 1838. Naslikal [[Auguste Charpentier]] (1815–1880)]] George Sand je bila strastna ženska in je imela večinoma mlajše moške ljubimce. Chopin je leta 1837 padel v eksistenčno krizo zaradi nesrečne ljubezni do tedaj 18-letne Marie Wodzinske. Bil je šest let mlajši od George Sand, a je pri njej našel duševno ravnovesje. Njuno intimno razmerje je trajalo deset let. Izmenično sta živela v Parizu in na njenem podeželskem posestvu v Nohantu. V novemberu 1838 se je George Sand zaradi sinovih zdravstvenih težav preselila z otrokoma Mauricem in Solange na Malorko. Tudi Chopinu, ki je vse svoje življenje trpel za tuberkulozo, naj bi blago podnebje koristilo. Za Chopina je bilo bivanje v kartuziji Valldemossa v gorovju Tramontana premrzlo in vreme nevzdržno. Prebivalci niso bili naklonjeni neporočenemu paru, zato nista mogla živeti skupaj. Chopin je kmalu zbolel za pljučnico. Kljub bolezni je napisal 24 ''[[preludij]]ev''. Po vrnitvi v Francijo sta nekaj časa živela v Marseillesu, nato pa od leta 1846 v Nohantu. Ljubezni je bilo konec leta 1847, zamenjalo jo je prijateljstvo. === Smrt === V letu 1847 se je Chopinovo zdravje resno poslabšalo. Chopinova učenka Jane Stirling je po ločitvi para skrbela za Chopina in ga poskušala razvedriti. V času februarske revolucije leta 1848 je Chopin za sedem mesecev potoval v Veliko Britanijo, kar je organizirala Jane Stirling. V Pariz se je moral vrniti k poučevanju, zaradi nezadostnih pooblastil. Chopin je umrl 17. oktobra 1849 v starosti 39 let v svojem stanovanju na Place Vendôme št. 12 v središču Pariza, verjetno za tuberkulozo. Po drugi domnevi bi lahko bila vzrok cistična fibroza. Ob smrtni postelji so ga spremljali dobri prijatelji, vključno s hčerjo Georg Sandove, Solange Clésinger in grofica Potocka. Naslednje jutro je posmrtno masko, odlitek njegove leve roke, naredil Jean-Baptiste-Auguste Clésinger. Na Chopinovi pogrebni maši v cerkvi La Madeleine Funeral so igrali Sonato št 2. Chopin je bil pokopan v Père Lachaise. Njegovo srce so odstranili in ga, na željo Chopinove sestre, odnesli v Varšavo, kjer so ga pokopali v cerkvi Svetega Križa.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=43812 RTV Slovenija: "Zakaj je umrl Frédéric Chopin?"]</ref> == Dela == Frederic Chopin je eden od pomembnih predstavnikov romantične glasbe prve polovice 19. stoletja. Njegova dela spadajo med najtežji del glasbene literature. Pisal je, z redkimi izjemami, samo za klavir. Konec leta 1820 je za violončelo napisal štiri skladbe, oblikovane kot klavirski trio. Violončelo se pojavi tudi v uvodu ''et Poloneza Brillante'' za klavir in violončelo, in v njegovi sonati za violončelo in klavir. Napisal je 58 [[Mazurka|mazurk]], 16 polonez, 24 preludijev, 17 [[valčkek|valčkov]] in [[nokturno]]v. Otožnost in žalost ter napadalnost je izrazil v štirih ''Skerzih''. Nežnost izražajo štiri Balade (zelo znana je balada v G molu, igrana v filmu Pianist), napisal je še štiri ''Impromptuje'', ''Barkarolo'', ''Uspavanko'' in ''Fantazijo'' v F molu, ki velja za višek Chopinove literature. Zelo znane so tri Chopinove [[Sonata|sonate]]. Njegova prva sonata je bila napisana leta 1827 in je v C-molu, svojo drugo sonato v B-molu je napisal leta 1837, tretjo sonato v H-molu pa leta 1844. Chopin je zelo znan tudi po svojih etudah. Napisal je 24 etud, ki veljajo za ene izmed najtežjih (problem kromatičnih terc, ''arpeggiov'', ipd. in so primerljive z Lisztovimi). "''Enkratni čar njegovi glasbi dajejo nacionalizmi in edinstveno obvladovanje klavirske zvočnosti, izjemno osebna melodika, neizčrpna ornamentika, nenavadno bogata harmonija z alteracijami, drzna fantazija, enkratna poezija, ritmika in očarljiva strastnost''" je v ''Zgodovini glasbe'' zapisal Karl H. Werner. === Poloneze, mazurke, valčki === Chopinove poloneze, mazurke in valčki niso primerni za ples. Narejeni so bolj kot koncert in za predstavo stiliziranega plesa, na katerega spominjajo ritmične kretnje. Valčki pa so bili napisani predvsem za salonsko rabo, kjer se je lahko ob tem pogovarjalo. === Etude === Chopinove Etudes op. 10 in op. 25 in tri posthumno objavljena dela so namenjena tehničnim vprašanjem, vendar so primerne tudi za koncerte. Chopin je z njimi oral ledino. Vaje so bile prej (Carl Czerny, Muzio Clementi in Johann Baptist Cramer), predvsem tehnično usmerjene in poučne. Chopinove Etude so zelo težke, v njih Chopin klavir sistematično raziskuje, z njimi pričara značilen osebni slog. === Nokturni === Druga skupina del, ki jih je Chopin razvijal, je 21 nokturnov. Za zgled je imel nokturne Irca Johna Fielda, ki je imel na Chopina velik vpliv. Chopinovi nokturni so bolj harmonični, imajo bolj raznolik ritem in tekočo melodijo. Melodije temeljijo na ''Bel Canto'' stilu Gioachina Rossinija in Vincenza Bellinija. === Preludiji === 24 Preludijev op. 28 je bilo dokončno napisanih v času bivanja na Malorki. Idejo za pisanje preludijev mu je dal prijatelj August Klengel iz Dresdna, zato jih je tudi njemu posvetil. Zanje je značilno menjavanje durov in molov, prehajanje tonov v kvintah, izkoriščene so vse tipke klavirja. V preludijih slišimo odlomke številnih drugih zvrsti, nekaj iz etud, nokturnov, mazurk in pogrebnih koračnic. Predstavljajo neke vrste programsko glasbo. === Balade in skerzi === Chopinove štiri balade in štirje skerzi predstavljajo zelo prefinjeno glasbo. V osrednjem delu svojega Skerza op. 20 v H-molu se Chopin spominja svojega doma, ki ga ponazarja tema poljske uspavanke ''Lulajże Jezuniu, lulajże, lulaj'' (Spi mali Jezus, spi). Balada v F-duru, op. 38 je bila namenjena Robertu Schumannu, spodbudile pa naj bi ga pesmi [[Mickiewicz]]a. === Sonate === Chopinovo obsežno delo vsebuje le tri sonate za klavir. Prva sonata je zgodnje delo in je bila posvečena učitelju Elsnerju. Njegova druga sonata v B-molu op. 35 (končana leta 1839) sloni na osnovi pogrebne koračnice nastale leta 1837 (''marche funebre''). Vsi štirje stavki so napisani v molu. Njegova tretja Sonata v h-molu je iz leta 1844 in je nekakšen ''koncert brez orkestra'', napisana v klasični sonatni obliki. === Klavirski koncerti === Poleg solističnih del sta dobro znana dva klavirska koncerta. [[Klavirski koncert št. 1 (Chopin)|Koncert št. 1 v e-molu]] in [[Klavirski koncert št. 2 (Chopin)|št. 2 v f-molu]]. Še vedno poteka razprava ali je Chopin sam napisal orkestracijo koncertov. V teh koncertih je orkester bolj dekorativni dodatek klavirju oziroma solistu. == Glasbene datoteke == {{poslušanja začetek}} {{poslušanja predmet|filename=Chopin Liszt Zyczenie (The Maiden's Wish) Brian E Young.ogg|title="Zyczenie" ("Dekličina želja") Op. 74, št. 1 iz Poljskih pesmi|description=Chopin je to pesem izvorno napisal za klavir in glas, za klavir solo jo je priredil [[Franz Liszt]]|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Chopin-Berceuse.ogg|title=Berceuse|description=Opus 57, izvaja Veronica van der Knaap|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja konec}} == Spomeniki in obeležja == [[Slika:Pomnik Chopina w Warszawie.jpg|right|200px|Chopinov spomenik v Varšavi]] * Od leta 2001 je mednarodno letališče v Varšavi poimenovano po Chopinu * Chopinov spomenik v Varšavi v parku Lazienki. * Chopinov spomenik v Żelazowi Woli, umetnika Józefa Gosławskega. * Bronasti kip Frederica Chopina, izdelal ga je Jožek Nowak in je bil postavljen leta 2010 v ''Vrt pesnikov'' v Münchnu. * Spomenik Frédéric Chopin "La note Bleue" - darilo poljske vlade mestu Dunaj. '''3784 Chopin''' je majhen asteroid v glavnega pasu s premerom 28,53 + / - 4,4&nbsp;km. Odkril ga je Eric W. Elst leta 1986. Imenuje se po Frédéricu Chopinu, poljskem skladatelju iz devetnajstega stoletja. == Sklici == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author= |translator=Veronika Simoniti|year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam poljskih skladateljev]] * [[seznam poljskih pianistov]] * [[seznam glasbenikov, upodobljenih na bankovcih]] == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.allmusic.com/artist/fr%C3%A9d%C3%A9ric-chopin-mn0000066824/compositions Chopinove skladbe] * [http://www.chopin.org/ Chopinova fundacija] * [http://www.delo.si/clanek/96698 200. letnica rojstva Frederica Chopina] * [http://zpgs.net/projekti/ps/1/razmisljanje_o_glasbi.htm Razmišljanje o glasbi Frederica Chopina] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Chopin, Frédéric}} [[Kategorija:Poljski pianisti]] [[Kategorija:Poljski skladatelji]] [[Kategorija:Romantični pianisti]] [[Kategorija:Romantični skladatelji]] [[Kategorija:Čudežni otroci]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] [[Kategorija:Poljski rimokatoličani]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] [[Kategorija:Frédéric Chopin| ]] ng1bzv45tf5hsav40gbco6g49cbv9hn 0 20478 6675522 6480104 2026-05-14T04:12:12Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675522 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]] | work_institution = [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] <br /> [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]] | alma_mater = [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|FNT]] <br /> {{small|diploma 1958}} <br /> {{small|[[doktorat]] 1964}} | thesis_title = Prehod svetlobe skozi debele plasti motne snovi | thesis_url = http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVUEU0ES | thesis_year = 1963 | academic_advisors = | doctoral_advisor = | doctoral_students = [[Tomaž Kalin]] {{small|1978}} | fields = [[fizika]] }} '''Sergej Pahor''', [[Slovenci|slovenski]] [[fizik]], * [[7. december]] [[1930]], [[Postojna]], † 6. julij [[2006]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Pahor je diplomiral leta 1958 in [[doktorat|doktoriral]] leta 1964 na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (kasneje [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]]), kjer je predaval kot univerzitetni učitelj od leta 1959, od 1969 kot izredni, od 1975 kot redni [[profesor]]. V letih 1975 do 1990 je bil sodelavec [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]]. Strokovno se je izpopolnjeval na [[Univerza Michigana|Univerzi Michigana]] v [[Ann Arbor, Michigan|Ann Arborju]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Vodil je fizikalni praktikum in predaval fiziko v prvem letniku, zraven pa še matematično fiziko, teoretično fiziko, mehaniko kontinuov in slučajne procese. Raziskovalno področje njegovega dela so matematični problemi in modelska analiza v fiziki in [[medicina|medicini]]. Objavil je več kot? 33 znanstvenih člankov in dva učbenika. Skupaj s kolegom s fakultete, matematikom [[Anton Suhadolc|Antonom Suhadolcem]] sta leta 1974 prejela [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] za rešitev dolgo časa odprtega problema v transportni teoriji, dokaza kompletnosti vektorskih lastnih funkcij v polneskončnem mediju. Študirala sta linearizirano [[Boltzmann|Boltzmannovo]] enačbo in dokazala, da ustrezne lastne funkcije sestavljajo kompleten sistem. == Izbrana dela == * ''Albedo in Milnejev problem za termalne nevtrone'' * ''Večkratno sipanje in problem inverznega albeda'' * ''Prehod svetlobe skozi debele plasti motne snovi'' * ''Uvod v analitično mehaniko'' (učbenik, 1989) * ''Uvod v ravnovesno statistično fiziko'' (učbenik, 2001) == Viri == * {{citat|last1= Strnad|first1= Janez|authorlink1= janez Strnad|last2= Suhadolc|first2= Anton|first2= Anton Suhadolc|title= Profesor Sergej Pahor|journal= [[Obzornik za matematiko in fiziko]]|date= 2006|volume= 53|issue= 6|pages= 190-191|cobiss= 14211161}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pahor, Sergej}} [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Kidričevi nagrajenci]] [[Kategorija:Postojnčani]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] hun6xxu2imeob7txpw7vx1go17wbr3r 0 22909 6675312 6501371 2026-05-13T13:39:34Z ~2026-28279-21 259659 6675312 wikitext text/x-wiki '''Ravnik''' je lahko: * [[Ravnik (priimek)|Ravnik]], priimek več znanih ljudi * drugo ime za [[ekvator]] * [[Kraški ravnik|(kraški) ravnik]], geomorfološka oblika oz. vrsta krašega površja, ([[Logaški ravnik]], [[Hotenjski ravnik]], [[Prestranško-slavinski ravnik]]) * toponim Ravnik: ** [[Ravnik, Bloke|Ravnik]], [[Občina Bloke]] ** [[Ravnik, Trebnje|Ravnik]], [[Občina Trebnje]] ** [[Ravnik pri Hotedršici]], [[Občina Logatec]] ** [[Ravnik (otok)|Ravnik]], otok v Jadranu ** [[Ravnik, Planina]] ** [[Ravnik, Radovna]], potok, pritok [[Radovna|Radovne]] {{razločitev}} o9p17tlbvfxnufkbtumi283p3rs4zwk 6675315 6675312 2026-05-13T13:41:33Z ~2026-28279-21 259659 6675315 wikitext text/x-wiki '''Ravnik''' je lahko: * [[Ravnik (priimek)|Ravnik]], priimek več znanih ljudi * drugo ime za [[ekvator]] * [[Kraški ravnik|(kraški) ravnik]], geomorfološka oblika oz. vrsta (pretežno uravnanega) kraškega površja ([[Logaški ravnik]], [[Hotenjski ravnik]], [[Prestranško-slavinski ravnik]]), ki je lahko razčlenjeno z manjšimi ali srednjevelikimi kraškimi kotanjami. * toponim Ravnik: ** [[Ravnik, Bloke|Ravnik]], [[Občina Bloke]] ** [[Ravnik, Trebnje|Ravnik]], [[Občina Trebnje]] ** [[Ravnik pri Hotedršici]], [[Občina Logatec]] ** [[Ravnik (otok)|Ravnik]], otok v Jadranu ** [[Ravnik, Planina]] ** [[Ravnik, Radovna]], potok, pritok [[Radovna|Radovne]] {{razločitev}} 71i09hsb0vwjdxx1b7v3f106w2mka5f 6675316 6675315 2026-05-13T13:41:59Z ~2026-28279-21 259659 6675316 wikitext text/x-wiki '''Ravnik''' je lahko: * [[Ravnik (priimek)|Ravnik]], priimek več znanih ljudi * drugo ime za [[ekvator]] * [[Kraški ravnik|(kraški) ravnik]], geomorfološka oblika oz. vrsta pretežno uravnanega kraškega površja ([[Logaški ravnik]], [[Hotenjski ravnik]], [[Prestranško-slavinski ravnik]]), ki je lahko razčlenjeno z manjšimi ali srednjevelikimi kraškimi kotanjami. * toponim Ravnik: ** [[Ravnik, Bloke|Ravnik]], [[Občina Bloke]] ** [[Ravnik, Trebnje|Ravnik]], [[Občina Trebnje]] ** [[Ravnik pri Hotedršici]], [[Občina Logatec]] ** [[Ravnik (otok)|Ravnik]], otok v Jadranu ** [[Ravnik, Planina]] ** [[Ravnik, Radovna]], potok, pritok [[Radovna|Radovne]] {{razločitev}} s8avkt2394ll6u8kh94kvothz2nt0lu 6675344 6675316 2026-05-13T14:48:41Z ~2026-28279-21 259659 6675344 wikitext text/x-wiki '''Ravnik''' je lahko: * [[Ravnik (priimek)|Ravnik]], priimek več znanih ljudi * drugo ime za [[ekvator]] * [[Kraški ravnik|(kraški) ravnik]], geomorfološka oblika oz. vrsta pretežno uravnanega ali rahlo valovitega kraškega površja ([[Logaški ravnik]], [[Hotenjski ravnik]], [[Prestranško-slavinski ravnik]]), ki je lahko razčlenjeno z manjšimi ali srednjevelikimi kraškimi kotanjami. * toponim Ravnik: ** [[Ravnik, Bloke|Ravnik]], [[Občina Bloke]] ** [[Ravnik, Trebnje|Ravnik]], [[Občina Trebnje]] ** [[Ravnik pri Hotedršici]], [[Občina Logatec]] ** [[Ravnik (otok)|Ravnik]], otok v Jadranu ** [[Ravnik, Planina]] ** [[Ravnik, Radovna]], potok, pritok [[Radovna|Radovne]] {{razločitev}} q2szj5xvgxxqalf2r65fk5y4bkx3ge1 0 24401 6675374 6631501 2026-05-13T17:08:32Z Yerpo 8417 /* S */ disambig., drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] 6675374 wikitext text/x-wiki {{seznami_vsebin}} '''[[Seznam]] [[zgodovina|zgodovinskih]] vsebin''' zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz. obravnavajo zgodovinsko pomembne gesla. Osnovni namen seznama je nadzorovanje sprememb. {{CompactTOC2}} == A == [[aachenski kongres]] - [[aachenski mir]] - [[Aachenski mir (812)]] - [[aachenski mir (1668)]] - [[aachenski mir (1748)]] - [[Abad III.]] - [[Abadidi]] - [[Abas I. Veliki]] - [[Abasidi]] - [[Ferhat Abbas]] - [[Abd ar-Rahman]] - [[Abd ar-Rahman I.]] - [[Abd ar-Rahman II.]] - [[Abd ar-Rahman III.]] - [[Abd el-Kader]] - [[Abd el-Krim]] - [[Abdera]] - [[Abdulah el-Salem el-Sabah]] - [[Abdul Azis]] - [[Abdul Hamid II.]] - [[Abdul Medžid I.]] - [[Heinrich Abeken]] - [[Abidos, Egipt]] - [[Abidos (Dardanele)]] - [[Abodriti]] - [[abolicionizem]] - [[absolutizem]] - [[Abu Bakr]] - [[Ibrahim Abud]] - [[Abul Atahija Ismail]] - [[Abul-Fida Ismail ibn Ali]] - [[Abulfeda]] - [[ab urbe condita]] - [[Mirče Acev]] - [[Vera Dosta Aceva]] - [[Acruvium]] - [[Act of Settlement]] - [[Action française]] - [[Adamiti]] - [[John Adams]] - [[Samuel Adams]] - [[Adolf Nassauski]] - [[adopcija]] - [[adoptivni cesarji]] - [[aldii]] - [[Aloys Lexa von Aehrenthal]] - [[afera Daily Telegraph]] - [[afera Watergate]] - [[afera z ogrlico]] - [[Afriška listina]] - [[Afriški narodni kongres]] - [[Agadirski incident]] - [[Aga Kan]] - [[Aga Kan I.]] - [[Aga Kan II.]] - [[Aga Kan III.]] - [[Agamemnon]] - [[Herbert Sebastian Agar]] - [[Agathirzi]] - [[Agathokles]] - [[ager publicus]] - [[Agezilaj]] - [[Aglabidi]] - [[agnati]] - [[agora]] - [[agrarec]] - [[agrarna reforma]] - [[agrarna ureditev]] - [[agrarni maksimum]] - [[agrarni zakoni]] - [[Gnaeus Julius Agricola]] - [[Mikael Agricola]] - [[Agron]] - [[Ahajci]] - [[Ahajska zveza]] - [[Ahemenidi]] - [[ahemenidski napisi]] - [[Ahmad III.]] - [[Ahmadija]] - [[Ahmed-Paša Hercegović]] - [[Dimitrij Vlasjevič Ainalov]] - [[Mohamed Ajub Kan]] - [[Akaba]] - [[Akad]] - [[Akadci]] - [[akademija (Platon)|Akademija]] - [[Akbar]] - [[akciza]] - [[akkermanska konferenca]] - [[akropola]] - [[Pavel Borisovič Akselrod]] - [[Aksumsko cesarstvo]] - [[Akvitanija]] - [[Alajbeg]] - [[Alarih I.]] - [[Gregorio Alas da Sommaripa]] - [[alavabtićeva afera]] - [[Fernando Álvarez de Toledo y Pimentel Alba]] - [[Alba Iulia]] - [[Alba Longa]] - [[Albert I.]] - [[Albert II.]] - [[Albert III.]] - [[Albert IV.]] - [[Albert V.]] - [[Albert Veliki]] - [[Albižani]] - [[Alboin]] - [[Wilhelm Eduard Albrecht]] - [[Albrecht I.]] - [[Albrect Brandenburški]] - [[Al-Džavz]] - [[Alfonso d'Albuquerque]] - [[Alcazar]] - [[John William Alcock]] - [[Alea iacta est]] - [[Aleksander I. Pavlovič]] - [[Aleksander II. Nikolajevič]] - [[Aleksander III. Aleksandrovič]] - [[Aleksander IV.]] - [[Aleksander V.]] - [[Aleksander VI.]] - [[Aleksander Karađorđević]] - [[Aleksander I. Karađorđević]] - [[Aleksander Jaroslavič Nevski]] - [[Aleksander Obrenović]] - [[Aleksander Veliki]] - [[Aleksandrija]] - [[Aleksandrijska knjižnica]] - [[Aleksandrijska shizma]] - [[Aleksandrova država]] - [[Aleksej Mihajlovič]] - [[Pjotr Aleksejevič Aleksejev]] - [[Aleksej I. Komnen]] - [[Alemani]] - [[Jean Le Rrond d'Alembert]] - [[Harold Alexander]] - [[Alfonz V. Afričan]] - [[Alfonz XII.]] - [[Alfonz X. Modri]] - [[algeciraška konferenca]] - [[alhambra]] - [[aliansa]] - [[Alija Alijagić]] - [[Janinski Ali-Paša]] - [[Ali-Paša Rizvanbegovič-Stočević]] - [[alkasuvaška pogodba]] - [[Alkibiad]] - [[Alkidamas]] - [[Al-Makrizi]] - [[Al-Masudi]] - [[Almeida]] - [[Almohadi]] - [[Almoravidi]] - [[Almoš]] - [[alod]] - [[Alogobotur]] - [[Rafael Altamira y Crevea]] - [[Nikola Altomanović]] - [[Aluzijan]] - [[Gustav von Alvensleben]] - [[Alvenslebnova konvencija]] - [[amandma]] - [[Amanuenzis]] - [[ambon]] - [[Vittorio Ambrosio]] - [[Ambrozij]] - [[Mihael Ambrož]] - [[Lado Ambrožič-Novljan]] - [[Nicolas Amelot De La Houssaye]] - [[Amenofis]] - [[Amenofis I.]] - [[Amenofis II.]] - [[Amenofis III.]] - [[Amenofis IV.]] - [[ameriška državljanska vojna]] - [[ameriška legija]] - [[ameriška osamosvojitvena vojna]] - [[Ameriški letalski asi druge svetovne vojne]] - [[Ameriški letalski asi prve svetovne vojne]] - [[ameriško-mehiška vojna]] - [[ameriško-španska vojna]] - [[Amfiktionija]] - [[amfora]] - [[amienski mir]] - [[Amitis]] - [[Marcellinus Ammianus]] - [[amnestija]] - [[Charles Amouroux]] - [[Amphipolis]] - [[Roald Amundsen]] - [[Ana Savojska]] - [[Anabaptisti]] - [[anabaza]] - [[anahoret]] - [[Anaksagora]] - [[Anaksimander]] - [[Anaksimen]] - [[anali]] - [[Anam]] - [[anarhizem]] - [[Ana Stuart]] - [[anatema]] - [[anatokizem]] - [[ancien régime]] - [[Andechs-Meranci]] - [[Vladislav Anders]] - [[Gyula Andrassy]] - [[Gyula Andrassy starejši]] - [[Gyula Andrassy mlajši]] - [[Andrej Bogoljubski]] - [[Andrej II.]] - [[Andrej III. Benečan]] - [[Andronik]] - [[Andronik I. Komnen]] - [[Andronik II. Paleolog]] - [[Andronk III. Paleolog]] - [[aneksija]] - [[Angli]] - [[Anglikanska cerkev]] - [[anglikanski členi]] - [[anglo-ameriška vojna (1812-1814)]] - [[Anglosaksonci]] - [[anglosaški mision]] - [[angorska bitka]] - [[Gabriele d'Annunzio]] - [[anona]] - [[anšlus]] - [[antanta]] - [[Anti]] - [[Antična orožja]] - [[antifašistična zveza žena]] - [[antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] - [[antifašizem]] - [[Antigon I. Monoftalmos]] - [[Antigonidi]] - [[antigonos]] - [[antika]] - [[antikrist]] - [[antikvar]] - [[Antioh]] - [[Antiohija]] - [[Antipater]] - [[antisemitizem]] - [[Anton II. Dobri]] - [[Antonij]] - [[Antonij Pij]] - [[anuiteta]] - [[Ion Antonescu]] - [[Marcus Antonius]] - [[ANZUS]] - [[Anžuvinci]] - [[Apači]] - [[Apage]] - [[apanaža]] - [[apartheid]] - [[Apian]] - [[Josip Apih]] - [[Apolonija]] - [[Mihajlo Apostolski]] - [[apostolski kralj]] - [[apostolski nuncij]] - [[apostolsko veličanstvo]] - [[apoteoza]] - [[appeasement]] - [[Aprilske teze]] - [[Arabci]] - [[Arabska liga]] - [[Jaser Arafat]] - [[Aleksej Andrejevič Arakčejev]] - [[Aramejci]] - [[Araukanci]] - [[Archiv für Heimatkünde]] - [[Archiv für Slavische Philologie]] - [[Abdul El Salem Mohamed Aref]] - [[areopag]] - [[arhaik]] - [[arhaizem]] - [[Arhelaj I. Makedonski]] - [[arheolog]] - [[arheologija]] - [[Arhidam II.]] - [[Arhimed]] - [[Arhit]] - [[arhiv]] - [[Arhivsko gradivo]] - [[Arhivistika]] - [[arhont]] - [[Aria]] - [[Ariel]] - [[Arij]] - [[arijanstvo]] - [[Ariovist]] - [[Aristagora]] - [[Aristarh]] - [[Aristil]] - [[aristokracija]] - [[Aristonikos]] - [[Aristotel]] - [[armada]] - [[Herman Arminius]] - [[Neil Armstrong]] - [[Ernst Moritz Arndt]] - [[Arnulf]] - [[Arpad]] - [[Arpadoviči]] - [[Arpadoviči]] - [[Flavius Arrianus]] - [[Arsenij]] - [[Arsenij I.]] - [[Arsenij II.]] - [[Arsenij III. Čarnojević]] - [[Arsenij IV. Jovanović-Šakabenta]] - [[Artakserks]] - [[Artakserks I.]] - [[Artakserks II.]] - [[Artakserks III.]] - [[Artakserks IV.]] - [[Artes liberales]] - [[artistična fakulteta]] - [[Artur]] - [[Asasini]] - [[Aseni]] - [[asiento]] - [[asignat]] - [[Caius Ainius Pollio]] - [[Asirija]] - [[askar]] - [[aspra]] - [[Astiag]] - [[asturijska vstaja]] - [[Ausrbanipal]] - [[Ašanti]] - [[Ašoka]] - [[Atahualpa]] - [[Atal I. Soter]] - [[Atal II. Filadelf]] - [[Atal III. Filometor]] - [[Atalija]] - [[ataman]] - [[Atanazij Veliki]] - [[Nur al-Din-al-Atasi]] - [[Atatürk]] - [[Atenski pakt]] - [[atentat]] - [[Atidograf]] - [[Atila]] - [[atiško-delska pomorska zveza]] - [[Atlantida]] - [[atlantska listina]] - [[atlantski zid]] - [[Clement Richard Attlee]] - [[Auersperg]] - [[augsburška veroizpoved]] - [[augsburški interim]] - [[augsburški verski mir]] - [[Aung San]] - [[Rudolf Augstein]] - [[Victor Aurelius]] - [[Aureus]] - [[Auschwitz]] - [[aval]] - [[avalski grad]] - [[Avari]] - [[Viktor Avbelj-Rudi]] - [[avditor]] - [[Aleksandru Averescu]] - [[avguri]] - [[Gaj Avgust Oktavijan]] - [[Avgust]] - [[Avgust II. Močni]] - [[Avgust II.]] - [[Avgust III.]] - [[Avguštin]] - [[Cene Avguštin]] - [[Avguštinci]] - [[avignonsko suženjstvo]] - [[Avrelijan]] - [[avstrijska nasledstvena vojna]] - [[avstrijsko-pruska vojna]] - [[avstrijsko-srbska tajna konvencija]] - [[Avstro-ogrski letalski asi prve svetovne vojne]] - [[avstromarksizem]] - [[Avstro-Ogrska]] - [[avstroslavizem]] - [[Jaka Avšič]] - [[avtodafé]] - [[avtohtonistična teorija]] - [[avtonomija]] - [[avtonomizem]] - [[avtoritativna država]] - [[Arthur Awmann]] - [[Ismail Azhari]] - [[Azijska socialistična konferenca]] - [[azijsko-afriška konferenca]] - [[azil]] - [[Azteki]] - == B == [[François Noël Babeuf]] - [[Francis Bacon]] - [[badenska vstaja]] - [[Baibars]] - [[bailli]] - [[Mihail Aleksandrovič Bakunin|Bakunin, Mihail Aleksandrovič]] - [[balance of power]] - [[Balduin I.]] - [[Arthur James Balfour|Balfour, Arthur James]] - [[balfourjeva deklaracija]] - [[balija]] - [[balkanski vojni]] - [[1. balkanska vojna]] - [[2. balkanska vojna]] - [[balkansko vprašanje]] - [[bandurška konferenca]] - [[baptisti]] - [[barbari]] - [[barierni traktati]] - [[bartensteinska pogodba]] - [[barvne knjige]] - [[baselski koncil]] - [[baselski mir (1499)]] - [[baselski mir (1795)]] - [[baselski program]] - [[basileus]] - [[Bastilja]] - [[bastonada]] - [[Batukan]] - [[bavarska nasledstvena vojna]] - [[Igor Bavčar|Bavčar, Igor]] - [[Baza 20]] - [[Baza 80]] - [[August Bebel|Bebel, August]] - [[Johannes Robert Becher|Becher, Johannes Robert]] - [[Ludwig Beck|Beck, Ludwig]] - [[bede]] - [[begardi]] - [[begine]] - [[Balthasar Bekker|Bekker, Balthasar]] - [[Béla III.|Béla III. Madžarski]] - [[Bela hiša]] - [[Belgijski letalski asi druge svetovne vojne]] - [[Belgijski letalski asi prve svetovne vojne]] - [[Bellum iustum]] - [[Vincent Benedikt|Benedikt, Vincent]] - [[Benediktinci]] - [[Benedikt iz Aniane]] - [[Benedikt iz Nursije]] - [[Papež Benedikt XII.]] - [[beneficij]] - [[beograjska konferenca]] - [[beograjski mir]] - [[beraški redovi]] - [[beraško gibanje]] - [[berlinska blokada]] - [[berlinski kongres]] - [[berlinski zid]] - [[berlinski zračni most]] - [[berlinsko vprašanje]] - [[Bernadotti]] - [[Bernard iz Clairvauxa]] - [[Eduard Bernstein|Bernstein, Eduard]] - [[Bertold iz Henneberga]] - [[besançonski državni zbor]] - [[bičarji]] - [[bidermajer]] - [[Bill of Rights]] - [[bingerška volilna zveza]] - [[birokracija]] - [[Otto von Bismarck, Bismarck, Otto von]] - [[Bismarckov sistem zvez]] - [[Bismarcova socialna zakonodaja]] - [[bitka narodov]] - [[bitka treh cesarjev]] - [[bitka pri El Alameinu]] - [[bitka v Tevtoburškem gozdu]] - [[bitka za Stalingrad]] - [[Bizanc]] - [[bizantinsko cesarstvo]] - [[Björköška pogodba]] - [[Janez Bleiweis|Bleiweis, Janez]] - [[bliskovita vojna]] - [[bližnjevzhodni konflikt]] - [[bloiska pogodba]] - [[Gebhard Leberecht Blücher|Blücher, Gebhard Leberecht]] - [[Léon Blum|Blum, Léon]] - [[Johann Kasper Bluntschli|Bluntschli, Johann Kasper]] - [[Jean Bodin|Bodin, Jean]] - [[Bogojinska resolucija]] - [[Bogomil]] - [[bogomili]] - [[Adam Bohorič|Bohorič, Adam]] - [[bojar]] - [[boj za Porurje]] - [[boksarska vstaja]] - [[Boleslav I.]] - [[Bolgarski letalski asi druge svetovne vojne]] - [[boljševiki]] - [[boljševizem]] - [[bolnik ob Bosporju]] - [[Bombardiranje Dresdna]] - [[Napoleon Bonaparte]] - [[Napoleon II.]] - [[Napoleon III.]] - [[bonapartizem]] - [[Bonifacij]] - [[Bonifacij VIII.]] - [[Peter Bonomo|Bonomo, Peter]] - [[Stephan Borrn|Borrn, Stephan]] - [[Ludwig Börne|Börne, Ludwig]] - [[bosanska vojna]] - [[bostonska čajanka]] - [[božja milost]] - [[božja sodba]] - [[božji mir]] - [[brakteat]] - [[Willy Brandt|Brandt, Willy]] - [[bratislavski mir]] - [[Brest-Litovski mir]] - [[breve]] - [[Leonid Iljič Brežnjev|Brežnjev, Leonid Iljič]] - [[Brežnjeva doktrina]] - [[Aristide Briand|Briand, Aristide]] - [[Briand-Kellogov pakt]] - [[brigantini]] - [[brionska deklaracija]] - [[Jacques Pierre Brissot|Brissot, Jacques Pierre]] - [[bronasta doba]] - [[Karl Ludwig Bruck|Bruck, Karl Ludwig]] - [[Georg Büchner|Büchner, Georg]] - [[bruseljski sporazum]] - [[bula]] - [[bulanžizem]] - [[bulé]] - [[Bernhard Heinrich Martin Bülow|Bülow, Bernhard Heinrich Martin]] - [[bundestag]] - [[Burboni]] - [[burgundska vojna]] - [[Buri]] - [[Edmund Burke]] - [[burski vojni]] - [[burševstvo]] - [[buržoazija]] - [[Gatsha Mongosuthu Buthelezi|Buthelezi, Gatsha Mongosuthu]] - == C == [[Étienne Cabet]] - [[Jean Calvin]] - [[cambrajski mir]] - [[Camorra]] - [[camp-davidski sporazum]] - [[Tommaso Campanella]] - [[Canossa]] - [[Alfonso Capone]] - [[Georg Leo Caprivi]] - [[car]] - [[Don Carlos Maria Isidro de Borbón]] - [[Lazare Carnot]] - [[Carolina]] - [[casablanška konferenca]] - [[Fidek Castro Ruz]] - [[cateau-cambresiski mir]] - [[cateau-cambresiski mir (1.)]] - [[cateau-cambresiski mir (1559)]] - [[Camillo Benso Cavour]] - [[ceh]] - [[celinska zapora]] - [[celinski meč]] - [[Celjski grofje]] - [[Christoph Cellarius]] - [[center]] - [[centralizem]] - [[centralne sile]] - [[centralni komite]] - [[centurija]] - [[cenzor]] - [[cenzura]] - [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] - [[Cerkvena država]] - [[cerkvena nadarbina]] - [[cerkveni boj]] - [[cerkveni knez]] - [[cerkveni pridržek]] - [[Velika shizma|cerkveni razkol]] - [[cerkveno izobčenje]] - [[cesarjev namestnik]] - [[Mao Cetung]] - [[Julij Cezar]] - [[cezaropapizem]] - [[Arthur Neville Chamberlain]] - [[charta]] - [[charte constitutionnelle]] - [[chouani]] - [[Winston Churchill]] - [[Mark Tulij Cicero]] - [[cionizem]] - [[ciprski konflikt]] - [[Ciril in Metod]] - [[cistercijani]] - [[civil law]] - [[civis]] - [[civitas]] - [[Civitas dei]] - [[Lucius DuBignon Clay]] - [[Georges Benjamin Clemenceau]] - [[clunyjska reforma]] - [[Code civil]] - [[Code Napoléon]] - [[Codex Justinianus]] - [[Codex Theodosianus]] - [[Jean-Baptiste Colbert]] - [[Gaspar de Coligny]] - [[Comes]] - [[Common law]] - [[Commonwealth]] - [[August Comte]] - [[cona brez jedrskega orožja]] - [[Antoine Condorcet]] - [[Confessio Augustana]] - [[containment]] - [[cordon sanitaire]] - [[Corpus Catholicorum]] - [[Corpus iuris civilis]] - [[Hernando Cortes]] - [[cortes]] - [[crepyjški mir]] - [[Pierre de Coubertin]] - [[Georges Couthon]] - [[Oliver Cromwell]] - [[George Nathaniel Curzon]] - [[Curzonova črta]] - == Č == [[Čankajšek]] - [[Čas]] - [[Časovni pregled astronomov]] - [[Časovni pregled tehnologije merjenja časa]] - [[Časovni pregled vesoljskih odprav s človeško posadko]] - [[Ču Enlaj]] - [[čarovništvo]] - [[čartizem]] - [[češka vstaja]] - [[češki bratje]] - [[četniki]] - [[četrti stan]] - [[četverna aliansa]] - [[čistka]] - [[človekove pravice]] - [[Matija Čop]] - [[Ostrakizem|črepinjska sodba]] - [[Črna roka]] - [[črna smrt]] - [[črna trgovina]] - [[črta vojska]] - [[črni petek]] - [[črta na reki Majni]] - [[črta Odra-Nisa]] - == D == [[Dachau]] - [[dachavski procesi]] - [[Friedrich Christoph Dahlmann]] - [[Jurij Dalmatin]] - [[damski mir]] - [[dan D]] - [[Gabriele D'Annunzio]] - [[Georges Jacques Danton]] - [[dardanelski sporazum]] - [[Darej I.]] - [[Darej II.]] - [[Darej III.]] - [[Charles Robert Darwin]] - [[dauphin]] - [[davek]] - [[davek od ognjišča]] - [[Jefferson Davis]] - [[Charles Gates Dawes]] - [[Dawesov načrt]] - [[Daytonski sporazum]] - [[davek na urin]] - [[Ferenc Deák]] - [[decemviri]] - [[Decij]] - [[dedna podložnost]] - [[dedni sovražnik]] - [[dedni zajem]] - [[dedno pravo]] - [[defensor fidei]] - [[dekabristi]] - [[deklaracija o ameriški neodvisnosti]] - [[deklaracija o človekovih in državljanskih pravicah]] - [[deklaracijsko gibanje]] - [[dekolonizacija]] - [[dekretalije]] - [[dekurij]] - [[delavski svet]] - [[delavsko gibanje]] - [[delitev oblasti]] - [[delitev Poljske]] - [[delsko-atiška pomorska zveza]] - [[demagog]] - [[demarkacijska črta]] - [[Demetrij I. Poliorket]] - [[demokracija]] - [[Demokrit]] - [[Dražgoška bitka]] - [[demontaža]] - [[demos]] - [[DEMOS]] - [[Demosten]] - [[denacifikacija]] - [[denar]] - [[denarij]] - [[depeša iz Emsa]] - [[deportacija]] - [[deputacija]] - [[desetdnevna vojna]] - [[designacija]] - [[desni ekstremizem]] - [[desnica]] - [[destalinizacija]] - [[devolucijska vojna]] - [[dezerterstvo]] - [[dežela]] - [[deželna bramba]] - [[deželna oblast]] - [[deželna suverenost]] - [[deželne svoboščine]] - [[deželni grof]] - [[deželni mir]] - [[deželni stanovi]] - [[deželni zbor]] - [[deželno pravo]] - [[deželno sodišče]] - [[deželno spremstvo]] - [[diadihi]] - [[diaspora]] - [[Dictatus Papae]] - [[Denis Diderot]] - [[dieceza]] - [[diktat]] - [[diktator]] - [[diktatura]] - [[Georgi Mihajlovič Dimitrov]] - [[dinastija]] - [[Diofant]] - [[Dioklecijan]] - [[Dionizij I. Sirakuški]] - [[Dionizij II. Sirakuški]] - [[diplomacija]] - [[Diplomatika]] - [[direktorij]] - [[disenterji]] - [[Benjamin Disraeli]] - [[Djoser]] - [[dogma]] - [[dokončna rešitev judovskega vprašanja]] - [[dolgi parlament]] - [[dolgi pohod]] - [[določilo o sovražni državi]] - [[Dolina kraljev]] - [[dolomitska izjava]] - [[Domesday Book]] - [[Domicijan]] - [[dominat]] - [[Dominik]] - [[dominikanci]] - [[Dominium maris baltici]] - [[domobranstvo]] - [[donavska monarhija]] - [[Karl Dönitz]] - [[Downing Street]] - [[dragonada]] - [[dragonec]] - [[Francis Drake]] - [[Dravska banovina]] - [[dresdenski mir]] - [[Alfred Dreyfus]] - [[Dreyfusova afera]] - [[Janez Drnovšek]] - [[Clemens August Droste zu Vischering]] - [[druga ruska revolucija]] - [[druga svetovna vojna]] - [[druga svetovna vojna v Sloveniji]] - [[Društvo narodov]] - [[Mark Livij Druz]] - [[družbena pogodba]] - [[država]] - [[država blaginje]] - [[država naslednica]] - [[država v razvoju]] - [[države vzhodnega bloka]] - [[državljanske pravice]] - [[državna dvorna pisarna]] - [[državna izvršitev]] - [[državna mesta]] - [[državna pisarna]] - [[državna posest]] - [[državni dvorni svet]] - [[državni kancler]] - [[državni knez]] - [[državni komisar]] - [[državni predsednik]] - [[državni regiment]] - [[državni sekretar]] - [[državni simboli]] - [[državni stanovi]] - [[državni svet]] - [[državni udar]] - [[državni vikar]] - [[državni vitezi]] - [[državni zbor]] - [[državno dvorno sodišče]] - [[državno komorno sodišče]] - [[državno sodišče]] - [[dualizem]] - [[duce]] - [[duhovščina]] - [[dukat]] - [[duma]] - [[dunajska sklepna listina]] - [[dunajski kongres]] - [[Henri Dunant]] - [[dvodomni sistem]] - [[dvojna monarhija]] - [[dvojna zveza]] - [[dvor]] - [[dvorna kapela]] - [[dvorna pisarna]] - [[dvorna služba]] - [[dvorne funkcije]] - [[dvorni svet]] - [[dvorno sodišče]] - [[dvozveza]] - [[Džingiskan]] - == E == [[Earl]] - [[Eberhard II.]] - [[Friedrich Ebert]] - [[Eklezija]] - [[Johannes Eck]] - [[Eckhart]] - [[edikt]] - [[edil]] - [[Edvard (1475)]] - [[Edvard II. Angleški]] - [[Edvard III. Angleški]] - [[Edvard IV. Angleški]] - [[Edvard V. Angleški]] - [[Edvard VI. Angleški]] - [[efebi]] - [[Efialt]] - [[efori]] - [[égalité]] - [[egerski deželni mir]] - [[Lamoral Egmont]] - [[Ehnaton]] - [[Ludwig Eichrodt]] - [[Eike von Repgow]] - [[eisenaški kongres]] - [[Dwight David Eisenhower|Eisenhower, Dwight David]] - [[Einsenhowerjeva doktrina]] - [[eksarh]] - [[eksempacija]] - [[eksteritorialnost]] - [[ekstremizem]] - [[ekumensko gibanje]] - [[ekviti]] - [[Eleonora Portugalska]] - [[Elizabeta (1466)]] - [[Elizabeta I. Angleška]] - [[Elizabeta II. Britanska]] - [[Elizabeta Petrovna]] - [[Elizabeta Šarlota]] - [[Elizabeta Valois]] - [[emancipacija]] - [[embargo]] - [[emigracija]] - [[Empedoklej]] - [[empire]] - [[emaška punktacija]] - [[enakost]] - [[enakost po rojstvu]] - [[enciklopedisti]] - [[encomienda]] - [[Friedrich Engels|Engels, Friedrich]] - [[enosis]] - [[enostrankarska država]] - [[eparh]] - [[Epigrafika]] - [[Epikur]] - [[episkopalizem]] - [[episkopalni sistem]] - [[episkopat]] - [[Era]] - [[erar]] - [[Eratosten]] - [[Erazem Rotterdamski]] - [[erfurtski program]] - [[erfurtski zvezni parlament]] - [[erfurtsko zasedanje vladarjev]] - [[Erik Rdeči]] - [[Ernest Avgust II.]] - [[ERP]] - [[Matthias Erzberger|Erzberger, Matthias]] - [[eseni]] - [[Marie Charles Ferdinand Walsin Esterházy|Esterházy, Marie Charles Ferdinand Walsin]] - [[états provinciaux]] - [[etnično čiščenje]] - [[Etruščani]] - [[EU]] - [[Evdem]] - [[Evdoks]] - [[Evgen (1663)]] - [[Evgen II.]] - [[Evgen III.]] - [[Evgen IV.]] - [[Evklid]] - [[Evmen]] - [[Evnus]] - [[Evripid]] - [[Evropska politika]] - [[Evropska unija]] - [[evropski gospodarski prostor]] - [[evropsko ravnotežje]] - [[Georg Heinrich August Ewald|Ewald, Georg Heinrich August]] - == F == [[fabianci]] - [[Fabij]] - [[fajda]] - [[falanga]] - [[familija]] - [[faraon]] - [[fasces]] - [[fasti]] - [[fašizem]] - [[fašodska kriza]] - [[Justin Febronij]] - [[febronianizem]] - [[februarska revolucija]] - [[februarski patent]] - [[federalizem]] - [[felonija]] - [[Fénelon]] - [[Fenicija]] - [[francoski letalski asi druge svetovne vojne]] - [[francoski letalski asi prve svetovne vojne]] - [[frankolovski zločin]] - [[Frigija]] - [[Ferdinand I. Habsburški]] - [[Ferdinand II. Habsburški]] - [[Ferdinand III. Habsburški]] - [[Ferdinand IV. Habsburški]] - [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand V.]] - [[Ferdinand VI. Španski]] - [[Ferdinand VII. Španski]] - [[Ferdinandova deklaracija]] - [[Ferekid]] - [[Mitja Ferenc]] - [[Tone Ferenc]] - [[ferrarsko-florentinski unijski koncil]] - [[fetiali]] - [[fevd]] - [[fevdalizem]] - [[fevdno pravo]] - [[fevdno sodišče]] - [[fevdstvo]] - [[Fidija]] - [[File (otok)|file]] - [[filiala]] - [[Filip I.]] - [[Filip II.]] - [[Filip II. Makedonski]] - [[Filip II. Francoski]] - [[Filip II. Španski]] - [[Filip II. Orleanski]] - [[Filip II. Avgust]] - [[Filip IV.]] - [[Filip IV. Lepi]] - [[filipika]] - [[Filofej iz Pskova]] - [[Fritz Fischer]] - [[firer]] - [[Filip Opuntski]] - [[Filolaj]] - [[fiskal]] - [[fiskus]] - [[fiziokrat]] - [[fiziokratizem]] - [[flagelanti]] - [[Flavijci]] - [[florin]] - [[fojlant]] - [[folksdojčer]] - [[forum]] - [[Charles Fourier]] - [[Ernst Fraenkel]] - [[Franc Ferdinand]] - [[Franc I. Francoski]] - [[Franc I. Štefan Lotarinški]] - [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] - [[Franc II. Jožef Karl]] - [[Franc Jožef I.]] - [[August Hermann Francke]] - [[Francisco Franco Bahamonde]] - [[frankcija]] - [[francoska revolucija]] - [[Frančišek Asiški]] - [[frančiškani]] - [[Hans Frank]] - [[frankfurtski parlament]] - [[Franki]] - [[frankovska država]] - [[frankovsko zrcalo]] - [[franktirerji]] - [[Constantin Frantz]] - [[fraternité]] - [[Freikorps]] - [[Friderik Avgust I.]] - [[Friderik Avgust II.]] - [[Friderik I.]] - [[Friderik I. Barbarossa]] - [[Friderik II.]] - [[Friderik II. Veliki]] - [[Friderik I. Habsburški]] - [[Friderik III. Habsburški]] - [[Friderik III. Nemški]] - [[Friderik III. Modri]] - [[Friderik V.]] - [[Friderik Viljem I.]] - [[Friderik Viljem II.]] - [[Friderik Viljem III.]] - [[Friderik Viljem IV.]] - [[Jons Fritz]] - [[fronda]] - [[fronta (vojaštvo)|fronta]] - [[frontier]] - [[führer]] - [[funkcija]] - [[furor teutonicus]] - [[fusiljer]] - [[fužinarstvo]] - == G == [[Heinrich Gagern]] - [[Galerij]] - [[Galen]] - [[Galija]] - [[galikanizem]] - [[galska vojna]] - [[Galski imperij]] - [[Vasco da Gama]] - [[Giuseppe Garibaldi]] - [[gasteinska konvencija]] - [[gau]] - [[Charles de Gaulle]] - [[gdansko vprašanje]] - [[Gelazij I.]] - [[general]] - [[generalne dežele]] - [[generalni guvernat]] - [[generalni stanovi]] - [[generalštab]] - [[gens]] - [[gens d'arme]] - [[gentry]] - [[Velika geografska odkritja|geografska odkritja]] - [[Germani]] - [[germanizacija]] - [[germansko plemensko pravo]] - [[geruzija]] - [[Georg Gottfried Gervinus]] - [[Gestapo]] - [[geto]] - [[gibanje za državljanske pravice]] - [[gibelini]] - [[gilda]] - [[giljotina]] - [[gimnazija]] - [[Vincenzo Gioberti]] - [[Giovine Italia]] - [[gladiator]] - [[Gliwice]] - [[glosatorji]] - [[gmajna]] - [[Joseph Arthur Gobineau]] - [[Godefroy Bouillonski]] - [[Godefroy V.]] - [[Josef Goebbels]] - [[Carl Friedrich Goerdeler]] - [[Johann Wolfgang von Goethe]] - [[Goli otok]] - [[golizem]] - [[gonfalonjer]] - [[Mihail Sergejevič Gorbačov]] - [[Goriška]] - [[Hermann Göring]] - [[gospodarski čudež]] - [[gospostvo]] - [[gothski program]] - [[göttingenska konferenca]] - [[Gracij (pravnik)]] - [[Gracij (359)]] - [[grad]] - [[gradiščan]] - [[Tiberij Sempronij Grakh]] - [[grande]] - [[Grande Armée]] - [[Antoine Perrenot de Granvelle]] - [[graščina]] - [[gravamina]] - [[Papež Gregor VII.|Gregor VII.]] - [[Papež Gregor XI.|Gregor XI.]] - [[Papež Gregor XII.|Gregor XII.]] - [[gremij]] - [[Edward Grey]] - [[Jacob Grimm]] - [[grof]] - [[Hugo Grotius]] - [[grška kolonizacija]] - [[Herschel Grynszpan]] - [[Ambrož Gubec]] - [[Francesco Guicciardini]] - [[Joseph Ignace Guillotin]] - [[Franc I. Lorenski Guise]] - [[Henrik I. Lorenski Guise]] - [[gulden]] - [[gusarstvo]] - [[Gustav I. Vasa]] - [[Gustav II. Adolf]] - [[Karl Gutzkow]] - [[guverner]] - [[gvelfi]] - [[gverila]] - [[gverilec]] - == H == [[haaška mirovna konferenca (1899 in 1907)]] - [[haaški pravilnik o vojni na kopnem]] - [[Habeas corpus]] - [[Habsburžani]] - [[Hadrijan]] - [[papež Hadrijan]] - [[Hagana]] - [[Richard Burton Haldane]] - [[Haldanova misija]] - [[Walter Hallstein]] - [[Hallsteinova doktrina]] - [[halštatska kultura]] - [[Hamurabi]] - [[Hamurabijev zakonik]] - [[Hanibal]] - [[Hansa]] - [[David Hansemann]] - [[Arvid von Harnack]] - [[haruspeks]] - [[harzburška fronta]] - [[Hasan]] - [[Friedrich Franz Karl Hecker]] - [[hegemonija]] - [[Heinrich Heine]] - [[Hekataj]] - [[helenizem]] - [[helgoland]] - [[helgolandsko-zanzibarska vojna]] - [[heloti]] - [[Claude Adrien Helvétius]] - [[Henrik I. Angleški]] - [[Henrik I. Lorrainški]] - [[Henrik II. Angleški]] - [[Henrik II. Francoski]] - [[Henrik II. Sveti]] - [[Henrik III. Francoski]] - [[Henrik III. Angleški]] - [[Henrik III. Nemški]]- [[Henrik IV. Francoski]] - [[Henrik IV. Angleški]] - [[Henrik IV. Nemški]]- [[Henrik V. Angleški]] - [[Henrik V. Nemški]] - [[Henrik VI. Angleški]] - [[Henrik VII. Angleški]] - [[Henrik VIII. Angleški]] - [[Henrik Lev]] - [[heppenheimski program]] - [[Heraklit]] - [[Heraklit iz Efeza]] - [[Heraklit Mračni]] - [[Heraldika]] - [[Žiga Herberstein]] - [[Johann Gottfried von Herder]] - [[heretik]] - [[hermandada]] - [[Herodot]] - [[heroj]] - [[heroj Sovjetske zveze]] - [[herold]] - [[Heron]] - [[Theodor Herzl]] - [[Moses Hess]] - [[Hetiti]] - [[Reinhard Heydrich]] - [[Heziod]] - [[hidalgo]] - [[hierokracija]] - [[Hieron II.]] - [[Hiket]] - [[Hilderih I.]] - [[hiliazem]] - [[Heinrich Himmler]] - [[Paul von Hindenburg]] - [[Hindenburgov program]] - [[Hiparh]] - [[Hipatija]] - [[historična šola]] - [[Adolf Hitler]] - [[Hitlerjugend]] - [[Franz Hitze]] - [[hladna vojna]] - [[Ho Ši Minh]] - [[Thomas Hobbes]] - [[Walther Hofer]] - [[holandska vojna]] - [[holokavst]] - [[Homer]] - [[homerule]] - [[Homo novus]] - [[papež Honorij]] - [[Johannes Nikolaus von Hontheim]] - [[honvéd]] - [[Philip Montmorncy-Nivelle Hoorn]] - [[Herbert Clark Hoover]] - [[Hooverjev moratorij]] - [[hoplit]] - [[Friedrich Hossbach]] - [[Hossbachov protokol]] - [[Tomaž Hren]] - [[Ivan Hribar]] - [[Rudolf Hribernik-Svarun]] - [[Hrizip]] - [[Nikita Sergejevič Hruščov]] - [[Huáscar]] - [[huba]] - [[hubertusburški mir]] - [[Alfred Hugenberg]] - [[hugenoti]] - [[hugenotske vojne]] - [[Hugo Capet]] - [[Hugo Payenski]] - [[Victor Hugo]] - [[Humbert von Silva Candida]] - [[Wilhelm von Humboldt]] - [[David Hume]] - [[Jan Hus]] - [[Husein Ibn Ali]] - [[husiti]] - [[husitske vojne]] - [[huzar]] - == I == [[ide]] - [[ideja o srednji Evropi]] - [[Idut]] - [[Ignacij Lojolski]] - [[ikonoklazem]] - [[Ilirske province]] - [[ilirizem]] - [[impeachment]] - [[imperator]] - [[imperializem]] - [[imperij]] - [[imuniteta]] - [[indemniteta]] - [[papež Inocenc I.]] -[[papež Inocenc II.]] - [[papež Inocenc III.]] - [[papež Inocenc IV.]] - [[papež Inocenc V.]] - [[papež Inocenc VI.]] - [[papež Inocenc VII.]] - [[papež Inocenc VIII.]] - [[papež Inocenc IX.]] - [[papež Inocenc X.]] - [[papež Inocenc XI.]] - [[papež Inocenc XII.]] - [[papež Inocenc XIII.]] - [[Indoevropejci]] - [[industrijska revolucija]] - [[infant]] - [[inflacija]] - [[informbiro]] - [[Inkatha]] - [[Inki]] - [[inkvizicija]] - [[inkvizicijski proces]] - [[insignija]] - [[intendant]] - [[interdikt]] - [[interim]] - [[internacionala]] - [[interregnum]] - [[intervencija]] - [[invazija]] - [[investitura]] - [[investiturni boj]] - [[iredenta]] - [[iroškotski misijon]] - [[ius reformandi]] - [[Italijanski letalski asi prve svetovne vojne]] - [[Ivan Brez dežele]] - [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni]] - [[Ivana]] - [[Ivana Orleanska]] - [[Malteški viteški red|Ivanovci]] - [[Izabela I. Kastiljska]] - [[Izabela II. Španska]] - [[izgnanec]] - [[izobčenje]] - [[izolacionizem]] - [[izpovedujoča cerkev]] - [[izseljevanje]] - [[Izumi in pridobitve druge svetovne vojne]] - == J == [[Andrew Jackson]] - [[Friedrich Ludwig Jahn]] - [[Jakob I. Angleški]] - [[Jakob I. Škotski]] - [[Jakob II. Škotski]] - [[Jakob III. Škotski]] - [[Jakob IV. Škotski]] - [[Jakob V. Škotski]] - [[Jakob VI. Angleški]] - [[Jakobinci]] - [[jakobiti]] - [[jaltska konferenca]] - [[Jan II. Kazimir]] - [[janičar]] - [[Janez Janša]] - [[Janez Habsburško-Lotarinški]] - [[papež Janez I.]] - [[papež Janez II.]] - [[papež Janez III.]] - [[papež Janez IV.]] - [[papež Janez V.]] - [[papež Janez VI.]] - [[papež Janez VII.]] - [[papež Janez VIII.]] - [[papež Janez IX.]] - [[papež Janez X.]] - [[papež Janez XI.]] - [[papež Janez XII.]] - [[papež Janez XIII.]] - [[papež Janez XIV.]] - [[papež Janez XV.]] - [[papež Janez XVII.]] - [[papež Janez XVIII.]] - [[papež Janez XIX.]] - [[papež Janez XX.]] - [[papež Janez XXI.]] - [[papež Janez XXII.]] - [[papež Janez XXIII.]] - [[javno mnenje]] - [[Thomas Jefferson]] - [[jekleni pakt]] - [[jezuiti]] - [[Jezus Kristus]] - [[Joachim iz Fiore]] - [[Andrew Johnson]] - [[Jonija]] - [[Jožef Ferdinand]] - [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] - [[jožefinizem]] - [[Juan Carlos]] - [[Jugoslavija]] - [[Jugoslovanski klub]] - [[jugoslovanski kongres]] - [[jugoslovanski odbor]] - [[Julijan Odpadnik]] - [[julijska revolucija]] - [[julijsko-klavdijska dinastija]] - [[junker]] - [[Jurij I. Ludvik]] - [[Jurij II. Avgust]] - [[Jurij V. Britanski]] - [[Jurij VI. Britanski]] - [[Justinjan I. Veliki]] - [[Juvenal]] - == K == [[kabinet]] - [[kabinetna vojna]] - [[kabinetno sodstvo]] - [[János Kádár]] - [[kadet]] - [[kadetska stranska]] - [[kadi]] - [[Gustav von Kahr]] - [[Jakob Kaiser]] - [[kalende]] - [[Kaligula]] - [[Kalimah Hermip]] - [[Karnead]] - [[Zvi Hirsch Kalischer]] - [[Kalist II.]] - [[kališka pogodba]] - [[kalvinizem]] - [[kamarila]] - [[Kambiz II.]] - [[Kambrejska liga]] - [[kamena doba]] - [[kameralizem]] - [[kamikaze]] - [[kamisardi]] - [[kan]] - [[kancler]] - [[kanonik]] - [[kanonsko pravo]] - [[Immanuel Kant]] - [[kanton]] - [[kantonska ureditev]] - [[Kapetingi]] - [[kapitalizem]] - [[kapitol]] - [[kapitulacija]] - [[kapitulariji]] - [[Wolfgang Kapp]] - [[Kappov državni udar]] - [[kapucini]] - [[Aleksander I. Karadžordžević]] - [[Petar II. Karadžordžević]] - [[Karakala]] - [[Karantanci]] - [[Karantanija]] - [[karantanski knezi]] - [[Karel Avgust]] - [[Karel Veliki]] - [[Karel I. Angleški]] - [[Karel I. Habsburško-Lotarinški]] - [[Karel I. Anžujski]] - [[Karel II. Španski]] - [[Karel Plešasti]] - [[Karel III. Češki]] - [[Karel III. Neapeljski]] - [[Karel III. Španski]] - [[Karel IV. Luksemburški]] - [[Karel IV. Francoski]] - [[Karel IV. Španski]] - [[Karel IV. Norveški]] - [[Karel IV. Ogrski]] - [[Karel V. Habsburški]] - [[Karel VI. Habsburški]] - [[Karel IX. Francoski]] - [[Karel Teodor]] - [[Karel X. Francoski]] - [[Karel X. Gustav Švedski]] - [[Karel X. Francoski]] - [[Karel XII. Švedski]] - [[Karel XIV. Janez Švedski]] - [[Viljem Ferdinand Karel]] - [[Karnak]] - [[karlisti]] - [[karlistične vojne]] - [[karlovarski sklepi]] - [[karlovški mir]] - [[Karlstadt]] - [[karolingi]] - [[Kasander]] - [[Kasiodor]] - [[kastel]] - [[katakombe]] - [[Katarina II.]] - [[Katarina Medičejska]] - [[katedrski socializem]] - [[Katilinova zarota]] - [[Wenzel Anton Kaunitz]] - [[Karl Kautsky]] - [[kavdinski jarem]] - [[Kazimir III. Poljski]] - [[Kazimir IV. Poljski]] - [[kediv]] - [[Frank Billings Kellog]] - [[Kelloggov pakt]] - [[kemalizem]] - [[John Fitzgerald Kennedy]] - [[Aleksander Fjodorovič Kerenski]] - [[Klemens Ketteler]] - [[kienthalska konferenca]] - [[Kimon]] - [[Kir II.]] - [[kitajsko-japonska vojna]] - [[Klavdija]] - [[Kleant]] - [[Klejsten]] - [[papež Klemen I.]] - [[papež Klemen II.]] - [[papež Klemen III.]] - [[papež Klemen IV.]] - [[papež Klemen V.]] - [[papež Klemen VI.]] - [[papež Klemen VII.]] - [[papež Klemen VIII.]] - [[papež Klemen IX.]] - [[papež Klemen X.]] - [[papež Klemen XII.]] - [[papež Klemen XII.]] - [[papež Klemen XIII.]] - [[papež Klemen XIV.]] - [[Kleon]] - [[Kleopatra VII.]] - [[klient]] - [[kljukasti križ]] - [[Klodij]] - [[Klodvik I.]] - [[kmečka odveza]] - [[kmečka vojna]] - [[kmečki upori]] - [[kmet]] - [[kneset]] - [[knez]] - [[knezoopaf]] - [[knezoškof]] - [[kneževina]] - [[knežje zrcalo]] - [[knežji kamen]] - [[knežji privilegiji]] - [[škof|koadjutor]] - [[koalicija]] - [[koalicijske vojne]] - [[koblenški manifest]] - [[Kočevarji]] - [[kočevski zbor]] - [[kodifikacija]] - [[kognati]] - [[kohorta]] - [[koiné]] - [[kokarda]] - [[kolaboracija]] - [[kolaborant]] - [[Koledar]] - [[Koledarska doba]] - [[kolobarjenje]] - [[kölnski cerkveni spor]] - [[kolonat]] - [[kolonizacija]]- [[kolonizem]] - [[kolinija]] - [[Adolf Kolping]] - [[Krištof Kolumb]] - [[Komenda (posestvo)|komenda]] - [[komendacija]] - [[komiciji]] - [[kominform]] - [[kominterna]] - [[komitat]] - [[komornik]] - [[komorno posestvo]] - [[komunistični manifest]] - [[komunizem]] - [[koncentracijsko taborišče]] - [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne]] - [[koncil]] - [[konciliarizem]] - [[kondominij]] - [[kondotjer]] - [[konfederacija]] - [[Konfederacija ameriških držav]] - [[kongres]] - [[konjunktura]] - [[konkistadorji]] - [[konkordat]] - [[Konrad Montferraški]] - [[Konrad I. Nemški]] - [[Konrad II. Nemški]] - [[Konrad III. Nemški]] - [[Konrad III. Burgundijski]] - [[Konrad IV.]] - [[Konradin]] - [[konservatizem]] - [[Konstancij I.]] - [[Konstans I.]] - [[konstanški koncil]] - [[konstanški mir]] - [[Konstantin I.]] - [[Konstantinova darovnica]] - [[konstitucionalizem]] - [[konstruktna nezaupnica]] - [[kontrarevolucija]] - [[kontribucija]] - [[konvencija]] - [[Rimski konzul|konzul]] - [[konzulat]] - [[Jernej Kopitar]] - [[kordeljeri]] - [[korejska vojna]] - [[korintska vojna]] - [[korintska zveza]] - [[Karl Theodor Körner]] - [[Lavr Georgijevič Kornilov]] - [[Anton Korošec]] - [[Koroška]] - [[koroški plebiscit]] - [[korporativna država]] - [[Matija Korvin]] - [[kosez]] - [[August von Kotzebue]] - [[kovna pravica]] - [[kovna stopnja]] - [[kovni dobiček]] - [[kozaki]] - [[krajcar]] - [[kralj]] - [[kraljeve volitve]] - [[Kraljevina Jugoslavija]] - [[kralj Matjaž]] - [[Kranjska]] - [[Mark Licinij Kras]] - [[Etbin Kristan]] - [[Kristjan IV. Danski]] - [[Kristjan IX. Danski]] - [[Kreisauski krog]] - [[kremelj]] - [[Krez]] - [[krfska deklaracija]] - [[kri in železo]] - [[krimska konferenca]] - [[krimska vojna]] - [[kristalna noč]] - [[križar]] - [[križarske države]] - [[križarske vojne]] - [[križniki]] - [[kromeržiški državni zbor]] - [[kronanje]] - [[kronika]] - [[kronist]] - [[kronologija]] - [[Kronologija druge svetovne vojne]] - [[Kronologija osamosvojitve Slovenije]] - [[Kronologija prve svetovne vojne]] - [[Kronologija Slovenske vojske]] - [[kronštatska vstaja]] - [[krščanske stranke]] - [[krščansko-socialno gibanje]] - [[kruci]] - [[Paulus Krüger]] - [[Krügerjeva depeša]] - [[kruha in iger]] - [[Ksenofont]] - [[Ku Klux Klan]] - [[kubanska kriza]] - [[kult vladarja]] - [[kultura gomil]] - [[kultura vrvičaste keramike]] - [[kultura lijakastih čaš]] - [[kultura trakaste keramike]] - [[kultura zvončastih čaš]] - [[kultura žarnih grobišč]] - [[kulturna revolucija]] - [[kulturni boj]] - [[kurant]] - [[kurija]] - [[kurulski magistrati]] - [[Adolf Kussmaul]] - [[kvekerji]] - [[kvestor]] - [[kvestura]] - [[kvientizem]] - [[Kvirinal]] - [[kvizling]] - [[Kvomintang]] - == L == [[Laburistična stranka]] - [[Marie Joseph Motier La Fayette]] - [[laicizem]] - [[laična investitura]] - [[laik]] - [[laissez-faire, laissez-passer]] - [[Vladimir Nikolajevič Lamsdorf]] - [[landsknehti]] - [[lari]] - [[Bartolomé de Las Casas]] - [[Ferdinand Lassalle]] - [[lastniška cerkve]] - [[latenska kultura]] - [[lateranske pogodbe]] - [[latifundija]] - [[Latini]] - [[Latinska zveza]] - [[lavdemij]] - [[Julius Leber]] - [[legalnost]] - [[legat]] - [[legija]] - [[legija Kondor]] - [[legisti]] - [[legitimnost]] - [[Gottfried Wilhelm Leibniz]] - [[Leif Eriksson]] - [[leipziška disputacija]] - [[leipziške ponedeljkove demonstracije]] - [[Vladimir Iljič Uljanov]] - [[leninizem]] - [[papež Leon I.]] - [[papež Leon II.]] - [[papež Leon III.]] - [[Leon III. Sirijec]] - [[papež Leon X.]] - [[papež Leon XIII.]] - [[Leonidas]] - [[Leopold]] - [[Leopold I. Habsburški]] - [[Leopold I. Belgijski]] - [[Leopold II. Belgijski]] - [[Mark Emilij Lepid]] - [[letak]] - [[Letalski asi Združenega kraljestva prve svetovne vojne]] - [[L'État c'est moi]] - [[lettre de cachet]] - [[Wilhelm Leuschner]] - [[Levant]] - [[levée en masse]] - [[lever]] - [[Politična levica|levica]] - [[Levkip]] - [[lex]] - [[Lex Salica]] - [[liberalizem]] - [[libertas ecclesiae]] - [[liberté]] - [[liberteta]] - [[Licinij]] - [[Lidija]] - [[Karl Liebknecht]] - [[Wilhelm Liebknecht]] - [[liga]] - [[liga iz Cognaca]] - [[liktorji]] - [[limes]] - [[Abraham Lincoln]] - [[Anton Tomaž Linhart]] - [[Walter Lippmann]] - [[Friedrih List]] - [[listinsko plemenstvo]] - [[Lizelota Pfalška]] - [[Lizimah]] - [[Ljubljanska kronika]] - [[ljubljanski kongres]] - [[ljudska demokracija]] - [[ljudska fronta]] - [[ljudska suverenost]] - [[ljudski komisar]] - [[ljudski tribun]] - [[ljudsko pravo]] - [[ljudsko zborovanje]] - [[David Lloyd George]] - [[locarnski sporazumi]] - [[John Locke]] - [[lojalisti]] - [[lombardska zveza]] - [[londonska konferenca]] - [[londonska konferenca (1831)]] - [[londonska konferenca (1921)]] - [[londonska konferenca (1948)]] - [[londonski protokol]] - [[londonski protokol (1850)]] - [[londonski protokol (1852)]] - [[londonska pogodba]] - [[londonska pogodba (1915)]] - [[londonska pogodba (1953)]] - [[londonski memorandum]] - [[lord]] - [[loiusdor]] - [[Lotar I.]] - [[Lotar II.]] - [[Lotar III. Supplinburški]] - [[William Lovett]] - [[Ned Ludd]] - [[Erich Ludendorff]] - [[ludisti]] - [[Ludvik Filip]] - [[Ludvik I. Ogrski]] - [[Ludvik Pobožni]] - [[Ludvik Nemški]] - [[Ludvik II. Italijanski]] - [[Ludvik IV. Wittelsbaški]] - [[Ludvik VI. Francoski]] - [[Ludvik IX. Francoski]] - [[Ludvik VIII. Francoski]] - [[Ludvik XI. Francoski]] - [[Ludvik XII. Francoski]] - [[Ludvik XIV. Francoski]] - [[Ludvik XV. Francoski]] - [[Ludvik XVI. Francoski]] - [[Ludvik XVIII. Francoski]] - [[Luiza Savojska]] - [[Mark Anej Lukan]] - [[Lukrecij]] - [[Luksor]] -[[luksemburška kriza]] - [[Luksemburžani]] - [[lunévillski mir]] - [[lusitanski incident]] - [[lustrum]] - [[Martin Luter]] - [[Walther Lüttwitz]] - [[Rosa Luxemburg]] - == M == [[maastrichtska pogodba]] - [[Douglas MacArthur]] - [[James Ramsey MacDonald]] - [[Niccolò Machiavelli]] - [[Charles Mackay]] - [[Marie Edme Patrice Maurice Mac-Mahon]] - [[madridski mir]] - [[madžarizacija]] - [[madžarska vstaja]] - [[mafija]] - [[Fernão de Magalhães]] - [[André Maginot]] - [[Maginotova linija]] - [[magister equitum]] - [[magistrat]] - [[Magna Charta]] - [[magnat]] - [[Mahdijeva vstaja]] - [[Rudolf Maister]] - [[Joseph Marie Maistre]] - [[Matija Majar-Ziljski]] - [[majestetne pravice]] - [[majestetno pismo]] - [[Maji]] - [[majniška deklaracija]] - [[majordom]] - [[Makarios III.]] - [[makedonske vojne]] - [[1. makedonska vojna]] - [[2. makedonska vojna]] - [[3. mekadonska vojna]] - [[makiavelizem]] - [[makija (gibanje)|makija]] - [[Maksimilijan I.]] - [[Maksimilijan III. Jožef]] - [[malomeščanstvo]] - [[malonemški načrt]] - [[Malteški viteški red]] - [[Thomas Robert Malthus]] - [[maltuzianizem]] - [[mameluki]] - [[Mamertinci]] - [[mandarin]] - [[mandat (mednarodno pravo)|mandat]] - [[Nelson Rolihlahla Mandela]] - [[Manfred]] - [[manipel]] - [[manjšina]] - [[Carl Gustav Mannerheim]] - [[manufaktura]] - [[Mao Cetung]] - [[Jean-Paul Marat]] - [[marčna revolucija]] - [[mare nostro]] - [[Margareta Valoiška]] - [[Gaj Marij]] - [[Marija Antoaneta]] - [[Marija I. Tudor]] - [[Marija II. Stuart]] - [[Marija Kristina Burbonska]] - [[Marija Terezija]] - [[marka]] - [[Mark Antonij]] - [[Mark Avrelij]] - [[markiz]] - [[Marko Polo]] - [[Auguste Frédéric L.M. Marmont]] - [[maroške krize]] - [[1. maroška kriza]] - [[2. maroška kriza]] - [[marsejeza]] - [[George Catlett Marschall]] - [[Marschallov načrt]] - [[Marsilij Padovanski]] - [[Marsovo polje, Rim|Marsovo polje]] - [[maršal]] - [[Martin V.]] - [[Karl Marx]] - [[Matej Basiški]] - [[Matija Korvin]] - [[Matilda]] - [[Mavricij]] - [[Mavzol]] - [[Max]] - [[Jules Mazarin]] - [[Giuseppe Mazzini]] - [[mediatizacija]] - [[mednarodne brigade]] - [[mednarodno pravo]] - [[medvladje]] - [[megalitske kulture]] - [[Franz Mehring]] - [[mejni grof]] - [[Philipp Melanchthon]] - [[melfiška ustava]] - [[Vasilij Melik]] - [[menčestrstvo]] - [[mendikanti]] - [[menih]] - [[meništvo]] - [[menjševiki]] - [[mekantilizem]] - [[Merovingi]] - [[merovinška država]] - [[mesenske vojne]] - [[mestne zveze]] - [[mestno pravo]] - [[mestve]] - [[meščan]] - [[meščanski kralj]] - [[meščanstvo]] - [[Klemens Wenzel Metternich]] - [[Metternichov absolutizem]] - [[Mezopotamija]] - [[Mieszko I.]] - [[Mihael Aleksandrovič]] - [[Dragoljub Mihailović]] - [[mikulovski mir]] - [[milanski edikt]] - [[Milica (paravojaštvo)|milica]] - [[militarizem]] - [[Miltiad]] - [[minister]] - [[ministeriali]] - [[minnesang]] - [[minojska kultura]] - [[minoriti]] - [[mir (družbeno stanje)|mir]] - [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)]] - [[mirovno združenje]] - [[mit]] - [[mita]] - [[Mit o trojanski vojni]] - [[Mlada Bosna]] - [[Mlada Italija]] - [[Mlada Nemčija]] - [[mladoslovenci]] - [[mladoturki]] - [[Mlajša kamena doba]] - [[Boris Mlakar]] - [[Modra divizija]] - [[modre čelade]] - [[Mohamed]] - [[Mohamed Ali]] - [[Emilio Mola]] - [[Vjačeslav Mihajlovič Molotov]] - [[Helmuth Moltke]] - [[Helmuth James Moltke]] - [[monarhično načelo]] - [[monarhija]] - [[monofiziti]] - [[James Monroe]] - [[Monroejeva doktrina]] - [[montagnardi]] - [[montaganatski zakon]] - [[Monte Cassino (samostan)]] - [[Charles de Secondat Montesquieu]] - [[Montezuma II.]] - [[Mont Saint Michel]] - [[Thomas Moore]] - [[Henry Morgenthau mlajši]] - [[Morgenthauov načrt]] - [[Moriski]] - [[mornariški zakon]] - [[mornariško rivalstvo]] - [[mučenje]] - [[mufti]] - [[mula]] - [[Adam Heinrich von Müller]] - [[münchenski sporazum]] - [[municipij]] - [[munt]] - [[Thomas Müntzer]] - [[Benito Mussolini]] - [[mušketir]] - [[muza]] - == N == [[nacija]] - [[nacionalizem]] - [[nacionalna država]] - [[nacionalna konvencija]] - [[nacionalna konvencija (Francija)]] - [[nacionalna konvencija (ZDA)]] - [[nacizem]] - [[nadkancler]] - [[nadvojvoda]] - [[Imre Nagy|Nagy, Imre]] - [[najemnik]] - [[nantski edikt]] - [[Napoleon Bonaparte]] - [[Napoleon II.]] - [[Napoleon III.]] - [[Napoleonove vojne]] - [[naravno pravo]] - [[narod]] - [[narodna Cerkev]] - [[narodna fronta]] - [[narodna garda]] - [[narodna himna]] - [[narodna skupščina]] - [[narodniki]] - [[Narodni komite svobodne Nemčije]] - [[Narodni svet SHS]] - [[narodnoosvobodilni boj]] - [[narodnoosvobodilni boj na Štajerskem]] - [[narodnoosvobodilno gibanje]] - [[narodnost]] - [[nasaditev kmetov]] - [[naselitev Slovanov]] - [[nasledstvena vojna]] - [[nasledstvo]] - [[NATO]] - [[natriletno kolobarjenje]] - [[naturalno gospodarstvo]] - [[nauk o dveh mečih]] - [[Friedrich Naumann|Naumann, Friedrich]] - [[navarh]] - [[navigacijska listina]] - [[Nefertiti]] - [[Džavaharlal Nehru|Nehru, Džavaharlal]] - [[nekonformisti]] - [[nemesis]] - [[Nemška Avstrija]] - [[nemška državna reforma]] - [[nemška kolonizacija Vzhoda]] - [[nemška nacionalna zveza]] - [[nemška revolucija]] - [[nemška vojna]] - [[Nemška zveza]] - [[nemška zvezna listina]] - [[nemške kolonije]] - [[nemški feldmaršali druge svetovne vojne]] - [[nemški letalski asi prve svetovne vojne]] - [[nemški viteški red]] - [[nemško-danska vojna]] - [[nemško-danska vojna (1848)]] - [[nemško-danska vojna (1864)]] - [[nemško-francoska vojna]] - [[nemško vprašanje]] - [[neoabsolutizem]] - [[neofašizem]] - [[neokolonizem]] - [[neonacizem]] - [[nepotizem]] - [[Neron]] - [[nesvobodni]] - [[Nebukadnezar II.]] - [[neuvrščene države]] - [[nevmešavanje]] - [[nevoljništvo]] - [[nevtralnost]] - [[New Deal]] - [[Isaac Newton|Newton, Isaac]] - [[nezaupnica]] - [[Nibelungi]] - [[nibelunška zvestiba]] - [[Martin Niemöller|Niemöller, Martin]] - [[Nikolaj II. Aleksandrovič]] - [[Nikolaj I. Pavlovič]] - [[Nikomah]] - [[Richard Milhous Nixon|Nixon, Richard]] - [[nizozemska vstaja]] - [[nizozemsko-francoska vojna]] - [[nižje sodstvo]] - [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] - [[nobiles]] - [[noč dolgih gibanj]] - [[nominalizem]] - [[nonproliferation]] - [[Norbert Xantenski]] - [[Noriško kraljestvo]] - [[Normani]] - [[nota]] - [[notabili]] - [[notabiliska skupščina]] - [[notranja kolonizacija]] - [[nova doba]] - [[nova smer]] - [[novembrska revolucija]] - [[novembrski zločinci]] - [[novi vek]] - [[numizmatika]] - [[nürberški zakoni]] - [[nürnberški proces]] - == O == [[obči državljanski zakonik]] - [[običajno pravo]] - [[oblast]] - [[obrt]] - [[obstrukcija]] - [[obvezna kultura]] - [[William of Ockham]] - [[Odo]] - [[odporniška gibanja druge svetovne vojne]] - [[odporniško gibanje]] - [[odpor za javno blaginjo]] - [[odpustek]] - [[Osvobodilna fronta]] - [[offenburški program]] - [[okrožje]] - [[Oktavijan]] - [[oktobrska diploma]] - [[oktobrska revolucija]] - [[oktroa]] - [[oktroirana ustava]] - [[okupacija]] - [[okupator]] - [[oligarhija]] - [[olimpijada]] - [[olimpijske igre]] - [[olivski mir]] - [[olomouška punktacija]] - [[opat]] - [[Operacija Konjičev skok]] - [[Operacija Abeceda]] - [[Operacija Amherst]] - [[Operacija Artur]] - [[Operacija Dogovor]] - [[Operacija Lokostrelstvo]] - [[Operacija Market-Garden]] - [[Operacija Veleposlanik]] - [[oppidum]] - [[opijska vojna]] - [[Opozicija (politika)|opozicija]] - [[optimati]] - [[Oradour-sur-Glane]] - [[Organizacija Teritorialne obrambe Republike Slovenije 1991]] - [[Organizacija združenih narodov]] - [[ordo]] - [[Orgija]] - [[Janko Orožen]] - [[osamosvojitev Slovenije]] - [[Osebnosti druge svetovne vojne]] - [[osemdesetletna vojna]] - [[osimski sporazumi]] - [[oskrbnik]] - [[os Rim-Berlin]] - [[ostrakizem]] - [[osvobodilne vojne]] - [[osvoboditev]] - [[Oton I. Veliki]] - [[Oton III.]] - [[Oton IV.]] - [[Otoni]] - [[otonsko-salijska državna Cerkev]] - [[otroška križarska vojna]] - [[Axel Gustavsson Oxenstierna]] - == P == [[pacifizem]] - [[Thomas Paine]] - [[pair]] - [[palatin]] - [[Pakt o vzajemni pomoči]] - [[palatinski grof]] - [[Paleografija]] - [[Paleolitik]] - [[Palestinska osvobodilna organizacija]] - [[palestinsko osvobodilno gibanje]] - [[palestinsko vprašanje]] - [[palij]] - [[pamflet]] - [[panatenajski prazniik]] - [[Panetij]] - [[pangermanizem]] - [[panslavizem]] - [[papeštvo]] - [[papizem]] - [[Papos]] - [[pariška komuna]] - [[pariška krvava poroka]] - [[pariški sporazum]] - [[parlament]] - [[parlamentarizem]] - [[parlamentarni sistem vladanja]] - [[Parmenid]] - [[partikularizem]] - [[parizani]] - [[paša]] - [[pataria]] - [[patent]] - [[pater familias]] - [[patria potestas]] - [[patriarh]] - [[patricijat]] - [[patriciji (plemstvo)|patriciji]] - [[Patrick]] - [[patrimonialno sodstvo]] - [[patrocinij]] - [[Pokrovitelj|patron]] - [[patronat]] - [[Pavel]] - [[Pavel III.]] - [[Pavlova cerkev]] - [[pavperizem]] - [[pax Romana]] - [[Pearl Harbour]] - [[peer]] - [[peloponeška zveza]] - [[peloponeška vojna]] - [[penati]] - [[William Penn]] - [[Pentagon]] - [[pentarhija]] - [[per]] - [[Perdikas]] - [[peregrin]] - [[perestrojka]] - [[Periklej]] - [[Periodizacija zgodovine]] - [[periojki]] - [[personalna unija]] - [[Perzej]] - [[Perzija]] - [[perzijske vojne]] - [[Henri Philippe Pétain]] - [[peta kolona]] - [[Peter]] - [[Peter I. Veliki]] - [[Peter III.]] - [[Peter III. Veliki]] - [[Lojze Peterle]] - [[petersberški sporazum]] - [[peticija]] - [[Petition of Rights]] - [[Petrov novčič]] - [[pfalška nasledstvena vojna]] - [[pfenig]] - [[Piast]] - [[Piasti]] - [[Wilhelm Pieck]] - [[pietizem]] - [[Pij I.]] - [[Pij II.]] - [[Pij III.]] - [[Pij IV.]] - [[Pij V.]] - [[Pij VI.]] - [[Pij VII.]] - [[Pij VIII.]] - [[Pij IX.]] - [[Pij X.]] - [[Pij XI.]] - [[Pij XII.]] - [[pillniška konvencija]] - [[pilum]] - [[Pipin III.]] - [[Pipinova darovnica]] - [[Pir]] - [[Piramide pri Gizi]] - [[pirat]] - [[piratstvo]] - [[pirenejski mir]] - [[Pirova zmaga]] - [[pisarna]] - [[Pisma mračnjakov]] - [[Pitagora]] - [[William Pitt]] - [[Francisco Pizzaro]] - [[Plantageneti]] - [[Platon]] - [[plebejci]] - [[plebiscit]] - [[plebiscitno ozemlje]] - [[plebs]] - [[pleme]] - [[plemenska skupščina]] - [[pluralizem]] - [[plutokracija]] - [[podložniki]] - [[podložnost]] - [[podmorniška vojna]] - [[pogodba dva plus štiri]] - [[pogodba o Nemčiji]] - [[pogodba o nenapadanju]] - [[pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja]] - [[pogodba o pozavarovanju]] - [[pogodba o združitvi Nemčije]] - [[pogodba o vladanju]] - [[pogrom]] - [[pohod na Rim]] - [[pohod v Rim]] - [[Pohorski bataljon]] - [[polemarh]] - [[polis]] - [[politbiro]] - [[politični proces]] - [[politični testament]] - [[politični zapornik]] - [[politika izpolnitve]] - [[politika pomiritve]] - [[politika popuščanja napetosti]] - [[poljska nasledstvena vojna]] - [[poljski koridor]] - [[poljsko vprašanje]] - [[Marko Polo]] - [[pomerij]] - [[pomirje]] - [[pomlad narodov]] - [[Pomožne zgodovinske vede]] - [[Gnej Pompej]] - [[pontifex maximus]] - [[popolani]] - [[Janez Žiga Valentin Popović]] - [[Popskijeva privatna vojska]] - [[populari]] - [[poravnava]] - [[porotniki]] - [[porurski statut]] - [[posarski statut]] - [[Posidonij]] - [[poslanska zbornica]] - [[potestat]] - [[potsdamska konferenca]] - [[potsdamski sporazum]] - [[potsdamski zbor]] - [[poustanovitvena leta]] - [[pozitivno pravo]] - [[požarevski mir]] - [[pragmatična sankcija]] - [[prapor]] - [[praška defenestrcija]] - [[praška pomlad]] - [[pravda]] - [[pravica do maščevanja]] - [[pravica do odpora]] - [[pravica do samoodločbe naroda]] - [[pravica do skladiščenja]] - [[pravica pesti]] - [[pravna država]] - [[pravna knjiga]] - [[pravo]] - [[Prazgodovina]] - [[preddedno pravo]] - [[predmarčna doba]] - [[predmeščani]] - [[predsednik]] - [[predsedniški sistem]] - [[predstavniški dom]] - [[predstavniški sistem]] - [[prefekt]] - [[preganjanje demagogov]] - [[preganjanje kristjanov]] - [[predsednik vlade]] - [[premirje v Compiegnu]] - [[premirje v Compiegnu (1918)]] - [[premirje v Compiegnu (1940)]] - [[premonstratenci]] - [[preporodovci]] - [[preseljevanje ljudstev]] - [[prestolonaslednik]] - [[prestolonasledstvo]] - [[France Prešeren]] - [[pretendent]] - [[pretor]] - [[pretorijska garda]] - [[preventivna vojna]] - [[Ivan Prijatelj]] - [[priklenjenost na grudo]] - [[Juan Prim y Prats]] - [[primogenitura]] - [[primščina]] - [[princ]] - [[Gavrilo Princip]] - [[pripad]] - [[prisednik]] - [[prisega v plesni dvorani]] - [[pritani]] - [[privilegij]] - [[proces proti četverici]] - [[prohibicija]] - [[proklamacija]] - [[prokonzul]] - [[prokurator]] - [[proletariat]] - [[proporc]] - [[propretor]] - [[proračun]] - [[proračunska pravica]] - [[proskineza]] - [[proskripcija]] - [[protekcionizem]] - [[protektor]] - [[protektorat]] - [[protektorat Češka in Moravska]] - [[protestantizem]] - [[protikominternski pakt]] - [[protikralj]] - [[protipapež]] - [[protireformacija]] - [[Pierre-Joseph Proudhon]] - [[Prekmurska republika]] - [[provinca]] - [[provincialni stanovi]] - [[pruski ustavni spor]] - [[prva svetovna vojna]] - [[prve visoke civilizacije]] - [[Ptolemaj I.]] - [[Ptolemaj II.]] - [[Ptolemaj III.]] - [[Ptolemaj IV.]] - [[Ptolemaj V.]] - [[Ptolemaj VI.]] - [[Ptolemaj VII.]] - [[Ptolemaj VIII.]] - [[Ptolemaj IX.]] - [[Ptolemaj X.]] - [[Ptolemaj XI.]] - [[Ptolemaj XII.]] - [[Ptolemaj XIII.]] - [[Ptolemaj XIV.]] - [[Ptolemaj XV.]] - [[Ptolemajci]] - [[Klavdij Ptolemaj]] - [[publikani]] - [[puč]] - [[Jože Pučnik]] - [[punktacija]] - [[punske vojne]] - [[puritanci]] - [[Johann Stephan Pütter]] - == Q == [[Quai d'Orsay]] - [[François Quesnay]] - [[Vidkun Abraham Lauritz Quisling]] - == R == [[racionalno pravo]] - [[Stjepan Radić]] - [[radikalizem]] - [[Raimond Puyski]] - [[Rainald von Dassel]] - [[Adam Rapacki]] - [[Rapackijev načrt]] - [[rapalska pogodba]] - [[rasizem]] - [[rastattski kongres]] - [[Walther Rathenau]] - [[ravnotežje evropskih sil]] - [[razoroževanje]] - [[razredni boj]] - [[razsvetljeni absolutizem]] - [[razsvetljenstvo]] - [[razvrednotenje novcev]] - [[Rdeča armada]] - [[rdeča garda]] - [[reakcija]] - [[realna delitev]] - [[realna politika]] - [[realna unija]] - [[red vitezov meča]] - [[reformacija]] - [[Reformatio Sigismundi]] - [[regalije]] - [[regent]] - [[regentstvo]] - [[regiment]] - [[regionalizem]] - [[regnum et sacerdotium]] - [[Reichstag]] - [[Reichswehr]] - [[rekonkvista]] - [[renesansa]] - [[renovatio imperii (Romanorum)]] - [[renska listina]] - [[renska mestna zveza]] - [[prva renska mestna zveza]] - [[druga renska mestna zveza]] - [[Renska zveza]] - [[1. renska zveza]] - [[2. renska zveza]] - [[Vojne reparacije|reparacija]] - [[Božo Repe]] - [[republika]] - [[Republiški štab TO RS]] - [[res publica]] - [[restavracija]] - [[restitucijski edikt]] - [[Johannes Reuchlin]] - [[reunija]] - [[revanšizem]] - [[revizionizem]] - [[revolucija]] - [[rex]] - [[regina]] - [[režim]] - [[Armand Jean du Plessis Richelieu]] - [[Rihard I. Levjesrčni]] - [[Rihard II.]] - [[Rihard III.]] - [[rimska zgodovina]] - [[Rimsko cesarstvo]] - [[rimski kralj]] - [[rimski mesec]] - [[rimski pogodbi]] - [[rimsko pravo]] - [[risorgimento]] - [[Robert]] - [[Robert II. Stuart]] - [[Maximilien Marie Isidore de Robespierre]] - [[August Ludwig von Rochau]] - [[ročin]] - [[rodovno pravo]] - [[Rogerij I. Sicilski]] - [[Rogerij II. Sicilski]] - [[Ernst Röhm]] - [[Röhmnov prevrat]] - [[rojalisti]] - [[rokodelski pomočnik]] - [[Jean-Marie Roland de la Platière]] - [[romanje milosti]] - [[Romanovi]] - [[romarski očetje]] - [[Erwin Rommel]] - [[Romul Avgust]] - [[ronkalski državni zbor]] - [[Franklin Delano Roosevelt]] - [[Theodore Roosevelt]] - [[roparski vitezi]] - [[Lionel Walter Rothschild]] - [[Jean-Jacques Rousseau]] - [[Rubikon]] - [[Rudolf I. Habsburški]] - [[Rudolf II.]] - [[Rupert Pfalški]] - [[Rurik Novgorodski]] - [[Rurikidi]] - [[Ruski letalski asi prve svetovne vojne]] - [[rusko-japonska vojna]] - [[Rusko-turške vojne]] - == S == [[SA]] - [[sacerdotium]] - [[saintgermainska mirovna pogodba]] - [[Louis Antoine Saint-Just]] - [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Saint-Simon]] - [[saintsimonizem]] - [[Sakkara]] - [[Saladin Ibn Ajub]] - [[Salijci]] - [[Salomon]] - [[samnitske vojne]] - [[Kralj Samo|Samo]] - [[Samova plemenska zveza]] - [[samuraj]] - [[Karl Ludwig Sand]] - [[sanitarni kordon]] - [[sankcija]] - [[sanskiloti]] - [[sanstefanski mir]] - [[sarajevski atentat]] - [[saške vojne]] - [[Saško zrcalo]] - [[satelitska država]] - [[satrap]] - [[saturnalije]] - [[Karl Friedrich von Savigny]] - [[Philipp Scheidemann]] - [[Baldur von Schirach]] - [[Kurt von Schleicher]] - [[Alfred Schlieffen]] - [[Schlieffenov načrt]] - [[Heinrich Schliemann]] - [[Helmut Schmidt]] - [[schnönbrunnski mir]] - [[Harro Schulze-Boysen]] - [[Kurt Schumacher]] - [[Joseph Alois Schumpeter]] - [[Publij Kornelij Scipion Afričan|Scipion Afričan]] - [[SEATO]] - [[Secesija (politika)|secesija]] - [[secesijska vojna]] - [[secessio plebis]] - [[Sedem čudes sodobnega sveta]] - [[Sedem čudes srednjega veka]] - [[Sedem čudes starega veka]] - [[sedemletna vojna]] - [[sedemnajsti junij]] - [[sejem]] - [[sejm]] - [[sekularizacija]] - [[sekundogenitura]] - [[Franz Seldte]] - [[Selevk I. Nikator]] - [[semstvo]] - [[senat]] - [[senatus populusque romanus]] - [[senešal]] - [[separatizem]] - [[sepoj]] - [[sepojska vstaja]] - [[septembrski pokoli]] - [[Septimij Sever]] - [[servitium regis]] - [[sesterec]] - [[SEV]] - [[severnoirski konflikt]] - [[Severnonemška zveza]] - [[Walther Kurt von Seydlitz]] - [[Seznam babilonskih kraljev]] - [[seznam desantov druge svetovne vojne]] - [[seznam izkrcanj druge svetovne vojne]] - [[seznam letalskih asov druge svetovne vojne]] - [[seznam letalskih asov prve svetovne vojne]] - [[seznam osebnosti Tretjega rajha]] - [[seznam vojaških operacij druge svetovne vojne]] - [[seznam zavezniških vojaških misij v Sloveniji]] - [[seznam zgodovinskih obletnic]] - [[seznami s pritožbami]] - [[sfragistika]] - [[sholastika]] - [[SHS]] - [[sibile]] - [[Sicilske večernice]] - [[sicilska ekspedicija]] - [[Siegfriedova linija]] - [[Emmanuel Jospeh Sieyès]] - [[signatár]] - [[signoria]] - [[Sigismund]] - [[Sigismund II. Avgust]] - [[Sigismund III. Vasa]] - [[sikofant]] - [[sile osi]] - [[simahija]] - [[Simeon I. Bolgarski]] - [[sindikalizem]] - [[sindikat]] - [[sinedrij]] - [[Grigori Jevsejevič Sinovjev]] - [[sionizem]] - [[Sionsko priorstvo]] - [[Sirakuze]] - [[sistem svetov]] - [[Skupnost neodvisnih držav]] - [[skupnost vasi]] - [[skupščina]] - [[Skupščina Republike Slovenije]] - [[slavna revolucija]] - [[slavofil]] - [[Anton Martin Slomšek]] - [[Slovenci v predmarčni dobi]] - [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] - [[Slovenske protirevolucionarne sile]] - [[Smerdis]] - [[Adam Smith]] - [[socialdemokracija]] - [[socialfašizem]] - [[socializem]] - [[socialna varnost]] - [[socialna sprememba]] - [[socialni darvinizem]] - [[socialno vprašanje]] - [[sodni sistem]] - [[sodobna zgodovina]] - [[Sofokles]] - [[solitrna vojna]] - [[Solon]] - [[Werner Sombart]] - [[soška fronta]] - [[sovjet]] - [[sovražnost do tujcev]] - [[Sparta]] - [[Spartakova zveza]] - [[spartiati]] - [[Friedrich Spee von Langenfeld]] - [[Philipp Jakob Spener]] - [[spiegelska afera]] - [[spiritualije]] - [[splendid isolation]] - [[splošno pravo]] - [[Spodnja Panonija]] - [[spodnji dom]] - [[House of Lords]] - [[sporazum Hitler-Stalin]] - [[spor o naravi evharistije]] - [[spor o uboštvu]] - [[spor o univerzalijah]] - [[SPQR]] - [[spremstvo]] - [[Jakob Sprenger]] - [[sramotilni steber]] - [[srebrno ladjevje]] - [[Srednjeveška orožja]] - [[srednji vek]] - [[sredozemski sporazum]] - [[Schutzstaffel|SS]] - [[Stadij]] - [[Josif Stalin|Stalin]] - [[stalna vojska]] - [[stan]] - [[Stanislav I. Leszczyński]] - [[stanovska država]] - [[Stari Egipt]] - [[Stari pisker]] - [[stari vek]] - [[staroslovenci]] - [[statutum in favorem principum]] - [[Staufovci]] - [[Heinrich Friedrich Karl Stein]] - [[Friedrich Wilhelm von Steuben]] - [[Svobodno tržaško ozemlje]] - [[Adolf Stoecker]] - [[sto dni]] - [[stoletna vojna]] - [[stolni kapitelj]] - [[Peter Arkadjevič]] - [[Stolipin]] - [[stotnik]] - [[Strabon]] - [[Gregor Strasser]] - [[strateg]] - [[Straton]] - [[Franz Jožef Strauss]] - [[Gustav Stresemann]] - [[Stuarti]] - [[subsidija]] - [[sudetska kriza]] - [[sueška kriza]] - [[sufragij]] - [[sufražetke]] - [[sukcesija]] - [[sukcesijska vojna]] - [[Sula]] - [[Maximilien de Béthune Sully]] - [[Sun Jatsen]] - [[supremacijski akt]] - [[suverenost]] - [[suženj]] - [[suženjske vojne]] - [[suženjstvo]] - [[svet]] - [[Svet Evrope]] - [[svet petstotih]] - [[sveta aliansa]] - [[Sveti sedež]] - [[Janez Svetokriški]] - [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti]] - [[svetovna gospodarska kriza]] - [[svetovna vojna]] - [[Svet za vzajemno gospodarsko pomoč]] - [[svoboda, enakost, bratstvo]] - [[svoboda veroizpovedi]] - [[svobodin]] - [[svobodna obrt]] - [[svobodna trgovina]] - [[svobodni grof]] - [[svobodnik]] - [[svobodnjak]] - [[svobodno mesto]] - [[svobodno sodišče]] - [[svobodomislec]] - [[Sveti Urh]] - == Š == [[šah (vladar)|šah]] - [[šentjernejska noč]] - [[šerif]] - [[šestojanuarska diktatura]] - [[škof]] - [[škofija]] - [[škofovsko mesto]] - [[šlahta]] - [[šlezijske vojne]] - [[šmalkaldenska vojna]] - [[šmalkaldenska zveza]] - [[šovinizem]] - [[španska državljanska vojna]] - [[španska diktatura za prestol]] - [[španska nasledstvena vojna]] - [[špansko-ameriška vojna]] - [[Štajerska]] - [[Štefan I. Sveti]] - [[Krona svetega Štefana]] - [[štirinajst točk]] - [[Ivan Šubašić]] - [[švabska mestna zveza]] - [[švabska zveza]] - [[Švabsko zrcalo]] - [[Janez J. Švajncer]] - [[Švicarska konfederacija]] - == T == [[taboriti]] - [[Taborišče Šterntal]] - [[taborsko gibanje]] - [[tajna sodišča]] - [[tajna služba]] - [[talent]] - [[Tales]] - [[Charles Maurice de Talleyrand]] - [[Tarkvinij Superb]] - [[Ivan Tavčar]] - [[Tebe, Egipt]] - [[Teharje]] - [[teheranska konferenca]] - [[temeljna pogodba]] - [[temeljne pravice]] - [[temeljni zakoni]] - [[Temistokles]] - [[Temna stran meseca]] - [[Tempelj kraljice Hačepsut]] - [[templarji]] - [[temporalije]] - [[Teodozij I.]] - [[Teodozij II.]] - [[teokracija]] - [[teorija paleolitske kontinuitete]] - [[teritorialna država]] - [[teritorialna obramba]] - [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] - [[terorizem]] - [[teti]] - [[Adolphe Thiers]] - [[Christian Thomasius]] - [[Tiberij]] - [[TIGR]] - [[Johann Tserclaes Tilly]] - [[tilsitski mir]] - [[timokracija]] - [[tiran]] - [[tiranija]] - [[Alfred von Tirpitz]] - [[tisočletno cesarstvo]] - [[Tit]] - [[Josip Broz Tito]] - [[tivolska resolucija]] - [[tlačanstvo]] - [[tlaka]] - [[Točaj (naziv)|točaj]] - [[tolar]] - [[toleranca]] - [[Tomaž Akvinski]] - [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] - [[Toponomastika]] - [[torijci]] - [[tortura]] - [[Torunj]] - [[torunski mir]] - [[totalitarizem]] - [[totalna vojna]] - [[Arnold Toynbee]] - [[Trajan]] - [[Translatio Imperii]] - [[tretja republika]] - [[tretja sila]] - [[Tretji rajh]] - [[tretji Rim]] - [[Tretji stan]] - [[Tretji svet]] - [[treuga dei]] - [[trg]] - [[trgovina]] - [[trgovska družba]] - [[trianonska mirovna pogodba]] - [[tribun]] - [[tribunicia potestas]] - [[tridesetletna vojna]] - [[trikolora]] - [[triumf]] - [[triumvirat]] - [[trobojnica]] - [[Lev Trocki|Lev Davidovič Trocki]] - [[Troda]] - [[trojanska vojna]] - [[trojna antanta]] - [[trojni pakt]] - [[trozveza]] - [[Harry S. Truman]] - [[Trumanova doktrina]] - [[Ante Trumbić]] - [[tržna pravica]] - [[tržna prisila]] - [[Tudorji]] - [[tujska legija]] - [[Tukidid]] - [[Anne Robert Jacques Turgot|Turgot]] - [[Frederick jackson Turner]] - [[turnir]] - [[turške vojne]] - [[turški vpadi]] - [[Tutankamon]] - == U == [[ubogi Konrad]] - [[UDBA]] - [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] - [[ulanci]] - [[Walter Ulbricht]] - [[Ulrik]] - [[ultramontanizem]] - [[umrščina]] - [[Una Sancta]] - [[uničevalno taborišče]] - [[unija]] - [[unitarizem]] - [[uprava]] - [[urad]] - [[uradnik]] - [[uradniško plemstvo]] - [[Papež Urban II.]] - [[Papež Urban V.]] - [[Papež Urban VI.]] - [[urbar]] - [[uredbe v sili]] - [[ustava]] - [[utrechtski mir]] - [[uvajanje enoumja]] - [[uzurpacija]] - == V == [[Vaclav]] - [[vagant]] - [[vagantsko pesništvo]] - [[Valerijan]] - [[Lorenzo Valla]] - [[Valuk]] - [[Janez Vajkard Valvasor]] - [[Publij Kvintilij Var]] - [[varšavska pogodba]] - [[varšavska vstaja]] - [[Varšavska zveza]] - [[vas]] - [[Vasa]] - [[Vaške straže]] - [[Vatikan]] - [[vazal]] - [[veča]] - [[večni dedni mir]] - [[veleposlanik]] - [[velesila]] - [[veličanstvo]] - [[velika gospodarska kriza|velika depresija]] - [[Velika shizma]] - [[Velika severna vojna]] - [[veliki vezir]] - [[Velikomoravska]] - [[velikonemški načrt]] - [[velikonočno sporočilo]] - [[Vercingetoriks]] - [[Vergil]] - [[versajska pogodba]] - [[verska svoboda]] - [[Vespazijan]] - [[Vesta]] - [[vestalke]] - [[vestfalski mir]] - [[veteran]] - [[Veteran vojne za Slovenijo]] - [[veto]] - [[vezir]] - [[vichyjska vlada]] - [[Josip Vidmar]] - [[vidovdanska ustava]] - [[Viet Kong]] - [[Vietminh]] - [[vietnamska vojna]] - [[vigi]] - [[Vikingi]] - [[Viktor IV.]] - [[Viktorija Britanska]] - [[viktorijanska doba]] - [[Viljem Holandski]] - [[Viljem I. (1797)]] - [[Viljem I. Osvajalec]] - [[Viljem I. Pobožni]] - [[Viljem II. Nemški]] - [[Viljem III. Oranski]] - [[vinar]] - [[Rudolf Virchow]] - [[visoka porta]] - [[visoke kulture]] - [[visoki komisar]] - [[višje sodstvo]] - [[viteške zveze]] - [[viteški redovi]] - [[vitez]] - [[vlada]] - [[vlada v senci]] - [[Valentin Vodnik]] - [[vojaška diktatura]] - [[vojaška obveznost]] - [[vojaška prisega]] - [[Vojaška tehnologija druge svetovne vojne]] - [[vojaška vlada]] - [[vojaška zgodovina]] - [[vojaški cesar]] - [[vojaški kralj]] - [[vojaški sveti]] - [[vojna krajina]] - [[vojna krivda]] - [[Vojna v Evropi]] - [[vojna v Indokini]] - [[Vojna v severni Afriki]] - [[Vojna zgodovina]] - [[vojne rože]] - [[vojni mešetarji]] - [[vojni pohod]] - [[vojvoda]] - [[volilna dežela]] - [[volilna pravica]] - [[volilna pravica treh razredov]] - [[volilni knezi]] - [[Volkssturm]] - [[François Marie Arouet Voltaire]] - [[vprašanje morskih ožin]] - [[vrhovni sovjet]] - [[Vsenemška zveza]] - [[vzhodni razkol]] - [[vzhodnorimsko cesarstvo]] - [[vzhodno vprašanje]] - [[vzhodno-zahodni konflikt]] - == W == [[Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein]] - [[Wannseejska konferenca]] - [[George Washington]] - [[Max Weber]] - [[Wilhelm Eduard Weber]] - [[Wehrmacht]] - [[Weimar]] - [[weimarska narodna skupščina]] - [[weimarska republika]] - [[weimarska ustava]] - [[Erich Weinert]] - [[Wilhelm Weitling]] - [[Welfi]] - [[Wilhelmstraße]] - [[Arthur Wellesley Wellington]] - [[Widukind]] - [[Christoph Martin Wieland]] - [[Thomas Woodrow Wilson]] - [[Alfred Windischgrätz]] - [[Wittelsbachi]] - [[Christian Wolff (filozof)|Christian Wolff]] - [[wormški konkordat]] - == X == == Y == [[Yankee]] - [[Owen D. Young]] - [[Youngov načrt]] - == Z == [[zadruga]] - [[Zahod]] - [[Zahodna unija]] - [[zahodni razkol]] - [[zahodni zid]] - [[zahodnoevropska unija]] - [[zahodnorimsko cesarstvo]] - [[zajem]] - [[zakon na dvanajstih ploščah]] - [[zakonodaja]] - [[zakon o kolkovini]] - [[zakon o posebnih pooblastilih]] - [[zalivska vojna]] - [[založništvo]] - [[zasedbeni statut]] - [[zastava]] - [[zastavni fevd]] - [[zastavni junkerji]] - [[zaščitna carina]] - [[zavezniki]] - [[zavezniška visoka komisija]] - [[zavezniške vojne]] - [[zavezniški nadzorni organ]] - [[Zedinjena Slovenija]] - [[zeloti]] - [[zemljiška odveza]] - [[zemljiška reforma]] - [[Zenon]] - [[Clara Zetkin]] - [[zgodovina]] - [[Zgodovina Antarktike]] - [[Zgodovina Etiopije]] - [[Zgodovina fizike]] - [[Zgodovina Jerseyja]] - [[Zgodovina Ljubljane]] - [[Zgodovina Prage]] - [[Zgodovina Slovenije]] - [[Zgodovina znanosti in tehnologije]] - [[zgodovinopisje]] - [[zgodovinska paradigma]] - [[zgodovinska zavest]] - [[Zgodovinski viri]] - [[zgornji dom]] - [[zimmerwaldska konferenca]] - [[zlata bula]] - [[Zlata horda]] - [[Žiga Zois]] - [[Émile Zola]] - [[zveza držav]] - [[Zveza komunistov]] - [[zveza treh cesarjev]] - [[zveza treh kraljev]] - [[zvezna država]] - [[zvezni svet]] - [[zvezni zbor]] - [[zvezno predsedstvo]] - [[Ulrich Zwingli]] - == Ž == [[žandar]] - [[železna doba]] - [[železna zavesa]] - [[železo in kri]] - [[ženevske konvencije]] - [[žensko gibanje]] - [[žezelni fevd]] - [[žirondisti]] - [[župan]] - == Glej tudi == {{stublist}} [[Kategorija:Zgodovina]] [[Kategorija:Seznami vsebin|Zgodovina]] 3p3qodoid5aqbhj5dpg8ncn136tlppm 0 24453 6675512 6448563 2026-05-14T02:25:51Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke FNL_Flag.svg z [[c:File:Flag_of_the_National_Liberation_Front_of_South_Vietnam,_Flag_of_South_Vietnam_(1975–1976).svg|Flag_of_the_National_Liberation_Front_of_South_Vietnam,_Flag_of_South_Vietnam_(1975–1976).svg]] 6675512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad |image=[[Slika:VietnamMural.jpg|300px]] |caption=Prizori iz vietnamske vojne. |date= 1. november 1955 – 30. april 1975 |place=[[Vietnam]], [[Kambodža]] in [[Laos]] |casus=Združitev Vietnama (pod oblastjo Severnega Vietnama) |territory=Združitev Severnega in Južnega Vietnama |result=<li>Zmaga Severnega Vietnama * V Laosu in Južnem Vietnamu pridejo na oblast komunisti * V [[Kambodža|Kambodži]] pridejo na oblast [[Rdeči Kmeri]]|combatant1= ''Protikomunistične sile'' {{flag|Južni Vietnam}}<br />{{flag|Združene države Amerike}}<br />{{flag|Južna Koreja}}<br />{{flag|Avstralija}}<br />{{flag|Filipini|1919}}<br />{{flag|Nova Zelandija}}<br />{{ikonazastave|Kambodža|1970}} [[Kmerska republika]]<br />{{flag|Tajska}}<br />{{ikonazastave|Laos|1952}} [[Kraljestvo Laos]]<br /> |combatant2= ''[[komunizem|Komunistične]] sile'' {{flag|Severni Vietnam}}<br />{{ikonazastave|Južni Vietnam}} [[Viet Cong]]<br />'''Podpora:'''<br />{{ikonazastave|Cambodia|1975}} [[Rdeči Kmeri]]<br />{{ikonazastave|Laos}} [[Pathet Lao]]<br />{{flag|Ljudska republika Kitajska}}<br />{{flag|Sovjetska zveza|1955}}<br />{{flag|Severna Koreja}}<br /> |strength1=~1.200.000 (1968)<br />Južni Vietnam: ~650.000<br />Združene države Amerike: 550.000 (1968)<ref>[http://www.historycentral.com/Vietnam/Troop.html Vietnamska vojna > Vojaška moč]</ref><br />Južna Koreja, Nova Zelandija, Tajska, Filipini: ~60.000<ref>http://ieas.berkeley.edu/cks/k12/ROKTimeline.doc {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080909212225/http://ieas.berkeley.edu/cks/k12/ROKTimeline.doc |date=2008-09-09 }}</ref><br />Avstralija: 50.000 (1962-1973)<ref>[http://www.defence.gov.au/army/ahu/HISTORY/vietnam_war.htm Vietnamska vojna 1962-72]</ref> |strength2=~520.000 (1968)<br />Severni Vietnam: ~340.000<br />LRK: 170.000 (1969) <br />Sovjetska zveza: 3.000<br />Severna Koreja: 300 |commander1 = {{ikonazastave|Južni Vietnam}} [[Nguyen Van Thieu]]<br /> {{ikonazastave|Južni Vietnam}} [[Lam Quang Thi]] <br />{{ikonazastave| Južni Vietnam}} [[Nguyen Cao Ky]]<br />{{ikonazastave|Južni Vietnam}} [[Ngo Dinh Diem|Ngô Đình Diệm]] <br /> {{ikonazastave|Južni Vietnam}} [[Ngo Quang Truong]] <br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight David Eisenhower]] <br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[John F. Kennedy]] <br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Lyndon B. Johnson]] <br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Robert McNamara]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[William Westmoreland]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Richard Nixon]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Gerald Ford]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Creighton Williams Abrams mlajši]] <br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Frederick Weyand]] <br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Elmo Zumwalt]] <br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[John Paul Vann]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Robin Olds]]<br />{{ikonazastave|South Korea}} [[Park Chung-hee]]<br />{{ikonazastave|Tajska}} [[Thanom Kittikachorn]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} [[Harold Holt]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}}[[Keith Holyoake]]<br />{{ikonazastave|Philippines}} [[Ferdinand Marcos]] |commander2 = {{ikonazastave|North Vietnam}} [[Ho Ší Minh (politik)|Ho Ší Minh]] <br /> {{ikonazastave|North Vietnam}} [[Lê Duẩn]] <br />{{ikonazastave|North Vietnam}} [[Truong Chinh|Trường Chinh]] <br />{{ikonazastave|North Vietnam}} [[Nguyen Chi Thanh|Nguyễn Chí Thanh]] <br /> {{ikonazastave|North Vietnam}} [[Võ Nguyên Giáp]] <br /> {{ikonazastave|North Vietnam}} [[Phạm Hùng]]<br />{{ikonazastave|North Vietnam}} [[Văn Tiến Dũng]] <br />{{ikonazastave|North Vietnam}} [[Trần Văn Trà]] <br /> {{ikonazastave|North Vietnam}} [[Lê Ðức Thọ]]<br />{{ikonazastave|North Vietnam}} [[Đồng Sỹ Nguyên]]<br />{{ikonazastave|North Vietnam}} [[Le Duc Anh|Lê Đức Anh]]<br /> {{ikonazastave|North Vietnam}} Tran Do <br /> {{ikonazastave|North Vietnam}} [[Nguyen Van Toan]]<br />{{ikonazastave|North Vietnam}} Le Trong Tan<br />{{ikonazastave|North Vietnam}} Hoang Minh Thao<br />{{ikonazastave|North Vietnam}} Nguyen Minh Chau <br />{{ikonazastave|North Vietnam}} Tran The Mon<br />{{ikonazastave|North Vietnam}} Chu Phong Doi<br />{{ikonazastave|North Vietnam}} Truong Muc<br />{{ikonazastave|Republic of South Vietnam}} Vo Minh Triet<br />{{ikonazastave|Kitajska}} [[Zhou En Lai]] <br /> {{ikonazastave|Soviet Union}} [[Leonid Brežnjev]] <br /> {{ikonazastave|Soviet Union}} [[Nikita Hruščev]] |casualties1={{ikonazastave|South Vietnam}} '''Južni Vietnam''' 220.357 mrtvih;<ref name="aaron">{{cite video |last = Ulrich |first = Aaron |last2 = FeuerHerd |first2 = Edward |year = 2005–2006 |title = ''Heart of Darkness: The Vietnam War Chronicles 1945-1975'' |type = Box set, Color, Dolby, DVD-Video, Full Screen, NTSC |publisher = Koch Vision |isbn = 1-4172-2920-9 }}</ref> 1.170.000 ranjenih<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''ZDA''' 58.159 mrtvih;<ref name="aaron"/> 2.000 pogrešanih; 303.635 ranjenih<ref>Vietnam war-eyewitness booksW.; ''Iraq and Vietnam: Differences, Similarities and Insights'', (2004: Strategic Studies Institute)]</ref><br />{{ikonazastave|South Korea}} '''Južna Koreja''' 4.407 mrtvih;<ref name="aaron"/> 11.000 ranjenih<br />{{ikonazastave|Tajska}} '''Tajska''' 1.351 mrtvih<ref name="aaron"/><br />{{ikonazastave|Philippines}} '''Filipini''' 1.000 mrtvih<ref name="aaron"/><br />{{ikonazastave|Avstralija}} '''Avstralija''' 520 mrtvih;<ref name="aaron"/> 2.400* ranjenih<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} '''Nova Zelandija''' 37 mrtvih; 187 ranjenih '''Skupaj mrtvih: 285.831<br />'''Skupaj ranjenih: ~1.490.000''' |casualties2={{ikonazastave|North Vietnam}} [[Slika:Flag of the National Liberation Front of South Vietnam, Flag of South Vietnam (1975–1976).svg|22px|border]] '''Severni Vietnam & Viet Kong''' 1.176.000 mrtvih/pogrešanih;<ref name="aaron"/><br />600.000+ ranjenih<ref>[http://www.mekong.net/cambodia/deaths.htm Counting Hell: The Death Toll of the Khmer Rouge Regime in Cambodia]</ref> <br />{{ikonazastave|People's Republic of China}} '''LR Kitajska''' 1.446 mrtvih; 4.200 ranjenih<br />{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} '''Sovjetska zveza''' neznano število mrtvih (manj kot 25). '''Skupaj mrtvih: ~1.177.446<br />'''Skupaj ranjenih: ~604.000+ |casualties3='''Mrtvi civilisti Južnega Vietnama''': 1.581.000*<ref name="aaron"/><br />'''Mrtvi civilisti Kambodže''': ~700.000*<br />'''Mrtvi civilisti Laosa''': ~50.000*<br /> }} {{več sklicev|datum=januar 2024}} '''Vietnamska vojna''' (znana tudi kot ''druga indokitajska vojna'') je bil vojaški spopad med [[Severni Vietnam|Severnim Vietnamom]] na eni strani ter [[ZDA]] in [[Južni Vietnam|Južnim Vietnamom]] na drugi strani, ki je potekal na ozemljih današnjega [[Vietnam]]a, [[Laos]]a in [[Kambodža|Kambodže]]. Spopad se je začel 1. novembra 1955 po prvi indokitajski vojni in je trajal vse do 30. aprila 1975, ko je padel [[Saigon]]. Vojna je nastala kot posledica političnih in vojaških razmer med [[Hladna vojna|hladno vojno]], v kateri si je [[Komunizem|komunistični]] Severni Vietnam želel priključiti [[Kapitalizem|kapitalistični]] Južni Vietnam, ki je bil pod političnim in vojaškim vplivom ZDA. Prvi spopadi so se začeli proti koncu 1950-ih, v začetku 1960-ih pa so ti postali vedno bolj pogosti, zato so ZDA v Južni Vietnam poslale t. i. vojaške opazovalce in svetovalce. Število teh se je nato vsako leto potrojilo, dokler ZDA leta 1965 v Južni Vietnam niso poslale bojne enote. Boji s severnovietnamsko vojsko in Việt Congom so se nato iz obmejnih območij razširili v notranjost države, vse dokler leta 1968 niso dosegli vrhunca v ''Tet ofenzivi''. Leta 1973 je bil v [[Pariz]]u podpisano premirje, po katerem so se Američani umaknili iz Vietnama. Vendar pa mir ni trajal dolgo; po enoletnem relativnem zatišju se je vojna ponovno začela, kjer se je končala, le da tokrat Južni Vietnam ni imel več pomoči ZDA. Zadnje dejanje vietnamske vojne je bil padec Saigona aprila 1975, s čimer se je spopad po dvajsetih letih dokončno končal. V vojni je umrlo prek 1,4 milijona vojaških oseb, od katerih je bilo približno 6 % pripadnikov Oboroženih sil ZDA. Ocene civilnih žrtev vojne se gibljejo od 2 do 5,1 milijonov. Vietnamska vojna je bila tudi prva vojna, ki je bila medijsko dobro pokrita, kar je povzročila tudi odzive javnosti po vsem svetu. == Predhodno dogajanje == {{glavni|Prva indokinska vojna}} [[Slika:Ho Chi Minh 1946.jpg|thumb|left|200px|Ho Ši Minh, oče vietnamskega upora.]] Francosko osvajanje takratnega Indokitajskega polotoka ([[Laos]], [[Kambodža]], [[Vietnam]]), se je začelo leta 1850 v t. i. zlati dobi kolonializma, zaključilo pa leta 1884 s popolno francosko nadvlado nad omenjenim ozemljem. Tako kot v vseh francoskih kolonijah je tudi v Francoski Indokini vladala trda kolonialna roka, ki se je neprestano bala ljudske vstaje, saj ljudje niso podpirali kolonialne politike. Posledica tega odpora so bila številna politična in nepolitična gibanja, ki so v koloniji želela doseči spremembe. Nekatera so bila pri tem bolj, druga spet manj uspešna. Od vseh je še najbolj izstopal Việt Minh, ki je bil pod nadzorom vietnamske komunistične partije in se je financiral preko Kitajske in ZDA. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Francosko Indokino zasedli Japonci, ki so se izkazali kot še slabši okupatorji od Francozov. V letih 1944 in 1945 je v deželi zaradi vojne in prekomernega izkoriščanja izbruhnila [[Vietnamska lakota (1945)|lakota]], privrženci Vietminha so napadli in zavzeli skladišča s hrano. Le-to pa so nato razdelili med ljudi, s čimer so postali izredno priljubljeni. Po koncu vojne in odhodu Japoncev je v deželi nastal politični vakuum, ki ga je izkoristil Việt Minh in ob večinski podpori ljudstva prevzel oblast. Organizaciji se je priključilo tudi okoli 600 japonskih častnikov in vojakov, ki so izurili in opremili novo vietnamsko vojsko. 2, septembra 1945 je [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minh]], voditelj Việt Minha, razglasil neodvisno ''Demokratično republiko Vietnam''. Od zaveznikov je ni nihče priznal, saj so bili vsi mnenja, da Indokina pripada Franciji. Da bi preprečili nadaljnje odcepitvene težnje, je bilo treba na Indokitajski polotok nemudoma poslati vojake, ker pa Francozi v tistem trenutku niso imeli dosti vojakov, da bi to izvedli, so se zavezniki dogovorili, da sever države zasedejo kitajske čete, jug pa britanske. Kljub temu je zasedba potekala počasi, tako da je vse niti pri vodenju države v rokah držal Việt Minh. Francozi so v [[Hanoj]] prišli šele marca 1946, pri tem pa so iz njega izgnali vlado Việt Minha. Začela so se pogajanja o mirni predaji oblasti novi vietnamski vladi. Francozi nove oblasti niso priznali, zato Viet Minhu ni preostalo drugega, kot da začne vojno proti okupatorju. [[Slika:HD-SN-99-02041.JPEG|thumb|left|200px|Francoski legionar med prvo vojno v Indokini.]] 12. decembra 1946 je tako izbruhnila [[prva indokitajska vojna]]. Vojna se je sprva začela z manjšimi napadi na različna predstavništva francoske kolonialne oblasti. Napadi so bili redki in omejeni, saj je Vietnamcem kronično primanjkovala orožja. Z razmahom hladne vojne pa so se stvari korenito spremenile. Leta 1950 je [[Kitajska]] kot prva država na svetu priznala Demokratično republiko Vietnam, s čimer je Việt Minh dobil svojega prvega zaveznika. V Vietnam je tako začelo prihajati najrazličnejše orožje in kitajski vojaški svetovalci, boji pa so se razširili še na Laos in Kambodžo. V nekaj mesecih se je majhna gverilska vojska Việt Minha spremenila v dobro organizirano redno vojsko. Zahod je v strahu pred širjenjem komunizma v [[Sajgon]]u razglasil marionetno državo Vietnam. Francozi razmeram niso bili več dorasli, zato so ZDA prosili za pomoč, ki je na koncu pokrila kar 80 % celotnih stroškov vojne. Vendar to ni kaj dosti pomagalo. Francozi so izgubljali bitko za bitko, uspehi so bili redki, sovražnik pa je v večini primerov izginil v tropskih gozdovih in ga ni bilo moč izslediti. Do preobrata je prišlo maja 1954, ko je vietnamska vojska [[Bitka za Dien Bien Phu|zasedla Dien Bien Pho]] in pri tem zajela okoli 12.000 francoskih vojakov. Francoska kolonialna vojska in uprava sta bili razbiti in demoralizirani ter brez podpore lokalnega prebivalstva, zato je bilo na mirovnih pogajanjih v [[Ženeva|Ženevi]] sklenjeno, da se Vietnamu, Kambodži in Laosu podeli neodvisnost. Vojna se je uradno zaključila 1. avgusta 1954. Vietnam je bil v skladu z dogovorom iz Ženeve razdeljen na dva dela, severni del t. i. [[Severni Vietnam|Demokratična republika Vietnam]] (Severni Vietnam), ki je bil pod nadzorom komunističnih držav in južni del t. i. državo Vietnam ([[Južni Vietnam]]), ki je bila pod nadzorom kapitalističnih držav, predvsem ZDA. Meja je med novima državama je bila začrtana po 17. vzporedniku. Zadnji francoski vojaki so Vietnam zapustili aprila 1956. V obeh državah je nato zavladala [[diktatura]], v Severnem Vietnamu je bil na oblasti Ho Ši Minh, začetnik boja proti francoski oblasti, v južnem Vietnamu pa [[Ngo Dinh Diem]], nekdanji kolonialni notranji minister Francoske Indokine. Severni Vietnam se nikoli ni sprijaznil z razdelitvijo države, zato je neprestano ponavljal, da bo prišel čas, ko se bosta državi ponovno združili. 26. oktobra 1955 se je država Vietnam preimenovala v Republiko Vietnam. == Začetek novega konflikta == [[Slika:Ngo_Dinh_Diem_-_Thumbnail_-_ARC_542189.png|thumb|left|150px|Ngo Dinh Diem, voditelj Južnega Vietnama, dokler ga v državnem udaru uporniki ob pomoči CIE niso ustrelili.]] Diem je bil katolik in zaprisežen protikomunist, po bolj ali manj nasilnem prevzemu oblasti je v Južnem Vietnamu aretiral in dal usmrtiti več tisoč komunistov in ostalih političnih nasprotnikov. Viet Cong, (vojaško-politična organizacija, ki se je borila za osvoboditev Južnega Vietnama izpod kapitalistične oblasti ter za združitev s Severnim Vietnamom) najmočnejša opozicija njegovemu režimu, pa je bila prepovedana. Številni njegovi nasprotniki (predvsem komunisti) so pobegnili v gozdove in ob izdatni podpori Severnega Vietnama organizirali odpor, s čimer se je počasi vendar vztrajno začela t. i. druga indokitajska vojna, bolj znana kot vietnamska vojna. Sprva so bili boji med vladno vojsko in Viet Congom redki in omejeni na posamezne pokrajine, vse to pa se je spremenilo januarja 1959, ko je centralni komite v Severnem Vietnamu sprejel tajno resolucijo, v kateri je podprl oborožen odpor. Viet Cong je tako dobil potrditev, da lahko v Južnem Vietnamu začne izvajati večje vojaške operacije. Sočasno s to potrditvijo se je odprla tudi znamenita Ho Ši Minhova pot, preko katere je Severni Vietnam oskrboval Viet Cong z opremo in orožjem. Medtem ko je bil Viet Cong relativno dobro opremljen, motiviran in voden, je južno vietnamska vojska pokala po vseh šivih. Korupcija je bila povsod, poveljniškega kadra je bilo malo, pa še ta je bil nesposoben. Napredovanja so potekala na podlagi političnih točk ter zvez in poznanstev. Vojaki so bili slabo plačani in popolnoma nemotivirani, poleg tega je bilo v vojski veliko komunističnih simpatizerjev, kar je še dodatno oteževalo boj proti upornikom. Tega se je Diem dobro zavedal, zato je v boju proti komunistom potreboval zaveznika, in to so bile ZDA, največji nasprotnik komunizma. == Amerika priskoči na pomoč == {{esej}} [[Slika:The President's News Conference, 23 March 1961.jpg|thumb|right|150px|Ameriški predsednik [[John F. Kennedy]] novinarjem pojasnjuje položaj ZDA v Vietnamu.]] Med [[hladna vojna|hladno vojno]] so bile ZDA prva in zadnja bojna črta proti komunizmu. Zanjo so bila še posebej kritična 50. in 60. leta. [[Korejska vojna]] je v 50. letih dodobra obremenila ameriško vojsko (in jo še danes), nič boljša niso bila 60. leta, saj je spodletela intervencija na [[Kuba|Kubi]] in Laosu, Rusi pa so kljub ostremu nasprotovanju zahoda zgradili [[berlinski zid]]. Nič bolje ni kazalo z Vietnamom, zato je bilo treba nujno posredovati. Vendar se Američani pri tem niso hoteli prenagliti. Lyndon Johnson in predsednik [[John F. Kennedy]] sta sicer zelo cenila požrtvovalni protikomunistični boj Diema, vendar je bil Kennedy kljub temu mnenja, da si mora Južni Vietnam sam priboriti zmago. V zameno pa mu je pomagali z orožjem in denarjem, v državo pa je poslal tudi več tisoč pripadnikov ameriškega vojaškega osebja, ki naj bi južnovietnamski vojski pomagalo zmagati v vojni. Med letoma 1961 in 1963 se je število ameriškega osebja iz 900 pripadnikov dvignilo na 16.000. Kako (ne)učinkovita je bila ta pomoč, se je izkazalo 2. januarja 1963, ko je 350 pripadnikov Viet Conga porazilo 1400-glavo vietnamsko vojsko. === Zarota proti Diamu === Zaradi številnih neuspehov v politiki in na bojišču je ameriška obveščevalna služba začela dvomiti o sposobnosti Diema, da lahko v državi premaga komunizem, obstajala pa je tudi velika možnost, da bo za voljo lastne oblasti sklenil pakt s Ho Ši Minhom. Poleg tega je v državi prihajalo do številnih verskih nasprotij, ki so se v imenu boja proti komunizmu končala z več sto mrtvimi civilisti. Zato so ZDA sredi leta 1963 začele resno razmišljati o zamenjavi oblasti v Južnem Vietnamu. Ravnanju Diama so začeli nasprotovati tudi njegovi generali, na koncu so nesoglasja šla tako daleč, da so začeli pripravljati državni udar. Do njihovih namer se je dokopala ameriška [[CIA]], ki je v nasprotju s pričakovanji njihovo ravnanje celo materialno in denarno podprla. Do udara je prišlo 1. novembra 1963, v njem so udarniki z minimalnimi žrtvami zajeli pripadnike osovraženega režima, med katerimi sta bila tudi Diem in njegov brat Nhuj. Kmalu po zajetju so oba na mestu ustrelili. Po udaru je nadzor nad državo prevzela vojska, ta je sestavila vlado, ki pa ni bila dosti močna, zato je temu sledilo več državnih udarov, dokler leta 1967 nadzor nad državo ni prevzel general ''Nguyena Van Thieuna''. === Vojna se razširi === [[Slika:Bombing in Vietnam.jpg|thumb|left|150px|V prvi polovici vojne so Američani večinoma izvajali zračne operacije nad Severnim Vietnamom.]] Do nepričakovane zamenjave oblasti je prišlo tudi v ZDA, po atentatu na Kennedya 22. novembra 1963, predsedniški položaj prevzame [[Lyndon B. Johnson]]. Ta sprva vietnamskemu konfliktu ni posvečal velike pozornost, saj je bil mnenja, da je doma dosti več problemov, ki jih je treba rešiti. Nato pa je nenadoma prišlo do preobrata. Namesto da bi do konca leta izpeljal Kennedyev načrt o umiku 1000 vojakov iz Vietnama, je njihovo število v imenu boja proti komunizmu nameraval celo povečati. Do prvega večjega incidenta med severnovietnamsko vojsko in vojsko ZDA je prišlo 2. avgusta 1964 v zalivu Tonkin. Med ameriškim izvidništvom ob severnovietnamski obali je ameriško ladjo ''USS Meddox'' napadla skupina severnovietnamskih patruljnih čolnov. Spopad se je končal brez večje škode. Do podobnega spopada je prišlo dva dni pozneje na istem območju, le da se je ta končal z ameriškim povračilnim letalskim napadom. Čeprav sta bila spopada z vidika celotne vojne nepomembna, sta predstavljala ključno prelomnico v vojni. Ameriški kongres je namreč zaradi spopadov predsedniku ZDA podelil moč, da uporabi vojaške sile, ne da bi mu bilo treba predhodno napovedati vojne. Od takrat naprej se je število ameriških vojakov neprestano povečevalo. Leta 1964 jih je bilo v južnem Vietnamu že 16.500. Naraščalo pa je tudi število pripadnikov Viet Conga. Leta 1959 je imela ta organizacija okoli 5000 pripadnikov, pet let pozneje pa kar neverjetnih milijon pripadnikov. Sprva so bili spopadi med ameriškimi vojaki in Viet Congom redki, s povečevanjem njihovega števila pa so postajali ti vedno bolj pogosti. Do prvega večjega spopada je prišlo 2. marca 1965 v napadu na ameriško oporišče pri Pleiku, v katerem je umrlo 9 ameriških vojakov. Američani so na to odgovorili z bombardiranjem Severnega Vietnama in to ravno v času, ko je bila tam na obisku pomembna sovjetska politična delegacija. Med marcem 1965 in novembrom 1968 so Američani na Severni Vietnam odvrgli več kot milijon ton raket in bomb. Neprestano je bila na udaru tudi Ho Ši Minhova pot, ki je deloma potekala tudi čez Laos in Kambodžo. Bombardiranja nanjo niso imela velikega vpliva, saj je pot potekala čez gozdove in polja izven ustaljenih komunikacij, tako da se je potek poti po potrebi kadarkoli spremenil. === ZDA prevzamejo nadzor === [[Slika:William Westmoreland.jpg|thumb|left|150px|William Westmoreland, poveljnik ameriške vojske v Vietnamu.]] [[Slika:UH-1D helicopters in Vietnam 1966.jpg|thumb|right|200px|Pomembno vlogo med boji v Vietnamu je odigral [[helikopter]].]] Ker južnovietnamska vojska ni mogla zagotavljati varnosti ameriških letalskih baz, so ZDA 8. marca 1965 v Južni Vietnam napotile 3500 ameriških marincev, s čimer je vojna prišla na popolnoma novo raven. Čeprav je bila vloga ameriških vojakov le obrambna, se je njihovo število do decembra povečalo na skoraj 200.000. Preobrat v ameriški strategiji je predstavljala bitka za Binh Gia in Đong Xoai, v katerih je Viet Cong porazil južnovietnamsko vojsko kljub izdatni ameriški letalski podpori. Bitki sta bili zanimivi predvsem zato, ker je Viet Cong namesto taktike t. i. ''udari in zbeži'' uporabil klasično vojaško taktiko, kar je kazalo na to, da se je moč in oborožitev Viet Conga v kratkem času izredno povečala, s tem pa je ta postajal vedno bolj drzen. Izjemno odmevna je postala tudi bitka pri La Drangu, v kateri se je prvič zgodilo, da so se ameriški vojaki spopadli z večjo enoto redne severnovietnamske vojske. Ker je vojna neprestano eskalirala, južnovietnamska vojska novim razmeram ni bila več kos, zato je nadzor nad dogajanjem prevzela ameriška vojska. Da bi ta do konca leta 1967 dosegla zmago, je general William Westmoreland, poveljnik ameriških čet v Vietnamu, predstavil načrt v treh točkah: * 1. obveza ameriške vojske in zaveznikov, da bodo do konca leta 1965 nehali izgubljati vojno; * 2. začetek velikih ofenziv, ki bodo porazile upornike in jih pregnale iz večjih naselij; * 3. po koncu druge faze bodo sledile operacije za uničenje nasprotnika v oddaljenih in težko dostopnih krajih. Za pomoč pri izvajanju bojnih operacij so ZDA zaprosile tudi svoje zaveznike. Na njihovo prošnjo so se odzvale: [[Avstralija]], [[Južna Koreja]], [[Tajska]] in [[Filipini]]. [[Kanada]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] pa sta prošnjo zavrnila. Med letoma 1965 in 1968 so tako Američani skupaj s svojimi zavezniki izvedli številne kompleksne vojaške operacije, ki pa niso prinesle želenega uspeha, saj se je nasprotnik neprestano skrival v neprehodnih hribovjih in gozdovih in se nenehno izogibal večjim spopadom. == Ofenziva Tet == 31. januarja 1968 so sile severnega Vietnama in pripadniki Viet Conga v Južnem Vietnamu začele obsežne vojaške operacije proti vojski južnega Vietnama, ameriški vojski in njenim zaveznikom. Namen operacij je bil uničiti vojaške postojanke ter med civilisti zanetiti upor ki bi pregnal Američane. Američani o prihajajoči ofenzivi niso vedeli kaj dosti kar je bil za njih hud udarec saj nanjo sploh niso bili pripravljeni. Glavni napad se je začel zgodaj zjutraj na praznični dan 31. januarja, na prvi dan novega leta po vietnamskem lunarnem koledarju. Osemdeset tisoč pripadnikov severnega Vietnama in komunistov je napadlo več kot 100 mest in 72 okrajev. Dan prej so udarili po ameriških in južno vietnamskih vojaških oporiščih v Nhe Trangu, Ban Me Thuotu, Kontumu, Hoi Anu, Tuy Hoau, [[Đà Nẵng]]u, Qui Nhonu in Pleiku. Vsi napadi so potekali na enak način; napad se je začel z minometnim napadom kateremu je nato sledil še pehotni napad pripadnikov Viet Conga s podporo redne vojske severnega Vietnama. Napadalce so dostikrat vodili lokalni vodiči. Napadi po državi niso bili koordinirani kar se je izkazalo kot velika slabost, zato so Američani in njihovi zavezniki do konca dneva odbili večino napadov. Napad na Saigon, Hue, Phu Bai, Cholon, Gin Dinh ter ostala mesta se je začel v zgodnjih jutranjih urah 31. januarja. Najbolj sta bila na udaru Saigon in Hue. V Saigonu so bili napadeni: letalska baza Tan Son Nhut, predsedniška palača, mornariško poveljstvo, nacionalni radio in ameriška ambasada. Najbolj dramatičen je bil napad na ameriško ambasado v katero so si napadalci vtrli pot z razstrelivom, nato pa so streljali vse povprek, do devete ure zjutraj so bili vsi napadalci mrtvi ali pa zajeti. Napadenih je bilo tudi več policijskih postaj in vojaških postojank po vsem mestu. Po mestu so začeli krožiti eksekucijski oddelki Viet Conga, ki so lovili in morili vse, ki so bili kakor koli povezani z južno vietnamsko politiko in vojsko. 1. februarja je general Nguyen Ngoc Loan na ulici pred kamerami javno ustrelil častnika Viet Conga, pri čemer je nastala znamenita slika, ki je kasneje postala simbol vietnamske vojne. Med spopadi je Viet Cong zasedel več mestnih četrti, v katerih so nato izbruhnili ostri spopadi, ki so dostikrat potekali od hiše do hiše. Boji za Saigon so se končali 7. marca 1968. [[Slika:Vietcong1968.jpg|thumb|left|200px|Pripadnik Viet Conga v podzemnem tunelu.]] Na dan ofenzive se je začel napad tudi na pred kolonialno mesto Hue. Komunistične sile so že prvi dan ofenzive z 7.500 vojaki dobesedno preplavile obrambne položaja južno vietnamske vojne. Ker vojska južnega Vietnama ni več obvladovala razmer so ji na pomoč priskočile ameriške čete iz osem kilometrov oddaljenega Pha Baina. Po prihodi ameriških okrepitev so se začeli 25 dnevni krvavi spopadi za vsako hišo in ulico. Ker je bilo mesto spomeniško zaščiteno Američani sprva niso uporabljali težkega orožja, ko pa so postali boji vedno bolj krvavi so posegli tudi po težkem topništvu in tankih, ki so mesto popolnoma uničili. Med boji je umrlo 216 ameriških vojakov 1609 pa je bilo ranjenih. Trpelo je tudi civilno prebivalstvo, med kratkotrajno okupacijo je Viet Cong v mest in okolici postrelil preko 2800 civilistov, ki se tako ali drugače niso skladali s komunističnimi ideologijo. [[Slika:US Embassy, Saigon, January 1968.jpg|thumb|right|200px|Ameriška ambasada v Saigunu potem, ko so jo napadli pripadniki Viet Conga.]] Med ofenzivo so bile oči javnosti usmerjene tudi v [[Bitka za Khe Sanh|ameriško bazo Khe Sanh]] na skrajnem severu južnega Vietnama. Bazo so sicer napadli že deset dni pred začetkom same ofenzive, zato je napad nanjo predstavljal nekakšen uvod v ofenzivo Tet. Baza se je že kmalu po prvih bojih v okoliških hribih postala obkoljena tako, da je jo je bilo možno oskrbovati le preko zraka. Da se ne bi ponovil francoski [[Bitka za Dien Bien Phu|Dien Bien Phu]] so Američani bazi med bojem neprestano nudili močno letalsko podporo. Ta ni kaj dosti pomagala saj je sovražnik vsak dan na bazo izstrelil več kot 1.000 granat in raket. Boji za bazo so se zaključili [[8. april]]a. Ofenziva se je zaključila 30. avgusta 1968 in je imela močan vpliv na vse vpletene strani. Severni Vietnam je med ofenzivo izgubil neverjetnih 111.179 vojakov, vzrok za to naj bi bila slaba koordinacija, napačna strategija in podcenjevanje nasprotnika. Vendar bitka kljub visokim izgubam zanje ni bila izgubljena saj so dosegli, da so se Američani iz podeželja umaknili v mesta, s čimer so dobili več manevrskega prostora in večjo podporo lokalnega prebivalstva. Velik problem so zanje predstavljale izgube v ljudeh, še posebej v poveljstvu Viet Conga, ki so jih morali nadomestiti s pripadniki redne vojske Severnega Vietnama. Čeprav je bil Južni Vietnam na zmagovalni strani je ofenziva pokazala vse njegove slabosti. Nad dogajanjem v državi so bile ljudje zgroženi in nemočni zato po ofenzivi vladi niso več zaupali, kar je pripeljalo do politične krize. Nič bolje ni kazalo v ZDA. Z ofenzivo so ameriške izgube skokovito narasle na 16.500 mrtvih vojakov. Zato so Američani začeli vedno bolj dvomiti v smiselnost vojne. Podpora vojni se je še dodatno zmanjšala, ko so februarja v vojsko vpoklicali 48.000 novih rezervistov. == Vietnamizacija == {{glavni|Vietnamizacija konflikta}} [[Slika:ARVN Rangers defend Saigon, Tet Offensive.jpg|thumb|right|200px|Južno vietnamski vojaki med boji v okolici Saigona.]] Sredi januarja je v ZDA na predsedniški stol sedel [[Richard Nixon]], ki si je zadal končati vietnamsko vojno. To je žele doseči s t. i. politiko Vietnamizacije v kateri naj bi ključno vlogo v boju poti komunistom v Južnem Vietnamu prevzeli sami Vietnamci, Američani pa naj bi od tam postopoma umaknili svoje enote. V skladu s to politiko so sledila tudi politična pogajanja med ZDA, [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in [[Kitajska|Kitajsko]], ki so zmanjšala politično napetost niso pa ustavila dotoka orožja v Severni Vietnam. Medtem so v ZDA začela nastajati različna protivojna gibanja, ki so zahtevala končanje nesmiselne vojne. Protivojno razpoloženje se je še okrepilo, ko so v javnost pricurljali podatki o poboju v vasi My Lai v katerega so bili vpleteni ameriški vojaki in afera Zelenih baretk. Vlada je tudi neprestano zavajala javnost o mrtvih nasprotnih vojakih, kasneje se je izkazalo, da je več kot polovica žrtev navadnih civilistov. Da bi Američani zmanjšali izgube so konec leta 1969 in v začetku leta 1970 umaknili svoje vojake iz najbolj nevarnih območij, tako so dosegli, da so se njihove izgube v letu 1970 prepolovile. Med vojno se je kot izjemno velik problem izkazala Kambodža. Država je bila sicer od leta 1955 nevtralna, vendar se je v njej, še posebej v vzhodnem delu, skrivalo veliko pripadnikov Viet Conga, čez njeno ozemlje pa je potekala tudi zloglasna Ho Ši Minhova pot, ki je oskrbovala celoten Viet Cong v Južnem Vietnamu. Ob vsaki večji ameriški operaciji so se ti umaknili v Kambodžo in se tako izognili uničenju. Da bi Američani odpravili to grožnjo so med marcem 1969 in majem 1970 v vzhodnem delu Kambodže naskrivaj izvedli operacijo Menu v kateri so bombardirali položaje Viet Cong in Ho Ši Minhovo pot. Operacija je bila neuspešna saj številna bombardiranja gozdnatih in hribovitih območij niso prinesla želenega učinka. Februarja 1971 so se bombne operacije razširile tudi na [[Laos]] kjer pa prav tako niso imele želenega učinka. Kot velik polom se je izkazala operacija Lam Son 719, v kateri je 20.000 glava južno vietnamska vojska padla v zasedo Viet Conga, njen umik se je spremenil v paničen beg v katerem so morali posredovati Američani. == Američani se počasi umikajo == [[Slika:Jungle Combat Vietnam.jpg|thumb|left|200px|Ameriške posebne enote med boji v džungli.]] [[Slika:US-Army-troops-taking-break-while-on-patrol-in-Vietnam-War.jpg|thumb|right|200px|Ameriška patrulja med počitkom.]] Leta 1971 so se iz Vietnama začeli umikati Avstralci in Novozelandci. Tem so sledili Američani, ki so si zadali nalogo, da do februarja iz Vietnama umaknejo 45.000 vojakov. Umik vojakov so nekoliko pospešili številni protivojni protesti in nenaklonjenost javnosti do nadaljevanja vojne. Konec marca [[1972]] sta severnovietnamska vojska in Viet Cong sprožila t. i. velikonočno ofenzivo, v kateri sta želela s sočasnim napadom iz Severnega Vietnama, Kambodže in Laosa Južni Vietnam presekati na dva dela ter ga tako oslabiti. Ofenziva je potekala na klasičen način z napredovanjem pehote in tankov ob podpori močnega topništva in letalstva. Čeprav so Američani za ofenzivo vedeli, jih je ta presenetila, saj niso pričakovali napada iz treh smeri hkrati. Boji so se končali 22. oktobra 1972 z Ameriško zmago, vendar ne popolno, saj je Severni Vietnam zasedel dele ozemlja Južnega Vietnama in oslabil južno vietnamsko vojsko ter si tako zagotovil boljše pogajalske možnosti na pariški mirovni konferenci. Konec leta 1972 so se v ZDA začele predsedniške volitve, na katerih je bila glavna tema vojna v Vietnamu. Nezadovoljstvo med ljudmi je naraščalo, zato so politiki tako v ZDA kot Vietnamu obljubljali mir in končanje vojne. Vendar pa v realnosti vojni še kar ni bilo videti konca kljub intenzivnim tajnim pogajanjem med vsemi tremi vpletenimi stranmi. Da bi ZDA pospešile mirovna pogajanja v Parizu in izsilile prekinitev ognja, so decembra 1972 izvedle masovno bombardiranje [[Hanoj]]a in [[Hải Phòng]]a. Po desetdnevnem bombardiranju je bilo severnovietnamsko gospodarstvo popolnoma uničeno. 27. januarja 1973 so vse tri strani v Parizu podpisale mirovno pogodbo, ki naj bi končala vojno. V skladu z mirovno pogodbo sta obe strani prenehali izvajati bojne operacije, izpuščeni pa so bili tudi številni vojni ujetniki. Pogodba je zahtevala tudi umik ameriških čet (ta del pogodbe je bil edini, ki je bil v celoti izpolnjen). == Vojna se bliža koncu == [[Slika:South Vietnam - The final days 1975.jpg|thumb|right|250px|Zadnja velika severnovietnamska ofenziva, 1975.]] Mir ni trajal dolgo. Severni Vietnam je v njem videl le sredstvo za dosego končne zmage. Ko je začelo veljati premirje, je ta nemudoma začel pripravljati nove bojne operacije za leti 1975 in 1976. Viet Cong pa je boj nadaljeval kljub sklenjenemu miru. Tudi ZDA so prelomile obljubo o koncu vojne, saj so začele groziti, da bodo posredovale, če bo Severni Vietnam ponovno napadel, kasneje se je izkazalo, da so bile grožnje prazne. Dokončno je počilo januarja 1974, ko je Viet Cong v zasedi ubil 55 južnovietnamskih vojakov. Vojna med državama je bila spet tam, kjer se je januarja 1973 končala, vendar z eno veliko razliko: Američani so se umikali in se zato niso želeli več spuščati v nove spopade. Odstop predsednika Nixona, 9. avgusta 1974 zaradi [[Afera Watergate|afere Watergate]] je odhod ameriških vojakov iz Vietnama še dodatno pospešil, izpraznjeno predsedniško mesto pa je prevzel [[Gerald Ford]], ki si je zadal enkrat za vselej končati vojno. To se je poznalo tudi po finančni plati, ameriški kongres je Južnemu Vietnamu namesto 1 milijarde dolarjev pomoči dodelil le 700 milijonov dolarjev. To pa je močno vplivalo na južnovietnamsko gospodarstvo in vojsko, ki je poleg denarja ostala tudi brez izdatne vojaške pomoči ZDA. Velik negativni učinek na južnovietnamsko gospodarstvo in vojsko je imel tudi arabski naftni embargo, zaradi katerega so se cene goriv dvignile do neba. Vojska Južnega Vietnama tako ni imela dosti denarja, da bi kupovala gorivo za nadaljevanje vojne. [[Slika:Vietcong people.jpg|thumb|left|150px|Zmaga]] Decembra je severnovietnamska vojska napadla cesto 14 (''Route 14'') in mesto Phuoc Binh. Mesto je po enomesečnem boju padlo 6. januarja 1975, pri tem se je prvič zgodilo, da Američani južnovietnamski vojski niso več pomagali. To je opogumilo Severni Vietnam, da je začel načrtovati nove operacije. [[10. marec|10. marca]] je sever sprožil operacijo 275, v kateri je nameraval zasesti mesto Buon Ma Thuot, preko katerega bi lahko nato nadaljeval z napadom na mesto Pleiku in obalno cesto, ki je vodila na jug Južnega Vietnama. Nad uspehom operacije, ki je bila sicer omejenega obsega, je bil sever še kako presenečen, saj je južnovietnamska vojska čez noč razpadla, njen umik pa se je spremenil v panični beg. 31. marca je padlo mesto Hue, dan prej pa mesto Đà Nẵng, steber obrambe v osrednjem Južnem Vietnamu. 7. marca je sever napadel Xuan Loc, mesto 64&nbsp;km od Saigona. Južnovietnamska vojska se je napadom upirala dva izredno krvava tedna, nato pa je dobila ukaz, naj se umakne proti Saigonu. Južni Vietnam se je znašel na robu obstanka. 21. aprila je odstopil južnovietnamski predsednik Thieu, v odstopni izjavi je izjavil, da so za propad Južnega Vietnama krive ZDA in da so ga prisilile v podpis škodljive pariške mirovne pogodbe. Njegovo mesto je prevzel Tran Van Huong, ki pa tako ali tako ni mogel spremeniti toka dogodkov, saj je država pokala po vseh šivih. Dva dneva pozneje je ameriški predsednik imel govor, v katerem je uradno razglasil konce vietnamske vojne. Medtem so severnovietnamski tanki prišli do Bien Hoa, s čimer so odrezali umik vojske Južnega Vietnama, ki se je umikala iz severa države. Do konca aprila je vojska Južnega Vietnama popolnoma razpadla. Severnovitnamski tanki in oklepniki so konec aprila že prišli v predmestje Saigona, 28. aprila se je ameriška letalska baza v Sajgonu znašla pod topniškim ognjem, zato so bili vsi leti prekinjeni in evakuacija je bila možno le še s helikopterji. == Padec Saigona in konec vojne == [[Slika:CH-53 landing at Defense Attaché Office compound, Operation Frequent Wind.jpg|thumb|left|200px|Ameriški vojak varuje helikoptersko pristajališče med operacijo Frequent Wind, do konca vojne je samo še nekaj ur.]] V Saigonu, glavnem mestu Južnega Vietnama, sta medtem zavladala panika in kaos. Vlada je razglasila izredne razmere, nadzor nad dogajanjem v mestu je prevzela vojska. 29. aprila je ameriška vojska sprožila operacijo Frequent Wind, evakuacijo ameriških državljanov, vietnamskih sodelavcev in njihovih družin iz Južnega Vietnama. Operacija naj bi potekala na skrivaj, o njej pa naj bi bili obveščeni le tisti, ki naj bi bili evakuirani, znak za evakuacijo je bila pesem White Christmas. Kljub varnostnim ukrepom se je novica o evakuaciji razširila, zato se je na evakuacijskih točkah zbrala nepregledna skupine ljudi, ki je želela zapustiti državo, posredovati so morali ameriški marinci. Operacija se je zaključila 30. aprila ob 7.53, ko je z ameriške ambasade odletel zadnji helikopter. V dvodnevni operaciji so helikopterji ''CH-53'', ''CH-46'' in ''UH-1'' na ameriško ladjevje, zasidrano pred Saigonom, pripeljali več kot 6.000 Američanov in Vietnamcev. Tridesetega aprila 1975 je severnovietnamska vojska izvedla svojo zadnjo ofenzivo. Enote Severnega Vietnama so ob podpori tankov in topništva iz predmestja Saigona začele prodirati v njegov center. Odpor južnovietnamske vojske je bil minimalen in nepovezan. Ob 10.24 je predsednik Južnega Vietnama [[Duong Van Minh]] razglasil predajo in severnovietnamsko vojsko prosil za ustavitev sovražnosti. Ta ga ni poslušala. Nekaj čez enajsto uro zjutraj so pred predsedniško plačo pripeljali prvi severnovietnamski tanki. Predsednik je bil aretiran in ob 11.30 je na predsedniški palači že visela severnovietnamska zastava. Ob 15.30 je Van Minh preko radia razglasil končanje sovražnosti in konec države Južni Vietnam. Vietnamske vojne, ki je trajala 19 let in 180 dni, je bilo dokončno konec. == Dogodki po vojni == [[Slika:US Marines on Koh Tang, 1975.jpg|thumb|right|200px|Ameriški marinci med desantom na otoku Koh Tang (Mayaguez incident), kmalu zatem so padli v zasedo rdečih Kmerov, med evakuacijo so za seboj pustili tri marinci, ki zdaj veljajo kot zadnje uradne žrtve vietnamske vojne.]] Padec Saigona in Južnega Vietnama je v jugovzhodni Aziji povzročil velike politične in gospodarske spremembe. Sredi aprila 1975 so v Kambodži oblast prevzeli Rdeči Kmeri, ki so v naslednjih štirih letih pobili več milijonov ljudi. Njihova vladavina se je končala šele leta 1979 ko je Vietnam napadel Kambodžo. Z dogodki v Kambodži so bile povezane tudi zadnje ameriške vojaške operacije na tem področju. 20. maja 1975 je prišlo do t. i. incidenta Mayaguez, v katerem so Rdeči Kmeri zajeli posadko ameriške ladje ''SS Mayaguez''. Ameriški marinci so posadko poizkušali osvoboditi s helikopterskim desantom. Operacija je spodletela, saj so marinci padli v zasedo, sledila je hitra evakuacija, med katero so Američani za seboj pustili tri svoje vojake. Vojake so kasneje ujeli Kmeri, kaj se je po tem dogodku zgodilo z njimi, nihče prav dobo ne ve, po vsej verjetnosti so jih izginili na t. i. poljih smrti. Njihova imena so vpisana kot zadnja na spomeniku padlih ameriških vojakov v Vietnamu, kar incident Mayaguez uvršča med zadnjo bitko vietnamske vojne. Čeprav ZDA vietnamske vojne uradno niso nikoli izgubile, iz nje so se le umaknile, so bile njene posledice na ameriško politiko in vojsko še kako vidne. Iz nje so se naučili, da je pred vojaškim posredovanjem v neki državi treba temeljito preučiti več različnih dejavnikov. Trpela je tudi politika, ki je bila večinoma vezana na javno mnenje. Na začetku vojne je ameriško prebivalstvo vojno podpiralo, takrat je bilo žrtev malo, ko pa je število žrtev začelo naraščati in se je začel povečevati vpoklic, se je javno mnenje nenadoma spremenilo. Ljudje so začeli vedno bolj nasprotovati vojni, državo so začeli pretresati protivojni protesti. Vse to je politike spodbudilo, da so iz Vietnama začeli počasi umikati vojake ter si s tem rešili politični položaj in podporo ljudi. Spomin na vietnamsko vojno je v ZDA in po ostalem svetu še dolgo ostal živ. Prav zaradi teh spominov so se ZDA med hladno vojno izogibale večjim vojaškim posredovanjem in konfliktom. Spomini na vojno so začeli bledeti šele po 11. septembru, ko so se ZDA zapletle v protiteroristično vojno v [[Afganistan]]u, dve leti pozneje pa še v vojno za nafto v [[Irak]]u. Prav dogajanje v Afganistanu je močno spominjalo na dogajanje v Vietnamu konec šestdesetih let dvajsetega stoletja. == Vojaški vidik vojne == Vietnamska vojna je bila prva [[Novejša zgodovina|sodobna]] [[vojna]], v kateri je ena stran ([[Việt Minh]], nato [[Viet Cong]]) izvajala izključno [[gverilsko bojevanje]]. Tako ni bilo ustaljene [[frontna črta|frontne črte]]. [[Gverilec|Gverilce]] je bilo težko najti v [[džungla|džungli]], saj so bili lahko opremljeni in imeli zelo razširjeno mrežo tunelov, v katero so se lahko skrili; te mreže pa Američanom kljub silovitemu bombardiranju ni uspelo popolnoma uničiti. Zaradi tega so [[Američani]] razvili koncept [[zračna konjenica|zračne konjenice]] (po zgledu [[alžirska osamosvojitvena vojna|alžirske osamosvojitvene vojne]]). Uporabljali so tudi razne [[bojni strup|bojne strupe]] in zažigalna sredstva za uničevanje džungle. Vietnamska vojna je pokazala, da so tudi velesile lahko ranljive in da izurjenost ter tehnološka premoč nista nujno dovolj za uspeh. Poraz je ZDA drago stal. Poleg človeških žrtev in množice ranjenih oz. pohabljenih je škodo utrpelo tudi ameriško gospodarstvo, omajan pa je bil tudi ugled ZDA v svetu. Nekaj ugleda so pridobili šele po [[Zalivska vojna|zalivski vojni]]. == Žrtve in škoda == [[Slika:My Lai massacre.jpg|thumb|left|200px|Mrtvi vaščani iz vasi My Lai, ki so jih 16. marca 1968 brez razloga pobili ameriški vojaki. Podobni pokoli so se dogajali po vsem Vietnamu in so jih izvajale vse v vojno vpletene strani.]] [[Slika:Sacrifices.jpg|thumb|right|200px|Imena padlih ameriških vojakov na spomeniku vietnamske vojne v Washingtonu.]] ZDA so v letih 1965 do 1975 neposredno za vojno porabile 111 milijard dolarjev, poleg tega pa v obdobju od 1953 do 1974 še 16,138 milijarde dolarjev za vojaško pomoč in 7,315 milijarde dolarjev za gospodarsko pomoč Južnemu Vietnamu, kar bi preračunano na fiskalno leto 2015 skupaj znašalo 1,02 bilijona dolarjev<ref>{{Navedi knjigo|title=Foreign aid, war, and economic development: South Vietnam 1955–1975|url=https://archive.org/details/foreignaidwareco00dacy|last=Dacy|first=Douglas C.|publisher=Cambridge University Press|year=1986|isbn=9780521303279|location=|page=[https://archive.org/details/foreignaidwareco00dacy/page/n259 242]|cobiss=}}</ref>. To je v državni blagajni povzročilo velik primanjkljaj.<ref>{{Cite journal|url=http://fpc.state.gov/documents/organization/108054.pdf|title=CRS Report to Congress : Costs of Major U.S. Wars|author=Stephen Daggett|date=24 July 2008|publisher=Foreign press center, US Department of State}} (Order Code RS22926, see table on page 2/5). ''(februarja 2017 ta vsebina ni več dosegljiva)''</ref> V Vietnamu je služilo in se bojevalo več kot 3 milijone ameriških vojakov, 58.220 jih vojne ni preživelo, 150.00 je bilo ranjenih, 21.000 pa jih je postalo trajnih invalidov.<ref>[http://www.digitalhistory.uh.edu/database/article_display.cfm?HHID=513 The War's Costs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080505035502/http://www.digitalhistory.uh.edu/database/article_display.cfm?HHID=513 |date=2008-05-05 }}. Digital History.</ref> Čeprav točno število še danes ni znano, je po nekaterih podatkih pogrešanih ostalo 1.350 ameriških vojakov, 1.200 pa jih je umrlo in njihovih trupel nikoli niso našli. Po nekaterih podatkih je bila povprečna starost padlih 21 let, 86,3 % je bilo belih in 12,5 % je bilo črncev in pripadnikov drugih ras.<ref name=Kueter2007>{{navedi knjigo | first = Dale | last = Kueter | url = http://books.google.com/books?id=wAXvYWx5QxUC&pg=PR8&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false | title = Vietnam Sons: For Some, the War Never Ended | publisher = AuthorHouse | year = 2007 | isbn = 1425969313}}</ref> Po vojni je 830.000 vojakov zbolelo z različnimi psihičnimi motnjami. Po ocenah se je z begom vpoklicu izognilo 125.000 Američanov<ref>{{navedi novice|url= http://abcnews.go.com/WNT/story?id=1325339 |title = War Resisters Remain in Canada with No Regrets |work = ABC News|date = 19 November 2005|accessdate = 26 February 2010}}</ref>, 50.000 pa jih je dezertiralo.<ref>[http://news.pacificnews.org/news/view_article.html?article_id=24009b4dc8fe8dadcfa96c37bce9dea6 Vietnam War Resisters in Canada Open Arms to U.S. Military Deserters]. Pacific News Service. 28 June 2005.</ref> Južno vietnamska vojska je imela med spopadi 220.357 mrtvih in 1.170.000 ranjenih. Najhujše izgube v vojni je utrpel Severni Vietnam. Od leta 1955 do 1975 je v različnih bojnih operacijah izgubil kar 1.176.000 rednih vojakov in pripadnikov Viet Conga, 600.000 pa jih je bilo ranjenih.<ref>{{navedi splet|url=http://scholar.lib.vt.edu/VA-news/VA-Pilot/issues/1995/vp950404/04040331.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071222122211/http://scholar.lib.vt.edu/VA-news/VA-Pilot/issues/1995/vp950404/04040331.htm|archivedate=2007-12-22|title=Vietnam says 1.1 Million died Fighting for North|date=4 April 1995|work=The Virginian-Pilot quoting the Ledger-Star|accessdate=2011-03-07|url-status=live}}</ref> Izgube pa niso bile le vojaške. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, tekom vojne je umrlo več kot dva milijona Vietnamcev. Tem pa lahko prištejemo še do 300.000 mrtvih civilistov iz Kambodže in do 200.000 mrtvih civilistov iz Laosa. Uničene so bile številne vasi in mesta tako v južnem kot severnem Vietnamu. Kako totalna je bila vojna, je moč sklepati tudi po porabi orožja. Med vojno so Američani na Vietnam odvrgli kar neverjetnih 6.727.084 ton bomb, kar je več kot v obeh svetovnih vojnah skupaj. Uporabljalo pa se ni le konvencionalno orožje. Da bi Američani odkrili sovražnikove premike so nad pragozdom v Vietnamu, Laosu in Kambodži razpršili več tisoč litrov različnih kemičnih snovi, ki so povzročile, da je drevesom odpadlo listje. Podobno tehniko so uporabljali pri uničevanju kmetijskih pridelkov, da ti nebi prišli v roke sovražnika in mu tako omogočili obstanek. S pršenjem kemikalij v zrak, jim je uspelo spreminjati tudi vreme, tako so npr. krajšali sušna obdobja med katerimi je bil sovražnik najbolj aktiven. Vse te kemikalije pa niso imele vpliv le na rastline ampak tudi na ljudi, tako da so ti obolevali še leta po koncu vojne. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave (v angleščini) == {{sisterlinks|Vietnam War}} * [http://www.vietnam.ttu.edu/virtualarchive/ Virtual Vietnam Archive] - Texas Tech University * [http://www.ibiblio.org/pub/academic/history/marshall/military/vietnam/short.history/chap_28.txt The U.S. Army in Vietnam] the official history of the United States Army * [http://www.pbs.org/wgbh/amex/vietnam/timeline/ Vietnam war timeline] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050403230616/http://www.pbs.org/wgbh/amex/vietnam/timeline/ |date=2005-04-03 }} comprehensive timeline of the Vietnam War * [http://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/vietnam.htm Documents Relating to American Foreign Policy-Vietnam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120813005227/http://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/vietnam.htm |date=2012-08-13 }} primary sources on U.S. involvement in Vietnam * [http://www.globalissues.org/HumanRights/Media/Propaganda/Vietnam.asp War, propaganda, and the media: VIETNAM] * [http://www.gisearch.com/ Vietnam Casualties database searchable by first name, last name and location] * [http://www.cooperativeresearch.org/timeline.jsp?timeline=vietnam Timeline US - Vietnam (1947-2001)] in Open-Content project [http://www.cooperativeresearch.org/project.jsp?project=US_interventions_project History of US Interventions], by Derek, Mitchell * [http://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/pentagon/pent1.html Complete text of the Gravel Edition of the Pentagon Papers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180818075800/http://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/pentagon/pent1.html |date=2018-08-18 }} with supporting documents, maps, and photos * [http://www.pbs.org/battlefieldvietnam/history/index.html Battlefield Vietnam] PBS interactive site * [http://tigger.uic.edu/~rjensen/vietnam.html Vietnam War Bibliography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130117082341/http://tigger.uic.edu/~rjensen/vietnam.html |date=2013-01-17 }} covers online and published resources * [http://www.datesofhistory.com/Vietnam-War,-2nd-China.general.html China Vietnam War Chronology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081202174948/http://www.datesofhistory.com/Vietnam-War,-2nd-China.general.html |date=2008-12-02 }} * [http://www.datesofhistory.com/Russia-War,-2nd-USA.general.html Russia Vietnam War Chronology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101102000137/http://www.datesofhistory.com/Russia-War,-2nd-USA.general.html |date=2010-11-02 }} * [http://www.datesofhistory.com/Vietnam-War,-2nd-USA.general.html USA Vietnam War Chronology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080915230830/http://www.datesofhistory.com/Vietnam-War,-2nd-USA.general.html |date=2008-09-15 }} * [http://www.datesofhistory.com/Vietnam-War,-2nd-Vietnam.general.html Vietnam Vietnam War Chronology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081202173011/http://www.datesofhistory.com/Vietnam-War,-2nd-Vietnam.general.html |date=2008-12-02 }} * [http://siwmfilm.net/Vietnam_War/Military_Casualty_Information.html U.S. Casualty Statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090716023149/http://siwmfilm.net/Vietnam_War/Military_Casualty_Information.html |date=2009-07-16 }} * [http://www.rjsmith.com/kia_tbl.html Casualties - U.S. vs NVA/VC] * [http://www.militaryhistoryonline.com/vietnam/vietnamization/default.aspx The Effects of Vietnamization on the Republic of Vietnam's Armed Forces, 1969–1972] * [http://www.lib.berkeley.edu/MRC/pacificaviet/ UC Berkeley Library Social Activism Sound Recording Project: Anti-Vietnam War Protests] * [http://www.gettysburg.edu/special_collections/collections/manuscripts/collections/ms044.dot Stephen H. Warner Southeast Asia Photograph Collection at Gettysburg College] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024150216/http://www.gettysburg.edu/special_collections/collections/manuscripts/collections/ms044.dot |date=2012-10-24 }} * [http://www.americanethnography.com/september2008.php American Ethnography -- On collecting engraved Zippos from the Vietnam War] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080926051203/http://www.americanethnography.com/september2008.php |date=2008-09-26 }} == Glej tudi == * [[korejska vojna]] * [[seznam vojn]] {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vietnamska vojna|*]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Vojne Vietnama]] [[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Vojne Kitajske]] [[Kategorija:Vojne Južne Koreje]] [[Kategorija:Vojne Tajske]] [[Kategorija:Vojne Avstralije]] [[Kategorija:Vojne Nove Zelandije]] [[Kategorija:Vojne Filipinov]] [[Kategorija:Vojne Španije]] 7q4h13ltmfk2b5vd29rc5rurzfhbrv2 0 27095 6675470 6649905 2026-05-13T19:49:28Z PflTevz 209963 6675470 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin''' [álma ída vílibalda maksimiljána karlín], svetovna [[popotnica]] slovenskega rodu, [[pisateljica]], [[pesnik|pesnica]] in [[zbirateljica]], * [[12. oktober]] [[1889]], [[Celje]], † [[14. januar]] [[1950]], [[Pečovnik]] pri Celju. == Življenje == [[Slika:Alma M. Karlin z zaročencem Hsu Singjung Lungom in materjo.jpg|thumb|250px|Alma Karlin z zaročencem Hsi Singjung Lungom in materjo, fotografija [[Julie Martini]] in njenega brata]] Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin se je rodila Slovencema, očetu Jakobu Karlinu, ki je bil [[major]] [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] [[vojska|vojske]], in materi Vilibaldi (roj. Miheljak), [[učitelj]]ici na celjski dekliški šoli. Oče Jakob je umrl leta 1898 zaradi [[jetika|jetike]], ko je imela osem let. Kot večji del tedanjega celjskega meščanstva je tudi Alma govorila in pisala v nemškem jeziku, slovenskega jezika pa ni govorila najbolje in ga ni uporabljala veliko (le pogovorno). V družini so govorili nemško. Zgodaj je pokazala smisel za [[glasba|glasbo]], [[umetnost|risanje]], še najbolj pa za učenje tujih jezikov. Srednjo šolo je končala v [[Gradec|Gradcu]], od tam pa je leta 1909 odšla v [[London]] študirat jezike. Študirala je [[angleščina|angleščino]], [[francoščina|francoščino]], [[latinščina|latinščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[norveščina|norveščino]], [[danščina|danščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[španščina|španščino]]. V začetku [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], leta 1914, se je morala umakniti na [[Švedska|Švedsko]] in [[Norveška|Norveško]], ker je bila kot državljanka [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] v [[London]]u nezaželena. Leta 1918 se je vrnila v Celje, kjer je ustanovila šolo za tuje jezike, dozorela pa je tudi odločitev za potovanje okoli sveta. Iz prihrankov si je kupila svoj prvi pisalni stroj, slovito eriko, ki jo je spremljala do konca življenja. Na pot se je pripravljala tako, da je vadila v slikanju in se dodatno učila [[zemljepis]]a, [[zgodovina|zgodovine]], [[naravoslovje|naravoslovja]], [[botanika|botanike]] in [[zoologija|zoologije]]. 24. novembra 1919 je že odšla na pot in bila zdoma vse do leta 1928. Po dolgem čakanju je dobila vizo za [[Japonska|Japonsko]]. V tem času je prepotovala velik del sveta in med drugim obiskala [[Južna Amerika|Južno Ameriko]] in [[Severna Amerika|Severno Ameriko]], [[Daljni vzhod]], Tihomorske otoke, [[Avstralija|Avstralijo]], [[Nova Zelandija]] in [[Azija|Jugovzhodna Azija]]. O svojem potovanju in doživetjih je pisala v različnih [[časopis]]ih in [[revija]]h, med drugim tudi v glasilu celjskih [[Nemci|Nemcev]] ''[[Cillier Zeitung]]'', v nemška časopisa ''Neue Illustrierte Zeitung'' in ''Der deutsche Bergknappe''. Bila je dolgoletna zbirateljica. Večino predmetov, ki jih je nabrala na svojih potovanjih, je pošiljala domov (nekateri ohranjeni primerki z njenih potovanj so danes shranjeni v [[Pokrajinski muzej Celje|Pokrajinskem muzeju v Celju]]). Njena zadnja postaja na potovanju pa je bila [[Indija]], od koder se je koncem leta 1927 vrnila v Celje. [[Slika:Alma Karlin v japonski noši.jpg|thumb|right|250px|Alma Karlin v japonski noši]] Po zasedbi Jugoslavije 1941 je bila aretirana in predvidena za izgon v Srbijo in naprej v taborišče Dachau, vendar so jo po posredovanju vplivnih nemških prijateljev izpustili. Kot znana nasprotnica nacizma se je v strahu pred gestapom avgusta 1944 odpravila v partizane. Upala je, da bo s pomočjo partizanov prišla do Angležev. Vendar ji z osvobojenega ozemlja v Beli krajini partija kljub bolezni ni dovolila k Angležem v Italijo, saj "je bila hkrati antinacistka in antikomunistka".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/45715/alma-karlin-moji-zgubljeni-topoli/|title=Alma Karlin: Moji zgubljeni topoli|date=18. 12. 2008|accessdate=|website=|publisher=|last=Nežmah|first=Bernard}}</ref> O tem je zapisala: {{citatni blok|Omenila sem, da sem se novembra 1944 obrnila na angleško misijo.<br>»Za kaj takega te lahko ustrelijo,« se je glasil odgovor, »kajti dovoljenje ti lahko da samo naša skupščina. Angleži nimajo kaj odločati, saj jih večina dela za njihovo obveščevalno službo in jim pač ne moremo zaupati. To te lahko stane glavo.« <br>»Zaradi naštevanja mojih del že ne!« sem odvrnila jezno. <br>Zdaj sem si prvič jasno rekla: Ta sistem ne more biti prida, ker temelji na terorju. Če se me tako bojijo spustiti ven samo zategadelj, ker nisem njihovih političnih nazorov, čeprav sem premišljeno pristopila v njihovo Osvobodilno fronto in se vedno razglašala za nasprotnico nacizma, potem je bilo vse skupaj zaman. Odtlej sem se v sebi vse bolj oddaljevala od osvobodilnega gibanja. Hvaležnost bi me zavezovala, a ker so me proti moji volji zadrževali tukaj, sem postala njihova nasprotnica.<ref>A.M. Karlin, Moji zgubljeni topoli, Celje 2007, 254-256.</ref>|}} Partizani so jo spustili le v Dalmacijo, od koder se je po končani vojni vrnila v Celje. [[Slika:Thea Schreiber Gamelin z Almo Karlin.jpg|thumb|right|250px|[[Thea Schreiber Gamelin]] z Almo Karlin]] Umrla je zaradi [[tuberkuloza|tuberkuloze]] in [[rak na dojki|raka na dojki]] 14. januarja 1950 v zidanici v Pečovniku 44, kjer je zadnja leta preživela s prijateljico slikarko Theo Schreiber Gammelin (1906–1988). Na njeno željo jo je Thea pokopala na [[Svetina|Svetini nad Štorami]]. V zadnjih letih je zanimanje za to svetovno popotnico in pisateljico vse večje. == Delo == [[Slika:Potovanje Alme Karlin.jpg|thumb|right|250px|Potovanje Alme Karlin]] Opus Alme Ide Wilibalde Maximiliane Karlin po do sedaj zbranih podatkih obsega štiriindvajset objavljenih [[knjiga|knjig]], več kot štirideset proznih del [[Novela (književnost)|novel]], [[črtica (književnost)|črtic]], [[članek|člankov]], [[poezija|pesmi]] (ohranjene so v rokopisu), [[notni zapis|notnih zapisov]] ter [[slikarstvo|risb]]. Pisala je v [[nemščina|nemščini]], nekatere članke je pisala v [[angleščina|angleščini]] za angleško govoreča področja. [[Slika:Adolf Perissich - Alma Karlin.jpg|thumb|right|250px|Alma Karlin pri pisanju s psičkom Blackyjem]] Najpomembnejša dela - [[potopis]]e, [[roman]]e, [[etnologija|etnološka]] ter teozofska dela je izdala v prvem desetletju po vrnitvi s poti, od leta 1928 do leta 1938, 22 njenih knjig so med letoma 1921 in 1937 izdali pri različnih založbah v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Anglija|Angliji]], na [[Finska|Finskem]] in v [[Švica|Švici]]. Nekatere izmed teh dvaindvajsetih knjig so tudi ponatisnili (troje njenih najpomembnejših popotniških knjig je takrat doseglo naklado 80.000 izvodov) in jih prevedli v angleščino, francoščino in finščino. Ta dela so doživela velik odmev v Srednji Evropi, zelo obiskana pa so bila tudi njena številna javna predavanja. Nekatere njene knjige sta ilustrirala celjski slikar [[Avgust Friderik Seebacher]] in Thea Schreiber Gamelin. O medvojnem času je Karlinova sproti delala zapiske, ki jih je zbrala v tri zaokrožena besedila: ''Der Transport, Der Kampf mit dem Ortsgruppenführer Ewald Wrentschur'' in ''Bei den Partisanen''. Objavljena so bila leta 2007 samo v slovenskem prevodu pod naslovom ''Moji zgubljeni topoli''. Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin je s svojim [[književnost|književnim]] delovanjem prevzela tudi švedsko pisateljico in nobelovo nagrajenko [[Selma Lagerlöf|Selmo Lagerlöf]]. Leta 2009 je nastal igrani [[dokumentarno gradivo|dokumentarni film]] o njenem življenju z naslovom ''Alma M. Karlin: Samotno potovanje''. Karlinovo je upodobila igralka [[Veronika Drolc]], film pa je režirala Marta Frelih. Leta 2015 je Jakob Klemenčič po scenariju Marijana Pušavca narisal strip ''Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province: Življenjepis v stripu''. Ob devetdeseti obletnici vrnitve v Celje s svojega potovanja je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravljena obsežna razstava ''Alma M. Karlin, Kolumbova hči''. {{navedek|''Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor vedno misli samo nase; kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasukati, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na pomoč, in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada in še po smrti ostanejo za njim sledovi njegovih del.'' |4=—Alma Maksimilijana Karlin, ''Pod košatim očesom'', stran 51—}} == Domača Hiša == [[File:Home house on Pečovnik.jpg|thumb|Home house on Pečovnik]] [[File:Alma Karlin(left) in front of her home house on Pečovnik.jpg|thumb|Alma Karlin(left) in front of her home house on Pečovnik]] Pisateljica, svetovna popotnica, ljubiteljska raziskovalka, poliglotka in teozofinja Alma M. Karlin je bila rojena 12. oktobra 1889 v Celju. V tej hiši, ki je takrat nosila naslov Pečovnik 46, je preživela zadnja leta svojega življenja, od junija 1945 do 14. januarja 1950. Sem se je preselila skupaj s prijateljico - >sestrsko dušo<, kot jo je imenovala - nemško slikarko Theo Schreiber Gammelin po vrnitvi iz partizanov oziroma po zaplembi premoženja. Thea, ki je bila lastnica hiše in nekdanjega vinograda, je tukaj živela do svoje smrti, leta 1988. Obe sta pokopani na Svetini. V hiši si lahko ogledate razstavo Samotno potovanje Alme M. Karlin. == Bibliografija == ===Romani=== *''[[Malik (roman)]]'', 1932 *''[[Samotno potovanje]]'', 1969 *''[[Isolanthis|Roman o potopu celine]]'', 1936 *''[[Moj mali Kitajec: roman iz Kitajske]]'', 1921 *''[[Mistika Južnega morja]], I. del Polinezija, II. del Melanezija-Mikronezija'', 1931 *''[[Nabobova stranska žena]]'', 1937 ===Novele=== *''[[Mala Siamka]], 1937'' *''[[Najmlajši vnuk častitljivega I Čaa: novela iz Kitajske]], 1948'' *''[[O Joni San: Japonske novele]], 2006 '' ===Zgodbe=== *''[[Kupa pozabljenja: dve zgodbi]], 1938 '' *''[[Zmaji in duhovi]], 1996 '' *''[[Mala pomlad: tri zgodbe]], 1937'' *''[[Mesečeve solze: zgodba iz Peruja]], 1935'' *''[[Štiri dekleta v vetru usode: Zgodba z Južnega morja]], 1936,1939, 1943, '' *''[[Svetlikanje v mraku]], 1999'' ===Potopisi=== *''[[Doživeti svet]], 2006'' ===Dramska dela=== *''[[Kringhausenčani: drama v treh dejanjih]], 1918'' ===Druga dela=== *''[[Kot ujetnica pri lovcih na glavo na Novi Gvineji]], 1960 '' *''[[Modri mesec]], 1997'' *''[[Smrtonosni trn]], 2006'' *''[[Angel na zemlji]], 1998'' *''[[Doživeti svet]], 2006'' *''[[Urok Južnega morja: tragedija neke žene]] (Im Banne der Sudsee) 1930 '', prevod Celje, Mohorjeva družba, 1996'' {{COBISS|ID=62001664}} *''[[Into-Yo-Intec]], 1934'' *''[[Popotne skice]], 1997 '' *''[[Pod košatim očesom]], 1938'' *''[[Moji zgubljeni topoli]], 2007'' *[[Maksimilijan Celjski|''Maksimilijan Celjski'']], 2025 (slov. prevod) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih popotnikov in raziskovalcev]] == Viri in literatura== * Šelih, Alenka. ''Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem''. Ljubljana: Tuma in SAZU, 2007. * Jakob Klemenčič in Marijan Pušavec. ''Alma M. Karlin: Svetovljanka iz province: Življenjepis v stripu''. Ljubljana: Forum, 2015 (Posebna izdaja revije Stripburger; Republika Strip, 22). * Barbara Trnovec. ''Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin''. Celje: Pokrajinski muzej, 2015 (Starožitnosti: Vodniki Pokrajinskega muzeja Celje, 5); predhodne izdaje 2006, 2009, 2011. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Alma Karlin}} * http://www.almakarlin.si/index.php?lang=si&cat=2 * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174529737 Čigava je Alma Karlin?]«. ''Sledi časa'' (1. april 2018). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Karlin, Alma Maksimiljana}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski popotniki]] [[Kategorija:Slovenski zbiratelji]] [[Kategorija:Avstrijski Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu]] [[Kategorija:Alma Maksimiljana Karlin|*]] [[Kategorija:Celjani]] 9a3i8c6sl9iq259vyazgx9avvnfzlyb 0 27658 6675370 6577534 2026-05-13T17:06:30Z ~2026-13659-49 255600 6675370 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Mariboru |image_name = LogotipUM.png |latin_name = |native_name = Univerza v Mariboru |established = [[1975]] |rector = Dean Korošak |students = 14.000 | undergrad = | postgrad = |city = [[Maribor]] |country = [[Slovenija]] |affiliations=[[Združenje evropskih univerz]] |telephone =+386(2)2355280 |website = http://www.um.si/ }} '''Univêrza v Máriboru''' je druga največja in druga najstarejša [[univerza]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sedež ima v stavbi nekdanje Mestne hranilnice na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]] v [[Maribor]]u. Prvi rektor Univerze v Mariboru je bil [[Vladimir Bračič]]. Od maja 2026 je rektor [[Dean Korošak]]. == Zgodovina == Ustanovljena je bila leta 1975, njeni zametki pa segajo v leto 1859, ko je bila na pobudo tedanjega [[Lavatinski škof|lavantinskega]] in prvega [[seznam mariborskih škofov|mariborskega]] [[škof]]a [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] ustanovljena [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoka bogoslovna šola]]. Več [[višja šola|višjih šol]], ki so postale osnova za kasnejšo univerzo, pa je bilo ustanovljenih konec [[1950.|50-ih]] ter v začetku [[1960.|60-ih]] let [[20. stoletje|20. stoletja]]. Leta 1959 Višja komercialna šola in Višja tehniška šola, 1960 Višja agronomska šola, Višja pravna šola in Višja stomatološka šola, 1961 pa Pedagoška akademija. Takrat je v Mariboru začel izhajati tudi študentski časopis ''[[Katedra (časopis)|Katedra]].'' Izhajal je do leta 1994, ko je bii ustanovljen [[Mariborski radio študent]] (MARŠ). Slovesna razglasitev ustanovitve Univerze v Mariboru je bila 19. septembra 1975. Stavba rektorata na Slomškovem trgu je bila med letoma 1995 in 2000 temeljito prenovljena po načrtih arhitekta [[Boris Podrecca|Borisa Podrecce]], v sklopu prenove je bilo na novo zgrajeno tudi notranje dvorišče. Pred stavbo so bili postavljeni kipi štirih pomembnih osebnosti, povezanih s tem okoljem, ki tvorijo t. i. »alejo velikanov«: [[Fran Miklošič|Frana Miklošiča]], [[Matija Murko|Matije Murka]], [[Herman Potočnik|Hermana Potočnika]] in [[Pavel Turner|Pavla Turnerja]].<ref>{{navedi splet| url=http://24ur.com/prenovljena-stavba-univerze-v-mariboru.html |title=Prenovljena stavba Univerze v Mariboru |date=24.9.2000 |work=[[24ur.com]] |accessdate=24.9.2011}}</ref> == Rektorji == Glej [[Seznam rektorjev Univerze v Mariboru]]. ==Članice univerze== [[Slika:UniverzaMaribor.jpg|thumb|300px|right|Sedež univerze na Slomškovem trgu]] [[Slika:Kipi pred Univerzo v Mariboru.jpg|thumb|300px|right|Kipi pred sedežem univerze]] V sestavu Univerze v Mariboru je danes 17 [[fakulteta|fakultet]], od katerih jih ima 12 sedež v Mariboru ali okolici, ostalih 5 pa v drugih slovenskih mestih (Kranj, Ljubljana, Celje, Brežice, Krško in enota v Velenju). * [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovna fakulteta]] (EPF) * [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] (FERI) * [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakulteta za energetiko]] (FE, v [[Krško|Krškem]], enota v [[Velenje|Velenju]]) * [[Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru|Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo]] (FGPA) * [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru|Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo]] (FKKT) * [[Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru|Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede]] (FKBV) (prostore ima v prenovljenem [[Grad Hompoš|gradu Hompoš]] v vasi [[Pivola]] nedaleč od Maribora) * [[Fakulteta za logistiko v Celju|Fakulteta za logistiko]] (FL, v [[Celje|Celju]], enota v Krškem) * [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteta za naravoslovje in matematiko]] (FNM) * [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteta za organizacijske vede]] (FOV, v [[Kranj]]u) * [[Fakulteta za varnostne vede v Ljubljani|Fakulteta za varnostne vede]] (FVV, v [[Ljubljana|Ljubljani]]) * [[Fakulteta za strojništvo v Mariboru|Fakulteta za strojništvo]] (FS) * [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteta za zdravstvene vede]] (FZV) * [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofska fakulteta]] (FF) * [[Medicinska fakulteta v Mariboru|Medicinska fakulteta]] (MF) * [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoška fakulteta]] (PeF) * [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravna fakulteta]] (PF) * [[Fakulteta za turizem v Brežicah|Fakulteta za turizem]] (v [[Brežice|Brežicah]]) Poleg njih v sestavu univerze delujeta še dve pridruženi članici: * [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] * [[Študentski domovi Maribor]] ==Organizacijske enote== Pod univerzo spadajo tudi: * [[Računalniški center Univerze v Mariboru]] (RCUM) * [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] *[[Botanični vrt Univerze v Mariboru]] (v Pivoli) == Glej tudi == * [[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Mariboru]] * [[seznam častnih doktorjev Univerze v Mariboru]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|University of Maribor}} * [http://www.um.si Univerza v Mariboru] - domača stran {{-}} {{Uni SLO}} {{Uni MB}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Maribor]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1975]] [[Kategorija:Univerza v Mariboru|*]] [[Kategorija:Slomškov trg, Maribor]] {{normativna kontrola}} 8r16i3c0jwa60z2i0yv9ki4fwd8blzq 6675371 6675370 2026-05-13T17:08:13Z ~2026-13659-49 255600 6675371 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Mariboru |image_name = LogotipUM.png |latin_name = |native_name = Univerza v Mariboru |established = [[1975]] |rector = Zdravko Kačič |students = 14.000 | undergrad = | postgrad = |city = [[Maribor]] |country = [[Slovenija]] |affiliations=[[Združenje evropskih univerz]] |telephone =+386(2)2355280 |website = http://www.um.si/ }} '''Univêrza v Máriboru''' je druga največja in druga najstarejša [[univerza]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Sedež ima v stavbi nekdanje Mestne hranilnice na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]] v [[Maribor]]u. Prvi rektor Univerze v Mariboru je bil [[Vladimir Bračič]]. Maja 2026 je bil za rektorja izvoljen [[Dean Korošak]]. == Zgodovina == Ustanovljena je bila leta 1975, njeni zametki pa segajo v leto 1859, ko je bila na pobudo tedanjega [[Lavatinski škof|lavantinskega]] in prvega [[seznam mariborskih škofov|mariborskega]] [[škof]]a [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] ustanovljena [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoka bogoslovna šola]]. Več [[višja šola|višjih šol]], ki so postale osnova za kasnejšo univerzo, pa je bilo ustanovljenih konec [[1950.|50-ih]] ter v začetku [[1960.|60-ih]] let [[20. stoletje|20. stoletja]]. Leta 1959 Višja komercialna šola in Višja tehniška šola, 1960 Višja agronomska šola, Višja pravna šola in Višja stomatološka šola, 1961 pa Pedagoška akademija. Takrat je v Mariboru začel izhajati tudi študentski časopis ''[[Katedra (časopis)|Katedra]].'' Izhajal je do leta 1994, ko je bii ustanovljen [[Mariborski radio študent]] (MARŠ). Slovesna razglasitev ustanovitve Univerze v Mariboru je bila 19. septembra 1975. Stavba rektorata na Slomškovem trgu je bila med letoma 1995 in 2000 temeljito prenovljena po načrtih arhitekta [[Boris Podrecca|Borisa Podrecce]], v sklopu prenove je bilo na novo zgrajeno tudi notranje dvorišče. Pred stavbo so bili postavljeni kipi štirih pomembnih osebnosti, povezanih s tem okoljem, ki tvorijo t. i. »alejo velikanov«: [[Fran Miklošič|Frana Miklošiča]], [[Matija Murko|Matije Murka]], [[Herman Potočnik|Hermana Potočnika]] in [[Pavel Turner|Pavla Turnerja]].<ref>{{navedi splet| url=http://24ur.com/prenovljena-stavba-univerze-v-mariboru.html |title=Prenovljena stavba Univerze v Mariboru |date=24.9.2000 |work=[[24ur.com]] |accessdate=24.9.2011}}</ref> == Rektorji == Glej [[Seznam rektorjev Univerze v Mariboru]]. ==Članice univerze== [[Slika:UniverzaMaribor.jpg|thumb|300px|right|Sedež univerze na Slomškovem trgu]] [[Slika:Kipi pred Univerzo v Mariboru.jpg|thumb|300px|right|Kipi pred sedežem univerze]] V sestavu Univerze v Mariboru je danes 17 [[fakulteta|fakultet]], od katerih jih ima 12 sedež v Mariboru ali okolici, ostalih 5 pa v drugih slovenskih mestih (Kranj, Ljubljana, Celje, Brežice, Krško in enota v Velenju). * [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovna fakulteta]] (EPF) * [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] (FERI) * [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakulteta za energetiko]] (FE, v [[Krško|Krškem]], enota v [[Velenje|Velenju]]) * [[Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru|Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo]] (FGPA) * [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru|Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo]] (FKKT) * [[Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru|Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede]] (FKBV) (prostore ima v prenovljenem [[Grad Hompoš|gradu Hompoš]] v vasi [[Pivola]] nedaleč od Maribora) * [[Fakulteta za logistiko v Celju|Fakulteta za logistiko]] (FL, v [[Celje|Celju]], enota v Krškem) * [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru|Fakulteta za naravoslovje in matematiko]] (FNM) * [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteta za organizacijske vede]] (FOV, v [[Kranj]]u) * [[Fakulteta za varnostne vede v Ljubljani|Fakulteta za varnostne vede]] (FVV, v [[Ljubljana|Ljubljani]]) * [[Fakulteta za strojništvo v Mariboru|Fakulteta za strojništvo]] (FS) * [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteta za zdravstvene vede]] (FZV) * [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofska fakulteta]] (FF) * [[Medicinska fakulteta v Mariboru|Medicinska fakulteta]] (MF) * [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoška fakulteta]] (PeF) * [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravna fakulteta]] (PF) * [[Fakulteta za turizem v Brežicah|Fakulteta za turizem]] (v [[Brežice|Brežicah]]) Poleg njih v sestavu univerze delujeta še dve pridruženi članici: * [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] * [[Študentski domovi Maribor]] ==Organizacijske enote== Pod univerzo spadajo tudi: * [[Računalniški center Univerze v Mariboru]] (RCUM) * [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] *[[Botanični vrt Univerze v Mariboru]] (v Pivoli) == Glej tudi == * [[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Mariboru]] * [[seznam častnih doktorjev Univerze v Mariboru]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|University of Maribor}} * [http://www.um.si Univerza v Mariboru] - domača stran {{-}} {{Uni SLO}} {{Uni MB}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Maribor]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1975]] [[Kategorija:Univerza v Mariboru|*]] [[Kategorija:Slomškov trg, Maribor]] {{normativna kontrola}} a74lk3755iuz50tzwmphpkss92hzye1 0 30474 6675375 6667226 2026-05-13T17:08:37Z Yerpo 8417 /* J */ disambig., drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] 6675375 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[slikar]]jev.'''{{CompactTOC2}}{{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Bojan Abaza]] *[[Ema Abram]] *[[Peter Abram]] *[[Drago Ačko]] *[[Peter Adamič]] *[[Viktor Adamič]] *[[Miroslav Adlešič]] *[[Andrej Ajdič]] *[[Jurij Ajlec]] *[[Nevena Aleksovski]] *[[Almanach]]/''Allmenaco'' (nizoz.-slov.) *[[Arkan Al Nawas]] *[[Andrej iz Ostroga]] *[[Jožica Ameršek]] *[[Franjo Ančik]] *[[Marko Andlovic]] *[[Maja Andrić-Todić]] (hrv.-slov.) *[[Vojko Anzeljc]] *[[Rajko Apollonio]] *[[Zvest Apollonio]] *[[Johannes Aquila]] *[[Tatjana Arh]] *[[Antea Arizanović]] *[[Fran Arko]]? *[[Ernest Artič]] *[[Brigita Artiček]]? *[[Beno Artnak]] *[[Adi Arzenšek]] *[[Todorče Atanasov]] *[[Gustav Auersperg]] *[[Marija Auersperg-Attems]] *[[Peter Auguštin]] *Ferdinand (Ferdo) Avsec *[[Martin Avsenik]] *[[Anton Ažbe]] == B == *[[Vojko Babič]] *[[Vladimir Bačič]] *[[Ivana Bajec]] *[[Karmen Bajec]] *[[Angelo Bajuk]] *[[Milko Bambič]]? *[[Igor Banfi]] *[[Jože Barachini]] *[[Ivan Bartl (slikar)]] *[[Matija Bartl]] *[[Jože Bartolj]] *[[Boris Batista (1940-1968)]] *[[Milan Batista]] *[[Josip Battig]] *[[Dubravko Baumgartner]] *[[Emilija Baumgartner]] *[[Katja Bednařik Sudec]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Marijan Belec]] *[[Danica Bem Gala]] *[[Boris Benčič]] *[[Vesna Benedetič]] *[[Gregor Benedik (1850|Gregor Benedik]] (panjske končnice) *[[Ladislav Benesch]] *[[Rudi Benétik]] *[[Bojan Bensa]] *[[Berko]] *[[Fortunat Bergant]] *[[Uršula Berlot]] *[[Emerik Bernard]] *[[Janez Bernik]] *[[Viktor Bernik]] *[[Marin Berovič]] *[[Franc Bešter]] *[[Petar Beus]] *[[Nadja Bevčar]] *[[Silvan Bevčar]] *[[Stanko Bezlaj]] *[[Koloman Beznec]] *[[Gvido Birolla]] *[[Dare Birsa]] *[[Viktor Birsa]] *[[Edvard Bizjak]] *[[Franc (Frančišek) Bizjak]] (Franz Wisiak) *[[Martin Bizjak (1929-2017)]] *[[Milan Bizjak]] *[[Matej Bizovičar]] *[[Milan Bizovičar]] *[[Jurij Bobič]] *[[Vinko Bogataj]] ? *[[Ivan Bogovčič]] *[[Janez Boljka]] *[[Miha Boljka]] *[[France Boltar]] *[[Molly Bonač]] *[[Jaka Bonča]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Matjaž Borovničar]] *[[Janez Borovski]] *[[Jože Boschitz]] *[[Franc Boštjan]] *[[Pavle Bozovičar]] *[[Andrej Božič]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Julče Božič]] *[[Nika Božič]] *[[Matija Bradaška]] *[[Bram Barjanski]] ''(Branko Simčič)'' *[[Remigij Bratož]] *[[Lucijan Bratuš]] *[[Boris Bratuž]] *[[Igor Bravničar]] *[[Veljko Bravničar]] *[[Suzana Brborović]] *[[Olivia Bregant]] *[[Lado Brejc]] *[[Almira Bremec]] *[[Tea Breščak]] *[[Stojan Brezočnik]] *[[Beti Bricelj]] *[[Ida Brišnik Remec]] *[[Matej Brodnik]] *[[Stanislav Brodnik]] *[[Jakob Brollo]] (Furlan) *[[Ljubo Brovč]] *[[Ivan Brudar]] *[[Andrej Brumen-Čop]] *[[Klemen Brun]] *[[Avgust Andrej Bucik]] *[[Sonja Budal]] *[[Ivan Bukovec (umetnik)]] *[[Jože Bunič]] *[[Tamara Burmicky]] - Taya *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Alojz Capuder]] *[[Gašper Capuder]] *[[Atilij Carli]]/Kralj *([[Giorgio Carmelich]]) *[[Rasso Causevig]]? *[[Anton Cebej]] *[[Vlado Cedilnik]] *[[France Cegnar (agronom)|France Cegnar]] *[[Anton Cej]] *[[David Cej]] *[[Demetrij Cej]] *[[Jože Cej]] *[[Jure Cekuta]] *[[Miran Cencič]] *[[Raoul Cenisi]] *[[Jože Centa]] *[[Mira Cepuder]] *[[Maja Cerar (r. Tomc)]] *[[Mojca Cerjak]]? *[[Klavdij Cernigoi]] *[[Jože Cesar]] *[[Mire Cetin]] *[[Ludovik Cetinović|Ludovik (Ljudevit) Cetinović]] *[[Dragutin Cifrek]] * [[Anton Cigoj]] * [[Danica Cigoj-Kuščer]] *[[Jure Cihlař]] *[[Janez Cimbol]] *[[Jože Ciuha]] *[[Peter Ciuha]] *[[Romeo Coceani]] *[[Carolina Coglot|Carolina Coglot/Koglot]] (''Coglot De Maurera'') (v Venezueli) *[[Ina Conradi Chavez]]? *[[Ludwig de Clericq|Ludwig Clericq]] (1640–1702) *[[Silva Copič]] *[[Viktor Cotič]] *[[Tulio Crali]]/Kralj *[[Stane Cuderman]] *[[Janez Cundrič]] *[[Valentin Cundrič]]? *[[Franc Curk]] *[[Jože Cvelbar]] *[[Marjeta Cvetko]] *[[Jure Cvitan]] == Č == *[[Ivan Čargo]] *[[Sebastijan Časar]] *[[Avgust Čebulj (duhovnik)]] *[[Jože Čebulj]] *[[Josip Čeferin]] *[[Luka Čeferin]] *[[Anton Čeh (slikar)]] *[[Boni Čeh]] *[[Vlado Čelar]] *[[Nina Čelhar]] *[[Lojze Čemažar]] *[[Matej Čepin]] *[[Ksenija Čerče]] *[[Marijan Černe]] *[[Mihaela Adelgundis Černic]] *[[Avgust Černigoj]] *[[Dora Černigoj]] *[[Klavdij Černigoj]]/Cernigoi *[[Boleslav Čeru]] *[[Sandi Červek]] *[[Barbara Čižmek Cihlař]] *[[Bogdan Čobal]] *[[Ivan Čobal]] *[[Larisa Čobal]] *[[Zvonko Čoh]]? *[[Mirko Čok]] *[[Alojz Črnigoj]] *[[Rajko Čuber]] *[[Simona Čudovan]] *[[Tjaša Čuš]] *[[Branko Čušin]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Marjanca Dakskofler Savinšek]] *[[Miha Dalla Valle]] *[[Ladislav Danč]] *[[Izidor Debeljak]] *[[Riko Debenjak]] *[[Barbara Demšar]] *[[Danijel Demšar|Daniel Demšar]] *[[Jože Denko]] *[[Marijan De Reggi]] *[[Edo Deržaj]] *[[Avgust Deržek]] *[[Norma De Saint Picman|Norma De Saint Picman]] *[[Danilo Devetak]] *[[Silva Devetak]] *[[Patrizia Devidé]] *[[Smiljana Didek]]? *[[Zoran Didek]] *[[Boge Dimovski]] *[[Marjan Miro Dobovšek]] *[[Tina Dobrajc]] *[[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] *[[Igor Dolenc]] *[[Jana Dolenc]] *[[Veno Dolenc]] *[[Štefan Dolinar]] *[[Sarah Dolinšek]] *[[Zdravko Dolinšek]] (2 različna?) *[[Milogoj Dominko]] *[[Marjan Dovjak]] *[[Tina Drčar]] *[[France Dremelj|France "Aco" Dremelj]] *[[Barbara Drev]] *[[Luka Drinovec (umetnik)]] *[[Vesna Drnovšek]] *[[Drago Druškovič ml.]] *[[Matjaž Duh]] == E == *[[Josip Egartner (slikar)]] *[[Jože Ekart]] *[[Danilo Emeršič]] *[[Milka Erbežnik]] *[[Miha Erič]] *[[Milan Erič]] *[[Miran Erič]] *[[Simona Erjavec]] *[[Andreja Eržen]] *[[Jože Eržen]] == F == *[[Milanka Fabjančič]]? *[[Stane Fabjančič]] *Dominik (Domenico) Fabris *[[David Faganel]] *[[Marko Faganel]] *[[Robert Faganel]] *[[Vida Fakin]] *[[Silvester Fakuč]] *[[Ivana Faninger]] *[[Tomaž Fantoni]] (Furlan) *[[Blaž Farčnik]] *[[Romana Favier]] Zorzut *[[Aleksandra Fekonja]] *[[Roman Fekonja]] *[[Katja Felle]] *[[Rajko Ferk]] *[[Janez Ferlan]] *[[Danijel Ferlinc]] - Danny *[[Pavel Ferluga]] *[[Mitja Ficko]] *[[Ivan Fidler]] *[[Igor Fistrič]] *[[Dušan Fišer]] *[[Vera Fišer Pristovšek]] *[[Božidar Flajšman]] *[[Marija Flegar]] *[[Jelka Flis]] *[[Pavel Florjančič]] *[[Franz Ignaz Flurer]] *[[Zorko Fon]] *[[Jernej Forbici]] & Marika Vicario *[[Dominik Forte]] *[[Ivan Franke]] *[[Vanja Franko]] *[[Vida Franko]] *[[Milan Fras (1921)]] *[[Simon Fras]] *[[Vlado Fras]] *[[Ivo Frbežar]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Metod Frlic]] *[[Filip Fröhlich]] *[[Josef Ferdinand Fromiller]]? *[[Srečko Frühauf]] *[[Lorenzo Furlan]] *[[Slavko Furlan]] *Dunja Furlani Kofler? *[[Peter Furlanič]] *[[Leander Fužir]] == G == *[[Peter Gaber]] & [[Tone Gaber]] *[[Rudolf Gaberc]] (>Bgd) *[[Dragan Gačnik]] *Vladimir Gajšek *[[Branko Gajšt]] *[[Vinko Gajšt]] *[[Andrej Gala]] *[[Stojan Gala]] *[[Štefan Galič]] *[[Sašo Gantar]] *[[Janez Garbajs]] *[[Sergeja Gartner]] *[[Maksim Gaspari]] *[[Nataša Gašparac]] *[[Vilko Gašparič]] *[[Irena Gašperšič]] Meško *[[Vojko Gašperut]] *[[Kostja Gatnik]] *[[Maks Gatnik]] *[[Irena Gayatri Horvat]] (hrv.-slov.) *[[Ivan Geder]] *[[Mito Gegič]] *[[Hans Georg Geigerfeld]] *[[Nino Gergolet]] *[[Alenka Gerlovič]] *[[Herman Germ]] *[[Josip Germ]] *[[Helena Germonik]] *Stanka Glavan *[[Blaž de Gleria]] *([[Oton Gliha]], [[Vilko Gliha Selan]] (slov.-hrv.) *[[Franc Globočnik]] *[[Olaf Globočnik]], slov.-hrv. *[[Vito Globočnik]] *[[Ivan Gluhodedov]] *[[Gustav Gnamuš]] *[[Zlatko Gnezda]] *[[France Godec]] *[[Jure Godec]] *[[Silvester Godina]] *[[Marjeta Godler]] *[[Prokop Godler|Prokop(ij) Godler]] *[[Goetzl]] (Götzl) (družina) *[[Bojan Golija]] *[[Klementina Golija]] *[[Martina Golija]] *[[David Matej Goljat]] *[[Franc Golob (agronom)]] *[[Franc Golob]] *[[Franjo Golob (umetnik)]] *[[Milan Golob]] *[[Zdenka Golob Borčič]] *[[Endre Göntér]] (star./ml.) *[[Bojan Gorenec]] *[[Vlado Goreski]] *[[Viktor Goričan]] *[[Josip Gorinšek]] *[[Jože Gorjup]] *[[Rudi Gorjup]] *[[Stane Gorjup]] *[[Tine Gorjup]] *[[Tomaž Gorjup]] *[[Josip Marija Gorup]] *[[Metka Gosar]] *[[Tomaž Gostinčar]] *Fanči (Frančiška) Gostiša *[[Božidar Grabnar]] *[[Boris Grad]] *[[Simon Tadej Volbenk Grahovar]] *[[Stojan Grauf]] *[[Fulvia Grbac]] *[[Marija Gregorc]] *[[Milena Gregorčič]] *[[Nevenka Gregorčič]] *[[Ludvik Grilc]] *[[Cene Griljc]] *[[Ivan Grohar]] *[[Janez Grohar]] *[[Bogdan Grom]] *[[Davorin Gros]] *[[Evgenija Gruden]] *[[France Gruden]] *Roman Gruntar *[[Marjan Gumilar]] *[[Špela Gumzej]] *[[Pavel Gustinčič]] *[[Anton Gvajc]] *[[Herman Gvardjančič]] == H == *[[Janez Hafner]] *[[Miro Hajnc]] *Friderik Hamerlitz *Janez Handt *[[Štefan Hauko]] *Dora Hauser *[[Anton Hayne]] *[[Jožef Hayne]] *[[Martina Hegediš]] *[[Eva Heimer]] *[[Peter Hergold]] *[[Andrej Herman]] ? *[[Anton Herman]] *[[Janez Andrej Herrlein]] *[[Jaroslav Hilbert]] *[[Robert Hlavaty]] *[[Vinko Hlebš]] *[[Vladimir Hmeljak]] *[[Leopold Hočevar]] - Hoči *[[Miran Hočevar]] *[[Sergej Hočevar]] *[[Zoran Hočevar]] *[[Valentin Hodnik]] *[[Josip Hohnjec (slikar)]] *[[Cvetka Hojnik]] *[[Leon Homar]] - Levko *[[Goran Horvat]] *[[Franc Horvat (slikar)]] *[[Jože Horvat]] - [[Jaki]] *[[Štefan Horvat]] *[[Vera Horvat]] *[[Meta Hostnik]] *[[Tomaž Hostnik (1961)]] *[[Milena Houška Pavlin]] *[[Friderik Hrast]] *[[Anamari Hrup]] *[[Anka Hribar Košmerl]] *[[Žiga Hriberšek]] *[[Janez Hrovat]] *[[Stane Hrovatič]] *[[Drago Hrvacki]] *Hua Qing ? *[[Vida Hudoklin Šimaga]] *[[Gabrijel Humek]] *[[Jela Humek Trnkoczy]] *[[Jakov Hure - Delmati]] *[[Ištvan Išt Huzjan]] *[[Zdenko Huzjan]] *[[Just Hvala]] == I == *[[Stanislav Intihar]]? *[[Cvetka Ipavec]] *[[Jože Ipavec]] *[[Tjaša Iris]] *[[Bard Iucundus]] (''Leobard Oblak'') *[[Aleksa Ivanc Olivieri]] *[[Taja Ivančič]] *[[Slobodan Ivanković-Baudo]] (bos./srb.-fr.-slov.) == J == *[[Mirko Jadrič]] *[[Damir Jadrič]] *[[Stane Jagodič]] *[[Božidar Jakac]] *[[Svetlana Jakimovska Rodić]] *[[Karel Jakob]] *[[Marko Jakopič]] *[[Marta Jakopič Kunaver]] *[[Rihard Jakopič]] *[[Viljem Jakopin]] *[[Marko Jakše]] *[[Izidor Jalovec]] *[[Vlasta Jalušič]] *[[Matija Jama]] *[[Jamšek]] (Jambšek), družina *[[Janez Borovski]] *[[Janez Ljubljanski]] *[[Janez iz Kastva]] *[[Silva Janež]] *[[Anton Janša]] *[[Lovro Janša]] *[[Valentin Janša]] *[[Gustav Januš]] *[[Aleksander Sašo Jarc]] *[[Evgenija Jarc]] *[[Radovan Jeglič]] *[[Danilo Jejčič]] *[[Marjan Jelenc]] *[[Franc Jelovšek]] *[[Krištof Andrej Jelovšek]] *[[Andrej Jemec]] *[[Gašper Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Stanka Jenko]] *[[Mara Jeraj Kralj]] *[[Zmago Jeraj]] *[[Lara Jeranko Marconi]] *[[Irena Jeras Dimovska]] *[[Alojz Jerčič]] *[[Anja Jerčič Jakob]] *[[Ciril Jerič]] *[[Rado Jerič]] *[[Zvonimir Jerič]]? *[[Marcos Luis Jerman|Marko Jerman]] *[[Jernej iz Loke]] *[[Mladen Jernejec]] *[[Jožef Jerome]] *[[Marijan Jesenovec]] *[[Boris Jesih (slikar)]] *[[Lara Ješe]] *[[Kristijan Jezernik]]? *[[Karel Jirak]] *[[Johannes Aquila]] *[[Breda Jontes]] *[[Rudi Jordan]] *[[Sebstijan Jordan]] *[[Peter Jovanovič]] *[[Anton Jug]] *[[Simon Jugovic Fink]] *[[Jurij Jurčič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Samo Jurečič]] - Samo *[[Silva Jurečič Košir]] *[[Jože Jurič]] *[[Barbara Jurkovšek]] *[[Rok Juršič]] *[[Bogomir Jurtela]] *[[Hijacint Jussa]] *[[Elko Justin]] == K == *[[Miro Kačar]] *[[Duša(nka) Kajfež|Duša Kajfež]] *[[Simon Kajtna]] *[[Jurij Kalan]] *[[Bogoslav Kalaš]] *[[Katarina Kalc]] *[[Lojze Kalinšek]] *[[Stane Kališnik]] *[[Enver Kaljanac]] *[[France Kambič]] *[[Mihael Kambič]] *[[Andrej Kamnik]]? *[[Sergej Kapus]] *[[Janez Kardelj (slikar)]] *[[Azad Karim]] *[[Silva Karim]] *[[Anton Karinger]] *[[Maria Karnar-Lemesheva]] (rus.-slov.) ** [[Alois Kasimir]] (r. Dunaj - u. Ptuj) ** [[Luigi Kasimir]] (r. Ptuj - u. Dunaj) *[[Barbara Kastelec]] *[[Eva Kastelic]] *[[Janko Kastelic (slikar)]] *[[Milan Kastelic]] *[[Simon Kastelic]] *[[Elza Kastl Obereigner]] *Josip Kastner *[[Franc Kavčič (slikar)]] *[[Maks Kavčič]] *[[Mateja Kavčič]] *Klemen Kavčič *[[Vasja Kavčič]] *[[Irena Kazazić]] *[[Karel Keber]] *[[Mohor Kejžar]] *[[Gregor Kemperle]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Dušan Kirbiš]] *[[Lojze Kirbiš]] *[[Jože Kjačič]] *[[Bojan Klančar]] *[[Branko Klančar]] *Stane Klančnik? *[[Vladimir Klanjšček]] *[[Klavdij Klarič]] *[[Roza Klein Sternen]] *[[Staš Kleindienst]] *[[Mihael Klemen]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] *[[Fran Klemenčič]] *[[Maj Klemenčič]] *[[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]] *[[Kiki Klimt]] *[[Ema Klinar]] *[[Vivijana Kljun]] *[[Matija Knavs]] *[[A. D. Knez]] *[[Janez Knez]] *[[Janez Mišo Knez]] *[[Joso Knez]] *[[Aleksij Kobal]] *[[Jožef Kobau]] (Cobau) *[[Boris Kobe]] *[[Jurij Kobe]] *[[Ivana Kobilca]] *[[Matjaž Kocbek]] *[[Rajmund Kocbek]] *[[Darja Kocjančič]] *[[Ida Kocjančič]] *[[Romej Kocjančič]] (Romeo Coceani) *[[Majda Kočar]] *[[Alenka Koderman]] *[[Dimitrij Kodrič]] (John D. Kodric) *[[Ignac Kofol]] *[[Rudi Kogej]] *[[Carolina Koglot]] (''Coglot De Maurera'') (v Venezueli) *[[Alojzij Kogovšek]] *[[Josip Kogovšek]] *[[Viktor Kojc]] *[[Denise Kokalj]] *[[Gregor Kokalj]] *[[Ivo Kolar]] *[[Gabri(j)el Kolbič]] *[[Antonija Kolerič]] *[[Kaly Kolonič]] *[[Biserka Komac]]? *[[Stanka Komac|Stanka Komac Šraj]] *[[Silvester Komel]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Franc Konc]] *[[Alojz Konec]] *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konić]] *[[France Kopač|France (Franjo) Kopač]] *[[Franc Kopitar-Silvo]] *[[Leon Koporc]] *[[Lojze Koporc]] *[[Jože Kopriva]] *[[Sašo Koprivec]] *[[Ivo Kordaš]] *[[Miran Kordež]] *[[Zora Koren Škerk]] *[[Slavko Kores]] *[[Helena Korošec - Elí]] *[[Irena Korošec]] *[[Janez Korošec (slikar)]] *[[Josip Korošec - Nini]] *[[Nika Korsič]] *[[Benjamin Korže]] *[[Gojmir Anton Kos]] *[[Ivan Kos (likovnik)]] *[[Klara Kos]] -"''Seiko''" *[[Mateo Kos]] *[[Janja Kosi]] *[[Polonca Kosi|Polon(c)a Kosi]] *[[Srečko Kosi]] *[[Andrej Kosič]] *[[Josip Kosmač]]? *[[Mihael Kosmač]] *[[Stane Kosmač]] *[[Alja Košar]] *[[Franc Košar]] *[[Andrej Košič]] (Kosič) *[[Boštjan Košir]] *[[France Košir]] *[[Matej Košir]] *[[Borut Košnjek]] *[[Suzana Košnjek|Suzana Košnjek-Cotič]] *[[Jože Kotar]] *[[Jože Kotnik]] *[[Rudolf Kotnik]] *[[Helena Kottler Vurnik]] *[[Ivo Kovač]] *[[Ljerka Kovač]] *[[Samo Kovač]] *[[Vesna Kovač]] *[[Vladimir Kovač]] *[[Bojan Kovačič]] *[[David Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Marjan Kozamernik]] *[[Jasna Kozar]]-Hutheesing *[[Ljubo Kozic]] *[[Robert Kozman]] *[[Anton Koželj]] *[[Maks Koželj]] *[[Matija Koželj]] *[[Marjanca Kraigher]] *[[Nevenka Kraigher]] *[[Milovan Krajnc]] *[[Andrej Kralj]] *[[Ervin Kralj]] *[[France Kralj]] *[[Matjaž Kralj]] *[[Samo Kralj]] *[[Tea Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Albin Kramberger]] *[[Jože Kramberger]] *[[Ted Kramolc]] *[[Anja Kranjc]] *[[Konrad Kranjc]] *[[Miro Kranjec]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Fani Kratnar]] *[[Marjan Kravos]] *[[Edvard Krbavčič]] *[[Igor Kregar]] *[[Stane Kregar]] *[[Bine Krese]] *[[Štefan Kresnik]] *[[France Kreuzer]] *[[Alojz Krevh]] *[[Benjamin Kreže]] *[[Blažka Križan]] *[[Dominik Olmiah Križan]] *[[Gorazd Krnc]] *[[Benjamin Krumpej]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[Jože Kumer]] *[[Vojko Kumer]] *[[France Kunaver]] *[[Judita Kunčič Mandelc]] *[[Ida Künl]] *[[Pavel Künl]] *[[Viljem Künl]] *[[Marica Kupfer]] *[[Majda Kurnik]] *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]]Kneževič Stojan == L == *[[Vladimir Lakovič]] *[[Milan Lamovec|Milan "Didi" Lamovec]] *[[Mojca Lampe Kajtna]] *[[Vladimir Lamut]] *[[Aladin Lanc]] *[[Henrika Langus]] *[[Matevž Langus]] *[[Adolf Lapajne]] *[[Boštjan Lapajne]] *[[Miloš Lapajne]] *[[Nuša Lapajne]] Čurin *[[Samo Lapajne]]? *[[Tone Lapajne]] *[[Avgust Lavrenčič]] *[[Miloš Lavrenčič]] *[[Boris Lavrič]] *[[Lojze Lavrič]] *[[Simon Lavrič]] *[[Anton Layer]] *[[Josip Layer]] *[[Leopold Layer]] *[[Marko Layer]] *[[Valentin Layer]] *[[Monika Lazar]] *[[Vladimir Leben]] *[[Mirko Lebez]] *[[Kamilo Legat]] *[[Zmago Lenardič]] *[[Ivo Lenščak]] *[[Jožef Anton Lerchinger]] *[[Drago Leskovar]] *[[Tone Leskovšek]] *[[Mira Ličen Krmpotić]] *[[Terezija Lipič]] *[[Branko Lipnik]] *[[Dušan Lipovec]] *[[Gani Llaloshi]] *[[Janez Logar (1938)]] *[[Lojze Logar]] *[[Tatjana Logar]] *[[Milan Lorenčak]] *[[Ivo Lorenčič]] *[[Erik Lovko]] *[[Branko Lozar]] *[[Robert Lozar]] *[[Stane Lozar]] *[[Albin Lugarič]] *[[Marko Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Avrelij Lukežič]] *[[Ferdo Lupša]]? *[[Stana Lušnic Arsovska]] *[[Milena Luznar Strašek]] *[[Aprilija Lužar]] == M == *[[Josip Macarol]] *[[France Maček]] - Muc *[[Janez Madrijan]] *[[Srečko Magolič]] *[[Polona Maher]] *[[Dominik Mahnič]] *[[Marino Mahnič]] *[[Rudolf Maister]] *[[Jože Majcen]] *[[Anka Makovec]]? *[[Stanko Makuc|Stanko (Stanislav) Makuc]] *[[Tanja Makuc]] *[[Vladimir Makuc]] *[[Ivan Malavašič]] *[[Fredy Malec Koschitz]] *[[Miha Maleš]] *[[Ferdinand Malič]] *[[Dušan Mandič]] *[[Adriana Maraž]] *[[Miloš Marc]] *[[Henrik Marchel]] *[[Rudolf Marčič]] (Rudolf Ernst Marčić) *[[Štefan Marflak]] *[[Jože Marinč]] *[[Manja Markovič]] *[[Peter Markovič]] *[[Cveto Marsič]] *[[Ira Niero Marušič]] *[[Živko Marušič]] *[[Nikolaj Mašukov]] *[[Janez Matelič]] *[[Matjaž Mauser]] *[[Aco Mavec]] *[[Erik Mavrič]] *[[Ferdo Mayer]] *[[Marjan Maznik]] *[[Ignac Meden]] *[[Jožica Medle]] *[[Pavel Medvešček]] *[[Jože Meglič]] *[[Maruša Meglič]] *[[Nina Naliny Meglič]] *[[Emil Memon]] *[[Jasna Merku]] *[[Franc Mesarič]] *[[Kiar Meško]] *[[Stane Meterc]] *[[Matej Metlikovič]] *[[Janez Valentin Metzinger]] *[[Janez Mežan (slikar)]] *[[Meta Mežan]] *[[Matej Mihelčič]]? *[[France Mihelič]] *[[Marina Mihelič]] (-Satler) *[[Polde Mihelič]] *[[Eva Mihevc]] *[[Ignac Mihevc]] *[[Rade Mikačić]] *[[Matevž Miklavčič]] *[[Ivan Miklavec]] *[[Marjan Miklavec]] *[[Julijan Miklavčič]] *[[Božo Miklavžič]] *[[Jurij Mikuletič]] *[[Milan Mikuž]] *[[Mira Mikuž]] *[[Tomaž Milač]] *[[Andrej Militarov]] *[[Janez Milkovič - Jano]] *[[Cvetka Miloš]] *[[Franc Mirt]] *[[Marijan Mirt]] *[[Milan Mlakar]] *[[Niko Mlakar]] *[[Simon Mlakar]] *[[Janez Močnik]] *[[Lucija Močnik Ramovš]] *[[Marko Modic]] *[[Miroslav Modic]] *[[Zmago Modic]] *[[Miran Mohar]] *[[Marjan Motoh]]? (& Jože M.) *[[Livio Možina]] *[[Franc Mrčun]] *[[Ivo Mršnik]] *[[Nina Mršnik]] *[[Izidor Molè]] *[[Igor Molin]] *[[Matic Moškon]] *[[Livio Možina]] *[[Dušan Muc]] *[[Kristijan Muck]] ? *[[Jožef Muhovič]] *[[Brane Murko|Brane (Branko) Murko]] *[[Marjan Murn]] *[[Lojze Mušič]] *[[Zoran Mušič]] == N == *[[Mira Narobe]] *[[Franci Nemec]] *Rafael Nemec ? *[[David Nez]] *[[Franc Anton Niernberger]] *[[Anton Novak]] *[[Dreja Novak]]? *[[Miro Novak (slikar)]] *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == *[[Peter Obal]] *[[Vesna Obid]] *[[Amalija Oblak Hermannsthal]] *[[Floris Oblak]] *[[Mojca Oblak]] *[[Nika Oblak]] *[[Polde Oblak (slikar)]] *[[Špela Oblak]] *[[Joža Ocepek]] *[[Elsa Oeltjen Kasimir]] *[[Jan Oeltjen]] *[[Simon Ogrin]] *[[Zoran Ogrinc]] *[[Žiga Okorn]] *[[Radko Okretič]] *[[Valentin Oman]] *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] *[[Jana Omersa Križaj]] *[[Janko Orač]] *[[Dimitry Orlač]] (Orlac) (slov.-fr.) *[[Mojca Osojnik]]? *[[Lidija Osterc]]? *[[Janez Ošaben]] *[[Robert Ošep]] *[[Jože Ovsec]] == P == *[[Katja Pál]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Mia Paller]] *[[Lajči Pandur]] *[[Ludvik Pandur]] *[[Andreja Panič Omahna]] *[[France Papež]] *([[Julij Papič]] - slov.-hrv.) ? *[[Uroš Paternu]] *[[Darinka Pavletič-Lorenčak]] *[[Andrej Pavlič]] *[[Anton Pavlič]]? *[[Micka Pavlič]] *[[Sergej Pavlin]] *[[Agata Pavlovec]] *[[France Pavlovec]] *[[Mirna Pavlovec]] *[[Franc Pavlovič]] (Brazilija) *Ana Pavšek *[[Herman Pečarič]] *[[Marija Pečarič]] *[[Silvij Pečarič]] *[[Karel Pečko]] *[[Greta Pečnik]] *[[Maja Pegan]] *[[Lado Pengov]] *[[Miša Pengov]] *[[Mojca Pengov]] *[[Slavko Pengov]] *[[Tilen Pepevnik]] *[[Amalia Perez-Molek]] *[[Rudi Pergar]] *[[Anton Perko]] *[[Lojze Perko]] *[[Tomaž Izidor Perko]] *[[Miha Perne]] *[[Marko Pernhart]] *[[Julijana Peršič]] *[[France Peršin]] *[[Marija Gracija Peršolja]] *[[Sebastijan Peršolja]] *[[Neža Perovšek]] *[[Gregor Perušek]] *[[Polona Petek]] *[[Jože Peternelj]] *[[Konrad Peternelj]] *[[Ivo Petkovšek]] *[[Jožef Petkovšek]] *[[Alojzija Petrič]] *[[Dušan Petrič]] *[[Mario Petrić]] *[[Stane Petrovič - Čonč]] *[[Emilija Petrović Martini]] *[[Ivo Petrovič]] *[[Vida Pfeifer Sajko]] *[[Albert Pichl]] *[[Nataša Pičman]] *[[Mirko Pihler]] *[[Filip Pik]] *[[Veno Pilon]] *[[David Pintar]] *[[Mira Pintar]] *[[Anastazija Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] (st./ml.) *[[Vladimir Pirnat]] *[[Adolf Pirsch]] *[[Elda Piščanec]] *[[Roža Piščanec]] *[[Leon Pišek]] *[[Josip Pišof - Cepa]] *[[Matija Plainer]]/[[Platner]] *[[Andej Planer|Andej Pla(n)ner]] *[[Jona Gal Peregrin Planinc|Jona Gal Planinc]] *[[Mojca Planinc]] *[[Štefan Planinc]] *[[Roman Planko]] *[[Tomaž Plavec]] *[[Anton Plemelj]] *[[Karel Plemenitaš]] *[[Boštjan Plesničar]] *[[Dora Plestenjak]] *[[Janez Plestenjak (slikar)]] *[[Karel Plestenjak]] *Darinko (Martin) Plevnik *[[Silvester Plotajs Sicoe]] *[[Anton Plumental]]? *[[Dušan Podgornik]] *[[Tomo Podgornik]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] *[[Tadej Pogačar (umetnik)]] *[[Tjaša Pogačar]] *[[Vojko Pogačar]] *[[Emil Pohl]] *[[Jože Pohlen]] *[[Franc Pohole]] *[[Albin Polajnar]] *[[Oton Polak]] *[[Irena Polanec]] *[[Dragotin Poljanec]] *[[Janez Poljanec|Janez (Ivan) Poljanec]] *[[Jože Poljanšek]] *[[Borut Popenko]] *[[Silvije Arc Popovič]] *[[Gašper Porenta]] *[[Katja Pori]] *[[Oton Postružnik]] (slov.-hrv.) *[[Bogdan Potnik]] *[[Ervin Potočnik]] *[[Janez Potočnik (slikar)|Janez Potočnik]] (1749-1834) *[[Janez Potočnik (likovnik)]] (1892-1983) *[[Josip Potočnik]] *[[Štefan Potočnik|Štef(an) Potočnik]] *[[Uroš Potočnik (slikar)]] *[[Vladimir Potočnik]] *[[Cita Potokar]] *[[Jože Potokar]] *[[Viktor Povše]] *[[Andrea Pozzo]] *[[Miloš Požar]] *[[Brigita Požegar Mulej]] *[[Ivo Prančič]] *[[Janez Praprotnik]] *[[Valerija Prašnikar]] *[[Gregor Pratneker]] *[[Adrijan Praznik]] *[[Vida Praznik]] *[[Marij Pregelj]] *[[Mira Pregelj]] *[[Ula Pregelj]] *[[Arjan Pregl]] *[[Vladimir Prelc]] *[[Drago J. Prelog]] (slov.-avstrijski na Dunaju) *[[Marija Prelog]] *[[Silvo Prelog]] *[[Dušan Premrl]] *[[Miha Presker]] *[[Ivan Prešern]]-Žan (& [[Ivanka Kraševec]]) *[[Marjan Prevodnik]] *[[Petra Preželj]] *[[Emil Primožič]] (Primossi) *[[Ivan Primožič]] *[[Josip Primožič]] – Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Stanislava S. Pudobska]] *[[Zmago Puhar]] *[[Igor Pustovrh]] *[[Boštjan Putrih]] *[[Franc Pustavrh]] (Frančišek Pustovrh) *[[Ratimir Pušelja]] ==Q== * [[Giulio Quaglio]] *Hua Qing ==R== *[[Tone Rački]] *[[Jasna Radšel]] *[[Irina Rahovsky Kralj]] *[[Janez Franc Rainbalt]] *[[Milica Rajačič Steržaj]] *[[Tone Rajhman]] *[[Mirko Rajnar]] *[[Veronika Rakuš]] *[[Stanislav Rapotec]] *[[Franci Ratej]]? *[[Janez Ravnik (slikar)]] *[[Barbara Ravnikar]] *[[Ljubo Ravnikar]] *[[Tone Ravnikar (1920)]] *[[Nevenka Rayer Parisi]] *[[Claudia Raza]] *[[Milan Razboršek]] *[[Stojan Razmovski]] *[[Ida Rebula]] *[[Urška Rednak]] *[[Peter Rehar]] *[[Žiga Rehar]] *[[Janez Mihael Reinwaldt]] *[[Franc Karel Remb]] *[[Bara Remec]] *[[Marijan Remec]] *[[Štefan Remic]] *[[Tjaša Rener]] *[[Anton Repnik]] *[[Janez Repnik]] *[[Iztok Retar]] *[[Igor Ribič]] *[[Miriam Repič-Lekič]] *[[Nataša Ribič Štefanec]] *[[Niko Ribič]] *[[Milan Rijavec]] *[[Oto Rimele]] *[[Mitja Robič]] *[[Aleksander Roblek]] *[[Davorin Rojc]] *[[Jasmina Rojc]] *[[Tone (Anton) Rojc]] *[[Mateja Rojc]] *[[Melita Rojic]] *[[Irena Romih]] *[[Milan Rot]] *[[Janez Rotman]] *[[Oskar Rotovnik]] - Oki *[[Smiljan Rozman]] *[[Zoran Rožič]] *[[Milan Rozmarin|Milan Rožmarin]] *[[Mihael Rudl]] *[[Ferdinand Nande Rupnik]] *[[Marko Ivan Rupnik]] *[[Tone Rupnik - Storžev]] *([[Michael Ruppe]]) *[[Marija Rus]] *[[Zmago Rus]] *[[Boris Rutar]] *[[Giulio Ruzzier]] == S == *[[Janez Sajevic]] *[[Boris Sajovic]] *[[Evgen Sajovic]] * [[Rudolf Saksida]] *[[Eduard Salesin]]? *[[Jasna Samarin]] *[[Gregor Samastur]] *[[Jur Samec]] *[[Gorazd Satler]] *[[Roman Savinšek]] *[[Andrej Savski]] *[[Hubert Schara]] *[[Ludvik Schara]] *[[Janez Krstnik Scherer]] *[[Mitja Schöndorfer]] *[[Andreja Schwenner]] *[[Dušan Sedej]]? *[[Janez Sedej]] *[[Maksim Sedej]] *[[Maksim Sedej, mlajši]] *[[Pavle Sedej]] *[[Aleš Sedmak]] *[[Ivan Seljak - Čopič]] *[[Denis Senegačnik]] *[[Mojca Senegačnik]] *[[Brane Sever]] *[[Edo Sever|Edi (Edo) Sever]] *[[Mateja Sever]] (''=Maja Ninalota'' S.)? *[[Valerija Sever]] *[[Adel Seyoun]] *[[Albert Franc Sič]] *''Branko Simčič'' = ''Bram Barjanski'' *[[Daša Simčič]]? *[[Mik Simčič]] *[[Rudi Simčič]] *[[Apolonija Simon]] *[[Franc Simonič (slikar)]] *[[Patricija Simonič]] *[[Štefan Simonič]] *[[Albert Sirk]] *[[Zdenko Skalicky]] *[[Ana Skedl]] *[[Franci Skerbinek]] *[[Rudi Skočir]] *[[Franc Ksaver Skola]] *[[Hugo Skopal]] *[[Andrej Skrbinek]] - "Andy Black" *[[Majda Skrinar]] *[[Iris Skubin]] *[[Igor Boris Skulj]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Jože Slak]] - Đoka *[[France Slana]] *[[Domen Slana]] *[[Rok Slana]] *[[Nejč Slapar]] *[[Rajko Slapernik]] *[[Darko Slavec]] *[[Vida Slivniker-Belantič]] *[[Josip Slovnik]] *[[Ana Sluga]] *[[Damir Smerdel]] *[[Pavel Smolej]] *[[Nuša Smolič]] *[[Jerneja Smolnikar]] *[[Hinko Smrekar]] *[[Venceslav Smrekar]] *[[Jošt Snoj]] *[[Viktor Snoj]] *[[Bogdan Soban]] *[[Matko Soklič|Matko (Matej) Soklič]] *[[Simon Soklič]] *[[Gorazd Sotler]] *[[Alenka Sottler]] *[[Alenka Sovinc Brglez]] *[[Jožica Sovinc]] *[[Oskar Sovinc]] *[[Savo Sovre]] *[[Alenka Spacal]] *[[Jože Spacal]] *[[Lojze Spacal]] *[[Venčeslav Sprager]] *[[Andreja Srna]] *[[Jože Srebrnič (slikar)]] *[[Zora Stančič]] *[[Ciril Stanonik]] *[[Alenka (Ana) Stante]] *[[Marija Starič Jenko]] *[[Tinca Stegovec]] *[[Ferdinand Steiner]] (?—1725) *[[Eduard Stepančič]] *[[Milena Stepančič]] *[[Franjo Sterle]] *[[Maksimiljan Sternad]] - Milč *[[Matej Sternen]] *[[Lucija Stopar Štrovs]] *[[Rudi Stopar]] *[[Lucija Stramec]] *[[Franc Strauss]]? *[[Franc Mihael Strauss]] *[[Janez Strauss]] *[[Janez Andrej Strauss]] *[[Matjaž Stražar]] *[[Gvido Stres]] (st.) *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Ivan Strnad]] *[[Leopold Strnad]] *[[Mihael Stroj]] *[[Mladen Stropnik]] *[[Barbara Jožefa Struss]] *[[Gabrijel Stupica]] *[[Marija Lucija Stupica]] *[[Marlenka Stupica]] *[[Breda Laura Sturm]] *[[Janez Suhadolc]] *[[Viktor Sulčič]] *[[Matej Susič]] *[[Jože Svetina]] - "Taj" *[[Marija Svetlič]] *[[Dragica Svetličič]] (Padova) == Š == *[[Jože Šajn]] *[[Marko Šajn]] *[[Andraž Šalamun]] *[[Jerca Šantej]] *[[Avgusta Šantel (starejša)]] *[[Avgusta Šantel]] *[[Henrika Šantel]] *[[Saša Šantel]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Ljubica Ščuka Savernik]] *[[Pavle Ščurk]] *[[Rozina Šebetič]] (r. Borko) *[[Natalija Šeruga Golob]] *[[Viktor Šest]] *[[Janez Šibila]] (1919-2017) * [[Milena Šimunič]] *[[Sabina Šinko]] *[[Janez Šinkovec (slikar)]] *[[Brane Širca]] *[[Luka Širok]] *[[Čoro Škodlar]] *[[Nataša Škof]] *[[Primož Škof]] *[[Iztok Šmajs|Iztok Šmajs - Muni]] *[[Meta Šolar]] *[[Veselka Šorli Puc]] *[[Lojze Špacapan]] *[[Nika Špan]] *[[Rudi Španzel]] *[[Lučka Šparovec]] *[[Irena Špendl]] *[[Tanja Špenko]] *[[Ludvik Šraj]] *[[Darja Štefančič]] *[[Maruša Štibelj]] *[[Ejti Štih]] (de Fernández de Córdoba) *[[Jana Štok]] *[[Andrej Štritof]] *[[Janez Štros]] *[[Miha Štrukelj]] *[[Andrej Štular]] *[[Avgust Štupar]] *[[Rudi Šturm]] *[[Marjan Šubelj]] *[[Alojz Šubic]] *[[Blaž Šubic]] *[[Ivan Šubic]] *[[Ive Šubic]] *[[Janez Šubic (1830 - 1898)|Janez Šubic]] (1830–1898) *[[Janez Šubic (mlajši)]] *[[Jožef Šubic]] *[[Jože Šubic]] *[[Jurij Šubic]] *[[Maja Šubic]] *[[Milan Šubic]] *[[Mirko Šubic]] *[[Pavel Šubic]] *[[Pavle Šubic]] *[[Rajko Šubic]] *[[Štefan Šubic]] *[[Simona Šuc]] *[[Vital Šuligoj]] *[[Matevž Šumah]] *[[Drago (Luka) Šumnik]] *[[Miroslav Šumnik]] *[[Lojze Šušmelj]] *[[Tugo Šušnik]] *[[Maruša Šuštar]] *[[Rada Šuštar]] *[[Marko Šuštaršič]] *[[Saša Šušteršič Soustrade]] *[[Deziderij Švara]] *[[Mitja Švigelj]] *[https://miroslavsumnik.info/ Miroslav Šumnik] == T == *[[Hamid Tahir]] *[[Helena Tahir]] *[[Dušan Tancik]] *[[Anton Tavčar]] *[[Jakob Tavčar]] *[[Jurij Tavčar (1812-1895)|Jurij Tavčar]] (1812–1895) *[[Jurij Tavčar (1820-1892)|Jurij Tavčar]] (1820–1892) *[[Seka Tavčar]] - Frankl *[[Teodor Tavželj]] *[[Borko Tepina]] *[[Rafael Terpin]] *[[Vera Terstenjak Jovičić]] *[[Marjan Teržan]] *[[Pavol Tesar]] *[[Janez Ambrož Testen]] *[[Janko Testen]] *[[Jože Tisnikar]] *[[Katarina Toman Kracina]] *[[Veljko Toman]] *[[Tone Tomazin]] *[[Andrej Tomažič]] *[[Matej Tomažin]] *[[Mihael Tomec]] *[[Miroslav Tomec]] *[[Alfred Tominc]] *[[Avgust Tominc]] *[[Jožef Tominc]] *[[Brina Torkar]] *[[Jaka Torkar]] *[[Tadej Tozon]] *[[Goce Trajkovski]] *[[Fran Tratnik]] *[[Iva Tratnik]] *[[Gašper Trček]] *[[Marica Trček]] *[[Ani Tretjak]] *[[Dare Trobec]] *[[Andrej Trobentar]] *[[Jože Trpin]] *[[Matej Trpin]] ([[Terpin]])? *[[Ante Trstenjak]] *[[Marijan Tršar]] *[[Vinko Turk]] *[[Janez Anton Tušek]] *[[Marko Tušek (slikar)|Marko Tušek]] *[[Mitja Tušek]] *[[Stanko Tušek]] *[[Vinko Tušek]] *[[Bruno Tutta]] *[[Edko Tutta]] *[[Klavdij Tutta]] == U == *[[Pavle Učakar]] *[[Biljana Unkovska]] *[[Rudi Uran]] *[[Roman Uranjek]] *[[Izidor Urbančič]] *[[Kaja Urh]] *[[France Uršič]] *[[Mira Uršič-Šparovec]] *[[Milena Usenik]] == V == *[[Savo Valentinčič]] *[[Rupert Vallauer]] *[[Ivan Varl]] *[[Petra Varl]] *[[Bruno Vavpotič]] *[[Ivan Vavpotič]] *[[Lojze Veberič]] *[[Blaž Vehovar]] *[[Mihaela Velikonja]] *[[Aleksander Velišček]] *[[Kristina Vencelj]] *[[Andreja Verderber]] *[[Ferdo Vesel]] *[[Josip Vesel]] *[[Veronika Vesel Potočnik]] *[[Tatjana Verbinc]] *[[Barbara Vidic]] *[[Darja Vidic]] *[[Janez Vidic]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Drago Vidmar]] *[[Nande Vidmar]] *[[Cveto Vidovič]] *[[Jernej Vilfan]] *[[Mojca Vilar]] *[[Leo Vilhar]] *[[Mario L. Vilhar|Mario Vilhar]] *[[Marko Vipotnik]] *[[Jana Vizjak]] *[[Dare Vlaj]] *[[Nikolaj Vogel]] *[[Borut Vogelnik]] *[[Marjan Vojska]] *[[Dea Volarič]] *[[Miloš Volarič]] *[[Zlata Volarič]] *[[Kamila Volčanšek]] *[[Franjo Volk]] *[[Albin Vončina]] *[[Sonja Vončina]] *[[Milan Vošank]]? *[[Josip Vošnjak (slikar)|Josip Vošnjak]] *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Franc Vozelj]] *[[Sašo Vrabič]] *[[Meta Vranič]] *[[Bogdan Vrčon]] *[[Marij Vrenko]] *[[Tomo Vran]] *[[Meta Vranič]] *[[Ludvik Vrečič]] *[[Herman Vrečko]] *[[Vanda Vremšak Richter]] *[[Žarko Vrezec]] *[[Tao G. Vrhovec Sambolec]] *[[Jožef Vrščaj]] *[[Franc Vrtačnik]] *[[Aleksander Vukan]] - Šanji *[[Helena Vurnik]] == W == *[[Huiqin Wang]] *[[Matija Wärl]] *[[Anton Weber]] *[[Uroš Weinberger]] *[[Krištof Weissmann]] *([[Heinrich Wettach]]) *([[Karl Wibmer]]) *[[Edvard Wolf]] *[[Janez Wolf]] *[[Elias Wolf starejši]] *[[Elias Wolf mlajši]] *[[Meta Wraber]]? *[[Borivoj Wudler]] == Z == *[[Jure Zadnikar]] *[[Stojan Zafred]] *[[Anton Zajc (umetnik)|Anton Zajc]] *[[Edvard Zajec]] *[[Franc Ksaver Zajec]] *[[Martin Zajec]] *[[Joni Zakonjšek]] *[[Leon Zakrajšek]] *[[Janez Zalaznik]] *[[Marjan Zaletel]] - Janč *[[Pavle Zamar]] - Zappa *[[Boris Zaplatil]] *[[Alojz Zavolovšek]] *[[Božidar Dare Zavšek]] *[[Zlatko Zei]] *[[Jože Zel]] *[[Karel Zelenko]] *[[Rok Zelenko]] *[[Franz Ludwig Ziegler]] *[[Johannes Ziegler]] *[[Igor Zimic]] *[[Branko Zinauer]] *[[Cveto Zlate]] *[[Mojca Zlokarnik]] *[[Tone Zorko]]? *[[Aristid Zornik]] *[[Klavdij Zornik]] *[[Marko Zorović]] *[[Neja Zorzut]] *[[Marija Zrim]] *[[Fulvia Zudič]] *[[Leon Zuodar]] *[[Boris Zuljan]] *[[Nina Zuljan]] *[[Edo Zupan]] *[[France Zupan (slikar)|France Zupan]] *[[Niko Zupan]] *[[Vladimira (Ladica) Zupan]] *[[Klemen Zupanc]] *[[Janez Zupančič (slikar)|Janez Zupančič]] *[[Miro Zupančič]] *[[Nika Zupančič]] *[[Anica Zupanec-Sodnik]] *[[Franc Zupet-Krištof]] == Ž == *[[Ivan Žabota]] *[[Jože Žagar (slikar)|Jože Žagar]] *[[Lojze Žagar]] *[[Aleksij Žbona]] *[[Fedja Žbona]] *[[Tilen Žbona]] *[[Peter Železnik]] *[[Vinko Železnikar]] *[[Edi Žerjal]] *[[Franko Žerjal]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Stano Žerjal]] *[[Jasna Žezlina]] *[[Zdenka Žido]] *[[Gregor Žitko]] *[[Živa Žitnik]] *[[Ludvik Žižek]] *[[Peter Žmitek]] *[[Ivan Žnidarčič]] *[[Benjamin Žnidaršič]] *[[Mirko Žnidaršič]] *[[Pavel Žnidaršič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)|Tone Žnidaršič]] *[[Boris Žohar]] *[[Gabrijela Žugel]] *[[Tadej Žugman]] *[[Jelica Žuža]] *[[Adalbert Žvab]] {{Livio Možina}}{{div col end}} ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih kiparjev]] * [[Seznam slovenskih grafikov]] * [[Seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[Seznam slovenskih risarjev]] * [[Seznam slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami]] * [[Seznam slovenskih umetnikov-paraplegikov]] {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Slikarji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji|*]] 8jornb3cwcizdpmgspny83se9ttiy0w 0 32105 6675492 6632102 2026-05-13T21:09:31Z Alebarasi 50192 +1 6675492 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Belgijci|belgijskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Belgijcev|Belgija|belgijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jef Aerts]] == B == *[[Louis Paul Boon]] *[[Leo Bormans]] == C == *[[Ernest Claes]] *[[Hugo Claus]] *[[Hendrik Conscience]] *[[Charles De Coster]] == D == *[[Johan Daisne]] *[[Adeline Dieudonné]] == E == *[[Willem Elsschot]] == G == * [[Thomas Gunzig]] == H == *[[Jacqueline Harpman]] *[[Stefan Hertmans]] *[[Dalila Heuse]] == L == *[[Camille Lemonnier]] *[[Suzanne Lilar]] == M == *[[Maurice Maeterlinck]] *[[Charles Malapert]] *[[Françoise Mallet-Joris]] *[[Charles Polydore de Mont]] == N == * [[Amélie Nothomb]] == O == *[[Jeroen Olyslaegers]] *[[Paul van Ostaijen]] == P == *[[Monica van Paemel]] *[[Anne Provoost]] *[[Paul Émile de Puydt]] == R == *[[Hugo Raes]] *[[Maurice Roelants]] *[[Maria Rosseels]] == S == *[[Lucy Sante]] *[[Georges Simenon]] *[[Nathalie Skowronek]] *[[Georges Smal]] *[[Henri Storck]] *[[Stijn Streuvels]] == T == *[[Herman Teirlinck]] *[[Peter Terrin]] *[[Felix Timmermans]] (1886–1947) == V == *[[Émile Verhaeren]] *[[Jean-Pierre Verheggen]] *[[Dimitri Verhulst]] *[[August Vermeylen]] *[[Gabrielle Vincent]] == W == * [[Jan Walravens]] == Y == * [[Jan Yoors]] == Glej tudi == * [[seznam belgijskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Belgijcev|Pisatelji]] [[Kategorija:Belgijski pisatelji|*]] 87m0k110puca1sy0dw91sd6444rorwa 0 38397 6675501 6673655 2026-05-13T22:19:01Z Josve05a 72785 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6673655|6673655]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/CommonsDelinker|CommonsDelinker]] ([[User talk:CommonsDelinker|pogovor]]); undeleted file 6675501 wikitext text/x-wiki {{infopolje Funkcionar | name = Mao Cetung | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|毛泽东}}}} | nationality = {{flagicon|CHN}} [[Kitajci|Kitajec]] | office = predsednik [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] | term_start = 20. marec 1943 | term_end = 9. september 1976 | predecessor = [[Džang Ventjan]] | successor = [[Hua Guofeng]] | office2 = predsednik [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] | term_start2 = 27. september 1954 | term_end2 = 27. april 1959 | premier2 = [[Džov Enlaj]] |deputy2 = [[Džu De]] | predecessor2 = | successor2 = [[Lju Šaoči]] | office3 = predsednik [[Osrednja vojaška komisija|Osrednje vojaške komisije]] | deputy3 = [[Džu De]]<br />[[Lin Bjao]]<br />[[Je Džjanjing]] | term_start3 = 8. september 1954 | term_end3 = 9. september 1976 | predecessor3 = | successor3 = [[Hua Guofeng]] | office4 = predsednik [[Centralna ljudska vlada Kitajske|Centralne ljudske vlade Kitajske]] | term_start4 = 1. oktober 1949 | term_end4 = 27. september 1954 | deputy4 = | premier4 = [[Džov Enlaj]] | predecessor4 = | successor4 = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | spouse = {{unbulleted list|{{marriage|[[Luo Jišju]]|1907|1910|reason=umrla}}|{{marriage|[[Jang Kajhui]]|december 1920|14. november 1930|reason=umrla}}|{{marriage|He Dzidžen|1928|1937|reason=ločitev}}|{{marriage|[[Djang Čing]]|20. november 1938|9. september 1976|reason=njegova smrt}}}} | party = [[Komunistična partija Kitajske]] | alma_mater = [[Hunan First Normal University]] | footnotes = |caption=Uradni portret (posmrtno izdan, 1976)}} {{Infobox Chinese |pic = Mao Zedong (Chinese characters).svg |piccap = "Mao Dzedong" v poenostavljenih (zgoraj) in tradicionalnih (spodaj) kitajskih pismenkah |picupright = 0.525 |s = 毛泽东 |t = 毛澤東 |w = Mao² Tsê²-tung¹ |p = Máo Zédōng |gr = Mau Tzerdong |mi = {{IPAc-cmn|AUD|Zh-Mao_Zedong.ogg|m|ao|2|-|z|e|2|.|d|ong|1}} |suz = Máu Zéh-ton |j = Mou<sup>4</sup> Zaak<sup>6</sup>-dung<sup>1</sup> |y = Mòuh Jaahk-dūng |ci = {{IPAc-yue|m|ou|4|-|z|aak|6|.|d|ung|1}} |poj = Mô͘ Te̍k-tong |tl = Môo Ti̍k-tang |h = Mô Chhe̍t-tûng |order = st |altname= [[Vljudnostno ime]] |t2=潤之 |s2=润之 |w2=Jun<sup>4</sup>-chih<sup>1</sup> |p2=Rùnzhī |j2=Jeon<sup>6</sup>-zi<sup>1</sup> |poj2=Lūn-chi }} '''Mao Cetung '''(/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; [[poenostavljena kitajščina]]: 毛泽东; [[tradicionalna kitajščina]]: 毛澤東; [[pinjin]]: ''Máo Zédōng'') tudi '''Mao Dzedong''' ter poznan kot '''voditelj Mao''', [[Kitajci|kitajski]] [[politik]], [[državnik]] in prvi voditelj LRK, * [[26. december]] [[1893]], [[Šaošan]], [[Hunan]], [[dinastija Čing]], † [[9. september]] [[1976]], [[Peking]], [[Ljudska republika Kitajska]]. Bil je ustanovitelj [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]], ki ji je vladal od ustanovitve leta 1949 do svoje smrti leta 1976. Njegove ideološke [[Marksizem-leninizem|marksistično-leninistične]] teorije, vojaške strategije in politične metode so skupaj znane kot [[maoizem]]. Mao velja za enega najpomembnejših posameznikov v dvajsetem stoletju. Znan je tudi kot politični intelekt, teoretik, vojaški strateg in pesnik. Kitajska je bila v času Maa vpletena v korejsko vojno, kitajsko-sovjetski razkol, vietnamsko vojno in vzpon rdečih Kmerov. Podporniki Maa so mu pripisali preoblikovanje Kitajske iz polkolonije v močno suvereno državo, s povečano pismenostjo in pričakovano življenjsko dobo.<ref name=":4">{{navedi knjigo|last=Bottelier|first=Pieter|url=https://books.google.com/books?id=YMhUDwAAQBAJ&pg=PA131|title=Economic Policy Making In China (1949–2016): The Role of Economists|date=2018-04-09|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-1-351-39381-2|pages=131|language=en|quote=We should remember, however, that Mao also did wonderful things for China; apart from reuniting the country, he restored a sense of natural pride, greatly improved women's rights, basic healthcare and primary education, ended opium abuse, simplified Chinese characters, developed pinyin and promoted its use for teaching purposes.}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Pantsov|first1=Alexander V.|last2=Levine|first2=Steven I.|date=2013|title=Mao: The Real Story|url=https://archive.org/details/maorealstory0000pant|location=|publisher=[[Simon & Schuster]]|page=[https://archive.org/details/maorealstory0000pant/page/574 574]|isbn=978-1451654486}}</ref><ref name="Galtung">{{navedi knjigo|last1=Galtung|first1=Marte Kjær|last2=Stenslie|first2=Stig|date=2014|title=49 Myths about China|url=https://books.google.com/books?id=qqqDBQAAQBAJ&pg=PA189|publisher=[[Rowman & Littlefield]]|page=189|isbn=978-1-4422-3622-6}}</ref><ref name="PopulationStudies2015">{{cite journal|last1=Babiarz|first1=Kimberly Singer|last2=Eggleston|first2=Karen|display-authors=etal.|date=2015|title=An exploration of China's mortality decline under Mao: A provincial analysis, 1950–80|journal=[[Population Studies (journal)|Population Studies]]|volume=69|issue=1|pages=39–56|doi=10.1080/00324728.2014.972432|issn=0032-4728|pmc=4331212|pmid=25495509|quote=China's growth in life expectancy at birth from 35–40 years in 1949 to 65.5 years in 1980 is among the most rapid sustained increases in documented global history.}}</ref> Maa so pohvalili tudi, ker je Kitajsko spremenil iz polkolonije v vodilno svetovno silo, z zelo napredno pismenostjo, pravicami žensk, osnovnim zdravstvenim varstvom, osnovnim izobraževanjem in pričakovano življenjsko dobo. Nasprotno je njegova [[Totalitarizem|totalitarna]] vladavina deležna obsojanja, saj je vpeljal krut avtokratski in totalitarni režim, odgovoren pa je za množično represijo ter uničevanje verskih in kulturnih artefaktov in mest.<ref>{{navedi splet|last=Johnson|first=Ian|author-link=Ian Johnson (writer)|date=February 5, 2018|title=Who Killed More: Hitler, Stalin, or Mao?|url=https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205193203/https://www.nybooks.com/daily/2018/02/05/who-killed-more-hitler-stalin-or-mao/|archive-date=2018-02-05|access-date=July 18, 2020|website=The New York Review of Books|language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Fenby|first=Jonathan|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351/mode/2up|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Penguin Group]]|year=2008|isbn=978-0-06-166116-7|pages=351|author-link=Jonathan Fenby}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Evangelista|first=Matthew A.|url=https://books.google.com/books?id=9IAfLDzySd4C&q=80+million|title=Peace Studies: Critical Concepts in Political Science|publisher=Taylor & Francis|year=2005|isbn=978-0-415-33923-0|pages=96|language=en}}</ref> Maova vlada je bila odgovorna za veliko število smrtnih žrtev, z ocenami od 60 do 80 milijonov, zaradi lakote, preganjanja, prisilnega dela v zaporih in taboriščih ter številnih množičnih usmrtitev. Mao je bil sin uspešnega kmeta v Shaoshanu v Hunanu. Sprva je imel Mao kitajski nacionalistični in protiimperialistični pogled, nanj pa so še posebej vplivali dogodki Xinhai revolucije leta 1911 in četrtomajskega gibanja leta 1919. Kasneje je med delom na Pekinški univerzi sprejel [[marksizem-leninizem]] in jeseni 1927 ustanovil Kitajsko komunistično partijo (KPK). Med kitajsko državljansko vojno med Kuomintangom (KMT) in KPK je Mao pomagal ustanoviti kitajsko delavsko - kmečko Rdečo armado z radikalno zemljiško politiko Sovjetske zveze Jiangxi. Čeprav se je KPK med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) začasno povezala s KMT pod Združeno fronto, se je kitajska državljanska vojna po predaji [[Japonska|Japonske]] nadaljevala, leta 1949 pa so Maove sile premagale nacionalistično vlado, ki se je umaknila na Tajvan. 1. oktobra 1949 je Mao razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske, marksistično-leninistične enopartijske države, ki jo je vodila KPK in uvedel [[socializem]]. V naslednjih letih je okrepil svoj nadzor s kampanjami proti najemodajalcem, zatiranjem protirevolucionarjev, "kampanjami proti trem in petim proti" in s psihološko zmago v korejski vojni, ki je skupaj povzročila smrt več milijonov ljudi na Kitajskem. Od leta 1953 do 1958 je imel Mao pomembno vlogo pri uveljavljanju načrtnega gospodarstva na Kitajskem, pri oblikovanju prve ustave LRK, sprožitvi programa industrializacije in sprožitvi projekta "Dve bombi, en satelit". V letih 1955 – 1957 je Mao sprožil gibanje Sufan in protidesničarsko kampanjo, pri čemer je bilo v nadaljnjih letih preganjanih najmanj 550.000 ljudi, večinoma intelektualcev in disidentov. Leta 1958 je sprožil [[Veliki skok naprej|velik skok naprej]], katerega cilj je bil hitro preoblikovati kitajsko gospodarstvo iz agrarnega v industrijsko, kar je privedlo do [[Velika kitajska lakota|najsmrtonosnejše lakote]] v zgodovini z ocenjenim številom smrti od 15 do 55 milijonov ljudi med letoma 1958 in 1962. Leta 1963 je Mao ustanovil socialistično izobraževalno gibanje, leta 1966 pa je sprožil [[Kulturna revolucija|Kulturno revolucijo]], program za odstranjevanje "protirevolucionarnih" elementov v kitajski družbi, ki je trajal 10 let in je bil zaznamovan z nasilnim razrednim bojem, razširjenim uničevanjem kulturnih artefaktov in izjemnim dvigom Maovega kulta osebnosti. Med revolucijo je bilo preganjanih več deset milijonov ljudi, ocenjeno število smrti pa se giblje od več sto tisoč do milijonov, vključno z Liu Shaoqijem, drugim predsednikom LRK. Po letih slabega zdravja je Mao leta 1976 doživel številne [[Miokardni infarkt|srčne napade]] in nato septembra istega leta umrl v starosti 82 let. V času Maovega vladanja je kitajsko prebivalstvo naraslo s približno 550 milijonov na več kot 900 milijonov, medtem ko vlada ni dosledno izvajala svoje politike načrtovanja družine. Po Maovi smrti ga je s časoma nasledil [[Deng Šjaoping]], ki je obsodil njegovo vladavino in začel “demaoizacijo” kitajske družbe. == Zgodnja leta in vstop v politiko == === Zgodnje življenje === [[Slika:Mao Zedong 1913.jpg|levo|sličica|285x285_pik|Mao kot otrok, 1913]] Mao Cetung se je rodil 26. decembra 1893 v [[Šaošan]]u v provinci [[Hunan]], na osrednjem Kitajskem. Bil je sin bogatega kmeta in striktne budistke Ven Čimej. Svojega očeta je opisoval kot željnega discipline in izredno strogega človeka, z njegove strani je bil deležen trde vzgoje, večkrat je bil tepen. Tudi Mao je bil v času otroštva [[budizem|budist]], vendar je vero v najstniških letih opustil. Z osmimi leti je bil poslan v osnovno šolo v Šaošanu, kjer je bil deležen uveljavljene [[konfucijanstvo|konfucijanske]] vzgoje in izobrazbe. Pri trinajstih je njegov oče poskrbel za poroko s sedemnajstletno Luo Jigu in hkrati združil družinski posestvi. Mao je zavračal vsako imenovanje Luo za svojo ženo in se s tem s svojo trmo javno osramotil. Luo je umrla štiri leta po poroki. Kasneje je tudi kritiziral prisilne poroke. Mao se je za nekaj časa zaposlil na očetovi kmetiji in se hkrati seznanjal z mišljenjem prozahodnega reformista Dženga Guanjinga. === Zgodnja revolucionarna leta === Zanimal se je za vojaško moč in nacionalne ideje [[George Washington|Georgea Washingtona]] in [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Pri šestnajstih leti je začel obiskovati višjo osnovno šolo v [[Dongšan]]u in dve leti pozneje srednjo šolo v prestolnici Hunana [[Čangša]]ju (pinjin: ''Changsha''). V srednji šoli je čutil odpor proti [[avtokracija|avtokratski]] in tradicionalistični cesarski ureditvi, ki je vztrajala na preživetih tradicijah konfucianizma in ekonomske samozadostnosti, zaradi katerih je Kitajska zaostajala za ekonomsko in tehnološko razvitejšim Zahodom. Bral je revolucionarni časopis Ljudska samostojnost (Minli bao), kot znak upora si je dal simbolično odrezati kito, ki jo je v 17. stoletju vladajoča mandžurska [[dinastija Čing]] vsilila vsem moškim. V času srednje šole se je pridružil uporniški vojski, ki si je prizadevala za revolucijo, vendar v boju ni bil nikoli neposredno udeležen. Po opravljenem tečaju za učitelja je odpotoval v [[Peking]], kjer je diplomiral junija 1919 kot tretji v letniku ter se zaposlil kot pomočnik [[Li Dadžao|Li Dadžaja]] v pekingški univerzitetni knjižnici. Li je veliko pisal o oktobrski revoluciji in komunizmu. Tako se je Mao srečal z marksistično literaturo in idejami [[komunizem|komunizma]]. Z zelo majhno plačo si je lahko privoščil le utesnjeno sobo, ki jo je delil skupaj s še sedmimi študenti iz Hunana. Pridružil se je univerzitetnemu klubu filozofov in novinarjev ter se udeleževal seminarjev in predavanj o takratnih kitajskih političnih reformistih. Maovo bivanje v Pekingu se je končalo spomladi leta 1919, ko je odpotoval v Čangšo, kjer se je zaposlil kot učitelj zgodovine na osnovni šoli Šjuje. Kitajsko komunistično partijo sta leta 1921 ustanovila že omenjeni knjižničar Li Dadžao in marksistični somišljenik [[Čen Dušju]], Mao pa je mestu Čangša, v katerem je v tem času poučeval v osnovni šoli, ustanovil Hunansko vejo KP. V letu 1921 so obstajala komunistična gibanja v [[Šanghaj|Šangha]]ju, Pekingu, [[Vuhan]]u, [[Guangdong|Kantonu]] in [[Džinan]]u, zato so se 23. julija 1921 prvič srečala komunistična gibanja, na tako imenovanem nacionalnem kongresu Kitajske komunistične partije, ki se ga je udeležil tudi Mao in bil proglašen za sekretarja stranke v provinci Hunan. Na drugem kongresu (julija 1922), na katerem Mao ni bil udeležen, se je KP po [[Lenin]]ovem nasvetu pridružila Ljudska narodna stranka [[Kuomintang]] (KMT) z namenom, da bi si zagotovili premoč nad vojaškimi poveljniki, ki so imeli pod nazorom severni del Kitajske. Leta 1923 je bil Mao na tretjem kongresu KP izvoljen v komite. Spomladi leta 1925 je umrl ustanovitelj kitajske republike [[Sun Jatsen]], nasledil pa ga je [[Čjang Kajšek]], ki se je sčasoma zapostavil marksistične ideale na račun nacionalističnih. V KP se je leta 1925 pokazal razkol med ustanoviteljem in generalnim sekretarjem Čenom Dušjujem, ki je sledil togemu marksizmu osvobajanja [[proletariat]]a, in Maom, ki je trdil, da bi mogli nekatera marksistična izhodišča prilagoditi kitajskim družbenim razmeram in stvarnostim. Zato je Mao stavil revolucijo na kmete in ne na proletariat, kakor šef partije Čen Dušju. === Državljanska vojna === [[Slika:Mao 1925.jpg|sličica|Mao leta 1925, približno v času njegovega dela na PMTI v Guangzhouu|levo]] [[Slika:Mao Zedong in Yan'an.jpg|sličica|299x299_pik|Mao v Yan'anu]] Združeni KP in KMT sta s skupnimi močmi premagala samopašne kitajske vojaške vojvode, ki so do tedaj nadzirali večji del severne Kitajske. Leta 1927 so se s Čjang Kajšekovo antikomunistično čistko pokazale prve razlike med komunistično in nacionalistično zvezo. Kominterna je za razpad zavezništva okrivila Čen Dušjuja, ki se je nazadnje pridružil [[trockizem|trockistom]]. Po več hudih vojaških porazih, v katerih KP ni bila vojaško dorasla KMT, so se komunisti so se umaknili na jug, nacionalisti pa so jih pod vodstvom Čjang Kajšeka obkolili. Iz brezupnega položaja jih je pravzaprav rešil Mao, ki je na vsak način zavračal frontalni spopad proti premočnemu nasprotniku in organizacijo KP iz mest prenesel na podeželje. Zato se je leta 1934 Mao s komunističnimi rojaki odpravil na 10.000 kilometrov [[Kitajski dolgi pohod|Dolgi pohod]] iz južne v severno Kitajsko in se s tem izognil spopadu z nacionalisti. V provinci [[Šaanši]] je KP ustanovila novo oporišče. Med Dolgim pohodom je po nekaterih podatkih umrlo skoraj 90 odstotkov borcev, a kljub hudim izgubam ohranil trdno partijsko strukturo, za komuniste pa je pomenil prelomnico, saj so se dokončno uveljavili kot močna sila z veliko podporo prebivalcev. Med drugo svetovno vojno sta stranki spet sklenili zavezništvo (1937-1945) zaradi [[imperializem|imperialistične]] grožnje vzhodne sosede [[Japonska|Japonske]], vendar se ob koncu druge svetovne vojne obe "zmagovalki" zapleteta v državljanske vojne. Leta 1943 je Mao postal vodja kitajske komunistične partije, po drugi svetovni vojni pa so nazadnje premagala nacionaliste. Ko so komunisti ustanovili LR Kitajsko, je [[Čjang Kajšek]] pobegnil na Tajvan, od koder je še v naslednjem desetletju ponovno osvojiti celino. == Voditelj Ljudske republike Kitajske == === Zgodnja leta vladanja === [[Slika:Mao Proclaiming New China.JPG|levo|sličica|257x257_pik|Mao skupaj s svojimi sodelavci pri razglasitvi ustanovitve Ljudske republike Kitajske 1. oktobra 1949]] 1. oktobra 1949 je Mao s svojimi sodelavci na trgu nebeškega miru razglasil ustanovitev [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]]. Kasneje istega tedna je dejal, da je [[Kitajska|kitajski narod]] vstal. Pozneje je Mao odšel v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] na dolge pogovore in tam sklenil, da bodo Sovjeti lahko nudili pomoč Kitajski. 21. decembra 1949, ob [[Josif Stalin|Stalinovem]] 71. rojstnem dnevu, je Mao odšel v Moskvo na prvo potovanje v tujino v času svojega vladanja, vendar je bil sprejem negativen: Stalin je v Mau videl antagonista v vodstvu komunističnih režimov in ni sprejel nobenih prošenj za vrnitev kitajskih ozemelj, ki so jih zasedli carji. Dobil je le skromnih 300 milijonov dolarjev posojila v petih letih ter pogodbo o gospodarskem in vojaškem partnerstvu. [[Slika:Mao, Bulganin, Stalin, Ulbricht Tsedenbal.jpeg|sličica|273x273_pik|Mao skupaj z [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]] na Stalinovem 71. rojstnem dnevu v [[Moskva|Moskvi]], decembra 1949. ]] Po prihodu na oblast in utrditvi oblasti je Mao sprožil fazo hitre in prisilne kolektivizacije, ki je trajala približno do leta 1958. [[Komunistična partija Kitajske]] je uvedla nadzor cen, s čimer prekinila inflacijsko spiralo nekdanje republike Kitajske in s poenostavitvijo pisanja kitajskega jezika, katerega cilj je bil povečati pismenost.  Zemljišča so bila razlaščena velikim in malim posestnikom ter kolektivizirana v korist množice kmetov brez zemlje. Izvedeni so bili tudi obsežni projekti industrializacije, ki bi morali prispevati k izgradnji sodobne nacionalne infrastrukture. Med letoma 1950 in 1952 je bilo pobitih zelo veliko število posestnikov; bili so veliki posestniki, a tudi in predvsem mali kmečki lastniki; Število žrtev je še danes sporno: Mao, avtor svoje politike, jih je ocenil kot najmanj 800.000, po mnenju zgodovinarjev pa se ocene žrtev gibljejo od nekaj milijonov do nekaj deset milijonov. V tem obdobju je Kitajska vzdržala letno povečanje bruto domačega proizvoda za 4 do 9 odstotkov, pa tudi drastično izboljšanje kazalnikov kakovosti življenja, kot sta pričakovana življenjska doba in pismenost. Vendar glede na povečanje prebivalstva za več kot 2 % dejanska stopnja rasti nikakor ni izjemna. Komunistična partija Kitajske je sprejela tudi politike, usmerjene v promocijo znanosti, pravic žensk in manjšin, ob hkratnem boju proti uživanju drog in prostituciji. [[Slika:Mao Zedong sitting.jpg|levo|sličica|254x254_pik|Portert Maa med sedenjem leta 1955]] V tem obdobju so se izvajali programi, kot je "kampanja stotih rož", v katerih je Mao nakazal svojo pripravljenost razmisliti o različnih pogledih na to, kako naj bi upravljali državo. Ker so imeli priložnost povedati svoje mnenje, so številni Kitajci začeli nasprotovati kitajski komunistični partiji in dvomiti o njenem vodstvu. To so sprva tolerirali in celo spodbujali, saj se je menilo, da bo konstruktivna kritika koristila partiji. Po nekaj mesecih je Maova vlada prekinila ta način politike: ustavila je kampanjo in začel se je boj proti nacionalizmu. Obtožba te ofenzive je bila zaupana temu, kar so pozneje imenovali "protidesničarsko gibanje", ki je brutalno zatiralo ne le nacionalistične ideje, ampak tudi liberalne in socialdemokratske ideje. Januarja 1958 je Mao sprožil petletni načrt, [[Veliki skok naprej|Veliki preskok naprej]], s katerim je želel po sovjetskemu vzoru v državi razviti dobro težko industrijo. Ukinili so zasebna zemljišča, ki so jih združili v večje komune. Gospodarska politika petletk in fokusiranja predvsem na težko industrijo in številne okoljske katastrofe so med letoma 1959 in 1961 so privedle do velike kitajske lakote, v kateri je umrlo na milijone Kitajcev. Namesto, da bi poskušal odpraviti problem, je Mao zanj krivil protirevolucionarje, ki naj bi skrivali in delili [[žito]]. Na sestanku konec leta 1959 v [[Šanghaj]]u je Mao izdal ukaz o nabavi ene tretjine vsega žita s podeželja in dejal: "Kadar ni dovolj hrane, ljudje umrejo od lakote. Bolje bo, da polovica ljudi umre, kot da jih bo druga polovica lahko preživela." Na veliki konferenci komunistične partije v [[Peking]]u januarja 1962, ki so jo poimenovali "Konferenca sedem tisoč kadrov", je podpredsednik države [[Liu Shaoqi]] obsodil veliki skok naprej in projekt pripisal razširjeni lakoti na Kitajskem. Velika večina delegatov se je strinjala, vendar je obrambni minister [[Lin Bjao|Lin Biao]] odločno branil Maa. Sledilo je kratko obdobje liberalizacije, medtem ko sta Mao in Lin načrtovala vrnitev kulta osebnosti. Liu Shaoqi in [[Deng Šjaoping]] sta rešila gospodarstvo tako, da sta razpustila ljudske komune, uvedla elemente zasebnega nadzora nad kmečkimi majhnimi posestmi in uvažala žito iz Kanade in Avstralije, da bi ublažila najhujše posledice lakote. === Zunanja politika === Med svojim vodstvom je Mao le dvakrat odpotoval izven Kitajske, ko je opravil dva državna obiska v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Njegov prvi obisk v tujini je bil praznovanje 71. rojstnega dne sovjetskega voditelja Josifa Stalina, ki sta se ga udeležila tudi namestnik predsednika vzhodnonemškega ministrskega sveta Walter Ulbricht in mongolski komunistični generalni sekretar [[Yumjaagiin Tsedenbal]].<ref>''Лев Котюков.'' [http://www.ykt.ru/ilken/n0803/s13.htm Забытый поэт.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928062213/http://www.ykt.ru/ilken/n0803/s13.htm|date=September 28, 2007}}</ref> Drugi obisk v Moskvi je bil dvotedenski državniški obisk, katerega poudarki vključujejo Maovo udeležbo na proslavah 40. obletnice [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] (udeležil se je letne vojaške parade moskovskega garnizona na Rdečem trgu in banket v moskovskem Kremlju) in Mednarodno srečanje komunističnih in delavskih strank, kjer se je srečal z drugimi komunističnimi voditelji, kot sta severnokorejski [[Kim Il-sung]]<ref name="ParkSnyder2012">{{navedi knjigo|author1=Kyung-Ae Park|author2=Scott Snyder|title=North Korea in Transition: Politics, Economy, and Society|url=https://books.google.com/books?id=mwoD97Y8XPMC&pg=PA214|date=October 5, 2012|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|isbn=978-1-4422-1813-0|page=214}}</ref> in albanski [[Enver Hoxha]]. Od leta 1959 so nadaljnja diplomatska državna obiska in potovanja v opravili predsednik Liu Shaoqi, premier Zhou Enlai in namestnik premierja Deng Šjapoing in ne Mao osebno. === Poznejša leta vladanja === [[Slika:KimIlSungCalciumDeposit1970.png|levo|sličica|243x243_pik|Mao Cetung skupaj z [[Kim Il-sung|Kimom Il-sungom]] leta 1970]] Kmalu po koncu velike kitajske lakote je Mao leta 1966 sprožil [[Kulturna revolucija|Kulturno revolucijo]], da bi utrdil moč in svoj kult osebnosti v državi. S sloganom "Ljubezen do matere in očeta ni isto kot ljubezen do Mao Cetunga" je otroke pozval, naj svoje starše obsodijo kot "kontrarevolucionarje" ali "odstopnike od zakona" - tako kot je bilo spodbujanje obtožb eden od Maovih najučinkovitejših instrumentov vladanja. Cilj akcije je bil odpraviti reakcionarne težnje med partijskimi kadri, učitelji in kulturnimi delavci. V resnici pa so nastali kaosi pripeljali Maa Cetunga na oblast in pregon njegovih notranjestranskih nasprotnikov, predvsem Liuja Shaoqija, kar je Mau uspelo s pomočjo Lin Biaoa in Tolpe štirih. Njegove notranjepartijske nasprotnike so aretirali zaradi izdaje ter jih pobili s fizičnim delom. Mladi ljudje, ki so jih spodbudili med revolucijo, so ustanovili tako imenovano [[Rdeča garda|Rdečo gardo]]. V obdobju, ki je sledilo, so mladi prenehali obiskovati šole in univerze, pobijali in zlorabljali so številne ljudi, predvsem ljudi z izobrazbo (učitelji, zdravniki, umetniki, menihi, partijski kadri), uničevali kulturne spomenike, templje, knjižnice in muzeje, se spopadali med seboj in trajno motili javni red. Največje število žrtev kulturne revolucije se giblje od 2,6 do 3 milijone.  [[Slika:Kissinger Mao.jpg|sličica|234x234_pik|Mao skupaj z Henryjem Kissingerjem in Zhouom Enlaijem v Pekingu, leta 1972]] Mao, ki je imel moč po odstranitvi Liuja Shaoqija ponovno trdno pod nadzorom, je zato že leta 1968 pozval mlade, naj svoje »prave revolucionarne ideje« prenesejo v redko poseljene, podeželske zahodne province in razmislijo o težavah tamkajšnjih delovnih kmetov, da jemljejo proletarske vzornike. Ker je le nekaj mladih želelo sprožiti nemire v večjih kitajskih mestih nadomestiti s trdim delom na poljih v revnih zahodnih provincah, je bilo treba vojsko napotiti v odkrit boj proti Rdeči gardi in izsiliti novo uvedeno obvezno šolanje. Zaradi tega so bili številni rdeči gardisti ubiti v množičnih usmrtitvah. Konec kulturne revolucije je bila uradno razglašen šele po Maovi smrti leta 1976 in za nemire je bila odgovorna skupina štirih. [[Slika:Kissinger, Ford and Mao, 1975 A7912.jpg|levo|sličica|217x217_pik|Ameriški predsednik [[Gerald Ford]] med opazovanjem, kako se [[Henry Kissinger]] rokuje z Maom med njunim obiskom na Kitajskem 2. decembra 1975 ]] V zunanjepolitičnem smislu je bil sprejem Ljudske republike Kitajske v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]] leta 1971 največji Maov uspeh. Ljudska republika Kitajska na [[Tajvan]]u je bila istočasno izključena iz ZN. Pred tem je imel Mao srečanje tudi z severnokorejskim voditeljem [[Kim Il-sung|Kimom Il-sungom]]. Opravil je tudi obisk ameriškega predsednika [[Richard Nixon|Richarda Nixona]] leta 1972, ki je prispeval k uravnotežitvi moči Sovjetske zveze. Potem, ko je Mao konec tega leta doživel prvo [[Možganska kap|možgansko kap]], je Zhou februarja 1973 v državo pripeljal najvišjega uradnika Denga, ki je prej preživel v izgnanstvu. Potem, ko se je destalinizacija začela leta 1956 v ZSSR, je Mao zavrnil to gibanje in je še naprej uporabljal ekonomske in politične metode Josifa Stalina, zlasti proti nasvetom Nikite Hruščova. Stalinov portret je bil leta 1972 še vedno prikazan na trgu nebeškega miru poleg portretov [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]], [[Karl Marx|Karla Marxa]] in [[Friedrich Engels|Frederich Engelsa]], kot je razvidno iz filma Chung Kuo, ki ga je nekaj let pred koncem kulturne revolucije posnel Michelangelo Antonioni. Mao je bil velik podpornik Kamboškega voditelja [[Pol Pot]]a in [[Rdeči Kmeri|rdečih Kmerov]]. Leta 1975 jih je po prevzemu oblasti povabil v [[Peking]], kjer jim je Mao dal soglasje in nasvete. Zadnje srečanje je Mao opravil 27. maja 1976, ko se je srečal z gostujočim pakistanskim premierjem Zulfikarjem Ali Bhuttom. === Smrt in pogreb === {{glavni|Smrt in pogreb Maa Cetunga}} Maovo zdravje se je v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja močno poslabšalo, najverjetneje zaradi velikega kajenja. Državna skrivnost je postala, da je v poznih letih trpel za številnimi pljučnimi in srčnimi boleznimi. Obstajajo nepotrjena poročila, da je poleg amiotrofične lateralne skleroze verjetno imel še [[Parkinsonova bolezen|Parkinsonovo bolezen]], znano tudi kot Lou Gehrigova bolezen. Njegov zadnji javni nastop – in njegova zadnja znana fotografija, na kateri je bil posnet živ — je bila 27. maja 1976, ko se je srečal z gostujočim pakistanskim premierjem Zulfikarjem Ali Bhuttom. Premie Ali Bhutt je takrat opazil, da je Mao že resno bolan in je sam vedel, da Mao ne bo več dolgo časa živel. Mao je v letu 1976 doživel dva [[Miokardni infarkt|srčna infarkta]], enega marca in drugega julija. 2. septembra je bil zaradi slabega počutja premeščen v bolnišnico 202 v Pekingu, kjer je 5. septembra doživel še tretji močnejši srčni infarkt, ki je bil tako hud, da je postal trajni invalid. Tri dni pozneje je prenehal [[Dihanje|dihat]], zaradi česar je bil premeščen na respirator, a kljub temu ni okreval. Mao je umrl 9. septembra 1976 ob 00:10, v starosti 82 let. Komunistična partija je odlašala z objavo njegove smrti do 16. ure, ko je nacionalna radijska oddaja objavila novico in pozvala k enotnosti partije. Maovo truplo je bilo blamizirano, nato pa je en teden ležalo v Veliki dvorani ljudstva, kjer je bilo na voljo za ogled. Milijon Kitajcev si je ogledalo njegovo truplo, da bi se mu poklonili, mnogi so odkrito jokali ali izkazovali žalost, medtem ko so tujci gledali po televiziji. Na steni je visel Maov uradni portret z transparentom: "Nadaljujte stvar, ki jo je zapustil voditelj Mao, in nadaljujte stvar proletarske revolucije do konca." 17. septembra so njegovo truplo z minibusom odpeljali v bolnišnico 305, kjer so bili njegovi notranji organi odstranjeni in ohranjeni v formaldehidu. Kljub Maovi prošnji, da bi ga kremirali, je bilo njegovo truplo pozneje trajno razstavljeno v mavzoleju, ki je bil kmalu poimenovan po njemu. == Kitajska po Maovi smrti == Po Maovi smrti se je vnel oster boj za nasledstvo med radikalnimi člani KP, ki jih je predstavljala Maova tretja žena in zmernimi pragmatičnimi voditelji, ki jih je vodil [[Deng Šjaoping]]. V nasledstvenem boju je zmagal Deng, ki je nemudoma končal kulturno revolucijo in opustil radikalne politike svojega predhodnika. Novo vizijo nadaljnjega družbenega razvoja Kitajske in odnosa do kitajske zgodovine najbolje ponazori njegov domnevni izrek, da »''ni važno, kakšne barve je mačka, dokler lovi miši''.« <ref>iz ''Hung Li China's Political Situation and the Power Struggle in Peking'' (1977), s. 107</ref>. Maovo telo in ideje so balzamirali in razstavili na [[Trg nebeškega miru|osrednjem pekingškem trgu]], državo pa so postopoma začeli odpirati svetu in mednarodnem kapitalizmu, kar je prineslo nagel gospodarski razvoj. Kitajska je le v dveh desetletjih postala gospodarska velesila. == Smrtni davek in zločini proti človeštvu == Maova politika je v času njegovega vladanja zaznamovala veliko nasilje in številne hude kršitve človekovih pravic. Na podlagi izkušenj Sovjetov je Mao menil, da je nasilje potrebno za dosego idealne družbe, ki bi izhajala iz [[Marksizem|marksizma]], zato je sam načrtoval in izvajal veliko nasilje nad kitajskim narodom, v velikem obsegu.{{sfn|Rummel|2007|p=223}}{{sfn|Goldhagen|2009|p=344}} Njegova politika je v času njegovega 27-letnega vladanja povzročila smrt na desetine milijonov ljudi na Kitajskem, več kot kateri koli drugi diktator v 20. stoletju. Ocene števila ljudi, ki so umrli pod njegovim režimom, se gibljejo od 60 milijonov do kar 80 milijonov, zaradi lakote, preganjanja, težkega in prisilnega dela ter mučenja v koncentracijskih taboriščih [[Laogai]] ter številnih javnih usmrtitev in množičnih pobojev.<ref name="Fenby">{{navedi knjigo|author-link=Jonathan Fenby|last=Fenby|first=J|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Ecco Press]]|year=2008|isbn=978-0-06-166116-7|page=[https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351 351]|quote=Mao's responsibility for the extinction of anywhere from 40 to 70 million lives brands him as a mass killer greater than Hitler or Stalin, his indifference to the suffering and the loss of humans breathtaking|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351}}</ref><ref name=":1">{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1994/07/17/how-many-died-new-evidence-suggests-far-higher-numbers-for-the-victims-of-mao-zedongs-era/01044df5-03dd-49f4-a453-a033c5287bce/|title=How Many Died? New Evidence Suggest Far Higher Numbers for the Victims of Mao Zedong's Era|last1=Strauss|first1=Valerie|date=July 17, 1994|newspaper=The Washington Post|access-date=November 28, 2019|last2=Southerl|first2=Daniel|issn=0190-8286}}</ref><ref name="deathtoll">{{Harvnb|Short|2001|p=631}}</ref><ref name="Fenby2">{{navedi knjigo|author-link=Jonathan Fenby|last=Fenby|first=J|title=Modern China: The Fall and Rise of a Great Power, 1850 to the Present|publisher=[[Ecco Press]]|year=2008|isbn=978-0-06-166116-7|page=[https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351 351]|quote=Mao's responsibility for the extinction of anywhere from 40 to 70 million lives brands him as a mass killer greater than Hitler or Stalin, his indifference to the suffering and the loss of humans breathtaking|url=https://archive.org/details/modernchinafallr00fenb/page/351}}</ref> Nekateri zgodovinarji trdijo, da naj bi Mao celo lastnoročno posilil več žensk in drugih punc, s tem pa naj bi on postal glavni prenašalec spolnih bolezni, katerih je bilo s časoma nemogoče ukrotiti njihovo širitev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.radar.si/serijski-morilec-in-serijski-zenskar|title=SERIJSKI MORILEC IN ŽENSKAR|publisher=Revija Radar}}</ref> Njegove rdeče Garde so preganjale profesorje, intelektualce, zmerne politike, umetnike, pisatelje in mnogokrat so obračuni z njimi potekali na javnih srečanjih, kjer so žrtve javno poniževali in jih sistematično mučili. V času njegovega vladanja so politike, ki jih je sprožil Mao, poleg velikega števila smrtnih žrtev pripeljale tudi do velikega uničenja verskih in kulturnih artefaktov in mest. == Marxov vpliv na Maovo vodenje Kitajske in maoizem == Maova vizija razvoja kitajske družbe v komunizem se razhaja z ortodoksno marksistično teorijo, ki za steber družbenega razvoja poudarja vlogo proletariata. Če je pred-oktobrska Rusija imela v večjih mestih vsaj nekaj proletariata, z obstojem katerega je potem [[Lenin]] utemeljil svojo vizijo KP kot delavske avantgarde, ki predstavlja najboljše interese celotnega delavstva, je izven večjih urbanih središč večino ruskega delavstva predstavljalo tradicionalno kmečko delavstvo. S tega vidika je bila Kitajska pod pozno [[dinastija Čing|dinastijo Čing]] še manj urbanizirana in industrializirana. Omejeno proletarizacijo so predstavljale zgolj metropole interesnih sfer, kjer so se po opijskih vojnah utrdili evropski kolonialisti. Zato je bilo kitajsko delavstvo skoraj v celoti kmečko delavstvo. Mao je to dejstvo vzel v obzir, ne pa tudi ustanovitelji kitajske KP, zato jih je s podporo podeželskih komunističnih baz razmeroma lahko izrinil iz Partije. Že Lenin je moral vzeti v obzir večinoma ruralno Rusijo, Mao pa je v tem smislu še radikaliziral Leninovo interpretacijo marksizma - [[leninizem]]. Po Mau mora vodilno vlogo v revoluciji od proletariata prevzeti kmečko prebivalstvo, ker je vsaj za kitajske razmere bil v daleč največji večini. Prav tako naj bi bilo kmečko življenje ideal revolucionarnega življenja. Ta Maova izpeljava marksizma in leninizma se po njem imenuje [[maoizem]]. Pomemben pomen ima tudi gospodarska in politična situacija, ki je vladala na Kitajskem ob času revolucije. Marksizem namreč predvideva, da se bo družba razvijala iz sužnjelastniške, preko fevdalne, v kapitalistično in na koncu dosegla socializem. Kitajska ima svoj kulturno politični in gospodarski razvoj in ga je težko vkalupiti v togo [[Friedrich Engels|Engels]]ovo shemo faz zgodovinskega razvoja. Kitajska civilizacija je razmeroma zgodaj odpravila fevdalizem že ob koncu [[bronasta doba|bronaste dobe]] pod [[dinastija Čou|dinastijo Čou]], ampak tisto kar je sledilo ni bil kapitalizem, pač pa začetek [[absolutizem|absolutizma]] posameznih cesarskih dinastij s t. i. nebeškim mandatom. Nemški sociolog [[Max Weber]] opominja, da so elementi kapitalizma obstajali že v antiki in na Orientu, kamor vključuje tudi tradicionalistično Kitajsko, da pa se niso razvili v obsegu in pomenu kot kasneje na Zahodu.<ref>Weber, Max, ''Protestantska etika in duh kapitalizma'', ŠKUC FF, Ljubljana 1988, s. 12-13</ref>. Poleg tega sužnjelastništvo nikoli ni bila strukturna značilnost kitajske družbe, kot je to značilno za evropsko antiko. Omeniti je treba tudi kult osebnosti, ki ga je izoblikoval Mao na Kitajskem in ga lahko opazimo še danes, podobno kot v postsovjetski Rusiji, kjer imajo mnogi državljani razočarani nad aktualnim ruskim političnim in gospodarskim razvojem pozitivno prepričanje o Stalinu. Maova Mala rdeča knjižica je bila za kitajsko mladino, ki je bila steber Kulturne revolucije, glavno vodilo maoizma. Zunaj Kitajske se je po Maovi smrti razširila družbeno politična filozofija maoizma predvsem med skrajno levičarskimi [[gverilsko vojskovanje|gverilskimi gibanji]] v pretežno ruralnih državah [[Tretji svet|Tretjega sveta]], predvsem kar zadeva vodenje političnega in oboroženega boja s podeželja. Na Zahodu so se z maoizmom deloma spogledovale levičarske teroristične skupine, ki pa so v opravičevanju nasilja eklektično povzemale še ostale antiimperialistične ideologije. == Bibliografija == Maove najpomembnejše misli in citati so zbrani v knjigi ''[[Citati predsednika Maa]]'', ki velja za eno od knjig natisnjenih v največ izvodih. Njegova avtorska dela pa so: * ''O gverilskem vojskovanju'' (游击战); 1937 * ''O dejavnosti'' (实践论); 1937 * ''O protislovju'' (矛盾论); 1937 * ''O vojskovanju proti premočnemu sovražniku'' (论持久战); 1938 * ''In memoriam: Norman Bethune'' (纪念白求恩); 1939 * ''O novi demokraciji'' (新民主主义论); 1940 * ''Razgovori o literaturi in umetnosti s foruma v Yan'anu'' (在延安文艺座谈会上的讲话); 1942 * ''Služiti ljudstvu'' (为人民服务); 1944 * ''O norem starcu, ki je premaknil goro'' (愚公移山); 1945 * ''Pravila dialektičnega razpravljanja z ljudmi'' (正确处理人民内部矛盾问题); 1957 == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Mao Zedong|Mao Cetung}} * Antič, I. 2009. ''Znameniti govori''. Ljubljana: Mladinska knjiga. * Jung, C. in Halliday, J. 2006. ''Mao: Neznana zgodba.'' Ljubljana : Samozal. V. Cedilnik * ''Mao Zedong''. [Internet]. [citirano 4.1.2015]. Dostopno na naslovu: http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/mao_zedong.shtml. * ''Mao Zedong''. 2014. [Internet]. [citirano 5.12.2014]. Dostopno na naslovu: http://www.britannica.com/EBchecked/topic/363395/Mao-Zedong. * Zedong, M.1975. ''Pesmi''. Ljubljana: Mladinska knjiga. {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kitajski komunisti]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] [[Kategorija:Kitajski filozofi]] [[Kategorija:Marksistični teoretiki]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Mao Cetung| ]] [[Kategorija:Predsedniki Ljudske republike Kitajske]] [[Kategorija:Ljudje s Parkinsonovo boleznijo]] qeky6o71ghuo5jnywy6y5ak3zz35dxb 14 41186 6675397 4025377 2026-05-13T17:36:21Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ceste]]; dodal [[Kategorija:Mednarodna cestna omrežja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675397 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] združuje članke o evropskih poteh. {{Kategorija v Zbirki|International E-road network}} [[Kategorija:Evropa]] [[Kategorija:Mednarodna cestna omrežja]] gu5t1d8xchwz1s97kaf3j1n5zarnk5t 0 42535 6675523 4760272 2026-05-14T04:30:21Z Д.Ильин 115952 6675523 wikitext text/x-wiki {| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" style="margin-left:1em" ! colspan="2" align=center bgcolor="#cccccc" | '''Uracil''' |- | [[IUPAC nomenklatura|Kenijsko ime]] | Pyrimidine-2,4(1''H'',3''H'')-dione |- | [[Kemijska formula]] | C<sub>4</sub>H<sub>4</sub>N<sub>2</sub>O<sub>2</sub> |- | [[Molska masa]] | 112,09 g/mol |- | [[Vrelišče]] | 335&nbsp;°C |- | [[CAS število]] | 66-22-8 |- | [[Simplified molecular input line entry specification|SMILES]] | O=C(N1)NC=CC1=O |- | colspan="2" align="center" | [[Slika:Uracil.svg|102px|kemijska struktura uracila]] |- |} '''Uracil''' je [[dušik]]ova [[baza (kemija)|baza]], ki se nahaja v [[nukleotid]]ih. Sestavljena je iz pirimidinskega heterocikličnega obroča. {{biochem-stub}} [[Kategorija:Pirimidini]] [[Kategorija:Laktami]] {{normativna kontrola}} o2fds6gxz0exapr57ee2yf7e4rqfnlj 0 44917 6675310 6334059 2026-05-13T13:32:18Z ~2026-28279-21 259659 /* Seznam kraških polj v Sloveniji */ 6675310 wikitext text/x-wiki [[slika:Cerkniško jezero-3.JPG|thumb|[[Cerkniško polje]] (jezero), občasno poplavljeno kraško polje]] [[slika:Cerknisko jezero .jpg|thumb|Presahlo [[Cerkniško polje]] (jezero)]] '''Kraško polje''' je večja kotanja na [[kras|kraškem]] svetu, ki ima pretežno ravno dno, koder poteka kraški vodni vir. Slovenski [[krasoslovje|krasoslovci]] so leta 1973 določili, da mora imeti vsaj pol [[kilometer|kilometra]] široko dno in nepretrgan rob visok vsaj nekaj [[meter|metrov]]. ==Razlika med kraškim poljem in uvalo== Kraško polje je podobno [[vrtača|uvali]], zato velikokrat opazovalci, pa tudi izvedenci, zamenjujejo ta dva pojma. Razlika dejansko ni vedno opazna na prvi pogled. Predvsem se ta dva pojava razlikujeta po nastanku. '''Uvala''' je nastala z združitvijo dveh ali več [[vrtača|vrtač]] in to se še vedno pozna v valovitem dnu, kjer so v kotanjah plasti [[humus]]a, med njimi pa kupi [[grušč]]a. Za [[poljedelstvo]] je uvala neprimerna, ker so majhne površine rodovitne zemlje težko dostopne preko teh naravnih gomil, ki so ostanki preperelih robov nekdanjih vrtač. Razen tega je uvala večkrat brez vodnih tokov in je lahko »odprta«, torej brez sklenjenega roba vse naokoli. Nasprotno izhaja '''polje''' iz [[udornica|udornice]], na katero je našel pot močan podzemski tok, ki je naglo odnašal naravne odkruške [[apnenec|apnenca]] in s tem pripomogel k hitrejšemu izoblikovanju kotline. Prav zaradi vode, ki je sproti odnašala grušč, je dno polja ravno in zelo ugodno za razvoj določenih vrst poljedelstva. ==Vrste kraških polj== Kraško polje je lahko suho, jezersko ali občasno poplavljeno. Po ''suhem kraškem polju'' navadno ne teče več voda, a še obstajajo struge, ki pričajo o nekdanjih [[potok]]ih, in ob večjih nalivih se voda tudi izjemoma spet pojavi. ''Jezersko kraško polje'' imenujemo tudi ''presihajoče jezero'', ker je večino leta preplavljeno; poznamo tudi [[jezero|jezera]], ki sicer presihajo, a se zaradi preskromnega [[ponor in požiralnik|odtoka]] nikoli popolnoma ne posušijo. ''Občasno poplavljeno kraško polje'' je normalno vsako leto prelito z vodo v času obilnih [[padavine|padavin]], a po končanem dežju vode upadejo in odtečejo. ==Preprosta razlaga== Obdobna poplavljanja kraških polj in predvsem presihajoča jezera so dolgo veljala za nekakšen [[čudež]], kar sicer lahko trdimo tudi o [[ponikalnica]]h in [[kapnik]]ih in drugih kraških pojavih sploh. Šele v [[20. stoletje|dvajsetem stoletju]], ko se je razvilo krasoslovje, je postalo jasno, zakaj in kako pride do teh pojavov. Seveda so na razpolago učene razlage, a presihajoče jezero lahko opišemo tudi [[otrok]]om. Že upoštevanje neprepustnih plasti nekje v podzemlju, ki tvorijo dno kotline, nam grobo pojasni kraško polje. Otrokom primerjamo kotlino ogromni skledi, ki je napolnjena s [[pesek|peskom]]. Voda seveda poteka samo po nepropustnih tleh in če teh ni na površju, pronicne, dokler jih ne najde. Nekje pod kraškim poljem (na dnu sklede) torej vedno teče voda. Ko naraste, pride do vrha in preplavi vso kotlino; ko upade, zopet izgine v podzemlje. Kjer je je preveč, je nekaj ostane vedno tudi na površju. Tako lahko tudi sprejmemo, da nekatere luknje ([[ponor in požiralnik|estavele]]) včasih vodo požirajo, drugič jo bruhajo – vse je odvisno od [[vezne posode|veznih posod]] in poti, ki si jih voda skoplje pod površino. == Seznam kraških polj v Sloveniji == * [[Babno polje]] *[[Bloško polje]] ([[Bloke]]) *[[Borovška dolina]] *[[Briška dolina]] ([[Briga]]) *[[Cerkniško jezero|Cerkniško polje]] *[[Črnovrško polje]] * [[Dobrepolje (kraško polje)|Dobrepolje]] s [[Struška dolina|Struško dolino]] * [[Dobrniško polje]]/kotlina ([[Dobrnič]]) *[[Globodol]] *[[Gobodol]] (Hudi Konec/[[Rovtarica]]) *[[Grgarsko polje]] *[[Grosupeljsko polje]] (netipično kraško polje) * [[Kočevsko polje]] * [[Koprivniško polje]] * [[Krvavško polje]] ([[Krvava Peč]]) *[[Logaško polje]] (Logaški ravnik) * [[Loško polje]] *[[Mozeljsko polje]] *[[Pivška kotlina]] (in [[Prestranško-slavinski ravnik]]) * [[Planinsko polje]] * [[Poljanska dolina (Dolenjska)|Poljanska dolina]]? * [[Ponikve (uvala)]] *[[Postojnsko polje]] *[[Pusto polje]] *[[Radensko polje]] * [[Rakitniško polje]] *[[Rakovško-Unško polje]] ([[Rakovsko polje]]/Unška uvala) *[[Ravniško polje]] * [[Ribniško polje]] * [[Sajevško polje]] * [[Senožeško polje]] * [[Spodnjeloška dolina]] *[[Travniško polje]] ([[Loški potok]]) *[[Zadloško polje]] (na Črnovrški planoti) *[[Zagorsko polje]] (na Lokovški planoti) *[[Zajčje polje]]? *[[Žalnsko polje]] == Glej tudi == *[[Kras v Sloveniji]] *[[Polje]] *[[podolje (razločitev)]] *[[kras]] *kraška [[planota]] [[Kategorija:Kraški pojavi]] [[Kategorija:Kraška polja| ]] {{normativna kontrola}} 2im5n78c8utudacb18wcd6pcvwzpd84 6675331 6675310 2026-05-13T14:08:55Z ~2026-28279-21 259659 /* Vrste kraških polj */ 6675331 wikitext text/x-wiki [[slika:Cerkniško jezero-3.JPG|thumb|[[Cerkniško polje]] (jezero), občasno poplavljeno kraško polje]] [[slika:Cerknisko jezero .jpg|thumb|Presahlo [[Cerkniško polje]] (jezero)]] '''Kraško polje''' je večja kotanja na [[kras|kraškem]] svetu, ki ima pretežno ravno dno, koder poteka kraški vodni vir. Slovenski [[krasoslovje|krasoslovci]] so leta 1973 določili, da mora imeti vsaj pol [[kilometer|kilometra]] široko dno in nepretrgan rob visok vsaj nekaj [[meter|metrov]]. ==Razlika med kraškim poljem in uvalo== Kraško polje je podobno [[vrtača|uvali]], zato velikokrat opazovalci, pa tudi izvedenci, zamenjujejo ta dva pojma. Razlika dejansko ni vedno opazna na prvi pogled. Predvsem se ta dva pojava razlikujeta po nastanku. '''Uvala''' je nastala z združitvijo dveh ali več [[vrtača|vrtač]] in to se še vedno pozna v valovitem dnu, kjer so v kotanjah plasti [[humus]]a, med njimi pa kupi [[grušč]]a. Za [[poljedelstvo]] je uvala neprimerna, ker so majhne površine rodovitne zemlje težko dostopne preko teh naravnih gomil, ki so ostanki preperelih robov nekdanjih vrtač. Razen tega je uvala večkrat brez vodnih tokov in je lahko »odprta«, torej brez sklenjenega roba vse naokoli. Nasprotno izhaja '''polje''' iz [[udornica|udornice]], na katero je našel pot močan podzemski tok, ki je naglo odnašal naravne odkruške [[apnenec|apnenca]] in s tem pripomogel k hitrejšemu izoblikovanju kotline. Prav zaradi vode, ki je sproti odnašala grušč, je dno polja ravno in zelo ugodno za razvoj določenih vrst poljedelstva. ==Vrste kraških polj== Kraško polje je lahko suho, jezersko ali občasno poplavljeno. Po ''suhem kraškem polju'' navadno ne teče več voda, a še obstajajo struge, ki pričajo o nekdanjih [[potok]]ih, in ob večjih nalivih se voda tudi izjemoma spet pojavi. ''Jezersko kraško polje'' imenujemo tudi ''presihajoče jezero'', ker je večino leta preplavljeno; poznamo tudi [[jezero|jezera]], ki sicer presihajo, a se zaradi preskromnega [[ponor in požiralnik|odtoka]] nikoli popolnoma ne posušijo. ''Občasno poplavljeno kraško polje'' je normalno vsako leto prelito z vodo v času obilnih [[padavine|padavin]], a po končanem dežju vode upadejo in odtečejo. Obstaja tudi delitev kraških polj na odprta, zaprta, robna (na stiku z večjim kompleksom neprepustnih kamnin na robnih karbonatnih kamninah), uvalasta (navadno brez večjega ravnega dna, vmesna oblika med uvalo in poljem) itd. ==Preprosta razlaga== Obdobna poplavljanja kraških polj in predvsem presihajoča jezera so dolgo veljala za nekakšen [[čudež]], kar sicer lahko trdimo tudi o [[ponikalnica]]h in [[kapnik]]ih in drugih kraških pojavih sploh. Šele v [[20. stoletje|dvajsetem stoletju]], ko se je razvilo krasoslovje, je postalo jasno, zakaj in kako pride do teh pojavov. Seveda so na razpolago učene razlage, a presihajoče jezero lahko opišemo tudi [[otrok]]om. Že upoštevanje neprepustnih plasti nekje v podzemlju, ki tvorijo dno kotline, nam grobo pojasni kraško polje. Otrokom primerjamo kotlino ogromni skledi, ki je napolnjena s [[pesek|peskom]]. Voda seveda poteka samo po nepropustnih tleh in če teh ni na površju, pronicne, dokler jih ne najde. Nekje pod kraškim poljem (na dnu sklede) torej vedno teče voda. Ko naraste, pride do vrha in preplavi vso kotlino; ko upade, zopet izgine v podzemlje. Kjer je je preveč, je nekaj ostane vedno tudi na površju. Tako lahko tudi sprejmemo, da nekatere luknje ([[ponor in požiralnik|estavele]]) včasih vodo požirajo, drugič jo bruhajo – vse je odvisno od [[vezne posode|veznih posod]] in poti, ki si jih voda skoplje pod površino. == Seznam kraških polj v Sloveniji == * [[Babno polje]] *[[Bloško polje]] ([[Bloke]]) *[[Borovška dolina]] *[[Briška dolina]] ([[Briga]]) *[[Cerkniško jezero|Cerkniško polje]] *[[Črnovrško polje]] * [[Dobrepolje (kraško polje)|Dobrepolje]] s [[Struška dolina|Struško dolino]] * [[Dobrniško polje]]/kotlina ([[Dobrnič]]) *[[Globodol]] *[[Gobodol]] (Hudi Konec/[[Rovtarica]]) *[[Grgarsko polje]] *[[Grosupeljsko polje]] (netipično kraško polje) * [[Kočevsko polje]] * [[Koprivniško polje]] * [[Krvavško polje]] ([[Krvava Peč]]) *[[Logaško polje]] (Logaški ravnik) * [[Loško polje]] *[[Mozeljsko polje]] *[[Pivška kotlina]] (in [[Prestranško-slavinski ravnik]]) * [[Planinsko polje]] * [[Poljanska dolina (Dolenjska)|Poljanska dolina]]? * [[Ponikve (uvala)]] *[[Postojnsko polje]] *[[Pusto polje]] *[[Radensko polje]] * [[Rakitniško polje]] *[[Rakovško-Unško polje]] ([[Rakovsko polje]]/Unška uvala) *[[Ravniško polje]] * [[Ribniško polje]] * [[Sajevško polje]] * [[Senožeško polje]] * [[Spodnjeloška dolina]] *[[Travniško polje]] ([[Loški potok]]) *[[Zadloško polje]] (na Črnovrški planoti) *[[Zagorsko polje]] (na Lokovški planoti) *[[Zajčje polje]]? *[[Žalnsko polje]] == Glej tudi == *[[Kras v Sloveniji]] *[[Polje]] *[[podolje (razločitev)]] *[[kras]] *kraška [[planota]] [[Kategorija:Kraški pojavi]] [[Kategorija:Kraška polja| ]] {{normativna kontrola}} 4sba1zs3on6ju0wizgqzvww6dgvilbk 0 49692 6675493 6614323 2026-05-13T21:11:09Z Alebarasi 50192 /* R */ 6675493 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[psiholog]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alfred Adler]] *[[Rudolf Ameseder]] *[[Hans Asperger]] (1906–1980) , , , ,, , Steno Tedeschi, and Franz Weber == B == *[[Vittorio Benussi]] (avstr.-ital.) *[[Bruno Bettelheim]] *[[Josef Breuer]] == E == *[[Helmut Eisendle]] == F == *[[Paul Federn]] *[[Otto Fenichel]] *[[Sándor Ferenczi]] (1873–1933), madžarski psihoanalitik *[[Viktor Frankl]] *[[Wilhelm Maria Frankl]] *[[Sigmund Freud]] *[[Anna Freud]] == G == * [[Peter Gstettner]] (1945-) == H == *[[Heinz Hartmann]] *[[Hildegard Hetzer]] *[[Peter R. Hofstätter]] (avstrijsko - nemški socialni psiholog) == K == *[[Eric Kandel]] (1929-) (avstrijsko ameriški nevropsihiater) *[[Leo Kanner]] (avstrijsko-ameriški) *[[Melanie Klein]] (1882–1960), avstrijsko-britanska psihoanalitičarka *[[Heinz Kohut]] *[[Richard Krafft-Ebing]] (nemško-avstrijski psihiater) == M == *[[Ernst Mally]] *[[Eduard Martinak]] *[[Alexius Meinong]] == R == *[[Otto Rank]] (1884-1939) *[[Wilhelm Reich]] (avstr.-amer.) *[[Erwin Ringel]] *[[Hubert Rohracher]] == S == *[[Manès Sperber]] == V == *[[Wilhelm Fridolin Volkmann]] == W == *[[Julius Wagner-Jauregg]] (psihiater) *[[Paul Watzlawick]] *[[Stephan Witasek]] == Z == * [[Konrad Zindler]] {{seznami narodov po poklicu|psihologov}} [[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Psihologi]] [[Kategorija:Avstrijski psihologi|*]] 6gw2bzowqkgnrwysifsay17xyrd87ht 6675495 6675493 2026-05-13T21:13:26Z Alebarasi 50192 /* E */ 6675495 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Avstrijci|avstrijskih]] [[psiholog]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Avstrijcev|Avstrija|avstrijskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alfred Adler]] *[[Rudolf Ameseder]] *[[Hans Asperger]] (1906–1980) , , , ,, , Steno Tedeschi, and Franz Weber == B == *[[Vittorio Benussi]] (avstr.-ital.) *[[Bruno Bettelheim]] *[[Josef Breuer]] == E == *[[Helmut Eisendle]] *[[Theodor Paul Erismann]] == F == *[[Paul Federn]] *[[Otto Fenichel]] *[[Sándor Ferenczi]] (1873–1933), madžarski psihoanalitik *[[Viktor Frankl]] *[[Wilhelm Maria Frankl]] *[[Sigmund Freud]] *[[Anna Freud]] == G == * [[Peter Gstettner]] (1945-) == H == *[[Heinz Hartmann]] *[[Hildegard Hetzer]] *[[Peter R. Hofstätter]] (avstrijsko - nemški socialni psiholog) == K == *[[Eric Kandel]] (1929-) (avstrijsko ameriški nevropsihiater) *[[Leo Kanner]] (avstrijsko-ameriški) *[[Melanie Klein]] (1882–1960), avstrijsko-britanska psihoanalitičarka *[[Heinz Kohut]] *[[Richard Krafft-Ebing]] (nemško-avstrijski psihiater) == M == *[[Ernst Mally]] *[[Eduard Martinak]] *[[Alexius Meinong]] == R == *[[Otto Rank]] (1884-1939) *[[Wilhelm Reich]] (avstr.-amer.) *[[Erwin Ringel]] *[[Hubert Rohracher]] == S == *[[Manès Sperber]] == V == *[[Wilhelm Fridolin Volkmann]] == W == *[[Julius Wagner-Jauregg]] (psihiater) *[[Paul Watzlawick]] *[[Stephan Witasek]] == Z == * [[Konrad Zindler]] {{seznami narodov po poklicu|psihologov}} [[Kategorija:Seznami Avstrijcev|Psihologi]] [[Kategorija:Avstrijski psihologi|*]] 0giltor3xpinoceodv7w8qsynmvquah 0 63054 6675293 6421890 2026-05-13T12:22:36Z ~2026-28901-84 259811 Nekaj 6675293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Harry Potter in jetnik iz Azkabana | title_orig = Harry Potter and the Prisoner of Azkaban | translator = [[Jakob J. Kenda]] | image = | image_caption = | author = [[J. K. Rowling]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | language = [[Angleščina|angleški]] | series = [[Harry Potter]] | subject = | genre = | publisher = [[Bloomsbury Press]] | release_date = [[8. julij]] [[1999]] | media_type = | pages = 317 (VB) <br /> 435 (ZDA) | isbn = | oclc = | preceded_by = [[Harry Potter in dvorana skrivnosti]] | followed_by = [[Harry Potter in ognjeni kelih]] }} '''[[Harry Potter]] in jetnik iz Azkabana''' (v [[angleščina|angleščini]] ''Harry Potter and the prisoner of Azkaban'') je tretja [[knjiga]], ki jo je napisala pisateljica [[J. K. Rowling]]. V slovenščino je knjigo prevedel [[Jakob J. Kenda]], knjigo pa je izdala založba [[Epta]]. == Vsebina == Zgodba se začne, ko [[Dudley]]jeva teta Marge pride na obisk k Dursleyjevim. [[Harry Potter|Harry]] se poskuša vesti primerno, saj bi tako lahko šel [[Meryascoveena|Meryascoveeno]], čarovniško vas blizu Bradavičarke. Teta Marge (polno ime: Marjorie Dursley) zaničuje Harryjeve starše, zato jo ta nehote začara. Marge se napihne kot balon in v hiši nastane kaos. Harryju je dovolj zaničujočega ravnanja z njim in kljub poročilu, da je nevarni morilec [[Sirius Black]] na prostosti, odide iz hiše. Na neki temni ulici v senci opazi temnega psa, zato v strahu dvigne svojo [[Čarovniška palica|palico]], kar prikliče [[Vitez ponočnjak|Viteza ponočnjaka]], čarovniški avtobus za čarovnike v stiski. Z njim Harry pride do [[Počeni kotel|počenega kotla]], kjer ga že čaka [[Cornelius Shushmaar]], minister za čaranje. Ta je srečen, da se Harryju ni pripetilo nič hudega, zato ga ne kaznuje zaradi kršitve zakona o mladoletnem čaranju. Kmalu po tem Harry sreča [[Družina Weasley|Weasleyjeve]] in [[Hermion Granger|Hermiono]]. Spoznajo, da je Sirius Black čarovnik, ki je pobegnil iz [[Azkaban]]a, čarovniškega zapora. Harry sliši [[Arthur Weasley|Arthurja]] in [[Molly Weasley]], iz njunega pogovora pa sklepa, da želi Sirius Black ubiti prav njega. Preden odide na [[Bradavičarka|Bradavičarko]] mora Arthurju obljubiti, da Siriusa Blacka ne bo iskal. Na vlaku, ki pelje do šole, spoznajo novega učitelja obrambe pred mračnimi silami, [[Remus Wulf|Remusa Wulfa]]. Na vlaku se pojavi [[morakvar]] in Harry omedli, zbudi pa ga profesor Wulf in mu ponudi košček čokolade. Neke noči se Ron prebudi s kričanjem in govori, da je videl Siriusa Blacka z nožem. Zavesa na njegovi postelji je razrezana, prav tako kot slika Debele gospe, ki straži vhod v [[Gryfondom]]ovsko dnevno sobo. Na njeno mesto dajo drugo sliko. Profesor Wulf jim pri hour obrambe pred mračnimi silami predstavi bavkarja, in vsi se soočijo z njim, ko pa je na vrsti Harry, se pokaže kot morakvar in profesor Wulf ga odžene, kateri pokaže česa se boji profesor Wulf, takrat Hermiona dojame kaj se v resnici dogaja. Kasneje tudi Harryja nauči uporabljati ta urok. [[Hagrid Ruralus]] na šoli poučuje nego čarobnih živali in pošasti ter učence seznani s [[hipogrif]]i. Harry spozna [[Žreboklun]]a, ki kasneje rani [[Dreco Malfoy|Dreca Malfoya]], a samo zato, ker ga je izzval. Kasneje ga skušajo usmrtiti, a ga rešita Harry in Hermiona, ko odpotujeta v preteklost. Nato se razkrije, da je Ronova podgana v resnici Marius Mally, človek, ki je bil odgovoren za izdajo Harryjevih staršev in jih je prodal Voldemortu To besedilo je napisla chat gpt.... hvala. == Glej tudi == {{HarryPotter}} {{normativna kontrola}} {{HarryPotter-stub}} [[Kategorija:Knjige o Harryju Potterju]] [[Kategorija:Knjige leta 1999]] [[Kategorija:Romani, po katerih so posneli film]] nojpnbbvo4a4ymuyhgjoefa41nt3nvz 6675297 6675293 2026-05-13T13:13:06Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28901-84|~2026-28901-84]] ([[User talk:~2026-28901-84|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:2600:1700:601:6470:81C7:71BD:EED7:DE25|2600:1700:601:6470:81C7:71BD:EED7:DE25]] 6421890 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Harry Potter in jetnik iz Azkabana | title_orig = Harry Potter and the Prisoner of Azkaban | translator = [[Jakob J. Kenda]] | image = | image_caption = | author = [[J. K. Rowling]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | language = [[Angleščina|angleški]] | series = [[Harry Potter]] | subject = | genre = | publisher = [[Bloomsbury Press]] | release_date = [[8. julij]] [[1999]] | media_type = | pages = 317 (VB) <br /> 435 (ZDA) | isbn = | oclc = | preceded_by = [[Harry Potter in dvorana skrivnosti]] | followed_by = [[Harry Potter in ognjeni kelih]] }} '''[[Harry Potter]] in jetnik iz Azkabana''' (v [[angleščina|angleščini]] ''Harry Potter and the prisoner of Azkaban'') je tretja [[knjiga]], ki jo je napisala pisateljica [[J. K. Rowling]]. V slovenščino je knjigo prevedel [[Jakob J. Kenda]], knjigo pa je izdala založba [[Epta]]. == Vsebina == Zgodba se začne, ko [[Dudley]]jeva teta Marge pride na obisk k Dursleyjevim. [[Harry Potter|Harry]] se poskuša vesti primerno, saj bi tako lahko šel [[Meryascoveena|Meryascoveeno]], čarovniško vas blizu Bradavičarke. Teta Marge (polno ime: Marjorie Dursley) zaničuje Harryjeve starše, zato jo ta nehote začara. Marge se napihne kot balon in v hiši nastane kaos. Harryju je dovolj zaničujočega ravnanja z njim in kljub poročilu, da je nevarni morilec [[Sirius Black]] na prostosti, odide iz hiše. Na neki temni ulici v senci opazi temnega psa, zato v strahu dvigne svojo [[Čarovniška palica|palico]], kar prikliče [[Vitez ponočnjak|Viteza ponočnjaka]], čarovniški avtobus za čarovnike v stiski. Z njim Harry pride do [[Počeni kotel|počenega kotla]], kjer ga že čaka [[Cornelius Shushmaar]], minister za čaranje. Ta je srečen, da se Harryju ni pripetilo nič hudega, zato ga ne kaznuje zaradi kršitve zakona o mladoletnem čaranju. Kmalu po tem Harry sreča [[Družina Weasley|Weasleyjeve]] in [[Hermion Granger|Hermiono]]. Spoznajo, da je Sirius Black čarovnik, ki je pobegnil iz [[Azkaban]]a, čarovniškega zapora. Harry sliši [[Arthur Weasley|Arthurja]] in [[Molly Weasley]], iz njunega pogovora pa sklepa, da želi Sirius Black ubiti prav njega. Preden odide na [[Bradavičarka|Bradavičarko]] mora Arthurju obljubiti, da Siriusa Blacka ne bo iskal. Na vlaku, ki pelje do šole, spoznajo novega učitelja obrambe pred mračnimi silami, [[Remus Wulf|Remusa Wulfa]]. Na vlaku se pojavi [[morakvar]] in Harry omedli, zbudi pa ga profesor Wulf in mu ponudi košček čokolade. Neke noči se Ron prebudi s kričanjem in govori, da je videl Siriusa Blacka z nožem. Zavesa na njegovi postelji je razrezana, prav tako kot slika Debele gospe, ki straži vhod v [[Gryfondom]]ovsko dnevno sobo. Na njeno mesto dajo drugo sliko. Profesor Wulf jim pri uri obrambe pred mračnimi silami predstavi bavkarja, in vsi se soočijo z njim, ko pa je na vrsti Harry, se pokaže kot morakvar in profesor Wulf ga odžene, kateri pokaže česa se boji profesor Wulf, takrat Hermiona dojame kaj se v resnici dogaja. Kasneje tudi Harryja nauči uporabljati ta urok. [[Hagrid Ruralus]] na šoli poučuje nego čarobnih živali in pošasti ter učence seznani s [[hipogrif]]i. Harry spozna [[Žreboklun]]a, ki kasneje rani [[Dreco Malfoy|Dreca Malfoya]], a samo zato, ker ga je izzval. Kasneje ga skušajo usmrtiti, a ga rešita Harry in Hermiona, ko odpotujeta v preteklost. Nato se razkrije, da je Ronova podgana v resnici Marius Mally, človek, ki je bil odgovoren za izdajo Harryjevih staršev in jih je prodal Voldemortu == Glej tudi == {{HarryPotter}} {{normativna kontrola}} {{HarryPotter-stub}} [[Kategorija:Knjige o Harryju Potterju]] [[Kategorija:Knjige leta 1999]] [[Kategorija:Romani, po katerih so posneli film]] muo9i2sb4magilqgizm7muwrrlfvo6s 0 73435 6675353 6644116 2026-05-13T15:50:09Z ~2026-28279-21 259659 /* Č */ 6675353 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stephanie C. Avsenek]] (1933–) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945-) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *Kristina Djinović Carugo (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *Petra Hudler * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *Sarah Jurjevec (1988 - ) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[Matija Strlič]] (1965/68?–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] 9hzb9b24de3fz72mm0usn4s1c1gtf63 6675357 6675353 2026-05-13T15:55:39Z ~2026-28279-21 259659 /* A */ 6675357 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stephanie C. Avsenek]] (1933–2018) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945-) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *Kristina Djinović Carugo (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *Petra Hudler * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *Sarah Jurjevec (1988 - ) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[Matija Strlič]] (1965/68?–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] c7sgulaj8t9e53s16g06lck508g8fc0 6675361 6675357 2026-05-13T16:05:32Z Yerpo 8417 /* A */ Stefanie, sodeč po virih 6675361 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stefanie C. Avsenek]] (1933–2018) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945-) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *Kristina Djinović Carugo (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *Petra Hudler * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *Sarah Jurjevec (1988 - ) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[Matija Strlič]] (1965/68?–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] b6qwzckyvp021bbctdhy18yrxi1aeo3 0 73781 6675387 5877188 2026-05-13T17:19:21Z Yerpo 8417 pnp 6675387 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=pokvarjene tabele, napačne zastave in np,...}} '''Seznam držav in področij sveta''' s pripadajočimi [[kratica]]mi. Kratica A3 je uporabna tudi za prikaz zastavice in ime države: npr. <nowiki>{{AFG}}</nowiki> za Afganistan. Kode v tabeli: * A2, A3, N3 so dvočrkovna, tročrkovna in numerična koda po standardu [[ISO 3166]] * ITU je koda [[Mednarodna telekomunikacijska zveza|Mednarodne telekomunikacijske zveze]] (angl. International telecommunication union; kratica ITU) * FIPS (Federal Information Processing Standard) je dvočrkovna koda Vlade ZDA ([[:en:List of FIPS country codes]]) * MOK je koda [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega olimpijskega komiteja]] * WMO (World Meteorological Organization) je koda [[Svetovna meteorološka organizacija|Svetovne meteorološke organizacije]] * DS je [[mednarodna avtomobilska oznaka]] * IANA (Internet Assigned Numbers Authority) je dvočrkovna [[internetna domena]] {{CompactTOC}} __NOTOC__ == A == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Afganistan || {{AFG}} || [[AF]] || [[AFG]] || 004|| [[AFG]] || [[AF]] || [[AFG]] || [[AFG]] || [[AF]] || [[.af]] |- |Ålandsko otočje || {{ALA}} || [[AX]] || [[ALA]] || 248|| &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || [[FIN]] || &nbsp; || &nbsp; |- |Albanija || {{ALB}} || [[AL]] || [[ALB]]|| 008|| [[ALB]]|| [[AL]] || [[ALB]]|| [[AL]] || [[AB]] || [[.al]] |- |Alžirija || {{DZA}} || [[DZ]] || [[DZA]]|| 012|| [[ALG]]|| [[AG]] || [[ALG]]|| [[DZ]] || [[AL]] || [[.dz]] |- |Ameriška Samoa || {{ASM}} || [[AS]] || [[ASM]]|| 016|| [[SMA]]|| [[AQ]] || [[ASA]]|| [[USA]] || &nbsp; || [[.as]] |- |Andora || {{AND}} || [[AD]] || [[AND]] || 020|| [[AND]] || [[AN]] || [[AND]] || [[AND]] || &nbsp; || [[.ad]] |- |Angola || {{AGO}} || [[AO]] || [[AGO]] || 024|| [[AGL]]|| [[AO]] || [[ANG]] || &nbsp; || [[AN]] || [[.ao]] |- |Angvila || {{AIA}} || [[AI]] || [[AIA]]|| 660|| [[AIA]]|| [[AV]] || [[AIA]]|| &nbsp; || &nbsp; || [[.ai]] |- |Antarktika || {{ATA}} || [[AQ]] || [[ATA]]|| 010|| &nbsp; || [[AY]]|| &nbsp; || &nbsp; || [[AA]] || [[.aq]] |- |Antigva in Barbuda || {{ATG}} || [[AG]] || [[ATG]]|| 028|| [[ATG]]|| [[AC]] || [[ANT]]|| &nbsp; || [[AT]] || [[.ag]] |- |Argentina || {{ARG}} || [[AR]] || [[ARG]]|| 032|| [[ARG]]|| [[AR]] || [[ARG]]|| [[RA]] || [[AG]] || [[.ar]] |- |Armenija || {{ARM}} || [[AM]] || [[ARM]] || 051|| [[ARM]] || [[AM]] || [[ARM]] || [[AM]] || [[AY]]|| [[.am]] |- |Aruba || {{ABW}} || [[AW]] || [[ABW]]|| 533|| [[ABW]]|| [[AA]] || [[ARU]]|| &nbsp; || [[NU]]|| [[.aw]] |- |Avstralija || {{AUS}} || [[AU]] || [[AUS]] || 036|| [[AUS]] || [[AS]] || [[AUS]] || [[AUS]] || [[AU]] || [[.au]] |- |Avstrija || {{AUT}} || [[AT]] || [[AUT]]|| 040|| [[AUT]]|| [[AU]] || [[AUT]]|| [[A]] || [[OS]] || [[.at]] |- |Azerbajdžan || {{AZE}} || [[AZ]] || [[AZE]]|| 031|| [[AZE]]|| [[AJ]] || [[AZE]]|| [[AZ]] || [[AJ]] || [[.az]] |- |} == B == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Bahami || {{BHS}} || [[BS]] || [[BHS]]|| 044|| [[BAH]]|| [[BF]] || [[BAH]]|| [[BS]] || [[BA]] || [[.bs]] |- |Bahrajn || {{BHR}} || [[BH]] || [[BHR]]|| 048|| [[BHR]]|| [[BA]] || [[BRN]] || [[BRN]] || [[BN]]|| [[.bh]] |- |Bangladeš || {{BGD}} || [[BD]] || [[BGD]]|| 050|| [[BGD]]|| [[BG]] || [[BAN]] || [[BD]] || [[BW]] || [[.bd]] |- |Barbados || {{BRB}} || [[BB]] || [[BRB]]|| 052|| [[BRB]]|| [[BB]] || [[BAR]] || [[BDS]] || [[BR]] || [[.bb]] |- |Belgija || {{BEL}} || [[BE]]|| [[BEL]]|| 056|| [[BEL]]|| [[BE]]|| [[BEL]]|| [[B]] || [[BX]] || [[.be]] |- |Belize || {{BLZ}} || [[BZ]] || [[BLZ]]|| 084|| [[BLZ]]|| [[BH]] || [[BIZ]]|| [[BZ]] || [[BH]] || [[.bz]] |- |Belorusija || {{BLR}} || [[BY]] || [[BLR]]|| 112|| [[BLR]]|| [[BO]]|| [[BLR]]|| [[BY]] || [[BY]] || [[.by]] |- |Benin || {{BEN}} || [[BJ]] || [[BEN]]|| 204|| [[BEN]]|| [[BN]]|| [[BEN]]|| [[DY]] || [[BJ]] || [[.bj]] |- |Bermudi || {{BMU}} || [[BM]] || [[BMU]]|| 060|| [[BER]]|| [[BD]] || [[BER]]|| &nbsp; || [[BE]]|| [[.bm]] |- |Bocvana || {{BWA}} || [[BW]] || [[BWA]]|| 072|| [[BOT]]|| [[BC]] || [[BOT]]|| [[BW]] || [[BC]] || [[.bw]] |- |Bolgarija || {{BGR}} || [[BG]] || [[BGR]]|| 100|| [[BUL]]|| [[BU]] || [[BUL]]|| [[BG]] || [[BU]] || [[.bg]] |- |Bolivija || {{BOL}} || [[BO]]|| [[BOL]] || 068|| [[BOL]] || [[BL]]|| [[BOL]] || [[BOL]] || [[BO]]|| [[.bo]] |- |Bosna in Hercegovina || {{BIH}} || [[BA]] || [[BIH]] || 070|| [[BIH]] || [[BK]]|| [[BIH]] || [[BIH]] || [[BG]] || [[.ba]] |- |Božični otoki || {{CXR}} || [[CX]]|| [[CXR]]|| 162|| [[CHR]]|| [[KT]]|| &nbsp; || [[AUS]] || [[KI]]|| [[.cx]] |- |Brazilija || {{BRA}} || [[BR]] || [[BRA]]|| 076|| [[B]] || [[BR]] || [[BRA]]|| [[BR]] || [[BZ]] || [[.br]] |- |Britanski Deviški otoki || {{VGB}} || [[VG]]|| [[VGB]]|| 092|| [[VRG]]|| [[VI]] || [[IVB]]|| [[BVI]] || [[VI]] || [[.vg]] |- |Britanski teritorij v Indijskem oceanu || {{IOT}} || [[IO]]|| [[IOT]]|| 086|| [[BIO]]|| [[IO]]|| &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || [[.io]] |- |Brunej || {{BRN}} || [[BN]]|| [[BRN]] || 096|| [[BRU]] || [[BX]] || [[BRU]] || [[BRU]] || [[BD]] || [[.bn]] |- |Burkina Faso || {{BFA}} || [[BF]] || [[BFA]]|| 854|| [[BFA]]|| [[UV]] || [[BUR]]|| [[BF]] || [[HV]] || [[.bf]] |- |Burundi || {{BDI}} || [[BI]] || [[BDI]]|| 108|| [[BDI]]|| [[BY]] || [[BDI]]|| [[RU]]|| [[BI]] || [[.bi]] |- |Butan || {{BTN}} || [[BT]] || [[BTN]]|| 064|| [[BTN]]|| [[BT]] || [[BHU]]|| &nbsp; || &nbsp; || [[.bt]] |- |} == C == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Ciper || {{CYP}} || [[CY]] || [[CYP]] || 196|| [[CYP]] || [[CY]] || [[CYP]] || [[CY]] || [[CY]] || [[.cy]] |- |Cookovo otočje || {{COK}} || [[CK]] || [[COK]]|| 184|| [[CKH]]|| [[CW]] || [[COK]]|| [[NZ]] || [[KU]]|| [[.ck]] |- |} == Č == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Čad || {{TCD}} || [[TD]]|| [[TCD]]|| 148|| [[TCD]]|| [[CD]] || [[CHA]]|| [[TCH]] || [[CD]] || [[.td]] |- |Češka || {{CZE}} || [[CZ]] || [[CZE]]|| 203|| [[CZE]]|| [[EZ]]|| [[CZE]]|| [[CZ]] || [[CZ]] || [[.cz]] |- |Čile || {{CHL}} || [[CL]] || [[CHL]]|| 152|| [[CHL]]|| [[CI]]|| [[CHI]]|| [[RCH]] || [[CH]] || [[.cl]] |- |} == D == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Danska || {{DNK}} || [[DK]] || [[DNK]] || 208|| [[DNK]] || [[DA]]|| [[DEN]]|| [[DK]] || [[DN]]|| [[.dk]] |- |Demokratična ljudska republika Koreja |{{PRK}} |[[KP]] |[[PRK]] |408 |[[PRK|KRE]] |[[KN]] |[[PRK]] |&nbsp; |[[KR]] |[[.kp]] |- |Demokratična republika Kongo || {{COD}} || [[CD]]|| [[COD]]|| 180|| [[COD]]|| [[CG]]|| [[COD]]|| [[ZRE]]|| [[ZR]]|| [[.cd]] |- |Deviški otoki || {{VIR}} || [[VI]]|| [[VIR]]|| 850|| [[VIR]]|| [[VQ]]|| [[ISV]]|| [[USA]]|| [[VI]]|| [[.vi]] |- |Dominika || {{DMA}} || [[DM]]|| [[DMA]]|| 212|| [[DMA]]|| [[DO]]|| [[DMA]]|| [[WD]]|| [[DO]]|| [[.dm]] |- |Dominikanska republika || {{DOM}} || [[DO]]|| [[DOM]]|| 214|| [[DOM]]|| [[DR]]|| [[DOM]]|| [[DOM]]|| [[DR]]|| [[.do]] |- |Džibuti || {{DJI}} || [[DJ]] || [[DJI]] || 262|| [[DJI]] || [[DJ]] || [[DJI]] || &nbsp; || [[DJ]] || [[.dj]] |- |} == E == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Egipt || {{EGY}} || [[EG]]|| [[EGY]]|| 818|| [[EGY]]|| [[EG]]|| [[EGY]]|| [[ET]] || [[EG]]|| [[.eg]] |- |Ekvador || {{ECU}} || [[EC]] || [[ECU]]|| 218|| [[EQA]]|| [[EC]] || [[ECU]]|| [[EC]] || [[EQ]]|| [[.ec]] |- |Ekvatorialna Gvineja || {{GNQ}} || [[GQ]] || [[GNQ]]|| 226|| [[GNE]]|| [[EK]] || [[GEQ]]|| &nbsp; || [[GQ]] || [[.gq]] |- |Eritreja || {{ERI}} || [[ER]] || [[ERI]]|| 232|| [[ERI]]|| [[ER]] || [[ERI]]|| &nbsp; || &nbsp; || [[.er]] |- |Estonija || {{EST}} || [[EE]]|| [[EST]] || 233|| [[EST]] || [[EN]]|| [[EST]] || [[EST]] || [[EO]]|| [[.ee]] |- |Etiopija || {{ETH}} || [[ET]] || [[ETH]] || 231|| [[ETH]] || [[ET]] || [[ETH]] || [[ETH]] || [[ET]] || [[.et]] |- |Evropa || {{EUR}} || [[EU]] || [[EUR]] || &nbsp;|| &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || [[.eu]] |- |- |} == F == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Falklandi || {{FLK}} || [[FK]]|| [[FLK]]|| 238|| [[FLK]]|| [[FK]]|| [[FLK]]|| &nbsp; || [[FK]]|| [[.fk]] |- |Ferski otoki || {{FRO}} || [[FO]]|| [[FRO]]|| 234|| [[FRO]]|| [[FO]]|| [[FRO]]|| [[FO]]|| [[FA]]|| [[.fo]] |- |Fidži || {{FJI}} || [[FJ]]|| [[FJI]] || 242|| [[FJI]] || [[FJ]]|| [[FIJ]]|| [[FJI]] || [[FJ]]|| [[.fj]] |- |Filipini || {{PHL}} || [[PH]] || [[PHL]]|| 608|| [[PHL]]|| [[RP]] || [[PHI]]|| [[RP]] || [[PH]] || [[.ph]] |- |Finska || {{FIN}} || [[FI]]|| [[FIN]] || 246|| [[FIN]] || [[FI]]|| [[FIN]] || [[FIN]] || [[FI]]|| [[.fi]] |- |Francija || {{FRA}} || [[FR]] || [[FRA]]|| 250|| [[F]] || [[FR]] || [[FRA]]|| [[F]] || [[FR]] || [[.fr]] |- |Francoska Gvajana || {{GUF}} || [[GF]]|| [[GUF]] || 254|| [[GUF]] || [[FG]] || [[FGU]]|| [[F]] || [[FG]] || [[.gf]] |- |Francoska južna ozemlja || {{ATF}} || [[TF]]|| [[ATF]]|| 260|| &nbsp; || [[FS]]|| &nbsp; || [[F]] || &nbsp; || [[.tf]] |- |Francoska Polinezija || {{PYF}} || [[PF]]|| [[PYF]]|| 258|| [[OCE]]|| [[FP]]|| [[FPO]]|| [[F]] || [[PF]]|| [[.pf]] |- |- |} == G == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Gabon || {{GAB}} || [[GA]] || [[GAB]]|| 266|| [[GAB]]|| [[GB]] || [[GAB]]|| [[G]] || [[GO]] || [[.ga]] |- |Gambija || {{GMB}} || [[GM]]|| [[GMB]] || 270|| [[GMB]] || [[GA]] || [[GAM]]|| [[WAG]] || [[GB]] || [[.gm]] |- |Gana || {{GHA}} || [[GH]] || [[GHA]]|| 288|| [[GHA]]|| [[GH]] || [[GHA]]|| [[GH]] || [[GH]] || [[.gh]] |- |Gibraltar || {{GIB}} || [[GI]]|| [[GIB]]|| 292|| [[GIB]]|| [[GI]]|| [[GIB]]|| [[GBZ]] || [[GI]]|| [[.gi]] |- |Grčija || {{GRC}} || [[GR]] || [[GRC]]|| 300|| [[GRC]]|| [[GR]] || [[GRE]]|| [[GR]] || [[GR]] || [[.gr]] |- |Grenada || {{GRD}} || [[GD]] || [[GRD]]|| 308|| [[GRD]]|| [[GJ]]|| [[GRN]]|| [[WG]] || [[GD]] || [[.gd]] |- |Grenlandija || {{GRL}} || [[GL]]|| [[GRL]]|| 304|| [[GRL]]|| [[GL]]|| [[GRL]]|| [[DK]] || [[GL]]|| [[.gl]] |- |Gruzija || {{GEO}} || [[GE]] || [[GEO]]|| 268|| [[GEO]]|| [[GG]]|| [[GEO]]|| [[GE]] || [[GG]]|| [[.ge]] |- |Guadeloupe || {{GLP}} || [[GP]] || [[GLP]]|| 312|| [[GDL]]|| [[GP]] || [[GUD]]|| [[F]] || [[MF]] || [[.gp]] |- |Guam || {{GUM}} || [[GU]]|| [[GUM]]|| 316|| [[GUM]]|| [[GQ]] || [[GUM]]|| [[USA]] || [[GM]]|| [[.gu]] |- |Gvajana || {{GUY}} || [[GY]]|| [[GUY]] || 328|| [[GUY]] || [[GY]]|| [[GUY]] || [[GUY]] || [[GY]]|| [[.gy]] |- |Gvatemala || {{GTM}} || [[GT]]|| [[GTM]]|| 320|| [[GTM]]|| [[GT]]|| [[GUA]]|| [[GCA]] || [[GU]]|| [[.gt]] |- |Gvineja || {{GIN}} || [[GN]]|| [[GIN]]|| 324|| [[GUI]]|| [[GV]]|| [[GUI]]|| [[RG]] || [[GN]]|| [[.gn]] |- |Gvineja Bissau || {{GNB}} || [[GW]]|| [[GNB]]|| 624|| [[GNB]]|| [[PU]] || [[GBS]]|| &nbsp; || [[GW]]|| [[.gw]] |- |- |} == H == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Haiti || {{HTI}} || [[HT]]|| [[HTI]]|| 332|| [[HTI]]|| [[HA]]|| [[HAI]]|| [[RH]] || [[HA]]|| [[.ht]] |- |Honduras || {{HND}} || [[HN]] || [[HND]]|| 340|| [[HND]]|| [[HO]]|| [[HON]]|| &nbsp; || [[HO]]|| [[.hn]] |- |Hongkong || {{HKG}} || [[HK]] || [[HKG]]|| 344|| [[HKG]]|| [[HK]] || [[HKG]]|| [[HK]] || [[HK]] || [[.hk]] |- |Hrvaška || {{HRV}} || [[HR]] || [[HRV]]|| 191|| [[HRV]]|| [[HR]] || [[CRO]]|| [[HR]] || [[RH]] || [[.hr]] |- |- |} == I == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Indija || {{IND}} || [[IN]] || [[IND]] || 356|| [[IND]] || [[IN]] || [[IND]] || [[IND]] || [[IN]] || [[.in]] |- |Indonezija || {{IDN}} || [[ID]] || [[IDN]]|| 360|| [[INS]]|| [[ID]] || [[INA]]|| [[RI]] || [[ID]] || [[.id]] |- |Irak || {{IRQ}} || [[IQ]] || [[IRQ]] || 368|| [[IRQ]] || [[IZ]]|| [[IRQ]] || [[IRQ]] || [[IQ]] || [[.iq]] |- |Iran || {{IRN}} || [[IR]] || [[IRN]]|| 364|| [[IRN]]|| [[IR]] || [[IRI]]|| [[IR]] || [[IR]] || [[.ir]] |- |Irska || {{IRL}} || [[IE]] || [[IRL]] || 372|| [[IRL]] || [[EI]]|| [[IRL]] || [[IRL]] || [[IE]] || [[.ie]] |- |Islandija || {{ISL}} || [[IS]] || [[ISL]]|| 352|| [[ISL]]|| [[IC]]|| [[ISL]]|| [[IS]] || [[IL]] || [[.is]] |- |Italija || {{ITA}} || [[IT]] || [[ITA]]|| 380|| [[I]] || [[IT]] || [[ITA]]|| [[I]] || [[IY]]|| [[.it]] |- |Izrael || {{ISR}} || [[IL]] || [[ISR]]|| 376|| [[ISR]]|| [[IS]] || [[ISR]]|| [[IL]] || [[IS]] || [[.il]] |- |- |} == J == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Jamajka || {{JAM}} || [[JM]]|| [[JAM]]|| 388|| [[JMC]]|| [[JM]]|| [[JAM]]|| [[JA]] || [[JM]]|| [[.jm]] |- |Japonska || {{JPN}} || [[JP]]|| [[JPN]]|| 392|| [[J]] || [[JA]] || [[JPN]]|| [[J]] || [[JP]]|| [[.jp]] |- |Jemen || {{YEM}} || [[YE]]|| [[YEM]]|| 887|| [[YEM]]|| [[YM]]|| [[YEM]]|| [[YAR]] || [[YE]]|| [[.ye]] |- |Jordanija || {{JOR}} || [[JO]]|| [[JOR]] || 400|| [[JOR]] || [[JO]]|| [[JOR]] || [[HKJ]]|| [[JD]]|| [[.jo]] |- |Južna Afrika || {{ZAF}} || [[ZA]] || [[ZAF]]|| 710|| [[AFS]]|| [[SF]]|| [[RSA]] || [[ZA]] || [[ZA]] || [[.za]] |- |Južna Koreja || {{KOR}} || [[KR]] || [[KOR]]|| 410|| [[KOR]]|| [[KS]] || [[KOR]]|| [[ROK]] || [[KO]]|| [[.kr]] |- |- |} == K == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Kajmanji otoki || {{CYM}} || [[KY]]|| [[CYM]]|| 136|| [[CYM]]|| [[CJ]]|| [[CAY]]|| &nbsp; || [[GC]] || [[.ky]] |- |Kambodža || {{KHM}} || [[KH]]|| [[KHM]]|| 116|| [[CBG]]|| [[CB]]|| [[CAM]] || [[K]] || [[KP]] || [[.kh]] |- |Kamerun || {{CMR}} || [[CM]]|| [[CMR]] || 120|| [[CME]]|| [[CM]]|| [[CMR]] || [[CAM]] || [[CM]]|| [[.cm]] |- |Kanada || {{CAN}} || [[CA]] || [[CAN]]|| 124|| [[CAN]]|| [[CA]] || [[CAN]]|| [[CDN]] || [[CN]]|| [[.ca]] |- |Katar || {{QAT}} || [[QA]]|| [[QAT]]|| 634|| [[QAT]]|| [[QA]]|| [[QAT]]|| [[Q]] || [[QT]]|| [[.qa]] |- |Kazahstan || {{KAZ}} || [[KZ]] || [[KAZ]]|| 398|| [[KAZ]]|| [[KZ]] || [[KAZ]]|| [[KZ]] || [[KZ]] || [[.kz]] |- |Kenija || {{KEN}} || [[KE]]|| [[KEN]]|| 404|| [[KEN]]|| [[KE]]|| [[KEN]]|| [[EAK]] || [[KN]] || [[.ke]] |- |Kirgizistan || {{KGZ}} || [[KG]]|| [[KGZ]]|| 417|| [[KGZ]]|| [[KG]]|| [[KGZ]]|| [[KS]] || [[KG]]|| [[.kg]] |- |Kiribati || {{KIR}} || [[KI]]|| [[KIR]] || 296|| [[KIR]] || [[KR]] || [[KIR]] || &nbsp; || [[KB]]|| [[.ki]] |- |Kitajska || {{CHN}} || [[CN]]|| [[CHN]]|| 156|| [[CHN]]|| [[CH]] || [[CHN]]|| &nbsp; || [[CI]]|| [[.cn]] |- |Kokosovi otoki || {{CCK}} || [[CC]]|| [[CCK]]|| 166|| [[ICO]]|| [[CK]] || &nbsp; || [[AUS]] || [[KK]] || [[.cc]] |- |Kolumbija || {{COL}} || [[CO]] || [[COL]]|| 170|| [[CLM]]|| [[CO]] || [[COL]]|| [[CO]] || [[CO]] || [[.co]] |- |Komori || {{COM}} || [[KM]] || [[COM]] || 174|| [[COM]] || [[CN]]|| [[COM]] || &nbsp; || [[IC]]|| [[.km]] |- |Kongo || {{COG}} || [[CG]]|| [[COG]]|| 178|| [[COG]]|| [[CF]] || [[CGO]]|| [[RCB]] || [[CG]]|| [[.cg]] |- |Kostarika || {{CRI}} || [[CR]] || [[CRI]]|| 188|| [[CTR]]|| [[CS]]|| [[CRC]] || [[CR]] || [[CS]]|| [[.cr]] |- |Kuba || {{CUB}} || [[CU]]|| [[CUB]]|| 192|| [[CUB]]|| [[CU]]|| [[CUB]]|| [[C]] || [[CU]]|| [[.cu]] |- |Kuvajt || {{KWT}} || [[KW]] || [[KWT]] || 414|| [[KWT]] || [[KU]]|| [[KUW]]|| [[KWT]] || [[KW]] || [[.kw]] |- |- |} == L == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Laos || {{LAO}} || [[LA]]|| [[LAO]] || 418|| [[LAO]] || [[LA]]|| [[LAO]] || [[LAO]] || [[LA]]|| [[.la]] |- |Latvija || {{LVA}} || [[LV]] || [[LVA]]|| 428|| [[LVA]]|| [[LG]] || [[LAT]]|| [[LV]] || [[LV]] || [[.lv]] |- |Lesoto || {{LSO}} || [[LS]] || [[LSO]]|| 426|| [[LSO]]|| [[LT]] || [[LES]]|| [[LS]] || [[LS]] || [[.ls]] |- |Libanon || {{LBN}} || [[LB]] || [[LBN]]|| 422|| [[LBN]]|| [[LE]]|| [[LIB]]|| [[RL]] || [[LB]] || [[.lb]] |- |Liberija || {{LBR}} || [[LR]]|| [[LBR]]|| 430|| [[LBR]]|| [[LI]]|| [[LBR]]|| [[LB]] || [[LI]]|| [[.lr]] |- |Libija || {{LBY}} || [[LY]]|| [[LBY]]|| 434|| [[LBY]]|| [[LY]]|| [[LBA]]|| [[LAR]] || [[LY]]|| [[.ly]] |- |Lihtenštajn || {{LIE}} || [[LI]]|| [[LIE]]|| 438|| [[LIE]]|| [[LS]] || [[LIE]]|| [[FL]] || &nbsp; || [[.li]] |- |Litva || {{LTU}} || [[LT]] || [[LTU]]|| 440|| [[LTU]]|| [[LH]] || [[LTU]]|| [[LT]] || [[LT]] || [[.lt]] |- |Luksemburg || {{LUX}} || [[LU]]|| [[LUX]]|| 442|| [[LUX]]|| [[LU]]|| [[LUX]]|| [[L]] || [[BX]] || [[.lu]] |- |- |} == M == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Makav || {{MAC}} || [[MO]]|| [[MAC]] || 446|| [[MAC]] || [[MC]] || [[MAC]] || &nbsp; || [[MU]]|| [[.mo]] |- |Madagaskar || {{MDG}} || [[MG]] || [[MDG]]|| 450|| [[MDG]]|| [[MA]] || [[MAD]]|| [[RM]] || [[MG]] || [[.mg]] |- |Madžarska || {{HUN}} || [[HU]] || [[HUN]]|| 348|| [[HNG]]|| [[HU]] || [[HUN]]|| [[H]] || [[HU]] || [[.hu]] |- |Makedonija || {{MKD}} || [[MK]] || [[MKD]]|| 807|| [[MKD]]|| [[MK]] || [[MKD]]|| [[MK]] || [[MJ]] || [[.mk]] |- |Malavi || {{MWI}} || [[MW]] || [[MWI]]|| 454|| [[MWI]]|| [[MI]]|| [[MAW]]|| [[MW]] || [[MW]] || [[.mw]] |- |Maldivi || {{MDV}} || [[MV]] || [[MDV]]|| 462|| [[MLD]]|| [[MV]] || [[MDV]]|| &nbsp; || [[MV]] || [[.mv]] |- |Malezija || {{MYS}} || [[MY]]|| [[MYS]]|| 458|| [[MLA]]|| [[MY]]|| [[MAS]]|| [[MAL]] || [[MS]] || [[.my]] |- |Mali || {{MLI}} || [[ML]]|| [[MLI]]|| 466|| [[MLI]]|| [[ML]]|| [[MLI]]|| [[RMM]] || [[MI]]|| [[.ml]] |- |Malta || {{MLT}} || [[MT]]|| [[MLT]]|| 470|| [[MLT]]|| [[MT]]|| [[MLT]]|| [[M]] || [[ML]]|| [[.mt]] |- |Manjši zunanji otoki ZDA || {{UMI}} || [[UM]]|| [[UMI]]|| 581|| &nbsp; || [[*]]|| &nbsp; || [[USA]] || &nbsp; || [[.um]] |- |Maroko || {{MAR}} || [[MA]] || [[MAR]]|| 504|| [[MRC]]|| [[MO]]|| [[MAR]]|| [[MA]] || [[MC]] || [[.ma]] |- |Marshallovi otoki || {{MHL}} || [[MH]] || [[MHL]]|| 584|| [[MHL]]|| [[RM]] || [[MSH]]|| &nbsp; || [[MH]] || [[.mh]] |- |Martinique || {{MTQ}} || [[MQ]]|| [[MTQ]]|| 474|| [[MRT]] || [[MB]] || [[MRT]] || [[F]] || [[MR]]|| [[.mq]] |- |Mauritius || {{MUS}} || [[MU]]|| [[MUS]]|| 480|| [[MAU]]|| [[MP]] || [[MRI]] || [[MS]] || [[MA]] || [[.mu]] |- |Mavretanija || {{MRT}} || [[MR]]|| [[MRT]] || 478|| [[MTN]]|| [[MR]]|| [[MTN]]|| [[RIM]] || [[MT]]|| [[.mr]] |- |Mayotte || {{MYT}} || [[YT]]|| [[MYT]]|| 175|| [[MYT]]|| [[MF]] || [[MAY]]|| &nbsp; || &nbsp; || [[.yt]] |- |Mehika || {{MEX}} || [[MX]]|| [[MEX]] || 484|| [[MEX]] || [[MX]]|| [[MEX]] || [[MEX]] || [[MX]]|| [[.mx]] |- |Mikronezija || {{FSM}} || [[FM]] || [[FSM]] || 583|| [[FSM]] || [[FM]] || [[FSM]] || &nbsp; || &nbsp; || [[.fm]] |- |Mjanmar || {{MMR}} || [[MM]]|| [[MMR]] || 104|| [[BRM]] || [[BM]] || [[MYA]] || [[BUR]]|| [[BM]] || [[.mm]] |- |Moldavija || {{MDA}} || [[MD]] || [[MDA]]|| 498|| [[MDA]]|| [[MD]] || [[MDA]]|| [[MD]] || [[RM]] || [[.md]] |- |Monako || {{MCO}} || [[MC]] || [[MCO]]|| 492|| [[MCO]]|| [[MN]]|| [[MON]]|| [[MC]] || &nbsp; || [[.mc]] |- |Mongolija || {{MNG}} || [[MN]]|| [[MNG]]|| 496|| [[MNG]]|| [[MG]] || [[MGL]] || [[MGL]] || [[MO]]|| [[.mn]] |- |Montserrat || {{MSR}} || [[MS]] || [[MSR]]|| 500|| [[MSR]]|| [[MH]] || [[MNT]]|| &nbsp; || &nbsp; || [[.ms]] |- |Mozambik || {{MOZ}} || [[MZ]] || [[MOZ]]|| 508|| [[MOZ]]|| [[MZ]] || [[MOZ]]|| [[MOC]] || [[MZ]] || [[.mz]] |- |Namibija || {{NAM}} || [[NA]] || [[NAM]] || 516|| [[NMB]]|| [[WA]]|| [[NAM]] || [[NAM]] || [[NM]] || [[.na]] |- |- |} == N == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Nauru || {{NRU}} || [[NR]]|| [[NRU]]|| 520|| [[NRU]]|| [[NR]]|| [[NRU]]|| [[NAU]] || [[NW]]|| [[.nr]] |- |Nemčija || {{DEU}} || [[DE]]|| [[DEU]]|| 276|| [[D]] || [[GM]]|| [[GER]]|| [[D]] || [[DL]] || [[.de]] |- |Nepal || {{NPL}} || [[NP]]|| [[NPL]]|| 524|| [[NPL]]|| [[NP]]|| [[NEP]] || [[NEP]] || [[NP]]|| [[.np]] |- |Niger || {{NER}} || [[NE]]|| [[NER]]|| 562|| [[NGR]]|| [[NG]] || [[NIG]]|| [[RN]] || [[NR]]|| [[.ne]] |- |Nigerija || {{NGA}} || [[NG]] || [[NGA]]|| 566|| [[NIG]]|| [[NI]]|| [[NGR]]|| [[NGR]]|| [[NI]]|| [[.ng]] |- |Nikaragva || {{NIC}} || [[NI]]|| [[NIC]] || 558|| [[NCG]]|| [[NU]]|| [[NCA]]|| [[NIC]] || [[NK]]|| [[.ni]] |- |Niue || {{NIU}} || [[NU]]|| [[NIU]]|| 570|| [[NIU]]|| [[NE]]|| [[NIU]]|| [[NZ]] || &nbsp; || [[.nu]] |- |Nizozemska || {{NLD}} || [[NL]] || [[NLD]]|| 528|| [[HOL]]|| [[NL]] || [[NED]]|| [[NL]] || [[NL]] || [[.nl]] |- |Nizozemski Antili || {{ANT}} || [[AN]] || [[ANT]]|| 530|| [[ATN]]|| [[NT]]|| [[AHO]]|| [[NA]] || [[NU]]|| [[.an]] |- |Norveška || {{NOR}} || [[NO]]|| [[NOR]]|| 578|| [[NOR]]|| [[NO]]|| [[NOR]]|| [[N]] || [[NO]]|| [[.no]] |- |Nova Kaledonija || {{NCL}} || [[NC]] || [[NCL]]|| 540|| [[NCL]]|| [[NC]] || [[NCD]]|| [[F]] || [[NC]] || [[.nc]] |- |Nova Zelandija || {{NZL}} || [[NZ]] || [[NZL]]|| 554|| [[NZL]]|| [[NZ]] || [[NZL]]|| [[NZ]] || [[NZ]] || [[.nz]] |- |- |} == O == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Oman || {{OMN}} || [[OM]] || [[OMN]]|| 512|| [[OMA]]|| [[MU]]|| [[OMA]]|| &nbsp; || [[OM]] || [[.om]] |- |Otok Norfolk || {{NFK}} || [[NF]]|| [[NFK]]|| 574|| [[NFK]]|| [[NF]]|| [[NFI]]|| [[AUS]] || [[NF]]|| [[.nf]] |- |Bouvetovo otočje || {{BVT}} || [[BV]] || [[BVT]]|| 074|| &nbsp; || [[BV]] || &nbsp; || &nbsp; || [[BV]] || [[.bv]] |- |Heardov otok in McDonaldovo otočje || {{HMD}} || [[HM]]|| [[HMD]]|| 334|| &nbsp; || [[HM]]|| &nbsp; || [[AUS]] || &nbsp; || [[.hm]] |- |Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki || {{SGS}} || [[GS]]|| [[SGS]]|| 239|| &nbsp; || [[SX]]|| &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || [[.gs]] |- |- |} == P == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Pakistan || {{PAK}} || [[PK]] || [[PAK]] || 586|| [[PAK]] || [[PK]] || [[PAK]] || [[PK]] || [[PK]] || [[.pk]] |- |Palau || {{PLW}} || [[PW]]|| [[PLW]]|| 585|| [[PLW]]|| [[PS]] || [[PLW]]|| &nbsp; || &nbsp; || [[.pw]] |- |Palestina || {{PSE}} || [[PS]] || [[PSE]] || 275|| &nbsp; || [[GZ,WE]]|| [[PLE]]|| &nbsp; || &nbsp; || [[.ps]] |- |Panama || {{PAN}} || [[PA]] || [[PAN]]|| 591|| [[PNR]]|| [[PM]]|| [[PAN]]|| [[PA]] || [[PM]]|| [[.pa]] |- |Papua Nova Gvineja || {{PNG}} || [[PG]]|| [[PNG]] || 598|| [[PNG]] || [[PP]] || [[PNG]] || [[PNG]] || [[NG]] || [[.pg]] |- |Paragvaj || {{PRY}} || [[PY]] || [[PRY]]|| 600|| [[PRG]]|| [[PA]] || [[PAR]]|| [[PY]] || [[PY]] || [[.py]] |- |Peru || {{PER}} || [[PE]] || [[PER]]|| 604|| [[PRU]]|| [[PE]] || [[PER]]|| [[PE]] || [[PR]] || [[.pe]] |- |Pitcairnov otok || {{PCN}} || [[PN]]|| [[PCN]]|| 612|| [[PTC]]|| [[PC]] || &nbsp; || &nbsp; || [[PT]]|| [[.pn]] |- |Poljska || {{POL}} || [[PL]] || [[POL]]|| 616|| [[POL]]|| [[PL]] || [[POL]]|| [[PL]] || [[PL]] || [[.pl]] |- |Portoriko || {{PRI}} || [[PR]] || [[PRI]]|| 630|| [[PTR]] || [[RQ]]|| [[PUR]]|| [[USA]] || [[PU]] || [[.pr]] |- |Portugalska || {{PRT}} || [[PT]]|| [[PRT]] || 620|| [[POR]]|| [[PO]] || [[POR]]|| [[P]] || [[PO]] || [[.pt]] |- |- |} == R == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Republika Koreja |{{KOR}} |[[KR]] |[[KOR]] |410 |[[KOR]] |[[KS]] |[[KS|KOR]] |[[ROK]] |[[KO]] |[[.kr]] |- |Reunion || {{REU}} || [[RE]]|| [[REU]]|| 638|| [[REU]]|| [[RE]]|| [[REU]]|| [[F]]|| [[RE]]|| [[.re]] |- |Romunija || {{ROU}} || [[RO]]|| [[ROU]]|| 642|| [[ROU]]|| [[RO]]|| [[ROM]]|| [[RO]]|| [[RO]]|| [[.ro]] |- |Ruanda || {{RWA}} || [[RW]]|| [[RWA]]|| 646|| [[RRW]]|| [[RW]]|| [[RWA]]|| [[RWA]]|| [[RW]]|| [[.rw]] |- |Rusija || {{RUS}} || [[RU]] || [[RUS]] || 643|| [[RUS]] || [[RS]] || [[RUS]] || [[RUS]] || [[RS]] || [[.ru]] |- |- |} == S == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Saint Helena || {{SHN}} || [[SH]]|| [[SHN]]|| 654|| [[SHN]]|| [[SH]]|| [[HEL]]|| &nbsp; || [[HE]] || [[.sh]] |- |Saint Kitts in Nevis || {{KNA}} || [[KN]] || [[KNA]]|| 659|| [[SCN]] || [[SC]]|| [[SKN]]|| &nbsp; || [[AT]] || [[.kn]] |- |Saint Vincent in Grenadine || {{VCT}} || [[VC]]|| [[VCT]]|| 670|| [[VCT]]|| [[VC]]|| [[VIN]] || [[WV]] || [[VG]]|| [[.vc]] |- |Saint Pierre in Miquelon || {{SPM}} || [[PM]]|| [[SPM]]|| 666|| [[SPM]]|| [[SB]]|| [[SPM]]|| [[F]] || [[FP]]|| [[.pm]] |- |Salomonovi otoki || {{SLB}} || [[SB]]|| [[SLB]]|| 090|| [[SLM]]|| [[BP]] || [[SOL]] || &nbsp; || [[SO]]|| [[.sb]] |- |Salvador || {{SLV}} || [[SV]] || [[SLV]]|| 222|| [[SLV]]|| [[ES]] || [[ESA]] || [[ES]] || [[ES]] || [[.sv]] |- |San Marino || {{SMR}} || [[SM]]|| [[SMR]]|| 674|| [[SMR]]|| [[SM]]|| [[SMR]]|| [[RSM]] || &nbsp; || [[.sm]] |- |Sao Tome in Principe || {{STP}} || [[ST]] || [[STP]] || 678|| [[STP]] || [[TP]] || [[STP]] || &nbsp; || [[TP]] || [[.st]] |- |Saudova Arabija || {{SAU}} || [[SA]] || [[SAU]]|| 682|| [[ARS]] || [[SA]] || [[KSA]] || [[SA]] || [[SD]] || [[.sa]] |- |Sejšeli || {{SYC}} || [[SC]]|| [[SYC]]|| 690|| [[SEY]]|| [[SE]]|| [[SEY]]|| [[SY]] || [[SC]]|| [[.sc]] |- |Senegal || {{SEN}} || [[SN]] || [[SEN]]|| 686|| [[SEN]]|| [[SG]] || [[SEN]]|| [[SN]] || [[SG]] || [[.sn]] |- |Severna Koreja || {{PRK}} || [[KP]] || [[PRK]]|| 408|| [[KRE]]|| [[KN]] || [[PRK]]|| &nbsp; || [[KR]] || [[.kp]] |- |Severni Marianski otoki || {{MNP}} || [[MP]] || [[MNP]]|| 580|| [[MRA]]|| [[CQ]]|| [[NMA]]|| [[USA]] || [[MY]]|| [[.mp]] |- |Sierra Leone || {{SLE}} || [[SL]]|| [[SLE]]|| 694|| [[SRL]]|| [[SL]]|| [[SLE]]|| [[WAL]] || [[SL]]|| [[.sl]] |- |Singapur || {{SGP}} || [[SG]] || [[SGP]] || 702|| [[SNG]] || [[SN]] || [[SIN]] || [[SGP]] || [[SR]] || [[.sg]] |- |Sirija || {{SYR}} || [[SY]] || [[SYR]] || 760|| [[SYR]] || [[SY]] || [[SYR]] || [[SYR]] || [[SY]] || [[.sy]] |- |Slonokoščena obala || {{CIV}} || [[CI]]|| [[CIV]]|| 384|| [[CTI]]|| [[IV]]|| [[CIV]]|| [[CI]]|| [[IV]]|| [[.ci]] |- |Slovaška || {{SVK}} || [[SK]] || [[SVK]]|| 703|| [[SVK]]|| [[LO]]|| [[SVK]]|| [[SK]] || [[SQ]]|| [[.sk]] |- |Slovenija || {{SVN}} || [[SI]] || [[SVN]]|| 705|| [[SVN]]|| [[SI]] || [[SLO]] || [[SLO]] || [[LJ]] || [[.si]] |- |Somalija || {{SOM}} || [[SO]]|| [[SOM]] || 706|| [[SOM]] || [[SO]]|| [[SOM]] || [[SO]]|| [[SI]] || [[.so]] |- |Srbija || || [[XS]]|| || 891|| || || || [[SRB]]|| || [[.rs]] |- |Srednjeafriška republika || {{CAF}} || [[CF]] || [[CAF]] || 140|| [[CAF]] || [[CT]] || [[CAF]] || [[RCA]] || [[CE]] || [[.cf]] |- |Sudan || {{SDN}} || [[SD]] || [[SDN]]|| 736|| [[SDN]]|| [[SU]]|| [[SUD]] || [[SUD]] || [[SU]]|| [[.sd]] |- |Surinam || {{SUR}} || [[SR]] || [[SUR]] || 740|| [[SUR]] || [[NS]]|| [[SUR]] || [[SME]] || [[SM]]|| [[.sr]] |- |Svalbard in Jan Mayen || {{SJM}} || [[SJ]] || [[SJM]]|| 744|| [[NOR]]|| [[SV,JN]]|| &nbsp; || &nbsp; || [[SZ]] || [[.sj]] |- |Esvatini || {{SWZ}} || [[SZ]] || [[SWZ]]|| 748|| [[SWZ]]|| [[WZ]]|| [[SWZ]]|| [[SD]] || [[SV]] || [[.sz]] |- |Sveta Lucija || {{LCA}} || [[LC]]|| [[LCA]]|| 662|| [[LCA]]|| [[ST]] || [[LCA]]|| [[WL]] || [[LC]]|| [[.lc]] |- |- |} == Š == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Španija || {{ESP}} || [[ES]] || [[ESP]] || 724|| [[E]] || [[SP]] || [[ESP]] || [[E]] || [[SP]] || [[.es]] |- |Šrilanka || {{LKA}} || [[LK]]|| [[LKA]]|| 144|| [[CLN]]|| [[CE]] || [[SRI]]|| [[CL]] || [[SB]]|| [[.lk]] |- |Švedska || {{SWE}} || [[SE]]|| [[SWE]]|| 752|| [[S]] || [[SW]]|| [[SWE]]|| [[S]] || [[SN]] || [[.se]] |- |Švica || {{CHE}} || [[CH]] || [[CHE]]|| 756|| [[SUI]]|| [[SZ]] || [[SUI]]|| [[CH]] || [[SW]]|| [[.ch]] |- |- |} == T == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Tadžikistan || {{TJK}} || [[TJ]] || [[TJK]]|| 762|| [[TJK]]|| [[TI]] || [[TJK]]|| [[TJ]] || [[TA]]|| [[.tj]] |- |Tajska || {{THA}} || [[TH]]|| [[THA]] || 764|| [[THA]] || [[TH]]|| [[THA]] || [[T]] || [[TH]]|| [[.th]] |- |Tajvan || {{TWN}} || [[TW]]|| [[TWN]]|| 158|| &nbsp; || [[TW]]|| [[TPE]]|| [[RC]] || &nbsp; || [[.tw]] |- |Tanzanija || {{TZA}} || [[TZ]]|| [[TZA]]|| 834|| [[TZA]]|| [[TZ]]|| [[TAN]]|| [[EAT]] || [[TN]] || [[.tz]] |- |Togo || {{TGO}} || [[TG]]|| [[TGO]]|| 768|| [[TGO]]|| [[TO]] || [[TOG]]|| [[TG]]|| [[TG]]|| [[.tg]] |- |Tokelau || {{TKL}} || [[TK]] || [[TKL]]|| 772|| [[TKL]]|| [[TL]] || &nbsp; || [[NZ]] || [[TK]] || [[.tk]] |- |Tonga || {{TON}} || [[TO]] || [[TON]]|| 776|| [[TON]]|| [[TN]] || [[TGA]]|| &nbsp; || [[TO]] || [[.to]] |- |Trinidad in Tobago || {{TTO}} || [[TT]] || [[TTO]]|| 780|| [[TRD]]|| [[TD]]|| [[TRI]]|| [[TT]] || [[TD]]|| [[.tt]] |- |Tunizija || {{TUN}} || [[TN]] || [[TUN]]|| 788|| [[TUN]]|| [[TS]]|| [[TUN]]|| [[TN]] || [[TS]]|| [[.tn]] |- |Turčija || {{TUR}} || [[TR]] || [[TUR]]|| 792|| [[TUR]]|| [[TU]]|| [[TUR]]|| [[TR]] || [[TU]]|| [[.tr]] |- |Turkmenistan || {{TKM}} || [[TM]] || [[TKM]]|| 795|| [[TKM]]|| [[TX]]|| [[TKM]]|| [[TM]] || [[TR]] || [[.tm]] |- |Otočji Turks in Caicos || {{TCA}} || [[TC]]|| [[TCA]]|| 796|| [[TCA]]|| [[TK]] || [[TKS]] || &nbsp; || [[TI]] || [[.tc]] |- |Tuvalu || {{TUV}} || [[TV]] || [[TUV]] || 798|| [[TUV]] || [[TV]] || [[TUV]] || &nbsp; || [[TV]] || [[.tv]] |- |- |} == U == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Uganda || {{UGA}} || [[UG]]|| [[UGA]]|| 800|| [[UGA]]|| [[UG]]|| [[UGA]]|| [[EAU]] || [[UG]]|| [[.ug]] |- |Ukrajina || {{UKR}} || [[UA]] || [[UKR]]|| 804|| [[UKR]]|| [[UP]] || [[UKR]]|| [[UA]] || [[UR]]|| [[.ua]] |- |Urugvaj || {{URY}} || [[UY]]|| [[URY]]|| 858|| [[URG]]|| [[UY]]|| [[URU]]|| [[ROU]] || [[UY]]|| [[.uy]] |- |Uzbekistan || {{UZB}} || [[UZ]] || [[UZB]]|| 860|| [[UZB]]|| [[UZ]] || [[UZB]]|| [[UZ]] || [[UZ]] || [[.uz]] |- |- |} == V == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Vanuatu || {{VUT}} || [[VU]] || [[VUT]]|| 548|| [[VUT]]|| [[NH]]|| [[VAN]]|| &nbsp; || [[NV]]|| [[.vu]] |- |Vatikan || {{VAT}} || [[VA]]|| [[VAT]]|| 336|| [[CVA]]|| [[VT]]|| &nbsp; || [[V]] || &nbsp; || [[.va]] |- |Velika Britanija || {{GBR}} || [[GB]] || [[GBR]] || 826|| [[G]] || [[UK]] || [[GBR]] || [[GB]] || [[UK]] || [[.uk]] |- |Venezuela || {{VEN}} || [[VE]] || [[VEN]]|| 862|| [[VEN]]|| [[VE]] || [[VEN]]|| [[YV]] || [[VN]] || [[.ve]] |- |Vietnam || {{VNM}} || [[VN]] || [[VNM]]|| 704|| [[VTN]]|| [[VM]] || [[VIE]]|| [[VN]] || [[VS]]|| [[.vn]] |- |Vzhodni Timor || {{Vzhodni Timor}} || [[TL]] || [[TLS]] || 626|| [[TMP]]|| [[TT]] || [[TLS]] || &nbsp; || [[TM]] || [[.tp]] |- |- |} == W == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Wallis in Futuna || {{WLF}} || [[WF]]|| [[WLF]]|| 876|| [[WAL]] || [[WF]]|| [[WAF]]|| [[F]] || [[FW]]|| [[.wf]] |- |- |} == Z == {| class="wikitable" |- !Država (območje)!!Zastava!!A2!!A3!!N3 !![[ITU]] !![[FIPS]]!![[MOK]] !!DS !!WMO!![[IANA]] |- |Zahodna Sahara || {{ESH}} || [[EH]]|| [[ESH]]|| 732|| [[AOE]] || [[WI]]|| &nbsp; || &nbsp; || &nbsp; || [[.eh]] |- |Zahodna Samoa || {{WSM}} || [[WS]] || [[WSM]]|| 882|| [[SMO]]|| [[WS]] || [[SAM]] || [[WS]] || [[ZM]]|| [[.ws]] |- |Zambija || {{ZMB}} || [[ZM]]|| [[ZMB]]|| 894|| [[ZMB]]|| [[ZA]] || [[ZAM]]|| [[Z]] || [[ZB]]|| [[.zm]] |- |Združene države Amerike || {{USA}} || [[US]]|| [[USA]] || 840|| [[USA]] || [[US]]|| [[USA]] || [[USA]] || [[US]]|| [[.us]] |- |Združeni arabski emirati || {{ARE}} || [[AE]] || [[ARE]]|| 784|| [[UAE]] || [[AE]] || [[UAE]] || &nbsp; || [[ER]] || [[.ae]] |- |Zelenortski otoki || {{CPV}} || [[CV]] || [[CPV]] || 132|| [[CPV]] || [[CV]] || [[CPV]] || &nbsp; || [[CV]] || [[.cv]] |- |Zimbabve || {{ZWE}} || [[ZW]] || [[ZWE]]|| 716|| [[ZWE]]|| [[ZI]]|| [[ZIM]]|| [[ZW]] || [[ZW]] || [[.zw]] |- |} {{Seznami drzav}} [[Kategorija:Seznami kratic]] [[Kategorija:Seznami držav|Kratice]] sjaiq90ckuzpkasixp5lli2zhp8ke93 0 74325 6675593 6303902 2026-05-14T10:17:14Z JozeS 1184 /* Bibliografija */ 6675593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zvone Šeruga''', [[Slovenci|slovenski]] [[popotnik]], [[novinar]], [[pisec]] in [[fotograf]], * [[19. maj]] [[1956]], [[Sela pri Ratežu]], [[Novo mesto]]. ==Življenjepis== Zvone Šeruga je osnovno šolo obiskoval na [[Otočec|Otočcu]], gimnazijo pa v Novem mestu. Tako kot ostalim kmečkim fantom so mu popoldnevi minevali ob pašnji [[krava|krav]], okopavanju [[vinograd]]ov, zimski večeri ob družinski molitvi [[rožni venec|rožnega venca]] za [[Peč (kurilna naprava)|pečjo]], ter poletnim kopanjem na [[Krka|Krki]], saj za daljša potovanja npr. na morje ni bilo denarja. Po gimnaziji je leta [[1974]] vpisal novinarstvo na ljubljanski [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo|FSPN]], kjer je v sedmih letih dokončal tri letnike, nato pa študij opustil. V tem obdobju je tudi "odkril" potovanja in novinarsko delo, kar ga je veliko bolj privlačilo kot študij. Leta 1974 je prvič potoval v tujino - v [[Trst]] po [[kavbojke]]. Na prvo pravo potovanje se je odpravil že naslednje leto ([[1975]] prek [[Evropa|Evrope]]) z [[avtostop]]om, zatem v [[severna Afrika|[severna Afriko]] ([[1976]]) in istega leta še v [[Indija|Indijo]] ter leto pozneje še za pol leta v [[Afrika|Afriko]]. Ker so bila [[Letalo|letala]] predraga, je vse poti opravil po tleh in s proračunom nekaj [[Ameriški dolar|dolarjev]] na dan. V [[Srednja Amerika|Srednjo Ameriko]] se je leta [[1977]] odpravil z [[ladja|ladjo]] in [[kolo|kolesom]], in zatem z avtostopom prepotoval še [[Združene države Amerike|Združene države]]. Takrat se mu je porodila ideja o potovanju z [[motor]]jem okoli sveta. Pol leta je delal kot [[mornar]] med [[Indija|Indijo]] in [[Japonska|Japonsko]] na ladji Splošne plovbe, zaslužek in nekaj pokroviteljev pa mu je zadoščalo za rabljeno motorno kolo znamke [[Suzuki]] ter leto in pol potovanja prek [[Severna Amerika|Severne]] in [[Južna Amerika|Južne Amerike]] ([[1983]]/84). Na prvih štirih mesecih se mu je pridružila tudi Romana, študentska ljubezen in kasnejša žena, s katero je še vedno poročen. Po vrnitvi domov je napisal prvo [[knjiga|knjigo]] ''Potovanja k ljudem'', z novo pokroviteljsko podporo pa sta leta [[1985]] skupaj z Romano, ki je v tem času končala študij [[politologija|politologije]], nadaljevala potovanje z motorjem prek [[Azija|Azije]] do [[Avstralija|Avstralije]]. Zadnji del svetovnega potovanja, leto dni dolgo odkrivanje [[Afrika|Afrike]], pa je bilo istočasno tudi njuno [[poroka|poročno]] potovanje ([[1989]]). O motorističnih odkrivanjih sveta govori knjiga ''Drugačne zvezde'', o njegovem afriškem delu pa tudi serija šestih televizijskih dokumentarcev z istim naslovom. [[4. julij]]a [[1990]] se jima je rodila hčerka Kaja, Zvone pa je zatem dve leti nadaljeval svojo novinarsko pot na nekaterih vročih in nevarnih vojnih žariščih [[Balkan]]a, [[Somalija|Somalije]] in [[Kambodža|Kambodže]] – knjiga ''Nevarne poti''. Leta 1995 so se družno z Romano, ter malo Kajo, ki je imela pet let, za leto dni odpravili z nahrbtniki okoli sveta – knjigi ''Prijazne poti'' in ''Indijanci brez perja'' sta izšli leta [[1996]]. ([[18. avgust]]a [[1996]]) se mu je rodil sin Grega, Zvone pa je začel na svoja odmaknjena brezpotja jemati skupine sopotnikov, kar se je nekaj let zatem ([[2003]]) razvilo v ''Društvo popotnikov Šeruga – za avanturiste''. O teh izkušnjah govori njegova šesta knjiga ''Poti v neznano''. Leta 2002 se je s celo družino za osem mesecev odpravil po zelo stranskih poteh Azije in Afrike – knjiga ''Nekam daleč'' je izšla leta 2003. V letih (2003-[[2006]]) se je Zvone posvečal predvsem vodenju skupin v plemenska področja Azije in Afrike. Leta 2006 je izvedel novo potovanje: z motorjem iz Ljubljane v [[Kenija|kenijski]] [[Nairobi]]; to je bil namreč še edini del motorističnega potovanja, ki mu ga pred leti zaradi vojn in zaprtih mej ni uspelo končati. V kasnejših letih je poleg vodenja avanturističnih skupin v Afriko in Azijo je na teh dveh celinah prebil veliko časa tudi na daljših poteh z motorjem, z Romano in nekaj prijateljicami na zadnjem sedežu: jug Afrike (knjiga Popotnik, 2011), zahodna Afrika, Iran in Arabski polotok, Centralna Azija. Njegova zadnja daljša avantura z motorjem je bilo 10-mesečno potovanje iz Argentine na Aljasko leta 2018/2019. Nadaljnje poti in načrte (leto dni Azije z motorjem) je ustavila [[Pandemija covida-19|pandemija covida]]. Čas zaprtih meja je izkoristil za novo knjigo, življenjepis Kilometri življenja (2022). S soprogo sta se odločila kupiti potovalni kombi in začela odkrivati Evropo. Do sredine leta 2025 ima v načrtu obiskati vse države, knjiga o potovalnih doživetjih na štirih kolesih pa naj bi po načrtih izšla konec istega leta. Tokrat jo piše Romana Šeruga, Zvone Šeruga je fotograf. Zvone Šeruga je od leta 2023 upokojen; občasno vseeno vodi skupine popotnikov. Živi v [[Ljubljana|Ljubljani]] ter na [[Dolenjska|Dolenjskem]] v stari družinski zidanici.<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/magazin/zvone-seruga-zena-je-rekla-pa-vzemi-s-sabo-na-turo-te-mlade-punce-1026191|title=Zvone Šeruga: Žena je rekla, pa vzemi s sabo na turo te mlade punce |date=11.2.2023|accessdate=3.3.2024|website=www.reporter.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/intervju-radio/3633109/174912339|title=Zvone Šeruga: Sem eden najbolj srečnih, najbolj zadovoljnih, celo najbolj bogatih ljudi, kar jih poznam!|date=9.11.2022|accessdate=3.3.2024|website=www.reporter.si}}</ref> ==Bibliografija== # ''Potovanje k ljudem : z motorjem prek obeh Amerik'' ([[1986]]), ([[Mladinska knjiga]]), {{COBISS|ID=19593728}} # ''Drugačne zvezde : z motorjem okoli sveta'' ([[1990]]), (samozaložba), {{COBISS|ID=21080832}} # ''Nevarne poti : Bosna, Somalija, Kambodža in druge zgodbe s temne strani sveta'' ([[1993]]), (samozaložba), {{COBISS|ID=36625408}} # ''Prijazne poti : z malo Kajo okoli sveta'' ([[1996]]), (samozaložba), {{COBISS|ID=62177024}} # ''Indijanci brez perja : otroški potopis'' ([[1996]]), (samozaložba), {{COBISS|ID=62588928}} # ''Poti v neznano'' ([[1999]]), (samozaložba), {{COBISS|ID=103004928}} # ''Nekam daleč'' ([[2003]]), (samozaložba), {{COBISS|ID=125834752}} # ''Nazaj v Afriko : Ljubljana - Nairobi. Z motorjem!'' ([[2007]]), (samozaložba), {{COBISS|ID=235373312}} # ''Popotnik'' ([[2012]]), (samozaložba), {{COBISS|ID=263793408}} # ''Kilometri življenja : o poteh in stranpoteh'' (2022), (Avantura mediji), ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/118095875 COBISS]) # ''Brez voznega reda : po stranskih poteh Evrope'' (2025), (samozaložba), ([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/250546691 COBISS]) ==Filmi== *''Drugačne zvezde 1 : spomin na leto dni Afrike'' (1991), (ZKP RTV Slovenija), {{COBISS|ID=2979641}} *''Drugačne zvezde 2 : spomin na leto dni Afrike'' (1991), (ZKP RTV Slovenija), {{COBISS|ID=3322937}} *''Poti v neznano : med plemeni Afrike in Azije'' (2000), (samozaložba), {{COBISS|ID=8780965}} ==Sklici== {{Sklici|2}} ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih popotnikov in raziskovalcev]] * [[Seznam slovenskih fotografov]] ==Zunanje povezave== * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Zvone Šeruga}} * [http://www.zvoneseruga.com/ Klub popotnikov Šeruga] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeruga, Zvone}} [[Kategorija:Slovenski popotniki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] 6eztituarwt3zu4pbdmvxo3ygd1o07c 0 79271 6675346 6602253 2026-05-13T15:16:17Z ~2026-28279-21 259659 /* Zgodovina */ 6675346 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=november 2020}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Dan D | Background = group_or_band | Origin = [[Novo mesto]] | Genre = [[rock]] | Years_active = 1996–2025 | Label = KifKif Records, [[ZKP]] | Current_members = [[Tomislav Jovanović - Tokac]]<br>Dušan Obradinovič - Obra<br>Marko Turk - Tučo<br>Nikola Sekulović<br>Boštjan Grubar | Past_members = Primož Špelko (1996–2004) <br> Aleš Bartelj (1996–2004) <br> Andrej Zupančič (2004–2007) | Img_capt = Dan D | image = }} '''Dan D''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Novo mesto|Novega mesta]], aktivna med letoma 1996 in 2025. == Zgodovina == Gsus AjaxV začetku leta 1992 sta [[Tomislav Jovanović - Tokac]] ([[vokal]]) in Bojan Đorđević - Đoko (bobni) povabila v Novo mesto Tokčeva prijatelja iz Karlovca Jomija (bas kitara) in Tristana Karasa - Tičo (kitara) z namenom nastopanja v lokalnem novomeškem nočnem klubu Škrat. Poimenovali so se Mercedes Band in sprva igrali priredbe glasbenih uspešnic. Kmalu je na bobnih Đokota zamenjal Dušan Obradinović - Obra. V Studiu Metulj so posneli dve priredbi Get Up (I Feel Like Being a) Sex Machine in Suzy Q, za katera sta nastala tudi njihova prva videospota. Nastopali so po vsej Sloveniji in leta 1994 posneli prvo avtorsko pesem Dobra vila. Zaradi različnih interesov, ustvarjanja lastne glasbe ali prigravanja glasbenih uspešnic, sta Jomi in Tristan zapustila skupino. Leta 1996 sta [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tokac]] in Obra k sodelovanju povabila Marka Turka - Tučo ([[ritem kitara]]), Primoža Špelka - Špela ([[bas kitara]]) in Aleša Bartelja - Bart (solo [[kitara]]) in nastala je skupina Dan D (uradno so ime začeli uporabljati leta 1996). Dan D so prve avtorske pesmi posneli z mobilnim studiem studia RSL spomladi 1995 , vendar niso bili zadovoljni s kakovostjo posnetkov in so jih ponovno posneli čez dve leti v studiu Činč. Leta 1997 so izdali svoj prvi album Igra pri založbi [[Helidon]], kjer je bil izvršni producent Boris Bele. Posneli so tudi tri videospote za pesmi Bodi moja, Za naju punca in V naravo''.'' Leta 1999 so posneli drugi album ''[[Ko hodiš nad oblaki]].'' Pri obeh albumih je bil producent Borut Činč. Skupino sta zapustila Primož Špelko in Aleš Bartelj. Zasedba je z novima članoma, Andrejem Zupančičem ([[bas kitara]]) in Boštjanom Grubarjem ([[klaviature]]), ter producentom Žaretom Pakom posnela album ''[[Katere barve je tvoj dan?]]'', ki je izšel leta 2004 pri založbah KifKif Records/ [[Menart Records|Menart]]. Album zaznamuje večja žanrska raznolikost, ima tudi nekaj glasbenih gostov (Polona Kasal je na prvi različici albuma navedena pod psevdonimom). Njegovi singli so bili "Plešeš", "Čas", "Voda", "Počasi", "Le naprej" in "Roke". Skupini se je leta 2006 pridružil Nikola Sekulović ([[bas kitara]]), s katerim so se Dan D vidneje predstavili na podelitvi slovenskih medijskih nagrad [[Viktor (nagrada)|Viktor]], kjer so s skupino [[Siddharta]] izvedli združeno različico skladb "Voda" in "Male roke". Pesem je postala velika uspešnica leta 2007 in jo je skupina kot bonus pesem izdala na tretjem ponatisu oz. tretji različici albuma. Prva različica albumba je bila v kartonskem ovitku in nakladi zgolj 500 izvodov, druga različica pa je vsebovala dodatne remikse skladb. Leta 2008 so na povabilo [[Val 202|Vala 202]] posneli "Lep dan za smrt", predelavo skladbe zasedbe [[Niet]]. Konec istega leta so album ''[[Ure letenja za ekstravagantne ptice]]'' predstavili na slovenski klubski turneji. Njegov napovedni singel je bil "Jutranja", februarja 2009 mu je sledil "Google Me", junija "Love song", maja 2010 "Moj problem", aprila 2011 pa "Magično". Dan D je 13. in 14. septembra 2009 s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] nastopil v [[Križanke|Križankah]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/dan-202-organska-poezija-dveh-glasbenih-svetov/212255|title=RTVSLO}}</ref>. Prvi koncert je bil razprodan, zato je bil objavljen še en datum nastopa. Prvi nastop je posnela [[TV Slovenija]], drugega pa je v živo prenašal Val 202. Konec leta je pri [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založbi kaset in plošč RTV Slovenija]] izšel dvojni CD in DVD, ki je kot prva domača podpiral funkcijo multiangle, ki je gledalcu omogočala izbiro med tremi zornimi koti. 13. februarja 2010, 13 let po izidu prvenca, sta bila ponatisnjena prva dva studijska albuma, ''Igra ''in ''Ko hodiš nad oblaki'', ki sta bila že nekaj let razprodana. Ob tej priložnosti je Dan D v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] nastopil z glasbenimi gosti, ki so sodelovali pri ustvarjanju obeh albumov. Po nekajmesečnem odmoru je skupina z nastopom na otvoritvi [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]] v [[Maribor|Mariboru]] predstavili novo pesem z delovnim naslovom "Kozlam" (kasneje poimenovano "Čuti se kot konec sveta"). Člani skupine so posegli po nekonvencionalnih glasbilih (žlica, kuhalnica, ribež, zvončki, bisernica, ukulele, bariton, steklenice, …). Septembra 2012 so v zgodnjih jutranjih urah izvedli nenapovedan jutranji nastop na [[Železniška postaja Ljubljana|Železniški postaji Ljubljana]]. Prihajajočo turnejo Tiho je jeseni 2012 pospremil izid kasete. Zapakirana je bila v okroglo, unikatno in ročno obdelano [[Jelša (rod)|jelšino]] poleno. Pri ustvarjanju so sodelovali tudi člani zasedbe. Na kaseti so bile zbrane predrugačene izvedbe sedmih že znanih uspešnic ter tri nove skladbe. Zadnja posnetka na strani A in B sta poslušalcem ponujala vpogled na priprave oz. razvoj projekta Tiho. Prvi posnetek je nastal na vajah na podstrehi pevca [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislava Jovanovića - Tokca]], drugi pa na koncertu na [[Lent|Lentu]] istega leta. Turneja Tiho je potekala med 10. oktobrom in 30. novembrom 2013 na 13-ih koncertnih prizoriščih po Sloveniji. Dodatna koncertna termina sta bila 8. in 9. marca 2013 v Katedrali Kina Šiška, kjer je bil povezovalec [[Jure Longyka]].<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-razvedrilni-program/174241565|title=Tiho MMC RTVSLO}}</ref> Medtem je pri [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založbi kaset in plošč RTV Slovenija]] izšel album ''Tiho'', na katerem je bilo 17 pesmi, ki so bile med turnejo posnete v klubu LokalPatriot v Novem mestu. 5. oktobra 2013 je nacionalna televizija predvajala dokumentarni glasbeni film z različnih koncertnih in vadbenih prizoriščih turneje te turneje s posnetki z obeh koncertov v Kinu Šiška. Januarja 2014 je [[Telekom Slovenije|Telekomova]] [[Oglaševanje|oglaševalska]] akcija s slovenskimi športniki vsebovala "Pozitivne misli", novo pesem skupine in prvo studijsko pesem po letu 2009, ko so izdali album ''Ure letenja za ekstravagantne ptice''. Ta skladba se je uvrstila na 2. in 10. mesto lestvice [[SloTop50]] največkrat predvajanih skladb leta 2014.<ref>{{Navedi splet|title=Letna lestvica 2014|url=https://www.wikiwand.com/sl/SAZAS_letna_lestvica_slovenskih_skladb_2014|website=www.slotop50.si|accessdate=2020-11-17|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170407061046/http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Letne-lestvice/?year=2014|url-status=dead}}</ref> Skupina se je z dvojnim albumom ''Dna D'' vrnila k tršemu zvoku. Ovitek je oblikoval Jesus Ajax in pri tem uporabil izsledke genetske raziskave, ki jo je o članih skupine opravil ljubljanski Inštitut za DNK analize. 1. aprila 2015 je izšel 1. del albuma, ki je bil posnet v dveh dneh decembra 2014 v prostoru za vaje (zvok je obdelal Žarko Pak). Na njem je bilo deset novih avtorskih pesmi in "Lep dan za smrt". Prvi singel je bil "Kozlam", pri katerem so se skupini pod skupnim imenom Ljudska fronta pridružili pevci [[Gregor Skočir]] ([[Big Foot Mama]]), [[Jernej Dirnbek]] in [[Tone Kregar]] (oba [[Mi2]]), [[Tomi Meglič]] ([[Siddharta]]) ter Borut Marolt ([[Niet]]). Drugi del albuma je izšel 1. novembra 2015. Predstavili so ga na kratki turneji po večjih slovenskih gledališčih. Koncert iz Kina Šiška so posneli tudi na video. Istega leta je bila skupina predstavljena v dokumentarnem filmu Novo mesto glasbe. Med aprilom 2017 in januarjem 2018 je imela skupina serijo koncertov v svojem prostoru za vaje v [[Novem mestu]]. Oktobra 2018 je izšel album ''[[Milo za drago (album)|Milo za drago]]'' na [[USB-ključ|USB-ključu]], zapakiranem v trdo [[milo]]. 31. decembra 2025 je imela skupina v Novem mestu svoj zadnji koncert, nato pa so se člani razšli.<ref>{{Navedi splet|title=Člani zasedbe Dan D gredo po 30 letih v "prijateljskem duhu" vsak svojo pot|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/clani-zasedbe-dan-d-gredo-po-30-letih-v-prijateljskem-duhu-vsak-svojo-pot/765571|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-02|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> == Člani skupine skozi čas == <timeline> ImageSize = width:1000 height:auto barincrement:25 PlotArea = left:100 bottom:60 top:0 right:15 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/01/1996 till:12/31/2025 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = orientation:horizontal position:bottom ScaleMajor = increment:1 start:1996 ScaleMinor = increment:4 start:1996 Colors = id:Drums value:orange legend:Bobni id:Vocals value:red legend:Vokal id:Guitars value:green legend:Kitara id:Keys value:purple legend:Klaviature id:Bass value:blue legend:Bas id:Lines value:black legend:Album BarData = bar:Tokac text:"Tokac" bar:Obra text:"Obra" bar:Tučo text:"Tučo" bar:Nikola text:"Nikola" bar:Boštjan text:"Boštjan" bar:Primož text:"Špela" bar:Aleš text:"Bart" bar:Andrej text:"Drejc" LineData = at:01/01/1997 color:black layer:back at:01/01/1999 color:black layer:back at:02/17/2004 color:black layer:back at:02/27/2009 color:black layer:back at:11/16/2009 color:black layer:back at:01/01/2012 color:black layer:back at:03/08/2013 color:black layer:back at:10/31/2015 color:black layer:back at:10/14/2018 color:black layer:back PlotData= width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) bar:Tokac from:01/01/1996 till:end color:Guitars bar:Tokac from:01/01/1996 till:end color:Vocals width:4 bar:Obra from:01/01/1996 till:end color:Drums bar:Tučo from:01/01/1996 till:end color:Guitars bar:Nikola from:01/01/2006 till:end color:Bass bar:Boštjan from:01/01/2004 till:end color:Keys bar:Andrej from:01/01/2004 till:01/01/2006 color:Bass bar:Primož from:01/01/1996 till:12/31/2003 color:Bass bar:Aleš from:01/01/1996 till:12/31/2003 color:Guitars width:3 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) </timeline> == Diskografija == === Albumi === *''[[Igra (album)|Igra]]'' (1997; ponatis 2010) * ''[[Ko hodiš nad oblaki]]'' ([[Helidon]], 1999; ponatis 2010) * ''[[Katere barve je tvoj dan?]]'' (2004) * ''[[Ure letenja za ekstravagantne ptice]]'' (2009) * ''[[Dan 202 (album, Dan D)|Dan 202]]'' (CD/DVD) (2011, skupaj s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]]) * ''Poleno'' (2012 / omejena izdaja na kaseti) * ''[[Tiho]]'' (2013) * ''[[DNA D]]'' (2015) * ''[[Milo za drago (album)|Milo za drago]]'' (2018) * ''[[Knjiga pohval in pritožb]]'' (2019) * ''[[Rabim človeka]]'' (2025, le v digitalnih izdajah) === Videospoti === * "Bodi moja" (1997) (videospot režija [[Ven Jemeršić]]) * "Za naju punca" (1997) (videospot r. Ven Jemeršić) * V naravo (1997) * "Ko hodiš nad oblaki" (1999) * "Dej mi mal" ljubezni" (1999) - predelava pesmi "Gimme some lovin" za promocijo britanskega filma ''Notting Hill'' (videospot r. [[Klemen Dvornik]]) *"Plešeš" (2004) (videospot r. Klemen Dvornik) *"Voda" (2004) (videospot r. Ven Jemeršić in posnel v enem kadru) *"Počasi" (2004) (videospot r. [[Mitja Okorn]] v razpadajočem portoroškem hotelu [[Palace Hotel|Palace]]) *"Le naprej" (2004) (videospot je bil posnet v živo na novomeškem koncertu in vsebuje koncertni avdio posnetek) *"Roke" (2004) (videospot r. Klemen Dvornik, v njem se pojavi glasbena gostja Polona Kasal) *"Čas" (2004) *"Lep dan za smrt" (2008) (za videospot je Klemen Dvornik montiral posnetke s Titovega pogreba) *"Jutranja" (2008) (prvi videospot z neobjavljeno studijsko različico pesmi, drugi videospot s simfonično izvedbo v Križankah in tretji videospot pa z albumsko različico) *"Google Me" (februar 2009) (videospot r. Klemen Dvornik) *"Love song" (junij 2009) (videospot r. Klemen Dvornik) *"Moj problem" (maj 2010) (videospot r. Radislav Jovanov - Gonzo) *"Magično" (april 2011) *"Kozlam" (2012) (kasneje poimenovana "Čuti se kot konec sveta") *"Pozitivne misli" (2014) - del Telekomove reklamne akcije *"Kozlam" (2015) - z ostalimi pevci kot Ljudska fronta == Nagrade in priznanja == * 2004, SRF Nagrada glasbenih urednikov za album leta (Katere barve je tvoj dan?) * 2004, Nagrad glasbenih urednikov za skupino leta * 2004, Nagrada glasbenih urednikov za pevca leta (Tomislav Jovanovič – Tokac) * 2006, SRF za najboljšo rock skladbo leta 2005 - "Počasi" * 2006, Nagrada glasbenih urednikvo za skupino leta * 2006, Nagrada SRF (Slovenskega radijskega festivala) za Pesem leta (Počasi) * 2016: Zlata piščal za album leta 2015 - ''[[DNA D|Dna D]]'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|1820047|Dan D}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dan D (glasbena skupina)| ]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1996]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2025]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] b4gfi5iodzhbz5decsvbedturyuk4tl 6675347 6675346 2026-05-13T15:17:10Z ~2026-28279-21 259659 6675347 wikitext text/x-wiki {{več sklicev|datum=november 2020}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Dan D | Background = group_or_band | Origin = [[Novo mesto]] | Genre = [[rock]] | Years_active = 1996–2025 | Label = KifKif Records, [[ZKP]] | Current_members = [[Tomislav Jovanović - Tokac]]<br>Dušan Obradinovič - Obra<br>Marko Turk - Tučo<br>Nikola Sekulović<br>Boštjan Grubar | Past_members = Primož Špelko (1996–2004) <br> Aleš Bartelj (1996–2004) <br> Andrej Zupančič (2004–2007) | Img_capt = Dan D | image = }} '''Dan D''' je [[Slovenija|slovenska]] [[rock]] skupina iz [[Novo mesto|Novega mesta]], aktivna med letoma 1996 in 2025. == Zgodovina == Gsus AjaxV začetku leta 1992 sta [[Tomislav Jovanović - Tokac]] ([[vokal]]) in Bojan Đorđević - Đoko (bobni) povabila v Novo mesto Tokčeva prijatelja iz Karlovca Jomija (bas kitara) in Tristana Karasa - Tičo (kitara) z namenom nastopanja v lokalnem novomeškem nočnem klubu Škrat. Poimenovali so se Mercedes Band in sprva igrali priredbe glasbenih uspešnic. Kmalu je na bobnih Đokota zamenjal Dušan Obradinović - Obra. V Studiu Metulj so posneli dve priredbi Get Up (I Feel Like Being a) Sex Machine in Suzy Q, za katera sta nastala tudi njihova prva videospota. Nastopali so po vsej Sloveniji in leta 1994 posneli prvo avtorsko pesem Dobra vila. Zaradi različnih interesov, ustvarjanja lastne glasbe ali prigravanja glasbenih uspešnic, sta Jomi in Tristan zapustila skupino. Leta 1996 sta [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tokac]] in Obra k sodelovanju povabila Marka Turka - Tučo ([[ritem kitara]]), Primoža Špelka - Špela ([[bas kitara]]) in Aleša Bartelja - Bart (solo [[kitara]]) in nastala je skupina Dan D (uradno so ime začeli uporabljati leta 1996). Dan D so prve avtorske pesmi posneli z mobilnim studiem studia RSL spomladi 1995 , vendar niso bili zadovoljni s kakovostjo posnetkov in so jih ponovno posneli čez dve leti v studiu Činč. Leta 1997 so izdali svoj prvi album Igra pri založbi [[Helidon]], kjer je bil izvršni producent Boris Bele. Posneli so tudi tri videospote za pesmi Bodi moja, Za naju punca in V naravo''.'' Leta 1999 so posneli drugi album ''[[Ko hodiš nad oblaki]].'' Pri obeh albumih je bil producent Borut Činč. Skupino sta zapustila Primož Špelko in Aleš Bartelj. Zasedba je z novima članoma, Andrejem Zupančičem ([[bas kitara]]) in Boštjanom Grubarjem ([[klaviature]]), ter producentom Žaretom Pakom posnela album ''[[Katere barve je tvoj dan?]]'', ki je izšel leta 2004 pri založbah KifKif Records/ [[Menart Records|Menart]]. Album zaznamuje večja žanrska raznolikost, ima tudi nekaj glasbenih gostov (Polona Kasal je na prvi različici albuma navedena pod psevdonimom). Njegovi singli so bili "Plešeš", "Čas", "Voda", "Počasi", "Le naprej" in "Roke". Skupini se je leta 2006 pridružil Nikola Sekulović ([[bas kitara]]), s katerim so se Dan D vidneje predstavili na podelitvi slovenskih medijskih nagrad [[Viktor (nagrada)|Viktor]], kjer so s skupino [[Siddharta]] izvedli združeno različico skladb "Voda" in "Male roke". Pesem je postala velika uspešnica leta 2007 in jo je skupina kot bonus pesem izdala na tretjem ponatisu oz. tretji različici albuma. Prva različica albumba je bila v kartonskem ovitku in nakladi zgolj 500 izvodov, druga različica pa je vsebovala dodatne remikse skladb. Leta 2008 so na povabilo [[Val 202|Vala 202]] posneli "Lep dan za smrt", predelavo skladbe zasedbe [[Niet]]. Konec istega leta so album ''[[Ure letenja za ekstravagantne ptice]]'' predstavili na slovenski klubski turneji. Njegov napovedni singel je bil "Jutranja", februarja 2009 mu je sledil "Google Me", junija "Love song", maja 2010 "Moj problem", aprila 2011 pa "Magično". Dan D je 13. in 14. septembra 2009 s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]] nastopil v [[Križanke|Križankah]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/dan-202-organska-poezija-dveh-glasbenih-svetov/212255|title=RTVSLO}}</ref>. Prvi koncert je bil razprodan, zato je bil objavljen še en datum nastopa. Prvi nastop je posnela [[TV Slovenija]], drugega pa je v živo prenašal Val 202. Konec leta je pri [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založbi kaset in plošč RTV Slovenija]] izšel dvojni CD in DVD, ki je kot prva domača podpiral funkcijo multiangle, ki je gledalcu omogočala izbiro med tremi zornimi koti. 13. februarja 2010, 13 let po izidu prvenca, sta bila ponatisnjena prva dva studijska albuma, ''Igra ''in ''Ko hodiš nad oblaki'', ki sta bila že nekaj let razprodana. Ob tej priložnosti je Dan D v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] nastopil z glasbenimi gosti, ki so sodelovali pri ustvarjanju obeh albumov. Po nekajmesečnem odmoru je skupina z nastopom na otvoritvi [[Evropska prestolnica kulture|Evropske prestolnice kulture]] v [[Maribor|Mariboru]] predstavili novo pesem z delovnim naslovom "Kozlam" (kasneje poimenovano "Čuti se kot konec sveta"). Člani skupine so posegli po nekonvencionalnih glasbilih (žlica, kuhalnica, ribež, zvončki, bisernica, ukulele, bariton, steklenice, …). Septembra 2012 so v zgodnjih jutranjih urah izvedli nenapovedan jutranji nastop na [[Železniška postaja Ljubljana|Železniški postaji Ljubljana]]. Prihajajočo turnejo Tiho je jeseni 2012 pospremil izid kasete. Zapakirana je bila v okroglo, unikatno in ročno obdelano [[Jelša (rod)|jelšino]] poleno. Pri ustvarjanju so sodelovali tudi člani zasedbe. Na kaseti so bile zbrane predrugačene izvedbe sedmih že znanih uspešnic ter tri nove skladbe. Zadnja posnetka na strani A in B sta poslušalcem ponujala vpogled na priprave oz. razvoj projekta Tiho. Prvi posnetek je nastal na vajah na podstrehi pevca [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislava Jovanovića - Tokca]], drugi pa na koncertu na [[Lent|Lentu]] istega leta. Turneja Tiho je potekala med 10. oktobrom in 30. novembrom 2013 na 13-ih koncertnih prizoriščih po Sloveniji. Dodatna koncertna termina sta bila 8. in 9. marca 2013 v Katedrali Kina Šiška, kjer je bil povezovalec [[Jure Longyka]].<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/koncerti-razvedrilni-program/174241565|title=Tiho MMC RTVSLO}}</ref> Medtem je pri [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založbi kaset in plošč RTV Slovenija]] izšel album ''Tiho'', na katerem je bilo 17 pesmi, ki so bile med turnejo posnete v klubu LokalPatriot v Novem mestu. 5. oktobra 2013 je nacionalna televizija predvajala dokumentarni glasbeni film z različnih koncertnih in vadbenih prizoriščih turneje te turneje s posnetki z obeh koncertov v Kinu Šiška. Januarja 2014 je [[Telekom Slovenije|Telekomova]] [[Oglaševanje|oglaševalska]] akcija s slovenskimi športniki vsebovala "Pozitivne misli", novo pesem skupine in prvo studijsko pesem po letu 2009, ko so izdali album ''Ure letenja za ekstravagantne ptice''. Ta skladba se je uvrstila na 2. in 10. mesto lestvice [[SloTop50]] največkrat predvajanih skladb leta 2014.<ref>{{Navedi splet|title=Letna lestvica 2014|url=https://www.wikiwand.com/sl/SAZAS_letna_lestvica_slovenskih_skladb_2014|website=www.slotop50.si|accessdate=2020-11-17|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170407061046/http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Letne-lestvice/?year=2014|url-status=dead}}</ref> Skupina se je z dvojnim albumom ''Dna D'' vrnila k tršemu zvoku. Ovitek je oblikoval Gsus Ajax in pri tem uporabil izsledke genetske raziskave, ki jo je o članih skupine opravil ljubljanski Inštitut za DNK analize. 1. aprila 2015 je izšel 1. del albuma, ki je bil posnet v dveh dneh decembra 2014 v prostoru za vaje (zvok je obdelal Žarko Pak). Na njem je bilo deset novih avtorskih pesmi in "Lep dan za smrt". Prvi singel je bil "Kozlam", pri katerem so se skupini pod skupnim imenom Ljudska fronta pridružili pevci [[Gregor Skočir]] ([[Big Foot Mama]]), [[Jernej Dirnbek]] in [[Tone Kregar]] (oba [[Mi2]]), [[Tomi Meglič]] ([[Siddharta]]) ter Borut Marolt ([[Niet]]). Drugi del albuma je izšel 1. novembra 2015. Predstavili so ga na kratki turneji po večjih slovenskih gledališčih. Koncert iz Kina Šiška so posneli tudi na video. Istega leta je bila skupina predstavljena v dokumentarnem filmu Novo mesto glasbe. Med aprilom 2017 in januarjem 2018 je imela skupina serijo koncertov v svojem prostoru za vaje v [[Novem mestu]]. Oktobra 2018 je izšel album ''[[Milo za drago (album)|Milo za drago]]'' na [[USB-ključ|USB-ključu]], zapakiranem v trdo [[milo]]. 31. decembra 2025 je imela skupina v Novem mestu svoj zadnji koncert, nato pa so se člani razšli.<ref>{{Navedi splet|title=Člani zasedbe Dan D gredo po 30 letih v "prijateljskem duhu" vsak svojo pot|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/clani-zasedbe-dan-d-gredo-po-30-letih-v-prijateljskem-duhu-vsak-svojo-pot/765571|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-02|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> == Člani skupine skozi čas == <timeline> ImageSize = width:1000 height:auto barincrement:25 PlotArea = left:100 bottom:60 top:0 right:15 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/01/1996 till:12/31/2025 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Legend = orientation:horizontal position:bottom ScaleMajor = increment:1 start:1996 ScaleMinor = increment:4 start:1996 Colors = id:Drums value:orange legend:Bobni id:Vocals value:red legend:Vokal id:Guitars value:green legend:Kitara id:Keys value:purple legend:Klaviature id:Bass value:blue legend:Bas id:Lines value:black legend:Album BarData = bar:Tokac text:"Tokac" bar:Obra text:"Obra" bar:Tučo text:"Tučo" bar:Nikola text:"Nikola" bar:Boštjan text:"Boštjan" bar:Primož text:"Špela" bar:Aleš text:"Bart" bar:Andrej text:"Drejc" LineData = at:01/01/1997 color:black layer:back at:01/01/1999 color:black layer:back at:02/17/2004 color:black layer:back at:02/27/2009 color:black layer:back at:11/16/2009 color:black layer:back at:01/01/2012 color:black layer:back at:03/08/2013 color:black layer:back at:10/31/2015 color:black layer:back at:10/14/2018 color:black layer:back PlotData= width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) bar:Tokac from:01/01/1996 till:end color:Guitars bar:Tokac from:01/01/1996 till:end color:Vocals width:4 bar:Obra from:01/01/1996 till:end color:Drums bar:Tučo from:01/01/1996 till:end color:Guitars bar:Nikola from:01/01/2006 till:end color:Bass bar:Boštjan from:01/01/2004 till:end color:Keys bar:Andrej from:01/01/2004 till:01/01/2006 color:Bass bar:Primož from:01/01/1996 till:12/31/2003 color:Bass bar:Aleš from:01/01/1996 till:12/31/2003 color:Guitars width:3 textcolor:black align:left anchor:from shift:(10,-4) </timeline> == Diskografija == === Albumi === *''[[Igra (album)|Igra]]'' (1997; ponatis 2010) * ''[[Ko hodiš nad oblaki]]'' ([[Helidon]], 1999; ponatis 2010) * ''[[Katere barve je tvoj dan?]]'' (2004) * ''[[Ure letenja za ekstravagantne ptice]]'' (2009) * ''[[Dan 202 (album, Dan D)|Dan 202]]'' (CD/DVD) (2011, skupaj s [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija]]) * ''Poleno'' (2012 / omejena izdaja na kaseti) * ''[[Tiho]]'' (2013) * ''[[DNA D]]'' (2015) * ''[[Milo za drago (album)|Milo za drago]]'' (2018) * ''[[Knjiga pohval in pritožb]]'' (2019) * ''[[Rabim človeka]]'' (2025, le v digitalnih izdajah) === Videospoti === * "Bodi moja" (1997) (videospot režija [[Ven Jemeršić]]) * "Za naju punca" (1997) (videospot r. Ven Jemeršić) * V naravo (1997) * "Ko hodiš nad oblaki" (1999) * "Dej mi mal" ljubezni" (1999) - predelava pesmi "Gimme some lovin" za promocijo britanskega filma ''Notting Hill'' (videospot r. [[Klemen Dvornik]]) *"Plešeš" (2004) (videospot r. Klemen Dvornik) *"Voda" (2004) (videospot r. Ven Jemeršić in posnel v enem kadru) *"Počasi" (2004) (videospot r. [[Mitja Okorn]] v razpadajočem portoroškem hotelu [[Palace Hotel|Palace]]) *"Le naprej" (2004) (videospot je bil posnet v živo na novomeškem koncertu in vsebuje koncertni avdio posnetek) *"Roke" (2004) (videospot r. Klemen Dvornik, v njem se pojavi glasbena gostja Polona Kasal) *"Čas" (2004) *"Lep dan za smrt" (2008) (za videospot je Klemen Dvornik montiral posnetke s Titovega pogreba) *"Jutranja" (2008) (prvi videospot z neobjavljeno studijsko različico pesmi, drugi videospot s simfonično izvedbo v Križankah in tretji videospot pa z albumsko različico) *"Google Me" (februar 2009) (videospot r. Klemen Dvornik) *"Love song" (junij 2009) (videospot r. Klemen Dvornik) *"Moj problem" (maj 2010) (videospot r. Radislav Jovanov - Gonzo) *"Magično" (april 2011) *"Kozlam" (2012) (kasneje poimenovana "Čuti se kot konec sveta") *"Pozitivne misli" (2014) - del Telekomove reklamne akcije *"Kozlam" (2015) - z ostalimi pevci kot Ljudska fronta == Nagrade in priznanja == * 2004, SRF Nagrada glasbenih urednikov za album leta (Katere barve je tvoj dan?) * 2004, Nagrad glasbenih urednikov za skupino leta * 2004, Nagrada glasbenih urednikov za pevca leta (Tomislav Jovanovič – Tokac) * 2006, SRF za najboljšo rock skladbo leta 2005 - "Počasi" * 2006, Nagrada glasbenih urednikvo za skupino leta * 2006, Nagrada SRF (Slovenskega radijskega festivala) za Pesem leta (Počasi) * 2016: Zlata piščal za album leta 2015 - ''[[DNA D|Dna D]]'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|1820047|Dan D}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dan D (glasbena skupina)| ]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1996]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2025]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] tuzqo0srxualkk7t1kcuyai8sqfe1ok 0 81368 6675594 6434972 2026-05-14T10:17:29Z Yerpo 8417 /* Življenje */ pnp 6675594 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | box_width = 300px | name = Friedrich Georg Wilhelm von Struve <br /> Василий Яковлевич Струве | native_name = | native_name_lang = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | residence = [[Slika:Flag of Russia.svg|22px]] [[Ruski imperij]] | citizenship = | nationality = {{zastava|Nemčija|name=nemška}} <br /> {{zastava|Rusija|name=ruska}} | ethnicity = | field = [[astronomija]] | alma_mater = [[Univerza v Tartuju|Univerza v Dorpatu]] | work_institution = [[Observatorij Dorpat|Univerzitetni observatorij v Dorpatu]] <br /> [[Observatorij Pulkovo]] | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | influences = | influenced = | prizes = [[zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|zlata medalja]] [[Kraljeva astronomska družba|RAS]] {{small|(1826)}} <br /> [[kraljeva medalja]] {{small|(1827)}} | religion = | signature = | footnotes = }} ''' Friedrich Georg Wilhelm von Struve''' ({{jezik-ru|Васи́лий Я́ковлевич Струве}}, Vasilij Jakovlevič Struve), [[Nemci|nemško]]-[[Rusi|ruski]] [[astronom]] in [[geodet]], * [[15. april]] [[1793]], [[Altona, Hamburg|Altona]], [[Schleswig-Holstein]], [[Nemčija]], tedaj del [[Danska|Danske]], † [[23. november]] (11. november, [[ruski koledar]]) [[1864]], [[Sankt Peterburg]], [[Ruski imperij]] (danes [[Rusija]]). == Življenje == Friedrich je bil sin [[Jacob Struve|Jacoba Struveja]] (1755-1841). Bil je drugi v nizu družine astronomov pet generacij. Bil je oče [[Otto Vasiljevič Struve|Otta Vasiljeviča Struveja]] in ded [[Otto Struve|Otta Ljudvigoviča Struveja]] ter ded [[Karl Hermann Struve|Karla Hermanna Struveja]] in [[Ljudvig Ottovič Struve|Ljudviga Ottoviča Struveja]], stricev Otta Ljudvigoviča Struveja. Nemčiji je tedaj vladal [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]]. Da bi ušel prisilni mobilizaciji v njegovo vojsko, je mladi Struve leta 1808 pobegnil najprej na Dansko, potem pa v ruske baltske province. Tega leta se je vpisal na [[Univerza v Tartuju|Univerzo v Dorpatu]], danes [[Tartu]], [[Estonija]] in prebil preostali del življenja v Rusiji. Najprej je študiral [[filologija|filologijo]], kmalu pa se je usmeril v [[astronomija|astronomijo]]. Med letoma 1813 in 1820 je poučeval na univerzi in opazoval v [[Stari observatorij Univerze v Tartuju|Observatoriju Dorpat]]. V letu 1820 je postal redni profesor in predstojnik dorpatskega observatorija. Ostal je v Tartuju. Pričel je sistematično preučevati [[dvojna zvezda|dvozvezdja]], po čemer je najbolj znan. Leta 1832 je postal redni član [[Ruska akademija znanosti|Ruske akademije znanosti]]. V Pulkovem 19 (6) [[kilometer|km]] južno od Sankt Peterburga je leta 1836 ustanovil velik [[Observatorij Pulkovo|observatorij]]. Po njegovih načrtih in načrtih [[Aleksander Pavlovič Brljullov|Brljullova]] so ga zgradili na ukaz carja [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]] Za observatorij je von Struve priskrbel tedaj največji in najboljši [[refraktor]] na svetu, ki ga je izdelal [[Joseph von Fraunhofer|von Fraunhofer]]. Von Struve je bil od leta 1836 do 1862 tudi prvi predstojnik pulkovskega observatorija. Nasledil ga je njegov sin Otto Vasiljevič. Zaradi slabega zdravlja se je leta 1861 upokojil. == Delo == Čeprav so dvozvezdja proučevali že [[William Herschel|William]] in [[John Frederick William Herschel|John Herschel]] ter [[James South|South]], je von Struve na tem področju posekal vse prejšnje dosežke. Von Struve je leta 1827 je objavil [[zvezdni katalog|katalog]] dvojnih in večkratnih zvezd '' Catalogus novus stellarum duplicium'', v katerem je od 3112 navedenih [[zvezda|zvezd]] sam odkril in proučil 2343 dvojnih zvezd. Pokazalo se je da dvojni sestavi niso redkost, ampak so prav pogosti. Večina dvozvezdij je pravih dvozvezdij in ne le navideznih, kar je prvi odkril že William Herschel. [[kroženje|Krožijo]] okrog skupnega [[baricenter|baricentra]] in počasi spreminjajo svojo lego. Zaradi tega je von Struve s pomočjo [[mikrometrski vijak|mikrometrskega vijaka]] med letoma 1824 in 1837 premeril 2714 dvojnih zvezd. Meritve je objavil v svojem delu ''Stellarum duplicium et multiplicium mensurae micrometricae''. Delal je na določevanju [[astronomska konstanta|astronomskih konstant]]. V letu 1843 je točno izmeril konstanto [[aberacija|aberacije]]. S svojim delom je močno potrdil, da [[Isaac Newton|Newton]]ov [[splošni gravitacijski zakon]], ki velja v [[Osončje|Osončju]], velja tudi v splošnem. V letu 1837 je objavil rezultate opazovanj [[Vega (zvezda)|Vege]] v [[Lira (ozvezdje)|Liri]], ki jo je izbral zaradi svetlosti in velikega [[lastno gibanje|lastnega gibanja]]. Meril je manj točno kot [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel]], a je Vegi vseeno uspel izmeriti letno [[paralaksa|paralakso]] 13/50 = 0,26 [[kotna sekunda|kotne sekunde]] (danes 0,123 sekunde). Von Struve je opravljal tudi [[geodezija|geodetske]] meritve ruskih baltskih provinc. Tako je leta 1831 objavil delo ''Beschreibung der Breitengradmessung in den Ostseeprovinzen Russlands''. Vpeljal je [[Struvejev geodetski lok]], verigo [[triangulacija|triangulacijskih]] točk, ki se je raztezala od [[Hammerfest]]a na [[Norveška|Norveškem]] do [[Črno morje|Črnega morja]], prek deset držav v skupni dolžini prek 2820&nbsp;km. [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] je dal mrežo na svoj seznam krajev svetovne dediščine v Evropi. Von Struve je bil prvi v štirih generacijah dobro znanih astronomov. Otto Struve, ki je pripadal četrti, je bil v čast ameriši astronomiji. Observatorij, ustanovljen leta 1964 v Tartuju, so imenovali po Friedrichu Struveju. == Družina == Von Struve se je leta 1815 v Altoni poročil z [[Emilie Wall]] (1796-1834). Imela sta dvanajst otrok in osem jih je preživelo zgodnje otroštvo. Poleg Otta Vasiljeviča, sta bila znana od otrok še [[Genrih Vasiljevič Struve]] (1822-1908), odličen kemik, in [[Bernhard Vasiljevič Struve]] (1827-1889), ki je v Sibiriji služil kot vladni uradnik, kasneje pa kot guverner [[Astrahan]]a in [[Perm]]a. Po smrti prve žene, se je von Struve znova poročil z [[Johanna Henriette Francisca Bartels|Johanno Henrietto Francisco Bartelsovo]] (1807-1867), ki mu je rodila še šest otrok. Najbolj znan je bil Karl ali Kiril Vasiljevič (1835-1907), ki je služboval kot ruski veleposlanik na [[Japonska|Japonskem]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Bernhardov sin [[Peter Berngardovič Struve]] (1870-1944) je verjetno najbolj znan član družine v Rusiji. Bil je med prvimi ruskimi [[marksizem|marksisti]]. Napisal je [[manifest]] [[Ruska socialnodemokratska delavska stranka|Ruske socialnodemokratske delavske stranke]] v času njene ustanovitve leta 1898. Še preden se je stranka razcepila na [[boljševiki|boljševike]] in [[manjševiki|manjševike]], jo je Struve zapustil in postal član stranke [[Konstitucionalna demokratična stranka|Kadetov]], ki je podpirala zamisli [[liberalizem|liberalizma]]. Predstavljal je stranko na vseh predrevolucijskih [[Državna duma|Državnih ruskih dumah]]. Po ruski [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je objavil več odmevnih člankov o vzrokih zanjo. Pridružil se je belemu gibanju. Med vladanjem [[Peter Nikolajevič Vrangel|Vrangla]] in [[Anton Ivanovič Denikin|Denikina]] je bil eden od ministrov. V naslednjih treh desetletjih je živel v [[Pariz]]u, njegovi otroci pa so se odlikovali v Ruski pravoslavni cerkvi zunaj Rusije. == Priznanja == === Nagrade === [[Kraljeva astronomska družba]] mu je leta 1826 podelila [[Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|Zlato medaljo]]. Leta 1827 je skupaj s [[Humphry Davy|Humphryjem Davyjem]] prejel [[Kraljeva medalja|Kraljevo medaljo]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] iz Londona. === Poimenovanja === [[Krater]] [[Struve (krater)|Struve]] na [[Luna|Luni]] se imenuje po treh astronomih iz družine Struve, [[Otto Vasiljevič Struve|Ottu Vasiljeviču]], [[Otto Struve|Ottu]] in Friedrichu Georgu Wilhelmu. [[Asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[768 Struveana]] se združno imenuje po [[Otto Vasiljevič Struve|Ottu Vasiljeviču]], Friedrichu Georgu Wilhelmu in [[Karl Hermann Struve|Karlu Hermannu]]. == Sklici == {{sklici|1}} {{-}} {{zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}} {{kraljeva medalja}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Struve, Friedrich Georg Wilhelm}} [[Kategorija:Nemški astronomi]] [[Kategorija:Ruski astronomi]] [[Kategorija:Nemški geodeti]] [[Kategorija:Ruski geodeti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Tartuju]] [[Kategorija:Ruski akademiki]] [[Kategorija:Nemški akademiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Tartuju]] [[Kategorija:Člani Ruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Prejemniki Kraljeve medalje]] [[Kategorija:Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe]] [[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ruski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] qu6zp3l3joi7wmppvzy7ed9plrpv1me 0 91081 6675596 6646967 2026-05-14T10:20:20Z ~2026-16496-48 256334 /* Albumi */ 6675596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Vita Mavrič | Background = solo_singer | Birth_name = Vita Mavrič | Alias = | Origin = | Instrument = | Genre = [[šanson]] | Years_active = 1987-danes | Label = | Associated_acts = | URL = | Notable_instruments = }} '''Vita Mavrič Stražišar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Seznam slovenskih igralcev|igralka]] in [[šanson]]jerka, * [[18. oktober]] [[1965]], [[Celje]]. == Življenjepis == Svojo glasbeno kariero je začela na odrskih deskah [[Mestno gledališče ljubljansko|ljubljanskega Mestnega gledališča]] leta 1987 z naslovno vlogo v [[muzikal]]u U »''Slovenačkim gorama''« avtorjev [[Žarko Petan|Žarka Petana]], [[Ervin Fritz|Ervina Fritza]] in [[Urban Koder|Urbana Kodra]]. Istega leta je posnela samostojni glasbeni recital glasbe skladatelja Urbana Kodra za [[Televizija Slovenija|Televizijo Slovenija]]; na besedila različnih slovenskih pesnikov z naslovom »''Pesem je ženska''«. Ob tej priložnosti je izdala tudi svojo prvo [[avdio kaseta|kaseto]] pri [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založbi kaset in plošč RTV Slovenija]]. Leto kasneje je v ''Štihovi dvorani'' [[Cankarjev dom, Ljubljana|Cankarjevega doma]] pripravila samostojen koncert poezij skladatelja Urbana Kodra in pesnikov [[Janez Menart|Janeza Menarta]], Ervina Fritza, [[Milan Jesih|Milana Jesiha]] in drugih. Po tem koncertu se je slovenskemu šansonu posvetila dokončno. Sledil je ponovno muzikal, tokrat za otroke: »''Bikec Ferdinand''« s [[Plesni Teater Ljubljana|Plesnim Teatrom Ljubljana]] v Cankarjevem domu in leta 1991 še drugi samostojni glasbeni [[recital]] v isti hiši. Njen največji dotedanji uspeh je sledil leta 1992 z avtorskim glasbeno gledališkim projektom [[Frane Milčinski - Ježek|Ježkovih]] šansonov z naslovom »Ne smejte se, umrl je klovn«, za katere je prejela [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]]. Sledila je [[opera]] [[Bojan Adamič|Bojana Adamiča]], ''Sneguljčica'', izvedena v ljubljanskih [[Križanke, Ljubljana|Križankah]], nato prva [[zgoščenka]] s šansoni ter otvoritev ljubljanskega [[Café Teater, Ljubljana|Café Teatra]]. To gledališče, ki ga vodi kot umetniška vodja, deluje od leta 1994. Leta 1990 je imela tudi glavno žensko vlogo v srbskem filmu ''Bel epok'', ki je bil premierno uprizorjen šele 17 let kasneje; na prvem Filmskem festivalu Srbije je za to vlogo prejela nagrado ibis.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/kultura/v-novem-sadu-ibis-za-vito-mavric.html |title=V Novem Sadu ibis za Vito Mavrič |date=9.7.2007 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=6.4.2013}}</ref> Njen največji projekt je glasbeno-gledališki spektakel s filmom in baletom v režiji [[Matjaž Pograjc|Matjaža Pograjca]] z naslovom ''Nekoč bili smo v maju'', posvečen njenemu dolgoletnemu sodelavcu pianistu [[Borut Lesjak|Borutu Lesjaku]] v spremljavi s simfoničnim orkestrom pod vodstvom skladatelja [[Mojmir Sepe|Mojmirja Sepeta]], ki je tudi avtor glasbenih aranžmajev in skladatelj celotnega projekta, ob kateremu ji je hkrati izšla druga zgoščenka z naslovom ''Sem, kakršna sem''. Za ta projekt je prejela [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za posebne dosežke in tri [[zlati petelin (nagrada)|zlate peteline]] (za video, oblikovanje in najboljši album v celoti), ter srebrni CD Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Leta 2000 je prejela [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za celoten ustvarjalni [[opus]]. Maja 2001 je v [[Ljubljanska Opera|Ljubljanski Operi]] [[premiera|premierno]] predstavila še eno zgoščenko s šansoni [[Bertold Brecht|Bertolda Brechta]] in [[Kurt Weill|Kurta Weilla]] z naslovom ''Hrepenenja'' ob spremljavi pianista [[Bojan Gorišek|Bojana Goriška]]. Za vse naštete uspehe ji je [[Mestna občina Ljubljana]] maja 2002 dodelila nagrado glavnega mesta Ljubljane.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/nagrada-glavnega-mesta-ljubljane/ |title=Nagrada glavnega mesta Ljubljane |publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=6.4.2013 |archive-date=2013-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130222070146/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/nagrada-glavnega-mesta-ljubljane/ |url-status=dead }}</ref> 10. novembra 2002 ji je bila dodeljena tudi plaketa [[ambasador dobre volje|ambasadorke dobre volje]] oziroma ambasadorke [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]]; to funkcijo sta skupaj z igralko [[Milena Zupančič|Mileno Zupančič]] opravljali do januarja 2011, ko sta protestno zapustili Unicef. Vita Mavrič je v javnem pismu pojasnila, da od vodstva Unicefa kljub zahtevam in povpraševanju nista dobili odgovorov glede namigov o številnih nepravilnostih v delovanju te organizacije.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042417266 |title=Poslavljam se z grenkobo (Odstopna izjava ambasadorke Unicefa Vite Mavrič) |date=15.1.2011 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=27.3.2013 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306092230/http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042417266 |url-status=dead }}</ref> Leta 2014 je izdala peti album Šlagerji in pesmi iz zapora (Vitomil Zupan), ki je izšel sočasno z istoimensko premiero, ki je bila uprizorjena v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. Leta 2015 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravila še zadnji večer šansonov festivala La vie en rose, ki ga je umetniško vodila in organizirala 15 let. Leta 2017 je ob tridesetletnici umetniškega delovanja in izidu šestega albuma Sprehod pripravila istoimenski koncert in se v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poslovila od velikega odra z odločitvijo, da se posveti le še intimnim koncertom šansonov. Leta 2020 je izšel sedmi album Nokturno žlahtnih duš, posvečen delu Arsena Dedića. Leta 2022 je izšel osmi album Kontra-Alba, posvečen delu Janija Kovačiča. == Zasebno == Mož [[Andrej Stražišar]] (*1962) je arhitekt, scenograf in produkcijski oblikovalec. Imata dva sinova, Gašperja in Andraža.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/vita-mavric-in-andrej-strazisar-harmonija-ki-traja-ze-30-let/|title=Vita Mavrič in Andrej Stražišar: Harmonija, ki traja že 30 let|date=13. 2. 2023|accessdate=2. 7. 2024}}</ref> == Albumi == * Poje šansone in socialne pesmi Urbana Kodra, 1994 * Sem kakršna sem, 1998 * Hrepenenja, 2001 * Mandeljni in rozine (Klezmer - Židovski šansoni), 2007 * Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora, 2015 (z [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]]) * Muzika za film Belle époque, 2016 * Sprehod, 2017 * Nokturno žlahtnih duš, 2020 * Kontra-Alba, 2022 {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 1994 || Vita Mavrič poje šansone in socialne pesmi Urbana Kodra || style="font-size:95%"| * ''Pigalle'' * ''Pusti!'' * ''Na sprehod'' * ''Vojaški konj'' * ''Prošnja grobarjev za povišico'' * ''Tri pesmi Franka Wedekinda - Ilse'' * ''Zemeljski duh'' * ''Lulu'' * ''Zajtrkujem v urejenem naročju'' * ''Scherzo o visokem krvnem tlaku'' * ''Zimska'' * ''Lady'' * ''Dekle na vrtiču rož'ce sadi'' * ''Slika'' * ''Navodilo natakaricam'' * ''Štiri socialne pesmi - Evropa'' * ''O kupljivosti človeka'' * ''Pesem preprostega človeka'' * ''Pesem o redu'' * ''Romanca'' * ''Šlager'' * ''Že ugaša'' |- | 1998 || Sem kakršna sem <small>(Je mis comme je mis)</small> || style="font-size:95%"| * ''V kavarni'' <small>(Mojmir Sepe, Andrej Rozman - Roza)</small> * ''Sem kakršna sem'' <small>(Mojmir Sepe, Jacques Prevert, prev. Aleš Berger)</small> * ''Najbolj žal mi bo'' <small>(Mojmir Sepe, Vinko Möderndorfer)</small> * ''Se vidiva'' <small>(Mojmir Sepe, Vinko Möderndorfer)</small> (žvižga Stane Mancini, poje Mojmir Sepe) * ''Smrt bivšega klovna'' <small>(Mojmir Sepe, Drago Britvić, prev. Milan Dekleva)</small> * ''Kraj mene lezi'' <small>(Mojmir Sepe, Asta Znidarčič)</small> * ''Pariške kokete'' <small>(Mojmir Sepe, Vinko Möderndorfer)</small> * ''Slovo'' (Borutu Lesjaku) <small>(Mojmir Sepe, Vinko Möderndorfer)</small> * ''Šlager'' <small>(Mojmir Sepe, Kajetan Kovič)</small> * ''Nežnost v mraku'' <small>(Mojmir Sepe, Janez Menart)</small> (Kvartet Do in solist Vladimir Čadež) * ''Domači Pariz'' <small>(Mojmir Sepe, Vinko Möderndorfer)</small> * ''Norica'' <small>(Mojmir Sepe, Milan Dekleva)</small> * ''Moški'' <small>(Mojmir Sepe, Ervin Fritz)</small> * ''O, Ester, o, Renée'' <small>(Mojmir Sepe, Pavel Golia)</small> * ''Prižgite luč'' <small>(Mojmir Sepe, Milan Dekleva)</small> |- | 2001 || Hrepenenja <small>(Vita Mavrič, Bojan Gorišek, Kurt Weill)</small> || style="font-size:95%"| * ''Moritat o Mackieju nožu'' <small>(K. Weill - B. Brecht, prevedel Ervin Fritz)</small> * ''Barbara song'' <small>(K. Weill - B. Brecht, prevedel Niko Štritof)</small> * ''Bilbao song'' <small>(K. Weill - B. Brecht, prevedel Ervin Fritz)</small> * ''Alabama song'' <small>(K. Weill - B. Brecht, prevedel Marjan Strojan)</small> * ''Zvodniška balada'' <small>(K. Weill - B. Brecht, prevedel Ervin Fritz)</small> (v duetu z Janijem Kovačičem) * ''Sama sebi tuja sem'' <small>(K. Weill - Perelman - Nash, prevedel Milan Dekleva)</small> * ''Ta pesem'' (''My Ship'') <small>(Weill - Hart - Gershwin, prepesnil Milan Dekleva)</small> * ''Surabaya Johnny'' <small>(K. Weill - B. Brecht, prevedel Ervin Fritz)</small> * ''Ne ljubim te več'' <small>(K. Weill - M. Magre, prevedel Milan Dekleva)</small> |- | 2006 || Mandeljni in rozine: Klezmer - Židovski šansoni <small>(Vita Mavrič & Kvartet Akord)</small> || style="font-size:95%"| * ''Odessa Bulgar'' <small>(trad.; arr. Akord)</small> * ''Konja si bom kupil'' <small>(E. Teitelbaum; S. Kahn; arr. Akord; M. Dekleva)</small> * ''U Džankoji'' <small>(trad.; arr. Akord; M. Dekleva)</small> * ''Valček'' <small>(trad.; C. Towber; arr. Akord; M. Dekleva)</small> * ''V peči'' <small>(M. Warshawsky; M. Warshawsky; arr. Akord; M. Dekleva)</small> * ''Kupite si, vzemite cigarete'' <small>(H. Yablokoff; H. Yablokoff; arr. Akord; M. Dekleva)</small> * ''Ciganček'' <small>(trad.; I. Manger; arr. Akord; M. Dekleva)</small> * ''Avrejml'' <small>(M. Gebirtig; E. Edelson; arr. Akord; M. Dekleva)</small> * ''Mandeljni in rozine'' <small>(A. Goldfaden; A. Goldfaden; arr. Akord; M. Dekleva)</small> * ''Vai-Vai'' <small>(L. Sklamberg; arr. Akord)</small> |- | 2015 || Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora <small>(Vita Mavrič, Jani Kovačič)</small> || style="font-size:95%"| * ''Maliki'' <small>(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)</small> * ''Odlomek iz romana Levitan'' <small>(odlomek iz romana Vitomila Zupana)</small> * ''Steza v mraku'' <small>(La strada nel bosco - Cesare A. Bixio/Ermenegildo Rusconi/Nicola Salerno)</small> * ''Galjoti'' <small>(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)</small> * ''Balada o poželenju'' <small>(Chanson pour l'Auvergnat - Georges Brassens/Georges Brassens)</small> * ''Mestni log'' <small>(L'auberge au crépuscule - Alex Alstone/Roger Seiller/André Viaud)</small> * ''Ljubljanska pomladna - romanca'' <small>(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)</small> * ''Zadnja noč'' <small>(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)</small> * ''Sinji most iz gorja'' <small>(J'attendrai - Tornerai - Nino Rastelli/Dino Olivieri)</small> * ''Mladost'' <small>(Douce France - Charles Trenet/Charles Trenet)</small> * ''Seguidola - pikapolonca'' <small>(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)</small> * ''Temni blesk'' <small>(Jaka Pucihar/Vitomil Zupan)</small> * ''Neznanki'' <small>(Jani Kovačič/Vitomil Zupan)</small> * ''Odlomek iz romana Levitan'' <small>(odlomek iz romana Vitomila Zupana)</small> * ''Smrtna želja'' <small>(Adieu mon cœur - Marguerite Monnot/Henri Contet)</small> |- | 2017 || Sprehod <small>(album brezčasnih šansonov)</small> || style="font-size:95%"| * ''Zadnja kava'' <small>(Jani Kovačič, Robert Jukič)</small> * ''Balade s ceste'' <small>(Jani Kovačič)</small> * ''Pogovori za barom'' <small>(Arsen Dedić, prepesnitev v slovenščino Tomaž Letnar)</small> * ''Smrtna želja'' <small>(Vitomil Zupan, Marguerite Monno)</small> * ''Človek, ki ga ni'' <small>(Branko Šömen, Jure Robežnik)</small> * ''Tvoj lastni obraz'' <small>(Gregor Strniša, Jože Privšek)</small> * ''V kavarni'' <small>(Andrej Rozman Roza, Mojmir Sepe)</small> * ''Les Feuilles mortes'' <small>(Jacques Prévert, Joseph Kosma)</small> * ''Novoletni valček'' <small>(Jani Kovačič, Jernej Brence)</small> * ''Slovenska popevka'' <small>(Jani Kovačič)</small> |- | 2020 || Nokturno žlahtnih duš || style="font-size:95%"| * ''Vračam se k Aznavourju'' * ''Vse, kar veš o meni'' * ''Pozablja vse se'' * ''Ljubezni srečnih ni'' * ''Hiša za ptice'' * ''Dan, ko pišeš razglednice'' * ''Duša moja'' * ''Ljubezen moja'' * ''Pianista'' * ''Rana'' |- | 2022 || Kontra-Alba || style="font-size:95%"| * ''Kontra-Alba'' * ''Novi digitalni sentiment'' * ''Turobna'' * ''Sistem čudovitih trupel'' * ''Stara pesem'' * ''Mačopolh'' * ''Svetloba nove tiranije'' * ''Ena ptička priletela'' |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih šansonjerjev]] *[[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} {{JezkoviNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mavrič, Vita}} [[Kategorija:Rojeni leta 1965]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski šansonjerji]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] rdgicbi9udzk9y5fo9yppfn22vbh5wg 0 97767 6675530 6674904 2026-05-14T06:41:13Z ~2026-29097-92 259851 6675530 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Maribor |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] | latd = 46 |latm = 33 |lats = 22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 43 |longEW = E |osm={{openstreetmap|lat=46.5549|lon=15.6453|zoom=14}} |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Maribor small panorama 20070107.jpg |image2 = Maribor, Slovenia (52219569827).jpg |image3 = FranciscanChurch Maribor.jpg |image4 = Maribor-TownHall.jpg |image5 = Grajski trg - panoramio.jpg |image6 = UniverzaMaribor.jpg}} |napis={{nobreak|Od zgoraj:}}<br>Maribor in reka [[Drava]]<br>[[Narodni dom, Maribor|Narodni dom]], [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]<br>[[Mariborski rotovž|Rotovž]], [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]<br>[[Univerza v Mariboru]] |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Maribor |povrsina=40,99 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2620 |title=Naselje Maribor |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |prebivalstvo=97522 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-23}}</ref> |nadmorska=274,7 |postna=2000 |posta=Maribor |demonim=Mariborčan <br /> Mariborčanka |geopedia=#L410_T13_F10147719_b4 |najdisi=Maribor}} '''Máribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je Maribor je Šampion oleole mesto na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. S 97.522 stalnimi prebivalci (2025) je drugo največje slovensko [[mesto]] ter sedež [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Mesta občina Maribor šteje 114.301 prebivalcev (2025). Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče [[Podravska regija|Podravske statistične regije]] in vzhodne [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|kohezijske]] regije. V Mariboru je sedež druge največje in obenem druge najstarejše slovenske univerze, [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (ustanovljene 1975), privatne univerze Alme Mater in ene izmed dveh rimskokatoliških [[Nadškofija Maribor|nadškofij]] in [[Metropolija Maribor|metropolij]] na ozemlju Slovenije, kakor tudi Upravne enote Maribor in enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji. Maribor ima drugi [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetni klinični center]] v državi, po novem s posebnim urgentnim centrom. Ponaša se tudi z drugim največjim mednarodnim letališčem ([[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]) v državi. Maribor leži na 274,7 m nadmorske višine,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220446/http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |url-status=dead }}</ref> 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki [[Drava|Dravi]], med [[Pohorje]]m na jugu, [[Kozjak]]om na zahodu in [[Slovenske gorice|Slovenskimi goricami]] na vzhodu, med [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] in [[Dravsko polje|Dravskim poljem]]. Najbližje vzpetine na severu mesta so [[Kalvarija]] (375 m), Mestni vrh (347 m), [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 m) ter Samotni bor (426 m), na severovzhodu [[Stolni vrh]] (383 m) in [[Meljski hrib]] (398 m), nekoliko v ozadju na severu še [[Samotni bor]] (426 m), proti zahodu mdr. [[Brestrniški vrh]] (489 m) in [[Lucijin breg]] (525 m) nad [[Kamnica, Maribor|Kamnico]], severneje pa [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]] (597 m) na stičišču Kobanskega/Kozjaka in Slovenskih goric. Maribor se kot lokacija gradu v znanih virih prvič omenja leta 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal, še zlasti v 19. stoletju in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče z lego ob železniški progi. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo zaradi zapiranja tovarn. Leta 2000 je bil Maribor [[Alpsko mesto leta]], leta 2012 [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih. == Ime == [[Slika:Pošta-Slovenije-750-letnica-prve-omembe-mesta-Maribor.jpg|left|thumb|175px|Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta]] Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije [[Franki|frankovske]] države. Da bi nadzorovali vhod v [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] pred madžarskimi vpadi so na današnji [[Piramida, Maribor|Piramidi]] postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot ''castrum Marchburch''. Ime izvira iz pojma ''grad v marki'', oziroma v nemščini ''Burg in der Mark'' ali ''Markpurg'', ''Markburg'' in kasneje ''Marburg''. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se [[Bernard Mariborski]], mejni grof Podravske krajine iz rodu [[Spanheimi|Spanheimov]], s predikatom ''Mariborski'' omenja že leta 1124.<ref name="CJ">Curk, J. (1983). Str. 149.</ref> Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (''forum'') ''Marchpurch''. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (''civitatem'') ''Marpurg''. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v ''Marprok'', tudi ''Morpoh''. Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom [[Marburg]], ki leži v [[Hessen|Hessnu]] ob reki [[Lana|Lani]] (''Marburg an der Lahn''), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot ''Marburg an der Drau'' (nemško za ''Marburg na Dravi''). Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], in sicer v pismu [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede ''Mar'', nemški ''burg'' pa spremenil v slovenski ''bor'' – in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali [[Brandenburg]]. Sprva je sicer uporabljal obliko ''Marbor'', kasneje pa dosledno le ''Maribor''. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec [[Lovro Toman]], politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem ''Mar i bor'' ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo '''Mar i bor''' – ''mar'' mi je ''i''(in) ''bor''-im se za to mesto. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 247 Marburg - Maribor.jpg|right|thumb|250px|Maribor, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'', bakrorez, Gradec 1678 ]] === Najstarejša poselitev === Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo. Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom. Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice. V pozni bronasti dobi, tj. v 13.–12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih. Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju. Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] so se pojavile višinske naselbine. Takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6. stoletja in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 1. oz. 2. stoletja. V času rimske antične vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, ''villae rusticae''. === Prva omemba === Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval ''Marchburg'', kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom. Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.{{cn}} Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] nad [[Otokar Premisl|Otokarjem II.]] leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem [[Matija Korvin|Matije Korvina]] leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683. Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918. === Judovska skupnost === [[Slika:Jewish Tower and Synagogue Maribor Slovenia.JPG|thumb|right|250px|[[Židovski stolp]] in [[Sinagoga Maribor|sinagoga]]]] V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih [[Judje v Sloveniji|judov]] sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. [[Geto]] je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] leta 1496 so morali zapustiti mesto, podobno kakor po vsej Sloveniji. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |title=Jewish community of Slovenia |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2010-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100128114733/http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |url-status=dead }}</ref> V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin [[Israel Isserlein]], ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru. [[Mariborska sinagoga]], v kateri zdaj domuje ''Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor'', je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh (druga je v Lendavi) še ohranjenih v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |title=Maribor Synagogue |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612090604/http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |url-status=dead }}</ref> V mestu so še danes spomeniki in poimenovanja, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim ''[[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]'' in ''[[Židovski stolp]].'' === Zgodnje 20. stoletje === Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950. {{razširi razdelek}} === Druga svetovna vojna === :''Glavni članek: [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]'' Po [[Aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 je nemška vojska že 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemški okupacijski coni]]. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal [[Adolf Hitler]], vodja [[Tretji rajh|Nemškega rajha]]. V Mariborskem gradu se je sestal z mariborskim nacističnim vodstvom, nato si je ogledal porušeni Stari most. Maribor je bil poleg Pariza edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal po zasedbi. 28. aprila 1941 je na zborovanju [[Sturmabteilung]] v Mariboru guverner Štajerske [[Siegfried Uiberreither]] dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: »Napravite mi to deželo spet nemško!» (''Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!'').<ref>Pogosto je zmotno prepričanje, da je Hitler ta stavek izjavil v govoru med obiskom Maribora 26. aprila 1941. Hitler v Mariboru sploh ni imel govora, ta stavek je znan le posredno iz Uiberreitherjeve izjave. Isto navodilo naj bi prejel tudi guverner Koroške Franz Kutschera.</ref><ref>Tone Ferenc: ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'', str. 142</ref> Spodnja Štajerska je bila pred vojno razdeljena na okraje, ki pa so jih zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, ukinili in uvedli okrožja. Dne 18. junija je šef civilne uprave izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje ter okrajno glavarstvo Ljutomer, ki je v upravnem pogledu bilo vključeno v podeželsko okrožje Radgona na avstrijskem Štajerskem. Obseg mestnega okrožja Maribor mesto (Marburg Stadt) je šef civilne uprave določil s posebno odredbo z dne 4. junija, ki je začela veljati 15. junija 1941, obsegalo pa je mestno občino Maribor in dele bivših okrajev Maribor desni in Maribor levi breg. Iz okraja Maribor desni breg so bile v mestno okrožje v celoti vključene občine [[Studenci pri Mariboru|Studenci]], [[Radvanje]] in [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] ter deli občin Hoče (katastrske občine [[Razvanje]], [[Pivola]], [[Zgornje Hoče]], [[Spodnje Hoče]], [[Bohova]] in [[Rogoza]]) in Limbuš (katastrske občine [[Limbuš]], [[Pekre]] in [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]). Iz okraja Maribor levi breg deli občin Kamnica (katastrska občina [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] in južni del katastrske občine [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh]]) in Košaki (katastrske občine [[Košaki]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Počehova]], [[Meljski hrib]] in [[Krčevina pri Vurbergu|Krčevina]]). Preostali deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš so bili vključeni v okrožje Maribor podeželje. Mestno okrožje Maribor je okupator imenoval tudi Veliki Maribor (Gross Marburg). Dr. Uiberreither je priključitev sosednjih občin k mestu utemeljil s potrebo po zagotovitvi »primernega življenjskega prostora za nadaljnji razvoj Maribora«. Ob popisu prebivalstva, ki ga je okupator izvedel 10. oktobra 1941, je živelo v okrožju Maribor mesto, ki je takrat merilo 110 km2, 71.440 prebivalcev. Politični komisar okrožja Maribor mesto je postal Fritz Knaus, dotedanji politični komisar mesta Maribor. Okrožje Maribor podeželje (Marburg Land) so izoblikovali iz okrajev Maribor desni breg (11 občin in 5 katastrskih občin političnih občin Hoče in Limbuš), Maribor levi breg (12 občin in 11 katastrskih občin političnih občin Kamnica in Košaki), [[Radlje ob Dravi|Marenberg]] (7 občin), [[Slovenj Gradec]] (6 občin) in [[Slovenske Konjice]] (6 občin), in je bilo po velikosti (1.759 km2) ter številu prebivalstva (114.178) drugo največje okrožje v Spodnji Štajerski (večje je bilo le okrožje Celje).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|publisher=|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> [[slika:Bundesarchiv Bild 121-0723, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|200px|Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941. Na sliki z leve: Sigfried Uiberreither, [[Martin Bormann]], Adolf Hitler, [[Otto Dietrich]].]] Okupatorska represija je bila v Mariboru posebej huda. Nemška oblast je uvedla močno raznarodovalno politiko: ukinila je slovensko šolstvo, prepovedala javno uporabo slovenščine in ponemčila osebna imena ter imena ulic. Več kot 5000 Mariborčanov je bilo hitro izgnanih v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo. Od 1942 je bilo prepovedano tudi slovensko bogoslužje. V Mariboru so nacisti množično [[Represalije|streljali talce]] kot povračilni ukrep za nemške žrtve [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. 2. oktobra 1942 so v Mariboru na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev med drugo svetovno vojno na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}</ref> Prav tako je v Melju najkasneje maja 1941 nastalo taborišče za vojne ujetnike ''Stalag XVIII-D'' (tudi ''Stalag 306'').<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> 29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki pod vodstvom [[Bojan Ilich|Bojana Ilicha]] sežgali dva avtomobila nemške civilne uprave v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]], kar je bilo prvo dejanje odpora med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Junija 1941 je bil ustanovljen odbor [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] (OF), vendar je bilo njegovo delovanje v samem mestu zaradi represije zelo omejeno: sploh vodstvo se je zadrževalo v okoliških gozdovih (na Pohorju in na Kozjaku). Med vojno so zavezniki (angleško-ameriško letalstvo) Maribor močno bombardirali, saj je bil pomembno industrijsko središče. Med drugim je na Teznem delovala Tovarna letalskih delov Štajerska (''Luftfahrtwerke Steiermark'', kasnejša [[Tovarna avtomobilov Maribor]]). Bombardiranja so se pričela 7. januarja 1944 (letalske alarme so sicer sprožali že od 9. septembra 1942). Na Maribor je bilo v 28 bombnih napadih odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so skupaj terjale življenje 482 civilistov in jih ranile 352. Mnogo prebivalstva se je zaradi varnosti pred bombardiranji preselilo na podeželje. Zaradi bombardiranj so Nemci leta 1944 proizvodnjo preselili v podzemne dvorane.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/globoko-pod-zemljo-je-tovarna-o-kateri-ne-smemo-govoriti-6386171|title=Globoko pod zemljo je tovarna, o kateri ne smemo govoriti|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> Maribor je imel ob koncu vojne in umikanju sil osi v Avstrijo izjemen strateški pomen. 1. marca 1945 je bil v bombnem napadu popolnoma uničen [[Mariborski kolodvor|glavni kolodvor]], uničena sta bila tudi infekcijski in ginekološki oddelek bolnišnice. Čeprav sta bila med glavnimi cilji bombardiranj, sta glavni in železniški most prestala vojno. Zavezniki so Maribor zadnjič bombardirali še 12. aprila 1945. Okupatorska politika je bila ob samem koncu vojne nasilna, saj je imel Maribor velik strateški pomen za umikajoče se enote sil osi. Poleg tega so Nemci skušali sprazniti zapore in se znebiti čim več političnih zapornikov. Aprila je bilo v Mariboru postreljenih okoli 200 talcev, zadnji so bili pobiti 9. aprila v Spodnjem Radvanju. Nemška vojska je do konca aprila pri kmetijski šoli pod Kalvarijo izvajala posamezne usmrtitve, predvsem je šlo za dezerterje. Odporniško gibanje (predvsem mladinske organizacije) je šele marca in aprila 1945 uspelo vzpostaviti večjo terensko prisotnost, vendar je imelo zaradi strahu med prebivalstvom vedno hude težave z novačenjem. Sredi marca so nemške oblasti aretirale več aktivistov, vendar odporniške mreže niso uspele uničiti. Nemci so se začeli pripravljati na umik. Aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi na oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti skupinam, ki so se čez Maribor umikale proti [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do svojega umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru [[Max Kinzer]] je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave ''Volkssturm'' je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo. V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev [[Ante Pavelić]], ki je potoval v konvoju. V Mariboru so bili še vedno prisotni le terenski aktivisti OF. Ker se je [[Jugoslovanska armada]] (JA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, v neposredni bližini Maribora ni bilo [[Partizanski odredi Slovenije|partizanskih]] enot, ki bi ga napadle in zasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, kot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja partizanske vojske, kakor drugod na Slovenskem. 8. maja zvečer so v Maribor prispeli le posamezni partizanski častniki, ki jih je JA pooblastila za prevzem oblasti in ki jim je uspelo prehiteti enote Bolgarske armade, ki so dosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom [[Štefan Pavšič|Štefanom Pavšičem - Jurom]] se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in nameščeni telefoni. V Mariboru je še vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikom niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri [[Velika kavarna|Veliki kavarni]] izobešal slovensko trobojnico. Bolgarske enote so dosegle središče Maribora: okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.<ref>{{Navedi splet|title=Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v zadnjih tednih okupacije|url=http://www.sistory.si/11686/7741|website=www.sistory.si|accessdate=2020-09-01|language=sl}}</ref> Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni pripadniki OF in komunistični funkcionarji, vendar še vedno ni bilo partizanskih vojaških enot. To je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi plenjenja bolgarskih enot, ki so zaradi nemških zemljevidov, ki so jih uporabljale, Maribor imele za nemško mesto. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne. Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954.{{Citation needed}} 20. maja 1945 so začasne mestne oblasti večino pristojnosti predale mestnemu ljudskemu odboru. V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih in industrijskih središč v državi in regij in je imel na ozemlju današnje občine konec 80. ali v začetku 90. let že več kot 120.000 prebivalcev, ne bistveno manj od polovice ljubljanskega prebivalstva, odtlej pa se njegova poseljenost polagoma zmanjšuje. === Slovenija === {{razširi razdelek}} [[Slika:Glavni trg Maribor 2021.jpg|sličica|Obnovljen glavni trg (2021).]] Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg. == Institucije == V Mariboru je vrsta institucij državnega pomena. Poleg mariborske univerze, ki ima članice v več slovenskih mestih in vključuje tudi [[Računalniški center Univerze v Mariboru|Računalniški center]] in [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] ter Univerzitetno knjižnico. V Mariboru imajo sedež ustanove, ki so tudi nacionalnega pomena: [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti – IZUM]], [[Nova KBM]], [[Zavarovalnica Maribor]], [[SNG Maribor]], [[Univerzitetni klinični center Maribor]], [[Pošta Slovenije]], Nadškofija Maribor, [[Akvarij-terarij Maribor|Akvarij-terarij]], [[Slovenski podjetniški sklad]], [[Javna agencija Republike Slovenije za energijo]], [[Agencija za železniški promet]], okrajno, okrožno, delovno in višje sodišče in [[Upravna enota Maribor]]. Za javni transport skrbi [[Mestni promet Maribor]]. == Grb in zastava == {{posodobi|razdelek}}[[Slika:Maribor zastava.png|thumb|250px|Zastava občine Maribor]] [[Grb]]u je osnova mestni [[pečat]]nik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični [[simbol]]i: [[obzidje]], odprta [[mestna vrata]] in [[Golobi|golob]] nad njimi. Grb ima obliko [[ščit]]a s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je [[vhodni stolp]] z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim [[parapet|nadzidkom]]. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve. Simbolizirani grad spominja na [[Gornji grad na Piramidi|(Gornji) grad na Piramidi]], po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol [[Sveti Duh|Svetega Duha]], ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je [[sv. Janez Krstnik]]. Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave. == Uprava in mestni predeli == [[Slika:Maribor MCinKS.png|thumb|right|254x254px|Mariborske četrtne skupnosti]] {{glavni|Mestna občina Maribor}} Mesto Maribor ima tradicionalno številne mestne predele in naselja na obeh bregovih Drave, teritorialno pa se [[Mestna občina Maribor]] deli na 11 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti v okolici mesta, ki spadajo v mestno občino: {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |'''mestni predeli na levem bregu Drave''' *[[Center, Maribor|Center]] ''(Rotovž)'' *[[Lent]] oz. [[Pristan]] *[[Koroška vrata]] * ([[Kamnica, Maribor|Kamnica]]) *(Kolodvor) * [[Melje]] * ([[Piramida, Maribor|Piramida]]) * [[Mariborski park|Mestni park]] * ([[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]) *[[Ljudski vrt]] * [[Košaki]] * ([[Počehova]]) * ([[Ribniško selo]]) * ([[Malečnik|Malečnik)]] * ([[Bezovje]]) * ([[Muzej na prostem Račji dvor|Račji dvor]]) * ([[Vinarje, Maribor|Vinarje]]) * ([[Mariborski otok]]) | style="vertical-align:top;" |'''na desnem bregu Drave''' *[[Magdalena, Maribor|Magdalena]] *[[Tabor, Maribor|Tabor]] ([[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]]...) *[[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] (in [[Špesovo selo]]) *[[Stražunski gozd|Stražun]] *[[Greenwich, Maribor|Greenwich]] *[[Tezno]] *[[Studenci]] *[[Poljane, Maribor|Poljane]] *[[Damiševo naselje]] *[[Nova Vas, Maribor|Nova Vas]] *[[Borova vas]] *[[Orešje]] *[[Radvanje|(Spodnje in Zgornje) Radvanje]] *[[Betnava]] *[[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina]] *[[Dobrava, Maribor|Dobrava]] *[[Brezje, Maribor|Brezje]] *[[Pekrska gorca]] | ==== Mestne četrti so: ==== * [[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]] * [[Center, Maribor|Mestna četrt Center]] * [[Mestna četrt Ivan Cankar]] * [[Mestna četrt Studenci]] * [[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]] * [[Mestna četrt Tabor]] * [[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]] * [[Tezno|Mestna četrt Tezno]] * [[Mestna četrt Pobrežje]] * [[Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci]] * [[Mestna četrt Radvanje]] | ==== Krajevne skupnosti so: ==== * [[Krajevna skupnost Bresternica-Gaj]] * [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]] * [[Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče]] * [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]] * [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]] * [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]] |} '''Obmestje Maribora''' obsega predel med naselji [[Selnica ob Dravi]], [[Zgornja Kungota]], [[Pesnica pri Mariboru]], [[Meljski Hrib|Meljski hrib]], [[Pernica]], [[Ruperče]], [[Zgornja Korena]], [[Dvorjane]], [[Starše]], [[Rače]], [[Fram]], [[Hočko Pohorje]], [[Razvanje]], [[Pekre]], [[Limbuš]], [[Vrhov Dol|Vrhov dol]], [[Bistrica ob Dravi]] in [[Ruše]]. Satelitska naselja [[Hoče]], [[Miklavž na Dravskem polju]], [[Rače]], [[Spodnji Duplek]] in [[Limbuš]] so iz spalnih naselij prerasli v manjša zaposlitvena središča. === Župani === {{glavni|Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora}} Župan mestne občine Maribor je od leta 2018 [[Saša Arsenovič]]. Prvi mariborski [[župan]] je postal leta 1798 [[Jožef Altmann]]. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine. V samostojni Sloveniji je v Mariboru županovalo pet ljudi: [[Alojz Križman]], [[Boris Sovič]], [[Franc Kangler]], [[Andrej Fištravec]] in [[Saša Arsenovič]] (v tem vrstnem redu). V času županovanja Andreja Fištravca je Maribor imel dva podžupana: Saša Pelko in Zdravko Luketič. == Geografija == [[Slika:Maribor s Pohorja.jpg|right|thumb|250px|Maribor s [[Pohorje|Pohorja]]]] Maribor leži na 269,5 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], 15° 39' 12" [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in 46° 33' 39" [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora s pomembnimi mesti v okolici, kot so [[Ljubljana]], [[Zagreb]] in [[Gradec]] (Graz). === Podnebje === Povprečna letna [[temperatura]] [[zrak]]a je 9,0&nbsp;°C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3&nbsp;°C, najvišja pa v juliju 20,7&nbsp;°C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.<ref name="sp-podatki">{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |title=Osnovni podatki o mestu Maribor |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2007-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071110002533/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |url-status=dead }}</ref> Povprečje letnih padavin je 1050&nbsp;mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.<ref name="sp-podatki" /> ==Demografija== <center> '''Razvoj prebivalstva na današnjem ozemlju Mestne občine Maribor<ref>[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+(projekt+Urban+Audit)+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100430142515/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+%28projekt+Urban+Audit%29+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 |date=2010-04-30 }} ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno</ref>''' {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1991 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1996 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2002 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2004 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2006 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2008 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2010 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2012 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2014 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 119.828 || 116.147 || 110.668 || 112.558 || 111.073 || 111.340 || 112.346 || 111.550 || 112.088 |} </center> == Znane osebnosti == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Maribor}} V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti: {{div col|colwidth=24em}} * [[Bjanka Adžić Ursulov]], kostumografka in scenografka *[[Anton Aškerc]], pesnik, prevajalec in urednik *[[Jožef Altmann]], prvi župan *[[Ernest Anželj]], brigadir Slovenske vojske, veteran *[[Branko Avsenak]], časnikar, urednik, prevajalec * [[Tomaž Barada]], taekwondoist * [[Franjo Baš]], etnolog in zgodovinar * [[Sani Bečirovič]], košarkar * [[Emerik Beran]], violončelist, glasbeni organizator, skladatelj *[[Polde Bibič]], igralec, publicist *[[Anton Blatnik]], kipar in restavrator *[[Oto Blaznik]], nogometaš (1. kapetan NK Maribor 1960) * [[Fredi Bobič]], nogometaš *[[Anton Bogov]], baletnik *[[Berta Bojetu Boeta]], igralka, književnica *[[Vinko Borec]], gospodarstvenik, politik * [[Božidar Borko]], urednik, publicist * [[Elko Borko]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Peter Boštjančič]], igralec * [[Vladimir Bračič]], geograf, prvi rektor Univerze v Mariboru *[[Josef Brandl]], slikar *[[France Brešar]], matematik *[[Matej Brešar]], matematik, akademik *[[Ida Brišnik Remec]], slikarka * [[Viljem Brumec]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Jože Brumen]], grafični oblikovalec *[[Boris Brunčko]], igralec * [[Andrej Brvar]], pesnik *[[Berta Bukšek]], igralka *[[Toni Canjko]], baletnik, plesni pedagog *[[Jože Ciglenečki]], metalurg, tehnolog * [[Jakov Cipci]], dirigent * [[Edward Clug]], plesalec, koreograf * [[Franc Copf]], kirurg, inovator * [[Jože Curk]], umetnostni zgodovinar, konservator, muzealec * [[Alojzij Cvikl]], nadškof * [[Sabina Cvilak]], sopranistka *[[Mitja Čander]], literat, dramaturg, urednik, založnik * [[Aleš Čeh]], nogometaš * [[Mara Čepič]], mezzosopranistka, profesorica jezikov, komunistka *[[Bogo Čerin]], fotograf *[[Ivo Čerle]], fotograf *[[Draga Černelč]], pediatrinja; [[Milan Černelč]], hematolog *[[Josip Černi]], jugoslovanski admiral *[[Mirko Černič]], kirurg * [[Jaroslav Černigoj]] in [[Milan Černigoj]], arhitekta *[[Bogdan Čobal]], slikar, grafik, galerist *[[Ivan Čobal]], likovnik, galerist * [[Sandi Čolnik]], TV voditelj * [[Franci Čop]], alpinist in športnik *[[Kriarina Čović|Kristina Čović]], igralka ukulel *[[Jože Debevc]], tekstilni gospodarstvenik in kulturni delavec * [[Avgust Demšar]], pisatelj * [[Lev Detela]], pisatelj, pesnik, in prevajalec *[[Aleksander Dev]], arhitekt *[[Oskar Dev]], glasbeni šolnik, organizator skladatelj, zborovodja *[[Edi Dežman]], baletnik in plesni pedagog * [[Jaro Dolar]], bibliotekar in literat * [[Mladen Dolar]], filozof *[[Ferdinand Dominkuš]], pravnik in politik * [[Adolf Drolc]], javnozdravstveni delavec * [[Erika Druzović]], operna pevka * [[Janko Držečnik]], kirurg * [[Maksimiljan Držečnik]], škof * [[Bojan Emeršič]], igralec * [[Jože Florjančič]], ekonomist in politik * [[France Forstnerič]], literat, novinar * [[Emil Frelih]], operni režiser, publicist * [[Meta Gabršek Prosenc]], galeristka *[[Nada Gaborovič]], pisateljica *[[Edvard Glaser]], transfuziolog, publicist * [[Alenka Glazer]], pesnica, literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Janko Glazer]], pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar *[[Maja Godina Golija]], etnologinja * [[Milena Godina]], igralka * [[Vesna Godina]], socialna in kulturna antropologinja, publicistka * [[Bojan Golija]], slikar in grafik * [[Branko Gombač]], režiser, gledališčnik *[[Majda Grbac]], igralka *[[Viktor Grčar]], prvi slovenski župan Maribora * [[Lavoslav Gregorec]], politik * [[Vekoslav Grmič]], škof, teolog, publicist * [[Jožef Benedikt Gründel]], zdravnik in mestni fizik * [[Herta Haas]], partnerica [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] *[[Bruno Hartman]], kulturnik, gledališčnik, knjižničar *[[Ervin Hartman]] (st./ml.), glasbenika, dirigenta * [[Polona Hercog]], teniška igralka *[[Lavrencij Herg]], zbiralec ljudskih pesmi, stolni dekan in prošt *[[Kalist Herič]], frančiškan, provincialni definitor in generalni vizitator, graditelj * [[Lojze Herzog]], dirigent *[[Franc Hlupič]], fotograf, likovni pedagog * [[Peter Holy]], rektor jezuitskega kolegija *[[Marko Hudnik]], pesnik (haiku), pisatelj, dramatik *[[Franc Hvalec]], gospodarstvenik *[[Draga Humek]], pedagoginja *[[Ljubo Humek]], arhitekt in urbanist *[[Josip Hutter]], industrijalec in filantrop *[[Bojan Ilich]], narodni heroj *[[Breda Ilich Klančnik]], umetnostna zgodovinarka * [[Anton Ingolič]], pisatelj, akademik * [[Israel Isserlin]], rabin, pisec in filozof *[[Jure Ivanušič]], igralec, scenarist in glasbenik * [[Drago Jančar]], pisatelj, dramatik, esejist, akademik * [[nadvojvoda Janez]], habsburško-lotarinski nadvojvoda in feldmaršal *[[Stanko Janežič]], teolog in pesnik *[[Angela Janko Jenčič]], igralka * [[Ludmila Janovská|Ludmila Janovská - Mila]], češka slikarka * [[Zora Janžekovič]], kirurginja (opeklin) *[[Igor Japelj]], ginekolog, porodničar *[[Marko Japelj]], scenograf *[[Mirko Japelj]], gledališki fotograf *[[Marjanca Jemec Božič]], ilustratorka *[[Zmago Jeraj]], slikar, pedagog *[[Marko Jesenšek]], slavist, filolog, jezikoslovec, akademik * [[Mima Jaušovec]], teniška igralka *[[Slavko Jug]], pesnik * [[Josip Jurčič]], pripovednik, dramatik in časnikar * [[Stane Jurgec]], dirigent *[[Alojzij Juvan]], pravnik politik, organizator *[[Milada Kalezić]], igralka * [[Ignac Kamenik]], pisatelj, dramatik, publicist, urednik, bibliotekar, profesor in kulturni organizator * [[Kurt Kancler]], pediater * [[Maks Kavčič]], slikar, scenograf in restavrator * [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]], skladatelj in glasbeni direktor * [[Matjaž Kek]], nogometaš in trener, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance * [[Ottokar Kernstock]], avstrijski pesnik * [[Maja Keuc]], pevka *[[Juro Kislinger]], gledališčnik, pisatelj * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka - lirična sopranistka * [[Slava Klavora]], narodna herojinja * [[Aleksander Knavs]], nogometaš *[[Željko Knez]], kemik, akademik * [[Vladimir Kobler]], dirigent * [[Edvard Kocbek]], pisatelj, pesnik, esejist in politik * [[Katarina Kocka]], baletna plesalka * [[Branko Kocmut]] in [[Ivan Kocmut,]] arhitekta * [[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]), pesnik, urednik *[[Gabrijel Kolbič]], kipar *[[Miran Kolbl]], violinist * [[Danilo Komavli]], odvetnik, pravnik *[[Ivo Kopecky]], skladatelj, pianist, glasbeni pedagog *[[Dragica Korade]], novinarka in publicistka *[[Mirjam Korbar]], igralka * [[Katja Koren]], alpska smučarka * [[Anton Korošec]], politik in teolog *[[Božo Kos]], ilustrator, karikaturist *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] - Melhior, umetnostni zgodovinar, etnolog, diplomat *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]], slikar, grafik * [[Stanislav Kos]], bibliotekar * [[Silvin Košak]], jezikoslovec hetitolog, akademik * [[Jože Košar]], klasični filolog, založnik, prevajalec *[[Rudolf Kotnik]], slikar, pedagog *[[Slavko Kotnik]], košarkar *[[Stanko Kotnik]], slovenist, didaktik *[[Dragica Kovačič]], mezzosopranistka *[[Fran Kovačič]], teolog, filozof, zgodovinar * [[Kajetan Kovič]], pesnik, pisatelj, prevajalec, akademik * [[Luka Krajnc]], nogometaš *[[Božidar Krajnčič]], botanik, agronom, šolnik * [[Franc Kramberger]], škof in nadškof * [[Marijan Kramberger]], literat, urednik * [[Bratko Kreft]], pisatelj, dramatik in akademik * [[Rene Krhin]], nogometaš *[[Terezija (Angelina) Križanič]], redovnica, šolnica *[[Alojz Križman]], rektor in župan * [[Mirko Križman]], germanist, pesnik, prevajalec * [[Lovro Kuhar]], pisatelj in politični aktivist *[[Vekoslav Kukovec]], pravnik, politik *[[Tine Lah]], ekonomist * [[Aleksander Lajovic]], skladatelj, glasbeni pedagog in publicist *[[Miloš Lapajne]], arhitekt * [[Josip Leskovar]], politik * [[Albert Likavec]], baletnik *[[Franjo Lipold]], politik * [[Rudolf Maister]], vojaški poveljnik, general in pesnik *[[Andrej Majcen]], salezijanec, misijonar *[[Igor Majcen]], glasbenik, skladatelj, zborovodja *[[Stanko Majcen]], dramatik, pesnik, pisatelj, politik *[[Avgust Majerič]], ekonomist * [[Svetlana Makarovič]], pesnica, igralka, pravljičarka, dramatičarka *[[Nataša Matjašec Rošker]], igralka * [[Janez Menart]], pesnik in prevajalec, akademik *[[Ivanka Mežan]], igralka *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]], slikar, scenograf, grafik, risar * [[Neža Ema Mikec]], vezilja * [[Franc Miklošič]], filolog, jezikoslovec in slavist, dekan in rektor, večkratni akademik *[[Janez Miklošič]], glasbenik, šolnik * [[Franc Minařik]], farmacevt *[[Jože Mlinarič (latinist)]], zgodovinar, latinist, akademik *[[Dragiša Modrinjak]], fotograf *[[Sergiu Moga]], baletni plesalec *[[Georg Mohr]], šahist * [[Guiseppe Morpurgo]], ustanovitelj [[Zavarovalnica Generali|Zavarovalnice Generali]] * [[Milena Muhič]], igralka *[[Matjaž Mulej]], ekonomist ... *[[Damjan Murko]], pevec * [[Jan Muršak]], drugi Slovenec, ki je zaigral v ligi [[NHL]] * [[Zoran Mušič]], slikar in grafik *[[Marko Naberšnik]], filmski režiser, scenarist * [[Franc Neger]], podjetnik * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]], glasbenik, pianist * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], igralec *[[Stanko Ojnik]], cerkveni pravnik, pravni zgodovinar *[[Anton Osterc]], pedagog * [[Iko Otrin]], baletnik, koreograf, pedagog * [[Jaš Otrin]], baletnik, koreograf * [[Vojko Ozim]], kemijski tehnolog *[[Jožef Pajek]], folklorist in zgodovinar * [[Lajči Pandur]], slikar, grafik * [[Ludvik Pandur]], slikar, grafik * [[Tomaž Pandur]], gledališki režiser * [[Tone Partljič]], pisatelj, dramaturg, scenarist in politik * [[Borut Pečenko]], arhitekt, urbanist * [[Dejan Pečenko]], pianist in skladatelj *[[Stojan Perhavc]], direktor [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] * [[Žarko Petan]], pisatelj, esejist, gledališki in filmski režiser * [[Teodor Petrič]], jezikoslovec, univ. prof. germanistike *[[Marjan Pipenbaher]], gradbenik *[[Franci Pivec]], pedagoški in kulturni delavec *[[Gregor Pivec]], zdravnik kirurg, publicist *[[Rupert Pivec]], generalni komisar avstroogrske mornarice *[[Ljudevit Pivko]], profesor in politik *[[Svetopolk Pivko]], letalski konstruktor * [[Janko Pleterski]], zgodovinar, akademik *[[Oton Polak]], slikar * [[Dragan Potočnik]], literarni zgodovinar * [[Herman Potočnik]] [[Noordung]], pionir raketne in vesoljske tehnike * [[Miran Potrč]], politik *[[Danilo Požar]], ekonomist * [[Štefan Predin]], farmacevt * [[Zoran Predin]], pevec, tekstopisec in glasbeni producent * [[Vilibald Premzl]], arhitekt, urbanist, naravovarstvenik * [[Primož Premzl]] , galerist, domoznanec, publicist, založnik *[[Cvetana Priol]], redovnica, glasbenica, svetniška kandidatka * [[Josip Priol]], sadjar in šolnik * [[Margareta Puhar]], generalna predstojnica kongregacije * [[Ladislaus von Rabcewicz]], avstrijski inženir * [[Branko Rajšter]], zborovodja * [[Amand Rak]], zdravnik in muzealec *[[Karel Rakuša]], politik, sindikalist, gasilec *[[Bogdan Reichenberg]], arhitekt *[[Mitja Reichenberg]], filmski skladatelj in teoretik *[[Matija Robič]], cerkveni zgodovinar in pravnik * [[Franc Rosina|Franc (Franjo) Rosina]], odvetnik, politik * [[Igor Rosina]], odvetnik *[[Branko Rudolf]], pesnik, šolnik, publicist, filozof, kritik, prevajalec, galerist *[[Ada Sardo Lebarič]], operna pevka, dramska sopranistka *Ena Salihović, fizičarka in kitaristka * [[Karl Scherbaum]], podjetnik *[[Henrik Schreiner]], pedagog, naravoslovec, šolnik *[[Tomaž Seljak]], informatik *[[Dušan Senčar]], odvetnik in športni organizator *[[Branko Senica]], novinar, urednik *[[Drago Senica]] - Pi, arhitekt, karikaturist *[[Dušan Sernec]], elektrotehnik, politik *[[Janko Sernec]], politik, publicist * [[Zorko Simčič]], pisatelj in esejist, akademik * [[Milan Skrbinšek]], dramatik, režiser in prevajalec *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, režiser, gledališki pedagog * [[Anton Martin Slomšek]], škof, pisatelj, pesnik in narodni buditelj *[[Jože Snoj]], pisatelj, pesnik, novinar... *[[Avguštin Stegenšek]], umetnostni zgodovinar * [[Jakob Maksimilijan Stepišnik]], škof * [[Robert Stolz]], operni skladatelj in dirigent *[[Marlenka Stupica]], slikarka, ilustratorka * [[Tomaž Svete]], skladatelj in profesor * [[Heribert Svetel]], dirigent, skladatelj *[[Janko Šetinc]], pianist, čembalist, glasbeni pedagog, kritik in organizator * [[Fran Šijanec]], umetnostni zgodovinar * [[Karmina Šilec]], zborovodkinja * [[Gustav Šilih]], pedagog *[[Mate Šimundić]], hrvaško-slovenski jezikoslovec *[[Majda Šlajmer Japelj]], zdravstvena delavka *[[Marko Šlajmer]], arhitekt, urbanist *[[Branko Šömen]], pesnik, pisatelj, scenarist *[[Manica Špendal]], muzikologinja * [[Ivo Štandeker]], novinar, prevajalec * [[Igor Štromajer]], večmedijski medmrežni umetnik * [[Igor Štuhec]], skadatelj *[[Ilka Štuhec]], smučarka * [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]], teolog in organizator * [[Miran Štuhec]], literarni zgodovinar * [[Leon Štukelj]], olimpijski šampion *[[Branko Šturbej]], igralec * [[Luka Šulić]], violončelist, član [[2Cellos]] *[[Janez Švajncer]], pisatelj, publicist, urednik, prevajalec *[[Marija Švajncer]], filozofinja, pesnica, pisateljica * [[Wilhelm von Tegetthoff]], avstrijski admiral *[[Peter Ternovšek]], igralec *[[Bogo Teplý]], zgodovinar, muzealec *[[Karmen Teržan Kopecky]], germanistka, jezikoslovka * [[Nikola Tesla]], elektroinženir in izumitelj * [[Simon Tihec]], fotograf * [[Slavko Tihec]], kipar *[[Lovro Toman]], podjetnik, politik. pesnik * [[Ivan Jožef Tomažič]], škof *[[Josip Tominšek]], jezikoslovec, šolnik, športni delavec, planinec * [[Ludvik Toplak]], pravnik, rektor, politik in diplomat *[[Anton Tomšič]], časnikar * [[Arnold Tovornik]], igralec * [[Anton Trstenjak]], teolog, psiholog, esejist * [[Marin Turcu]] in [[Valentina Turcu]], baletnika/plesalca * [[Pavel Turner]], mecen, publicist in vzgojitelj * [[Marjan Turnšek|Marijan Turnšek]], teolog in nadškof * [[Danilo Türk]], diplomat, pravnik, pomočnik generalnega sekretarja OZN, predsednik Slovenije * [[Josip Vandot]], slovenski mladinski pisatelj *[[Breda Varl]] in [[Tine Varl]], lutkarja *[[Anastasija Vasilijević]], srbska sirarka in popularna flavtistka ?? * [[Karel Verstovšek]], filolog, politik *[[Boris Vezjak]], filozof in publicist *[[Danilo Vezjak]], ekonomist *[[Janez Vidic]], slikar, ilustrator * [[Peter Vilfan]], slovenski košarkar in politik, *[[Tone Vogrinec]], smučarski trener in funkcionar * [[Frančiška Voh]], generalna predstojnica kongregacije *[[Zlata Vokač]], pisateljica, rusistka * [[Ivan Vomer]], učitelj, šolnik *[[Gorazd Vospernik]], baletnik *[[Miroslava Vospernik]], šahistka *[[Zdravko Vospernik]], šahist *[[Erika Vouk]], pesnica, prevajalka *[[Ernest Vranc]], pedagog * [[Stanko Vraz]], pesnik in kritik *[[Sergej Vrišer]], umetnostni zgodovinar, muzealec * [[Saša Vujačić]], košarkaš lige [[NBA]] *[[Vili Vuk]], novinar, kulturni kritik, etnolog, muzealec *[[Joso Vukman]], matematik *[[Franc Wiesthaler]], časnikar in politik * [[Hugo Wolf]], skladatelj * [[Kristof Willenrainer]], mestni sodnik *[[Gregor Zafošnik]], skladatelj * [[Zlatko Zahovič]], nogometaš in nogometni funkcionar * [[Jure Zdovc]], košarkar * [[Mirko Zdovc]], arhitekt *[[Zlatko Zei]], slikar *[[Slavko Zimšek]], violinist *[[Branko Zinauer]], slikar, ilustrator, karikaturist * [[Vlasta Zorko]], kiparka *[[Zinka Zorko]], jezikoslovka dialektologinja, akademičarka *[[Albert Žerjav]], pedagog * [[Fran Žižek]], režiser {{div col end}} == Gospodarstvo == Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], [[Mariborska tekstilna tovarna|MTT]], [[Hidromontaža]], [[Elektrokovina]], [[Svila (podjetje)|Svila]] in [[Metalna Maribor|Metalna]] so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni [[Melje]] med drugim delujejo MLM - [[Mariborska livarna Maribor]], [[Henkel]], [[TMI Košaki]], [[TVT Boris Kidrič]], [[Mlinotest]]. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes [[Poslovna cona TAM]] z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico. V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 % delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva. Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno-finančni sektor. V Mariboru je sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]]. V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance<ref>Finance, 28.maj 2015, stran 11</ref>''Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014'' štiri podjetja s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih) Na lestvici časnika Dnevnik<ref>Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27</ref> ''100 največjih podjetij'', pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Energija plus]] d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih), * [[Farmadent]] d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih). Nad tisoč zaposlenih imajo [[Pošta Slovenije]] (5.694), [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (2.861), [[Univerza v Mariboru]] (1.725), [[ISS Facility Services]] (1.224) in [[Nova Kreditna banka Maribor]] (1.124). Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid [[Henkel Maribor]] in [[Henkel Slovenija]] (45,7 mio EUR v 2013), [[Nova Kreditna banka Maribor]] (35,9 mio EUR v 2014), [[Elektro Maribor]] (9,2 mio EUR v 2014), [[Dravske Elektrarne Maribor]] (8,5 mio EUR v 2014), [[Pošta Slovenije]] (7,1 mio EUR v 2014), [[Arriva Štajerska]] (7,0 mio EUR v 2013), [[NK Maribor Branik]] (6,1 mio EUR v 2014), [[Palfinger Proizvodnja]] in [[Palfinger Marine]] (52 mio EUR v 2013) in [[Zavarovalnica Maribor]] (4,9 mio EUR v 2013). Vedno pomembnejši je [[turizem]]. Veliko turistov obišče [[mariborsko Pohorje]], [[Festival Lent]], staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi [[Stara trta|najstarejša trta]] na [[Lent]]u. Znan je [[Mariborski park|mestni park]], v katerem deluje mestni [[Akvarij in terarij]]. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev. == Izobraževanje in znanost == Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta. Maribor je imel leta 2014 5,4 % delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9 % delež otrok v vrtcih, 4,6 % delež študentov, 4,5 % delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0 % delež dijakov. * [[Univerza v Mariboru]] *[[DOBA Fakulteta Maribor|DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]] (z ''Višjo strokovno šolo in Jezikovnim centrom'') * [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]] * [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] * [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti - IZUM]] * [[Mariborska knjižnica]] *[[Teološka fakulteta enota v Mariboru|Teološka fakulteta, enota v Mariboru]] (s [[Teološka knjižnica Maribor|Teološko knjižnico Maribor]]) je enota [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] * [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor]] * [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]] * [[Hiša arhitekture Maribor]] * [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor]] * [[Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor]] (MRC Maribor) * [[ZRC SAZU]] - Raziskovalna postaja Maribor *[[Meranovo]] - ''Univerzitetni kmetijski center'' (''Meranovo''- [[Pohorski dvor]]) *[[Tehniški šolski center Maribor]] - ''z višjo šolo'' *[[Višja strokovna šola Academia]] Maribor *Srednja in [[Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor]] * [[Srednja šola za oblikovanje Maribor]] * [[Srednja prometna šola Maribor]] * [[Akademija za umetnost v Mariboru]] == Šport == Najpomembnejši športni klub v Mariboru je petnajstkratni nogometni državni prvak Slovenije [[NK Maribor]]. Igra na stadionu [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] in je trikratni udeleženec tekmovanja Liga Prvakov (1999/2000, 2014/2015 in 2017/2018). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo [[OK Branik]], ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo 10 naslovov državnih prvakinj. V mestu delujejo še rokometni klub [[RK Maribor Branik]], košarkarski klub [[KK Maribor]] Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik boksarski klub Tezno in mnogi drugi. ==Javni potniški promet== [[Slika:Marprom Wagen 139 an der Avtobusna Postaja.jpg|sličica|Avtobus linije G4 na [[avtobusna postaja Maribor|avtobusni postaji]].]] Mestni in primestni avtobusni potniški promet v Mariboru in okolici opravlja družba Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM, d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marprom.si/o-podjetju/avtobusna-postaja-maribor/ |title=MARPROM: Avtobusna postaja Maribor |accessdate=15. februar 2024|date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Mestni promet Maribor}} {{glavni|Avtobusna postaja Maribor}} == Kultura == V Mariboru poteka vsako leto med poletjem [[Festival Lent]]. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]]. Maribor je znan tudi po [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]], najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji. [[Slika:SNG Maribor - Slovene National Theatre Maribor 2.jpg|sličica|[[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]]] === Kulturne ustanove === Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov je v centru. Med najpomembnejše štejemo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovensko narodno gledališče]] - [[SNG Maribor]] z (dramskim) gledališčem, opero in baletom, [[Lutkovno gledališče Maribor]] z Lutkovnim muzejem, [[Narodni dom Maribor]] (kjer domujejo mdr. [[Festival Lent]], Komedija, [[Festival Maribor,]] [[Mariborska filharmonija]], Glasbena mladina, [[Kibla|Multimedijski center KIBLA]]), [[Mariborski grad]] v katerem se nahaja tudi [[Pokrajinski muzej Maribor]], ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, [[Umetnostna galerija Maribor]], [[Kino Udarnik]] ki ponuja prireditve in razstave, [[Muzej narodne osvoboditve Maribor]] z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. [[Pokrajinski arhiv Maribor]] hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje. Ob vseh teh pa se v Mariboru nahajajo tudi [[Dvorec Betnava]] - [[Muzej Nadškofije Maribor]], ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, [[Nadškofijski arhiv Maribor]], [[Sinagoga Maribor]], MMC [[Kibla]], [[Čebelarski center Maribor]] in [[Literarna hiša Maribor]], ustanovljena 2007 kot prva literarna ustaniova v Sloveniji. Med tiskanimi mediji izhaja v Mariboru (od 1945) vsakodnevno časnik [[Večer (časopis)|Večer]], ki je osrednji regionalni časnik severovzhodne Slovenije, vodilna mariborska in ena osrednjih slovenskih kulturnih revij pa so [[Dialogi]] (od 1965). Med radijskimi in TV postajami pa je RTV Maribor kot Regionalni center [[RTV Slovenija]] v Mariboru, ki vključuje [[Radio Maribor]] (ustanovljen 1945) s tujejezičnim programom [[Radio SI]] in regionalno [[Televizija Maribor|Televizijo Maribor]] (TV Maribor, od 2002), poleg njih pa še zasebne postaje [[Radio Center]], [[Radio City]], [[Radio NET FM]], [[Radio Pohorje]]. === Maribor v literaturi === O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|''Mariborski knjigi'']]. {| | style="vertical-align:top;" width=65% | '''Romani''' * [[Zlata Vokač]]: :* ''[[Marpurgi]]'' (1985) :* ''[[Knjiga senc]]'' (1993) * [[Nada Gaborovič]]: ''[[Malahorna (roman)|Malahorna]]'' (1989) * [[Drago Jančar]]: ** ''[[Petintrideset stopinj]]'' (1974) ** ''[[Severni sij (slovenski roman)|Severni sij]]'' (1984) ** ''[[In ljubezen tudi]]'' (2017) ** ''[[Ob nastanku sveta]]'' (2022) * [[Žarko Petan]]: ''[[Dvojčka (roman)|Dvojčka]]'' (1988) in ''scenarij za fiilm [[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' (1989). * [[Jože Snoj]]: ''[[Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena]]'' (2000) * [[Zorko Simčič]]: ''[[Človek na obeh straneh stene]]'' (1957) * [[Tone Partljič]]: **''[[Starec za plotom]]'' (1995) **''[[Nebesa pod Pohorjem]]'' (2016) ** ''[[Ljudje iz Maribora]]'' (2017) **''[[Ne bom jih pozabil]]'' (2018) **''[[Veter z vzhoda]]'' (2023) * [[Franček Rudolf]]: ''[[Odpiram mlin, zapiram mlin]]'' (1989) '''Črtice''' * [[Smiljan Rozman]]: ''[[Mesto (Rozman)|Mesto]]'' (1961) '''Spominska proza''' * [[Stanko Majcen]]: ''[[Detinstvo]]'' (''[[Dom in svet]]'', 1922) * [[Anton Šantel]]: ''[[Moji spomini]]'' (1990) * [[Jaro Dolar]]: ''[[Maribor – mesto moje mladosti]]'' (1995) | style="vertical-align:top;" | '''Esejistika''' * [[Drago Jančar]]: ''[[Sproti]]'' (1984) * [[Marijan Kramberger]]: :* ''[[Genius loci]]'' (1968) :* ''[[Gosposka ulica v Mariboru]]'' (1971) :* ''[[Hvalnica sivine]]'' (1987) '''Poezija''' * [[Janko Glazer]]: ''[[Pesmi]]'' (1993) * [[France Forstnerič]]: :* ''[[Zelena ječa]]'' (1961) :* ''[[Dolgo poletje]]'' (1968) :* ''[[Pijani kurent]]'' (1971) :* ''[[Ljubstava]]'' (1981) :* ''[[Drava življenja]]'' (1993) * [[Andrej Brvar]]: :* ''[[Skrčka čez palico]]'' (1984) :* ''[[Zimska romanca]]'' (1988) :* ''[[Popoldan]]'' (1996) |} == Zdravstvo == * [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (prej Splošna bolnišnica Maribor) * [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] * [[Mariborske lekarne]] * [[Poliklinika Spera]] * [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]] == Društva in nepridobitne organizacije == === Društva === V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost. Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev. Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev Ministrstva za notranje zadeve je [[Klub koroških Slovencev Maribor]], registriran 11. septembra 1945, sledi [[Filatelistično društvo Maribor]] (4. oktobra 1945) in [[Železničarsko športno društvo Maribor]] (26. januarja 1948). ŠD [[Letalski center Maribor]] je najstarejši motorni slovenski aeroklub (ustanovljen 1927), ki ima sedež v [[Skoke|Skokah]]. === Nepridobitne organizacije === Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij. == Zanimivosti == [[Slika:FranciscanChurch Maribor.jpg|right|thumb|220x220px|Frančiškanska cerkev]] === Naravne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Stara trta]] * [[Mariborski otok]] * [[Trije ribniki]] * [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]] * [[Piramida, Maribor|Piramida]] * [[Mariborski park]] * [[Pekrska gorca]] * [[Studenški gozd]] * [[Drava]] * [[Pohorje]] ([[Mariborsko Pohorje]]) * [[Stolni vrh]] * [[Meljski hrib]] * [[Stražunski gozd]] *[[Betnavski gozd]] *[[Slap Šumik, Maribor|Slap Šumik]] *[[Slap Skalce, Maribor|Slap Skalce]] *[[Tezenski gozd]]{{div col end}} === Kulturne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Mariborski grad]] * [[Stolna cerkev, Maribor]] * [[Sinagoga Maribor|Sinagoga]] * [[Vodni stolp, Maribor|Vodni stolp]] * [[Sodni stolp, Maribor|Sodni stolp]] * [[Čeligijev stolp v Mariboru|Čeligijev stolp]] *[[Dobrava, Maribor]] (pokopališče in spominski park Dobrava) * [[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje]] * [[Lent]] * [[Stari radio, Maribor|Stari radio]] * [[Dvorec Betnava]] * [[Vetrinjski dvor]] * [[Forma viva v Mariboru]] * [[Angeli-kipi]] * [[Kapucinska cerkev]] * [[Kapelica sv. Urbana v Košakih]] * [[Forma viva na Taboru]] * [[Najstarejša hiša v Brezju]] * [[Najstarejša hiša v Mariboru]] * [[Cerkev Marije na Brezjah]] * [[Twicklova vila]] * [[Hiša v Poštni ulici 6]] * [[Kip Leona Štuklja]] *[[Kip Toša Primožiča]] * [[Florijanovo znamenje]] *[[Vinagova vinska klet]] * [[Minoritski samostan, Maribor|Minoritski samostan]] * [[Villa rustica|Vila Rustica]] *[[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor|Frančiškansko pokopališče na Pobrežju]] * [[Cerkev Sv. Areha, Maribor|Cerkev Sv. Areha]] *[[Cerkev Sv. Urlika, Maribor]] * [[Spomenik NOB, Maribor|Spomenik NOB]] *[[Slovensko narodno gledališče, Maribor]] {{div col end}} === Mariborski trgi === {{div col|colwidth=24em}} * [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] * [[Rotovški trg]] * [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] * [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]] * [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]] * [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg Generala Maistra]] * [[Trg Leona Štuklja]] * [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]] * [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikov trg]] * [[Trg revolucije, Maribor|Trg revolucije]] * [[Trg Borisa Kraigherja, Maribor|Trg Borisa Kraigherja]] * [[Rakušev trg]] {{div col end}} === Mariborske ulice === {{div col|colwidth=24em}} * [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] * [[Gosposka ulica, Maribor|Gosposka ulica]] * [[Slovenska ulica, Maribor|Slovenska ulica]] * [[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]] *[[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]] * [[Ulica kneza Koclja, Maribor|Ulica kneza Koclja]] * [[Ključavničarska ulica, Maribor|Ključavničarska ulica]] * [[Pobreška cesta, Maribor|Pobreška cesta]] * [[Dravska ulica, Maribor|Dravska ulica]] * [[Usnjarska ulica Maribor|Usnjarska ulica]] * [[Žički prehod. Maribor|Žički prehod]] *[[Pristaniška ulica, Maribor|Pristaniška ulica]] * [[Splavarski prehod, Maribor|Splavarski prehod]] * [[Mesarski prehod, Maribor|Mesarski prehod]] * [[Vojašniška ulica, Maribor|Vojašniška ulica]] *[[Ulica Heroja Staneta, Maribor|Ulica Heroja Staneta]] * [[Lekarniška ulica, Maribor|Lekarniška ulica]] *[[Tkalski prehod, Maribor|Tkalski prehod]] *[[Volkmerjev prehod]] * [[Koroška cesta]] * [[Poštna ulica]] * [[Titova cesta, Maribor|Titova cesta]] * [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] *[[Kamniška ulica, Maribor|Kamniška ulica]] * [[Ulica Ob jarku, Maribor|Ulica Ob jarku]] * [[Jurčičeva ulica, maribor|Jurčičeva ulica]] *[[Barvarska ulica, Maribor|Barvarska ulica]] *[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Prešernova ulica, Maribor|Prešernova ulica]] *[[Aškerčeva ulica, Maribor|Aškerčeva ulica]] *[[Cafova ulica, Maribor|Cafova ulica]] *[[Cankarjeva ulica, Maribor|Cankarjeva ulica]] *[[Maistrova ulica]] *[[Ribniška ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Kersnikova ulica, Maribor|Kersnikova ulica]] *[[Mladinska ulica, Maribor|Mladinska ulica]] *[[Ulica Vita Kraigherja, Maribor|Ulica Vita Kraigherja]] *[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] *[[Partizanska cesta, Maribor|Partizanska cesta]] *[[Apostlova ulica, Maribor|Apostlova ulica]] *[[Meljska cesta, Maribor|Meljska cesta]] *[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] {{div col end}} === Ostale znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Akvarij - Terarij]] * [[Mariborska tržnica]] * [[Hotel Zamorc]] * [[Hutterjev blok]] * [[Muzej na prostem Račji dvor]] * [[Moška kaznilnica, Maribor|Moška kaznilnica]] * [[Grand - hotel Nadvojvoda Janez]] * [[Stadion Ljudski vrt|Nogometni stadion Ljudski vrt]] *[[Kopališče Pristan, Maribor|Kopališče Pristan]] *[[Snežni stadion, Maribor|Snežni stadion]] *[[Bike park Pohorje]] *[[Knjižnica Rotovž]] *[[Vinarska šola, Maribor|Vinarska šola]] *[[Fontana EPK 2012, Maribor|Fontana EPK 2012]] *[[Hotel Arena, Maribor|Hotel Arena]] *[[Slaščičarna Ilich, Maribor|Slaščičarna Ilich]] *[[Slaščičarna in kavarna Teta Frida, Maribor|Slaščičarna in kavarna Teta Frida]] *[[Športno središče pod Pohorjem, Maribor|Športno središče pod Pohorjem]] *[[Čajnica Čajek, Maribor|Čajnica Čajek]] *[[Univerza v Mariboru, Maribor|Univerza v Mariboru]] *[[Žički dvor]] {{div col end}} == Pobratena mesta == Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |title=Pobratena mesta |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2013-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130327121718/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |url-status=dead }}</ref> {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gradec]], [[Avstrija]] * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} {{ikonazastave|Anglija}} [[Greenwich]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevo]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marburg]], [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Osijek]], [[Hrvaška]] * {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Petange]], [[Luksemburg]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Slika:Flag of Colorado.svg|20px]] [[Pueblo, Kolorado|Pueblo]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Sombotel]] (Szombathely), [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Tours]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Harkov]], [[Ukrajina]] |} == Partnerska mesta == Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti: {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|MKD}} [[Kumanovo]], [[Severna Makedonija]] * {{ikonazastave|MNE}} [[Bar, Črna gora|Bar]], [[Črna gora|Črna Gora]] * {{ikonazastave|SER}} [[Novi Sad]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|CRO}} [[Makarska]], [[Hrvaška]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|CHN}} [[Nanking]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vologdska oblast|Vologda]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Kutaisi]], [[Gruzija]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[Maladečna]], [[Belorusija]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Xi'an]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Wuhan]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Žengžou|ZhengZhou]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|BUL}} [[Veliko Trnovo]], [[Bolgarija]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mahallat, Iran|Mahallat]], [[Iran]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Sari, Iran|Sari]], [[Iran]] |} == Častni občani == {{glavni|Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor}} V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil Mathias Satzeritsch, mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance. == Mestni praznik in spominski dnevi == [[Praznik]] mestne občine Maribor je [[20. oktober]], dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v [[listina|listini]] iz leta [[1164]]. Spominski dnevi Mestne občine Maribor so: * [[29. april]], dan, ko je bila leta [[1941]] izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu * [[23. maj]], dan, ko je [[Jugoslovanska armada]] [[1991]] leta obkolila [[710. učni center Teritorialne obrambe]] v [[Pekre|Pekrah]] - [[Pekrski dogodki]] * [[4. september]], dan, ko je leta [[1859]] [[škof]] [[Anton Martin Slomšek]] prenesel v Maribor sedež [[Mariborska škofija|škofije]] * [[23. november]], dan, ko je leta [[1918]] [[general]] [[Rudolf Maister]] prevzel oblast v Mariboru == Glej tudi == * [[Mestni promet Maribor]] *[[Letalski center Maribor]] == Opombe in sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Silvija Borovnik|Borovnik, Silvija]] (2012). ''Književne študije.'' Maribor: Filozofska fakulteta. {{COBISS|ID=68860929}} * {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-Q6KZMW0I|naslov=Curk, Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora}}. ''Časopis za slovensko krajevno zgodovino'' št. 31. Strani 148-157. * [http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=5627 Odlok o grbu in zastavi mestne občine Maribor] * [http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150615044844/http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf |date=2015-06-15 }} * Vrišer Sergej, Maribor (1984) * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Maribor}} {{Wikipotovanje|Maribor}} * [http://www.maribor.si Mestna občina Maribor] * [http://www.maribor-tourism.si Zavod za turizem Maribor] * [http://www.maribor2012.si/si/main.php Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100117005414/http://maribor2012.si/si/main.php |date=2010-01-17 }} * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Maribor-Pohorje,-www-maribor-pohorje-si.htm?_ctg_kraji=2625&lng=1 Maribor na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] * [http://www.universiademaribor.org 26. Zimska univerzijada Maribor 2013] * [http://www.maribor-slovenia-travel-guide.com/ Vodič po Mariboru] * [http://www.marprom.si/ Marprom, mestni potniški promet Maribor] * [http://www.maribor-airport.si Aerodrom Maribor] * [http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ Mestna župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080217000113/http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ |date=2008-02-17 }} Mariborska stolnica * [http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php Frančiškanska župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061217163953/http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php |date=2006-12-17 }} Mati usmiljenja * [http://www.slomsek.net/ Mariborska škofija] * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/gorca_pri_mariboru.html Gorca pri Mariboru] * [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor Zemljevid mariborskih ulic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418213259/http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor |date=2008-04-18 }} * [http://www.raziskovalec.com/pages/Maribor/ Spletne strani v občini Maribor] * [http://kraji.eu/slovenija/maribor/slo/ Maribor na kraji.eu] * [http://www.maribor2012.info/ Maribor 2012 evropska prestolnica kulture] * [http://eventregistry.org/concept/Maribor Mednarodne in domače novice o Mariboru] {{Evropska prestolnica kulture}} {{Mesta-Slovenija}} {{Naselja MOM}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]] [[Kategorija:Maribor| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]] qltv7x2dzxc6gd8hwxkew9lw3gsyg89 6675552 6675530 2026-05-14T07:34:48Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29097-92|~2026-29097-92]] ([[User talk:~2026-29097-92|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6658876 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Maribor |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] | latd = 46 |latm = 33 |lats = 22 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 43 |longEW = E |osm={{openstreetmap|lat=46.5549|lon=15.6453|zoom=14}} |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Maribor small panorama 20070107.jpg |image2 = Maribor, Slovenia (52219569827).jpg |image3 = FranciscanChurch Maribor.jpg |image4 = Maribor-TownHall.jpg |image5 = Grajski trg - panoramio.jpg |image6 = UniverzaMaribor.jpg}} |napis={{nobreak|Od zgoraj:}}<br>Maribor in reka [[Drava]]<br>[[Narodni dom, Maribor|Narodni dom]], [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Bazilika Matere Usmiljenja]]<br>[[Mariborski rotovž|Rotovž]], [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]]<br>[[Univerza v Mariboru]] |regija=Podravska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Maribor |povrsina=40,99 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2620 |title=Naselje Maribor |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |prebivalstvo=97522 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-23}}</ref> |nadmorska=274,7 |postna=2000 |posta=Maribor |demonim=Mariborčan <br /> Mariborčanka |geopedia=#L410_T13_F10147719_b4 |najdisi=Maribor}} '''Máribor''' ({{Audio|Sl-Maribor.oga|izgovorjava}}) je mesto na [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. S 97.522 stalnimi prebivalci (2025) je drugo največje slovensko [[mesto]] ter sedež [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]]. Mesta občina Maribor šteje 114.301 prebivalcev (2025). Velja za gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, trgovsko in turistično središče celotne severovzhodne Slovenije. Je središče [[Podravska regija|Podravske statistične regije]] in vzhodne [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|kohezijske]] regije. V Mariboru je sedež druge največje in obenem druge najstarejše slovenske univerze, [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (ustanovljene 1975), privatne univerze Alme Mater in ene izmed dveh rimskokatoliških [[Nadškofija Maribor|nadškofij]] in [[Metropolija Maribor|metropolij]] na ozemlju Slovenije, kakor tudi Upravne enote Maribor in enega izmed štirih višjih sodišč v Sloveniji. Maribor ima drugi [[Univerzitetni klinični center Maribor|Univerzitetni klinični center]] v državi, po novem s posebnim urgentnim centrom. Ponaša se tudi z drugim največjim mednarodnim letališčem ([[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Letališče Edvarda Rusjana]]) v državi. Maribor leži na 274,7 m nadmorske višine,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2007-04-02 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220446/http://www.stat.si/letopis/2001/01-01.pdf |url-status=dead }}</ref> 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki [[Drava|Dravi]], med [[Pohorje]]m na jugu, [[Kozjak]]om na zahodu in [[Slovenske gorice|Slovenskimi goricami]] na vzhodu, med [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] in [[Dravsko polje|Dravskim poljem]]. Najbližje vzpetine na severu mesta so [[Kalvarija]] (375 m), Mestni vrh (347 m), [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 m) ter Samotni bor (426 m), na severovzhodu [[Stolni vrh]] (383 m) in [[Meljski hrib]] (398 m), nekoliko v ozadju na severu še [[Samotni bor]] (426 m), proti zahodu mdr. [[Brestrniški vrh]] (489 m) in [[Lucijin breg]] (525 m) nad [[Kamnica, Maribor|Kamnico]], severneje pa [[Sveti Urban (hrib)|Sveti Urban]] (597 m) na stičišču Kobanskega/Kozjaka in Slovenskih goric. Maribor se kot lokacija gradu v znanih virih prvič omenja leta 1164, kot naselje 1209, kot mesto pa 1254. Zaradi ugodne strateške lege se je hitro razvijal, še zlasti v 19. stoletju in do 20. stoletja postal pomembno industrijsko središče z lego ob železniški progi. Po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 je Maribor zapadel v gospodarsko krizo zaradi zapiranja tovarn. Leta 2000 je bil Maribor [[Alpsko mesto leta]], leta 2012 [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]] in Evropsko splavarsko mesto, leta 2013 pa Evropska prestolnica mladih. == Ime == [[Slika:Pošta-Slovenije-750-letnica-prve-omembe-mesta-Maribor.jpg|left|thumb|175px|Priložnostna znamka Pošte Slovenije ob 750-letnici prve omembe mesta]] Območje današnjega Maribora je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije [[Franki|frankovske]] države. Da bi nadzorovali vhod v [[Dravska dolina|Dravsko dolino]] pred madžarskimi vpadi so na današnji [[Piramida, Maribor|Piramidi]] postavili trdnjavo, grad, ki se v dokumentih prvič omenja 20. oktobra 1164 kot ''castrum Marchburch''. Ime izvira iz pojma ''grad v marki'', oziroma v nemščini ''Burg in der Mark'' ali ''Markpurg'', ''Markburg'' in kasneje ''Marburg''. Vendar pa je grad verjetno stal že pred datumom, saj se [[Bernard Mariborski]], mejni grof Podravske krajine iz rodu [[Spanheimi|Spanheimov]], s predikatom ''Mariborski'' omenja že leta 1124.<ref name="CJ">Curk, J. (1983). Str. 149.</ref> Leta 1209 je Maribor v listini vojvode Leopldi VI. Babenberžana omenjen kot trg (''forum'') ''Marchpurch''. V listini z dne 4. decembra 1254 se Maribor prvič omenja kot mesto (''civitatem'') ''Marpurg''. Vse do začetka 19. stoletja je mesto imelo le eno, nemško ime Marburg, ki so ga Slovenci popačili v ''Marprok'', tudi ''Morpoh''. Da ne bi prihajalo do zamenjav z nemškim mestom [[Marburg]], ki leži v [[Hessen|Hessnu]] ob reki [[Lana|Lani]] (''Marburg an der Lahn''), so v 19. stoletju začeli zapisovati ime mesta kot ''Marburg an der Drau'' (nemško za ''Marburg na Dravi''). Prvi zapis slovenskega imena Maribor je delo [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]], in sicer v pismu [[Ljudevit Gaj|Ljudevitu Gaju]] 10. novembra 1836. Vraz je ime preprosto priredil iz nemškega Marburga tako, da je obdržal prvi del besede ''Mar'', nemški ''burg'' pa spremenil v slovenski ''bor'' – in sicer po zgledu, kakor so Nemci iz Branibora izpeljali [[Brandenburg]]. Sprva je sicer uporabljal obliko ''Marbor'', kasneje pa dosledno le ''Maribor''. Po letu 1838 so pričeli ime Maribor uporabljati tudi Vrazovi prijatelji. Zaradi odpora predvsem med Slovenci je borba za uveljavitev imena trajala naslednjih 25 let. Šele leta 1861, ko je tedanji državni poslanec [[Lovro Toman]], politik in pesnik, avtor prvega slovenskega necenzuriranega tiska, izdal pesem ''Mar i bor'' ter dal imenu tudi pomen, se je ime uveljavilo med Slovenci. Slovensko geslo mesta je tako postalo '''Mar i bor''' – ''mar'' mi je ''i''(in) ''bor''-im se za to mesto. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 247 Marburg - Maribor.jpg|right|thumb|250px|Maribor, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio'', bakrorez, Gradec 1678 ]] === Najstarejša poselitev === Najstarejši doslej znani sledovi poselitve mariborskega okoliša segajo v pozno 5. tisočletje pr. n. št., v čas, ko se je porajala bakrena doba. Ob gradnji mariborske obvoznice pri Radvanju so bile odkrite ostaline naselbine večjega obsega iz druge polovice 44. do 42. stoletja pr. n. št. Sledi naselbine iz približno istega časa so bile odkrite tudi v neposredni bližine cerkve v Spodnjih Hočah. Tudi za arheološka izkopavanja pod Meljskim hribom pri Malečniku se predpostavlja, da so iz istega časa. Keramične najdbe povezujejo vse tri naselbine z lasinjsko kulturo. Pod Meljskim hribom pri Malečniku je časovno naslednja arheološko izpričana poselitev mariborskega okoliša, ki sodi v čas druge četrtine oz. sredine 4. tisočletja pr. n. št. Pripadala je Retz-Gajary kulturi, poimenovani tudi kot kultura keramike z brazdastim vrezom. Do intenzivnejše poselitve mariborskega okoliša je prišlo ob koncu 3. tisočletja pr. n. št., z nastopom zgodnje bronaste dobe. V ta čas sodi vrček iz Smoletove ulice. V pozni bronasti dobi, tj. v 13.–12. stoletju pr. n. št., v dobi kulture žarnih grobišč, ki je zajela skorajda vso evropsko celino, je prišlo do ponovne poselitve mariborskega okoliša. Iz tega obdobja je znana najdba iz Pekla pri Košakih. Okoli leta 1000 pr. n. št. so se naselili ob Dravi med Ormožem in Rušami novi priseljenci. Ob Mladinski ulici je bilo iz tega obdobja odkrito žarno grobišče, ki izstopa zaradi bogatih grobnih pridatkih, predvsem po orožju kot so bronasti sulični osti, sekira in umetelno izdelani noži. Druga znana nekropola se je nahajala na Pobrežju. Z nastopom nove dobe – železne dobe in z njo [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] so se pojavile višinske naselbine. Takšna je bila poštela, v ustnem izročilu znana tudi kot staro mesto. Opuščena je bila sredi ali proti koncu 6. stoletja in ponovno poseljene v poznolatenskem obdobju ob koncu 1. oz. 2. stoletja. V času rimske antične vladavine je v ravnici ob vznožju Pohorja od Ruš preko Radvanja, Betnave, Bohove, Hoč in Slivnice zrasla vrsta zaselkov in večjih kmetij, ''villae rusticae''. === Prva omemba === Mesto se je razvilo ob reki Dravi, zlasti na levem bregu pod tamkajšnjim gradom. Prva omemba gradu sega v leto 1164. Grad se je imenoval ''Marchburg'', kar v prevodu pomeni grad v marki (marka je bila obmejna grofija). Tedanji grad je stal na hribu Piramida, tik nad mestom. Naselbina ni nastala pod samo trdnjavo; prvič zaradi pristave pod gradom in drugič zaradi močno zamočvirjenega jugozahodnega območja.{{cn}} Naselbina je nastala vzdolž današnje Koroške ceste z iztekom v današnji Glavni trg, na katerem sta se srečali pomembni poti iz Koroške proti Ptuju in iz Ljubljane proti Gradcu. Prva omemba naselja Maribor je iz leta 1204. Omenjen je trg, ki stoji ob gradu. Leta 1254 je trg dobil mestne pravice. Z zmago [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]] nad [[Otokar Premisl|Otokarjem II.]] leta 1278 se je začelo mesto naglo razvijati. Maribor je kljuboval obleganjem [[Matija Korvin|Matije Korvina]] leta 1480 in 1481 ter obleganjem Otomanskega cesarstva leta 1532 in 1683. Mesto je ostalo pod oblastjo Habsburške monarhije vse do leta 1918. === Judovska skupnost === [[Slika:Jewish Tower and Synagogue Maribor Slovenia.JPG|thumb|right|250px|[[Židovski stolp]] in [[Sinagoga Maribor|sinagoga]]]] V srednjem veku je bilo mesto center judovske skupnosti v tem območju. Prva omemba mariborskih [[Judje v Sloveniji|judov]] sega v leto 1277, ko so zapisali, da živijo v judovskem getu. [[Geto]] je bil lociran v jugovzhodnem delu mesta in je na vrhuncu obsegal veliko število ulic in del mestnega centra, prav tako del glavnega trga. V getu je bila sinagoga, judovsko pokopališče in Talmudska šola. Skupnost je bila najpomembnejša okoli leta 1410. Po letu 1450 so se okoliščine dramatično spremenile zaradi povečane konkurence, v povezavi s takratno ekonomsko krizo je bil to hud udarec za njihovo ekonomsko moč. Z dekretom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]] leta 1496 so morali zapustiti mesto, podobno kakor po vsej Sloveniji. Omejitve za bivanje in delovanje judov so ostale vse do leta 1861.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |title=Jewish community of Slovenia |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2010-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100128114733/http://www.jewishcommunity.si/jss/ENG-zgodovina.asp |url-status=dead }}</ref> V Mariborski sinagogi je deloval sloviti rabin [[Israel Isserlein]], ki je bil glavni rabin za Koroško, Štajersko in Kranjsko. Večino življenja je preživel v Mariboru. [[Mariborska sinagoga]], v kateri zdaj domuje ''Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor'', je ena najstarejših še ohranjenih sinagog v Evropi in ena od dveh (druga je v Lendavi) še ohranjenih v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |title=Maribor Synagogue |accessdate=2011-08-19 |archive-date=2008-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080612090604/http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev |url-status=dead }}</ref> V mestu so še danes spomeniki in poimenovanja, ki spominjajo na judovsko skupnost, med drugim ''[[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]]'' in ''[[Židovski stolp]].'' === Zgodnje 20. stoletje === Maribor je bil do druge svetovne vojne najhitreje razvijajoče se mesto v državi. Prevladovali so industrijski obrati v Melju, kjer še danes stoji veliko pomembnih industrijskih obratov. A med drugo svetovno vojno, ko ga je zavzel okupator, so ga zavezniški bombniki bombardirali, da je postal eno najbolj uničenih mest v Jugoslaviji, saj je bilo porušenih kar 47 % vseh stavb. Večino nastale škode so uspeli popraviti šele leta 1950. {{razširi razdelek}} === Druga svetovna vojna === :''Glavni članek: [[Druga svetovna vojna na Slovenskem]]'' Po [[Aprilska vojna|napadu na Jugoslavijo]] 6. aprila 1941 je nemška vojska že 8. aprila zasedla Maribor. Kot večina severne Slovenije je pripadel [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemški okupacijski coni]]. 26. aprila 1941 je Maribor obiskal [[Adolf Hitler]], vodja [[Tretji rajh|Nemškega rajha]]. V Mariborskem gradu se je sestal z mariborskim nacističnim vodstvom, nato si je ogledal porušeni Stari most. Maribor je bil poleg Pariza edino mesto izven meja Nemškega rajha, ki ga je Hitler osebno obiskal po zasedbi. 28. aprila 1941 je na zborovanju [[Sturmabteilung]] v Mariboru guverner Štajerske [[Siegfried Uiberreither]] dejal, da mu je Hitler že pred okupacijo dal ukaz: »Napravite mi to deželo spet nemško!» (''Machen Sie mir dieses Land wieder deutsch!'').<ref>Pogosto je zmotno prepričanje, da je Hitler ta stavek izjavil v govoru med obiskom Maribora 26. aprila 1941. Hitler v Mariboru sploh ni imel govora, ta stavek je znan le posredno iz Uiberreitherjeve izjave. Isto navodilo naj bi prejel tudi guverner Koroške Franz Kutschera.</ref><ref>Tone Ferenc: ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'', str. 142</ref> Spodnja Štajerska je bila pred vojno razdeljena na okraje, ki pa so jih zaradi pomanjkanja nemškega uradništva in z namenom, da bi bila uprava na slovenskem Štajerskem enaka kot v pokrajinah nekdanje Avstrije, ukinili in uvedli okrožja. Dne 18. junija je šef civilne uprave izdal odredbo o novi upravni razdelitvi Spodnje Štajerske, ki je pričela veljati 1. julija 1941. Po tej odredbi je bila okupacijska enota Spodnja Štajerska razdeljena na pet podeželskih (Landkreis) in eno mestno (Stadtkreis) okrožje ter okrajno glavarstvo Ljutomer, ki je v upravnem pogledu bilo vključeno v podeželsko okrožje Radgona na avstrijskem Štajerskem. Obseg mestnega okrožja Maribor mesto (Marburg Stadt) je šef civilne uprave določil s posebno odredbo z dne 4. junija, ki je začela veljati 15. junija 1941, obsegalo pa je mestno občino Maribor in dele bivših okrajev Maribor desni in Maribor levi breg. Iz okraja Maribor desni breg so bile v mestno okrožje v celoti vključene občine [[Studenci pri Mariboru|Studenci]], [[Radvanje]] in [[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] ter deli občin Hoče (katastrske občine [[Razvanje]], [[Pivola]], [[Zgornje Hoče]], [[Spodnje Hoče]], [[Bohova]] in [[Rogoza]]) in Limbuš (katastrske občine [[Limbuš]], [[Pekre]] in [[Hrastje, Maribor|Hrastje]]). Iz okraja Maribor levi breg deli občin Kamnica (katastrska občina [[Kamnica, Maribor|Kamnica]] in južni del katastrske občine [[Rošpoh, Maribor|Rošpoh]]) in Košaki (katastrske občine [[Košaki]], [[Pekel, Maribor|Pekel]], [[Počehova]], [[Meljski hrib]] in [[Krčevina pri Vurbergu|Krčevina]]). Preostali deli občin Kamnica, Košaki, Hoče in Limbuš so bili vključeni v okrožje Maribor podeželje. Mestno okrožje Maribor je okupator imenoval tudi Veliki Maribor (Gross Marburg). Dr. Uiberreither je priključitev sosednjih občin k mestu utemeljil s potrebo po zagotovitvi »primernega življenjskega prostora za nadaljnji razvoj Maribora«. Ob popisu prebivalstva, ki ga je okupator izvedel 10. oktobra 1941, je živelo v okrožju Maribor mesto, ki je takrat merilo 110 km2, 71.440 prebivalcev. Politični komisar okrožja Maribor mesto je postal Fritz Knaus, dotedanji politični komisar mesta Maribor. Okrožje Maribor podeželje (Marburg Land) so izoblikovali iz okrajev Maribor desni breg (11 občin in 5 katastrskih občin političnih občin Hoče in Limbuš), Maribor levi breg (12 občin in 11 katastrskih občin političnih občin Kamnica in Košaki), [[Radlje ob Dravi|Marenberg]] (7 občin), [[Slovenj Gradec]] (6 občin) in [[Slovenske Konjice]] (6 občin), in je bilo po velikosti (1.759 km2) ter številu prebivalstva (114.178) drugo največje okrožje v Spodnji Štajerski (večje je bilo le okrožje Celje).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lex-localis.info/files/c9944d9a-ed11-4edd-924b-9db7a39908d6/632898712523906250_2004_01_02.pdf|title=OKUPACIJSKA UPRAVA V SLOVENSKI ŠTAJERSKI LETA 1941|date=2004|accessdate=21. februar 2026|publisher=|last=Žnidarič|first=Marjan}}</ref> [[slika:Bundesarchiv Bild 121-0723, Marburg-Drau, Adolf Hitler.jpg|thumb|200px|Adolf Hitler med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941. Na sliki z leve: Sigfried Uiberreither, [[Martin Bormann]], Adolf Hitler, [[Otto Dietrich]].]] Okupatorska represija je bila v Mariboru posebej huda. Nemška oblast je uvedla močno raznarodovalno politiko: ukinila je slovensko šolstvo, prepovedala javno uporabo slovenščine in ponemčila osebna imena ter imena ulic. Več kot 5000 Mariborčanov je bilo hitro izgnanih v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo. Od 1942 je bilo prepovedano tudi slovensko bogoslužje. V Mariboru so nacisti množično [[Represalije|streljali talce]] kot povračilni ukrep za nemške žrtve [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. 2. oktobra 1942 so v Mariboru na dvorišču sodnih zaporov ustrelili 143 talcev, kar je bil največji pomor talcev med drugo svetovno vojno na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=www.svobodnabeseda.si|language=sl-SI}}</ref> Prav tako je v Melju najkasneje maja 1941 nastalo taborišče za vojne ujetnike ''Stalag XVIII-D'' (tudi ''Stalag 306'').<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> 29. aprila 1941 so trije mariborski dijaki pod vodstvom [[Bojan Ilich|Bojana Ilicha]] sežgali dva avtomobila nemške civilne uprave v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]], kar je bilo prvo dejanje odpora med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Junija 1941 je bil ustanovljen odbor [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] (OF), vendar je bilo njegovo delovanje v samem mestu zaradi represije zelo omejeno: sploh vodstvo se je zadrževalo v okoliških gozdovih (na Pohorju in na Kozjaku). Med vojno so zavezniki (angleško-ameriško letalstvo) Maribor močno bombardirali, saj je bil pomembno industrijsko središče. Med drugim je na Teznem delovala Tovarna letalskih delov Štajerska (''Luftfahrtwerke Steiermark'', kasnejša [[Tovarna avtomobilov Maribor]]). Bombardiranja so se pričela 7. januarja 1944 (letalske alarme so sicer sprožali že od 9. septembra 1942). Na Maribor je bilo v 28 bombnih napadih odvrženih več kot 15.000 bomb, ki so skupaj terjale življenje 482 civilistov in jih ranile 352. Mnogo prebivalstva se je zaradi varnosti pred bombardiranji preselilo na podeželje. Zaradi bombardiranj so Nemci leta 1944 proizvodnjo preselili v podzemne dvorane.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/globoko-pod-zemljo-je-tovarna-o-kateri-ne-smemo-govoriti-6386171|title=Globoko pod zemljo je tovarna, o kateri ne smemo govoriti|work=Večer |accessdate=2018-08-22|language=sl-si}}</ref> Maribor je imel ob koncu vojne in umikanju sil osi v Avstrijo izjemen strateški pomen. 1. marca 1945 je bil v bombnem napadu popolnoma uničen [[Mariborski kolodvor|glavni kolodvor]], uničena sta bila tudi infekcijski in ginekološki oddelek bolnišnice. Čeprav sta bila med glavnimi cilji bombardiranj, sta glavni in železniški most prestala vojno. Zavezniki so Maribor zadnjič bombardirali še 12. aprila 1945. Okupatorska politika je bila ob samem koncu vojne nasilna, saj je imel Maribor velik strateški pomen za umikajoče se enote sil osi. Poleg tega so Nemci skušali sprazniti zapore in se znebiti čim več političnih zapornikov. Aprila je bilo v Mariboru postreljenih okoli 200 talcev, zadnji so bili pobiti 9. aprila v Spodnjem Radvanju. Nemška vojska je do konca aprila pri kmetijski šoli pod Kalvarijo izvajala posamezne usmrtitve, predvsem je šlo za dezerterje. Odporniško gibanje (predvsem mladinske organizacije) je šele marca in aprila 1945 uspelo vzpostaviti večjo terensko prisotnost, vendar je imelo zaradi strahu med prebivalstvom vedno hude težave z novačenjem. Sredi marca so nemške oblasti aretirale več aktivistov, vendar odporniške mreže niso uspele uničiti. Nemci so se začeli pripravljati na umik. Aprila 1945 je barvarski pionirski vod 364 nastavil eksploziv v več pomembnih javnih objektov, tudi na oba mostova čez Dravo. Vendar so Nemci z razstrelitvijo odlašali, ker niso želeli zapreti poti skupinam, ki so se čez Maribor umikale proti [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju]]. OF je navezala stik z nekaterimi nemškimi častniki in se z njimi sporazumela, da do razstrelitev ni prišlo. Stotnik Franz Rajowtz, poveljnik vojaškega oddelka komande mesta, je s svojo enoto do svojega umika varoval javno infrastrukturo. Nemški poveljnik v Mariboru [[Max Kinzer]] je obljubil, da razstrelitev ne bo, in že 7. maja dal onesposobiti bombe na obeh mostovih. Štajersko komunistično vodstvo je 8. maja Nemcem zagrozilo s povračilnimi ukrepi, če bi prišlo do razstrelitev. Pomembno vlogo pri ohranitvi objektov je odigral tudi Franjo Novak, ki je izkoristil razglas po nemškem radiu, da bodo oblast v izrednih razmerah prevzeli posebni komisarji, in se 8. maja popoldne deželnemu svetu lažno predstavil kot novi pooblaščenec za Spodnjo Štajersko. Deželni svet je nasedel zvijači in Novak je razposlal razglas, da je po navodilih iz Berlina prepovedano vsakršno uničevanje infrastrukture. Iz uprave ''Volkssturm'' je dobil tudi nekaj zanesljivih stražarjev. V noči s 7. na 8. maj so Nemci uničili svoje protiletalske topove in municijo, 8. maja popoldne pa v Betnavskem gozdu odvečna vozila in drugo vojaško opremo. V torek, 8. maja 1945 so se Nemci začeli množično umikati iz Maribora. 8. maja dopoldne se je skozi Maribor brez ustavljanja umaknil tudi vodja ustašev [[Ante Pavelić]], ki je potoval v konvoju. V Mariboru so bili še vedno prisotni le terenski aktivisti OF. Ker se je [[Jugoslovanska armada]] (JA) pomikala proti Koroški in Prekmurju, v neposredni bližini Maribora ni bilo [[Partizanski odredi Slovenije|partizanskih]] enot, ki bi ga napadle in zasedle. Neposrednih bojev za osvoboditev Maribora tako ni bilo, kot tudi ni bilo slovesnega vkorakanja partizanske vojske, kakor drugod na Slovenskem. 8. maja zvečer so v Maribor prispeli le posamezni partizanski častniki, ki jih je JA pooblastila za prevzem oblasti in ki jim je uspelo prehiteti enote Bolgarske armade, ki so dosegle Pobrežje. Nova komanda mesta pod komandantom [[Štefan Pavšič|Štefanom Pavšičem - Jurom]] se je namestila v nekdanjem nemškem poveljstvu na Slomškovem trgu poleg gledališča, saj so tam že bile urejene vojaške pisarne in nameščeni telefoni. V Mariboru je še vedno vladalo vojno stanje, saj Nemci med umikom niso prekinili ognja. Še 9. maja okoli 7.00 je bil na Teznem ustreljen meščan, ki je vihtel slovensko trobojnico. Nekoliko po 8.00 so se na Glavni trg pripeljali nemški tanki in streljali na prebivalstvo, ki se je začelo zbirati na ulicah. Življenje je izgubil aktivist OF, ki je pri [[Velika kavarna|Veliki kavarni]] izobešal slovensko trobojnico. Bolgarske enote so dosegle središče Maribora: okoli 9.00 je na Trgu revolucije padel pomočnik bolgarskega častnika.<ref>{{Navedi splet|title=Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v zadnjih tednih okupacije|url=http://www.sistory.si/11686/7741|website=www.sistory.si|accessdate=2020-09-01|language=sl}}</ref> Zadnje nemške vojaške enote so Maribor zapustile 9. maja zjutraj. Že dopoldne je zaokrožil slovenski časopis s pozdravnim besedilom, ki ga je sestavil [[Franjo Baš]], kustos pokrajinskega muzeja. V mesto so začeli prihajati tudi posamezni pripadniki OF in komunistični funkcionarji, vendar še vedno ni bilo partizanskih vojaških enot. To je za javni red in mir predstavljalo precejšen problem, med drugim zaradi plenjenja bolgarskih enot, ki so zaradi nemških zemljevidov, ki so jih uporabljale, Maribor imele za nemško mesto. Nekatere pomembnejše objekte (mdr. [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] in [[Studenci (železniška postaja)|železniško postajo Studenci]]) so uspešno zavarovali oddelki Narodne zaščite, ki je prevzela policijske naloge. Prva večja partizanska enota, III. brigada korpusa narodne obrambe, je v Maribor prispela šele 9. maja pozno popoldne. Maribor je bil od večjih jugoslovanskih mest osvobojen zadnji. Uradna proslava osvoboditve je bila šele v nedeljo, 13. maja na Trgu svobode, kjer se je zbralo več tisoč Mariborčanov. Mariborski pregnanci, interniranci v koncentracijskih taboriščih, mobiliziranci in druge žrtve vojne so se pričeli vračati. Druga svetovna vojna je v Mariboru skupno terjala več kot 2600 smrtnih žrtev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-22}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Druga svetovna vojna je v Mariboru pustila katastrofalne posledice. Uničenega je bilo skoraj pol stanovanjskega fonda: predvojno raven je dosegel šele leta 1954.{{Citation needed}} 20. maja 1945 so začasne mestne oblasti večino pristojnosti predale mestnemu ljudskemu odboru. V okviru Jugoslavije je bil Maribor eno največjih gospodarskih in industrijskih središč v državi in regij in je imel na ozemlju današnje občine konec 80. ali v začetku 90. let že več kot 120.000 prebivalcev, ne bistveno manj od polovice ljubljanskega prebivalstva, odtlej pa se njegova poseljenost polagoma zmanjšuje. === Slovenija === {{razširi razdelek}} [[Slika:Glavni trg Maribor 2021.jpg|sličica|Obnovljen glavni trg (2021).]] Po Slovenski osamosvojitvi je Maribor zadela huda brezposelnost kot posledica propada velikih podjetij, ki so izgubila jugoslovanski trg. == Institucije == V Mariboru je vrsta institucij državnega pomena. Poleg mariborske univerze, ki ima članice v več slovenskih mestih in vključuje tudi [[Računalniški center Univerze v Mariboru|Računalniški center]] in [[Univerzitetni športni center Leona Štuklja]] ter Univerzitetno knjižnico. V Mariboru imajo sedež ustanove, ki so tudi nacionalnega pomena: [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti – IZUM]], [[Nova KBM]], [[Zavarovalnica Maribor]], [[SNG Maribor]], [[Univerzitetni klinični center Maribor]], [[Pošta Slovenije]], Nadškofija Maribor, [[Akvarij-terarij Maribor|Akvarij-terarij]], [[Slovenski podjetniški sklad]], [[Javna agencija Republike Slovenije za energijo]], [[Agencija za železniški promet]], okrajno, okrožno, delovno in višje sodišče in [[Upravna enota Maribor]]. Za javni transport skrbi [[Mestni promet Maribor]]. == Grb in zastava == {{posodobi|razdelek}}[[Slika:Maribor zastava.png|thumb|250px|Zastava občine Maribor]] [[Grb]]u je osnova mestni [[pečat]]nik iz 14. stoletja, kjer so združeni srednjeveški heraldični [[simbol]]i: [[obzidje]], odprta [[mestna vrata]] in [[Golobi|golob]] nad njimi. Grb ima obliko [[ščit]]a s poljem rdeče barve. Na rdečem polju je [[vhodni stolp]] z odprtimi vrati in dvignjeno mrežo, ki se dotika spodnje strani ščita. V stolpu nad vrati sta dve strelni lini. Na vsaki strani vhodnega stolpa je štirioglat stražni stolp s polkrožnim oknom, stranskim prizidkom in izstopajočim zobčastim [[parapet|nadzidkom]]. Stolpi imajo sedlaste strehe in na vsaki po dva zlata glaviča. Stolpi so med seboj povezani z nazobčanim zidom. Med stražnima stolpoma je bel golob z razprtimi krili, ki se spušča v navpičnem letu. Stolpi in obzidja so bele barve. Mreža je zlate barve. Simbolizirani grad spominja na [[Gornji grad na Piramidi|(Gornji) grad na Piramidi]], po katerem je mesto dobilo ime. Golob je simbol [[Sveti Duh|Svetega Duha]], ki bedi nad mestom. Zavetnik mesta je [[sv. Janez Krstnik]]. Zastava, ki se navpično izobeša, je vzdolžno razdeljena po sredini na dve polji, v razmerju ena proti ena, od katerih je levo polje, gledano od spredaj, bele barve, desno polje pa rdeče barve. Razmerje med širino in višino zastave je ena proti dva. Na zastavi leži na spodnji polovici, pravokotno na širino zastave, grb v barvni upodobitvi. Grb je enako odmaknjen od levega in desnega roba zastave ter enako odmaknjen od spodnjega roba zastave in namišljene središčne črte zastave. Širina grba znaša 29 % širine zastave in višina grba znaša 48 % višine zastave. Grb je na rdečem barvnem polju zastave obdan s tankim belim robom v velikosti 1 % širine zastave. == Uprava in mestni predeli == [[Slika:Maribor MCinKS.png|thumb|right|254x254px|Mariborske četrtne skupnosti]] {{glavni|Mestna občina Maribor}} Mesto Maribor ima tradicionalno številne mestne predele in naselja na obeh bregovih Drave, teritorialno pa se [[Mestna občina Maribor]] deli na 11 mestnih četrti in 6 krajevnih skupnosti v okolici mesta, ki spadajo v mestno občino: {| class="wikitable sortable mw-collapsible" |'''mestni predeli na levem bregu Drave''' *[[Center, Maribor|Center]] ''(Rotovž)'' *[[Lent]] oz. [[Pristan]] *[[Koroška vrata]] * ([[Kamnica, Maribor|Kamnica]]) *(Kolodvor) * [[Melje]] * ([[Piramida, Maribor|Piramida]]) * [[Mariborski park|Mestni park]] * ([[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]) *[[Ljudski vrt]] * [[Košaki]] * ([[Počehova]]) * ([[Ribniško selo]]) * ([[Malečnik|Malečnik)]] * ([[Bezovje]]) * ([[Muzej na prostem Račji dvor|Račji dvor]]) * ([[Vinarje, Maribor|Vinarje]]) * ([[Mariborski otok]]) | style="vertical-align:top;" |'''na desnem bregu Drave''' *[[Magdalena, Maribor|Magdalena]] *[[Tabor, Maribor|Tabor]] ([[Naselje Jugomont]], [[Betnavski park|Mariborske metropole]], [[S-21]], [[Vurnikova delavska kolonija|Vurnikova kolonija]]...) *[[Pobrežje, Maribor|Pobrežje]] (in [[Špesovo selo]]) *[[Stražunski gozd|Stražun]] *[[Greenwich, Maribor|Greenwich]] *[[Tezno]] *[[Studenci]] *[[Poljane, Maribor|Poljane]] *[[Damiševo naselje]] *[[Nova Vas, Maribor|Nova Vas]] *[[Borova vas]] *[[Orešje]] *[[Radvanje|(Spodnje in Zgornje) Radvanje]] *[[Betnava]] *[[Rožna dolina, Maribor|Rožna dolina]] *[[Dobrava, Maribor|Dobrava]] *[[Brezje, Maribor|Brezje]] *[[Pekrska gorca]] | ==== Mestne četrti so: ==== * [[Koroška vrata|Mestna četrt Koroška vrata]] * [[Center, Maribor|Mestna četrt Center]] * [[Mestna četrt Ivan Cankar]] * [[Mestna četrt Studenci]] * [[Magdalena, Maribor|Mestna četrt Magdalena]] * [[Mestna četrt Tabor]] * [[Nova vas, Maribor|Mestna četrt Nova vas]] * [[Tezno|Mestna četrt Tezno]] * [[Mestna četrt Pobrežje]] * [[Mestna četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci]] * [[Mestna četrt Radvanje]] | ==== Krajevne skupnosti so: ==== * [[Krajevna skupnost Bresternica-Gaj]] * [[Kamnica, Maribor|Krajevna skupnost Kamnica]] * [[Krajevna skupnost Malečnik-Ruperče]] * [[Razvanje|Krajevna skupnost Razvanje]] * [[Limbuš|Krajevna skupnost Limbuš]] * [[Pekre|Krajevna skupnost Pekre]] |} '''Obmestje Maribora''' obsega predel med naselji [[Selnica ob Dravi]], [[Zgornja Kungota]], [[Pesnica pri Mariboru]], [[Meljski Hrib|Meljski hrib]], [[Pernica]], [[Ruperče]], [[Zgornja Korena]], [[Dvorjane]], [[Starše]], [[Rače]], [[Fram]], [[Hočko Pohorje]], [[Razvanje]], [[Pekre]], [[Limbuš]], [[Vrhov Dol|Vrhov dol]], [[Bistrica ob Dravi]] in [[Ruše]]. Satelitska naselja [[Hoče]], [[Miklavž na Dravskem polju]], [[Rače]], [[Spodnji Duplek]] in [[Limbuš]] so iz spalnih naselij prerasli v manjša zaposlitvena središča. === Župani === {{glavni|Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora}} Župan mestne občine Maribor je od leta 2018 [[Saša Arsenovič]]. Prvi mariborski [[župan]] je postal leta 1798 [[Jožef Altmann]]. Po prvi svetovni vojni so bili do leta 1921 na čelu mesta vladni komisarji. Od leta 1931 je imelo mesto mestnega načelnika, zatem pa do okupacije leta 1941 predsednika mestnega sveta. Po drugi svetovni vojni je bil najprej imenovan komandant komande mesta, zatem pa do leta 1962 predsednik mestnega ljudskega odbora. Leta 1963 je bil izvoljen predsednik mestnega sveta, leta 1963 pa predsednik skupščine občine. V samostojni Sloveniji je v Mariboru županovalo pet ljudi: [[Alojz Križman]], [[Boris Sovič]], [[Franc Kangler]], [[Andrej Fištravec]] in [[Saša Arsenovič]] (v tem vrstnem redu). V času županovanja Andreja Fištravca je Maribor imel dva podžupana: Saša Pelko in Zdravko Luketič. == Geografija == [[Slika:Maribor s Pohorja.jpg|right|thumb|250px|Maribor s [[Pohorje|Pohorja]]]] Maribor leži na 269,5 m [[nadmorska višina|nadmorske višine]], 15° 39' 12" [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in 46° 33' 39" [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]]. Prednost lege je predvsem dobra prometna (cestna in železniška) povezava Maribora s pomembnimi mesti v okolici, kot so [[Ljubljana]], [[Zagreb]] in [[Gradec]] (Graz). === Podnebje === Povprečna letna [[temperatura]] [[zrak]]a je 9,0&nbsp;°C. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju -2,3&nbsp;°C, najvišja pa v juliju 20,7&nbsp;°C. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija.<ref name="sp-podatki">{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |title=Osnovni podatki o mestu Maribor |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2007-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071110002533/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216 |url-status=dead }}</ref> Povprečje letnih padavin je 1050&nbsp;mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra.<ref name="sp-podatki" /> ==Demografija== <center> '''Razvoj prebivalstva na današnjem ozemlju Mestne občine Maribor<ref>[http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+(projekt+Urban+Audit)+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 Tabela: Podatki s področja demografije (projekt Urban Audit) za občini Ljubljana in Maribor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100430142515/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2654911S&ti=Podatki+s+podro%E8ja+demografije+%28projekt+Urban+Audit%29+za+ob%E8ini+Ljubljana+in+Maribor&path=../Database/Splosno/26_kazalniki/30_26549_UrbAudit/&lang=2 |date=2010-04-30 }} ter Podatkovni portal SI-STAT, Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno</ref>''' {| class="wikitable" style="font-size:90%; width:80%; border:0; text-align:center; line-height:120%;" |- ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1991 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 1996 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2002 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2004 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2006 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2008 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2010 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2012 ! style="background:#f5f5f5; width:11%; color:#000;"| 2014 |- style="color:#000; background:#d1e8ff;" || 119.828 || 116.147 || 110.668 || 112.558 || 111.073 || 111.340 || 112.346 || 111.550 || 112.088 |} </center> == Znane osebnosti == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Maribor}} V Mariboru so se rodile oziroma so tam delovale številne znane osebnosti: {{div col|colwidth=24em}} * [[Bjanka Adžić Ursulov]], kostumografka in scenografka *[[Anton Aškerc]], pesnik, prevajalec in urednik *[[Jožef Altmann]], prvi župan *[[Ernest Anželj]], brigadir Slovenske vojske, veteran *[[Branko Avsenak]], časnikar, urednik, prevajalec * [[Tomaž Barada]], taekwondoist * [[Franjo Baš]], etnolog in zgodovinar * [[Sani Bečirovič]], košarkar * [[Emerik Beran]], violončelist, glasbeni organizator, skladatelj *[[Polde Bibič]], igralec, publicist *[[Anton Blatnik]], kipar in restavrator *[[Oto Blaznik]], nogometaš (1. kapetan NK Maribor 1960) * [[Fredi Bobič]], nogometaš *[[Anton Bogov]], baletnik *[[Berta Bojetu Boeta]], igralka, književnica *[[Vinko Borec]], gospodarstvenik, politik * [[Božidar Borko]], urednik, publicist * [[Elko Borko]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Peter Boštjančič]], igralec * [[Vladimir Bračič]], geograf, prvi rektor Univerze v Mariboru *[[Josef Brandl]], slikar *[[France Brešar]], matematik *[[Matej Brešar]], matematik, akademik *[[Ida Brišnik Remec]], slikarka * [[Viljem Brumec]], ginekolog, porodničar, zgodovinar medicine * [[Jože Brumen]], grafični oblikovalec *[[Boris Brunčko]], igralec * [[Andrej Brvar]], pesnik *[[Berta Bukšek]], igralka *[[Toni Canjko]], baletnik, plesni pedagog *[[Jože Ciglenečki]], metalurg, tehnolog * [[Jakov Cipci]], dirigent * [[Edward Clug]], plesalec, koreograf * [[Franc Copf]], kirurg, inovator * [[Jože Curk]], umetnostni zgodovinar, konservator, muzealec * [[Alojzij Cvikl]], nadškof * [[Sabina Cvilak]], sopranistka *[[Mitja Čander]], literat, dramaturg, urednik, založnik * [[Aleš Čeh]], nogometaš * [[Mara Čepič]], mezzosopranistka, profesorica jezikov, komunistka *[[Bogo Čerin]], fotograf *[[Ivo Čerle]], fotograf *[[Draga Černelč]], pediatrinja; [[Milan Černelč]], hematolog *[[Josip Černi]], jugoslovanski admiral *[[Mirko Černič]], kirurg * [[Jaroslav Černigoj]] in [[Milan Černigoj]], arhitekta *[[Bogdan Čobal]], slikar, grafik, galerist *[[Ivan Čobal]], likovnik, galerist * [[Sandi Čolnik]], TV voditelj * [[Franci Čop]], alpinist in športnik *[[Kriarina Čović|Kristina Čović]], igralka ukulel *[[Jože Debevc]], tekstilni gospodarstvenik in kulturni delavec * [[Avgust Demšar]], pisatelj * [[Lev Detela]], pisatelj, pesnik, in prevajalec *[[Aleksander Dev]], arhitekt *[[Oskar Dev]], glasbeni šolnik, organizator skladatelj, zborovodja *[[Edi Dežman]], baletnik in plesni pedagog * [[Jaro Dolar]], bibliotekar in literat * [[Mladen Dolar]], filozof *[[Ferdinand Dominkuš]], pravnik in politik * [[Adolf Drolc]], javnozdravstveni delavec * [[Erika Druzović]], operna pevka * [[Janko Držečnik]], kirurg * [[Maksimiljan Držečnik]], škof * [[Bojan Emeršič]], igralec * [[Jože Florjančič]], ekonomist in politik * [[France Forstnerič]], literat, novinar * [[Emil Frelih]], operni režiser, publicist * [[Meta Gabršek Prosenc]], galeristka *[[Nada Gaborovič]], pisateljica *[[Edvard Glaser]], transfuziolog, publicist * [[Alenka Glazer]], pesnica, literarna zgodovinarka in prevajalka * [[Janko Glazer]], pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar *[[Maja Godina Golija]], etnologinja * [[Milena Godina]], igralka * [[Vesna Godina]], socialna in kulturna antropologinja, publicistka * [[Bojan Golija]], slikar in grafik * [[Branko Gombač]], režiser, gledališčnik *[[Majda Grbac]], igralka *[[Viktor Grčar]], prvi slovenski župan Maribora * [[Lavoslav Gregorec]], politik * [[Vekoslav Grmič]], škof, teolog, publicist * [[Jožef Benedikt Gründel]], zdravnik in mestni fizik * [[Herta Haas]], partnerica [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] *[[Bruno Hartman]], kulturnik, gledališčnik, knjižničar *[[Ervin Hartman]] (st./ml.), glasbenika, dirigenta * [[Polona Hercog]], teniška igralka *[[Lavrencij Herg]], zbiralec ljudskih pesmi, stolni dekan in prošt *[[Kalist Herič]], frančiškan, provincialni definitor in generalni vizitator, graditelj * [[Lojze Herzog]], dirigent *[[Franc Hlupič]], fotograf, likovni pedagog * [[Peter Holy]], rektor jezuitskega kolegija *[[Marko Hudnik]], pesnik (haiku), pisatelj, dramatik *[[Franc Hvalec]], gospodarstvenik *[[Draga Humek]], pedagoginja *[[Ljubo Humek]], arhitekt in urbanist *[[Josip Hutter]], industrijalec in filantrop *[[Bojan Ilich]], narodni heroj *[[Breda Ilich Klančnik]], umetnostna zgodovinarka * [[Anton Ingolič]], pisatelj, akademik * [[Israel Isserlin]], rabin, pisec in filozof *[[Jure Ivanušič]], igralec, scenarist in glasbenik * [[Drago Jančar]], pisatelj, dramatik, esejist, akademik * [[nadvojvoda Janez]], habsburško-lotarinski nadvojvoda in feldmaršal *[[Stanko Janežič]], teolog in pesnik *[[Angela Janko Jenčič]], igralka * [[Ludmila Janovská|Ludmila Janovská - Mila]], češka slikarka * [[Zora Janžekovič]], kirurginja (opeklin) *[[Igor Japelj]], ginekolog, porodničar *[[Marko Japelj]], scenograf *[[Mirko Japelj]], gledališki fotograf *[[Marjanca Jemec Božič]], ilustratorka *[[Zmago Jeraj]], slikar, pedagog *[[Marko Jesenšek]], slavist, filolog, jezikoslovec, akademik * [[Mima Jaušovec]], teniška igralka *[[Slavko Jug]], pesnik * [[Josip Jurčič]], pripovednik, dramatik in časnikar * [[Stane Jurgec]], dirigent *[[Alojzij Juvan]], pravnik politik, organizator *[[Milada Kalezić]], igralka * [[Ignac Kamenik]], pisatelj, dramatik, publicist, urednik, bibliotekar, profesor in kulturni organizator * [[Kurt Kancler]], pediater * [[Maks Kavčič]], slikar, scenograf in restavrator * [[Janko Kastelic (dirigent)|Janko Kastelic]], skladatelj in glasbeni direktor * [[Matjaž Kek]], nogometaš in trener, nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance * [[Ottokar Kernstock]], avstrijski pesnik * [[Maja Keuc]], pevka *[[Juro Kislinger]], gledališčnik, pisatelj * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka - lirična sopranistka * [[Slava Klavora]], narodna herojinja * [[Aleksander Knavs]], nogometaš *[[Željko Knez]], kemik, akademik * [[Vladimir Kobler]], dirigent * [[Edvard Kocbek]], pisatelj, pesnik, esejist in politik * [[Katarina Kocka]], baletna plesalka * [[Branko Kocmut]] in [[Ivan Kocmut,]] arhitekta * [[Slavko Kočevar]] (ps. [[Slavko Jug]]), pesnik, urednik *[[Gabrijel Kolbič]], kipar *[[Miran Kolbl]], violinist * [[Danilo Komavli]], odvetnik, pravnik *[[Ivo Kopecky]], skladatelj, pianist, glasbeni pedagog *[[Dragica Korade]], novinarka in publicistka *[[Mirjam Korbar]], igralka * [[Katja Koren]], alpska smučarka * [[Anton Korošec]], politik in teolog *[[Božo Kos]], ilustrator, karikaturist *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Kos]] - Melhior, umetnostni zgodovinar, etnolog, diplomat *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]], slikar, grafik * [[Stanislav Kos]], bibliotekar * [[Silvin Košak]], jezikoslovec hetitolog, akademik * [[Jože Košar]], klasični filolog, založnik, prevajalec *[[Rudolf Kotnik]], slikar, pedagog *[[Slavko Kotnik]], košarkar *[[Stanko Kotnik]], slovenist, didaktik *[[Dragica Kovačič]], mezzosopranistka *[[Fran Kovačič]], teolog, filozof, zgodovinar * [[Kajetan Kovič]], pesnik, pisatelj, prevajalec, akademik * [[Luka Krajnc]], nogometaš *[[Božidar Krajnčič]], botanik, agronom, šolnik * [[Franc Kramberger]], škof in nadškof * [[Marijan Kramberger]], literat, urednik * [[Bratko Kreft]], pisatelj, dramatik in akademik * [[Rene Krhin]], nogometaš *[[Terezija (Angelina) Križanič]], redovnica, šolnica *[[Alojz Križman]], rektor in župan * [[Mirko Križman]], germanist, pesnik, prevajalec * [[Lovro Kuhar]], pisatelj in politični aktivist *[[Vekoslav Kukovec]], pravnik, politik *[[Tine Lah]], ekonomist * [[Aleksander Lajovic]], skladatelj, glasbeni pedagog in publicist *[[Miloš Lapajne]], arhitekt * [[Josip Leskovar]], politik * [[Albert Likavec]], baletnik *[[Franjo Lipold]], politik * [[Rudolf Maister]], vojaški poveljnik, general in pesnik *[[Andrej Majcen]], salezijanec, misijonar *[[Igor Majcen]], glasbenik, skladatelj, zborovodja *[[Stanko Majcen]], dramatik, pesnik, pisatelj, politik *[[Avgust Majerič]], ekonomist * [[Svetlana Makarovič]], pesnica, igralka, pravljičarka, dramatičarka *[[Nataša Matjašec Rošker]], igralka * [[Janez Menart]], pesnik in prevajalec, akademik *[[Ivanka Mežan]], igralka *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]], slikar, scenograf, grafik, risar * [[Neža Ema Mikec]], vezilja * [[Franc Miklošič]], filolog, jezikoslovec in slavist, dekan in rektor, večkratni akademik *[[Janez Miklošič]], glasbenik, šolnik * [[Franc Minařik]], farmacevt *[[Jože Mlinarič (latinist)]], zgodovinar, latinist, akademik *[[Dragiša Modrinjak]], fotograf *[[Sergiu Moga]], baletni plesalec *[[Georg Mohr]], šahist * [[Guiseppe Morpurgo]], ustanovitelj [[Zavarovalnica Generali|Zavarovalnice Generali]] * [[Milena Muhič]], igralka *[[Matjaž Mulej]], ekonomist ... *[[Damjan Murko]], pevec * [[Jan Muršak]], drugi Slovenec, ki je zaigral v ligi [[NHL]] * [[Zoran Mušič]], slikar in grafik *[[Marko Naberšnik]], filmski režiser, scenarist * [[Franc Neger]], podjetnik * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]], glasbenik, pianist * [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], igralec *[[Stanko Ojnik]], cerkveni pravnik, pravni zgodovinar *[[Anton Osterc]], pedagog * [[Iko Otrin]], baletnik, koreograf, pedagog * [[Jaš Otrin]], baletnik, koreograf * [[Vojko Ozim]], kemijski tehnolog *[[Jožef Pajek]], folklorist in zgodovinar * [[Lajči Pandur]], slikar, grafik * [[Ludvik Pandur]], slikar, grafik * [[Tomaž Pandur]], gledališki režiser * [[Tone Partljič]], pisatelj, dramaturg, scenarist in politik * [[Borut Pečenko]], arhitekt, urbanist * [[Dejan Pečenko]], pianist in skladatelj *[[Stojan Perhavc]], direktor [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]] * [[Žarko Petan]], pisatelj, esejist, gledališki in filmski režiser * [[Teodor Petrič]], jezikoslovec, univ. prof. germanistike *[[Marjan Pipenbaher]], gradbenik *[[Franci Pivec]], pedagoški in kulturni delavec *[[Gregor Pivec]], zdravnik kirurg, publicist *[[Rupert Pivec]], generalni komisar avstroogrske mornarice *[[Ljudevit Pivko]], profesor in politik *[[Svetopolk Pivko]], letalski konstruktor * [[Janko Pleterski]], zgodovinar, akademik *[[Oton Polak]], slikar * [[Dragan Potočnik]], literarni zgodovinar * [[Herman Potočnik]] [[Noordung]], pionir raketne in vesoljske tehnike * [[Miran Potrč]], politik *[[Danilo Požar]], ekonomist * [[Štefan Predin]], farmacevt * [[Zoran Predin]], pevec, tekstopisec in glasbeni producent * [[Vilibald Premzl]], arhitekt, urbanist, naravovarstvenik * [[Primož Premzl]] , galerist, domoznanec, publicist, založnik *[[Cvetana Priol]], redovnica, glasbenica, svetniška kandidatka * [[Josip Priol]], sadjar in šolnik * [[Margareta Puhar]], generalna predstojnica kongregacije * [[Ladislaus von Rabcewicz]], avstrijski inženir * [[Branko Rajšter]], zborovodja * [[Amand Rak]], zdravnik in muzealec *[[Karel Rakuša]], politik, sindikalist, gasilec *[[Bogdan Reichenberg]], arhitekt *[[Mitja Reichenberg]], filmski skladatelj in teoretik *[[Matija Robič]], cerkveni zgodovinar in pravnik * [[Franc Rosina|Franc (Franjo) Rosina]], odvetnik, politik * [[Igor Rosina]], odvetnik *[[Branko Rudolf]], pesnik, šolnik, publicist, filozof, kritik, prevajalec, galerist *[[Ada Sardo Lebarič]], operna pevka, dramska sopranistka *Ena Salihović, fizičarka in kitaristka * [[Karl Scherbaum]], podjetnik *[[Henrik Schreiner]], pedagog, naravoslovec, šolnik *[[Tomaž Seljak]], informatik *[[Dušan Senčar]], odvetnik in športni organizator *[[Branko Senica]], novinar, urednik *[[Drago Senica]] - Pi, arhitekt, karikaturist *[[Dušan Sernec]], elektrotehnik, politik *[[Janko Sernec]], politik, publicist * [[Zorko Simčič]], pisatelj in esejist, akademik * [[Milan Skrbinšek]], dramatik, režiser in prevajalec *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, režiser, gledališki pedagog * [[Anton Martin Slomšek]], škof, pisatelj, pesnik in narodni buditelj *[[Jože Snoj]], pisatelj, pesnik, novinar... *[[Avguštin Stegenšek]], umetnostni zgodovinar * [[Jakob Maksimilijan Stepišnik]], škof * [[Robert Stolz]], operni skladatelj in dirigent *[[Marlenka Stupica]], slikarka, ilustratorka * [[Tomaž Svete]], skladatelj in profesor * [[Heribert Svetel]], dirigent, skladatelj *[[Janko Šetinc]], pianist, čembalist, glasbeni pedagog, kritik in organizator * [[Fran Šijanec]], umetnostni zgodovinar * [[Karmina Šilec]], zborovodkinja * [[Gustav Šilih]], pedagog *[[Mate Šimundić]], hrvaško-slovenski jezikoslovec *[[Majda Šlajmer Japelj]], zdravstvena delavka *[[Marko Šlajmer]], arhitekt, urbanist *[[Branko Šömen]], pesnik, pisatelj, scenarist *[[Manica Špendal]], muzikologinja * [[Ivo Štandeker]], novinar, prevajalec * [[Igor Štromajer]], večmedijski medmrežni umetnik * [[Igor Štuhec]], skadatelj *[[Ilka Štuhec]], smučarka * [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]], teolog in organizator * [[Miran Štuhec]], literarni zgodovinar * [[Leon Štukelj]], olimpijski šampion *[[Branko Šturbej]], igralec * [[Luka Šulić]], violončelist, član [[2Cellos]] *[[Janez Švajncer]], pisatelj, publicist, urednik, prevajalec *[[Marija Švajncer]], filozofinja, pesnica, pisateljica * [[Wilhelm von Tegetthoff]], avstrijski admiral *[[Peter Ternovšek]], igralec *[[Bogo Teplý]], zgodovinar, muzealec *[[Karmen Teržan Kopecky]], germanistka, jezikoslovka * [[Nikola Tesla]], elektroinženir in izumitelj * [[Simon Tihec]], fotograf * [[Slavko Tihec]], kipar *[[Lovro Toman]], podjetnik, politik. pesnik * [[Ivan Jožef Tomažič]], škof *[[Josip Tominšek]], jezikoslovec, šolnik, športni delavec, planinec * [[Ludvik Toplak]], pravnik, rektor, politik in diplomat *[[Anton Tomšič]], časnikar * [[Arnold Tovornik]], igralec * [[Anton Trstenjak]], teolog, psiholog, esejist * [[Marin Turcu]] in [[Valentina Turcu]], baletnika/plesalca * [[Pavel Turner]], mecen, publicist in vzgojitelj * [[Marjan Turnšek|Marijan Turnšek]], teolog in nadškof * [[Danilo Türk]], diplomat, pravnik, pomočnik generalnega sekretarja OZN, predsednik Slovenije * [[Josip Vandot]], slovenski mladinski pisatelj *[[Breda Varl]] in [[Tine Varl]], lutkarja *[[Anastasija Vasilijević]], srbska sirarka in popularna flavtistka ?? * [[Karel Verstovšek]], filolog, politik *[[Boris Vezjak]], filozof in publicist *[[Danilo Vezjak]], ekonomist *[[Janez Vidic]], slikar, ilustrator * [[Peter Vilfan]], slovenski košarkar in politik, *[[Tone Vogrinec]], smučarski trener in funkcionar * [[Frančiška Voh]], generalna predstojnica kongregacije *[[Zlata Vokač]], pisateljica, rusistka * [[Ivan Vomer]], učitelj, šolnik *[[Gorazd Vospernik]], baletnik *[[Miroslava Vospernik]], šahistka *[[Zdravko Vospernik]], šahist *[[Erika Vouk]], pesnica, prevajalka *[[Ernest Vranc]], pedagog * [[Stanko Vraz]], pesnik in kritik *[[Sergej Vrišer]], umetnostni zgodovinar, muzealec * [[Saša Vujačić]], košarkaš lige [[NBA]] *[[Vili Vuk]], novinar, kulturni kritik, etnolog, muzealec *[[Joso Vukman]], matematik *[[Franc Wiesthaler]], časnikar in politik * [[Hugo Wolf]], skladatelj * [[Kristof Willenrainer]], mestni sodnik *[[Gregor Zafošnik]], skladatelj * [[Zlatko Zahovič]], nogometaš in nogometni funkcionar * [[Jure Zdovc]], košarkar * [[Mirko Zdovc]], arhitekt *[[Zlatko Zei]], slikar *[[Slavko Zimšek]], violinist *[[Branko Zinauer]], slikar, ilustrator, karikaturist * [[Vlasta Zorko]], kiparka *[[Zinka Zorko]], jezikoslovka dialektologinja, akademičarka *[[Albert Žerjav]], pedagog * [[Fran Žižek]], režiser {{div col end}} == Gospodarstvo == Maribor je bil pred osamosvojitvijo Slovenije gospodarsko zelo razvito mesto, zato je bil val stečajev ob prehodu na tržno gospodarstvo velik udarec. Nekdanja velika podjetja kot so [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], [[Mariborska tekstilna tovarna|MTT]], [[Hidromontaža]], [[Elektrokovina]], [[Svila (podjetje)|Svila]] in [[Metalna Maribor|Metalna]] so deloma prenehala delovati, deloma pa so se preoblikovala. Na njihovem območju so danes večinoma poslovne cone s številnimi novimi podjetji. V industrijski coni [[Melje]] med drugim delujejo MLM - [[Mariborska livarna Maribor]], [[Henkel]], [[TMI Košaki]], [[TVT Boris Kidrič]], [[Mlinotest]]. Na območju nekdanje Tovarne avtomobilov in motorjev je danes [[Poslovna cona TAM]] z več kot sto podjetji. Mreža podjetij deluje tudi na območju nekdanje Metalne, TVT Boris Kidrič in Marlesa. Gospodarske družbe se povezujejo v Štajersko gospodarsko zbornico in v Območno obrtno-podjetniško zbornico. V Mariboru je bilo leta 2014 4,7 % delovno aktivnega prebivalstva in 6,9 % registrirano brezposelnih Slovenije. V tem letu so gospodarske družbe iz območja Maribora ustvarile 3,7 % izgub in 6,0 % čistega dobička slovenskega gospodarstva. Največ dohodka mestu prinašajo storitvene dejavnosti in industrija. V zadnjih letih se je zelo razvila trgovina (zrasli so številni novi nakupovalni centri) in bančno-finančni sektor. V Mariboru je sedež [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]]. V letu 2014 so bila na lestvici časnika Finance<ref>Finance, 28.maj 2015, stran 11</ref>''Top 101, Največja slovenska podjetja v letu 2014'' štiri podjetja s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (prihodki od prodaje 215 mio EUR, čisti dobiček 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] DEM d.o.o. (prihodki od prodaje 72 mio EUR, čisti dobiček 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d.(prihodki od prodaje 60,5 mio EUR, čisti dobiček 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o (prihodki od prodaje 80,9 mio EUR, čisti dobiček 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih) Na lestvici časnika Dnevnik<ref>Dnevnik, 15.junij 2015, stran 27</ref> ''100 največjih podjetij'', pa je bilo šest podjetij s sedežem v Mariboru: * [[Pošta Slovenije]] d.o.o. (celotni prihodki 218,3 mio EUR, čisti poslovni izid 7,1 mio EUR, 5.694 zaposlenih), * [[Energija plus]] d.o.o. (celotni prihodek 102,5 mio EUR, čisti poslovni izid 1,65 mio EUR, 62 zaposlenih), * [[Farmadent]] d.o.o. (celotni prihodek 94,1 mio EUR, čisti poslovni izid 2,6 mio EUR, 75 zaposlenih), * [[Elektro Maribor]] d.d. (celotni prihodek 81,2 mio EUR, čisti poslovni izid 9,2 mio EUR, 826 zaposlenih), * [[SwatyComet]] d.o.o. (celotni prihodek 80,8 mio EUR, čisti poslovni izid 3,4 mio EUR, 850 zaposlenih), * [[Dravske elektrarne Maribor]] d.o.o. (celotni prihodek 74,5 mio EUR, čisti poslovni izid 8,5 mio EUR, 276 zaposlenih). Nad tisoč zaposlenih imajo [[Pošta Slovenije]] (5.694), [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (2.861), [[Univerza v Mariboru]] (1.725), [[ISS Facility Services]] (1.224) in [[Nova Kreditna banka Maribor]] (1.124). Po podatkih AJPES ustvarijo največji čisti poslovni izid [[Henkel Maribor]] in [[Henkel Slovenija]] (45,7 mio EUR v 2013), [[Nova Kreditna banka Maribor]] (35,9 mio EUR v 2014), [[Elektro Maribor]] (9,2 mio EUR v 2014), [[Dravske Elektrarne Maribor]] (8,5 mio EUR v 2014), [[Pošta Slovenije]] (7,1 mio EUR v 2014), [[Arriva Štajerska]] (7,0 mio EUR v 2013), [[NK Maribor Branik]] (6,1 mio EUR v 2014), [[Palfinger Proizvodnja]] in [[Palfinger Marine]] (52 mio EUR v 2013) in [[Zavarovalnica Maribor]] (4,9 mio EUR v 2013). Vedno pomembnejši je [[turizem]]. Veliko turistov obišče [[mariborsko Pohorje]], [[Festival Lent]], staro mestno jedro, številne vinorodne griče. Svojevrstna atrakcija je tudi [[Stara trta|najstarejša trta]] na [[Lent]]u. Znan je [[Mariborski park|mestni park]], v katerem deluje mestni [[Akvarij in terarij]]. V Mariboru je bilo leta 2014 3,8 % vseh slovenskih turističnih ležišč ter 3,5 % vseh prihodov turitov in 2,6 % vseh nočitev. == Izobraževanje in znanost == Leta 2014 je bilo v Mariboru 4.125 otrok v vrtcih, 7.602 učencev v osnovnih šolah, 3.000 dijakov in 3.868 študentov rezidentov mesta. Maribor je imel leta 2014 5,4 % delež v slovenskem prebivalstvu, a le 4,9 % delež otrok v vrtcih, 4,6 % delež študentov, 4,5 % delež učencev v osnovnih šolah in le 4,0 % delež dijakov. * [[Univerza v Mariboru]] *[[DOBA Fakulteta Maribor|DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor]] (z ''Višjo strokovno šolo in Jezikovnim centrom'') * [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]] * [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] * [[Institut informacijskih znanosti|Institut informacijskih znanosti - IZUM]] * [[Mariborska knjižnica]] *[[Teološka fakulteta enota v Mariboru|Teološka fakulteta, enota v Mariboru]] (s [[Teološka knjižnica Maribor|Teološko knjižnico Maribor]]) je enota [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] * [[Kmetijsko gozdarski zavod Maribor]] * [[Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza]] * [[Hiša arhitekture Maribor]] * [[Konservatorij za glasbo in balet Maribor]] * [[Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor]] (MRC Maribor) * [[ZRC SAZU]] - Raziskovalna postaja Maribor *[[Meranovo]] - ''Univerzitetni kmetijski center'' (''Meranovo''- [[Pohorski dvor]]) *[[Tehniški šolski center Maribor]] - ''z višjo šolo'' *[[Višja strokovna šola Academia]] Maribor *Srednja in [[Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor]] * [[Srednja šola za oblikovanje Maribor]] * [[Srednja prometna šola Maribor]] * [[Akademija za umetnost v Mariboru]] == Šport == Najpomembnejši športni klub v Mariboru je petnajstkratni nogometni državni prvak Slovenije [[NK Maribor]]. Igra na stadionu [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] in je trikratni udeleženec tekmovanja Liga Prvakov (1999/2000, 2014/2015 in 2017/2018). Zelo uspešno je tudi odbojkarsko moštvo [[OK Branik]], ki spada med najboljše odbojkarske klube v državi, saj imajo 10 naslovov državnih prvakinj. V mestu delujejo še rokometni klub [[RK Maribor Branik]], košarkarski klub [[KK Maribor]] Messer, teniški klub Branik, hokejski klub HDK Maribor, smučarski klub SK Branik boksarski klub Tezno in mnogi drugi. ==Javni potniški promet== [[Slika:Marprom Wagen 139 an der Avtobusna Postaja.jpg|sličica|Avtobus linije G4 na [[avtobusna postaja Maribor|avtobusni postaji]].]] Mestni in primestni avtobusni potniški promet v Mariboru in okolici opravlja družba Javno podjetje za mestni potniški promet MARPROM, d.o.o.<ref>{{navedi splet |url=https://www.marprom.si/o-podjetju/avtobusna-postaja-maribor/ |title=MARPROM: Avtobusna postaja Maribor |accessdate=15. februar 2024|date= |format= |work= }}</ref> {{glavni|Mestni promet Maribor}} {{glavni|Avtobusna postaja Maribor}} == Kultura == V Mariboru poteka vsako leto med poletjem [[Festival Lent]]. Je največji festival na prostem v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2012 je bil Maribor [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropska prestolnica kulture]]. Maribor je znan tudi po [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]], najpomembnejšem festivalu poklicnih gledališč v Sloveniji. [[Slika:SNG Maribor - Slovene National Theatre Maribor 2.jpg|sličica|[[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]]] === Kulturne ustanove === Glede na geografsko velikost je Maribor kulturno dobro razvit. Večina kulturnih ustanov je v centru. Med najpomembnejše štejemo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovensko narodno gledališče]] - [[SNG Maribor]] z (dramskim) gledališčem, opero in baletom, [[Lutkovno gledališče Maribor]] z Lutkovnim muzejem, [[Narodni dom Maribor]] (kjer domujejo mdr. [[Festival Lent]], Komedija, [[Festival Maribor,]] [[Mariborska filharmonija]], Glasbena mladina, [[Kibla|Multimedijski center KIBLA]]), [[Mariborski grad]] v katerem se nahaja tudi [[Pokrajinski muzej Maribor]], ki ponuja na enem mestu zbrano arheologijo, etnologijo in širšo kulturno zgodovino na prostoru mariborske regije in njene okolice, [[Umetnostna galerija Maribor]], [[Kino Udarnik]] ki ponuja prireditve in razstave, [[Muzej narodne osvoboditve Maribor]] z muzejskimi zbirkami z več kot 10.000 muzealijami. [[Pokrajinski arhiv Maribor]] hrani 16 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki se nanaša na Štajersko, Koroško in Prekmurje. Ob vseh teh pa se v Mariboru nahajajo tudi [[Dvorec Betnava]] - [[Muzej Nadškofije Maribor]], ki ponuja stalno razstavo verske, socialne in kulturne dediščine mariborske nadškofije, [[Nadškofijski arhiv Maribor]], [[Sinagoga Maribor]], MMC [[Kibla]], [[Čebelarski center Maribor]] in [[Literarna hiša Maribor]], ustanovljena 2007 kot prva literarna ustaniova v Sloveniji. Med tiskanimi mediji izhaja v Mariboru (od 1945) vsakodnevno časnik [[Večer (časopis)|Večer]], ki je osrednji regionalni časnik severovzhodne Slovenije, vodilna mariborska in ena osrednjih slovenskih kulturnih revij pa so [[Dialogi]] (od 1965). Med radijskimi in TV postajami pa je RTV Maribor kot Regionalni center [[RTV Slovenija]] v Mariboru, ki vključuje [[Radio Maribor]] (ustanovljen 1945) s tujejezičnim programom [[Radio SI]] in regionalno [[Televizija Maribor|Televizijo Maribor]] (TV Maribor, od 2002), poleg njih pa še zasebne postaje [[Radio Center]], [[Radio City]], [[Radio NET FM]], [[Radio Pohorje]]. === Maribor v literaturi === O Mariboru, mestu iz otroštva, mladosti ali šolskih dni, o njegovi usodi in značaju pripovedujejo številna literarna dela, ki so umeščena v mestno in obmestno okolje. Odlomki iz njih so zbrani v [[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Mariborska knjiga|''Mariborski knjigi'']]. {| | style="vertical-align:top;" width=65% | '''Romani''' * [[Zlata Vokač]]: :* ''[[Marpurgi]]'' (1985) :* ''[[Knjiga senc]]'' (1993) * [[Nada Gaborovič]]: ''[[Malahorna (roman)|Malahorna]]'' (1989) * [[Drago Jančar]]: ** ''[[Petintrideset stopinj]]'' (1974) ** ''[[Severni sij (slovenski roman)|Severni sij]]'' (1984) ** ''[[In ljubezen tudi]]'' (2017) ** ''[[Ob nastanku sveta]]'' (2022) * [[Žarko Petan]]: ''[[Dvojčka (roman)|Dvojčka]]'' (1988) in ''scenarij za fiilm [[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' (1989). * [[Jože Snoj]]: ''[[Gospod Pepi ali zgodnje iskanje imena]]'' (2000) * [[Zorko Simčič]]: ''[[Človek na obeh straneh stene]]'' (1957) * [[Tone Partljič]]: **''[[Starec za plotom]]'' (1995) **''[[Nebesa pod Pohorjem]]'' (2016) ** ''[[Ljudje iz Maribora]]'' (2017) **''[[Ne bom jih pozabil]]'' (2018) **''[[Veter z vzhoda]]'' (2023) * [[Franček Rudolf]]: ''[[Odpiram mlin, zapiram mlin]]'' (1989) '''Črtice''' * [[Smiljan Rozman]]: ''[[Mesto (Rozman)|Mesto]]'' (1961) '''Spominska proza''' * [[Stanko Majcen]]: ''[[Detinstvo]]'' (''[[Dom in svet]]'', 1922) * [[Anton Šantel]]: ''[[Moji spomini]]'' (1990) * [[Jaro Dolar]]: ''[[Maribor – mesto moje mladosti]]'' (1995) | style="vertical-align:top;" | '''Esejistika''' * [[Drago Jančar]]: ''[[Sproti]]'' (1984) * [[Marijan Kramberger]]: :* ''[[Genius loci]]'' (1968) :* ''[[Gosposka ulica v Mariboru]]'' (1971) :* ''[[Hvalnica sivine]]'' (1987) '''Poezija''' * [[Janko Glazer]]: ''[[Pesmi]]'' (1993) * [[France Forstnerič]]: :* ''[[Zelena ječa]]'' (1961) :* ''[[Dolgo poletje]]'' (1968) :* ''[[Pijani kurent]]'' (1971) :* ''[[Ljubstava]]'' (1981) :* ''[[Drava življenja]]'' (1993) * [[Andrej Brvar]]: :* ''[[Skrčka čez palico]]'' (1984) :* ''[[Zimska romanca]]'' (1988) :* ''[[Popoldan]]'' (1996) |} == Zdravstvo == * [[Univerzitetni klinični center Maribor]] (prej Splošna bolnišnica Maribor) * [[Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor]] * [[Mariborske lekarne]] * [[Poliklinika Spera]] * [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]] == Društva in nepridobitne organizacije == === Društva === V Mariboru je tradicionalno razvejana društvena dejavnost. Julija leta 2015 je bilo v Mariboru 1.226 društev in sicer 447 športnih in rekreativnih društev, 157 društev za pomoč ljudem, 198 kulturnih in umetniških društev, 180 znanstveno raziskovalnih, izobraževalnih, strokovnih in poklicnih društev, 64 društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, 69 stanovskih društev, 26 društev za razvoj kraja, 20 nacionalnih in političnih društev, 32 društev za duhovno življenje in 33 ostalih društev. Nekatera, na primer gasilska, športna ali kulturna društva, imajo več kot stoletno tradicijo. Najstarejše društvo v veljavnem centralnem registru društev Ministrstva za notranje zadeve je [[Klub koroških Slovencev Maribor]], registriran 11. septembra 1945, sledi [[Filatelistično društvo Maribor]] (4. oktobra 1945) in [[Železničarsko športno društvo Maribor]] (26. januarja 1948). ŠD [[Letalski center Maribor]] je najstarejši motorni slovenski aeroklub (ustanovljen 1927), ki ima sedež v [[Skoke|Skokah]]. === Nepridobitne organizacije === Leta 2014 je bilo v Mariboru 495 nepridobitnih organizacij. == Zanimivosti == [[Slika:FranciscanChurch Maribor.jpg|right|thumb|220x220px|Frančiškanska cerkev]] === Naravne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Stara trta]] * [[Mariborski otok]] * [[Trije ribniki]] * [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]] * [[Piramida, Maribor|Piramida]] * [[Mariborski park]] * [[Pekrska gorca]] * [[Studenški gozd]] * [[Drava]] * [[Pohorje]] ([[Mariborsko Pohorje]]) * [[Stolni vrh]] * [[Meljski hrib]] * [[Stražunski gozd]] *[[Betnavski gozd]] *[[Slap Šumik, Maribor|Slap Šumik]] *[[Slap Skalce, Maribor|Slap Skalce]] *[[Tezenski gozd]]{{div col end}} === Kulturne znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Mariborski grad]] * [[Stolna cerkev, Maribor]] * [[Sinagoga Maribor|Sinagoga]] * [[Vodni stolp, Maribor|Vodni stolp]] * [[Sodni stolp, Maribor|Sodni stolp]] * [[Čeligijev stolp v Mariboru|Čeligijev stolp]] *[[Dobrava, Maribor]] (pokopališče in spominski park Dobrava) * [[Kužno znamenje, Maribor|Kužno znamenje]] * [[Lent]] * [[Stari radio, Maribor|Stari radio]] * [[Dvorec Betnava]] * [[Vetrinjski dvor]] * [[Forma viva v Mariboru]] * [[Angeli-kipi]] * [[Kapucinska cerkev]] * [[Kapelica sv. Urbana v Košakih]] * [[Forma viva na Taboru]] * [[Najstarejša hiša v Brezju]] * [[Najstarejša hiša v Mariboru]] * [[Cerkev Marije na Brezjah]] * [[Twicklova vila]] * [[Hiša v Poštni ulici 6]] * [[Kip Leona Štuklja]] *[[Kip Toša Primožiča]] * [[Florijanovo znamenje]] *[[Vinagova vinska klet]] * [[Minoritski samostan, Maribor|Minoritski samostan]] * [[Villa rustica|Vila Rustica]] *[[Frančiškansko pokopališče na Pobrežju, Maribor|Frančiškansko pokopališče na Pobrežju]] * [[Cerkev Sv. Areha, Maribor|Cerkev Sv. Areha]] *[[Cerkev Sv. Urlika, Maribor]] * [[Spomenik NOB, Maribor|Spomenik NOB]] *[[Slovensko narodno gledališče, Maribor]] {{div col end}} === Mariborski trgi === {{div col|colwidth=24em}} * [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] * [[Rotovški trg]] * [[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] * [[Grajski trg, Maribor|Grajski trg]] * [[Trg svobode, Maribor|Trg svobode]] * [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg Generala Maistra]] * [[Trg Leona Štuklja]] * [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]] * [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikov trg]] * [[Trg revolucije, Maribor|Trg revolucije]] * [[Trg Borisa Kraigherja, Maribor|Trg Borisa Kraigherja]] * [[Rakušev trg]] {{div col end}} === Mariborske ulice === {{div col|colwidth=24em}} * [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] * [[Gosposka ulica, Maribor|Gosposka ulica]] * [[Slovenska ulica, Maribor|Slovenska ulica]] * [[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]] *[[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]] * [[Ulica kneza Koclja, Maribor|Ulica kneza Koclja]] * [[Ključavničarska ulica, Maribor|Ključavničarska ulica]] * [[Pobreška cesta, Maribor|Pobreška cesta]] * [[Dravska ulica, Maribor|Dravska ulica]] * [[Usnjarska ulica Maribor|Usnjarska ulica]] * [[Žički prehod. Maribor|Žički prehod]] *[[Pristaniška ulica, Maribor|Pristaniška ulica]] * [[Splavarski prehod, Maribor|Splavarski prehod]] * [[Mesarski prehod, Maribor|Mesarski prehod]] * [[Vojašniška ulica, Maribor|Vojašniška ulica]] *[[Ulica Heroja Staneta, Maribor|Ulica Heroja Staneta]] * [[Lekarniška ulica, Maribor|Lekarniška ulica]] *[[Tkalski prehod, Maribor|Tkalski prehod]] *[[Volkmerjev prehod]] * [[Koroška cesta]] * [[Poštna ulica]] * [[Titova cesta, Maribor|Titova cesta]] * [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] *[[Kamniška ulica, Maribor|Kamniška ulica]] * [[Ulica Ob jarku, Maribor|Ulica Ob jarku]] * [[Jurčičeva ulica, maribor|Jurčičeva ulica]] *[[Barvarska ulica, Maribor|Barvarska ulica]] *[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Prešernova ulica, Maribor|Prešernova ulica]] *[[Aškerčeva ulica, Maribor|Aškerčeva ulica]] *[[Cafova ulica, Maribor|Cafova ulica]] *[[Cankarjeva ulica, Maribor|Cankarjeva ulica]] *[[Maistrova ulica]] *[[Ribniška ulica]] *[[Tomšičeva ulica, Maribor|Tomšičeva ulica]] *[[Kersnikova ulica, Maribor|Kersnikova ulica]] *[[Mladinska ulica, Maribor|Mladinska ulica]] *[[Ulica Vita Kraigherja, Maribor|Ulica Vita Kraigherja]] *[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] *[[Partizanska cesta, Maribor|Partizanska cesta]] *[[Apostlova ulica, Maribor|Apostlova ulica]] *[[Meljska cesta, Maribor|Meljska cesta]] *[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] {{div col end}} === Ostale znamenitosti === {{div col|colwidth=24em}} * [[Akvarij - Terarij]] * [[Mariborska tržnica]] * [[Hotel Zamorc]] * [[Hutterjev blok]] * [[Muzej na prostem Račji dvor]] * [[Moška kaznilnica, Maribor|Moška kaznilnica]] * [[Grand - hotel Nadvojvoda Janez]] * [[Stadion Ljudski vrt|Nogometni stadion Ljudski vrt]] *[[Kopališče Pristan, Maribor|Kopališče Pristan]] *[[Snežni stadion, Maribor|Snežni stadion]] *[[Bike park Pohorje]] *[[Knjižnica Rotovž]] *[[Vinarska šola, Maribor|Vinarska šola]] *[[Fontana EPK 2012, Maribor|Fontana EPK 2012]] *[[Hotel Arena, Maribor|Hotel Arena]] *[[Slaščičarna Ilich, Maribor|Slaščičarna Ilich]] *[[Slaščičarna in kavarna Teta Frida, Maribor|Slaščičarna in kavarna Teta Frida]] *[[Športno središče pod Pohorjem, Maribor|Športno središče pod Pohorjem]] *[[Čajnica Čajek, Maribor|Čajnica Čajek]] *[[Univerza v Mariboru, Maribor|Univerza v Mariboru]] *[[Žički dvor]] {{div col end}} == Pobratena mesta == Maribor je pobraten z naslednjimi mesti:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |title=Pobratena mesta |accessdate=2007-10-12 |archive-date=2013-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130327121718/http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=31 |url-status=dead }}</ref> {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Gradec]], [[Avstrija]] * {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} {{ikonazastave|Anglija}} [[Greenwich]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevo]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marburg]], [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Osijek]], [[Hrvaška]] * {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Petange]], [[Luksemburg]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Slika:Flag of Colorado.svg|20px]] [[Pueblo, Kolorado|Pueblo]], [[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Sombotel]] (Szombathely), [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Francija}} [[Tours]], [[Francija]] * {{ikonazastave|Italija}} [[Videm, Italija|Videm]], [[Italija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Harkov]], [[Ukrajina]] |} == Partnerska mesta == Maribor ima podpisano partnerstvo o sodelovanju z naslednjimi mesti: {| | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|MKD}} [[Kumanovo]], [[Severna Makedonija]] * {{ikonazastave|MNE}} [[Bar, Črna gora|Bar]], [[Črna gora|Črna Gora]] * {{ikonazastave|SER}} [[Novi Sad]], [[Srbija]] * {{ikonazastave|CRO}} [[Makarska]], [[Hrvaška]] | style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|CHN}} [[Nanking]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Vologdska oblast|Vologda]], [[Rusija]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Kutaisi]], [[Gruzija]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[Maladečna]], [[Belorusija]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Xi'an]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Wuhan]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|CHN}} [[Žengžou|ZhengZhou]], [[Kitajska]] * {{ikonazastave|BUL}} [[Veliko Trnovo]], [[Bolgarija]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Mahallat, Iran|Mahallat]], [[Iran]] * {{ikonazastave|IRN}} [[Sari, Iran|Sari]], [[Iran]] |} == Častni občani == {{glavni|Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor}} V Mariboru so naziv častnega občana podelili še pred marčno revolucijo leta 1848. Leta 1825 ga je dobil Mathias Satzeritsch, mestni blagajnik, kot priznanje, da je uredil mestne finance. == Mestni praznik in spominski dnevi == [[Praznik]] mestne občine Maribor je [[20. oktober]], dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v [[listina|listini]] iz leta [[1164]]. Spominski dnevi Mestne občine Maribor so: * [[29. april]], dan, ko je bila leta [[1941]] izvedena prva oborožena akcija mariborskih domoljubov v Volkmerjevem prehodu * [[23. maj]], dan, ko je [[Jugoslovanska armada]] [[1991]] leta obkolila [[710. učni center Teritorialne obrambe]] v [[Pekre|Pekrah]] - [[Pekrski dogodki]] * [[4. september]], dan, ko je leta [[1859]] [[škof]] [[Anton Martin Slomšek]] prenesel v Maribor sedež [[Mariborska škofija|škofije]] * [[23. november]], dan, ko je leta [[1918]] [[general]] [[Rudolf Maister]] prevzel oblast v Mariboru == Glej tudi == * [[Mestni promet Maribor]] *[[Letalski center Maribor]] == Opombe in sklici == {{sklici}} ==Viri== * [[Silvija Borovnik|Borovnik, Silvija]] (2012). ''Književne študije.'' Maribor: Filozofska fakulteta. {{COBISS|ID=68860929}} * {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-Q6KZMW0I|naslov=Curk, Jože (1983). Urbano-gradbena in komunalna zgodovina Maribora}}. ''Časopis za slovensko krajevno zgodovino'' št. 31. Strani 148-157. * [http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=5627 Odlok o grbu in zastavi mestne občine Maribor] * [http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf Arheološka pot po Mariboru z okolico, Odsek I: Zgornje Radvanje – Spodnje Hoče] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150615044844/http://www.zvkds.si/media/images/publications/Arheoloska_pot_po_Mariboru_in_okolici_1.pdf |date=2015-06-15 }} * Vrišer Sergej, Maribor (1984) * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Maribor}} {{Wikipotovanje|Maribor}} * [http://www.maribor.si Mestna občina Maribor] * [http://www.maribor-tourism.si Zavod za turizem Maribor] * [http://www.maribor2012.si/si/main.php Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica kulture 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100117005414/http://maribor2012.si/si/main.php |date=2010-01-17 }} * [http://www.slovenia.info/si/-ctg-kraji/Maribor-Pohorje,-www-maribor-pohorje-si.htm?_ctg_kraji=2625&lng=1 Maribor na uradnem turističnem portalu Slovenia.info] * [http://www.universiademaribor.org 26. Zimska univerzijada Maribor 2013] * [http://www.maribor-slovenia-travel-guide.com/ Vodič po Mariboru] * [http://www.marprom.si/ Marprom, mestni potniški promet Maribor] * [http://www.maribor-airport.si Aerodrom Maribor] * [http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ Mestna župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080217000113/http://zupnije.rkc.si/mb-stolnica/ |date=2008-02-17 }} Mariborska stolnica * [http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php Frančiškanska župnija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061217163953/http://zupnije.rkc.si/mb-sv_marija/index.php |date=2006-12-17 }} Mati usmiljenja * [http://www.slomsek.net/ Mariborska škofija] * [http://www.kam.si/romarske_cerkve/gorca_pri_mariboru.html Gorca pri Mariboru] * [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor Zemljevid mariborskih ulic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080418213259/http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=maribor |date=2008-04-18 }} * [http://www.raziskovalec.com/pages/Maribor/ Spletne strani v občini Maribor] * [http://kraji.eu/slovenija/maribor/slo/ Maribor na kraji.eu] * [http://www.maribor2012.info/ Maribor 2012 evropska prestolnica kulture] * [http://eventregistry.org/concept/Maribor Mednarodne in domače novice o Mariboru] {{Evropska prestolnica kulture}} {{Mesta-Slovenija}} {{Naselja MOM}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Maribor]] [[Kategorija:Maribor| ]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Maribor]] l5m684ploiscq2ag27wig1hictsv2p8 0 105653 6675368 6660274 2026-05-13T16:56:18Z ~2026-29078-05 259830 6675368 wikitext text/x-wiki '''Realize''' je literarno obdobje, ki se je začelo v [[Francija|Franciji]] okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19. stoletja in je trajalo do začetka 20. stoletja. Beseda realizem izhaja iz latinskega pojma ''realis'', kar pomeni stvaren. Oxfordska enciklopedija realizem opredeli kot literarni pojem, ki je rabljen tako široko, da je težko uporaben, razen kadar se rabi v nasprotju drugim literarnim gibanjem, npr. [[romantika|romantiki]] in [[ekspresionizem|ekspresionizmu]]. Realizem pomeni dvoje: obdobje ali pa književno metodo. Realizem kot književna metoda se pojavlja v vseh [[književnost]]ih od [[antika|antike]] do danes, ki prikazujejo stvarnost tako, kot v resnici je ali pa bi lahko bila po zakonu verjetnosti. Realizem kot obdobje se je v posameznih književnostih razvil ob različnem času in v neenakih socialnih, političnih in kulturnih razmerah, zato ni bil čisto enotno književno obdobje. [[Schiller Schledel|Schiller]] in [[Friedrich Schlegel]] sta prva govorila o realizmu, in sicer sta pojem realizma uporabljala kot nasprotje idealizmu. V francoskih razpravah se pojem realizma pojavi v člankih [[Champfleury]]a, ki so pozneje izšli v knjigi z naslovom ''Le Realisme'' (1857), in v časopisu ''Realisme'' (1856-1857). Tu se začne razpravljati o realizmu kot o obdobju. Njegove značilnosti so natančno prikazovanje resnice, objektivnost, neosebnost. Kot predstavnike so naštevali [[Stendhal]]a, [[Honore de Balzac|Balzaca]], Champfleurya, [[Gustave Flaubert|Flauberta]]. V Nemčiji [[Otto Ludwig]] govori o poetičnem realizmu, ampak ta pojem uporablja kot nasprotje »neosebnemu« realizmu, ki se je razvil v Franciji. [[Friedrich Engels|Engels]] v nekem osebnem pismu leta 1888 piše, da realizem zanj pomeni poleg natančnosti v podrobnostih tudi zvesto prikazovanje tipičnih značajev v tipičnih okoliščinah. Kot primer navede [[Honore de Balzac|Balzacove]] romane. V Italiji se v 80. letih 19. stoletja veljavi pojem verizem. V Rusiji pojem realizma uvede Pisarev z delom ''Realisty'' 1864. Vendar njemu ta pojem odraža ideološko usmeritev dela ruske inteligence. Na Poljskem se namesto realizma uveljavi pojem pozitivizem. na Slovenskem o pomenu pojma realizem razpravljata [[Janko Kersnik]] v razpravi ''Razvoj svetovne književnosti'' in [[Fran Celestin]] v delu ''Naše obzorje''. == Nastanek, vrste in razvoj realizma po Evropi == Realizem se začne po 1830 v Franciji, do 1848 pa se razmahne še v drugih državah – [[Anglija|Angliji]], [[Rusija|Rusiji]] in deloma [[Nemčija|Nemčiji]]. Prvo obliko je predstavljal '''romantični realizem''', ob njem pa so se pojavili še zametki psihološkega in socialnega realizma. V Franciji velja za začetnika realizma [[Honoré de Balzac|Honore de Balzac]] z delom ''Človeška komedija''. Prvi zgled '''psihološkega realizma''' je Stendhalovo delo ''Rdeče in črno''. V Rusiji je prehod iz romantike v realizem izvedel Nikolaj V. Gogolj z deli ''Plašč'', ''Mrtve duše'', ''Revizor''. Po letu 1848 se je pojavil '''objektivni realizem'''. Ta je skušal iz del izločiti vse elemente romantičnosti, namesto tega naj bi pisatelji podajali stvarno analizo dejstev, objektivnost, neprizadetost, zunanji in notranji svet, realnost, duševnost naj bi opisovali kot natančno in objektivno. V Franciji je to smer uvedel [[Gustave Flaubert]] z romanom ''Gospa Bovary'', v Angliji [[William Makepeace Thackeray|William Thackeray]] z romanom ''Semenj ničevosti'', v Rusiji Ivan S. Turgenjev z romanom ''Očetje in sinovi''. Hkrati se je uveljavil tudi psihološki realizem, ki se je osredotočil na natančno raziskavo duševnosti. Glavna predstavnika sta Fjodor M. Dostojevski z romani ''Idiot'', ''Besi'', ''Zločin in kazen'' in ''Bratje Karamazovi'' in Anton P. Čehov (''Češnjev vrt''). V dramatiki je prehod v realizem izvedel norveški dramatik [[Henrik Ibsen]] z dramami ''Stebri družbe'', ''Nora'' in ''Strahovi''. V nekaterih njegovih delih (''Rosmersholm'', ''Divja račka'') je prevladoval psihološki realizem. Razvije se tudi '''poetični realizem''', ki je pred objektivno analizo in družbeno stvarnost postavljal čustveno idilično in nadčasovno prikazovanje življenjskih pojavov. '''Socialni realizem''' je v angleški književnosti uveljavil [[Charles Dickens]] z delom ''Oliver Twist''. === Razvojne faze realizma === Flaker<ref>Aleksandar Flaker: Stilske formacije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber 1976, str. 161-163.</ref> govori o treh razvojnih fazah realizma: zgodnjem, razvitem in visokem realizmu. Za zgodnji realizem je značilno, da nanj še vplivajo značilnosti prejšnjega obdobja. Kot primer navede [[Charles Dickens|Dickensa]], Balzaca (''Človeška komedija''), [[Stendhal]]a in [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolja]] (''Mrtve duše''). Razviti realizem se pojavlja v 50. in 60. letih 19. stoletja. Zanj je značilna popolna objektivizacija, ni več vidnih vplivov prejšnjega obdobja. Predstavniki so brata [[Goncourt]], Flaubert, [[Alphonse Daudet|Daudet]], [[William Makepeace Thackeray|Thackeray]], [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjev]], [[Ivan Aleksandrovič Gončarov|Gončarov]], [[Gottfried Keller|Keller]]. V visoki realizem spadata [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]] (''Vojna in mir'', ''Ana Karenina'') in [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski]] (''Zločin in kazen'', ''Bratje Karamazovi''). Za visoki realizem navede, da že prinaša nekatere značilnosti, ki napovedujejo naslednje literarno obdobje, tj. [[naturalizem]]. [[Janko Kos]] v svoji duhovnozgodovinski periodizaciji povezuje realizem z naturalizmom, drugo polovico 19. stoletja pa obravnava tudi v okvirih duhovnozgodovinskega pojma postromantike (ta dvojna povezava je sicer jasno določena, pa vendar vseeno odpira pomembna vprašanja).<ref>Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2. izd., 2001, str. 135, 137, 174, 141.</ref> Nasprotno koncept moderne (npr. na Slovenskem, na nemško govorečem področju) povezuje naturalizem z novo romantiko (npr. v primeru Cankarja), realizem pa je tako ločen (tudi zaradi vprašanj t. i. romantičnega realizma).<ref>Evald Koren: Vprašanja ob periodizaciji slovenskega in evropskega naturalizma. Primerjalna književnost. Letn. 2, št. 1 (1979), str. 29-34.</ref> Aleš Vaupotič sledeč pragamticizmu C. S. Peircea (in komparativistu Hansu Vilmarju Geppertu) ločuje literarna realizem (učinkuje kot singuaren, indeksikalen, dicent znak) in naturalizem (legiznak, indeks, argument).<ref>Aleš Vaupotič: Vprašanje realizma. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2019.</ref> == Značilnosti realističnih del == Za realistična dela je značilna objektivnost, golo prikazovanje resnice. V realizmu ni neke napete, pestre zgodbe. Zgodba je namenjena opisu osebe in njegovemu razvoju. Oseba je opisana kot psihološko, intelektualno in družbeno bitje. Vtisnjen je v okolje, ki ga sestavljajo politična, družbena in ekonomska stvarnost. V realističnih delih se opisuje ljudi, stvari, naravo, naravne pojave, ni pa prisotnih nobenih višjih sil ali metafizike. [[Aleksandar Flaker|Flaker]] <ref>Aleksandar Flaker: Stilske formacije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber 1976, str. 156-157.</ref> piše, da je za realistična dela značilno, da se pripovedovalec distancira od svojih oseb, kar pomeni, da se ne želi poistovetiti s svojim junakom, da ne komentira njegovih dejanj in obnašanja, da ne daje moralističnih kritik. Gre za objektivno pripovedovanje. Avtor pripoveduje zgodbo v [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]] svojega časa, [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] oseb pa je odvisen od socialnega položaja, zato lahko v delo vključuje tudi [[žargon]], [[dialektika|dialektizme]], tuje besede. == Realizem na Slovenskem == Glavna predstavnika realizma na [[Slovenija|Slovenskem]] sta [[Janko Kersnik]] (''Kmetske slike'', ''Jara gospoda'') in [[Ivan Tavčar]] (''Cvetje v jeseni'', ''Med gorami''). Kersnikove ''Kmetske slike'' so izhajale v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' 1882-1891. Kersnik je napisal nekaj takih slik iz kmečkega sveta, v katerih je človek že popolnoma nesuveren, vklenjen v brutalne zakone materialne resničnosti, gre samo še za igro strahu in strasti v boju za goli obstanek. V sliki ''V zemljiški knjigi'' je glavni junak dokument oziroma uradni akt. Dogajanje je opisano zelo suho, brez čustvene vrednosti pripovedovalca je prikazana realnost. Gre za dokument, ki določa pogubno usodo celega rodu. Svojo idejo o idealističnem realizmu je najlepše pokazal v sliki ''Kmetska smrt''. Hotel je prikazati življenje tako kot je, vendar ne čisto golo resnico, ampak golo resnico pod zlato tančico idealizma. V tej sliki prikazuje smrt, vendar ne kot nekaj slabega, ampak kot nekaj heroičnega. Kmet Planjavec se opeče in opekline so tako hude, da ne bo preživel, vendar želi še pred smrtjo poskrbeti za stvari tega sveta, za družino. V ''Mačkovih očetih'' je realistična slika najbolj izostrena. Človek je le še žrtev golih strasti v boju za gmotni obstanek in je do kraja razčlovečen. O podobnih temah kot [[Kersnik]] v ''Kmetskih slikah'' je pisal tudi Ivan Tavčar. Primer je novela ''Šarevčeva sliva''. Gre za zgodbo o revnem, osamljenem kmečkem dekletu, ki ji je oče zapustil slivo in 100 goldinarjev. S to doto naj bi si pomagala skozi trdo samsko življenje. V Metino življenje se naseli strah – strah jo je, da bi izgubila dninarsko delo, da bi beračila na stara leta, da bi ji kdo vzel denar … Vendar pomemben preobrat v tej zgodbi naredi narava, ko v pomladni nevihti pride do plazu na bregu, kjer je imela Meta zakopan denar. Meta ima privid, da jo je okradel tat. Tedaj se prestraši za slivo in v svoji obsedenosti jo poseka. Sliva pade nanjo in jo ubije. Tako jo reši skrbi, da bi morala na stara beračiti. Tudi v tej zgodbi gre za goli boj za obstanek. Po mnenju [[Matjaž Kmecl|Kmecla]] je slovenska pripovedna [[proza]] v realizmu oblikovala nekaj značilnih ideoloških sistemov, ki so bili politično pomembni, [[književnost|literatura]] pa jim je služila za uresničitev. Prvi je povezan z narodovo močjo in pomembnostjo. Ta se pojavlja v vseh nacionalnih literaturah, predvsem tistih, ki so se oblikovala v zvezi z nacionalnim osvobajanjem. Drugi govori o očarljivosti in uspešnosti mladega, revnega slovenskega izobraženca (meščana), ki zmeša glavo in srce premožni gospodični s podeželske graščine. Na koncu se mlada zaljubljenca združita, kar simbolizira združitev meščanske sposobnosti in plemiškega kapitala. Zadnji je povezan z metafizičnim kaznovanjem vseh pregreh. Gre za to, da pravični bog kaznuje vse grehe na potomcih, če mu ne uspe že pri storilcih. Očitno je šlo za zanašanje na metafizično moč namesto fizično pri tistih, ki so bili družbeno šibkejši. === Problem periodizacije in teoretiki realizma na Slovenskem === Različni [[literarna zgodovina|literarni zgodovinarji]] različno datirajo to obdobje. Kot začetek se pojavljajo letnice 1848, 1854, 1868, 1878 in 1881. Razlog je med drugim tudi v tem, da je bil slovenski realizem precej neizrazit in nerazvit zaradi predhodnega pomanjkanja književne tradicije in družbenih razlogov, saj je bila v tem času literatura v prvi vrsti namenjena spodbujanju narodnega gibanja. [[Ivan Grafenauer]] v ''Kratki zgodovini slovenskega slovstva'' obdobje med 1868 in 1895 imenuje kot obdobje nove romantike in realizma. [[Ivan Prijatelj]] isti časovni izsek imenuje kot čas slovenskega realizma, razdeli pa ga na dve obdobji: romantični realizem (1868-1881) in poetični realizem (1881-1895). [[Anton Slodnjak]] v ''Zgodovini slovenskega slovstva'' razširi obdobje realizma od 1848 do 1899 in ga deli na več podobdobij: folklorizirajoči realizem (1848-1858), ironični in narodnostnooosrečujoči realizem (1858-1868), sentimentalni realizem z vzporednim optimističnim realizmom (1870-1881) in zreli ali klasični realizem (1881-1895). Odgovor na to delo je razprava [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]] ''Ivan Prijatelj in slovenski realizem'', v kateri je dokazoval, da o realizmu v slovenski književnosti lahko govorimo šele pri [[Janko Kersnik|Janku Kersniku]] v letu 1878, pa še po tem letu je ideološko utesnjen in nenaklonjen socialni kritiki. [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] je v ''Zgodovini slovenskega slovstva'' realizem omejil med letnici 1854 in 1892. [[Janko Kersnik]] je v ''Razvoju svetovne poezije'' (1878) utemeljil razliko med [[romantika|romantiko]] in realizmom tako, da je prvo postavil na podlago mitičnega, drugega pa na podlago [[znanost|znanstvenega]] razmišljanja. Vendar je za Kersnika še vedno značilno načelo idealizacije, ki ga posebej izrazi v oceni [[Anton Aškerc|Aškerčeve]] zbirke ''Balade in Romance'' (1890). Pravi, da je treba opisovati vse, kakor v resnici je, vendar ne le kot golo življenje, ampak kot »golo resnico pod zlato prozorno tančico idealizma.« [[Fran Celestin]] je v delu ''Naše obzorje'' (1883) svojo teorijo realizma poimenoval idealni realizem oz. realni idealizem in tako izključil skrajne oblike realizma. Janko Kersnik gleda na človeka kot na bitje, ki je podvrženo [[narava|naravi]] in njenim zakonom. Novi čas je čas znanosti. Svet je treba spoznavati v njegovi objektivnosti. Za literarni razvoj je pomembna vednost. Življenju vladajo materialni zakoni, ki so zrušili predstavo o [[človek]]u kot izvirnem središču. To potrjuje z izjavo »na idealizem je prišel realizem.« Ta njegov materialističen pogled kaže v smer biološkega [[determinizem|determinizma]] in [[evolucionizem|evolucionizma]]. Nanj sta vplivala [[Henry Thomas Buckle|H. T. Buckle]] in [[John William Draper|W. Draper]]. Vendar v njegovih delih ni prevladala ta pripadnost, ampak so se materialistični pogledi obrnili v sociološko in psihološko smer. Nanj so pri tem vplivali ruski realisti [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolj]], Tolstoj in Turgenjev. Po njegovem je ravno v Turgenjevih delih najbolj prisoten »srebrni pajčolan zdravega idealizma«. Na koncu razprave kot bistveno lastnost literarne umetnosti navede njeno boleče občutje sveta, kakršen v resnici je, in zato opozori na njeno večno težnjo v srebrni pajčolan idealizma. Na [[Fran Celestin|Celestinove]] ideje v ''Našem obzorju'' so vplivali ruski realistični kritiki (Belinski, Hercen, Černiševski). Zagovarjal je realistično in kritično prikazovanje sodobnega življenja, še posebej na podeželju. Opozoril je tudi na gospodarske in socialne probleme, ki so uničevali kmečko ljudstvo, ki je predstavljalo največji del naroda. Glavni tematiki naj bi bili kmetstvo in malomeščanstvo, prikazani v realnih življenjskih razmerah. Navedel je tudi nekaj primerov: razmerje med kmetom in gospodo, vpliv duhovščine na kmete, splošno siromašenje ljudstva, odnos kmetov do oblasti … Pisateljev glavni namen bi moral biti prikazovanje slabih in dobrih strani resničnosti na tak način, da bo v bralcih budil željo, da se slabo konča in zamenja z dobrim. Kot primer za to navede delo ''Lovčevi zapiski'' [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjeva]], s katerimi je vzbudil zanimanje za ruskega kmeta tlačana in razširil misel o odpravi tlačanstva. Celestin je verjel, da človek lahko obvlada družbena protislovja. Bil je prepričan, da je možna dejavna preobrazba sveta, da človek lahko premaga sile, ki ga ogrožajo. Celestin je bil mnenja, da mora biti [[kultura]] množična, da ne sme biti več namenjena samo zabavi, ampak mora počasi postati »potreba«, nekaj, kar uči. Sam je svojo smer imenoval idealni realizem oziroma realni idealizem. == Najpomembnejši predstavniki realizma po Evropi == === Francija === * [[Stendhal]] * [[Honoré de Balzac]] * [[Gustave Flaubert]] * [[Guy de Maupassant]] === Nemčija === * [[Theodor Fontane]] * [[Theodor Storm]] * [[Otto Ludwig]] === Švica === * [[Gottfried Keller]] * [[Conrad Ferdinand Meyer]] === Avstrija === * [[Adalbert Stifter]] * [[Marie von Ebner-Eschenbach]] * [[Ferdinand von Saar]] === Rusija === * [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]] * [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] * [[Ivan Sergejevič Turgenjev]] * [[Anton Pavlovič Čehov]] === Anglija === * [[Charles Dickens]] * [[Thomas Hardy]] * [[George Eliot]] * [[Anthony Trollope]] * [[William Makepeace Thackeray|William Thackeray]] === Norveška === * [[Henrik Ibsen]] * [[Björnstjerne Björnson]] === Švedska === * [[August Strindberg]] === Hrvaška === *[[August Šenoa]] *[[Eugen Kumičić]] *[[Ante Kovačić]] *[[Janko Leskovar]] *[[Ksaver Šandor Gjalski]] *[[Vjenceslav Novak]] *[[Silvije Strahimir Kranjčević]] === Bosna in Hercegovina === * [[Ivo Andrić]] === Poljska === * [[Bolesław Prus]] * [[Maria Konopnicka]] * [[Henryk Sienkiewicz]] * Eliza Orzeszkowa == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Jože Pogačnik: Zgodovina slovenskega slovstva 4. Maribor: Obzorja, 1970. * Pesništvo slovenskega realizma, ur. Gregor Kocijan. Ljubljana: DZS, 1998. * Kratka proza slovenskega realizma. Ljubljana: DZS, 2000. * The Oxford Companion To English Literature, ur. Margaret Drabble. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. * Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, 2000. * Janko Kos: Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, 2005. * Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. * Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in literaturi, Obdobja 3, ur. Boris Paternu. Ljubljana 1982. * Encyklopedia Britannica, CD. * Aleksandar Flaker: Stilske formacije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, 1976. * Boris Paternu: Pogledi na slovensko književnost. Ljubljana 1974. * Aleš Vaupotič: Vprašanje realizma. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2019. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Realizem (umetniško gibanje)]] [[Kategorija:Književnost v 19. stoletju]] hp71m5dk194emrusc42r1ntns5efu6q 6675369 6675368 2026-05-13T16:56:29Z ~2026-29078-05 259830 6675369 wikitext text/x-wiki '''Realizem''' je literarno obdobje, ki se je začelo v [[Francija|Franciji]] okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19. stoletja in je trajalo do začetka 20. stoletja. Beseda realizem izhaja iz latinskega pojma ''realis'', kar pomeni stvaren. Oxfordska enciklopedija realizem opredeli kot literarni pojem, ki je rabljen tako široko, da je težko uporaben, razen kadar se rabi v nasprotju drugim literarnim gibanjem, npr. [[romantika|romantiki]] in [[ekspresionizem|ekspresionizmu]]. Realizem pomeni dvoje: obdobje ali pa književno metodo. Realizem kot književna metoda se pojavlja v vseh [[književnost]]ih od [[antika|antike]] do danes, ki prikazujejo stvarnost tako, kot v resnici je ali pa bi lahko bila po zakonu verjetnosti. Realizem kot obdobje se je v posameznih književnostih razvil ob različnem času in v neenakih socialnih, političnih in kulturnih razmerah, zato ni bil čisto enotno književno obdobje. [[Schiller Schledel|Schiller]] in [[Friedrich Schlegel]] sta prva govorila o realizmu, in sicer sta pojem realizma uporabljala kot nasprotje idealizmu. V francoskih razpravah se pojem realizma pojavi v člankih [[Champfleury]]a, ki so pozneje izšli v knjigi z naslovom ''Le Realisme'' (1857), in v časopisu ''Realisme'' (1856-1857). Tu se začne razpravljati o realizmu kot o obdobju. Njegove značilnosti so natančno prikazovanje resnice, objektivnost, neosebnost. Kot predstavnike so naštevali [[Stendhal]]a, [[Honore de Balzac|Balzaca]], Champfleurya, [[Gustave Flaubert|Flauberta]]. V Nemčiji [[Otto Ludwig]] govori o poetičnem realizmu, ampak ta pojem uporablja kot nasprotje »neosebnemu« realizmu, ki se je razvil v Franciji. [[Friedrich Engels|Engels]] v nekem osebnem pismu leta 1888 piše, da realizem zanj pomeni poleg natančnosti v podrobnostih tudi zvesto prikazovanje tipičnih značajev v tipičnih okoliščinah. Kot primer navede [[Honore de Balzac|Balzacove]] romane. V Italiji se v 80. letih 19. stoletja veljavi pojem verizem. V Rusiji pojem realizma uvede Pisarev z delom ''Realisty'' 1864. Vendar njemu ta pojem odraža ideološko usmeritev dela ruske inteligence. Na Poljskem se namesto realizma uveljavi pojem pozitivizem. na Slovenskem o pomenu pojma realizem razpravljata [[Janko Kersnik]] v razpravi ''Razvoj svetovne književnosti'' in [[Fran Celestin]] v delu ''Naše obzorje''. == Nastanek, vrste in razvoj realizma po Evropi == Realizem se začne po 1830 v Franciji, do 1848 pa se razmahne še v drugih državah – [[Anglija|Angliji]], [[Rusija|Rusiji]] in deloma [[Nemčija|Nemčiji]]. Prvo obliko je predstavljal '''romantični realizem''', ob njem pa so se pojavili še zametki psihološkega in socialnega realizma. V Franciji velja za začetnika realizma [[Honoré de Balzac|Honore de Balzac]] z delom ''Človeška komedija''. Prvi zgled '''psihološkega realizma''' je Stendhalovo delo ''Rdeče in črno''. V Rusiji je prehod iz romantike v realizem izvedel Nikolaj V. Gogolj z deli ''Plašč'', ''Mrtve duše'', ''Revizor''. Po letu 1848 se je pojavil '''objektivni realizem'''. Ta je skušal iz del izločiti vse elemente romantičnosti, namesto tega naj bi pisatelji podajali stvarno analizo dejstev, objektivnost, neprizadetost, zunanji in notranji svet, realnost, duševnost naj bi opisovali kot natančno in objektivno. V Franciji je to smer uvedel [[Gustave Flaubert]] z romanom ''Gospa Bovary'', v Angliji [[William Makepeace Thackeray|William Thackeray]] z romanom ''Semenj ničevosti'', v Rusiji Ivan S. Turgenjev z romanom ''Očetje in sinovi''. Hkrati se je uveljavil tudi psihološki realizem, ki se je osredotočil na natančno raziskavo duševnosti. Glavna predstavnika sta Fjodor M. Dostojevski z romani ''Idiot'', ''Besi'', ''Zločin in kazen'' in ''Bratje Karamazovi'' in Anton P. Čehov (''Češnjev vrt''). V dramatiki je prehod v realizem izvedel norveški dramatik [[Henrik Ibsen]] z dramami ''Stebri družbe'', ''Nora'' in ''Strahovi''. V nekaterih njegovih delih (''Rosmersholm'', ''Divja račka'') je prevladoval psihološki realizem. Razvije se tudi '''poetični realizem''', ki je pred objektivno analizo in družbeno stvarnost postavljal čustveno idilično in nadčasovno prikazovanje življenjskih pojavov. '''Socialni realizem''' je v angleški književnosti uveljavil [[Charles Dickens]] z delom ''Oliver Twist''. === Razvojne faze realizma === Flaker<ref>Aleksandar Flaker: Stilske formacije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber 1976, str. 161-163.</ref> govori o treh razvojnih fazah realizma: zgodnjem, razvitem in visokem realizmu. Za zgodnji realizem je značilno, da nanj še vplivajo značilnosti prejšnjega obdobja. Kot primer navede [[Charles Dickens|Dickensa]], Balzaca (''Človeška komedija''), [[Stendhal]]a in [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolja]] (''Mrtve duše''). Razviti realizem se pojavlja v 50. in 60. letih 19. stoletja. Zanj je značilna popolna objektivizacija, ni več vidnih vplivov prejšnjega obdobja. Predstavniki so brata [[Goncourt]], Flaubert, [[Alphonse Daudet|Daudet]], [[William Makepeace Thackeray|Thackeray]], [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjev]], [[Ivan Aleksandrovič Gončarov|Gončarov]], [[Gottfried Keller|Keller]]. V visoki realizem spadata [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]] (''Vojna in mir'', ''Ana Karenina'') in [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski]] (''Zločin in kazen'', ''Bratje Karamazovi''). Za visoki realizem navede, da že prinaša nekatere značilnosti, ki napovedujejo naslednje literarno obdobje, tj. [[naturalizem]]. [[Janko Kos]] v svoji duhovnozgodovinski periodizaciji povezuje realizem z naturalizmom, drugo polovico 19. stoletja pa obravnava tudi v okvirih duhovnozgodovinskega pojma postromantike (ta dvojna povezava je sicer jasno določena, pa vendar vseeno odpira pomembna vprašanja).<ref>Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2. izd., 2001, str. 135, 137, 174, 141.</ref> Nasprotno koncept moderne (npr. na Slovenskem, na nemško govorečem področju) povezuje naturalizem z novo romantiko (npr. v primeru Cankarja), realizem pa je tako ločen (tudi zaradi vprašanj t. i. romantičnega realizma).<ref>Evald Koren: Vprašanja ob periodizaciji slovenskega in evropskega naturalizma. Primerjalna književnost. Letn. 2, št. 1 (1979), str. 29-34.</ref> Aleš Vaupotič sledeč pragamticizmu C. S. Peircea (in komparativistu Hansu Vilmarju Geppertu) ločuje literarna realizem (učinkuje kot singuaren, indeksikalen, dicent znak) in naturalizem (legiznak, indeks, argument).<ref>Aleš Vaupotič: Vprašanje realizma. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2019.</ref> == Značilnosti realističnih del == Za realistična dela je značilna objektivnost, golo prikazovanje resnice. V realizmu ni neke napete, pestre zgodbe. Zgodba je namenjena opisu osebe in njegovemu razvoju. Oseba je opisana kot psihološko, intelektualno in družbeno bitje. Vtisnjen je v okolje, ki ga sestavljajo politična, družbena in ekonomska stvarnost. V realističnih delih se opisuje ljudi, stvari, naravo, naravne pojave, ni pa prisotnih nobenih višjih sil ali metafizike. [[Aleksandar Flaker|Flaker]] <ref>Aleksandar Flaker: Stilske formacije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber 1976, str. 156-157.</ref> piše, da je za realistična dela značilno, da se pripovedovalec distancira od svojih oseb, kar pomeni, da se ne želi poistovetiti s svojim junakom, da ne komentira njegovih dejanj in obnašanja, da ne daje moralističnih kritik. Gre za objektivno pripovedovanje. Avtor pripoveduje zgodbo v [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]] svojega časa, [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] oseb pa je odvisen od socialnega položaja, zato lahko v delo vključuje tudi [[žargon]], [[dialektika|dialektizme]], tuje besede. == Realizem na Slovenskem == Glavna predstavnika realizma na [[Slovenija|Slovenskem]] sta [[Janko Kersnik]] (''Kmetske slike'', ''Jara gospoda'') in [[Ivan Tavčar]] (''Cvetje v jeseni'', ''Med gorami''). Kersnikove ''Kmetske slike'' so izhajale v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' 1882-1891. Kersnik je napisal nekaj takih slik iz kmečkega sveta, v katerih je človek že popolnoma nesuveren, vklenjen v brutalne zakone materialne resničnosti, gre samo še za igro strahu in strasti v boju za goli obstanek. V sliki ''V zemljiški knjigi'' je glavni junak dokument oziroma uradni akt. Dogajanje je opisano zelo suho, brez čustvene vrednosti pripovedovalca je prikazana realnost. Gre za dokument, ki določa pogubno usodo celega rodu. Svojo idejo o idealističnem realizmu je najlepše pokazal v sliki ''Kmetska smrt''. Hotel je prikazati življenje tako kot je, vendar ne čisto golo resnico, ampak golo resnico pod zlato tančico idealizma. V tej sliki prikazuje smrt, vendar ne kot nekaj slabega, ampak kot nekaj heroičnega. Kmet Planjavec se opeče in opekline so tako hude, da ne bo preživel, vendar želi še pred smrtjo poskrbeti za stvari tega sveta, za družino. V ''Mačkovih očetih'' je realistična slika najbolj izostrena. Človek je le še žrtev golih strasti v boju za gmotni obstanek in je do kraja razčlovečen. O podobnih temah kot [[Kersnik]] v ''Kmetskih slikah'' je pisal tudi Ivan Tavčar. Primer je novela ''Šarevčeva sliva''. Gre za zgodbo o revnem, osamljenem kmečkem dekletu, ki ji je oče zapustil slivo in 100 goldinarjev. S to doto naj bi si pomagala skozi trdo samsko življenje. V Metino življenje se naseli strah – strah jo je, da bi izgubila dninarsko delo, da bi beračila na stara leta, da bi ji kdo vzel denar … Vendar pomemben preobrat v tej zgodbi naredi narava, ko v pomladni nevihti pride do plazu na bregu, kjer je imela Meta zakopan denar. Meta ima privid, da jo je okradel tat. Tedaj se prestraši za slivo in v svoji obsedenosti jo poseka. Sliva pade nanjo in jo ubije. Tako jo reši skrbi, da bi morala na stara beračiti. Tudi v tej zgodbi gre za goli boj za obstanek. Po mnenju [[Matjaž Kmecl|Kmecla]] je slovenska pripovedna [[proza]] v realizmu oblikovala nekaj značilnih ideoloških sistemov, ki so bili politično pomembni, [[književnost|literatura]] pa jim je služila za uresničitev. Prvi je povezan z narodovo močjo in pomembnostjo. Ta se pojavlja v vseh nacionalnih literaturah, predvsem tistih, ki so se oblikovala v zvezi z nacionalnim osvobajanjem. Drugi govori o očarljivosti in uspešnosti mladega, revnega slovenskega izobraženca (meščana), ki zmeša glavo in srce premožni gospodični s podeželske graščine. Na koncu se mlada zaljubljenca združita, kar simbolizira združitev meščanske sposobnosti in plemiškega kapitala. Zadnji je povezan z metafizičnim kaznovanjem vseh pregreh. Gre za to, da pravični bog kaznuje vse grehe na potomcih, če mu ne uspe že pri storilcih. Očitno je šlo za zanašanje na metafizično moč namesto fizično pri tistih, ki so bili družbeno šibkejši. === Problem periodizacije in teoretiki realizma na Slovenskem === Različni [[literarna zgodovina|literarni zgodovinarji]] različno datirajo to obdobje. Kot začetek se pojavljajo letnice 1848, 1854, 1868, 1878 in 1881. Razlog je med drugim tudi v tem, da je bil slovenski realizem precej neizrazit in nerazvit zaradi predhodnega pomanjkanja književne tradicije in družbenih razlogov, saj je bila v tem času literatura v prvi vrsti namenjena spodbujanju narodnega gibanja. [[Ivan Grafenauer]] v ''Kratki zgodovini slovenskega slovstva'' obdobje med 1868 in 1895 imenuje kot obdobje nove romantike in realizma. [[Ivan Prijatelj]] isti časovni izsek imenuje kot čas slovenskega realizma, razdeli pa ga na dve obdobji: romantični realizem (1868-1881) in poetični realizem (1881-1895). [[Anton Slodnjak]] v ''Zgodovini slovenskega slovstva'' razširi obdobje realizma od 1848 do 1899 in ga deli na več podobdobij: folklorizirajoči realizem (1848-1858), ironični in narodnostnooosrečujoči realizem (1858-1868), sentimentalni realizem z vzporednim optimističnim realizmom (1870-1881) in zreli ali klasični realizem (1881-1895). Odgovor na to delo je razprava [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]] ''Ivan Prijatelj in slovenski realizem'', v kateri je dokazoval, da o realizmu v slovenski književnosti lahko govorimo šele pri [[Janko Kersnik|Janku Kersniku]] v letu 1878, pa še po tem letu je ideološko utesnjen in nenaklonjen socialni kritiki. [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] je v ''Zgodovini slovenskega slovstva'' realizem omejil med letnici 1854 in 1892. [[Janko Kersnik]] je v ''Razvoju svetovne poezije'' (1878) utemeljil razliko med [[romantika|romantiko]] in realizmom tako, da je prvo postavil na podlago mitičnega, drugega pa na podlago [[znanost|znanstvenega]] razmišljanja. Vendar je za Kersnika še vedno značilno načelo idealizacije, ki ga posebej izrazi v oceni [[Anton Aškerc|Aškerčeve]] zbirke ''Balade in Romance'' (1890). Pravi, da je treba opisovati vse, kakor v resnici je, vendar ne le kot golo življenje, ampak kot »golo resnico pod zlato prozorno tančico idealizma.« [[Fran Celestin]] je v delu ''Naše obzorje'' (1883) svojo teorijo realizma poimenoval idealni realizem oz. realni idealizem in tako izključil skrajne oblike realizma. Janko Kersnik gleda na človeka kot na bitje, ki je podvrženo [[narava|naravi]] in njenim zakonom. Novi čas je čas znanosti. Svet je treba spoznavati v njegovi objektivnosti. Za literarni razvoj je pomembna vednost. Življenju vladajo materialni zakoni, ki so zrušili predstavo o [[človek]]u kot izvirnem središču. To potrjuje z izjavo »na idealizem je prišel realizem.« Ta njegov materialističen pogled kaže v smer biološkega [[determinizem|determinizma]] in [[evolucionizem|evolucionizma]]. Nanj sta vplivala [[Henry Thomas Buckle|H. T. Buckle]] in [[John William Draper|W. Draper]]. Vendar v njegovih delih ni prevladala ta pripadnost, ampak so se materialistični pogledi obrnili v sociološko in psihološko smer. Nanj so pri tem vplivali ruski realisti [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogolj]], Tolstoj in Turgenjev. Po njegovem je ravno v Turgenjevih delih najbolj prisoten »srebrni pajčolan zdravega idealizma«. Na koncu razprave kot bistveno lastnost literarne umetnosti navede njeno boleče občutje sveta, kakršen v resnici je, in zato opozori na njeno večno težnjo v srebrni pajčolan idealizma. Na [[Fran Celestin|Celestinove]] ideje v ''Našem obzorju'' so vplivali ruski realistični kritiki (Belinski, Hercen, Černiševski). Zagovarjal je realistično in kritično prikazovanje sodobnega življenja, še posebej na podeželju. Opozoril je tudi na gospodarske in socialne probleme, ki so uničevali kmečko ljudstvo, ki je predstavljalo največji del naroda. Glavni tematiki naj bi bili kmetstvo in malomeščanstvo, prikazani v realnih življenjskih razmerah. Navedel je tudi nekaj primerov: razmerje med kmetom in gospodo, vpliv duhovščine na kmete, splošno siromašenje ljudstva, odnos kmetov do oblasti … Pisateljev glavni namen bi moral biti prikazovanje slabih in dobrih strani resničnosti na tak način, da bo v bralcih budil željo, da se slabo konča in zamenja z dobrim. Kot primer za to navede delo ''Lovčevi zapiski'' [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjeva]], s katerimi je vzbudil zanimanje za ruskega kmeta tlačana in razširil misel o odpravi tlačanstva. Celestin je verjel, da človek lahko obvlada družbena protislovja. Bil je prepričan, da je možna dejavna preobrazba sveta, da človek lahko premaga sile, ki ga ogrožajo. Celestin je bil mnenja, da mora biti [[kultura]] množična, da ne sme biti več namenjena samo zabavi, ampak mora počasi postati »potreba«, nekaj, kar uči. Sam je svojo smer imenoval idealni realizem oziroma realni idealizem. == Najpomembnejši predstavniki realizma po Evropi == === Francija === * [[Stendhal]] * [[Honoré de Balzac]] * [[Gustave Flaubert]] * [[Guy de Maupassant]] === Nemčija === * [[Theodor Fontane]] * [[Theodor Storm]] * [[Otto Ludwig]] === Švica === * [[Gottfried Keller]] * [[Conrad Ferdinand Meyer]] === Avstrija === * [[Adalbert Stifter]] * [[Marie von Ebner-Eschenbach]] * [[Ferdinand von Saar]] === Rusija === * [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj]] * [[Lev Nikolajevič Tolstoj]] * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski]] * [[Ivan Sergejevič Turgenjev]] * [[Anton Pavlovič Čehov]] === Anglija === * [[Charles Dickens]] * [[Thomas Hardy]] * [[George Eliot]] * [[Anthony Trollope]] * [[William Makepeace Thackeray|William Thackeray]] === Norveška === * [[Henrik Ibsen]] * [[Björnstjerne Björnson]] === Švedska === * [[August Strindberg]] === Hrvaška === *[[August Šenoa]] *[[Eugen Kumičić]] *[[Ante Kovačić]] *[[Janko Leskovar]] *[[Ksaver Šandor Gjalski]] *[[Vjenceslav Novak]] *[[Silvije Strahimir Kranjčević]] === Bosna in Hercegovina === * [[Ivo Andrić]] === Poljska === * [[Bolesław Prus]] * [[Maria Konopnicka]] * [[Henryk Sienkiewicz]] * Eliza Orzeszkowa == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Jože Pogačnik: Zgodovina slovenskega slovstva 4. Maribor: Obzorja, 1970. * Pesništvo slovenskega realizma, ur. Gregor Kocijan. Ljubljana: DZS, 1998. * Kratka proza slovenskega realizma. Ljubljana: DZS, 2000. * The Oxford Companion To English Literature, ur. Margaret Drabble. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. * Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, 2000. * Janko Kos: Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, 2005. * Janko Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. * Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in literaturi, Obdobja 3, ur. Boris Paternu. Ljubljana 1982. * Encyklopedia Britannica, CD. * Aleksandar Flaker: Stilske formacije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, 1976. * Boris Paternu: Pogledi na slovensko književnost. Ljubljana 1974. * Aleš Vaupotič: Vprašanje realizma. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2019. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Realizem (umetniško gibanje)]] [[Kategorija:Književnost v 19. stoletju]] 2hwzcs3f1jptxkbpl771oblvw5ui2z6 0 106619 6675376 6288843 2026-05-13T17:08:46Z Yerpo 8417 /* top */ disambig., drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] 6675376 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict=Bitka pri Wogastisburgu| campaign=| image=| caption=| partof=| date=[[631]]| place=[[Wogastisburg]]| result= zmaga Slovanov | combatant1=[[Samovo kraljestvo |Slovanska plemena ]]| combatant2=[[Frankovsko kraljestvo]]| commander1=[[Kralj Samo|Samo]]| commander2=[[Dagobert I.]]| strength1= ni znano| strength2=ni znano| casualties1=ni znano| casualties2=ni znano| }} '''Wogastisburg''' je bil grad ali utrdba v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], kjer se je po poročilu ''[[Fredegarjeva kronika|Fredegarjeve kronike]]'' leta [[631]] odvijala bitka med [[Slovani]] (''Sclav, cognomento Winidi'')<ref>[http://hbar.phys.msu.ru/gorm/chrons/fredegar.htm ''Fredegarii scholastici chronicum cum suis continuatoribus, sive appendix ad sancti gregorii episcopi turonensis historiam francorum''].</ref> pod poveljstvom kralja [[Kralj Samo|Sama]] in [[Franki]] pod poveljstvom kralja [[Dagobert I.|Dagoberta I.]] [[Merovingi|Merovinškega]]. == Bitka pri Wogatisburgu == ''Fredegarjeva kronika'', ki je nastala v tistem času, o bitki piše: :''»Proti [[Samova plemenska zveza|Samovi plemenski zvezi]] so prodirale tri frankovske vojske: [[Alemani]], [[Langobardi]] in [[Avstrazija|Austrazijci]]. Prvi dve sta bili dokaj uspešni, glavnino pa je po tri dni trajajoči pri Wogastisburgu Samova vojska porazila«.'' ==Bojišče== ''Fredegarjeva kronika'' ne omenja natančne lokacije bojišča, zato se z njim povezuje več lokacij, ki običajno temeljijo na jezikovnih vzporednicah in nekaj izkopavanjih. Med možnimi lokacijami se omenjajo * hrib Rubin pri Podbořanyh in hrib Úhošť pri Kadaňu ([[Češka]]), * Bratislava, Trenčín, Beckov in reka Vah ([[Slovaška]]), * Staffelberg pri Bad Staffelsteinu in Burk pri Forchheimu (Zgornja Frankovska, [[Nemčija]]), * [[Dunaj]] in druga mesta ob srednji Donavi ([[Avstrija]]) * in druge. Nobena od omenjenih lokacij ni zanesljivo dokazana. Mogoče je celo, da je bil Wogastisburg samo nekakšen začasen tabor in ne stalno naselje. V tem primeru je določitev njegove lege povsem nemogoča.<ref> Gerard Labuda. ''Słowiańszczyzna starożytna i wczesnośredniowieczna'', 2003.</ref> ==Sklica== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *[http://mdz10.bib-bvb.de/~db/bsb00000749/images/index.html?id=00000749&nativeno=1 Fredegarjeva kronika v dMGH] [[Kategorija:Leto 631]] [[Kategorija:Bitke srednjega veka]] [[Kategorija:Zahodni Slovani]] [[Kategorija:Zgodovina Frankov]] mkq4rnf910ozoqmyo644hkskkequ6jb 0 108577 6675503 6426197 2026-05-13T23:00:30Z Marko3 1829 6675503 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Športnik |medaltemplates = {{MedalSport | žensko [[športno plezanje]] }} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{Medal|Competition|[[Evropsko prvenstvo v športnem plezanju|Evropska prvenstva]]}} {{Medal|Gold|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2008|Pariz 2008]]|balvani}} {{Medal|Silver|[[Svetovno prvenstvo v športnem plezanju 2004|Lecco 2004]]|težavnost}} }} '''Natalija Gros''', [[Slovenci|slovenska]] [[Športni plezalec|športna plezalka]], * [[29. november]] [[1984]], [[Kranj]].{{Citation needed|date=May 2022}} Natalija je s [[plezanje|plezanjem]] pričela pri desetih letih ko se je vpisala v plezalni krožek. Že na svojem prvem tekmovanju v kategoriji cicibank je osvojila 4. mesto, zmage na državnih prvenstvih pa so se začele dve leti kasneje. V mladinski karieri je osvojila tri naslove svetovne mladinske prvakinje [[svetovno mladinsko prvenstvo|svetovne mladinske prvakinje]], leta 1999 v Courmayerju (ITA), leta 2000 v Amsterdamu (NIZ), ter leta 2002 v mestu Canteleu (FRA) ter dva naslova vice svetovne mladinske prvakinje leta 1998 v Moskvi (RUS) ter leta 2001 v Imstu v Avstriji. [[Slika:Natalija_Gros_in_Kamenjak,_Croatia,_2009_photo_Jure_Breceljnik.jpg|sličica|Natalija Gros deep water solo climbing in Kamenjak, Croatia, 2009 photo: Jure Breceljnik]] Leta 2001 je prvič nastopila v članski konkurenci, kjer je že na prvi tekmi v francoskem Chamonix-u osvojila peto mesto. Prvo medaljo v članski konkurenci je osvojila leto kasneje v italijanskem [[Bolzano|Bolzanu]], sezono 2002 pa končala z drugim mestom na domači tekmi svetovnega pokala v Kranju. Sledilo je leto počitka, ki ga je Natalija izkoristila za maturitetne obveznosti, počitek in vpis na [[Fakulteta za šport v Ljubljani|fakulteto za šport]]. Konec sezone 2003, ko nihče ni resno računal na njeno vrnitev, pa se je pojavila na zadnji tekmi [[državno prvenstvo v športnem plezanju|državnega prvenstva]] in zmagala. V sezoni 2004 je na prvi tekmi svetovnega pokala nepričakovano in prvič postala zmagovalka tekme za svetovni pokal. V isti sezoni je osvojila naslov [[evropsko prvenstvo|evropske podprvakinje]] v italijanskem Leccu, sezono pa zaključila s 3. mestom v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v težavnosti. Leto 2005 je bilo v znamenju srebrne medalje svetovnih iger [[svetovne igre|svetovnih iger]] v Duisburgu, v Nemčiji, leta 2006 pa je začela tekmovati in nabirati izkušnje tudi na tekmah svetovnega pokala v balvanskem plezanju, kjer je leta 2007 osvojila dve zmagi v [[svetovni pokal|svetovnem pokalu]] v Griendelwaldu v Švici ter v italijanski Fieri di Primiero. Leto 2007 je zaključila s skupno zmago svetovnega pokala v kombinaciji ter 3. mestov v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Leta 2008 je osvojila rezultat kariere, ko je v Parizu, v dvorani Bercy, postala evropska prvakinja v balvanskem plezanju in kombinaciji. Leta 2009 je osvojila naslov vice evropske prvakinje v kombinaciji v avstrijskem Imstu ter osvojila skupno 4. mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v balvanskem plezanju. Leta 2010 je posegla po več medaljah iz tekem za svetovni pokal, leta 2011 pa na svetovnem prvenstvu v Arcu zaključila svojo športno kariero s 5. mestom v skupni razvrstitvi [[svetovno prvenstvo|svetovnega prvenstva]] v kombinaciji. Njen trener je bil Aleš Jenstrle. Konec leta 2007 je s fotografom in režiserjem [[Jure Breceljnik|Juretom Breceljnikom]] (1974–2015), ki je kasneje postal njen življenjski sopotnik ter oče njune hčerke Ele Breceljnik, začela snemati svoj prvi dokumentarni film Chalk & Chocolate (Magnezij in Čokolada), ki je bil leta 2009 premierno prikazan na Gorniškem filmskem festivalu in zmagal v kategoriji za najboljši plezalni film. V njem je pred filmsko kamero premagala svojo najtežjo smer v naravnem plezališču, v [[Mišja peč|Mišji peči]], Histerija, ocenjeno z 8c+. Leta 2008 je bil to dosežek, ki so ga takrat pred njo uspele preplezati le še tri ženske. Dve leti kasneje pa je z Breceljnikom posnela še svoj drugi dokumentarni film New dimension (Nova dimenzija) ter kratki film Le tango vertical (Vertikalni tango), prav tako leta 2009. Skupaj z [[Martina Čufar|Martino Čufar]] in [[Aleš Jensterle|Alešem Jensterletom]] je leta 2006 kot soavtorica izdala knjigo ''Z glavo in srcem do vrha : celosten pogled na psihično pripravo športnega plezalca'' {{COBISS|ID=225332224}}, leta 2016 pa je diplomirala na Fakulteti za šport z naslovom ''Sodobni trendi priprave športnega plezalca'' {{COBISS|ID=4906673}}. Po športni karieri je nekaj časa posvetila tudi učenju plezanja ter treniranju otrok tekmovalcev ter se preizkusila v ličenju in plesu. Leta 2015 je rodila hčerko Elo, istega leta pa je nenadoma umrl njen partner, režiser Jure Breceljnik. Med spanjem ga je pri 41ih letih doletela možganska kap. Natalija je prevzela njegovo produkcijsko podjetje in njemu v čast in spomin, skupaj s filmsko ekipo dokončala vse njegove dokumentarne filmske projekte. S hčerko Elo Breceljnik živita v Ljubljani. S plesalcem Miho Peratom je zmagala v [[Zvezde plešejo (2. sezona)|2. sezoni]] šova [[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]] (2018). Natalija je od aprila 2018 v intimni zvezi s slovenskim igralcem in sotekmovalcem plesnega šova [[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]] [[Rok Kunaver|Rokom Kunaverjem]]. == Športna kariera == [[Slika:Natalija Gros, world cup Vienna, Austria 2010 photo Jure Breceljnik.jpg|alt=|sličica|300x300_pik|Natalija Gros, world cup Vienna, Austria 2010 photo: Jure Breceljnik]] === Najboljši športni dosežki === :* svetovna mladinska prvakinja 1999, 2000 in 2002 :* svetovna mladinska podprvakinja 1998 in 2001 :* evropska podprvakinja v težavnostem plezanju 2004 :* 3. mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, težavnost 2004 :* 2. mesto na svetovnih igrah 2005 :* 1. mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v kombinaciji 2007 :* 3. mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v balvanskem plezanju 2007 :* evropska prvakinja v kombinaciji 2008 :* evropska prvakinja v balvanskem plezanju 2008 :* 2. mesto na evropskem prvenstvu v kombinaciji 2009 :* 5. mesto v kombinaciji svetovnega prvenstva 2011... ===Najboljši dosežki v skali=== Natalija je na pogled največ preplezala 8a+ ter več smeri z oceno 8a, z rdečo piko pa vse do vključno 8c+ težavnosti. ====Z rdečo piko==== :* Histerija, Mišja peč (8c+) :* Strelovod, [[Mišja peč]] (8c) :* Kaj ti je deklica?, Mišja peč (8b+) :* Missing link, Mišja peč (8b+) :* Chiquita, Mišja peč (8b)... ====Na pogled==== :* ? (8a+) :* Duft der frauen, Golšovo/Göltschach (8a) :* Sansibar, Golšovo/Göltschach (8a)... == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih plezalcev in alpinistov]] == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio-plezanje}} {{DEFAULTSORT:Gros, Natalija}} [[Kategorija:Slovenski športni plezalci]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] [[Kategorija:Tekmovalci Zvezde plešejo (POP TV)]] gk4fxfj7nhs4i4633sztsis39o7ngg1 0 113278 6675303 6561760 2026-05-13T13:16:33Z ~2026-28279-21 259659 6675303 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kraljevo}} {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Kraljevo |izvorno_ime=Краљево |vrsta= |slika=Kraljevo, muzeum.jpg |napis= |okraj=[[Raški upravni okraj]] |obcina=[[Občina Kraljevo|Kraljevo]] |povrsina= |prebivalstvo=57432 |prebivalstvo_od=2022 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi1948:2022">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/media/31418/4_uporedni-pregled-broja-stanovnika-1948-2022.xlsx |title=Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. i 2022. godine |website=popis2022.stat.gov.rs |accessdate=2025-03-26}}</ref> |nadmorska=192 |postna=36000 |posta=Kraljevo |telefon=(+381) 36 |registrska=KV }} '''Kraljevo''' je [[mesto]] ob [[reka|reki]] [[Ibar]] v [[Srbija|Srbiji]] z okoli 60.000 prebivalci in je središče istoimenske občine, [[Raški upravni okraj|Raškega upravnega okraja]] ([[Ras]]) ter Žičke pravoslavne eparhije ([[Žiča, Kraljevo|Žiča]]). V bližini se nahaja [[letališče Kraljevo]] in [[samostan Žića]], kjer so bili kronani srbski kralji. Nekaj časa se je mesto imenovalo [[Rankovićevo]] po takratnem vodilnem srbskem politiku v socialistični Jugoslaviji, [[Aleksandar Ranković|Aleksandaru Rankoviću]]. == Demografija == V naselju je ob popisu 2002 živelo 45.870 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je bila njihova povprečna starost 38,8 let (37,9 pri moških in 39,7 pri ženskah). Naselje je imelo 19.360 gospodinjstev, pri čemer je bilo povprečno število članov na gospodinjstvo 2,97. {{Stolpčni diagram |naslov=Pregled števila prebivalcev po letih |a1=1948 |p1=12735 |a2=1953 |p2=16968 |a3=1961 |p3=24195 |a4=1971 |p4=36484 |a5=1981 |p5=53318 |a6=1991 |p6=58361 |a7=2002 |p7=58847 |a8=2011 |p8=64175 |a9=2022 |p9=57432 |opomba= |viri=<ref name="popisi1948:2022"/> }} Glede na rezultate popisa iz leta 2002 je to naselje večinoma [[Srbi|srbsko]].<ref>{{navedi knjigo |title=Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima |publisher=Republika Srbija, Republiški zavod za statistiko |location=Beograd |year=2003 |isbn=8684433009}}</ref> {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |vrstice= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|54429|94.80}} {{Vrsta-odstotek|[[Romi]]|blue|860|1.49}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|red|713|1.24}} {{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|green|193|0.33}} {{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|orange|179|0.31}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|cyan|149|0.25}} {{Vrsta-odstotek|[[Muslimani]]|magenta|49|0.08}} {{Vrsta-odstotek|[[Bolgari]]|black|47|0.08}} {{Vrsta-odstotek|[[Madžari]]|gray|30|0.05}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovenci]]|pink|27|0.04}} {{Vrsta-odstotek|[[Albanci]]|navy|21|0.03}} {{Vrsta-odstotek|[[Goranci]]|silver|14|0.02}} {{Vrsta-odstotek|[[Nemci]]|purple|8|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Rusi]]|yellow|7|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Romuni]]|blue|6|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovaki]]|red|5|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Ukrajinci]]|green|4|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Rusini]]|orange|4|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Bošnjaki]]|cyan|4|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Čehi]]|magenta|2|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Bunjevci]]|black|2|0.00}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|gray|400|0.69}} }} {{-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[seznam mest v Srbiji]] {{škrbina-naselje-sr}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Ibru]] [[Kategorija:Mesta Raškega upravnega okraja]] [[Kategorija:Kraljevo| ]] 6jyq0sfandeeke8ht0kbw9jmqug1fcj 6675304 6675303 2026-05-13T13:16:53Z ~2026-28279-21 259659 6675304 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kraljevo}} {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Kraljevo |izvorno_ime=Краљево |vrsta= |slika=Kraljevo, muzeum.jpg |napis= |okraj=[[Raški upravni okraj]] |obcina=[[Občina Kraljevo|Kraljevo]] |povrsina= |prebivalstvo=57432 |prebivalstvo_od=2022 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi1948:2022">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/media/31418/4_uporedni-pregled-broja-stanovnika-1948-2022.xlsx |title=Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. i 2022. godine |website=popis2022.stat.gov.rs |accessdate=2025-03-26}}</ref> |nadmorska=192 |postna=36000 |posta=Kraljevo |telefon=(+381) 36 |registrska=KV }} '''Kraljevo''' je [[mesto]] ob [[reka|reki]] [[Ibar]] v [[Srbija|Srbiji]] z okoli 60.000 prebivalci in je središče istoimenske občine, [[Raški upravni okraj|Raškega upravnega okraja]] ([[Ras]]) ter obenem tudi Žiške pravoslavne eparhije ([[Žiča, Kraljevo|Žiča]]). V bližini se nahaja [[letališče Kraljevo]] in [[samostan Žića]], kjer so bili kronani srbski kralji. Nekaj časa se je mesto imenovalo [[Rankovićevo]] po takratnem vodilnem srbskem politiku v socialistični Jugoslaviji, [[Aleksandar Ranković|Aleksandaru Rankoviću]]. == Demografija == V naselju je ob popisu 2002 živelo 45.870 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je bila njihova povprečna starost 38,8 let (37,9 pri moških in 39,7 pri ženskah). Naselje je imelo 19.360 gospodinjstev, pri čemer je bilo povprečno število članov na gospodinjstvo 2,97. {{Stolpčni diagram |naslov=Pregled števila prebivalcev po letih |a1=1948 |p1=12735 |a2=1953 |p2=16968 |a3=1961 |p3=24195 |a4=1971 |p4=36484 |a5=1981 |p5=53318 |a6=1991 |p6=58361 |a7=2002 |p7=58847 |a8=2011 |p8=64175 |a9=2022 |p9=57432 |opomba= |viri=<ref name="popisi1948:2022"/> }} Glede na rezultate popisa iz leta 2002 je to naselje večinoma [[Srbi|srbsko]].<ref>{{navedi knjigo |title=Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima |publisher=Republika Srbija, Republiški zavod za statistiko |location=Beograd |year=2003 |isbn=8684433009}}</ref> {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |vrstice= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|54429|94.80}} {{Vrsta-odstotek|[[Romi]]|blue|860|1.49}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|red|713|1.24}} {{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|green|193|0.33}} {{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|orange|179|0.31}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|cyan|149|0.25}} {{Vrsta-odstotek|[[Muslimani]]|magenta|49|0.08}} {{Vrsta-odstotek|[[Bolgari]]|black|47|0.08}} {{Vrsta-odstotek|[[Madžari]]|gray|30|0.05}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovenci]]|pink|27|0.04}} {{Vrsta-odstotek|[[Albanci]]|navy|21|0.03}} {{Vrsta-odstotek|[[Goranci]]|silver|14|0.02}} {{Vrsta-odstotek|[[Nemci]]|purple|8|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Rusi]]|yellow|7|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Romuni]]|blue|6|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovaki]]|red|5|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Ukrajinci]]|green|4|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Rusini]]|orange|4|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Bošnjaki]]|cyan|4|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Čehi]]|magenta|2|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Bunjevci]]|black|2|0.00}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|gray|400|0.69}} }} {{-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[seznam mest v Srbiji]] {{škrbina-naselje-sr}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Ibru]] [[Kategorija:Mesta Raškega upravnega okraja]] [[Kategorija:Kraljevo| ]] 7fboqa4e3w2gig65rc0xx0hgg36rklg 0 119504 6675340 6551564 2026-05-13T14:37:02Z ~2026-28279-21 259659 6675340 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10135508_b4 | latd = 46 |latm = 7 |lats = 26.98 |latNS = N | longd = 15 |longm = 28 |longs = 35.23 |longEW = E |najdisi=Lopaca |nadmorska=501,6 |povrsina=1,78 |prebivalstvo=125 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3262 |posta=Prevorje |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }}'''Prevorje''' je pokrajinsko regionalno ime in zavzema jugovzhodni del [[Občina Šentjur|Občine Šentjur]]. Področje Prevorja je tako naselbinsko naslovljeno kot '''[[Lopaca]]'''. Samo ime te krajevne skupnosti pove, da je na tem predelu veliko prevalov oz. prevojev. Je sestavni del Kozjanskega gričevja s številnimi hribčki in dolinami. Najvišji vrh Prevorja je Puhorje, ki meri 618 metrov. Prevorje sestavljajo naslednje vasi: Lopaca, [[Krivica, Šentjur|Krivica]], [[Košnica, Šentjur|Košnica]], [[Žegar]], [[Straška Gorca]] in [[Dobje pri Lesičnem]]. Sem pridemo po regionalni cesti R 423, ki vodi iz Šentjurja v Kozje. Tu živi okrog 750 prebivalcev, ki se danes vse manj ukvarjajo s kmetijstvom ali pa so zaposleni v bližnjih večjih krajih. V kraju stoji Podružnična osnovna šola Prevorje, ki pripada matični [[Osnovna šola Slivnica pri Celju|Osnovni šoli Slivnica pri Celju]]. '''Lopaca''' je [[naselje]] v [[občina Šentjur|Občini Šentjur]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Šentjur}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] 48z7f6qs15gxjokx6z87nh2eoza20sl 0 121171 6675309 6551810 2026-05-13T13:32:03Z ~2026-28279-21 259659 6675309 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10111897_b4 | latd = 45 |latm = 51 |lats = 50.09 |latNS = N | longd = 14 |longm = 30 |longs = 50.14 |longEW = E |najdisi=Krvava+Peč |slika=Krvava Pec Slovenia 2.jpg |povrsina=6,38 |prebivalstvo=20 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=731,9 |postna=1314 |posta=Rob |obcina=Velike Lašče |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Krvava Peč''' je [[naselje]] na [[Kras|kraški planoti]] ([[Krvavško polje]]) nad [[kanjon]]om [[Iška (reka)|Iške]] v [[Občina Velike Lašče|Občini Velike Lašče]]. == NOB == V kraju in okolici je bila močna [[partizani|partizanska]] dejavnost. Zato so italijanski okupatorji 22.3.1942 naselje prvič, nato pa 8. avgusta še drugič [[požar|požgali]] in ob tej priliki odgnali vse moške v [[internacija|internacijo]]. Kraj je bil pogosto izhodišče za akcije partizanskih enot, in pa tudi [[okupator]]jevih proti hajk. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Velike Lašče}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Velike Lašče]] j7hltj1zr19bdemiymkdeyct6lpo4vk 0 125339 6675590 6645957 2026-05-14T10:16:05Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Tartu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675590 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Tartu |settlement_type = Mesto |nickname = |motto = ''Mesto dobrih misli'' |image_skyline = Tartu (2019).jpg |image_caption = Pogled na Tartu in reko [[Emajõgi]] |image_flag = Flag of Tartu, Estonia.svg |image_seal = |image_shield = Tartu coat of arms.svg |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Estonija |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Estoniji |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = EE |latd=58 |latm=23 |lats= |latNS=N |longd=26 |longm=43 |longs= |longEW=E |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{zastava|Estonija}} |subdivision_type1 = Okrožje |subdivision_name1 = Tartu |subdivision_type2 = Občina |subdivision_name2 = Tartu |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |area_total_km2 = 38,86 |population_footnotes = <ref name="prebivalstvo">{{navedi splet|title=RV0240: Population by sex, age and place of residence, 1 January |url=https://andmed.stat.ee/en/stat/rahvastik__rahvastikunaitajad-ja-koosseis__rahvaarv-ja-rahvastiku-koosseis/RV0240 |publisher=Statistikaamet |accessdate=2024-07-18}}</ref> |population_total = 97759 |population_as_of = 2024 |population_density_km2 = auto |timezone = |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +3 |elevation_m = 57,2 |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = |footnotes = }} '''Tártu''' (južnoestonsko ''Tarto''; zastarelo ''Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev'') je drugo največje mesto v [[Estonija|Estoniji]] za estonsko prestolnico [[Talin]] (z okoli 100.000 prebivalci). Oddaljen je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od [[Riga|Rige]], glavnega mesta [[Latvija|Latvije]]. Od poletne počitniške prestolnice Estonije [[Pärnu]] na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme. Tartu leži ob reki [[Emajõgi]] (»mati rek«), ki povezuje dve največji estonski jezeri, [[Võrtsjärv]] in [[Čudsko jezero]]. Mesto ima istoimensko letališče. Tartu pogosto velja za intelektualno središče države,<ref>[http://www.estlandia.de/en/tourism-estonia/cities/tartu.html Tartu – the intellectual centre of Estonia] estlandia.de</ref><ref>Jonathan Bousfield ''The Rough Guide to Estonia, Latvia & Lithuania''. Rough Guides UK. [https://books.google.ee/books?id=hXu0BgAAQBAJ&lpg=PA126&ots=QjCFWHU35m&dq=tartu%20intellectual%20centre%20of%20estonia&hl=et&pg=PA126#v=onepage&q&f=false Page 126]</ref><ref>Sergey Chernov. [https://themoscowtimes.com/articles/tartu-estonias-intellectual-and-theater-capital-20396 Tartu: Estonia's Intellectual and Theater Capital] The Moscow Times, Dec. 24 2012</ref> zlasti ker je tu najstarejša in najbolj znana univerza v državi, [[Univerza v Tartuju]]; Tartu je tudi najstarejše mesto Estonije in drugih baltskih držav.<ref>{{Navedi splet |url=https://visittartu.com/why-tartu |title=Why Tartu?{{!}}Visit Tartu |accessdate=2021-06-29 |archive-date=2020-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200513203331/https://visittartu.com/why-tartu |url-status=dead }}</ref><ref>M. Mets & R. Raudsepp: Baltic Piling. CRC Press, 2013. {{ISBN|9780415643344}}.</ref> V Tartuju so vrhovno sodišče Estonije, ministrstvo za izobraževanje in raziskave, estonski narodni muzej in najstarejše gledališče v estonskem jeziku ''Vanemuine''. Je tudi rojstno mesto estonskih pesniških festivalov. Bil je [[evropska prestolnica kulture]] leta 2024. == Etimologija == Od leta 1918 se uporablja estonsko ime Tartu, a ker je bilo mesto v svoji zgodovini pod nadzorom različnih vladarjev, obstajajo različna imena v različnih jezikih. Večina jih na koncu izhaja iz najzgodnejše izpričane oblike, estonskega ''Tarbatu''. Mesto je bilo v nemščini, švedščini in poljščini znano in ga včasih še vedno imenujejo '''Dorpat''', različica ''Tarbatu''. V ruščini je bilo mesto znano kot Юрьев (''Jurjev'' po Juriju, krstno ime velikega princa [[Jaroslav Modri|Jaroslava I.]]) in kot Дерпт (''Derpt'', iz spodnjenemške različice ''Dorpat''). Podobno je bilo mesto v latvijščini znano tudi kot ''Tērbata'', medtem ko finsko govoreči uporabljajo toponim ''Tartto''. == Zgodovina == === Začetki === Arheološki dokazi o prvi stalni naselbini na območju sodobnega Tartuja segajo v 5. stoletje našega štetja.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/583793/Tartu |title=Tartu |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=26 January 2013}}</ref><ref name="Mäesalu">{{navedi splet |url=http://www.sirp.ee/archive/2001/12.10.01/Sots/sots1-6.html |title=Vene kroonikate Jurjev oli tõenäoliselt siiski Tartu |first=Ain |last=Mäesalu |publisher=Sirp |date=12 October 2001 |language=et |access-date=26 January 2013 |archive-date=2023-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230123111414/https://www.sirp.ee/archive/2001/12.10.01/Sots/sots1-6.html |url-status=dead }}</ref> Do 7. stoletja so lokalni prebivalci zgradili leseno utrdbo na vzhodni strani hriba Toome (''Toomemägi''). V naslednjih stoletjih je naselje raslo in okrog 9. – 10. stoletja je postalo notranje trgovsko središče.<ref name="Mäesalu2005">{{navedi knjigo |chapter-url=https://www.academia.edu/3544313 |last1=Mäesalu |first1=Ain |last2=Vissak |first2=Rünno |editor-last=Pullerits |editor-first=Heivi |title=Tartu. Ajalugu ja kultuurilugu |publisher=Ilmamaa |date=2005 |pages=16–18 |chapter=Muinas- ja keskaeg |isbn=9789949131525 |language=et|access-date=13 January 2020}}</ref> Prvi dokumentirani zapis tega območja so leta 1030 izdelali kronisti [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. [[Jaroslav Modri|Jaroslav I.]], kijevski knez, je tistega leta napadel regijo, tam zgradil svojo utrdbo in jo poimenoval Jurjev.<ref>{{navedi knjigo|last1=Tvauri|first1=Andres|title=The Migration Period, Pre-Viking Age, and Viking Age in Estonia|date=2012|pages=33, 59, 60|url=https://www.etis.ee/Portal/Publications/Display/b80b6f11-43ed-4b8c-b616-48ac53b70ec5?language=ENG|access-date=27 December 2016}}</ref> Tartu je ostal pod ruskim nadzorom do leta 1061, ko je po kronikah Jurijevo požgalo estonsko pleme Sosoli.<ref>{{cite journal|last1=Mäesalu|first1=Ain|title=Could Kedipiv in East-Slavonic Chronicles be Keava hill fort?|journal=Estonian Journal of Archaeology|date=2012|volume=1|issue=16supplser|page=199|url=http://www.kirj.ee/public/Archaeology/2012/sup_vol_1/arhe-keava-2012-195-200.pdf |doi=10.3176/arch.2012.supv1.11 |access-date=13 January 2020}}</ref> Kmalu zatem so Estonci obnovili utrdbo. V 12. stoletju so se Estonci na eni strani ter Novgorodska in Pskovska republika na drugi strani večkrat sprli. V teh pohodih so Rusi zavzeli Tartu leta 1133 ali 1134 in pozimi 1191–1192, vendar ta začasna zajetja niso prinesla nobenih trajnih teritorialnih sprememb. === Srednjeveška škofija === [[File:Tartu 1553.jpg|thumb|left| Tartu leta 1533]] {{multiple image |direction = vertical |footer = Ruševine stolnice v Tartuju |image1 = Tartu Toomkirik - panoramio (1).jpg |image2 = Tartu Toomkiriku varemed 2012.jpg }} V obdobju severnih križarskih vojn v začetku 13. stoletja so utrdbo ''Tarbatu'' (ali ''Tharbata'', ''Tartu'') ponovno večkrat zavzeli križarski livonski vitezi - znani tudi kot [[livonski bratje meča]] (nemško ''Schwertbrüder'') - in Estonci. Leta 1224, ko je Ugaunia priznala premoč Novgorodskih in Pskovskih knezov, ki so v trdnjavo poslali dodatne čete pod vodstvom kneza Vjačka Kukenoisa, so jo nemški križarji še zadnjič oblegali in osvojili. Kasneje, znan kot ''Dorpat'' (latinsko ''Tarbatum''), je Tartu v poznem [[srednji vek|srednjem veku]] postal trgovsko središče velikega pomena in glavno mesto pol neodvisne škofije Dorpat. Leta 1262 je vojska princa Dmitrija Pereslavla, sina [[Aleksander Jaroslavič Nevski |Aleksandra Nevskega]], napadla Dorpat, zavzela in uničila mesto. Njegovim vojakom ni uspelo zajeti škofovske trdnjave na hribu Toome. Dogodek je bil zabeležen tako v nemški kot v staroslovanski kroniki, ki je prinesla tudi prvi zapis o naselitvi nemških trgovcev in obrtnikov, ki je nastala ob škofovi trdnjavi. V srednjem veku, potem ko je bil Livonski red leta 1236 uvrščen med [[Tevtonski viteški red|tevtonske viteške redove]], je mesto postalo pomembno trgovsko mesto. V 1280-ih se je Dorpat pridružil [[Hansa|Hanzeatski ligi]]. Kot v vsej Estoniji in Latviji, večinoma nemško govorečem plemstvu, pa tudi v Tartu / Dorpatu (kot v Talinu) še bolj, je baltsko nemško meščanstvo, literati, prevladovalo v kulturi, religiji, arhitekturi, izobraževanju in politiki do konca 19. stoletja. Na primer, mestno hišo Dorpat je zasnoval arhitekt iz [[Rostock]]a v [[Mecklenburg]]u, univerzitetne zgradbe pa Johann Wilhelm Krause, še en Nemec. Številni, če ne večina študentov in več kot 90 odstotkov članov fakultete so bili nemškega rodu, v Tartuju pa je še danes mogoče najti številne kipe pomembnih učenjakov z nemškimi imeni. Večina Nemcev je odšla v prvi polovici 20. stoletja, zlasti kot del nacističnega programa ''Heim ins Reich'' po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Molotov – Ribbentrop]] leta 1939. === Poljsko-litovska in švedska oblast === [[File:Album von Dorpat, TKM 0031H 05, crop.jpg|thumb|left|Glavna stavba Univerze v Tartuju leta 1860.]] Leta 1558 je car [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] napadel Tartu in začel [[Livonska vojna|Livonsko vojno]]. Sile pod poveljstvom Petra Phuiskega so mesto obkrožile in začele močno bombardiranje, bilo pa je tudi brez možnosti zunanje pomoči, zato se je mesto predalo. Tartujski škof je bil zaprt v Moskvi, s čimer se je dejansko končalo obdobje lokalne samouprave. V mestu sta leta 1564 Švedska in Rusija sklenili [[Dorpatski sporazum]], s katerim je Rusija priznala Švedski pravice do Revala in nekaj gradov, Švedska pa Rusiji oblast v drugih delih Livonije. Po [[Jam Zapoljski sporazum|Jam Zapolskem sporazumu]] iz leta 1582 je mesto skupaj z južnimi regijami Livonske konfederacije postalo del [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]]. Leta 1598 je postalo glavno mesto vojvodstva Dorpat [[vojvodina Livonija|vojvodine Livonije]]. Leta 1583 je bila ustanovljena jezuitska gimnazija/kolegij? ''Gymnasium Dorpatense''. Poleg tega je bilo v Tartuju organizirano prevajalsko semenišče, mesto pa je od poljskega kralja [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]] dobilo svojo rdeče-belo zastavo. Dejavnosti gimnazije in semenišča je ustavila poljsko-švedska vojna (1600–1611). Že konec leta 1600 so sile [[Karel IX. Švedski|Karla IX. Švedskega]] oblegale mesto, ki so ga branili trije prapori konjenikov in mestnih meščanov. Kljub večkratnim napadom Švedi niso mogli vstopiti v mesto. Končno je leta 1601 stotnik Hermann Wrangel zamenjal stran, napadel kastelana in odprl vrata švedskim silam. Mesto je 13. aprila 1603 po kratkem obleganju pod vodstvom [[hetman]]a Jana Karola Chodkiewicza prevzela poljsko-litovska zvezna država; približno 1000 švedskih vojakov se je predalo in so jih pospremili v Talin. Kot posledica še ene poljsko-švedske vojne je leta 1625 Švedska znova zajela Tartu, tokrat dokončno. Z učinkom premirja iz Altmarka leta 1629 je mesto postalo del švedskih dominionov, zaradi česar je švedski kralj [[Gustav II. Adolf]] leta 1632 v Tartuju ustanovil Univerzo. === Ruski imperij === [[File:Album von Dorpat, TKM 0031H 06, crop.jpg|left|thumb|Kamniti most in staro mestno jedro leta 1860]] Leta 1704 je mesto v navzočnosti samega carja Petra Velikega zavzela ruska vojska. Posledično je bila poškodovana približno četrtina mesta in večina utrdb. Leta 1708 so preostale utrdbe in hiše, vključno z ostanki škofovskega gradu, razstrelili, vse premičnine izropali in vse državljane deportirali v Rusijo. Z [[Mir v Nistadu|mirom v Nistadu]] leta 1721 je mesto postalo del Ruskega imperija in je bilo znano kot ''Derpt''. Požari v 18. stoletju so uničili večino srednjeveške arhitekture, veliki požar v Tartuju leta 1775 je odstranil večino stavb v središču. Mesto je bilo obnovljeno v poznobaročnih in neoklasicističnih linijah, vključno z mestno hišo, ki je bila zgrajena med letoma 1782 in 1789.<ref>[http://www.tartu.ee/?lang_id=2&menu_id=9&page_id=1417 The Town Hall of Tartu], tartu.ee, retrieved 27 December 2013</ref> Leta 1783 je mesto postalo središče Derpt uyezda v Livonskem guvernoratu. V drugi polovici 19. stoletja je bil Tartu kulturno središče za Estonce v obdobju romantičnega nacionalizma. Mesto je gostilo prvi estonski festival pesmi leta 1869. Prvo nacionalno gledališče ''Vanemuine'' je bilo ustanovljeno leta 1870. Tartu je bil tudi prizorišče za ustanovitev Društva estonskih pisateljev leta 1872. [[File:Tartu Raekoda 2012.jpg|thumb|300px|[[Mestna hiša, Tartu]]]] Železniška postaja Tartu datira v leto 1876, ko je bila zgrajena proga Tapa – Tartu. Postaja je bila odprta leta 1877. Leta 1893 je bilo mesto uradno preimenovano v staro rusko ime Jurjev. Univerza je bila nato leta 1895 rusificirana z uvedbo obvezne ruščine v poučevanje. Veliko univerzitetnega premoženja je bilo leta 1918 preseljeno v [[Voronež]], med nemško okupacijo pa je univerza delovala pod imenom ''Landesuniversität Dorpat''. Med estonsko vojno za neodvisnost je bila univerza v Tartuju 1. decembra 1919 ponovno odprta kot univerza v estonskem jeziku. === Prvo obdobje neodvisnosti === Z estonsko neodvisnostjo po prvi svetovni vojni je mesto uradno postalo znano pod estonskim imenom ''Tartu''. 2. februarja 1920 je bila v Tartuju (Tartujska pogodba) podpisana mirovna pogodba med boljševiki in Estonijo. Pogodba je pomenila, da se je sovjetska Rusija »za vse čase« odpovedala teritorialnim zahtevam do Estonije. Kot rezultat nacistično-sovjetskega pakta iz leta 1939 je Sovjetska zveza leta 1940 zasedla Estonijo in Tartu. Leta 1920 je bila v Tartuju podpisana tudi mirovna pogodba med sovjetsko Rusijo in Finsko. V medvojnem obdobju je bila zgrajena soseska Tähtvere, v nekdanjih stavbah dvorca Raadi je bil estonski narodni muzej (uničen med ofenzivo na Tartu leta 1944) in odprta umetniška šola Pallas. === Sovjetsko obdobje === Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je umikajoča sovjetska armada velik del mesta in zgodovinski Kivisild (Kamniti most) (zgradila ga je Katarina II. Ruska v letih 1776–1778) nad reko Emajõgi delno uničila leta 1941 in skoraj popolnoma leta 1944 do takrat umikajoče se nemške vojske. Že močno poškodovani Tartu so sovjetske sile bombardirale 27. januarja 1943, 26. februarja 1944, 7. - 8. marca 1944 in 25. - 26. marca 1944. Po koncu vojne je večina zgodovinskega središča mesta ostala v ruševinah. Tudi manj poškodovane stavbe v celotnih mestnih četrtih so bile po ukazu okupacijskih oblasti podrte in velike površine zemljišč spremenjene v javne parke. Po vojni je bil Tartu razglašen za 'zaprto mesto' za tujce, saj je bila na letališču Raadi, na severovzhodnem obrobju mesta, zgrajena letalska baza za bombnike. Bila je ena največjih vojaških zračnih baz v vzhodni Evropi in v njej strateški bombniki, ki so nosili jedrske bombe. Sama lokacija je bila tam, kjer je bila pred sovjetsko okupacijo estonska 2. letalska divizija. Na betonski vzletno-pristajalni stezi je zdaj velik trg rabljenih avtomobilov in se včasih uporablja za avtomobilske dirke. Na enem koncu starejšega pasu vzletno-pristajalne steze je bila zgrajena nova stavba Estonskega narodnega muzeja. Letališče Tartu je bilo odprto na jugu mesta leta 1946. Poleg letališča je bila leta 1993 ustanovljena Estonska letalska akademija. V zasebni lasti je bil letalski muzej Estonije, ki je od letališča oddaljen 5 km vzhodno (7 km z avtomobilom) odprt za javnost leta 2002. V času Sovjetske zveze se je prebivalstvo Tartuja skoraj podvojilo s 57.000 na 100.000, deloma zaradi množičnega priseljevanja z drugih območij Sovjetske zveze, predvsem zaradi vojaške letalske baze. [[File:AHHAA.jpg|thumb|Znanstveni center AHHAA]] === Sodobnost === Leta 1988 je Estonija po razglasitvi suverenosti od ZSSR izvedla volitve v nov neodvisen mestni svet. Njegov prvi predsednik je bil odvetnik Aino-Eevi Lukas, ki je svet vodil od leta 1989 do 1993. Svet je znova vzpostavil pravni zakonik in zunanje odnose v obdobju po osamosvojitvi.<ref>{{navedi novice |title=Suri Aino-Eevi Lukas |url=https://www.ohtuleht.ee/985777/suri-aino-eevi-lukas |access-date=13 May 2020 |date=6 December 2019 |newspaper=Õhtuleht |archive-url=https://web.archive.org/web/20191207150656/https://www.ohtuleht.ee/985777/suri-aino-eevi-lukas |archive-date=7 December 2019 |location=Tallinn |language=et |trans-title=Died Aino-Eevi Lukas}}</ref> Odkar je Estonija leta 1991 postala neodvisna, je bilo staro mestno jedro prenovljeno. Cerkev sv. Janeza, ki je bila v ruševinah od druge svetovne vojne, je obnovljena. Postavljenih je bilo veliko novih poslovnih in javnih zgradb (nakupovalni center Tartu, Tasku, trgovski center Emajõe, Lõunakeskus, Kvartal itd.). Najvišja stanovanjska stavba in lokalna znamenitost ''Tigutorn'' je bila odprta leta 2008. Znanstveni center AHHAA se je leta 2011 preselil v novo stavbo, leta 2016 pa se je odprla nova glavna stavba Estonskega narodnega muzeja. == Geografija == Mesto Tartu leži na obeh straneh reke Emajõgi ('mati rek', nemško ''Embach''). Severno od mesta je istoimenska podeželska skupnost Tartu. Tartu leži znotraj zmerno vlažnega celinskega podnebnega pasu (Dfb). Podnebje je glede na visoko zemljepisno širino precej milo, predvsem zaradi bližine Baltskega morja in toplega zračnega toka iz Atlantika. Kljub temu je celinski vpliv čutiti v vročih poletnih dneh in hladnih zimskih dneh, ko lahko temperatura občasno (vendar le redko) pade pod -30 ° C. Na splošno so poletja topla, zime pa hladne. Vremenska postaja Tartu je v vasi Tõravere, približno 20 kilometrov od mesta, zato je dejanska temperatura v mestu morda nekoliko toplejša od uradnih povprečnih. == Gospodarstvo == [[File:Emajõe ärikeskus e plasku.JPG|thumb|Poslovni center Emajõe]] Tartu, ki je večinoma znan kot univerzitetno mesto, je tudi mesto težke industrije. Prehrambena industrija je bila tradicionalno pomembna za mestno gospodarstvo, med večjimi podjetji na tem področju pa so A. Le Coq, Tartu Mill in Salvest. Kroonpress je vodilno tiskarsko podjetje v baltskih državah. Na začetku 21. stoletja so se v Tartu uveljavila številna podjetja ICT in druga visokotehnološka podjetja. Pomembni primeri so Playtech Estonija, Nortal (prej skupina Webmedia), ZeroTurnaround, Tarkon, Reach-U in Raintree Estonia. Skype ima pisarno v Tartuju. Univerza je ena največjih delodajalk, kar pojasnjuje velik delež visoko usposobljenih strokovnjakov - raziskovalcev, profesorjev, zdravnikov in Univerzitetna klinika Tartu je veljala za največjo delodajalko Tartuja. == Izobraževanje in kultura == {{multiple image |direction = vertical |image1 = Oscar Wilde in Estonia? (3538497107).jpg |caption1 = Spomin na Oscarja Wilda in Eduarda Vilda |image2 = |caption2 = Vodnjak ''Poljubljanje študentov'' (estonsko ''Suudlevad Tudengid'') obiskovalce opozarja, da univerza v Tartuju in njeni študenti močno vplivajo na življenje v Tartuju. }} Mesto je najbolj znano po tem, da je tu univerza (prej znana kot univerza Dorpat; nemško: ''Universität Dorpat''), ki je bila ustanovljena leta 1632 pod vodstvom švedskega kralja Gustava Adolfa. Tartu je predvsem zato znan kot ''Atene Emajõgija'' ali kot ''Heidelberg severa''. V Tartuju je tudi sedež estonske Univerze za znanosti o življenju, baltske obrambne šole, estonske letalske akademije (prej znane kot Tartu Aviation College) in estonskega ministrstva za izobraževanje in raziskave. Druge pomembne institucije vključujejo vrhovno sodišče Estonije (ponovno ustanovljeno v Tartu jeseni 1993), Estonski zgodovinski arhiv, Estonski narodni muzej, Estonski športni muzej ter najstarejše in najbolj znano gledališče v državi ''Vanemuine'', kjer imajo predstave spoštovana baletna družba ter gledališke, operne in glasbene predstave. V glasbi obstaja Šola za kompozicijo Tartu. Večina skulptur v Tartuju je posvečenih zgodovinskim osebnostim. Med njimi so najbolj znani spomenik [[Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly|Barclayju de Tollyju]] na Barclayjevem trgu v središču mesta, spomenik ''Poljubljanje študentov'' na mestnem trgu in spomenik Gustavu II. Adolfu na Kuningaplatsu. == Znanost == Tartu je že nekaj stoletij intelektualno središče Estonije in baltskih držav. Med znanstveniki, ki prihajajo iz Tartuja, so pionir embriologije [[Karl Ernst von Baer]], pionir študij vedenja živali [[Jakob Johann von Uexküll]] in teoretik kulture in semiotik [[Jurij Mihajlovič Lotman]]. [[Johann Friedrich von Eschscholtz]], baltski nemški zdravnik, naravoslovec in entomolog, se je rodil v Tartuju. Bil je eden prvih znanstvenih raziskovalcev pacifiške regije, ki je na Aljaski, Kaliforniji in Havajih izdeloval pomembne zbirke flore in favne. Nobelovec za kemijo [[Wilhelm Ostwald]] je študiral in delal v Tartuju. Tartujska šola je ena vodilnih znanstvenih šol v [[semiotika|semiotiki]]. == Znamenitosti == {{multiple image | align = left | image1 = Tartu asv2022-04 img15 StJohn Church.jpg | width1 = 225 | alt1 = | caption1 = Cerkev sv. Janeza | image2 = Tartu St Johns church interior.jpg | width2 = 200 | alt2 = | caption2 = Notranjost | footer = }} Arhitektura in urbanizem zgodovinskega Tartuja se v glavnem vračata v obdobje pred osamosvojitvijo, saj Nemci tvorijo zgornji in srednji sloj družbe in zato prispevajo številne arhitekte, profesorje in lokalne politike. Najbolj opazne so stara luteranska [[Cerkev sv. Janeza, Tartu|cerkev sv. Janeza]] (estonsko ''Jaani Kirik'', nemško ''Johanneskirche''), [[Mestna hiša, Tartu|mestna hiša]] iz 18. stoletja, univerzitetna stavba, ruševine [[Stolnica v Tartuju|stolnice]] iz 13. stoletja, botanični vrtovi, glavna nakupovalna ulica, mnogi stavbe okoli mestnega trga in trga Barclay. Zgodovinsko revno območje, imenovano Supilinn (Južno mesto), je na bregu reke Emajõgi, blizu mestnega središča in velja za eno redkih preživelih 'revnih' sosesk Evrope iz 19. stoletja. Trenutno se Supilinn hitro obnavlja in se počasi preobraža iz zgodovinskega revnega naselja v prestižno sosesko visokega razreda. Aktivna skupnost, ki jo uteleša društvo Supilinn, je zavezana ohranjanju dediščine. Druga svetovna vojna je uničila večje dele mestnega jedra, med sovjetsko okupacijo pa so postavili številne nove stavbe - predvsem novo gledališče Vanemuine. O učinkih vojne še vedno priča relativna obilica parkov in zelenja v zgodovinskem središču. Tipične sovjetske soseske blokov visokih stanovanj so bile zgrajene med drugo svetovno vojno in obnovo estonske neodvisnosti leta 1991, največje tovrstno okrožje je Annelinn. Trenutno je Tartu znan tudi po več sodobnih stavbah z različico ''jeklo, beton in steklo'', vendar je uspel ohraniti mešanico starih in novih stavb v središču mesta. Pomembna primera sta stolp Tigutorn in center Emajõe, ki sta bila zgrajena v sedanjem obdobju neodvisnosti; Tartujev najvišji in drugi najvišji stolp. Številna študentska populacija Tartuja pomeni, da ima razmeroma uspešno nočno življenje s številnimi nočnimi klubi, bari in restavracijami, vključno s pivnico z najvišjim stropom na svetu, v zgodovinski barutni kleti Tartu. Vsako leto poleti Tartu gosti festival Hanzeatskih dni (estonsko ''Hansapäevad''), da proslavi svojo hanzeatsko dediščino. Festival vključuje prireditve, kot so obrtne tržnice, zgodovinske delavnice in tekmovalni turnirji. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="160"> File:University of Tartu, Main Building, April 2012.JPG|Glavna stavba Univerze v Tartuju File:Tartu, botanická zahrada.jpeg|Botanični vrt Univerze v Tartuju File:Arch bridge in Tartu.jpg|Ločni most čez Emajõgi File:Kuradisild sügisõhtul.JPG|Kuradisild (Hudičev most) File:Tartu Toomkiriku varemed 2012.jpg|Ruševine katedrale in muzej Univerze v Tartuju File:Telleri kabel.jpg|Kapelica Teller v Tartuju v Estoniji. Zgrajena leta 1794 File:Tartu Kunstimuuseum.JPG|Umetniški muzej Tartu File:Laulupeomuuseum.JPG|Muzej pesniškega festivala File:Vanemuise Väike Maja 2010.JPG|"Mala hiša" gledališča Vanemuine File:Tartu Town Hall Place towards Kaarsild 2015.jpg|''Raekoja plats'', Trg mestne hiše Tartu File:Tartu Peetri kirik 2012.jpg|Cerkev sv. Petra File:TrefnGymn-2012-06.png|Gimnazija Huga Treffnerja File:Tartu Kaubamaja 2011.JPG|Veleblagovnica Tartu File:Eesti Rahva Muuseumi peahoone 13.jpg|Estonski narodni muzej File:Tartu railway station, 2014.JPG|Železniška postaja Tartu </gallery> == Mednarodne povezave == Tartu ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu: {{div col|colwidth=24em}} * {{ikonazastave|Norveška}} [[Bærum]], Norveška * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Deventer]], Nizozemska * {{ikonazastave|Italija}} [[Ferrara]], Italija * {{ikonazastave|Danska}} [[Fredriksberg]], Danska * {{ikonazastave|Islandija}} [[Hafnarfjörður]], Islandija * {{ikonazastave|Finska}} [[Hämeenlinna]], Finska * {{ikonazastave|Litva}} [[Kaunas]], Litva * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Lüneburg]], Nemčija * {{ikonazastave|Rusija}} [[Pskov]], Rusija * {{ikonazastave|Latvija}} [[Riga]], Latvija * {{ikonazastave|ZDA}} [[Salisbury, Maryland]], ZDA * {{ikonazastave|Finska}} [[Tampere]], Finska * {{ikonazastave|Finska}} [[Turku]], Finska * {{ikonazastave|Švedska}} [[Uppsala]], Švedska * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Vesprem]], Madžarska * {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Zutphen]], Nizozemska {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Tartu}} * {{official|https://www.tartu.ee}} * [http://www.ut.ee/index.aw/set_lang_id=2 Univerza v Tartuju] {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Estoniji]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Hansa]] [[Kategorija:Tartu| ]] te5kkiocc44vrl9p5xhx31dom2pj2f8 14 132715 6675604 5367131 2026-05-14T10:28:54Z Yerpo 8417 pp 6675604 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Belorusi|beloruskih]] [[astronom]]ih}} [[Kategorija:Astronomi po narodnosti]] [[Kategorija:Beloruski znanstveniki|Astronomi]] [[Kategorija:Astronomija v Belorusiji]] oz16eek23h7q5av9jum2fkj32q9lc8e 14 132716 6675603 6020289 2026-05-14T10:28:12Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Znanost in tehnika v Belorusiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675603 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Scientists from Belarus}} [[Kategorija:Znanstveniki po narodnostih]] [[Kategorija:Belorusi po poklicu|Znanstveniki]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Belorusiji]] 8cb313eatrttmyypdgl7wyppvo9zy6h 0 132863 6675292 6629565 2026-05-13T12:10:54Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ {{Razlikuj}} 6675292 wikitext text/x-wiki {{Razlikuj|text= istoimenski [[dvorec Strmol]] v [[Rogatec|Rogatcu]]}} {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Strmol | image = <!-- WD --> | caption = Grad Strmol na Gorenjskem | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje 3]], [[Cerklje na Gorenjskem]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSDP | designation1_offname = Cerklje na Gorenjskem - Grad Strmol | designation1_date = 17. avgust 2004 | designation1_number = 7903<ref>{{RKD|7903}}</ref> | občina = Cerklje na Gorenjskem }} '''Grad Strmol''' stoji ob vznožju [[Dvorjanski hrib|Dvorjanskega hriba]] v bližini vasi [[Češnjevek, Cerklje na Gorenjskem|Češnjevek]], [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]] in [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]] pri [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Ime je dobil po svojih prvih lastnikih ''Strmolskih'' in tako spada med redke gradove v Sloveniji, ki so tekom celotnega obstoja ohranili slovensko ime. Grad služi protokolarnim potrebam [[vlada Republike Slovenije|vlade Republike Slovenije]]. ==Grajski park== [[Slika:Grad Strmol 01.JPG|thumb|Grad Strmol z okolico|left]] Podatki o ureditvi okolice gradu konec [[17. stoletje|17. stoletja]] so zelo skromni. Verjetno se je na pobočju pod gradom razprostiral [[sadovnjak]], na ravnini pod njim pa so bili štirje [[ribnik]]i oziroma bajerji, ki so se napajali iz studenca, ki je imel [[izvir]] nedaleč od gradu. Do tja je vodila sprehajalna pot z drevoredom s klopmi za posedanje.{{citation needed|date=December 2012}} Od nekdanjih ribnikov se je ohranil le eden. Od tedaj se zasnova ureditve okolice ni bistveno spreminjala. Današnjo zasnovo oblikuje dostopna pot, ki se v rahlem loku vzpne po pobočju na pravokotno dvorišče obdano z zidom za gradom. Na zidu stojijo vrtne plastike [[putto]]v (dečkov, ki v rokah držijo razne predmete, živali in pridelke) ter ženskih figuric neznanega [[kipar]]ja, ki so nekdaj krasile [[barok|baročni]] vrt graščine [[Zalog pri Cerkljah|Zalog]] (Wartenberg) in so jih v šestdesetih letih skupaj s plastikama atlantov z vzhodnega stopnišča graščine prenesli na to mesto. Na nasprotni strani dvorišča se pot zopet spušča do priključka na bližnjo cesto. Med dostopnima potema je svobodno oblikovan park z elementi krajinskega sloga z oblikovanim [[jezero]]m in neavtohtonimi vrstami dreves. == Zgodovina == [[Slika:Ivana Kobilca - Ksenija Gorup Hribar.jpg|sličica|Portret Ksenije Gorup Hribar iz leta 1923, ki ga je naslikala [[Ivana Kobilca]].]] Leta 1936 je grad s posestvom kupil gospodarstvenik Rado Vekoslav Jožef Hribar (sin [[Dragotin Hribar|Dragotina Hribarja]]).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2/A19C1064-7473-4889-9164-CDD47B9507B8|title="Rado Vekoslav Jožef Hribar" Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji|date=12. februar 2026|accessdate=12. februar 2026|website=Sistory|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Tominšek|first3=Tadeja|first4=Marta|last4=Rendla}}</ref> 6. januarja 1944 sta pod streli VOS-a padla oba lastnika graščine Rado Hribar (* 1901) in njegova žena Ksenija Gorup pl. Slavinjska (* 1905). Tragično dogajanje sta v romaneskni obliki zajela [[Tone Perčič]] (''In ti boš meni ponoči trkal na vrata'', 1998) in [[Drago Jančar]] (''[[To noč sem jo videl]]'', 2010), Grad Strmol, sicer pa še v ''Cerkljanskem zborniku'' 1964, kratki pripovedi Toneta Perčiča Kamniti gost (''Nova revija'' 1992) in v Marija Cvetek, Spomini na Strmol: Vilma Mlakar, roj. Urh - nekdanja strmolska sobarica, ''Kronika'' 2006. Hribar naj bi po pričevanju britofškega tovarnarja Jožka Zabreta na Strmolu skupaj s šestimi okoliškimi podjetniki pod vodstvom Gestapa soorganiziral gorenjsko belo gardo; VOS je vse, razen vodje Janeza Brodarja, veleposestnika iz Hrastja, ki se je umaknil na Dunaj, likvidiral.<ref>Stane Šinkovec: ''Begunje 1941&ndash;1945.'' Kranj: ZZB NOV 1995, 77&ndash;79. Franc Štefe - Miško: Nemška okupacija in narodnoosvobodilni boj. ''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30). 92, 136, 137.</ref> Po vojni je postal grad protokolarni objekt [[Komunistična partija Slovenije|partijskega]] vodstva. Po mnenju Hribarjevega nečaka, ki je raziskoval dogajanje, je bil pravi motiv za likvidacijo odstranjevanje predvojnih posestnikov. Preživeli sorodniki so leta 2000 dosegli razveljavitev partizanske sodbe in rehabilitacijo lastnikov, nakar je bil grad leta 2004 z [[Denacionalizacija|denacionalizacijo]] vrnjen dedičem. Ti so ga prodali nazaj državi, ki ga je v letih 2010–2012 prenovila kot protokolarni objekt. Poleg tega ga ponuja v najem za posamezne dogodke, v osrednjem delu poslopja pa je tudi butični hotel.<ref>{{navedi novice |url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-sta-bila-umorjena-zakonca-hribar-z-gradu-strmol-20442 |title=Kdo sta bila umorjena zakonca Hribar z gradu Strmol |last=Žužek |first=Aleš |date=2015-03-18 |work=[[SiOL.net]] |accessdate=2020-06-18}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/nedelo/grad-strmol-lahko-ste-grascak-za-eno-noc-62659.html |title=Grad Strmol: Lahko ste graščak za eno noč |last=Utenkar |first=Gorazd |date=2018-06-23 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2020-06-18}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1988 ==Glej tudi== *[[seznam gradov v Sloveniji]] == Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Strmol Castle|Grad Strmol}} *[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/lepsi-casi-za-grad-strmol/222462 ''Lepši časi za grad Strmol'', novica na MMC RTV SLO o prenovi gradu (2010)] *[http://www.sistory.si/?urn=SISTORY:ID:802#page=1 Kronika - Iz zgodovine gradu Strmol] *[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/11-soban-prenovljenega-gradu-strmol-caka-na-goste/294249 11 soban prenovljenega gradu čaka na goste (MMC RTV SLO)] {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} {{Cerklje na Gorenjskem}} {{normativna kontrola}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Strmol]] [[Kategorija:Slovenski protokolarni objekti]] 912f3a2m68757vdh7rqee6z6ndkjum5 0 136906 6675505 6620606 2026-05-13T23:23:32Z Marko3 1829 6675505 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bohoricica rokopis presern 1848 zdravlica (fragment).jpg|thumb|250px|Rokopis Prešernove ''Zdravice'' v bohoričici]] [[Slika:Pripravlanye (1750).jpg|thumb|250px|Primer vzhodnoštajerske različice Bohoričeve pisave: molitvenik ''Pripravlanye k-eno srezhnoi ſmerti'' (1750).]] '''Bohoríčica''' je slovenska [[pisava]], ki jo je v času [[reformacija|reformacije]] prvi uporabljal slovenski protestant [[Primož Trubar]], avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig – ''[[Abecednik]]a'' in ''[[Katekizem|Katekizma]]''. Pisava se imenuje po [[Adam Bohorič|Adamu Bohoriču]], ki je v knjigi ''Arcticae horulae'' (''Zimske urice'') prvi znanstveno določil pravopisna pravila za to pisavo. V rabi je bila od sredine 16. do sredine 19. stoletja, ko jo je (po neuspelih poskusih z [[dajnčica|dajnčico]] in [[metelčica|metelčico]]) zamenjala [[gajica]]. Trubar pri pisanju ni bil povsem dosleden in je isti glas (pa tudi isto besedo) pisal na različne načine. Zlasti veliko različic je uporabljal pri glasu ''s'' – pisal ga je kot '''s''', '''ſ''', '''ss''', '''ſs''' in '''ß'''. Abeceda je sestavljena iz 25 črk (vključno s 3 dvočrkji) v naslednjem vrstnem redu: <span style="font-size:200%"> {{lang|sl-bohoric|a b d e f g h i j k l m n o p r ſ ſh s sh t u v z zh}}</span> [[Slika:Romuald Lovrenc Marušič - Škofjeloški pasijon.jpg|thumb|right|250px|Rokopis ''[[Škofjeloški pasijon|Škofjeloškega pasijona]]'' v bohoričici]] Bohorič je postavil trdnejša pravopisna pravila, ki se od današnjega slovenskega črkopisa ločijo zlasti po pisavi sičnikov in šumnikov: {| {{prettytable}} width=300 |+ Bohoričica |- align=center ! velika<br />črka !! mala<br />črka !! izgovorjava |- align=center |style="font-size:200%"| Z |style="font-size:200%"| z || ''c'' |- align=center |style="font-size:200%"| ZH |style="font-size:200%"| zh || ''č'' |- align=center |style="font-size:200%"| S |style="font-size:200%"| ſ || ''s'' |- align=center |style="font-size:200%"| SH |style="font-size:200%"| ſh || ''š'' |- align=center |style="font-size:200%"| S |style="font-size:200%"| s || ''z'' |- align=center |style="font-size:200%"| SH |style="font-size:200%"| sh || ''ž'' |} Nekaj opomb: *Za razliko od sodobne slovenščine je Bohorič zahteval dosledno pisanje polglasnika s črko '''e''', npr.: pervi, vert, ipd (namesto prvi, vrt ...). *Bohorič je uvedel tudi pisanje apostrofa pri predlogih, ki se jih piše samo z eno črko, npr.: k'meni, v'shepu ipd. *V tabeli vidimo, da se nekatere črke v bohoričici ločijo samo, če so zapisane kot male črke – primerjaj '''S ſ''' in '''S s'''. Isto je veljalo tudi za '''i''' in '''j''' (velika črka je obakrat '''I'''), pa tudi za '''u''' in '''v''' (velika črka je obakrat '''V'''). Tak način pisanja je bil v tistem času običajen tudi drugod po Evropi. Pozneje se je tudi v bohoričici uveljavilo ločevanje velikih črk: '''I'''-'''J''', '''U'''-'''V''' in '''S'''-'''Ş''' (črke '''S''' označuje glas ''z'', črka '''Ş''' pa običajni ''s'') *Pozneje so nekateri avtorji uporabljali tudi črko '''Ę ę''', ki je označevala ozki ''e'' Bohoričica je bila v svojem času precej uspešna pisava. Slovencem je omogočala, da so se hitro in z malo truda naučili brati in pisati. Edini problem za bohoričico so predstavljale besede, kjer v izgovorjavi nastopa sičnik v povezavi z glasom ''h'', npr.: i'''zh'''od, '''sh'''od, ra'''zh'''uditi se, ipd. Zaradi tega problema je bohoričico pozneje nadomestila [[gajica]]. Na vzhodnoštajerskem jezikovnem prostoru ([[Prlekija]], [[Slovenske gorice]]) so uporabili eno različico bohoričice v [[18. stoletje|18. stoletju]]. Razlika je toliko, da so vzhodnoštajerski pisci za glas ''nj'' pisali [[kajkavščina|kajkavski]] karakter ''ny,'' ki so ga Kajkavci prevzeli iz madžarske abecede. To dobro zrcalijo prve vzhodnoštajerske knjige, kot katekizem ''Knishize spitavanya téh pet glavnih shtükov'' (1771) in molitvenik ''Pripravlanye k-enoi srezhnoi ſmerti'' (1750). V času uvajanja prvih računalnikov (ki še niso poznali črk č, š, ž), se je med Slovenci pojavila ideja o obuditvi oziroma posodobitvi bohoričice. V novi bohoričici naj bi pisali šumnike kot ch, sh, zh. Za novo bohoričico se je odločila (na primer) skupina avtorjev, ki ustvarjajo [http://www.revijasrp.si/ Revijo SRP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100327234417/http://www.revijasrp.si/ |date=2010-03-27 }} Nova bohoričica se ni uveljavila zaradi dveh razlogov: *ker ostaja odprto vprašanje, kako brati (npr.) besedo '''shema''': kot ''s-hema'' (= groba slika) ali kot ''šema'' (= neumna oseba), *ker smo z razvojem tehnike dobili računalnike, ki brez težav obvladajo šumnike. == Zgodovinski razvoj == Bohoričevo abecedo je leta 1584 prvič kodificiral protestantski avtor [[Adam Bohorič]] v svoji knjigi ''Zimske urice proste'', ki velja za prvo slovnico [[Slovenščina|slovenščine]]. Temeljila je na latinski pisavi, ki jo je [[Primož Trubar]] od leta 1555 prevzel iz nemščine in jo nato skoraj trideset let pogosto uporabljal. Nekoliko se je razlikovala od prvotne abecede, deloma tudi zaradi sprememb, ki sta jih uvedla [[Sebastijan Krelj|Sebastjan Krelj]] in [[Jurij Dalmatin]]. Uporabljena je bila v Dalmatinovem prvem prevodu celotne Biblije v slovenščino. Čeprav je [[protireformacija]] popolnoma uničila protestantsko versko skupnost na [[Slovenske dežele|Slovenskem]], so abecedo prevzeli katoliški avtorji, predvsem ljubljanski rimskokatoliški škof [[Tomaž Hren]]. V 17. in začetku 18. stoletja je bilo v slovenščini napisanih zelo malo literarnih besedil; kljub temu je Bohoričeva abeceda ostala v uporabi skozi vse to obdobje. Slovenska imena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] nemško govoreči knjigi [[Slava vojvodine Kranjske]] so bila na primer vsa zapisana v tej pisavi. Konec 18. stoletja, z oživitvijo slovenščine, se je Bohoričeva pisava vrnila v splošno uporabo. Posodobila sta jo filologa 18. stoletja [[Marko Pohlin]] in [[Jurij Japelj]]. Do konca 18. stoletja so jo v celoti sprejeli razsvetljenski intelektualci okoli [[Žiga Zois|Žige Zoisa]]. Z avtorjema [[Anton Tomaž Linhart|Antonom Tomažem Linhartom]] in [[Valentin Vodnik|Valentinom Vodnikom]] je ponovno postala uveljavljeno orodje literarnega izražanja. Bohoričeva abeceda je bila precej uspešna, vendar je trpela zaradi številnih pomanjkljivosti: * Slovenski jezik ima osem samoglasnikov, bohoričica pa le pet samoglasniških znakov (to pomanjkljivost ima tudi sodobni slovenski črkopis). * Kombinacijo »š« je bilo mogoče brati kot dve ločeni črki ali kot [[Dvočrkje|digraf]] (čeprav je to pomembno le za peščico besed, kot je na primer »shujšati«). * Ni razlikovala dolžine samoglasnikov (niti sodobni slovenski črkopis). * Ni razlikovala tona (niti sodobni slovenski črkopis). == Zamenjava == Pisava je ostala neizpodbitna vse do dvajsetih let 19. stoletja, ko je bilo več poskusov, da bi jo nadomestili s fonetičnimi abecedami. Dva najbolj znana poskusa sta bila [[Peter Dajnko]] ([[Dajnčica|Dajnkova abeceda]]) leta 1824 in [[Franc Serafin Metelko|Fran Metelko]] ([[Metelčica|Metelkova abeceda]]) leta 1825. Vendar pa so se tem poskusom, ki jih je sponzoriral filolog [[Jernej Kopitar]], ostro uprli romantični intelektualni krog okoli [[Matija Čop|Matije Čopa]] in [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]. Ta razprava o pravopisni reformi je postala znana kot tako imenovana [[slovenska abecedna vojna]] ali črkarska pravda. Sredi tridesetih let 19. stoletja so podporniki Bohoričeve pisave dobili bitko proti inovatorjem, tudi s podporo češkega jezikoslovca [[František Ladislav Čelakovský|Františka Čelakovskega]]. Vendar so kritike bohoričice ostale žive. V štiridesetih letih 19. stoletja je urednik [[Janez Bleiweis]] predlagal kompromisno rešitev z uvedbo nekoliko spremenjene različice [[Gajica|Gajeve latinske abecede]] (ki je bila nato zasnovana po [[Češčina|češki]]) za svoj časopis ''[[Kmetijske in rokodelske novice]]''. To rešitev so zelo hitro sprejele vse strani in do leta 1848/1850 je [[Slovenska abeceda|spremenjena različica Gajeve abecede]] popolnoma nadomestila Bohoričevo pisavo; v Sloveniji je v uporabi še danes. == Poskusi oživitve == Predlogi za oživitev Bohoričeve pisave so se pojavili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Več ljudi je predlagalo, da bi za IT namene oživili spremenjeno različico pisave, ker prvi računalniki za splošno uporabo niso mogli obdelati nestandardnih latinskih znakov (tj. č, š, ž). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je skupina avtorjev okoli revije SRP sprejela "reformirano bohoričevo abecedo" (pravzaprav je zgolj nadomestila č, š, ž s ch, sh, zh in tako sploh ni sledila Bohoričevemu črkopisu). To je bil edini poskus oživitve Bohoričeve abecede in ni pritegnil nobene pozornosti zunaj uredniškega odbora revije. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bohorič alphabet|bohoričica}} * [http://ro.zrsss.si/projekti/slo/trubar/AB_ah.htm Arcticae horulae] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070705093302/http://ro.zrsss.si/projekti/slo/trubar/AB_ah.htm |date=2007-07-05 }} (naslovnica) [[Kategorija:Slovenska abeceda]] [[Kategorija:Adam Bohorič]] 4ju2gjszvos0yr5h823lliepxbc0pge 0 138103 6675474 6459447 2026-05-13T19:57:19Z ~2026-28942-87 259839 /* Pravila igre */ 6675474 wikitext text/x-wiki '''Enka''' je [[družabna igra|igra]] s [[igralne karte|kartami]] za od 2 do 8 igralcev. Igro kot tako si je leta 1971 zamislil [[Merle Robbins]], medtem ko se je prepiral s svojim sinom glede pravil igre [[Crazy Eights]]. Zaradi tega je Enka zelo podobna omenjeni igri. Kljub temu, da je igra prvotno nastala v ZDA, je njen uradni naziv '''Uno''' ([[Italijanščina|italijansko]] "ena"), kar v [[slovenščina|slovenščini]] prevajamo v '''Enka''' oziroma '''Karte ena''', Vendar so pravila slovenske enke drugačna od Uno igre. Če se predaš moraš na naslednjo igro čakati 3 igre preden se lahko vključis v igro. == Cilj igre == Cilj igre je, da se v najkrajšem možnem času znebimo vseh 6 kart, ki smo jih prejeli ob delitvi kart. Seveda je potrebno pri tem upoštevati določena pravila glede odlaganja kart. == Pravila igre == * Vsak igralec dobi 6 kart, ostale karte postavimo na sredino mize, vrhnjo karto pa obrnemo, s pravo stranjo navzgor. * Vsak igralec, ki je na vrsti, odloži eno karto. Če ustrezne karte nima, vzame s kupa na sredini eno karto. Če tudi ta ni ustrezna, nadaljuje igro naslednji igralec. Igralec lahko odloži karto takrat, ko ima karto enake barve ali pa karto, ki sicer nima enake barve, ima pa enako številko kot karta, ki je obrnjena s pravo stranjo navzgor. Lahko jih, da več. IGRALEC IGRE NE MORE KONČATI Z 2+,4+,5+ Primer: Če je na vrhu kupa modra 4, lahko igralec odloži katerokoli modro karto ali pa karto katerekoli barve s številko 4. == Posebne karte == [[Slika:Baraja de UNO.JPG|thumb|Karte za igro Ena (Uno)]] Igralni komplet za igro je sestavljen iz 7 vrst kart: * '''navadna karta:''' Lahko je obarvana s štirimi različnimi barvami (zeleno, modro, rumeno in rdečo) in številkami od 0 do 8. Ta vrsta kart je v igri najštevilčnejša (9*4*2=72). * '''karta STOP''' Če je zadnja karta na kupu npr. rdeča, lahko odložimo rdečo kartico STOP. Igralec, ki je na vrsti za nami, ne sme igrati in igro nadaljuje naslednji igralec. * '''karta NAZAJ karta''' Če igralec odloži karto NAZAJ, se igra obrne v nasprotno smer. * '''karta VZEMI 2''' Igralec, ki je naslednji na vrsti, mora vzeti 2 karti, ne sme pa nobene odložiti. * '''karta MENJAJ BARVO''' To karto lahko igralec uporabi kadarkoli namesto katerekoli karte in izbere barvo, ki mu najbolj ustreza. Naslednji igralec mora igrati z barvo, ki jo je določil igralec pred njim. * '''karta VZEMI 4 IN IZBERI BARVO''' To karto lahko položimo kadarkoli in izberemo barvo, ki nam najbolj ustreza. Naslednji igralec mora vzeti 4 karte s kupa, odložiti pa ne sme nobene. * '''karta PRESKAKOVANJE''' Igralec, ki je na vrsti, odloži npr. modro 4. Naslednji igralec, ki je na vrsti, mora odložiti ustrezno karto. Če ima kdo izmed igralcev enako karto, tj. modro 4, jo lahko odloži. Če je pri tem hitrejši od tekmeca, prekine krog in igra se nadaljuje od njega naprej. == Konec igre == Ko igralec odloži predzadnjo karto, mora glasno reči "ENA", tudi v primeru, če odloži več kart zaporedoma in zaključi igro. Če na to pozabi, mora vzeti s kupa 1 karto. Igralec, ki odloži zadnjo karto, je zmagovalec. Ostali preštejejo vrednost kart, ki so jim ostale v rokah. Končni zmagovalec je igralec z najmanj točkami. == Podobne igre == Enki zelo podobna igra je tradicionalna igra s [[Igralne_karte|francoskim kompletom]] kart imenovana '''[[Mau Mau]]'''. Pri tej igri navadne karte prevzamejo funkcijo »posebnih kart« po naslednjem ključu: * '''sedemka:''' vzemi 2 * '''osemka:''' karta stop * '''fant:''' sprememba barve Ko igralec izigra predzadnjo karto, to oznani z besedo »mau« in ko vrže zadnjo karto pove »mau mau«. Tudi zelo podobna igra Enki je igra Upss! Ena. Ta ima enaka pravila kot Enka razen da ima drugačne karte. [[Kategorija:Igre s kartami]] qnsh63uomqpwccnyegbnndn6s03ph02 0 145839 6675642 6645903 2026-05-14T11:48:16Z ~2026-16496-48 256334 /* Diskografija */ 6675642 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sebastian}} {{Infopolje Oseba|name=Sebastian|birth_date=4. januar|birth_place=Maribor, Slovenija}} '''Sebastian''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], televizijski voditelj in [[plesalec]], * [[4. januar]] [[1980]].<ref>{{Navedi splet|title=Sebastian za 40. rojstni dan dobil presenečenje, ki mu je vzelo sapo|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/sebastian-za-40-rojstni-dan-dobil-presenecenje-ki-mu-je-vzelo-sapo.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-31|language=sl}}</ref><ref name="a742">{{cite web |title=Sebastian: Danes dojemam glasbo popolnoma drugače |website=24ur.com |date=2011-01-04 |url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/sebastian-danes-dojemam-glasbo-popolnoma-drugace.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> Prvič je pred širšo javnostjo nastopil na izboru za [[Miss Slovenije 2000]] za Miss Sveta 23. septembra 2000 s skladbo ''»Hočem to nazaj!«'' in se z njo kmalu prebil na vrh radijskih in televizijskih glasbenih lestvic. V menedžersko-glasbeni navezi z Natko Geržina (nekdanjo članico skupine Power Dancers) in [[Zvone Tomac|Zvonetom Tomac]]<nowiki/>em (Kingston) je izdal dva albuma. ''Hočem to nazaj!'', izdan februarja 2001, je bil na lestvici 30-ih najbolje prodajanih albumov 9 mesecev, za več kot 22.000 prodanih izvodov pa je Sebastian prejel dvojno platinasto ploščo. ''Ti si ta!'', njegov drugi album izdan maja 2002, je v tretjem tednu dosegel zlato naklado. Sledila je videokaseta o njegovem življenju in delu. Vse je bilo izdano pri Založbi [[Menart Records]]. Leta 2003, po končanem sodelovanju z glasbeno dvojico Geržina/Tomac, se je umaknil iz javnega življenja in se posvetil lastnemu glasbenemu ustvarjanju. Vrnil se je leta 2004 s skladbo ''Bum! Bum! Bum!'', za katero je napisal besedilo. Sledile so skladbe ''Kdo misliš, da si?!'', ''Tvoja slika (bledi)'', ''Mi Chica Latina'', duet z Luko Nižetićem, ''Kriv sem'', (Slovenska popevka 2006), ''Naj svet zakriči'' (EMA 07) in ''Na robu sveta'' ob slovenski promociji istoimenskega filma iz trilogije Pirati s Karibov, kjer se vse večkrat pojavlja tudi kot avtor glasbe. Zadnja leta se pevec ukvarja predvsem s svojo plesno šolo in čeprav je že nekajkrat napovedal izid albuma, ga še ni izdal. Nekaj časa je vodil tudi novo fantovsko skupino Casanova, ki je spomladi leta 2010 po zgolj nekaj pesmih začasno ustavila svoje delovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Casanova: Razpadli so?!|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/casanova-razpadli-so/|website=Govori.se|date=2010-05-19|accessdate=2020-12-09|language=sl}}</ref> Danes se Sebastian aktivno posveča plesnemu svetu. Je lastnik plesne šole, imenovane po njem, ter inštruktor Zumbe. Je tudi predavatelj na temo plesnega ustvarjanja v najširšem pomenu za vse starosti v treh jezikih in več državah. === Televizija === Sebastian deluje tudi kot voditelj. V letu 2002 je posnel sezono oddaj ''V postelji s Sebastianom!'' na kanalu [[TV Pika]], v katerih je predstavljal svoj vsakdan.<ref>{{Navedi splet|title=TV Sebastian|url=https://www.dnevnik.si/33317|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-09|date=7. oktober 2002|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kar nekaj oddaj je bilo posnetih tudi na temo njegovih zvestih oboževalk, med glavnimi pa je bila tista, v kateri je svoje oboževalce presenečal na domu. Po nekajletnem voditeljskem premoru je leta 2009 po nekajmesečnih pogajanjih pričel s snemanjem svoje druge oddaje, naslovljene ''Rdeča preproga s Sebastianom'', ki se je predvajala na televiziji [[RTS (regionalna TV postaja)|RTS]], v njej pa je gostil slovenske estradnike.<ref>{{Navedi splet|title=Nazaj na oder|url=https://www.dnevnik.si/1042273087|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-09|date=9. junij 2009|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po 2. sezoni, ki se je končala leta 2010, je televizija RTS, ki je oddajo producirala, za jesen 2011 napovedala začetek 3. sezone, ki pa je potem ni bilo. == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 2006|2006]]: ''Kriv sem'' <small>(Sebastian, [[Boštjan Grabnar]]/Sebastian/[[Primož Grašič]])</small> === [[EMA]] === * [[EMA 2007|2007]]: ''Naj svet zakriči!'' <small>([[Boštjan Grabnar]]/Sebastian/[[Boštjan Grabnar]])</small> – 9. mesto <small>(5567 glasov)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2021|2021]]: ''Ne spim!'' <small>(Sebastian/Sebastian/Sebastian)</small> – 12. mesto <small>(1 točka)</small> == Diskografija == === Albumi === * ''Hočem to nazaj!''. [[Menart Records|Menart]], 2001 {{COBISS|ID=1775677}} – dvojna platinasta plošča za več kot 22.000 prodanih izvodov{{Navedi vir}} * ''Ti si ta!''. Menart, 2002 {{COBISS|ID=9289010}} – zlata plošča{{Navedi vir}} * ''Osebno ... –'' Trezor Produkcija, omejena naklada {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Skladbe |- | 2001 || Hočem to nazaj! || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Hočem to nazaj!'' * ''Reci, da si za!'' * ''Daj mi vse!'' * ''En poljub'' * ''Kri mi zavre ...'' * ''Dekleta so za žur'' * ''Zakaj bežiš'' * ''Vedno sem iskal'' * ''Živim le zate'' * ''Hočem to nazaj!'' }} |- | 2002 || Ti si ta! || style="font-size:95%"| {{stolpci|1| * ''Ti si ta!'' <small>(N. Geržina/N. Geržina/Z. Tomac)</small> * ''Napad'' <small>(Z. Tomac/P. Pogelšek/Z. Tomac)</small> * ''Luna in zvezde'' <small>(N. Geržina/N. Geržina/Z. Tomac)</small> * ''Le kako naj pozabim te?'' <small>(N. Geržina, Z. Tomac/N. Geržina/Z. Tomac)</small> * ''Dovolj mi je!'' <small>(Z. Tomac/Sebastian/Z. Tomac)</small> * ''Majhne stvari'' <small>(A. Čadež/D. Kenda Hussu/A. Čadež)</small> * ''Čakaj me!'' <small>(Z. Tomac/P. Pogelšek/Z. Tomac)</small> * ''Ritem'' <small>(A. Čadež/D. Kenda Hussu/A. Čadež)</small> * ''Angel'' <small>(Z. Tomac/P. Pogelšek/Z. Tomac)</small> * ''Jutri'' <small>(A. Čadež/D. Kenda Hussu/A. Čadež)</small> }} |- |} === Pesmi === * "Naj svet zakriči" – Melodije morja in sonca (2021) *"Hočem to nazaj! 2020 Remix" (2020) *"Bum! Bum! Bum!" (2004) * "Kdo misliš, da si?!" (2005) * "Tvoja slika (bledi)" (2006) * "Mi Chica Latina" – duet z Luko Nižetićem (2007) *"Kriv sem" - Slovenska popevka (2006) *"Naj svet zakriči" (2007) * "Na robu sveta" – del slovenske promocije istoimenskega filma iz trilogije Pirati s Karibov *"Polnoč" *"Ne muči me s poljubi" *"Vse mi priznaj" *"Privid" == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] g0vk52kf6nr0mlj6z9ufixdhx6u86ot 0 174700 6675463 6050040 2026-05-13T19:22:44Z Yerpo 8417 + 6675463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Jan Evangelista Purkyně''', [[Čehi|češki]] [[zdravnik]], [[anatom]], domoljub, [[fiziolog]] in [[biolog]], * [[17. december]] [[1787]], [[Libochovice]], [[Češka]], [[28. julij]] [[1869]], [[Praga]], Češka. Purkyně je diplomiral iz [[medicina|medicine]] leta 1819 na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi v Pragi]]. Tu je po doseženem [[doktorat]]u postal profesor [[fiziologija|fiziologije]]. Na univerzi je odkril [[Purkinjejev pojav]], po katerem se z zmanjševanjem svetlobne jakosti [[rdeča|rdečim]] [[telo (fizika)|telesom]] v fiziološkem smislu hitreje zmanjšuje [[osvetljenost]] kot pa [[modra|modrim]] telesom z enako [[svetlost]]jo. Na Univerzi v današnjem [[Wrocław]]u je leta 1839 ustanovil prvi oddelek za fiziologijo na svetu in leta 1842 prvi uradni fiziološki laboratorij. Najbolj znan je po odkritju [[Purkinjejeva celica|Purkinjejevih celic]], velikih [[nevron]]ih z mnogimi razvejanimi [[dendrit]]i v [[mali možgani|malih možganih]]. Skoval je izraza [[krvna plazma]] in [[protoplast]]. Leta 1850 je sprejel položaj profesorja na Medicinski fakulteti v Pragi, ki ga je zasedal do svoje smrti.<ref>{{cite journal |last1=Cavero |first1=Icilio |last2=Guillon |first2=Jean-Michel |last3=Holzgrefe |first3=Henry H. |title=Reminiscing about Jan Evangelista Purkinje: a pioneer of modern experimental physiology |journal=Advances in Physiology Education |date=1 December 2017 |volume=41 |issue=4 |pages=528–538 |doi=10.1152/advan.00068.2017 |pmid=29066603 |issn=1043-4046|doi-access=free }}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{med-bio-stub}} {{biologist-stub}} {{DEFAULTSORT:Purkyne, Jan Evangelista}} [[Kategorija:Češki zdravniki]] [[Kategorija:Češki fiziologi]] [[Kategorija:Češki biologi]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Diplomiranci Karlove univerze v Pragi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Breslauu]] [[Kategorija:Predavatelji na Karlovi univerzi v Pragi]] [[Kategorija:Pokopani na Višegrajskem pokopališču]] l3ylr7efrp76y9ffryiqd1cs6wxg1n5 0 176621 6675461 6501297 2026-05-13T19:19:23Z Romanm 13 /* Jezikoslovna dela */ [[Anton Bonaventura Jeglič]], [[Anton Breznik (1737–1793)]] 6675461 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jakob Šolar''', [[jezikoslovec]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[duhovnik]] * [[29. april]] [[1896]], [[Rudno]] pri [[Železniki]]h, † [[22. junij]] [[1968]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Rodil se je očetu sodarju Jakobu st. in materi Antoniji (rojena Kavčič). 31. maja 1915 je maturiral na prvi [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]] v Ljubljani. Med letoma 1915 in 1919 je študiral [[bogoslovje]] in bil leta 1918 posvečen v [[duhovnik]]a. Od 1919 do 1924 je bil [[prefekt]] na [[Zavod svetega Stanislava|zavodu škofijske gimnazije]] v [[Šentvid pri Ljubljani|Šentvidu]], istočasno je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] študiral [[slovenščina|slovenščino]] in [[francoščina|francoščino]] in leta 1922 iz teh dveh predmetov opravil filozofsko-pedagoški izpit. V [[Strasbourg]]u se je izpopolnjeval v francoščini, v [[Mostar]]ju se je učil [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]], zatem pa se strokovno izpopolnjeval in specializiral v [[Pariz]]u. V vseh teh letih je opravljal različne [[fonetika|fonetične]] raziskave na [[Collège de France]], [[Institut catholique littéraire]] in [[Sorbona|Sorboni]], kjer se je ukvarjal z [[jezikoslovni zemljepis|jezikoslovnim zemljepisom]], [[primerjalno jezikoslovje|primerjalnim jezikoslovjem]] in [[zgodovinska slovnica|zgodovinsko slovnico]]. Leta 1944 je bil aretiran in odpeljan v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]], od koder se je vrnil 11. junija 1945. Decembra leta 1945 ga je [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] predlagala za [[profesor]]ja na [[katedra|katedri]] ljubljanskih [[gimnazija|gimnazij]], hkrati pa je na [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] tudi delal, kjer naj bi bil glavni [[ekscerptor]] za veliki [[Slovar slovenskega knjižnega jezika|''Slovar slovenskega knjižnega jezika'']] in glavni pomočnik pri redakciji predelanega in dopolnjenega [[Maks Pleteršnik|Pleteršnikovega]] [[slovar]]ja. Po Ramovševi smrti so ga odpustili in po montiranem političnem procesu zaprli z obtožbo narodnega izdajstva (1952). Po izpustitvi je leta 1958 postal [[kanonik]] ljubljanskega kapitlja in ravnatelj škofijske gimnazije v likvidaciji, leta 1965 [[prelat]] in kot pobudnik njegove ustanovitve tudi častni član Slavističnega društva Slovenije. Umrl je v Ljubljani. 1929 je bil odlikovan z [[red zlatih palm|redom zlatih palm]], ki mu ga je dodelilo francosko ministrstvo za prosveto, 1965 pa je postal častni član [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. Umrl je nekaj mesecev pred zlato mašo v Ljubljani, pokopan pa je pri sv. Križu. === Znanstveni in jezikoslovni prispevki === V [[glasoslovje|glasoslovju]] je na podlagi kimografskih zapisov v glavnem svojega izgovora ugotovil nazalizacijski vpliv [[nosnik]]ov na njihovo glasovno, posebno samoglasniško okolje in priporniški značaj glasu ''n'' pred ''s'' in ''š''. S priporniškim značajem glasu ''n'' je razlagal nekatere pojave iz [[Ramovš]]evega [[Konzonantizem|''Konzonantizma'']]. V posebni razpravi je zagovarjal fonetični razvoj zobniških [[zapornik]]ov in [[pripornik]]ov v [[šumnik]]e oziroma [[nebnik]]e. Že v tretji izdaji [[Breznik]]ove [[slovnica|slovnice]] (1924) je opisal tvorbo slovenskih knjižnih glasov in obravnaval naravo besednih tonemov. [[Glasoslovje]] je obravnaval tudi v [[slovnica]]h iz 1940, 1947, 1956 ter v [[Slovenski pravopis|''Slovenskem pravopisu'']] 1962, deloma tudi že v [[SP|''SP'']] 1950. V [[oblikoslovje|oblikoslovju]] mu pripisujejo prislov v [[Slovenska slovnica|Slovenski slovnici]] 1947, v manjši meri tudi [[števnik]] in [[zaimek]], pri [[glagol]]u pa obširnejšo obdelavo [[deležnik]]a, [[namenilnik]]a in [[glagolnik]]a. Za izdajo 1956 je pripravil poglavje ''Besedne prvine'' in obdelal splošne oblikoslovne kategorije, kot so [[besedna vrsta|besedne vrste]], [[sklon]], [[število]], [[Slovnični spol|spol]], [[oseba]] in [[glagolski vid]]. V [[SP]] 1950 je obdelal [[predlog]], za izdajo 1962 pa nekatere [[veznik]]e. S [[skladnja|skladnjo]] se je bolj malo ukvarjal, je pa poleg razprave o [[veznik]]u napisal še nekaj o [[nikalnica|nikalnici]]. === Jezikoslovna dela === Skupaj z [[Breznik]]om je ocenil [[Ramovš]]ev [[Konzonantizem|''Konzonantizem'']], sam pa je ocenil ''Dialektološko karto slovenskega jezika'', [[France Bezlaj|Bezlajev]] ''Oris slovenskega knjižnega izgovora'' in [[Bajec|Bajčevo]] ''Besedotvorje slovenskega jezika''. Poročal je še o [[Breznik]]ovih ''Slovenskih slovarjih'', o [[Mušić]]evi ''Negaciji ni'' in [[Mahnič]]evi ''Živi slovenščini''. Bil je [[urednik]] [[Detela|Detelovih]] izbranih spisov. Pomembna je njegova obdelava [[Finžgar]]jevega ''Študent naj bo'' in uvoda k [[Anton Sovre|Sovretovemu]] prevodu [[Avguštin]]ovih ''Izpovedi'' ter k [[Oton Župančič|Župančičevemu]] prevodu [[Hugo von Hofmannsthal|Hofmannsthalovega]] ''Slehernika''. Napisal je približno 40 krajših ocen, poročal o domačih in tujih slovstvenih delih in dogodkih. Zlasti redno je poročal o zbirki ''Cvetje iz domačih in tujih logov''. Posebno poglavje so pri Šolarju [[življenjepis]]i, kjer je pisal o [[Anton Breznik (1737–1793)|Breznik]]u, [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]]u, [[Stanislav Škrabec|Škrabcu]], [[Fran Saleški Finžgar|Finžgar]]ju, [[Ivan Pregelj|Preglju]], [[Porenta|Porenti]], [[Anton Debevec|Debevcu]] in [[Fran Ramovš|Ramovšu]]. Bil je glavni sodelavec in organizator za pisanje slovenskih [[čitanka|čitank]] za nižje razrede srednjih šol in za meščansko šolo. Odločno se je bojeval proti poskusom, da bi se izdaja šolskih knjig državno poenotila, s čimer bi slovenske knjige izgubile narodno-vzgojni slovenski značaj. Prizadeval si je za ločitev pouka slovenske in srbohrvaške književnosti v višjih razredih srednje šole. Kot [[profesor]] slovenščine in francoščine na [[gimnazija|gimnaziji]] je oblikoval duhovni lik dijaka v smislu [[personalizem|personalizma]]. V zvezi s tem je urejal revijo ''Križ'' in se tudi drugače udejstvoval v mladinskem gibanju. Pred [[vojna|vojno]] je organiziral zbiranje jezikovnega gradiva za [[slovar]] slovenskih krajevnih imen in bil večkrat svetovalec pri raznih strokovnih [[terminologija]]h. === Šolar-Fabijanov proces=== Kot stolni kanonik in član SAZU je bil Jakob Šolar tudi žrtev enega vidnejših montiranih procesov, s katerimi je partija po vojni utrjevala svojo oblast. Decembra 1952 je bil - osem let po dachauski izkušnji - znova aretiran. Na tako imenovanem Šolar-Fabijanovem procesu, ki se je začel konec istega leta in končal na Silvestrovo, je bil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani skupaj z njim obtožen dr. [[Janez Fabijan]], profesor na Teološki fakulteti. Za tiste čase značilna obtožnica je Šolarju očitala »izdajalsko delo med vojno«, po vojni pa »povezovanje z emigrantskimi agenti«, zlasti z disidentskim novinarjem Francem Jezo, ki je prav tako preživel Dachau in je leta 1948 iz Ljubljane pobegnil v Trst. Proces so spremljali orwellovsko intonirani članki v Slovenskem poročevalcu - »Izdajalec Jakob Šolar končno razkrit,« SP 7. 9. 1952; »Kaj je z izdajalcem Šolarjem?« SP 30. 9. 1952; »Kombinacije zagrizenega sovražnika,« SP 23. 11. 1952; »Izdajalec Jakob Šolar pred sodiščem,« SP 30. 12. 1952; »Obsodba Jakoba Šolarja in ostalih obtožencev,« SP 31. 12. 1952 - ter javnost prepričevali, da je Šolar v svoje delo vpeljal tudi Fabijana, ki pa je na koncu vse skupaj celo »priznal in se zahvalil Upravi državne varnosti, da mu je pomagala pri prekinitvi stikov s temi agenti.« Šolar je bil »obsojen« na 10 let strogega zapora, Fabijan pa na 6 let; kasneje so jima kazen zmanjšali za polovico. Pod političnimi pritiski je klonila tudi SAZU, kjer je bil Šolar do takrat zaposlen, in je enega svojih najvidnejših slavistov, naslednika profesorja Ramovša, preprosto »odslovila« (SP 23. 11. 1952). == Izbrana bibliografija == * ''Kaj je z našo ljudsko povestjo?'' Celje: Družba sv. Mohorja, 1939. {{cobiss|ID=157792256}} * ''F. S. Finžgarju ob osemdesetletnici.'' Ljubljana, 1951. {{cobiss|ID=207229696}} * Nova knjiga o škofu Baragu. ''Misli'', 17/9 (1968). 243, 256. {{cobiss|ID=223674624}} * Zadnje besede prof. Šolarja o škofu Baragu. ''Misli'', 17/11 (1968). 334. {{cobiss|ID=223714304}} * Soavtorstvo s Francem Jakličem ''[[Friderik Baraga]].'' 3., izpopolnjena izdaja. Celje: Mohorjeva družba, 1968 {{cobiss|ID=3814659}} * Soavtorstvo z Antonom Bajcem, Rudolfom Kolaričem, Mirkom Ruplom, Antonom Breznikom, Antonom Sovréjem ''Slovenska slovnica za tretji in četrti razred srednjih in sorodnih šol''. Ljubljana: Slavistično društvo, 1940. {{cobiss|ID=6780931}} * Soavtorstvo s Francem Kotnikom ''Crobathov prepis Drabosnjakovega Marijinega pasijona''. Ljubljana: Slavistično društvo, 1941. {{cobiss|ID=79614208}} *Eugène Brieux: ''Rdeča suknja''. Celje: Družba sv. Mohorja, 1931. {{cobiss|ID=4006445}} *François Mauriac: ''Gobavca je poljubila''. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1931. {{cobiss|ID=4610819}} *Francis Jammes: ''Gospod Ozeronski''. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1932. {{cobiss|ID=5907257}} *Georges Bernanos: ''Dnevnik vaškega župnika''. Ljubljana: Hram, 1939. {{cobiss|ID=7925561}} *Prosper Mérimée: ''Colomba''. Ljubljana: Uredništvo Slovenca, 1922. {{cobiss|ID=92674816}} *Blaise Pascal: ''Misli''. 3., pregledana izdaja. Celje: Mohorjeva družba, 1999. {{cobiss|ID=104510720}} *Aurelius Augustinus: ''Izpovedi''. Celje: Mohorjeva družba, 1978. {{cobiss|ID=2111235}} *Anton Martin Slomšek: ''Blaže in Nežica v nedelskej šoli''. Faksimile izd. iz leta 1857. Celje: Mohorjeva družba, 1991. {{cobiss|ID=24009984}} *Hugo von Hofmannsthal: ''Slehernik''. Celje: Družba sv. Mohorja, 1934. {{cobiss|ID=152833}} *Anton Breznik: ''Življenje besed''. Maribor: Obzorja, 1967. {{cobiss|ID=1132296}} *Fran Detela: ''Zbrano delo''. Celje: Mohorjeva družba, 1962–1972. {{cobiss|ID=26056961}} *Fran Detela: ''Zbrani spisi''. Celje: Družba sv. Mohorja, 1932–1939. {{cobiss|ID= 28775425}} *Anton Breznik: ''Jezik naših časnikarjev in pripovednikov''. Zbirka ''Cvetje iz domačih in tujih logov''. Ljubljana: Družba sv. Mohorja, 1944. {{cobiss|ID=28701697}} == Viri == *Jože Toporišič: ''Portreti, razgledi, presoje''. Ljubljana: Založba Obzorja, 1987. 145–151. {{cobiss|ID=17206529}} *Anton Bajec: ''Jakob Šolar in čitankarji'' (ob 80-letnici Šolarjevega rojstva – 29. 4. 1896). ''JiS'' 21 (1975/76), 237–239. {{cobiss|ID=746756}} *Branko Kurnjek, Marjan Maučec in Iztok Mozetič: ''Dnevno časopisje o duhovniških procesih na Slovenskem 1945-1953''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve pri TF UL, 1999. 157-58; 571-75. *''Spominu profesorja Jakoba Šolarja''. [Ljubljana: Škofijski ordinarijat], 1968 *Helena Dobrovoljc: Fran Ramovš, Oton Župančič, Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, Matej Šmalc, Jakob Šolar. Slovenski pravopis. V: Ahačič, Kozma (ur.): ''Slovenske slovnice in pravopisi: spletišče slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes''. Različica 1.0. https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/41/1950-skupinski-zupancicev. Zadnja sprememba 10. 6. 2015. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih internirancev]] {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šolar, Jakob}} [[Kategorija:Rojeni leta 1896]] [[Kategorija:Umrli leta 1968]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Ljubljani]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] dei7mtzfnw1irh2tw0a3qx9wajzzby5 0 181974 6675364 6000305 2026-05-13T16:22:45Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Cesta 6675364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 653 | length_km = 110 | map = | map_alot = | direction_a = | terminus_a = [[Letina]] | junction = | direction_b = | terminus_b = [[Maribor]] | countries = [[Madžarska]],<br>[[Slovenija]] }} '''Evropska pot E653''' je cesta in del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]] (razred B), ki vodi z Madžarskega v Slovenijo v dolžini 110&nbsp;km. ==Trasa== Trasa evropskske poti E&nbsp;653 vodi skozi dve evropski državi: *{{HUN}} **{{jct|country=HUN|M|70}}: [[Letina]] ({{Jct|country=HUN|E|65}}{{Jct|country=HUN|E|71}}) - [[Tornyiszentmiklós]] *{{SVN}} ** {{jct|country=SVN|A|5}}: [[Pince]] - [[Murska Sobota]] - [[Maribor]] ({{Jct|country=EUR|E|57}} {{Jct|country=EUR|E|59}}) == Priključki == {| |- valign=top | *[[E65]] *[[E71]] | width=10% | || *[[E57]] *[[E59]] |} == Zunanje povezave == * [https://unece.org/sites/default/files/2025-12/MapAGR2007.pdf UN Economic Commission for Europe: Overall Map of E-road Network (2007)] {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Ceste na Madžarskem]] s7nnhxkz0pii7f16fgqzc3aiw16injf 0 181987 6675365 5896852 2026-05-13T16:31:33Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Cesta 6675365 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 751 | length_km = 160 |length_ref=<ref name="length">{{cite map|publisher=[[Google Maps]]|url=https://maps.google.com/maps?saddr=A8%2FE751&daddr=44.90906,13.88654+to:45.45412,13.64456+to:%C5%A0marska+Cesta&hl=en&ie=UTF8&ll=45.253622,13.94165&spn=1.038278,2.705383&sll=45.448691,13.66991&sspn=0.06467,0.169086&geocode=FYwrtAIdlK7aAA%3BFQRCrQIdTOTTAClPP9NaSM18RzFhiM81UK0AEw%3BFSiTtQIdEDPQACkdMIGd72N7RzHw7EE1UK0AEw%3BFdy6tgIdjpXRAA&vpsrc=6&mra=dpe&mrsp=2&sz=13&via=1,2&t=h&z=9|title=Overview map of the E751|access-date=2 December 2011}}</ref> | map=E751-overview-map.svg | map_alt=Trasa E751 vodi skozi Istro in Primorsko | map_notes=Razcepi E751: [[File:Color icon Cornflower blue.svg|10px|alt=Legenda – modra]] ''A8, Hrvaška'' [[File:Rosemadder.jpg|10px|alt=Legenda – rdeča]] ''A9, Hrvaška''<br>[[File:Colorc1.png|10px|alt=Legenda – zelena]] ''G11, Slovenija'' | direction_a = Vzhod | terminus_a = {{Jct|country=HRV|A|7}} v [[Rijeka|Rijeki]] | junction = {{Jct|country=HRV|A|9}} v [[razcep Kanfanar|razcepu Kanfanar]]<br>{{Jct|country=HRV|D|66}} v [[Pula|Puli]] | direction_b = Zahod | terminus_b = [[File:Hitra cesta 5.svg|40px|alt=Znak za slovensko hitro cesto H5]] [[Hitra cesta H5|H5]] v [[Koper|Kopru]] | countries = [[Hrvaška]], [[Slovenija]] |previous_type=E |previous_route=717 |next_type=E |next_route=761 }} '''Evropska pot E751''' je cesta in del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki vodi po Hrvaški, Sloveniji in Italiji. Trasa poteka med kraji [[Reka, Hrvaška|Reka]]–[[Pazin|Pazin–]][[Kanfanar|Kanfanar–]][[Pulj]]–[[Sečovlje|Sečovlje–]][[Koper|Koper–]][[Trst]] ([[Italija]]). V Sloveniji trasa sledi hitrim cestam [[Hitra cesta H5|H5]] in [[Hitra cesta H6|H6]] ter glavni cesti II. reda št. 111. Dolžina preko Slovenije znaša 33,630 km. == Priključki == * [[E61]] * [[E65]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [https://unece.org/sites/default/files/2025-12/MapAGR2007.pdf UN Economic Commission for Europe: Overall Map of E-road Network (2007)] {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Ceste na Hrvaškem]] rt71rnw5v4qp7kjutkpft3sjilmpjz0 6675367 6675365 2026-05-13T16:53:33Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Cesta, pp uvod 6675367 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 751 | length_km = 160 |length_ref=<ref name="length">{{cite map|publisher=[[Google Maps]]|url=https://maps.google.com/maps?saddr=A8%2FE751&daddr=44.90906,13.88654+to:45.45412,13.64456+to:%C5%A0marska+Cesta&hl=en&ie=UTF8&ll=45.253622,13.94165&spn=1.038278,2.705383&sll=45.448691,13.66991&sspn=0.06467,0.169086&geocode=FYwrtAIdlK7aAA%3BFQRCrQIdTOTTAClPP9NaSM18RzFhiM81UK0AEw%3BFSiTtQIdEDPQACkdMIGd72N7RzHw7EE1UK0AEw%3BFdy6tgIdjpXRAA&vpsrc=6&mra=dpe&mrsp=2&sz=13&via=1,2&t=h&z=9|title=Overview map of the E751|access-date=2 December 2011}}</ref> | map=E751-overview-map.svg | map_alt=Trasa E751 vodi skozi Istro in Primorsko | map_notes=Razcepi E751: [[File:Color icon Cornflower blue.svg|10px|alt=Legenda – modra]] ''A8, Hrvaška'' [[File:Rosemadder.jpg|10px|alt=Legenda – rdeča]] ''A9, Hrvaška''<br>[[File:Colorc1.png|10px|alt=Legenda – zelena]] ''G11, Slovenija'' | direction_a = Vzhod | terminus_a = {{Jct|country=HRV|A|7}} v [[Rijeka|Rijeki]] | junction = {{Jct|country=HRV|A|9}} v [[razcep Kanfanar|razcepu Kanfanar]]<br>{{Jct|country=HRV|D|66}} v [[Pula|Puli]] | direction_b = Zahod | terminus_b = [[File:Hitra cesta 5.svg|40px|alt=Znak za slovensko hitro cesto H5]] [[Hitra cesta H5|H5]] v [[Koper|Kopru]] | countries = [[Hrvaška]], [[Slovenija]] |previous_type=E |previous_route=717 |next_type=E |next_route=761 }} '''Evropska pot E751''' je cesta in del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki vodi po Hrvaški, Sloveniji in Italiji. '''Evropska pot E751''' ali '''E751''' je cesta [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja razreda B]]. Določena je z ''Deklaracijo o graditvi velikih cest za mednarodni promet, 1975'' (''Declaration on the Construction of Main International Traffic Arteries of 1975'') ter kasnejšimi dopolnitvami te pogodbe.<ref name="UNECE-1983">{{cite web | publisher=United Nations | url=http://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%201302/volume-1302-I-21618-English.pdf | title=European Agreement on main international traffic arteries (AGR) (with annexes and list of roads). Concluded at Geneva on 15 November 1975 | access-date= August 29, 2011}}</ref>. Poteka v smeri vzhod–zahod. Pot se začne na [[Reka, Hrvaška|Reki]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], kjer se odcepi od [[Evropska pot E61|Evropske poti E61]]. Od tam vodi do [[razcep Kanfanar|razcepa Kanfanar]]. Pot povezuje mesta [[Pulj]], [[Rovinj]], [[Poreč]] in [[Umag]] na Hrvaškem s [[Koper|Koprom]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Cesta zagotavlja visoko zmogljivo prometno povezavo za [[Istra|Istro]] in na [[Primorje|Slovensko Primorje]]. Posebnost poti E751 je njena zasnova, saj ima središče v razcepu Kanfanar in ima tri krake, ki se raztezajo proti Reki, Pulju in Kopru. Skupna dolžina poti, vključno z vsemi kraki, je 160 km. V Sloveniji trasa sledi hitrim cestam [[Hitra cesta H5|H5]] in [[Hitra cesta H6|H6]] ter glavni cesti II. reda št. G1-11. Dolžina preko Slovenije znaša 33,63 km. == Priključki == * [[E61]] * [[E65]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [https://unece.org/sites/default/files/2025-12/MapAGR2007.pdf UN Economic Commission for Europe: Overall Map of E-road Network (2007)] {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Ceste na Hrvaškem]] dr3qarc2y53sxdpam6mnjcyiaew3n2b 0 182001 6675358 6675248 2026-05-13T15:58:27Z Pinky sl 2932 /* Avstrija */ tn 6675358 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = EUR | type = E | route = 652 | length_km = 52 | map = | map_alot = | direction_a = | terminus_a = [[Celovec]] | junction = | direction_b = | terminus_b = [[Naklo]] | countries = [[Avstrija]],<br>[[Slovenija]] }} [[Slika:Cesta na Ljubelj.JPG|sličica|240px|Odsek ceste pred Ljubeljem]] '''Evropska pot E652''' je cesta in del [[Vseevropsko cestno omrežje|vseevropskega cestnega omrežja]], ki vodi iz Avstrije v Slovenijo v dolžini 51&nbsp;km. Trasa: [[Celovec]]–[[Borovlje]]–[[Ljubelj#Predor Ljubelj|Loibltunnel/Predor Ljubelj]]–[[Tržič]]–[[Naklo]]. == Trasa == === Avstrija === {{flag|Avstrija}} * {{jct|country=AUT|B|91}}: [[Celovec]] ({{Jct|country=AUT|E|66}}) - [[Ljubelj#Predor Ljubelj|Loibl Pass]] === Slovenija === {{flag|Slovenia}} * {{jct|country=SVN|G|101}}: [[Ljubelj#Predor Ljubelj|Predor Ljubelj]] - [[Naklo]] ({{Jct|country=EUR|E|61}}) V Sloveniji je to ''glavna cesta II. reda št. 101'' v dolžini 19,422 km. Trasa se prične v [[Podtabor]]u z odcepom od [[avtocesta A2|gorenjske avtoceste]], poteka mimo [[Tržič]]a, kjer so zgrajene tri galerije (Fužine I. dolžine 79 m, Fužine II. dolžine 123 m in Fužine III. dolžine 70m) in manjši viadukt. Na celotni trasi je še 12 mostov, 15 podvozov, 8 nadvozov in še galerija pod begunjskim plazom dolžine 127 m. Galerija je bila zaradi slabih geoloških razmer na plazu in bližine hudournika Mošenik zgrajena kot predor v odprtem izkopu in kasneje zasuta. Skoznjo poteka tudi struga omenjenega potoka. Cesta ima širino 7,5 m od Podtabora do Tržiča in 7,0 m do Ljubelja z maksimalnim vzdolžnim nagibom 11%. Na trasi so tudi trije izvennivojski priključki, in sicer Podtabor, Bistrica (t. i. deteljica) in Podljubelj. == Priključki == * [[E61]] * [[E66]] {{E-ceste}} [[Kategorija:Evropske poti]] [[Kategorija:Ceste v Sloveniji]] [[Kategorija:Ceste v Avstriji]] 60cejzg08zsqa37ym1lv559ujvlifb0 0 186559 6675513 6453114 2026-05-14T02:26:18Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke FNL_Flag.svg z [[c:File:Flag_of_the_National_Liberation_Front_of_South_Vietnam,_Flag_of_South_Vietnam_(1975–1976).svg|Flag_of_the_National_Liberation_Front_of_South_Vietnam,_Flag_of_South_Vietnam_(1975–1976).svg]] 6675513 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country | conventional_long_name = Republika Vietnam | native_name = {{native name|vi|Việt Nam Cộng hòa}} | common_name = Južni Vietnam | status = | p1 = State of Vietnam | flag_p1 = Flag of South Vietnam.svg | s1 = Začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam{{!}}Republika Južni Vietnam | flag_s1 = Flag of the National Liberation Front of South Vietnam, Flag of South Vietnam (1975–1976).svg | image_flag = Flag of South Vietnam.svg | image_coat = Coat of arms of the Republic of Vietnam (1963–1975).svg | symbol_type_article = Emblem Vietnama#Seznam | symbol_type = Grb<br />(1967–1975) | other_symbol = '''[[Pečat (Vzhodna Azija)#Vladni organi|Predsedniški pečat]]''':{{parabr}}[[File:Seal of the President of the Republic of Vietnam (1955–1963).svg|85px]]{{parabr}}(1955–1963){{parabr}}[[File:Seal of the President of the Republic of Vietnam (1963–1975).svg|85px]]{{parabr}}(1967–1975) | image_map = South Vietnam (orthographic projection).svg | map_caption = Upravno ozemlje Republike Vietnam v jugovzhodni Aziji v skladu z Ženevskim sporazumom iz leta 1954, prikazano v temno zeleni barvi; ozemlje, ki je zahtevano, vendar ne pod nadzorom, je prikazano v svetlo zeleni barvi | image_map_caption = | national_motto = {{lang|vi|Tổ Quốc – Danh Dự – Trách Nhiệm}}<br />»domovina – čast – dolžnost« | national_anthem = {{lang|vi|Tiếng Gọi Công Dân}}<br />»Klic državljanom«{{parabr}}{{center|[[File:South Vietnamese national anthem on AFVN radio.mp3]]}} | capital = [[Sajgon]]<br />{{coord|10|46|32|N|106|42|07|E|type:city}} | coordinates = {{coord|10|46|37|N|106|41|43|E|type:country|display=inline,title}} | largest_city = glavno mesto | demonym = Južnovietnamec, Južnovietnamka | official_languages = [[vietnamščina]] | national_languages = [[francoščina]]<ref>Wright, Sue. ''Language Education and Foreign Relations in Vietnam'', Routledge, 2010, str. 235</ref> | religion = {{plainlist| * [[budizem]] * [[krščanstvo]] * [[konfucijanstvo]] * [[taoizem]] * ljudska verovanja * [[kaodaizem]] * hoahaoizem }} | government_type = {{ubl|unitarna predsedniška republika<br />(1955–1956)<hr>unitarna predsedniška republika pod diktaturo|(1956–1963)<hr>unitarna polpredsedniška ustavna republika pod vojaško diktaturo|(1963–1967)<hr>unitarna polpredsedniška ustavna republika|(1967–1968)<hr>unitarna polpredsedniška ustavna republika pod diktaturo|(1968–1975)}} | era = [[hladna vojna]] | event_start = referendum | date_start = 26. oktober | year_start = 1955 | event2 = začetek vietnamske vojne | date_event2 = 1. november 1955 | event3 = državni udar 1963 | date_event3 = 2. november 1963 | event4 = ustanovitev druge republike | date_event4 = 1. april 1967 | event5 = pariški mirovni sporazum | date_event5 = 27. januar 1973 | event_end = padec Sajgona | date_end = 30. april | year_end = 1975 | area_km2 = 173.809 | stat_year1 = 1955 | stat_pop1 = ok. 12 milijonov | stat_year2 = 1968 | stat_pop2 = 16.258.334 | stat_year3 = 1974 | stat_pop3 = 19.582.000 | population_density_km2 = 93,55 {{efn |po podatkih iz leta 1968}} | currency = južnovietnamski đồng | time_zone = [[čas v Vietnamu|sajgonski standardni čas]] (SST) | utc_offset = +8 | drives_on = desna | today = [[Vietnam]] | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | HDI = | HDI_year = }} '''Južni Vietnam''', uradno '''Republika Vietnam''' {{lang-vi|Việt Nam Cộng hòa}}; Chữ Hán 越南共和; {{lang-fr|République du Viêt Nam}}), je bila država v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], ki je obstajala od leta 1955 do 1975, v obdobju, ko je bil južni del [[Vietnam]]a član zahodnega bloka med obdobjem hladne vojne po delitvi Vietnama leta 1954. Prvič je bil mednarodno priznan leta 1949 kot država Vietnam v okviru Francoske unije s prestolnico v [[Sajgon]]u (preimenovanem v [[Hošiminh]] leta 1976), preden je leta 1955 postal republika. Južni Vietnam je na severu mejil na [[Severni Vietnam]], [[Laos]] na severozahodu, [[Kambodža|Kambodžo]] na jugozahodu in [[Tajska|Tajsko]] čez [[Tajski zaliv]] na jugozahodu. Njeno suverenost so priznale [[ZDA]] in 87 drugih držav, čeprav ji zaradi veta [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] leta 1957 ni uspelo pridobiti vstopa v [[Združeni narodi|Združene narode]].<ref>{{navedi knjigo |last=Prugh |first=George S. |url=https://history.army.mil/html/books/090/90-14/CMH_Pub_90-14.pdf |title=Law at War: Vietnam 1964–1973 |date=1991 |publisher=Department of the Army |location=Washington, D.C. |pages=61–63 |orig-year=first printed 1975 |access-date=25 July 2021 |archive-date=1 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211101232725/https://history.army.mil/html/books/090/90-14/CMH_Pub_90-14.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="Doyle2010">{{navedi knjigo |last=Doyle |first=Robert C. |url=https://books.google.com/books?id=ZBryc3ANF6IC |title=The Enemy in Our Hands: America's Treatment of Enemy Prisoners of War from the Revolution to the War on Terror |publisher=University Press of Kentucky |year=2010 |isbn=978-0-8131-2589-3 |page=[https://archive.org/details/enemyinourhandsa0000doyl/page/269 269] |access-date=27 October 2015 |archive-date=25 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181225083324/https://books.google.com/books?id=ZBryc3ANF6IC |url-status=live }}</ref> Leta 1975 jo je nasledila Republika Južni Vietnam. Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so protijaponske gverilske sile ''Việt Minh'' (koalicija za nacionalno neodvisnost), ki jih je vodil komunistični borec [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minh]], septembra 1945 v [[Hanoj]]u razglasile ustanovitev [[Severni Vietnam|Demokratične republike Vietnam]]. Leta 1949 so protikomunistični politiki v Sajgonu oblikovali konkurenčno vlado, ki jo je vodil nekdanji cesar [[Bảo Đại]]. Referendum leta 1955 o prihodnji obliki vlade države je bil zelo sporen in se je končal z odstavitvijo Bảo Đạija s strani premierja [[Ngo Dinh Diem|Ngô Đình Diệma]], ki se je 26. oktobra 1955 razglasil za predsednika nove republike. Po ženevski konferenci leta 1954 je opustila svoje zahteve po severnem delu države in vzpostavila svojo suverenost nad južno polovico Vietnama, ki jo sestavljata Cochinchina (''Nam Kỳ'') – nekdanja francoska kolonija in deli Annama (''Trung Kỳ'') – nekdanji francoski protektorat. Diệm je bil ubit v vojaškem udaru, ki ga je vodil general Dương Văn Minh s pomočjo [[Cia|Cie]] leta 1963, sledila pa je vrsta kratkotrajnih vojaških vlad. General Nguyễn Văn Thiệu je nato vodil državo po civilnih predsedniških volitvah, ki so jih spodbujale ZDA od leta 1967 do 1975. [[Vietnamska vojna]] se je začela leta 1955 z uporom novoorganizirane Nacionalne osvobodilne fronte za Južni Vietnam (''Việt Cộng''), oborožene in podprte s strani Severnega Vietnama, s podporo predvsem Kitajske in Sovjetske zveze. Večja eskalacija upora se je zgodila leta 1965 z ameriškim posredovanjem in uvedbo rednih sil [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marincev]], ki so jim sledile enote vojske, ki so dopolnile kader vojaških svetovalcev, ki so vodili južne oborožene sile. Letala, bojne ladje in letalonosilke ameriške mornarice so na morju leta 1966 in 1967 izvajali redno bombardiranje nad Severnim Vietnamom, ki so se jim pridružile eskadrilje letalskih sil. Boji so dosegli vrhunec do te točke med ofenzivo Tet februarja 1968, ko je bilo udeleženih več kot milijon Južnovietnamskih vojakov in 500.000 ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Kar se je začelo kot gverilska vojna, se je sčasoma spremenilo v bolj običajen boj, ko se je razmerje moči izenačilo. Še večja oklepna invazija s severa se je začela med velikonočno ofenzivo po umiku ameriških kopenskih sil in je skoraj prevzela nekatera večja severna mesta, dokler je niso premagali. Kljub sporazumu o premirju v okviru Pariškega mirovnega sporazuma, sklenjenega januarja 1973 po petih letih pogajanj, so se boji nadaljevali skoraj takoj zatem. Redna severnovietnamska vojska in pomožne enote Việt-Cộng so leta 1975 sprožile veliko drugo konvencionalno invazijo kombiniranega orožja. Komunistične sile so 30. aprila 1975 prevzele Sajgon, kar je pomenilo konec Republike Vietnam. 2. julija 1976 sta se začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam in Demokratična republika Vietnam (Severni Vietnam) pod nadzorom Severnega Vietnama združili v Socialistično republiko Vietnam. == Etimologija == Uradno ime države Južni Vietnam je bilo "Republika Vietnam" ({{lang-vi|Việt Nam Cộng hòa|links=no}}; {{lang-fr|République du Viêt Nam|links=no}}). Sever je bil znan kot »Demokratična republika Vietnam«. Việt Nam ({{IPA-vi|vjə̀tnam}}) je bilo ime, ki ga je sprejel cesar Gia Long leta 1804.<ref name="autogenerated38">{{navedi knjigo |last=Woods |first=L. Shelton |url=https://archive.org/details/vietnamglobalstu00wood |title=Vietnam: A Global Studies Handbook |publisher=ABC-CLIO |year=2002 |isbn=978-1576074169 |page=[https://archive.org/details/vietnamglobalstu00wood/page/n60 38] |url-access=limited}}</ref> Je različica ''Nam Việt'' (南 越, južni Việt), imena, ki se je uporabljalo v starih časih. Leta 1839 je cesar Minh Mạng državo preimenoval v Đại Nam ('Veliki jug').<ref>{{navedi knjigo |last=Moses |first=A. Dirk |title=Empire, Colony, Genocide: Conquest, Occupation, and Subaltern Resistance in World History |url=https://archive.org/details/empirecolonygeno0000unse |publisher=Berghahn Books |year=2008 |isbn=978-1845454524 |page=[https://archive.org/details/empirecolonygeno0000unse/page/213 213]}}</ref> Leta 1945 je bilo uradno ime države spremenjeno nazaj v ''Vietnam''. Izraz ''Južni Vietnam'' je postal običajna uporaba leta 1954, ko je ženevska konferenca začasno razdelila Vietnam na komunistični in kapitalistični del. Druga imena te države so se pogosto uporabljala med njenim obstojem, kot sta Svobodni Vietnam in Vietnamska vlada (GVN). == Zgodovina == === Ustanovitev Južnega Vietnama === [[File:Vietnamese refugees board LST 516 during Operation Passage to Freedom, October 1954 (030630-N-0000X-001).jpg|thumb|250px|Približno 1 milijon severnovietnamskih beguncev je med operacijo Prehod v svobodo zapustilo novonastali komunistični Severni Vietnam]] Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila južna tretjina Vietnama koncesija (''nhượng địa'') Kočinčina, ki je bila pod upravo [[Francoska Indokina|Francoske Indokine]]. Francoski generalni guverner (''toàn quyền'') v Hanoju je upravljal vseh pet delov Indokine (Tonkin, Anam, Kočinčina, Laos in Kambodža), medtem ko je bila Kočinčina (''Nam Kỳ'') pod francoskim guvernerjem (''thống đốc''), vendar so bili razlika od drugih delov z večino avtohtone inteligence in bogataši naturalizirani Francozi (''Tourane'' zdaj ''Đà Nẵng'' v osrednji tretjini Vietnama je prav tako užival ta privilegij, ker je bilo tudi to mesto koncesija). Severna tretjina Vietnama (takrat kolonija (''thuộc địa'') Tonkin (''Bắc Kỳ'') je bila pod francoskim rezidenčnim generalom (''thống sứ''). Med Tonkinom na severu in Kočinčino na jugu je bil protektorat (''xứ bảo hộ'') Anam (''Trung Kỳ''), pod francoskim stalnim nadrejenim (''khâm sứ''). Vietnamski cesar Bảo Đại, ki je prebival v [[Huế]]ju, je bil nominalni vladar Anama in Tonkina, ki sta imela vzporeden francoski in vietnamski sistem uprave, vendar je bil njegov vpliv manjši v Tonkinu kot v Anamu. Kočinčina je bila leta 1862 priključena Franciji in je bila celo izvoljena za poslanca v francoski nacionalni skupščini. Bila je bolj 'razvita' in francoski interesi so bili močnejši kot v drugih delih Indokine. Zlasti v obliki francoskih plantaž kavčuka v lasti med drugo svetovno vojno je bila Indokina pod upravo vichyjevske Francije, septembra 1940 pa jo je okupirala [[Japonska]]. Japonske čete so 9. marca 1945 strmoglavile vichyjsko upravo, cesar Bảo Đại je razglasil neodvisnost Vietnama. Ko so se Japonci 16. avgusta 1945 predali, cesar Bảo Đại je abdiciral, voditelj Việt Minha [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minh]] pa je v Hanoju razglasil Demokratično republiko Vietnam (DRV) in DRV je nadzorovala skoraj celotno državo Vietnam. Junija 1946 je Francija Kočinčino razglasila za republiko, ločeno od severnega in osrednjega dela. Kitajska vojska [[Kuomintang]]a je prispela, da bi zasedla sever Vietnama od 16. severnega vzporednika, medtem ko so sile pod britanskim vodstvom septembra zasedle jug. Sile pod britanskim vodstvom so olajšale vrnitev francoskih sil, ki so se borile proti Viet Minhu za nadzor nad mesti in kraji na jugu. Francoska indokitajska vojna se je začela 19. decembra 1946, ko so Francozi ponovno prevzeli nadzor nad Hanojem in številnimi drugimi mesti. Država Vietnam je bila ustanovljena s sodelovanjem med protikomunističnimi Vietnamci in francosko vlado 14. junija 1949. Nekdanji cesar Bảo Đại je sprejel položaj šefa države (''quốc trưởng''). To je bilo znano kot »rešitev Bảo Đại«. Kolonialni boj v Vietnamu je postal del svetovne hladne vojne. Leta 1950 so Kitajska, Sovjetska zveza in druge komunistične države priznale DRV, medtem ko so Združene države in druge nekomunistične države priznale vlado Bảo Đạija. Julija 1954 sta se Francija in Việt Minh na ženevski konferenci dogovorila, da bo Vietnam začasno razdeljen na severnem 17. vzporedniku in da bo država Vietnam vladala ozemlju južno od 17. vzporednika, do združitve na podlagi nadzorovanih volitev leta 1956. V času konference se je pričakovalo, da bo jug še naprej francosko odvisen. Vendar je južnovietnamski premier Ngô Đình Diệm, ki je imel raje ameriško sponzorstvo kot francosko, zavrnil sporazum. Ko je bil Vietnam razdeljen, je 800.000 do 1 milijon Severnih Vietnamcev, predvsem (vendar ne izključno) rimokatoličanov, zaradi strahu pred verskim preganjanjem na severu odplulo proti jugu kot del ''operacije Prehod'' v svobodo. Približno 90.000 prebivalcev Việt Minha je bilo evakuiranih na sever, medtem ko jih je 5000 do 10.000 ostalo na jugu, večina z ukazom, naj se osredotočijo na politično dejavnost in agitacijo.<ref name="Pentagon">{{navedi splet |year=1971 |title=Origins of the Insurgency in South Vietnam, 1954–1960 |url=http://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/pentagon/pent14.htm |website=The Pentagon Papers |pages=242–314 |access-date=30 September 2019 |archive-date=14 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100514013220/http://www.mtholyoke.edu/acad/intrel/pentagon/pent14.htm |url-status=live}}</ref> Mirovni odbor Saigon-Čolon, prva fronta Việt Kộnga, je bil ustanovljen leta 1954, da bi zagotovil vodstvo tej skupini. === Vlada Ngo Dinh Diema: 1955–1963 === Julija 1955 je Diệm v oddaji objavil, da Južni Vietnam ne bo sodeloval na volitvah, določenih v ženevskih sporazumih.<ref name="Cheng1997p11">{{navedi knjigo |last=Ang Cheng Guan |url=https://books.google.com/books?id=2ONOHIXGnrEC |title=Vietnamese Communists' Relations with China and the Second Indochina War (1956–62) |publisher=McFarland |year=1997 |isbn=978-0-7864-0404-9 |location=Jefferson, North Carolina |page=[https://books.google.com/books?id=2ONOHIXGnrEC&pg=PA11 11] |access-date=5 August 2016 |archive-date=13 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170713153945/https://books.google.com/books?id=2ONOHIXGnrEC |url-status=live}}</ref> Ker delegacija Sajgona ni podpisala ženevskega sporazuma, je ta ni zavezoval – kljub temu, da je bila del Francoske unije, ki jo je sporazum zavezoval. Trdil je tudi, da je komunistična vlada na severu ustvarila pogoje, ki so onemogočili poštene volitve v tej regiji. Dennis J. Duncanson je opisal o okoliščinah, ki so prevladovale v letih 1955 in 1956, kot so »anarhija med sektami in upokojitveni Việt Minh na jugu, kampanja terorja leta 1956 zaradi zemljiške reforme v Hanoju in posledičnega kmečkega upora okoli Vinha na severu«.<ref>Duncanson, Dennis J. Government and Revolution in Vietnam. New York: Oxford University Press, 1968. tr 223: "In the circumstances prevailing in 1955 and 1956 – anarchy of the Sects and of the retiring Việt Minh in the South, terror campaign of the land reform and resultant peasant uprising round Vinh in the North – it was only to be expected that voters would vote, out of fear of reprisals, in favour of the authorities under whom they found themselves; that the ICC had no hope of ensuring a truly free election at that time has been admitted since by the chief sponsor of the Final Declaration, Lord Avon."</ref> Diệm je 23. oktobra 1955 izvedel referendum, da bi določil prihodnost države. Volivce je prosil, naj potrdijo republiko in tako odstranijo Bảo Đạija kot vodjo države. Anketo je nadzoroval njegov mlajši brat Ngô Đình Nhu. Diệmu so pripisali 98 odstotkov glasov. V mnogih okrožjih je bilo več glasov za odstranitev Bảo Đạija, kot je bilo registriranih volivcev (npr. v Sajgonu je 133 % registriranega prebivalstva menda glasovalo za odstranitev Bảo Đạija). Njegovi ameriški svetovalci so predlagali skromnejšo zmagovalno razliko od »60 do 70 odstotkov«. Diệm pa je na volitve gledal kot na preizkus avtoritete.  26. oktobra 1955 se je Diệm razglasil za predsednika novo razglašene republike Vietnam.<ref name="historyplace">{{navedi splet |title=The Vietnam War: Seeds of Conflict: 1945–1960 |url=http://www.historyplace.com/unitedstates/vietnam/index-1945.html |access-date=30 September 2019 |website=historyplace.com |archive-date=17 December 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217062228/http://www.historyplace.com/unitedstates/vietnam/index-1945.html |url-status=live}}</ref> Francozi, ki so potrebovali vojake za bojevanje v Alžiriji in so jih Združene države vse bolj postavljale na stran, so se do aprila 1956 povsem umaknili iz Vietnama. Ženevski sporazumi so leta 1956 obljubljali volitve za določitev nacionalne vlade za združeni Vietnam. Leta 1957 so neodvisni opazovalci iz Indije, Poljske in Kanade, ki so predstavljali Mednarodno nadzorno komisijo (ICC), izjavili, da poštene, nepristranske volitve niso bile mogoče, in poročali, da niti Južni niti Severni Vietnam nista spoštovala sporazuma o premirju: »Volitve so bile Južni Vietnam, ki ni podpisal Ženevskega sporazuma, ni verjel, da bodo komunisti v Severnem Vietnamu omogočili poštene volitve. Januarja 1957 se je ICC strinjal s tem mnenjem in poročal, da ne Južni ne Severni Vietnam nista spoštovala premirja Ko so Francozi odšli, se je znova začela vrnitev k tradicionalnemu boju za oblast med severom in jugom.«<ref>{{navedi knjigo |last=Woodruff |first=Mark |title=Unheralded Victory: The Defeat of The Viet Cong and The North Vietnamese |url=https://archive.org/details/unheraldedvictor0000wood |publisher=Presidio Press |year=2005 |isbn=0-8914-1866-0 |page=[https://archive.org/details/unheraldedvictor0000wood/page/6 6]}}</ref> Oktobra 1956 je Diệm na spodbudo ZDA sprožil program zemljiške reforme, ki je omejil velikost riževih kmetij na največ 247 hektarjev na posestnika, odvečno zemljo pa je bilo prodano kmetom brez zemlje. Več kot 1,8 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč bi bilo na voljo za nakup, ZDA bi plačale lastnikom zemljišč in prejele plačilo od kupcev v obdobju 6 let. ZDA so zemljiško reformo obravnavale kot ključni korak za vzpostavitev podpore nastajajoči južnovietnamski vladi in spodkopavanje komunistične propagande. Komunistična partija Severnega Vietnama je na zasedanju januarja 1959 odobrila »ljudsko vojno« na jugu, to odločitev pa je marca potrdil politbiro. Maja 1959 je bila ustanovljena skupina 559 za vzdrževanje in nadgradnjo poti ''Ho Chi Minh Trail'', v tem času šestmesečnega gorskega pohoda po Laosu. Približno 500 ''regroupeejev'' iz leta 1954 je bilo v prvem letu delovanja poslanih na jug na pot.<ref>{{navedi knjigo |last=Pribbenow |first=Merle |title=Victory in Vietnam: The Official History of the People's Army of Vietnam |url=https://archive.org/details/victoryinvietnam0000unse_u7j3 |publisher=University Press of Kansas |year=2002 |isbn=0-7006-1175-4 |page=xi}}</ref> Diệm je poskušal stabilizirati Južni Vietnam z obrambo pred dejavnostmi Việt Kộnga. Začel je protikomunistično kampanjo obsojanja (''Tố Cộng'') proti Việt Kộngu in vojaške akcije proti trem močnim skupinam – Cao Đài, Hòa Hảo in združbi organiziranega kriminala Bình Xuyên, katerih vojaška moč je skupaj znašala približno 350.000 borcev. Do leta 1960 je proces zemljiške reforme zastal. Diệm nikoli ni zares podpiral reforme, ker so bili mnogi izmed njegovih največjih podpornikov največji lastniki zemljišč v državi. Medtem ko so ZDA grozile z zmanjšanjem pomoči, če ne bodo izvedene zemljiške reforme in drugih sprememb, je Diệm pravilno ocenil, da ZDA blefirajo. V tem obdobju se je raven pomoči in politične podpore ZDA povečala. Kljub temu je ocena ameriških obveščevalnih služb iz leta 1961 poročala, da je »polovica celotne podeželske regije južno in jugozahodno od Sajgona, pa tudi nekatera območja na severu, pod precejšnjim nadzorom komunistov. Nekatera od teh območij so dejansko zavrnjena vsej vladni oblasti, ki ni takoj podprta s precejšnjimi oboroženimi silami. Moč Việt Kộnga obkroža Sajgon in se je pred kratkim začela približevati mestu.« Mnogi menijo, da [Diem] ne more zbrati ljudi v boju proti komunistom zaradi njegovega zanašanja na navidezno vladavino enega človeka, njegove strpnosti do korupcije, ki se razteza celo na njegovo neposredno okolico, in njegovega zavračanja sprostitve togega sistema javnih kontrole. === 1963–1973 === [[File:Woman casting ballot in 1967 South Vietnamese elections.jpg|thumb|upright|Ženska, ki glasuje na volitvah leta 1967]] Diệmova vlada je izgubila podporo med prebivalstvom in Kennedyjevo administracijo zaradi zatiranja budistov in vojaških porazov Việt Kộnga. Predvsem streljanje v Huế Phật Đảnu 8. maja 1963 je povzročilo budistično krizo, ki je sprožila obsežne proteste in civilni odpor. Situacija je prišla do vrhunca, ko so bile posebne enote poslane v napad na budistične templje po vsej državi, pri čemer je bilo število smrtnih žrtev ocenjeno na stotine. Diệm je bil strmoglavljen z državnim udarom 1. novembra 1963 s tihim soglasjem ZDA. Diệmova odstranitev in atentat sta sprožila obdobje politične nestabilnosti in padajoče legitimnosti sajgonske vlade. General Dương Văn Minh je postal predsednik, a ga je januarja 1964 odstavil general Nguyễn Khánh. Phan Khắc Sửu je bil imenovan za vodjo države, vendar je oblast ostala v rokah hunte generalov pod vodstvom Khánha, ki je kmalu padla v notranje spopade. Medtem je incident v Tonkinškem zalivu 2. avgusta 1964 povzročil dramatično povečanje neposredne ameriške udeležbe v vojni, saj je bilo do konca leta napotenih skoraj 200.000 vojakov. Khánh je skušal izkoristiti krizo z listino Vũng Tàu, novo ustavo, ki bi omejila državljanske svoboščine in osredotočila njegovo moč, vendar je bil prisiljen odstopiti zaradi obsežnih protestov in stavk. Septembra in februarja 1965 sta sledila poskusa državnega udara, pri čemer je slednji vodil maršal letalstva Nguyễn Cao Kỳ, ki je postal premier, general Nguyễn Văn Thiệu pa nominalni vodja države. Kỳ in Thieu sta delovala v teh vlogah do leta 1967 in vladi prinesla tako želeno stabilnost. Uvedli so cenzuro in suspendirali državljanske svoboščine ter okrepili protikomunistična prizadevanja. Pod pritiskom ZDA so leta 1967 izvedli volitve za predsednika in zakonodajno telo. Volitve v senat so potekale 2. septembra 1967. Predsedniške volitve so potekale 3. septembra 1967. Thiệu je bil izvoljen za predsednika s 34 % glasov v širokem krogu kritizirana anketa. Parlamentarne volitve so bile 22. oktobra 1967. 31. januarja 1968 sta Ljudska vojska Vietnama (PAVN) in Việt Kộng prekinila tradicionalno premirje, ki je spremljalo praznik Tết (lunarno novo leto). [[Ofenziva Tet]] ni sprožila nacionalne vstaje in je bila vojaško katastrofalna. Vendar pa je s tem, ko je vojno prinesel v mesta Južnega Vietnama in z dokazovanjem stalne moči komunističnih sil, pomenil preobrat v podpori ZDA vladi v Južnem Vietnamu. Nova administracija [[Richard Nixon|Richarda Nixona]] je uvedla politiko vietnamizacije, da bi zmanjšala bojno udeležbo ZDA, in začela pogajanja s Severnimi Vietnamci za konec vojne. Thiệu je izkoristil posledice ofenzive Tet, da je odrinil Kỳ, svojega glavnega tekmeca. 26. marca 1970 je vlada začela izvajati program zemljiške reforme Land to the Tiller, pri čemer so ZDA zagotovile 339 milijonov USD od stroškov programa, ki je znašal 441 milijonov USD. Posamezna zemljiška posest je bila omejena na 15 hektarjev. Ameriške in južnovietnamske sile so med aprilom in julijem 1970 sprožile serijo napadov na baze PAVN/VC v Kambodži. Južni Vietnam je februarja/marca 1971 začel invazijo na severnovietnamske baze v Laosu in jih je PAVN premagal, kar je bilo splošno cenjeno. kot nazadovanje vietnamizaciji. Thiệu je bil brez protikandidata ponovno izvoljen na predsedniških volitvah 2. oktobra 1971. Severni Vietnam je proti koncu marca 1972 sprožil konvencionalno invazijo na Južni Vietnam, ki pa je bila nazadnje zavrnjena šele oktobra z obsežno zračno podporo ZDA. === 1973–1975 === V skladu s pariškim mirovnim sporazumom, podpisanim 27. januarja 1973, so se ameriške vojaške sile konec marca 1973 umaknile iz Južnega Vietnama, medtem ko je bilo silam PAVN na jugu dovoljeno, da ostanejo tam. Voditelji Severnega Vietnama so pričakovali, da bodo pogoji o prekinitvi ognja na njihovi strani. Ko je Sajgon začel zavračati Việt Kộng, so ugotovili, da je treba sprejeti novo strategijo, ki so jo oblikovali na vrsti srečanj v Hanoju marca 1973, glede na spomine Trần Văn Trà. Kot vrhovni poveljnik Việt Kộnga je Trà sodeloval na več teh srečanjih. Pripravljen je bil načrt za izboljšanje logistike, da bi PAVN lahko začela obsežno invazijo na jug, predvideno za leto 1976. Plinovod bi zgradili od Severnega Vietnama do začasne prestolnice Việt Kộng v Lộc Ninhu, približno 97 km severno od Sajgona. 15. marca 1973 je ameriški predsednik Richard Nixon namignil, da bodo ZDA vojaško posredovale, če bo komunistična stran kršila premirje. Odziv javnosti ni bil naklonjen in 4. junija 1973 je ameriški senat sprejel amandma Case–Church, ki prepoveduje takšno posredovanje. Šok cen nafte oktobra 1973 je povzročil znatno škodo gospodarstvu Južnega Vietnama. Tiskovni predstavnik Thiệuja je v televizijskem intervjuju priznal, da je bila vlada "preobremenjena" z inflacijo, ki jo je povzročil naftni šok, medtem ko je ameriški poslovnež, ki živi v Sajgonu, po naftnem šoku izjavil, da je poskus služenja denarja v Južnem Vietnamu »kot služenje ljubezen do trupla«.<ref>{{navedi knjigo |last=Cooper |first=Andrew Scott |title=The Oil Kings: How the U.S., Iran, and Saudi Arabia Changed the Balance of Power in the Middle East |url=https://archive.org/details/oilkingshowusira0000coop |date=2011 |publisher=Simon & Schuster |location=New York |page=[https://archive.org/details/oilkingshowusira0000coop/page/205 205] |language=en}}</ref> Ena od posledic inflacije je bila, da je južnovietnamska vlada imela vse večje težave pri plačevanju svojih vojakov in je uvedla omejitve glede uporabe goriva in streliva. Po dveh spopadih, v katerih je umrlo 55 južnovietnamskih vojakov, je predsednik Thiệu 4. januarja 1974 razglasil, da se je vojna znova začela in da Pariški mirovni sporazum ne velja več. Med obdobjem prekinitve ognja je bilo več kot 25.000 južnovietnamskih žrtev.<ref>{{navedi splet |title=This Day in History 1974: Thieu announces war has resumed |url=http://www.history.com/this-day-in-history.do?action=Article&id=1592 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090225151920/http://www.history.com/this-day-in-history.do?action=Article&id=1592 |url-status=dead |archive-date=25 February 2009}}</ref> Istega meseca je Kitajska napadla južnovietnamske sile na Paracelskih otokih in prevzela nadzor nad otoki. Avgusta 1974 je bil Nixon zaradi [[Afera Watergate|afere Watergate]] prisiljen odstopiti, ameriški kongres pa je glasoval za zmanjšanje pomoči Južnemu Vietnamu z 1 milijarde dolarjev na leto na 700 milijonov dolarjev. V tem času je bila ''pot Ho Chi Minh'', nekoč naporna gorska pot, nadgrajena v vozno cesto z bencinskimi črpalkami. Decembra 1974 je PAVN začela invazijo na Phuoc Long, da bi preizkusila bojno moč in politično voljo Južnega Vietnama ter preverila, ali se bodo ZDA vojaško odzvale. Ker ni bilo prihajajoče vojaške pomoči ZDA, ARVN ni mogla zadržati in PAVN je uspešno zavzela številna okrožja okoli glavnega mesta province Phuoc Long, kar je oslabilo odpor ARVN na območjih trdnjav. Predsednik Thiệu je kasneje zapustil Phuoc Long v začetku januarja 1975. Posledično je bilo Phuoc Long prvo glavno mesto province, ki je padlo v roke PAVN.<ref>{{navedi knjigo |last=Conboy |first=Kenneth |url=https://books.google.com/books?id=cyvDCwAAQBAJ&q=Phuoc+Long+and+PAVN&pg=PT49 |title=The NVA and Viet Cong |date=2012 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-78096-766-0 |language=en |access-date=11 June 2021 |archive-date=12 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210612055546/https://books.google.com/books?id=cyvDCwAAQBAJ&q=Phuoc+Long+and+PAVN&pg=PT49 |url-status=live}}</ref> Leta 1975 je PAVN začela ofenzivo na Ban Me Thuot v osrednjem višavju, v prvi fazi tega, kar je postalo znano kot ''Ho Ši Minhova kampanja''. Južni Vietnamci so neuspešno poskušali obrambo in protinapad, vendar so imeli malo rezervnih sil, pa tudi pomanjkanje rezervnih delov in streliva. Posledično je Thiệu ukazal umik ključnih vojaških enot iz osrednjega višavja, kar je poslabšalo že tako nevarno vojaško situacijo in spodkopalo zaupanje vojakov ARVN v njihovo vodstvo. Umik je postal pobeg, ki so ga poslabšali slabo načrtovanje in nasprotujoči si ukazi Thiệuja. Sile PAVN so napadle tudi proti jugu in iz svetišč v Laosu in Kambodži ter zavzele Huế in Da Nang ter napredovale proti jugu. Ko so se vojaške razmere poslabšale, so enote ARVN začele dezertirati. Do začetka aprila je PAVN preplavil skoraj 3/5 juga. Thiệu je zaprosil za pomoč ameriškega predsednika Geralda Forda, vendar ameriški senat ni hotel izdati dodatnega denarja za pomoč Južnemu Vietnamu in je že sprejel zakone za preprečevanje nadaljnje vpletenosti v Vietnam. V obupu je Thiệu odpoklical Kỳ po upokojitvi kot vojaški poveljnik, vendar se je uprl pozivom, da bi imenoval svojega starega tekmeca za premierja. === Padec Sajgona: april 1975 === [[File:Vietnamese UH-1 pushed over board, Operation Frequent Wind.jpg|thumb|Prazen helikopter Huey vržejo čez bok nosilca, da zagotovijo prostor na krovu ladje za pristanek več evakuiranih oseb.]] Morala je bila v Južnem Vietnamu nizka, ko je PAVN napredovala. V bitki pri Šuân Lộcu od 9. do 21. aprila je 18. divizija ARVN izvedla zadnjo obrambo. Thiệu je 21. aprila 1975 odstopil in pobegnil na Tajvan. Za svojega naslednika je imenoval svojega podpredsednika Trần Văn Hươnga. Po samo enem tednu mandata je nacionalna skupščina Južnega Vietnama izglasovala predajo predsedniškega položaja generalu Dương Văn Minhu. Minh je veljal za bolj spravljivo osebnost do severa in upali so, da bi se lahko pogajal za ugodnejšo rešitev za konec vojne. Severa pa pogajanja niso zanimala in njegove sile so zavzele Sajgon. Minh je 30. aprila 1975 brezpogojno predal Sajgon in preostali del Južnega Vietnama Severnemu Vietnamu.<ref>{{navedi splet |title=Fall of Saigon - 1975 Year in Review - Audio - UPI.com |url=http://www.upi.com/Audio/Year_in_Review/Events-of-1975/Fall-of-Saigon/12305821478075-2/ |website=UPI |access-date=22 April 2009 |archive-date=28 April 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090428100111/http://www.upi.com/Audio/Year_in_Review/Events-of-1975/Fall-of-Saigon/12305821478075-2 |url-status=live}}</ref> V nekaj urah pred predajo so Združene države izvedle množično evakuacijo osebja ameriške vlade, pa tudi visokih članov ARVN in drugih Južnih Vietnamcev, ki so veljali za potencialne tarče preganjanja komunistov. Številne evakuirane so s helikopterjem odpeljali neposredno na več letalonosilk, ki so čakale ob obali. === Začasna revolucionarna vlada === Po predaji Sajgona severnovietnamskim silam 30. aprila 1975 je začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam uradno postala vlada Južnega Vietnama, ki se je 2. julija združila z Demokratično republiko Vietnam in leta 1976 ustvarila Socialistično republiko Vietnam.<ref>{{navedi splet |title=About Vietnam |url=http://www.vietnam.gov.vn/portal/page/portal/English/TheSocialistRepublicOfVietnam/AboutVietnam/AboutVietnamDetail?categoryId=10000103&articleId=10001012 |access-date=May 29, 2020 |website=vietnam.gov.vn/portal |archive-date=17 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211217215154/http://www.vietnam.gov.vn/portal/page/portal/English/TheSocialistRepublicOfVietnam/AboutVietnam/AboutVietnamDetail?categoryId=10000103&articleId=10001012 |url-status=dead}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category}} {{Wikiquote}} *{{in lang|en}} [https://web.archive.org/web/20090325135755/http://archive.vietnam.ttu.edu/star/images/239/2390309002.pdf The Constitution of the Republic of Vietnam 1956] (archived from [http://archive.vietnam.ttu.edu/star/images/239/2390309002.pdf the original] on 2009-03-25). *[http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/Pnadx591.pdf The Constitution of the Republic of Vietnam 1967] *{{in lang|vi}} [https://web.archive.org/web/20200605140525/http://hqvnch.net/default.asp?id=267&lstid=178 HIẾN PHÁP VIỆT NAM CỘNG HOÀ 1967] *[http://www.ichiban1.org/html/history/1975_present_postwar/nvn_invasion_1975.htm Timeline of NVA invasion of South Vietnam] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Vietnama]] [[Kategorija:Bivše republike]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1975]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1955]] [[Kategorija:Vietnamska vojna]] n0nrb9nnfcmdt3magd1o9odsik16oz2 0 186820 6675478 6457168 2026-05-13T20:09:26Z Jakobenedik 253093 6675478 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Pokal Pivovarna Union |logo = |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]]; |number of teams = 120 |current champions = [[NK Aluminij]] (1. naslov) |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 9 naslovov |tv = <br> [[Sportklub]] |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=315 nzs.si] |current = }} '''Pokal Slovenije (Pokal Pivovarna Union)''' (uradno Pokal Nogometne Zveze Slovenije ali krajše Pokal NZS), je drugo najbolj pomembno [[nogomet]]no tekmovanje v Sloveniji. Ustanovljen leta 1991. V pokalnem tekmovanju tekmuje skupno 120 klubov po prirejenem sistem pokalnega tekmovanja: ekipe iz nivoja medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 10 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|PrveLige]]. Pred sezono 2020/21 se je tekmovanje preimenovalo v [[Pokal Pivovarna Union]], od sezone 2022/23 pa velja tudi nov tekmovalni sistem. ==Sistem tekmovanja== V predkrogu,1. krogu in 2. krogu tekmovanja se pomerijo ekipe znotraj devetih posameznih medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), pod okriljem katerih se v tej fazi tekmovanje tudi izvaja. V predkrogu in 1. krogu se pomerijo ekipe na nivoju medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), iz [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 6 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki niso kvalificirane v Evropska tekmovanja (120 ekip). Lahko se srečata le 2 ekipi iz istega MNZ-ja. Ekipe odigrajo med seboj po eno tekmo, prizorišče je odvisno od žreba. V 2. krogu se zmagovalcem 1. kroga pridružijo še ostale 4 ekipe [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki igrajo kvalifikacije v Evropskih tekmovanjih. Odigra se samo ena tekma in domačina vedno določi žreb. V četrtfinalu in polfinalu sta ekipi do sezone 2022/23 med seboj odigrali dve srečanji. Eno tekmo doma in eno v gosteh. V sezoni 2019-2020 pa se je zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije Covid-19]] v polfinalu igrala le po ena tekma. Tekmi polfinala sta bili odigrani na nevtralnem igrišču. Od spremembe tekmovalnega sistema leta 2022/23 pa ekipi od 1/16 finala do polfinala vsak krog odigrata le 1 tekmo, kjer vlogi domačina in gostitelja določijo z žrebom. Finale '''Pokala Pivovarna Union''' je od sezone 2004–05 spet samo le ena tekma, ki se igra na vnaprej določenem prizorišču, ki ga določi [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. Zmagovalec pokala igra v drugem kvalifikacijskem krogu za [[Liga Evropa|Ligo Evropo]] za naslednjo sezono, razen če že zmagovalec pokala igra v kvalifikacijah za [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]]. ==Zmagovalci pokala== ===Po sezonah=== {| class="wikitable" style="width:70%; text-align: center;" |- ! Sezona ! Zmagovalec ! Rezultat ! Finalist ! Stadion ! Št. gledalcev |- |1991–92 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/>(4–3 po 11–m) || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] || 2.500 |- |1992–93 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||2–1 || [[NK Celje]] || [[Stadion Skalna klet|Skalna klet]] || 2.500 |- |1993–94 || [[Maribor]] ||0–1 <br/> 3–1 || [[NK Mura]] || || |- |1994–95 || [[NK Mura]] ||1–1 <br/> 1–0 || [[NK Celje]] || || |- |1995–96 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–0 <br/> 1–1 || [[NK Primorje]] || || |- |1996–97 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1997-98 || [[NK Rudar Velenje]] ||1–2 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1998–99 || [[NK Maribor]] ||3–2 <br/> 2–0 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |1999–2000 || [[NK Olimpija]] ||1–2 <br/> 2–0 || [[NK Korotan Prevalje]] || || |- |2000–01 || [[ND Gorica]] ||0–1 <br/> 4–2 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |2001–02 || [[ND Gorica]] ||4–0 <br/> 2–1 || [[NK Aluminij]] || || |- |2002–03 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–1 <br/> 2–2 || [[NK Celje]] || || |- |2003–04 || [[NK Maribor]] ||4–0 <br/> 3–4 || [[NK Dravograd]] || || |- |2004–05 || [[NK Celje]] || 1–0 || [[ND Gorica]] || [[Arena Petrol]] || 3.800 |- |2005–06 || [[FC Koper]] ||1–1 po podaljških <br/> 5–3 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Arena Petrol]] || 3.200 |- |2006–07 || [[FC Koper]] ||1–0 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 3.500 |- |2007–08 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 5.400 |- |2008–09 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[FC Koper]] || [[Ljudski vrt]] || 2.000 |- |2009–10 || [[NK Maribor]] ||3–2 po podaljških || [[NK Domžale]] || [[Ljudski vrt]] || 6.000 |- |2010–11 || [[NK Domžale]] ||4–3 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 6.015 |- |2011–12 || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br/> 3–2 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 3.000 |- |2012–13 || [[NK Maribor]] ||1–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.500 |- |2013–14 || [[ND Gorica]] ||2–0 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.500 |- |2014–15 || [[FC Koper]] ||2–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.000 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2015/16|2015–16]] || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br> 7–6 po 11-m ||[[NK Celje]] ||[[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 2.500 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2016/17|2016–17]] || [[NK Domžale]] ||1–0 || [[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.200 |- |2017–18 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||6–1 || [[NK Aluminij]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 7.000 |- |2018–19 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 8.623 |- |2019-2020|| [[NŠ Mura]] ||2-0 || [[ Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]] || [[Nacionalni Nogometni center Brdo]] || 200 |- |2020-2021|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1 || [[NK Celje|NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.000 |- |2021-2022|| [[FC Koper]] ||3-1 || [[NK Bravo|NK Bravo]] || [[Stadion Z'dežele]] || 2.872 |- |2022-23|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1|| [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 9.217 |- |2023-24|| [[NK Rogaška]] || 1-1 po podaljških<br>6-5 po 11m || [[ND Gorica]] || [[Stadion Stožice]] || 4.042 |- |2024-25|| [[NK Celje]] || 4-0 || [[FC Koper]] || [[Stadion Stožice]]|| 6.108 |} ===Po klubih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" !class="unsortable" width="180"|Klub !Zmagovalci !Finalisti |- ||[[NK Maribor]]||9||6 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)]]||4||3 |- ||[[FC Koper]]||4||2 |- ||[[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]||4||1 |- ||[[ND Gorica]] |3||2 |- ||[[NK Celje]]||2||9 |- ||[[NK Domžale]]||2||1 |- ||[[NK Interblock]]||2||0 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[NK Mura]]||1||1 |- ||[[NK Rudar Velenje]]||1||0 |- ||[[NŠ Mura]]||1||0 |- ||[[NK Rogaška]]||1||0 |- ||[[NK Primorje]]||0||3 |- ||[[NK Aluminij]]||0 ||2 |- ||[[NK Korotan Prevalje]]||0||1 |- ||[[NK Dravograd]]||0||1 |- ||[[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]||0||1 |} ''Posebej označeni so klubi, ki ne obstajajo več.'' ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Zunanje povezave== * [http://www.nzs.si/tekmovanja/pokal-slovenije Uradna stran NZS] {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Državni nogometni pokali]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] ooj9jihfvow9koz0j7dmm65zvad6ca1 6675479 6675478 2026-05-13T20:11:45Z Jakobenedik 253093 /* Zmagovalci pokala */ 6675479 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Pokal Pivovarna Union |logo = |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]]; |number of teams = 120 |current champions = [[NK Aluminij]] (1. naslov) |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 9 naslovov |tv = <br> [[Sportklub]] |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=315 nzs.si] |current = }} '''Pokal Slovenije (Pokal Pivovarna Union)''' (uradno Pokal Nogometne Zveze Slovenije ali krajše Pokal NZS), je drugo najbolj pomembno [[nogomet]]no tekmovanje v Sloveniji. Ustanovljen leta 1991. V pokalnem tekmovanju tekmuje skupno 120 klubov po prirejenem sistem pokalnega tekmovanja: ekipe iz nivoja medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 10 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|PrveLige]]. Pred sezono 2020/21 se je tekmovanje preimenovalo v [[Pokal Pivovarna Union]], od sezone 2022/23 pa velja tudi nov tekmovalni sistem. ==Sistem tekmovanja== V predkrogu,1. krogu in 2. krogu tekmovanja se pomerijo ekipe znotraj devetih posameznih medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), pod okriljem katerih se v tej fazi tekmovanje tudi izvaja. V predkrogu in 1. krogu se pomerijo ekipe na nivoju medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), iz [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 6 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki niso kvalificirane v Evropska tekmovanja (120 ekip). Lahko se srečata le 2 ekipi iz istega MNZ-ja. Ekipe odigrajo med seboj po eno tekmo, prizorišče je odvisno od žreba. V 2. krogu se zmagovalcem 1. kroga pridružijo še ostale 4 ekipe [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki igrajo kvalifikacije v Evropskih tekmovanjih. Odigra se samo ena tekma in domačina vedno določi žreb. V četrtfinalu in polfinalu sta ekipi do sezone 2022/23 med seboj odigrali dve srečanji. Eno tekmo doma in eno v gosteh. V sezoni 2019-2020 pa se je zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije Covid-19]] v polfinalu igrala le po ena tekma. Tekmi polfinala sta bili odigrani na nevtralnem igrišču. Od spremembe tekmovalnega sistema leta 2022/23 pa ekipi od 1/16 finala do polfinala vsak krog odigrata le 1 tekmo, kjer vlogi domačina in gostitelja določijo z žrebom. Finale '''Pokala Pivovarna Union''' je od sezone 2004–05 spet samo le ena tekma, ki se igra na vnaprej določenem prizorišču, ki ga določi [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. Zmagovalec pokala igra v drugem kvalifikacijskem krogu za [[Liga Evropa|Ligo Evropo]] za naslednjo sezono, razen če že zmagovalec pokala igra v kvalifikacijah za [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]]. ==Zmagovalci pokala== ===Po sezonah=== {| class="wikitable" style="width:70%; text-align: center;" |- ! Sezona ! Zmagovalec ! Rezultat ! Finalist ! Stadion ! Št. gledalcev |- |1991–92 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/>(4–3 po 11–m) || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] || 2.500 |- |1992–93 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||2–1 || [[NK Celje]] || [[Stadion Skalna klet|Skalna klet]] || 2.500 |- |1993–94 || [[Maribor]] ||0–1 <br/> 3–1 || [[NK Mura]] || || |- |1994–95 || [[NK Mura]] ||1–1 <br/> 1–0 || [[NK Celje]] || || |- |1995–96 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–0 <br/> 1–1 || [[NK Primorje]] || || |- |1996–97 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1997-98 || [[NK Rudar Velenje]] ||1–2 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1998–99 || [[NK Maribor]] ||3–2 <br/> 2–0 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |1999–2000 || [[NK Olimpija]] ||1–2 <br/> 2–0 || [[NK Korotan Prevalje]] || || |- |2000–01 || [[ND Gorica]] ||0–1 <br/> 4–2 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |2001–02 || [[ND Gorica]] ||4–0 <br/> 2–1 || [[NK Aluminij]] || || |- |2002–03 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–1 <br/> 2–2 || [[NK Celje]] || || |- |2003–04 || [[NK Maribor]] ||4–0 <br/> 3–4 || [[NK Dravograd]] || || |- |2004–05 || [[NK Celje]] || 1–0 || [[ND Gorica]] || [[Arena Petrol]] || 3.800 |- |2005–06 || [[FC Koper]] ||1–1 po podaljških <br/> 5–3 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Arena Petrol]] || 3.200 |- |2006–07 || [[FC Koper]] ||1–0 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 3.500 |- |2007–08 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 5.400 |- |2008–09 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[FC Koper]] || [[Ljudski vrt]] || 2.000 |- |2009–10 || [[NK Maribor]] ||3–2 po podaljških || [[NK Domžale]] || [[Ljudski vrt]] || 6.000 |- |2010–11 || [[NK Domžale]] ||4–3 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 6.015 |- |2011–12 || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br/> 3–2 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 3.000 |- |2012–13 || [[NK Maribor]] ||1–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.500 |- |2013–14 || [[ND Gorica]] ||2–0 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.500 |- |2014–15 || [[FC Koper]] ||2–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.000 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2015/16|2015–16]] || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br> 7–6 po 11-m ||[[NK Celje]] ||[[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 2.500 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2016/17|2016–17]] || [[NK Domžale]] ||1–0 || [[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.200 |- |2017–18 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||6–1 || [[NK Aluminij]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 7.000 |- |2018–19 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 8.623 |- |2019-2020|| [[NŠ Mura]] ||2-0 || [[ Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]] || [[Nacionalni Nogometni center Brdo]] || 200 |- |2020-2021|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1 || [[NK Celje|NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.000 |- |2021-2022|| [[FC Koper]] ||3-1 || [[NK Bravo|NK Bravo]] || [[Stadion Z'dežele]] || 2.872 |- |2022-23|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1|| [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 9.217 |- |2023-24|| [[NK Rogaška]] || 1-1 po podaljških<br>6-5 po 11m || [[ND Gorica]] || [[Stadion Stožice]] || 4.042 |- |2024-25|| [[NK Celje]] || 4-0 || [[FC Koper]] || [[Stadion Stožice]]|| 6.108 |- |2025-26|| [[NK Aluminij]] || 1-0 || [[NK Brinje Grosuplje]] || [[Stadion Z’dežele]]|| ?.??? |} ===Po klubih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" !class="unsortable" width="180"|Klub !Zmagovalci !Finalisti |- ||[[NK Maribor]]||9||6 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)]]||4||3 |- ||[[FC Koper]]||4||2 |- ||[[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]||4||1 |- ||[[ND Gorica]] |3||2 |- ||[[NK Celje]]||2||9 |- ||[[NK Domžale]]||2||1 |- ||[[NK Interblock]]||2||0 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[NK Mura]]||1||1 |- ||[[NK Rudar Velenje]]||1||0 |- ||[[NŠ Mura]]||1||0 |- ||[[NK Rogaška]]||1||0 |- ||[[NK Primorje]]||0||3 |- ||[[NK Aluminij]]||0 ||2 |- ||[[NK Korotan Prevalje]]||0||1 |- ||[[NK Dravograd]]||0||1 |- ||[[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]||0||1 |} ''Posebej označeni so klubi, ki ne obstajajo več.'' ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Zunanje povezave== * [http://www.nzs.si/tekmovanja/pokal-slovenije Uradna stran NZS] {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Državni nogometni pokali]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] mwhtdwohb1woyeigurgjwj9fnpxl3cd 6675480 6675479 2026-05-13T20:13:11Z Jakobenedik 253093 /* Zmagovalci pokala */ 6675480 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Pokal Pivovarna Union |logo = |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]]; |number of teams = 120 |current champions = [[NK Aluminij]] (1. naslov) |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 9 naslovov |tv = <br> [[Sportklub]] |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=315 nzs.si] |current = }} '''Pokal Slovenije (Pokal Pivovarna Union)''' (uradno Pokal Nogometne Zveze Slovenije ali krajše Pokal NZS), je drugo najbolj pomembno [[nogomet]]no tekmovanje v Sloveniji. Ustanovljen leta 1991. V pokalnem tekmovanju tekmuje skupno 120 klubov po prirejenem sistem pokalnega tekmovanja: ekipe iz nivoja medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 10 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|PrveLige]]. Pred sezono 2020/21 se je tekmovanje preimenovalo v [[Pokal Pivovarna Union]], od sezone 2022/23 pa velja tudi nov tekmovalni sistem. ==Sistem tekmovanja== V predkrogu,1. krogu in 2. krogu tekmovanja se pomerijo ekipe znotraj devetih posameznih medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), pod okriljem katerih se v tej fazi tekmovanje tudi izvaja. V predkrogu in 1. krogu se pomerijo ekipe na nivoju medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), iz [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 6 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki niso kvalificirane v Evropska tekmovanja (120 ekip). Lahko se srečata le 2 ekipi iz istega MNZ-ja. Ekipe odigrajo med seboj po eno tekmo, prizorišče je odvisno od žreba. V 2. krogu se zmagovalcem 1. kroga pridružijo še ostale 4 ekipe [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki igrajo kvalifikacije v Evropskih tekmovanjih. Odigra se samo ena tekma in domačina vedno določi žreb. V četrtfinalu in polfinalu sta ekipi do sezone 2022/23 med seboj odigrali dve srečanji. Eno tekmo doma in eno v gosteh. V sezoni 2019-2020 pa se je zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije Covid-19]] v polfinalu igrala le po ena tekma. Tekmi polfinala sta bili odigrani na nevtralnem igrišču. Od spremembe tekmovalnega sistema leta 2022/23 pa ekipi od 1/16 finala do polfinala vsak krog odigrata le 1 tekmo, kjer vlogi domačina in gostitelja določijo z žrebom. Finale '''Pokala Pivovarna Union''' je od sezone 2004–05 spet samo le ena tekma, ki se igra na vnaprej določenem prizorišču, ki ga določi [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. Zmagovalec pokala igra v drugem kvalifikacijskem krogu za [[Liga Evropa|Ligo Evropo]] za naslednjo sezono, razen če že zmagovalec pokala igra v kvalifikacijah za [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]]. ==Zmagovalci pokala== ===Po sezonah=== {| class="wikitable" style="width:70%; text-align: center;" |- ! Sezona ! Zmagovalec ! Rezultat ! Finalist ! Stadion ! Št. gledalcev |- |1991–92 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/>(4–3 po 11–m) || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] || 2.500 |- |1992–93 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||2–1 || [[NK Celje]] || [[Stadion Skalna klet|Skalna klet]] || 2.500 |- |1993–94 || [[Maribor]] ||0–1 <br/> 3–1 || [[NK Mura]] || || |- |1994–95 || [[NK Mura]] ||1–1 <br/> 1–0 || [[NK Celje]] || || |- |1995–96 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–0 <br/> 1–1 || [[NK Primorje]] || || |- |1996–97 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1997-98 || [[NK Rudar Velenje]] ||1–2 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1998–99 || [[NK Maribor]] ||3–2 <br/> 2–0 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |1999–2000 || [[NK Olimpija]] ||1–2 <br/> 2–0 || [[NK Korotan Prevalje]] || || |- |2000–01 || [[ND Gorica]] ||0–1 <br/> 4–2 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |2001–02 || [[ND Gorica]] ||4–0 <br/> 2–1 || [[NK Aluminij]] || || |- |2002–03 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–1 <br/> 2–2 || [[NK Celje]] || || |- |2003–04 || [[NK Maribor]] ||4–0 <br/> 3–4 || [[NK Dravograd]] || || |- |2004–05 || [[NK Celje]] || 1–0 || [[ND Gorica]] || [[Arena Petrol]] || 3.800 |- |2005–06 || [[FC Koper]] ||1–1 po podaljških <br/> 5–3 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Arena Petrol]] || 3.200 |- |2006–07 || [[FC Koper]] ||1–0 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 3.500 |- |2007–08 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 5.400 |- |2008–09 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[FC Koper]] || [[Ljudski vrt]] || 2.000 |- |2009–10 || [[NK Maribor]] ||3–2 po podaljških || [[NK Domžale]] || [[Ljudski vrt]] || 6.000 |- |2010–11 || [[NK Domžale]] ||4–3 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 6.015 |- |2011–12 || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br/> 3–2 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 3.000 |- |2012–13 || [[NK Maribor]] ||1–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.500 |- |2013–14 || [[ND Gorica]] ||2–0 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.500 |- |2014–15 || [[FC Koper]] ||2–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.000 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2015/16|2015–16]] || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br> 7–6 po 11-m ||[[NK Celje]] ||[[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 2.500 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2016/17|2016–17]] || [[NK Domžale]] ||1–0 || [[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.200 |- |2017–18 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||6–1 || [[NK Aluminij]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 7.000 |- |2018–19 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 8.623 |- |2019-2020|| [[NŠ Mura]] ||2-0 || [[ Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]] || [[Nacionalni Nogometni center Brdo]] || 200 |- |2020-2021|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1 || [[NK Celje|NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.000 |- |2021-2022|| [[FC Koper]] ||3-1 || [[NK Bravo|NK Bravo]] || [[Stadion Z'dežele]] || 2.872 |- |2022-23|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1|| [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 9.217 |- |2023-24|| [[NK Rogaška]] || 1-1 po podaljških<br>6-5 po 11m || [[ND Gorica]] || [[Stadion Stožice]] || 4.042 |- |2024-25|| [[NK Celje]] || 4-0 || [[FC Koper]] || [[Stadion Stožice]]|| 6.108 |- |2025-26|| [[NK Aluminij]] || 1-0 || [[NK Brinje Grosuplje]] || [[Stadion Z’dežele]]|| ?.??? |} ===Po klubih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" !class="unsortable" width="180"|Klub !Zmagovalci !Finalisti |- ||[[NK Maribor]]||9||6 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)]]||4||3 |- ||[[FC Koper]]||4||2 |- ||[[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]||4||1 |- ||[[ND Gorica]] |3||2 |- ||[[NK Celje]]||2||9 |- ||[[NK Domžale]]||2||1 |- ||[[NK Interblock]]||2||0 |- ||[[NK Aluminij]]||1 ||2 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[NK Mura]]||1||1 |- ||[[NK Rudar Velenje]]||1||0 |- ||[[NŠ Mura]]||1||0 |- ||[[NK Rogaška]]||1||0 |- ||[[NK Primorje]]||0||3 |- ||[[NK Korotan Prevalje]]||0||1 |- ||[[NK Dravograd]]||0||1 |- ||[[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]||0||1 |} ''Posebej označeni so klubi, ki ne obstajajo več.'' ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Zunanje povezave== * [http://www.nzs.si/tekmovanja/pokal-slovenije Uradna stran NZS] {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Državni nogometni pokali]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] afpz08gh8i67tg77stjdyxyxo5fjeua 6675481 6675480 2026-05-13T20:14:16Z Jakobenedik 253093 /* Zmagovalci pokala */ 6675481 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Pokal Pivovarna Union |logo = |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]]; |number of teams = 120 |current champions = [[NK Aluminij]] (1. naslov) |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 9 naslovov |tv = <br> [[Sportklub]] |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=315 nzs.si] |current = }} '''Pokal Slovenije (Pokal Pivovarna Union)''' (uradno Pokal Nogometne Zveze Slovenije ali krajše Pokal NZS), je drugo najbolj pomembno [[nogomet]]no tekmovanje v Sloveniji. Ustanovljen leta 1991. V pokalnem tekmovanju tekmuje skupno 120 klubov po prirejenem sistem pokalnega tekmovanja: ekipe iz nivoja medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 10 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|PrveLige]]. Pred sezono 2020/21 se je tekmovanje preimenovalo v [[Pokal Pivovarna Union]], od sezone 2022/23 pa velja tudi nov tekmovalni sistem. ==Sistem tekmovanja== V predkrogu,1. krogu in 2. krogu tekmovanja se pomerijo ekipe znotraj devetih posameznih medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), pod okriljem katerih se v tej fazi tekmovanje tudi izvaja. V predkrogu in 1. krogu se pomerijo ekipe na nivoju medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), iz [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 6 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki niso kvalificirane v Evropska tekmovanja (120 ekip). Lahko se srečata le 2 ekipi iz istega MNZ-ja. Ekipe odigrajo med seboj po eno tekmo, prizorišče je odvisno od žreba. V 2. krogu se zmagovalcem 1. kroga pridružijo še ostale 4 ekipe [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki igrajo kvalifikacije v Evropskih tekmovanjih. Odigra se samo ena tekma in domačina vedno določi žreb. V četrtfinalu in polfinalu sta ekipi do sezone 2022/23 med seboj odigrali dve srečanji. Eno tekmo doma in eno v gosteh. V sezoni 2019-2020 pa se je zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije Covid-19]] v polfinalu igrala le po ena tekma. Tekmi polfinala sta bili odigrani na nevtralnem igrišču. Od spremembe tekmovalnega sistema leta 2022/23 pa ekipi od 1/16 finala do polfinala vsak krog odigrata le 1 tekmo, kjer vlogi domačina in gostitelja določijo z žrebom. Finale '''Pokala Pivovarna Union''' je od sezone 2004–05 spet samo le ena tekma, ki se igra na vnaprej določenem prizorišču, ki ga določi [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. Zmagovalec pokala igra v drugem kvalifikacijskem krogu za [[Liga Evropa|Ligo Evropo]] za naslednjo sezono, razen če že zmagovalec pokala igra v kvalifikacijah za [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]]. ==Zmagovalci pokala== ===Po sezonah=== {| class="wikitable" style="width:70%; text-align: center;" |- ! Sezona ! Zmagovalec ! Rezultat ! Finalist ! Stadion ! Št. gledalcev |- |1991–92 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/>(4–3 po 11–m) || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] || 2.500 |- |1992–93 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||2–1 || [[NK Celje]] || [[Stadion Skalna klet|Skalna klet]] || 2.500 |- |1993–94 || [[Maribor]] ||0–1 <br/> 3–1 || [[NK Mura]] || || |- |1994–95 || [[NK Mura]] ||1–1 <br/> 1–0 || [[NK Celje]] || || |- |1995–96 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–0 <br/> 1–1 || [[NK Primorje]] || || |- |1996–97 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1997-98 || [[NK Rudar Velenje]] ||1–2 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1998–99 || [[NK Maribor]] ||3–2 <br/> 2–0 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |1999–2000 || [[NK Olimpija]] ||1–2 <br/> 2–0 || [[NK Korotan Prevalje]] || || |- |2000–01 || [[ND Gorica]] ||0–1 <br/> 4–2 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |2001–02 || [[ND Gorica]] ||4–0 <br/> 2–1 || [[NK Aluminij]] || || |- |2002–03 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–1 <br/> 2–2 || [[NK Celje]] || || |- |2003–04 || [[NK Maribor]] ||4–0 <br/> 3–4 || [[NK Dravograd]] || || |- |2004–05 || [[NK Celje]] || 1–0 || [[ND Gorica]] || [[Arena Petrol]] || 3.800 |- |2005–06 || [[FC Koper]] ||1–1 po podaljških <br/> 5–3 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Arena Petrol]] || 3.200 |- |2006–07 || [[FC Koper]] ||1–0 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 3.500 |- |2007–08 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 5.400 |- |2008–09 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[FC Koper]] || [[Ljudski vrt]] || 2.000 |- |2009–10 || [[NK Maribor]] ||3–2 po podaljških || [[NK Domžale]] || [[Ljudski vrt]] || 6.000 |- |2010–11 || [[NK Domžale]] ||4–3 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 6.015 |- |2011–12 || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br/> 3–2 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 3.000 |- |2012–13 || [[NK Maribor]] ||1–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.500 |- |2013–14 || [[ND Gorica]] ||2–0 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.500 |- |2014–15 || [[FC Koper]] ||2–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.000 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2015/16|2015–16]] || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br> 7–6 po 11-m ||[[NK Celje]] ||[[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 2.500 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2016/17|2016–17]] || [[NK Domžale]] ||1–0 || [[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.200 |- |2017–18 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||6–1 || [[NK Aluminij]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 7.000 |- |2018–19 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 8.623 |- |2019-2020|| [[NŠ Mura]] ||2-0 || [[ Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]] || [[Nacionalni Nogometni center Brdo]] || 200 |- |2020-2021|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1 || [[NK Celje|NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.000 |- |2021-2022|| [[FC Koper]] ||3-1 || [[NK Bravo|NK Bravo]] || [[Stadion Z'dežele]] || 2.872 |- |2022-23|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1|| [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 9.217 |- |2023-24|| [[NK Rogaška]] || 1-1 po podaljških<br>6-5 po 11m || [[ND Gorica]] || [[Stadion Stožice]] || 4.042 |- |2024-25|| [[NK Celje]] || 4-0 || [[FC Koper]] || [[Stadion Stožice]]|| 6.108 |- |2025-26|| [[NK Aluminij]] || 1-0 || [[NK Brinje Grosuplje]] || [[Stadion Z’dežele]]|| 3.892 |} ===Po klubih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" !class="unsortable" width="180"|Klub !Zmagovalci !Finalisti |- ||[[NK Maribor]]||9||6 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)]]||4||3 |- ||[[FC Koper]]||4||2 |- ||[[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]||4||1 |- ||[[ND Gorica]] |3||2 |- ||[[NK Celje]]||2||9 |- ||[[NK Domžale]]||2||1 |- ||[[NK Interblock]]||2||0 |- ||[[NK Aluminij]]||1 ||2 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[NK Mura]]||1||1 |- ||[[NK Rudar Velenje]]||1||0 |- ||[[NŠ Mura]]||1||0 |- ||[[NK Rogaška]]||1||0 |- ||[[NK Primorje]]||0||3 |- ||[[NK Korotan Prevalje]]||0||1 |- ||[[NK Dravograd]]||0||1 |- ||[[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]||0||1 |} ''Posebej označeni so klubi, ki ne obstajajo več.'' ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Zunanje povezave== * [http://www.nzs.si/tekmovanja/pokal-slovenije Uradna stran NZS] {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Državni nogometni pokali]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] sz21cisu775tijscqvhpd8x82vxn9sl 6675633 6675481 2026-05-14T11:14:12Z Jakobenedik 253093 /* Zmagovalci pokala */ 6675633 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Pokal Pivovarna Union |logo = |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]]; |number of teams = 120 |current champions = [[NK Aluminij]] (1. naslov) |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 9 naslovov |tv = <br> [[Sportklub]] |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=315 nzs.si] |current = }} '''Pokal Slovenije (Pokal Pivovarna Union)''' (uradno Pokal Nogometne Zveze Slovenije ali krajše Pokal NZS), je drugo najbolj pomembno [[nogomet]]no tekmovanje v Sloveniji. Ustanovljen leta 1991. V pokalnem tekmovanju tekmuje skupno 120 klubov po prirejenem sistem pokalnega tekmovanja: ekipe iz nivoja medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 10 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|PrveLige]]. Pred sezono 2020/21 se je tekmovanje preimenovalo v [[Pokal Pivovarna Union]], od sezone 2022/23 pa velja tudi nov tekmovalni sistem. ==Sistem tekmovanja== V predkrogu,1. krogu in 2. krogu tekmovanja se pomerijo ekipe znotraj devetih posameznih medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), pod okriljem katerih se v tej fazi tekmovanje tudi izvaja. V predkrogu in 1. krogu se pomerijo ekipe na nivoju medobčinskih nogometnih zvez (MNZ), iz [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] in [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] ter 6 ekip iz [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki niso kvalificirane v Evropska tekmovanja (120 ekip). Lahko se srečata le 2 ekipi iz istega MNZ-ja. Ekipe odigrajo med seboj po eno tekmo, prizorišče je odvisno od žreba. V 2. krogu se zmagovalcem 1. kroga pridružijo še ostale 4 ekipe [[Prva slovenska nogometna liga|Prve lige]], ki igrajo kvalifikacije v Evropskih tekmovanjih. Odigra se samo ena tekma in domačina vedno določi žreb. V četrtfinalu in polfinalu sta ekipi do sezone 2022/23 med seboj odigrali dve srečanji. Eno tekmo doma in eno v gosteh. V sezoni 2019-2020 pa se je zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije Covid-19]] v polfinalu igrala le po ena tekma. Tekmi polfinala sta bili odigrani na nevtralnem igrišču. Od spremembe tekmovalnega sistema leta 2022/23 pa ekipi od 1/16 finala do polfinala vsak krog odigrata le 1 tekmo, kjer vlogi domačina in gostitelja določijo z žrebom. Finale '''Pokala Pivovarna Union''' je od sezone 2004–05 spet samo le ena tekma, ki se igra na vnaprej določenem prizorišču, ki ga določi [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. Zmagovalec pokala igra v drugem kvalifikacijskem krogu za [[Liga Evropa|Ligo Evropo]] za naslednjo sezono, razen če že zmagovalec pokala igra v kvalifikacijah za [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]]. ==Zmagovalci pokala== ===Po sezonah=== {| class="wikitable" style="width:70%; text-align: center;" |- ! Sezona ! Zmagovalec ! Rezultat ! Finalist ! Stadion ! Št. gledalcev |- |1991–92 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/>(4–3 po 11–m) || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || [[Stadion Bežigrad|Bežigrad]] || 2.500 |- |1992–93 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||2–1 || [[NK Celje]] || [[Stadion Skalna klet|Skalna klet]] || 2.500 |- |1993–94 || [[Maribor]] ||0–1 <br/> 3–1 || [[NK Mura]] || || |- |1994–95 || [[NK Mura]] ||1–1 <br/> 1–0 || [[NK Celje]] || || |- |1995–96 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–0 <br/> 1–1 || [[NK Primorje]] || || |- |1996–97 || [[NK Maribor]] ||0–0 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1997-98 || [[NK Rudar Velenje]] ||1–2 <br/> 3–0 || [[NK Primorje]] || || |- |1998–99 || [[NK Maribor]] ||3–2 <br/> 2–0 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |1999–2000 || [[NK Olimpija]] ||1–2 <br/> 2–0 || [[NK Korotan Prevalje]] || || |- |2000–01 || [[ND Gorica]] ||0–1 <br/> 4–2 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] || || |- |2001–02 || [[ND Gorica]] ||4–0 <br/> 2–1 || [[NK Aluminij]] || || |- |2002–03 || [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpija]] ||1–1 <br/> 2–2 || [[NK Celje]] || || |- |2003–04 || [[NK Maribor]] ||4–0 <br/> 3–4 || [[NK Dravograd]] || || |- |2004–05 || [[NK Celje]] || 1–0 || [[ND Gorica]] || [[Arena Petrol]] || 3.800 |- |2005–06 || [[FC Koper]] ||1–1 po podaljških <br/> 5–3 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Arena Petrol]] || 3.200 |- |2006–07 || [[FC Koper]] ||1–0 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 3.500 |- |2007–08 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Arena Petrol]] || 5.400 |- |2008–09 || [[NK Interblock]] ||2–1 || [[FC Koper]] || [[Ljudski vrt]] || 2.000 |- |2009–10 || [[NK Maribor]] ||3–2 po podaljških || [[NK Domžale]] || [[Ljudski vrt]] || 6.000 |- |2010–11 || [[NK Domžale]] ||4–3 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 6.015 |- |2011–12 || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br/> 3–2 po 11–m || [[NK Celje]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 3.000 |- |2012–13 || [[NK Maribor]] ||1–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.500 |- |2013–14 || [[ND Gorica]] ||2–0 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.500 |- |2014–15 || [[FC Koper]] ||2–0 || [[NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.000 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2015/16|2015–16]] || [[NK Maribor]] ||2–2 po podaljških <br> 7–6 po 11-m ||[[NK Celje]] ||[[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 2.500 |- |[[Pokal Nogometne zveze Slovenije 2016/17|2016–17]] || [[NK Domžale]] ||1–0 || [[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 3.200 |- |2017–18 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||6–1 || [[NK Aluminij]] || [[Stadion Stožice|Stožice]] || 7.000 |- |2018–19 || [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2–1 || [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 8.623 |- |2019-2020|| [[NŠ Mura]] ||2-0 || [[ Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]] || [[Nacionalni Nogometni center Brdo]] || 200 |- |2020-2021|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1 || [[NK Celje|NK Celje]] || [[Stadion Bonifika|Bonifika]] || 1.000 |- |2021-2022|| [[FC Koper]] ||3-1 || [[NK Bravo|NK Bravo]] || [[Stadion Z'dežele]] || 2.872 |- |2022-23|| [[NK Olimpija Ljubljana]] ||2-1|| [[NK Maribor]] || [[Stadion Z’dežele]] || 9.217 |- |2023-24|| [[NK Rogaška]] || 1-1 po podaljških<br>6-5 po 11m || [[ND Gorica]] || [[Stadion Stožice]] || 4.042 |- |2024-25|| [[NK Celje]] || 4-0 || [[FC Koper]] || [[Stadion Stožice]]|| 6.108 |- |2025-26|| [[NK Aluminij]] || 1-0 || [[NK Brinje Grosuplje]] || [[Stadion Z’dežele]]|| 3.892 |} ===Po klubih=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" !class="unsortable" width="180"|Klub !Zmagovalci !Finalisti |- ||[[NK Maribor]]||9||6 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)]]||4||3 |- ||[[FC Koper]]||4||2 |- ||[[NK Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]||4||1 |- ||[[ND Gorica]] |3||2 |- ||[[NK Celje]]||2||9 |- ||[[NK Domžale]]||2||1 |- ||[[NK Interblock]]||2||0 |- ||[[NK Aluminij]]||1 ||2 |- | style="background:#FFCCCC;" |[[NK Mura]]||1||1 |- ||[[NK Rudar Velenje]]||1||0 |- ||[[NŠ Mura]]||1||0 |- ||[[NK Rogaška]]||1||0 |- ||[[NK Primorje]]||0||3 |- ||[[NK Korotan Prevalje]]||0||1 |- ||[[NK Dravograd]]||0||1 |- ||[[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]||0||1 |- ||[[NK Brinje Grosuplje]]||0||1 |} ''Posebej označeni so klubi, ki ne obstajajo več.'' ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Zunanje povezave== * [http://www.nzs.si/tekmovanja/pokal-slovenije Uradna stran NZS] {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Državni nogometni pokali]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] iartx1l57pamzl9m9fk9yepp6krcoqq 0 187366 6675637 6581930 2026-05-14T11:32:58Z Jakobenedik 253093 6675637 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = NK Nafta Lendava 1903 | image = [[Slika:NK Nafta Lendava.png]] | fullname = Nogometni Klub Nafta [[Lendava]] | nickname = Plavi | founded = 1903 | dissolved = 2012| ground = [[Športni Park]], [[Lendava]] | capacity = 2,020 | chairman = | manager = | league = | season = | position = | pattern_la1=|pattern_b1=_thinwhitesides|pattern_ra1=| leftarm1=0000B0|body1=0000B0|rightarm1=0000B0|shorts1=0000B0|socks1=0000B0| pattern_la2=|pattern_b2=_thinsidesonwhite|pattern_ra2=| leftarm2=FFFFFF|body2=0000B0|rightarm2=FFFFFF|shorts2=FFFFFF|socks2=FFFFFF|}}'''Nogometni klub Nafta Lendava''' je slovenski [[nogometni klub]] iz [[Lendava|Lendave]], ki je igral v [[1. slovenska nogometna liga|1. slovenski nogometni ligi]]. Klub je bil ustanovljen leta 1903, s stečajem pa je bil razpuščen leta 2012.<ref>{{navedi splet|url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/slovenija/novice/2012/06/lendavskega_kluba_nafta_v_stecaj.aspx|title=Konec agonije: lendavska Nafta v stečaj|accessdate=29. junij 2012|author=Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga-si/najstarejsi-slovenski-nogometni-klub-ne-obstaja-vec/286348|title=Najstarejši slovenski nogometni klub ne obstaja več|accessdate=29. junij 2012|author=Rtvslo.si}}</ref> Nogometno društvo Lendava 1903 nastopa pod imenom “NK Nafta 1903”. Društvo je bilo ponovno ustanovljeno 9. julija 2012. Stadion se imenuje Športni park Lendava in se nahaja na Kolodvorski ulici 7. == Zunanje povezave == *[http://www.nknafta.si/ Spletna stran nekdanjega kluba] == Viri in sklici == * [http://nknafta.si/index.php?option=com_content&view=article&id=72&Itemid=98&lang=sl Zgodovina kluba] {{sklici}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Ukinjeni slovenski nogometni klubi|Nafta Lendava]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1903]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2012]] [[Kategorija:Lendava]] [[Kategorija:NK Nafta]] b9ggxtiyx3w4qw98mo1pgeq8qmfzvyy 6675638 6675637 2026-05-14T11:34:19Z Jakobenedik 253093 6675638 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = NK Nafta Lendava 1903 | image = [[Slika:NK Nafta Lendava.png]] | fullname = Nogometni Klub Nafta [[Lendava]] | nickname = Plavi | founded = 1903 | dissolved = 2012| ground = [[Športni Park]], [[Lendava]] | capacity = 2,020 | chairman = | manager = | league = | season = | position = | pattern_la1=|pattern_b1=_thinwhitesides|pattern_ra1=| leftarm1=0000B0|body1=0000B0|rightarm1=0000B0|shorts1=0000B0|socks1=0000B0| pattern_la2=|pattern_b2=_thinsidesonwhite|pattern_ra2=| leftarm2=FFFFFF|body2=0000B0|rightarm2=FFFFFF|shorts2=FFFFFF|socks2=FFFFFF|}}'''Nogometni klub Nafta Lendava''' je nekdanji slovenski [[nogometni klub]] iz [[Lendava|Lendave]], ki je igral v [[1. slovenska nogometna liga|1. slovenski nogometni ligi]]. Klub je bil ustanovljen leta 1903, s stečajem pa je bil razpuščen leta 2012.<ref>{{navedi splet|url=http://www.siol.net/sportal/nogomet/slovenija/novice/2012/06/lendavskega_kluba_nafta_v_stecaj.aspx|title=Konec agonije: lendavska Nafta v stečaj|accessdate=29. junij 2012|author=Siol.net}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga-si/najstarejsi-slovenski-nogometni-klub-ne-obstaja-vec/286348|title=Najstarejši slovenski nogometni klub ne obstaja več|accessdate=29. junij 2012|author=Rtvslo.si}}</ref> Nogometno društvo Lendava 1903 nastopa pod imenom “NK Nafta 1903”. Društvo je bilo ponovno ustanovljeno 9. julija 2012. Stadion se imenuje Športni park Lendava in se nahaja na Kolodvorski ulici 7. == Zunanje povezave == *[http://www.nknafta.si/ Spletna stran nekdanjega kluba] == Viri in sklici == * [http://nknafta.si/index.php?option=com_content&view=article&id=72&Itemid=98&lang=sl Zgodovina kluba] {{sklici}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Ukinjeni slovenski nogometni klubi|Nafta Lendava]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1903]] [[Kategorija:Športna moštva, razpuščena leta 2012]] [[Kategorija:Lendava]] [[Kategorija:NK Nafta]] t19pn4cqwreu13eg7c3usxbn9cx2eb9 0 187506 6675635 6180654 2026-05-14T11:21:22Z Yerpo 8417 /* 1991 */ pnp 6675635 wikitext text/x-wiki '''Referendum o neodvisnosti''' je vrsta [[referendum]]a, na katerem državljani nekega [[ozemlje|ozemlja]] odločajo, če bo to ozemlje postalo [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]]. Referendum o neodvisnosti je lahko uspešen (če državljani glasujejo v prid neodvisnosti) ali neuspešen (če državljani glasujejo proti neodvisnosti). Uspešen referendum o neodvisnosti povzroči neodvisnost za ozemlje, če ga politični dejavniki zunaj tega območja ne označijo za neverodostojnega. == Uspešni referendumi o neodvisnosti == ===1946=== *[[Referendum o neodvisnosti Ferskih otokov leta 1946]] - po tem referendumu Ferski otoki [[18. september|18. septembra]], [[1946]] razglasilo neodvisnost, vendar pa je bil referendum razveljavljen s strani [[Danska|Danske]]. ===1990=== * [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|Referendum o neodvisnost Slovenije]], privede do neodvisnosti [[Slovenija|Slovenije]]. * [[Tatarstan]]ski [[Tatari]] razglasijo neodvisnost [[30. avgust]]a [[1990]], vendar pa je bil referendum razveljavljen s strani [[Rusija|Rusije]]. ===1991=== * [[Referendum o neodvisnosti Hrvaške]], privede do neodvisnosti [[Hrvaška|Hrvaške]]. * [[Referendum o neodvisnost Makedonije]], privede do neodvisnosti [[Makedonija|Makedonije]]. * [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|Referendum o neodvisnost Ukrajine]], privede do neodvisnosti [[Ukrajina|Ukrajine]]. * [[Referendum o neodvisnosti Gruzije]], privede do neodvisnosti [[Gruzija|Gruzije]]. * [[Referendum o neodvisnosti Pridnjestrja 1991]], privede do ''de-facto'' neodvisnosti [[Pridnjestrje|Pridnjestrja]]. ===1992=== * [[Referendum o neodvisnosti Bosne in Hercegovine]], privede do neodvisnosti [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] in [[Bosanska vojna|bosanske vojne]] (agresije na BiH). * [[Referendum o neodvisnosti Južne Osetije 1992]], privede do ''de-facto'' neodvisnosti [[Južna Osetija|Južne Osetije]]. ===1993=== * [[Referendum o neodvisnosti Eritreje]], privede do neodvisnosti [[Eritreja|Eritreje]]. ===1994=== * [[Referendum o neodvisnosti Moldavije]] - vprašanje, če bi Moldavija morala ohraniti svoj status neodvisnost. ===1999=== * [[Referendum o neodvisnosti Vzhodnega Timorja]], ki ga organizira [[UN]] in sčasoma privede do sprejetja [[Vzhodni Timor|Vzhodno Timorske]] neodvisnosti. ===2006=== * [[Referendum o neodvisnosti Črne gore 2006]], privede do ponovne neodvisnosti [[Črna gora|Črne gore]]. * [[Referendum o neodvisnosti Južne Osetije 2006]] - vprašanje, če bi [[Južna Osetija]] morala ohraniti status ''de-facto'' neodvisne države. * [[Referendum o neodvisnosti Pridnjestrja 2006]] - vprašanje, če bi [[Pridnjestrje]] morala ohraniti status ''de-facto'' neodvisne države. * [[Referendum o neodvisnosti Gorskega Karabaha]] - ''de facto'' neodvisna država == Neuspešni referendumi o neodvisnosti == * [[Referendumi o neodvisnosti Portorika]] v letih 1967, 1993, 1998; neuspešni. * [[Referendum o neodvisnosti Quebeca 1980]], neuspešen. * [[Referendum o neodvisnosti Črne gore 1992]], neuspešen. * [[Referendum o neodvisnosti Quebeca 1995]], neuspešen. * [[Referendum o neodvisnosti Baskije]] (dva kroga), je napovedal [[Baskija|baskovski]] predsednik [[Juan José Ibarretxe]]. Prvi krog referenduma naj bi bil [[25. oktober|25. oktobra]] [[2008]], drugi krog pa v letu [[2010]]. Špansko ustavno sodišče je referendum preprečilo en mesec pred izvedbo. == Pričakovani referendumi o neodvisnost == {{posodobi|odstavek}} * [[Referendum o neodvisnosti Škotske]], pričakovan leta [[2010]], [[referendum]] je napovedala stranka, ki ima 96 od 129 sedežev v [[Škotski parlament|škotskem parlamentu]]. * [[Referendum o neodvisnosti Južnega Sudana]], pričakovan leta [[2011]]. * [[Referendum o neodvisnosti Bougainvilla]], predviden v mirovnem načrtu iz leta [[2000]], pričakovan leta [[2010]]. * [[Referendum o neodvisnosti Nove Kaledonije]], pričakovan po letu [[2014]] == Verjetni referendumi o neodvisnosti == {{posodobi|odstavek}} * [[Referendum o neodvisnosti Zahodne Sahare]], predlagan v [[Bakerjev načrt|Bakerjevem načrtu]]. * [[Referendum o neodvisnosti Katalonije]], [[Katalonija|katalonski]] podpredsednik [[Josep Lluís Carod-Rovira]] je referendum napovedal okoli leta [[2014]]. * [[Referendum o neodvisnosti Quebeca 2014]], glede na rezultate volitev iz leta 2007, se je verjetnost referenduma zelo zmanjšala. * [[Referendum o neodvisnosti Republike Srpske]], predsednik vlade Republike Srpske [[Milorad Dodik]] je idejo dobil za referendum dobil, ko je [[Črna gora]] uspela na [[referendum]]u za neodvisnost. [[Kategorija:Volitve]] [[Kategorija:Referendumi]] 0ln460z2bhd7dvdhv4ntgkemh3xsj4t 0 187871 6675377 5829971 2026-05-13T17:10:28Z Yerpo 8417 disambig., drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] 6675377 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Janko Šanda''', [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[pesnik]] in literarni [[kritik]], *[[20. december]] [[1870]], [[Rogatec]], [[Slovenija]], † [[21. maj]] [[1927]], Rogatec. == Življenjepis == Po šolanju v domačem Rogatcu je obiskoval mariborsko gimnazijo, nato je študiral bogoslovje. Kot kaplan je služboval na Prihovi in v [[Makole|Makolah]]. Zaradi slabega zdravja je spremenil svoje življenjsko okolje. Sprva je živel v [[Ljubljana|Ljubljani]], Gradcu in nato na [[Dunaj]]u, kjer je študiral [[Filozofija|filozofijo]]. Leta 1906 je diplomiral. Nato ga je življenjska pot vodila v [[Zagreb]], zadnja leta pa je preživel v Rogatcu. Njegov mlajši brat je bil [[Dragan Šanda]], sicer tudi pesnik in slovstveni teoretik. == Delo == Leta 1895 je v reviji [[Dom in svet]] objavil razpravo ''Plastika v pesništvu''. Napisal je tudi več ocen iz slovenske in srbohrvaške književnosti, med njimi o [[Ivan Tavčar|Ivanu Tavčarju]], Etbinu Kristanu, [[Oton Župančič|Otonu Župančiču]], [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]]. Leta [[1909]] je v Zagrebu spesnil in izdal povest v 15 spevih '''Lazarić Landarski''', med letoma 1912–13 [[spevoigra|spevoigro]] v treh dejanjih '''Rozamunda'''. Njegova najpomembnejša pesnitev je ep v desetih spevih [[Kralj Samo]]. Slednjega je leta [[1949]] s popravki in dodatki priredil brat Dragan. Gre za najdaljši slovenski ep s kar 1 235 kiticami. Dodatno vrednost epa še posebej dvigujejo zgodovinska dejstva, katere je Janko Šanda podrobno preučil. Kljub duhovniškemu poklicu je avtor v epu vključil slovensko vero z mnogimi bogovi, praznovanji, ljudsko folkloro in mitološkimi motivi. Žal avtor celotne izdaje svoje pesnitve ni dočakal. Za časa njegovega življenja je tako izšel le prvi od desetih spevov. Preostalih devet spevov pa je ostalo v rokopisu. Celoten ep je bil še enkrat izdan leta 2011 (založba Amalietti & Amalietti). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šanda, Janko}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete na Dunaju]] [[Kategorija:Župnija Rogatec]] [[Kategorija:Župnija Prihova]] [[Kategorija:Župnija Makole]] 4ymucw1eps88ovp8733yivrhspphcor 0 210999 6675378 6092973 2026-05-13T17:11:26Z Yerpo 8417 /* top */ disambig., drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] 6675378 wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 20001 do 21000, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[poimenovanje astronomskih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] “Slovarjem imen malih planetov” (“Dictionary of Minor Planet Names”). Izvor nekaterih imen je pojasnjen tudi v Okrožnicah centra za male planete (“Minor Planet Circulars” ali MPC). Kadar se pojasnilo najde tudi v reviji “[[Nebo in teleskop]]” (Sky and Telescope) (S&T), je to navedeno. Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri asteroidi imajo imajo dodatno pojasnilo o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo (oznaka “†” ali “‡“). Pojasnilo o izvoru imena, ki je označeno z * je potrebno preveriti ali poiskati še v “Slovarju imen malih planetov”. {| border=0 cellpadding=5 align=”center” ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="001"| 20001–20100 |- | [[20002 Tillysmith]] || 1991 EM || [[Tilly Smith]], [[Britanci|britanska]] deklica, ki je zaznala [[cunami]] in je s tem rešila veliko življenj na otoku [[Phuket]] [[26. december|26. decembra]] 2004 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20002 †] |- | [[20004 Audrey-Lucienne]] || {{mp|1991 GS|6}} || Audrey-Lucienne Van Landeghem, zadnji obiskovalec razstave "Vesolje je za vas" (Space is For You) v novembru [[2001]] na [[Kraljevi observatorij Belgije|Kraljevem observatoriju Belgije]] v kraju [[Uccle]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi#top †] |- | [[20006 Albertus Magnus]] || {{mp|1991 GH|11}} || [[Albertus Magnus]] (1193/1206 – 1280), [[Nemci|nemški]] [[dominikanci|dominikanski]] [[redovnik]], [[filozof]] in [[teolog]]* |- | [[20007 Marybrown]] || 1991 LR || Mary J. Brown, [[Američani|ameriška]] ljubiteljska [[astronom]]ka, ki je pomagala pri organizaciji arhiva fotografskih plošč na Observatoriju Palomar pri 1,2 m Schmidt-Oschinovem teleskopu [http://pr.caltech.edu/periodicals/336/articles/Volume%203/05-29-03/plate-glass.html †] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20007 †] |- | [[20012 Ranke]] || {{mp|1991 RV|4}} || [[Leopold von Ranke]] (1795 – 1886), [[Nemci|nemški]] [[zgodovinar]]* |- | [[20016 Rietschel]] || {{mp|1991 TU|13}} || [[Ernst Friedrich August Rietschel]] (1804 – 1861), [[Nemci|nemški]] [[kipar]]* |- | [[20019 Yukiotanaka]] || 1991 VN || [[Yukio Tanaka]], [[Japonci|japonski]] [[bejzbolist]] pri moštvu [[Nippon Ham Fighters]], [[Hokaido]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20019 †] |- | [[20024 Mayrémartínez]] || {{mp|1992 BT|2}} || [[Mayré Adriana Martínez Blanco]], [[Venezuelci|venezuelska]] pevka, zmagovalka na tekmovanju "Latinsko ameriški idol" leta [[2006]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20024 †] |- | [[20037 Duke]] || {{mp|1992 UW|4}} || [[Michael B. Duke]], [[Američani|ameriški]] strokovnjak za geologijo [[Luna|Lune]] ([[selenolog]]), [[Mars]]a (areolog) in [[meteorit]]e (meteoritik), bil je tudi skrbnik vzorcev, ki so jih prineli z Lune, pozneje je bil vodja Lunarnega in planetarnega znanstvenega oddelka (Lunar and Planetary Sciences Division) pri Johnsonovem centru za vesoljska plovila (Johnson Spacecraft Center ) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20037 †] |- | [[20043 Ellenmacarthur]] || 1993 EM || [[Ellen Patricia MacArthur]] (rojena 1976), [[Britanci|britanska]] samostojna jadralka na dolgih progah * |- | [[20060 Johannforster]] || {{mp|1993 PV|5}} || [[Johann Reinhold Forster]] (1729 – 1798), [[Nemci|nemški]] prirodoslovec, ki je (skupaj s sinom [[Johann Georg Adam Forster|Johannom Georgom Adamom Forsterjem]]) spremljal [[James Cook|JamesaCooka]] na njegovem potovanju po [[Tihi ocean|Pacifiku]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20060 †] |- | [[20070 Koichiyuko]] || 1993 XL || [[Koiči Takahaši]], direktor Kluba hirošimskega zbora mladih astronavtov od leta [[19898]] in njegova žena Juko (doktorica medicine in farmacevtka) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20070 †] |- | [[20073 Yumiko]] || {{mp|1994 AN|2}} || * |- | [[20074 Laskerschüler]] || {{mp|1994 AF|16}} || [[Else Lasker-Schüler]] (1869 – 1945), [[Nemci|nemško]] [[Judje|judovska]] [[pesnik|pesnica]] |- | [[20081 Occhialini]] || {{mp|1994 EE|3}} || [[Giuseppe Occhialini]] (1907 – 1993), [[Italijani|italijanski]] [[fizik]]* |- | [[20084 Buckmaster]] || {{mp|1994 GU|9}} || [[Bill Buckmaster]], [[Američani|ameriški]] časnikar pri časopisu ''Arizona Illustrated'' [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20084 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="101"| 20101–20200 |- | [[20103 de Vico]] || 1995 JK || [[Francesco de Vico]] (1805 – 1848), [[jezuiti|jezuitski]] duhovnik in [[astronom]], odkritelj sedmih [[komet]]ov, direktor [[Observatorij del Collegio Romano|Observatorija del Collegio Romano]] (Osservatorio del Collegio Romano) (1838–1848) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20103 †] |- | [[20106 Morton]] || 1995 QG || * |- | [[20107 Nanyotenmondai]] || {{mp|1995 QY|3}} || [[Nanyotenmondai]], Javni observatorij Nanyo v parku Sosjou v mestu [[Nanjo, Yamagata|Nanjo]], [[Japonska]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20107 †] |- | [[20109 Alicelandis]] || 1995 RJ || Alice Landis Tonry, [[Američani|ameriška]] diplomiranka na Medicinski šoli Tufts, posrednica za prodajo nepremičnin in mati odkritelja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20109 †] |- | [[20120 Ryugatake]] || {{mp|1995 WB|5}} || * |- | [[20135 Juels]] || 1996 JC || [[Charles W. Juels]] (1944 – 2009), [[Američani|ameriški]] [[astronom]]* |- | [[20136 Eisenhart]] || 1996 NA || * |- | [[20140 Costitx]] || {{mp|1996 QT|1}} || majhna občina [[Costitx]], [[Majorca]] [http://www.astrogea.org/prensa/costitx.htm † †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405234435/http://www.astrogea.org/prensa/costitx.htm |date=2008-04-05 }} [http://www.oam.es/info/noticies.htm ‡] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050214090428/http://www.oam.es/info/noticies.htm |date=2005-02-14 }} |- | [[20141 Markidger]] || {{mp|1996 RL|5}} || [[Mark Richard Kidger]], [[Britanci|britanski]] [[astronom]]* |- | [[20151 Utsunomiya]] || {{mp|1996 TO|6}} || * |- | [[20155 Utewindolf]] || {{mp|1996 TS|11}} || [[Ute Windolf]] družinski prijatelj, ki je veliko pomagal med boleznijo žene odkritelja * |- | [[20156 Herbwindolf]] || {{mp|1996 TU|11}} || [[Herb Windolf]], družinski prijatelj, ki je veliko pomagal med boleznijo žene odkritelja, zelo se je zanimal tudi za znanost in vesoljske raziskave * |- | [[20164 Janzajíc]] || {{mp|1996 VJ|2}} || [[Jan Zajíc]], [[Čehi|češki]] študent, ki se je sežgal v znamenje protesta proti okupaciji [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] leta [[1968]] [http://www.klet.org/citation/20164.html †] |- | [[20174 Eisenstein]] || {{mp|1996 XD|20}} || * |- | [[20187 Janapittichová]] || {{mp|1997 AN|17}} || [[Jana Pittichová]], na [[Slovaška|Slovaškem]] rojena [[Američani|ameriška]] [[astronom]]ka [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=20187 †] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20187 ‡] |- | [[20197 Enriques]] || {{mp|1997 CK|22}} || * |- | [[20200 Donbacky]] || 1997 DW || * |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="201"| 20201–20300 |- | [[20204 Yuudurunosato]] || {{mp|1997 EV|25}} || * |- | [[20228 Jeanmarcmari]] || 1997 XG || [[Jean-Marc Mari]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]]* |- | [[20230 Blanchard]] || {{mp|1997 XH|5}} || * |- | [[20234 Billgibson]] || {{mp|1998 AV|9}} || * |- | [[20242 Sagot]] || {{mp|1998 DN|27}} || * |- | [[20246 Frappa]] || {{mp|1998 ER|6}} || [[Éric Frappa]], [[Francozi|francoski]] ljubiteljski [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20246 †] |- | [[20254 Úpice]] || {{mp|1998 FE|2}} || mesto [[Úpice]], [[Češka]]* |- | [[20256 Adolfneckař]] || {{mp|1998 FC|3}} || [[Adolf Neckař]] (1909 – 1995), [[Čehi|češki]] astronom, ki je zgradil Observatorij na Prostojevu (na začetku na strehi lokalne šole, pozneje v posebni zgradbi), bil je direktor observatorija do leta [[1971]], ukvarjal se je v glavnem s slikanjem planetov * |- | [[20259 Alanhoffman]] || {{mp|1998 FV|10}} || [[Alan Hoffman]], [[Američani|ameriški]] [[inženir]], začetnik uporabe [[infrardeče valovanje|infrardečih]] detektorjev [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20259 †] |- | [[20264 Chauhan]] || {{mp|1998 FV|20}} || Neha Chauhan, finalist na [[Intelovo iskanje znanstvenih talentov| Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20265 Yuyinchen]] || {{mp|1998 FP|23}} || Yuyin Chen, finalist ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20266 Danielchoi]] || {{mp|1998 FK|26}} || Daniel Chimin Choi, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20268 Racollier]] || {{mp|1998 FC|28}} || Rachael Theresa Collier, finalistka na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20270 Phildeutsch]] || {{mp|1998 FR|30}} || Phillip Thomas Deutsch, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20271 Allygoldberg]] || {{mp|1998 FK|32}} || Allyson Molly Goldberg, finalistka na finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20272 Duyha]] || {{mp|1998 FH|33}} || Duy Minh Ha, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20274 Halperin]] || {{mp|1998 FZ|40}} || Bruce David Halperin, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 in nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20278 Qileihang]] || {{mp|1998 FP|45}} || Qilei Hang, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20279 Harel]] || {{mp|1998 FZ|47}} || Matan Harel, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20281 Kathartman]] || {{mp|1998 FZ|49}} || Katherine Hartman, finalistka na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20282 Hedberg]] || {{mp|1998 FT|51}} || Herbert Mason Hedberg, nagrajenec na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20283 Elizaheller]] || {{mp|1998 FG|55}} || Elizabeth Rose Heller, finalistka na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20284 Andreilevin]] || {{mp|1998 FL|58}} || Andrei Joseph Levin, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20285 Lubin]] || {{mp|1998 FU|58}} || Amos Benjamin Lubin, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20286 Michta]] || {{mp|1998 FT|59}} || Maria Lynn Michta, finalistka na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20287 Munteanu]] || {{mp|1998 FT|61}} || Andrei Munteanu, nagrajenec na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20288 Nachbaur]] || {{mp|1998 FR|62}} || Moriah Katherine Nachbaur, finalistka na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20289 Nettimi]] || {{mp|1998 FQ|64}} || Divya Nettimi, finalistka na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20290 Seanraj]] || {{mp|1998 FJ|65}} || Sean Dilip Raj, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20291 Raumurthy]] || {{mp|1998 FF|67}} || Rohini Subhadra Rau-Murthy, finalistka na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20292 Eduardreznik]] || {{mp|1998 FV|70}} || Eduard Reznik, nagrajenec na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20293 Sirichelson]] || {{mp|1998 FQ|72}} || Silas Isaac Richelson, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20296 Shayestorm]] || {{mp|1998 FL|76}} || Shaye Perry Storm, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20298 Gordonsu]] || {{mp|1998 FW|77}} || Gordon L. Su, nagrajenec na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20300 Arjunsuri]] || {{mp|1998 FE|84}} || Arjun Anand Suri, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301"| 20301–20400 |- | [[20301 Thakur]] || {{mp|1998 FY|99}} || [[Gaurav Subhash Thakur]], finalist na [[Intelovo iskanje znanstvenih talentov| Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20302 Kevinwang]] || {{mp|1998 FW|100}} || Kevin Yibo Wang, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20303 Lindwestrick]] || {{mp|1998 FU|101}} || Linda Brown Westrick, zmagovalec na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20304 Wolfson]] || {{mp|1998 FA|102}} || Jayne Frances Wolfson, zmagovalec na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20305 Feliciayen]] || {{mp|1998 FU|102}} || Felicia Yuen-Lee Yen, finalist na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20306 Richarnold]] || {{mp|1998 FC|106}} || Richard Arnold, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20307 Johnbarnes]] || {{mp|1998 FH|106}} || John Barnes, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20309 Batalden]] || {{mp|1998 FD|110}} || John Batalden, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20311 Nancycarter]] || {{mp|1998 FH|117}} || Nancy Carter, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20312 Danahy]] || {{mp|1998 FH|118}} || Thomas Danahy, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20313 Fredrikson]] || {{mp|1998 FM|122}} || Robert Fredrikson, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20314 Johnharrison]] || {{mp|1998 FN|126}} || John Harrison, [[Angleži|angleški] izdelovalec ur * |- | [[20316 Jerahalpern]] || {{mp|1998 FU|138}} || Jerald Halpern, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20317 Hendrickson]] || {{mp|1998 FD|144}} || Gary Hendrickson, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20321 Lightdonovan]] || {{mp|1998 HJ|19}} || Donna Light-Donovan, mentorica finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20323 Tomlindstom]] || {{mp|1998 HC|21}} || Tom Lindstom, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20324 Johnmahoney]] || {{mp|1998 HF|22}} || John Mahoney mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20329 Manfro]] || {{mp|1998 HQ|43}} || [[Nina Manfro, mentorica finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20330 Manwell]] || {{mp|1998 HY|44}} || Anne Manwell, mentorica finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20331 Bijemarks]] || {{mp|1998 HH|45}} || Billie Jean Marks, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20333 Johannhuth]] || {{mp|1998 HH|51}} || [[Johann Sigismund Huth]], [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20333 †] |- | [[20334 Glewitzky]] || {{mp|1998 HL|51}} || [[Grigori Vasiljevič Levitzki]], [[Rusi|ruski]] ustanovitelj in prvi direktor Astronomskega observatorija universe v Harkovu, pozneje direktor [[Obsrvatorij Tartu|Observatorija Tartu]] (Tartu Observatory) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20334 †] |- | [[20335 Charmartell]] || {{mp|1998 HK|57}} || Charles Martell, mentor finalistu na [[Intelovo iskanje znanstvenih talentov| Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20336 Gretamills]] || {{mp|1998 HY|61}} || Greta Mills, mentorica finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20337 Naeve]] || {{mp|1998 HP|83}} || Larry Naeve, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20338 Elainepappas]] || {{mp|1998 HA|86}} || Elaine Pappas, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20339 Eileenreed]] || {{mp|1998 HM|88}} || Eileen Reed, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20340 Susanruder]] || {{mp|1998 HR|91}} || Susan Ruder, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20341 Alanstack]] || {{mp|1998 HX|91}} || Alan Stack, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20342 Trinh]] || {{mp|1998 HB|97}} || Jonathan Trinh, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20343 Vaccariello]] || {{mp|1998 HC|100}} || Michael Vaccariello, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20345 Davidvito]] || {{mp|1998 HH|114}} || David Vito, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20347 Wunderlich]] || {{mp|1998 HM|121}} || Daniel Wunderlich, mentor finalistu na ''Intelovem iskanju znanstvenih talentov'' (Intel Science Talent Search) leta 2004[http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20351 Kaborchardt]] || {{mp|1998 HN|127}} || Kasey Lynn Borchardt, finalistka na [[Izziv kanala Discovery mladim znanstvenikom| Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom]] v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20352 Pinakibose]] || {{mp|1998 HC|129}} || Pinaki Bose, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20354 Rebeccachan]] || {{mp|1998 HA|139}} || Rebecca Ann Chan, finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004(Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20355 Saraclark]] || {{mp|1998 HD|146}} || Sara Catherine Clark, finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20357 Shireendhir]] || {{mp|1998 HP|147}} || Shireen Dhir, finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20358 Dalem]] || {{mp|1998 HD|148}} || [[Henri Dalem]], [[Francozi|francoski]] [[zgodovinar]], specialist za obdelavo podatkov in internetni skrbnik mednarodnega Sklada Holbach [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20358 †] |- | [[20360 Holsapple]] || {{mp|1998 JO|2}} || Keith A. Holsapple, [[Američani|ameriški]] profesor tehnike na Univerzi v Washingtonu, razvil je merilno skalo za stopnjo števila kraterjev, raziskoval je odnos med obliko asteroidov in njihovim vrtenjem okoli osi in notranj etrdnosti [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20360 †] |- | [[20361 Romanishin]] || {{mp|1998 JD|3}} || William Romanishin, [[Američani|ameriški]] profesor astronomije na Univerzi v Oklahomi [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20361 †] |- | [[20362 Trilling]] || {{mp|1998 JH|3}} || David E. Trilling, [[Američani|ameriški]] pomočnik [[astronom]] na Univerzi v Arizoni [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20362 †] |- | [[20363 Komitov]] || {{mp|1998 KU|1}} || Boris Petrov Komitov, [[Bolgari|bolgarski]] planetarni znanstvenik in popularizator znanosti [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20363 †] |- | [[20364 Zdeněkmiler]] || {{mp|1998 KC|5}} || Zdeněk Miler, [[Čehi|češki]] filmar in illustrator, najbolj je znan po vlogi ("Krtek") [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=20364 †] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20364 ‡] |- | [[20366 Bonev]] || {{mp|1998 KP|8}} || Boncho P. Bonev, [[Američani|ameriški]] raziskovalni pomočnik profesorja na Katološki univerzi Amerike (Catholic University of America) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20366 †] |- | [[20367 Erikagibb]] || {{mp|1998 KT|8}} || Erika Gibb, [[Američani|ameriški]] asistentka profesorja na Oddelku za fiziko in astronomijo (Department of Physics and Astronomy) na Univerzi Misurija (University of Missouri) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20367 †] |- | [[20371 Ekladyous]] || {{mp|1998 KE|30}} || Nicholas Samir Ekladyous, finalist na [[Izziv kanala Discovery mladim znanstvenikom| Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom]] v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20372 Juliafanning]] || {{mp|1998 KS|35}} || Julia Alexine Fanning, finalistka na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom]] v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20373 Fullmer]] || {{mp|1998 KX|37}} || Austin Tracey Fullmer, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20375 Sherrigerten]] || {{mp|1998 KU|38}} || Sherri Ann Gerten, finalistka na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20376 Joyhines]] || {{mp|1998 KB|44}} || Joy Ellen Hines, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20377 Jakubisin]] || {{mp|1998 KX|46}} || Daniel James Jakubisin, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20379 Christijohns]] || {{mp|1998 KS|47}} || Christine Elizabeth Johns, finalistka na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20392 Mikeshepard]] || {{mp|1998 MA|8}} || Michael Shepard, [[Američani|ameriški]] [[geolog]], specialist za [[radar]]sko in optično zaznavanje na daljavo malih planetov in umetnih satelitov [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20392 †] |- | [[20393 Kevinlane]] || {{mp|1998 MZ|8}} || Kevin Nelson Lane, finalist na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20394 Fatou]] || {{mp|1998 MQ|17}} || * |- | [[20399 Michaelesser]] || 1998 OO || Michael Lesser, [[Američani|ameriški]] znanstvenik, specialist za visoko kvantno efektivnost naprav [[CCD]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20399 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="401"| 20401–20500 |- | [[20403 Attenborough]] || {{mp|1998 OW|11}} || * |- | [[20405 Barryburke]] || {{mp|1998 QP|6}} || Barry Burke, [[Američani|ameriški]] konstruktor senzorjev [[CCD]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20405 †] |- | [[20415 Amandalu]] || {{mp|1998 RL|61}} || Amanda Jane Lu, finalistka na [[Izziv kanala Discovery mladim znanstvenikom| Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom]] v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20416 Mansour]] || {{mp|1998 RR|65}} || Philip George Mansour, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20420 Marashwhitman]] || {{mp|1998 SN|129}} || David I. Marash-Whitman, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20430 Stout]] || {{mp|1999 AC|3}} || * |- | [[20433 Prestinenza]] || {{mp|1999 CL|12}} || * |- | [[20440 McClintock]] || {{mp|1999 JO|31}} || Shannon Noel McClintock, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20441 Elijahmena]] || {{mp|1999 JH|50}} || Elijah Login Mena, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20444 Mamesser]] || {{mp|1999 JK|63}} || Mary Anne Messer, finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20450 Marymohammed]] || {{mp|1999 JJ|111}} || Maryam Khadijah Mohammed, finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20451 Galeotti]] || {{mp|1999 JR|134}} || [[Piero Galeotti]], [[Italijani|italijanski]] [[astrofizik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20451 †] |- | [[20454 Pedrajo]] || {{mp|1999 LD|4}} || Ana Cristina Pedrajo, finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20455 Pennell]] || {{mp|1999 LE|4}} || Jordan William Pennell, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20460 Robwhiteley]] || {{mp|1999 LO|28}} || [[Robert J. Whiteley]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20460 †] |- | [[20461 Dioretsa]] || {{mp|1999 LD|31}} || beseda "Asteroid" zapisana nazaj, zaradi retrogradnega gibanja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20461 †] |- | [[20465 Vervack]] || {{mp|1999 MJ|1}} || [[Ronald J. Vervack, Jr.]], [[Američani|ameriški]] planetarni znanstvenik v Laboratoriju za uporabno fiziko na Univerzi Johnsa Hopkinsa [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20465 †] |- | [[20467 Hibbitts]] || {{mp|1999 MX|1}} || [[Charles A. Hibbitts]], [[Američani|ameriški]] planetarni znanstvenik v Laboratoriju za uporabno fiziko na Univerzi Johnsa Hopkinsa [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20467 †] |- | [[20468 Petercook]] || {{mp|1999 NK|4}} || [[Peter Edward Cook]] (1937 – 1995), [[Britanci|britanski]] [[satirik]], pisatelj in izvajalec komedij [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20468 †] |- | [[20469 Dudleymoore]] || {{mp|1999 NQ|4}} || [[Dudley Moore]] (1935 – 2002), [[Britanci|britanski]] [[glasbenik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[komedijant]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20469 †] |- | [[20472 Mollypettit]] || {{mp|1999 NL|7}} || [[Molly Loren Pettit]], finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20474 Reasoner]] || {{mp|1999 NV|9}} || Jonathan William Reasoner, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20476 Chanarich]] || {{mp|1999 NH|12}} || Chana Leora Rich, finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20477 Anastroda]] || {{mp|1999 NQ|18}} || Anastasia Nast Roda, finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20478 Rutenberg]] || {{mp|1999 NJ|20}} || Michael Lev Rutenberg-Schoenberg, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20479 Celisaucier]] || {{mp|1999 NO|22}} || Celine Michelle Saucier finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20480 Antonschraut]] || {{mp|1999 NT|31}} || Anton H. Schraut, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20481 Sharples]] || {{mp|1999 NW|37}} || David R. Sharples, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20482 Dustinshea]] || {{mp|1999 NH|40}} || Dustin James Shea, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20483 Sinay]] || {{mp|1999 NK|41}} || Daniella Sinay, finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20484 Janetsong]] || {{mp|1999 NL|41}} || Janet Song, finalistka na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20488 Pic-du-Midi]] || 1999 OL || [[Observatoire du Pic-du-Midi]]* |- | [[20491 Ericstrege]] || {{mp|1999 OA|5}} || [[Eric William Strege]], finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20495 Rimavská Sobota]] || {{mp|1999 PW|4}} || * |- | [[20496 Jeník]] || {{mp|1999 QA|2}} || * |- | [[20497 Mařenka]] || 1999 RS || * |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="501"| 20501–20600 |- | [[20503 Adamtazi]] || {{mp|1999 RX|14}} || [[Adam Ryoma Tazi]], finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20512 Rothenberg]] || {{mp|1999 RW|32}} || [[Eckehard Rothenberg]], [[Nemci|nemški]] ljubiteljski [[astronom]], tehnični direktor Observatorija Archenhold (Sternwarte Archenhold) [http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm †] [http://www.minorplanets.de/20512/rothenberg.html ‡] |- | [[20513 Lazio]] || {{mp|1999 RC|34}} || * |- | [[20517 Judycrystal]] || {{mp|1999 RB|35}} || [[Judy Crystal]]? * |- | [[20518 Rendtel]] || {{mp|1999 RC|36}} || [[Jürgen Rendtel]], [[Nemci|nemški]] [[fizik]], strokovnjak za [[Sonce]] in ljubiteljski [[astronom]] [http://www.kleinplanetenseite.de/Versch/kphimmel.htm †] [http://www.minorplanets.de/20518/rendtel.html ‡] |- | [[20522 Yogeshwar]] || {{mp|1999 RK|40}} || * |- | [[20524 Bustersikes]] || {{mp|1999 RJ|42}} || * |- | [[20526 Bathompson]] || {{mp|1999 RZ|45}} || Blake Alexander Thompson, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20527 Dajowestrich]] || {{mp|1999 RO|48}} || David John Westrich, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20528 Kyleyawn]] || {{mp|1999 RL|50}} || Kyle James Yawn, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20529 Zwerling]] || {{mp|1999 RM|53}} || Blake Gordon Zwerling, finalist na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20530 Johnayres]] || {{mp|1999 RG|55}} || John Ayres, mentor finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20531 Stevebabcock]] || {{mp|1999 RW|57}} || Steven Babcock, mentor finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20532 Benbilby]] || {{mp|1999 RL|64}} || R. Ben Bilby, mentor finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20533 Irmabonham]] || {{mp|1999 RO|72}} || Irma Bonham, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20534 Bozeman]] || {{mp|1999 RU|74}} || Melissa Bozeman, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20535 Marshburrows]] || {{mp|1999 RV|74}} || Marsha Burrows, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20536 Tracicarter]] || {{mp|1999 RF|81}} || Traci A. Carter, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20537 Sandraderosa]] || {{mp|1999 RO|82}} || Sandra DeRosa, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20539 Gadberry]] || {{mp|1999 RT|86}} || Sandra Gadberry, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20540 Marhalpern]] || {{mp|1999 RV|86}} || Marcia Halpern, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20544 Kimhansell]] || {{mp|1999 RG|100}} || Kim Hansell, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20545 Karenhowell]] || {{mp|1999 RS|104}} || Karen Howell, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20553 Donaldhowk]] || {{mp|1999 RQ|113}} || Donald Howk, mentor finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20555 Jennings]] || {{mp|1999 RC|115}} || Barbara Jennings, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20556 Midgekimble]] || {{mp|1999 RZ|115}} || Midge Kimble, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20557 Davidkulka]] || {{mp|1999 RB|116}} || David Kulka, mentor finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20559 Sheridanlamp]] || {{mp|1999 RJ|118}} || Sheridan Lamp, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20564 Michaellane]] || {{mp|1999 RT|122}} || [[Michael Lane]], mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20566 Laurielee]] || {{mp|1999 RV|125}} ||Laurie Lee, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20567 McQuarrie]] || {{mp|1999 RS|129}} || Kerry Ann McQuarrie, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20568 Migaki]] || {{mp|1999 RC|130}} || Janet Migaki, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20570 Molchan]] || {{mp|1999 RV|133}} || Bonnie Molchan, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20571 Tiamorrison]] || {{mp|1999 RA|135}} || Tiana Morrison, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20572 Celemorrow]] || {{mp|1999 RN|137}} || Celeste Morrow, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20573 Garynadler]] || {{mp|1999 RW|137}} || Gary Nadler, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20574 Ochinero]] || {{mp|1999 RZ|139}} || Marcia Collin Ochinero, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20576 Marieoertle]] || {{mp|1999 RG|148}} || Marie Oertle, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20580 Marilpeters]] || {{mp|1999 RG|151}} || Marilyn Peters, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20581 Prendergast]] || {{mp|1999 RQ|152}} || Dana Prendergast, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20582 Reichenbach]] || {{mp|1999 RP|154}} || Edith Reichenbach, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20583 Richthammer]] || {{mp|1999 RK|158}} || James Richthammer, mentor finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20584 Brigidsavage]] || {{mp|1999 RP|159}} || Brigid Savage, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20585 Wentworth]] || {{mp|1999 RG|160}} || Sandra Wentworth, mentorica finalistu na ''Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom'' v letu 2004 (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20586 Elizkolod]] || {{mp|1999 RR|160}} || Elizabeth Kolod, nagrajenka (drugo mesto za vedenjski in socialni projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20587 Jargoldman]] || {{mp|1999 RD|162}} || Jarett Goldman, nagrajenec (drugo mesto za vedenjski in socialni projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20589 Hennyadmoni]] || {{mp|1999 RQ|168}} || Henny Admoni, nagrajenec (prvo mesto za njen vedenjski in socialni projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20590 Bongiovanni]] || {{mp|1999 RN|172}} || Brice Bongiovanni, nagrajenec (drugo mesto za skupinski vedenjski in socialni projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20591 Sameergupta]] || {{mp|1999 RC|177}} || Sameer Gupta, nagrajenec (drugo mesto za skupinski vedenjski in socialni projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20593 Freilich]] || {{mp|1999 RM|180}} || Janet Freilich, nagrajenka (drugo mesto za projekt iz biokemije) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20595 Ryanwisnoski]] || {{mp|1999 RT|188}} || Ryan Wisnoski, nagrajenec (drugo mesto za projekt iz biokemije) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20600 Danieltse]] || {{mp|1999 RC|197}} || Daniel Tse, nagrajenec (drugo mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="601"| 20601–20700 |- | [[20604 Vrishikpatil]] || {{mp|1999 RW|205}} || Vrishikumar Patil, nagrajenec (drugo mesto za biološki skupinski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20606 Widemann]] || {{mp|1999 RM|214}} || [[Thomas Widemann]], [[Francozi|francoski]] planetarni znanstvenik na Observatoriju Paris in profesor na Univerzi v Versaillesu [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20606 †] |- | [[20607 Vernazza]] || {{mp|1999 RR|219}} || [[Pierre Vernazza]], [[Italijani|italijanski]](?) planetarni znanstvenik pri Evropskem vesoljskem raziskovalnem in tehnološkem centru (European Space Research and Technology) v Noordvijku , ki deluje v orviru Evropske vesoljske agencije (European Space Agency) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20607 †] |- | [[20608 Fredmerlin]] || {{mp|1999 RH|224}} || [[Frédéric Merlin]], [[Francozi|francoski]] planetarni znanstvenik na Observatoriju Paris (Observatoire de Paris) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20608 †] |- | [[20616 Zeeshansayed]] || {{mp|1999 SH|6}} || Zeeshan Sayed, nagrajenec (drugo mesto za skupinski projekt iz biokemije) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20618 Daniebutler]] || {{mp|1999 SG|7}} || Danielle Butler, nagrajenka (prvo mesto za projekt iz biokemije) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20623 Davidyoung]] || {{mp|1999 TS|11}} || [[David Young]]? (več oseb s tem imenom) * |- | [[20624 Dariozanetti]] || {{mp|1999 TB|12}} || Dario Zanetti, [[Švicarji|švicarski]](?) obrtnik, ki je pomagal pri gradnji [[observatorij]]a, kjer je bil ta [[asteroid]] odkrit [http://web.ticino.com/sposetti/Citations.pdf †] |- | [[20625 Noto]] || {{mp|1999 TG|20}} || * |- | [[20631 Stefuller]] || {{mp|1999 TW|91}} || Stephen Fuller, nagrajenec (prvo mesto za skupinski projekt iz biokemije) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20632 Carlyrosser]] || {{mp|1999 TC|92}} || Carly Rosser, nagrajenka (prvo mesto za skupinski projekt iz biokemije) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20634 Marichardson]] || {{mp|1999 TP|94}} || Matthew Richardson, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20638 Lingchen]] || {{mp|1999 TV|108}} || Ling Chen, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20639 Michellouie]] || {{mp|1999 TD|109}} || Michelle Louie, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20641 Yenuanchen]] || {{mp|1999 TF|121}} || Yen Uan-Chen, nagrajenka (drugo mesto za projekt iz botanike) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 in dobitnica nagrade Intelovega sklada [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20642 Laurajohnson]] || {{mp|1999 TC|124}} || Laura Johnson, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20643 Angelicaliu]] || {{mp|1999 TK|142}} || Angelica Liu, , nagrajenka (drugo mesto za projekt iz botanike) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20644 Amritdas]] || {{mp|1999 TN|144}} || Amrit Das, , nagrajenka (drugo mesto za projekt iz botanike) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20646 Nikhilgupta]] || {{mp|1999 TM|150}} || Nikhil Gupta, , nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20649 Miklenov]] || {{mp|1999 TP|170}} || Mikhail Klenov, , nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20657 Alvarez-Candal]] || {{mp|1999 TL|261}} || Alvaro Alvarez-Candal, [[Argentinci|argentimski]] planetarni znanstvenik na Observatoriju Paris [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20657 †] |- | [[20658 Bushmarinov]] || {{mp|1999 TY|270}} || Ivan Bushmarinov, , nagrajenec (drugo mesto za projekt iz kemije) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20673 Janelle]] || 1999 VW || * |- | [[20686 Thottumkara]] || {{mp|1999 VX|54}} || Arun Thottumkara, , nagrajenec (drugo mesto za projekt iz račuanlništva) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20687 Saletore]] || {{mp|1999 VQ|60}} || Yogesh Saletore, , nagrajenka (drugo mesto za projekt iz botanike) na Intelovem ''Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20689 Zhuyuanchen]] || {{mp|1999 VF|63}} || Zhu Yuanchen, nagrajenec (drugo mesto za projekt iz računalništva) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20690 Crivello]] || {{mp|1999 VY|66}} || Joseph Crivello, nagrajenec (drugo mesto za projekt iz računalništva) na Intelovem ''Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20693 Ramondiaz]] || {{mp|1999 VV|81}} || Jose Ramon Diaz Navarrete, nagrajenec (drugo mesto za skupinski projekt iz računalništva) (drugo mesto za projekt iz račuanlništva) na Intelovem ''Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20696 Torresduarte]] || {{mp|1999 VJ|95}} || Luis Eduardo Torres Duarte, nagrajenec (drugo mesto za projekt iz računalništva) na Intelovem ''Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="701"| 20701–20800 |- | [[20719 Velasco]] || {{mp|1999 XL|99}} || Rodrigo Velasco Velasco, nagrajenec (drugo mesto za projekt iz račuanlništva) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20730 Jorgecarvano]] || {{mp|1999 XC|151}} || [[Jorge Carvano]], [[Brazilci|brazilski]] planetarni znanstvenik na Nacionalnem observatoriju Rio de Janeiro [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20730 †] |- | [[20731 Mothédiniz]] || {{mp|1999 XH|151}} || [[Thais Mothé-Diniz]], [[Brazilci|brazilski]] planetarni znanstvenik na Nacionalnem observatoriju Rio de Janeiro [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20731 †] |- | [[20740 Sémery]] || {{mp|1999 XB|228}} || [[Alain Sémery]], [[Francozi|francoski]] [[inženir]] na Observatoriju Paris (Observatoire de Paris) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20740 †] |- | [[20741 Jeanmichelreess]] || {{mp|1999 XA|230}} || [[Jean-Michel Reess]], [[Francozi|francoski]] [[inženir]] na Observatoriju Paris (Observatoire de Paris) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20741 †] |- | [[20760 Chanmatchun]] || {{mp|2000 DR|8}} || Mat Čun Čan, odkriteljeva mati [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20760 †] |- | [[20768 Langberg]] || {{mp|2000 QO|54}} || Sarah Langberg, nagrajenka na Intelovem ''Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu'' (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20772 Brittajones]] || {{mp|2000 QL|182}} || Britta Jones, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20773 Aneeshvenkat]] || {{mp|2000 QS|208}} || Aneesh Venkat, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20776 Juliekrugler]] || {{mp|2000 RG|10}} || Julie Krugler, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20778 Wangchaohao]] || {{mp|2000 RD|11}} || Wang Chaohao, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20779 Xiajunchao]] || {{mp|2000 RN|11}} || Xia Junchao, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20780 Chanyikhei]] || {{mp|2000 RO|11}} || Chan Yik Hei, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20782 Markcroce]] || {{mp|2000 RZ|52}} || Mark Croce, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20784 Trevorpowers]] || {{mp|2000 RN|56}} || Trevor Powers, nagrajenec (prvo mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20785 Mitalithakor]] || {{mp|2000 RO|60}} || Mitali Thakor, nagrajenka (drugo mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20787 Mitchfourman]] || {{mp|2000 RZ|71}} || Mitchell Fourman, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20789 Hughgrant]] || {{mp|2000 SU|44}} || [[Hugh M. Grant]], [[Kanadčeni|kanadski]] poslovnež in upokojeni vzgojitelj, ki je čan [[Kraljeva astronomska držba Kanade|Krajeve astronomske družbe Kanade]] (Royal Astronomical Society of Canada) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20789 †] |- | [[20793 Goldinaaron]] || {{mp|2000 SF|118}} || Aaron Goldin, nagrajenec (prvo mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20794 Ryanolson]] || {{mp|2000 SD|161}} || Ryan Olson, nagrajenec (drugo mesto za skupinski tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20796 Philipmunoz]] || {{mp|2000 SN|169}} || Philip Munoz, nagrajenec (drugo mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 in dobitnik nagrade [[Intelov sklad za dosežek|Intelovega sklada za dosežke]] (Intel Foundation Achievement Award) in nagrade na [[Tekmovanje mladih znanstvenikov Evropske unije|Tekmovanju mladih znanstvenikov Evropske unije]] (EU Contest for Young Scientists Award) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20798 Verlinden]] || {{mp|2000 SH|172}} || Christopher Verlinden, nagrajenec (prvo mesto za tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 in dobitnik nagrade [[Intelov sklad za dosežek|Intelovega sklada za dosežke]] (Intel Foundation Achievement Award) in nagrade na [[Tekmovanje mladih znanstvenikov Evropske unije|Tekmovanju mladih znanstvenikov Evropske unije]] (EU Contest for Young Scientists Award) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20799 Ashishbakshi]] || {{mp|2000 SU|172}} || Ashish Bakshi, nagrajenec (drugo mesto za skupinski tehnični projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="801"| 20801–20900 |- | [[20804 Etter]] || {{mp|2000 SW|209}} || * |- | [[20809 Eshinjolly]] || {{mp|2000 SW|259}} || Eshin Jolly, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20812 Shannonbabb]] || {{mp|2000 SL|269}} || Shannon Babb, nagrajenka (drugo mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] |- | [[20813 Aakashshah]] || {{mp|2000 SB|274}} || Aakash Shah, nagrajenec (drugo mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 (Intel International Science and Engineering Fair]] winner [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20814 Laurajones]] || {{mp|2000 SW|292}} || Laura Jones, nagrajenka (drugo mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20817 Liuxiaofeng]] || {{mp|2000 TT|50}} || Liu Xiaofeng, nagrajenec (drugo mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20818 Karmadiraju]] || {{mp|2000 TQ|54}} || Kartik Madiraju, nagrajenec (drugo mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20821 Balasridhar]] || {{mp|2000 UT|5}} || Balaji Sridhar, nagrajenec (drugo mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20822 Lintingnien]] || {{mp|2000 UK|7}} || Lin Ting-Nien, nagrajenka (prvo mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20823 Liutingchun]] || {{mp|2000 UZ|7}} || Liu Ting-Chun, nagrajenka (prvo mesto za okoljski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20828 Linchen]] || {{mp|2000 UO|27}} || Lin Chen, nagrajenec (prvo mesto za okoljski skupinski projekt) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20830 Luyajia]] || {{mp|2000 UG|45}} || Lu Yajia, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 in dobitnik nagrade [[Intelov skald za dosežke|Intelovega sklada za dosežke]] (Foundation Achievement Award) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20831 Zhangyi]] || {{mp|2000 UM|47}} || Yi-Chen Zhang|Yi-Chen "Lilly" Zhang, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20832 Santhikodali]] || {{mp|2000 UQ|47}} || Santhisri Kodali, nagrajenka (drugo mesto za projekt iz gerontologije) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20834 Allihewlett]] || {{mp|2000 UM|48}} || Allison Hewlett, nagrajenka (prvo mesto za projekt iz gerontologije) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20835 Eliseadcock]] || {{mp|2000 UY|49}} || Elise Adcock, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20836 Marilytedja]] || {{mp|2000 UE|51}} || Marilynn Tedja, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20837 Ramanlal]] || {{mp|2000 UX|52}} || Nimish Ramanlal, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20839 Bretharrison]] || {{mp|2000 US|55}} || Brett Harrison, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20840 Borishanin]] || {{mp|2000 UF|58}} || Boris Hanin, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20843 Kuotzuhao]] || {{mp|2000 UZ|78}} || Kuo Tzu-Hao, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20846 Liyulin]] || {{mp|2000 US|103}} || Li Yu-Lin, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20850 Gaglani]] || {{mp|2000 VF|2}} || Shiv Gaglani, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20851 Ramachandran]] || {{mp|2000 VA|8}} || Reshma Ramachandran, nagrajenka (prvo mesto za projekt iz medicine in zdravstva) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20852 Allilandstrom]] || {{mp|2000 VY|12}} || Allison Landstrom, nagrajenka (drugo mesto za projekt iz medicine in zdravstva) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20853 Yunxiangchu]] || {{mp|2000 VQ|13}} || Yun Xiang Chu, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20854 Tetruashvily]] || {{mp|2000 VH|27}} || Mazell Tetruashvily, nagrajenka (drugo mesto za projekt iz medicine in zdravstva) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 in nagrade [[Intelov sklad za dosežek|Intelovega sklada za dosežek]] (Foundation Achievement Award) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20855 Arifawan]] || {{mp|2000 VV|27}} || Arif Awan, nagrajenec (drugo mesto za skupinski projekt iz medicine in zdravstva) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20856 Hamzabari]] || {{mp|2000 VT|28}} || Hamza Bari, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20857 Richardromeo]] || {{mp|2000 VA|30}} || Richard Romeo, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20858 Cuirongfeng]] || {{mp|2000 VM|31}} || Cui Rongfeng, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20861 Lesliebeh]] || {{mp|2000 VX|34}} || Leslie Beh, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20862 Jenngoedhart]] || {{mp|2000 VY|34}} || Jennifer Goedhart, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20863 Jamescronk]] || {{mp|2000 VW|35}} || James Cronk, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20870 Kaningher]] || {{mp|2000 VC|48}} || Laura Kaningher, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20873 Evanfrank]] || {{mp|2000 VH|49}} || Evan Frank, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20874 MacGregor]] || {{mp|2000 VL|49}} || Meredith MacGregor, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20878 Uwetreske]] || {{mp|2000 VH|50}} || Uwe Treske, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 in [[Intelova nagrada mladim znanstvenikom|Intelove nagrade mladim znanstevnikom]] (Young Scientist Award), [[Intelov sklad za dosežek|Intelovega sklada za dosežek]] (Intel Foundation Achievement Award) in dobitnik [[Nagrada Seaborg SIYSS| Nagrade Seaborg SIYSS]] (Seaborg SIYSS Award) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20879 Chengyuhsuan]] || {{mp|2000 VJ|55}} || Cheng Yu-hsuan, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20880 Yiyideng]] || {{mp|2000 VE|57}} || Yiyi Deng, nagrajenka (prvo mesto za projekt iz fizike) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 in dobitnik nagrade [[Intelov sklad za dosežek|Intelovega sklla za dosežek]] (Intel Foundation Achievement Award) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20883 Gervais]] || {{mp|2000 VD|58}} || Raphaël Gervais, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 and [[MILSET]] Expo-Science Europe Award recipient [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} [http://www.exposciencesbell.qc.ca/photosesb2004/ ‡] {{Webarchive|url=https://archive.today/20130101100528/http://www.exposciencesbell.qc.ca/photosesb2004/ |date=2013-01-01 }} |- | [[20887 Ngwaikin]] || {{mp|2000 WP|2}} || * |- | [[20888 Siyueguo]] || {{mp|2000 WB|14}} || Si Yue Guo, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 in dobitnik nagrade [[MILSET]] (Expo-Science Europe Award) [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20892 MacChnoic]] || {{mp|2000 WE|75}} || Breandan Mac Chnoic, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20893 Rosymccloskey]] || {{mp|2000 WJ|75}} || Roisin McCloskey, nagrajenka na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20894 Krumeich]] || {{mp|2000 WP|93}} || Edwin Krumeich, nagrajenec na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20896 Tiphene]] || {{mp|2000 WW|141}} || Didier Tiphène, [[Francozi|francoski]] namestnik direktorja na ''Laboratorij za vesoljske študije in naprave v astrofiziki'' (Laboratoire d´études spatiales et d´instrumentation en astrophysique) na Observatoriju Paris [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20896 †] |- | [[20897 Deborahdomingue]] || {{mp|2000 WR|142}} || Deborah L. Domingue, [[Američani|ameriški]] planetarni znanstvenik na v Laboratorij za uporabno fiziko(Applied Physics Laboratory) na Univerzi Johnsa Hopkinsa University, deloval je na projektu [[NEAR]], bil je tudi namestnik projektnega strokovnjaka v misiji [[MESSENGER]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20897 †] |- | [[20898 Fountainhills]] || {{mp|2000 WE|147}} || [[Fountain Hills, Arizona]], nahajališče [[Observatorij Fountain Hills|Observatorija Fountain Hills]] (Fountain Hills Observatory) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20898 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="901"| 20901–21000 |- | [[20901 Mattmuehler]] || {{mp|2000 XO|6}} || Matthew Muehler, nagrajenec (drugo mesto za projekt v zoologiji) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20902 Kylebeighle]] || {{mp|2000 XY|6}} || Kyle Beighle, nagrajenec (drugo mesto za projekt v zoologiji) na Intelovem ‘‘Mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu’’ (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2004 [http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810130458/http://www.ll.mit.edu/LINEAR/winners_2004.html |date=2006-08-10 }} |- | [[20947 Polyneikes]] || 2638 T-2 || [[Polinejk]], sin [[Ojdip]]a in oče Tersandra * |- | [[20952 Tydeus]] || 5151 T-2 || sin [[Enej]]a, ki je bil ubit na odpravi Sedmerice proti Tebam * |- | [[20961 Arkesilaos]] || {{mp|1973 SS|1}} || kralj [[Arkesilaos]], ki je bil iz [[Boetija|Boetije]], eden prvih junakov, ki so se pridružili grški armadi * |- | [[20963 Pisarenko]] || {{mp|1977 QN|1}} || [[Georgij Stepanovič Pisarenko]], član [[Mednarodna akademija kulture|Mednarodne akademije kulture]] (International Academy of Culture) [http://home.ripway.com/2004-11/200089/GePoeTxt.htm †] |- | [[20964 Mons Naklethi]] || 1977 UA || prvo znano ime hriba [[Kleť]] [http://www.klet.org/citation/20964.html †] |- | [[20965 Kutafin]] || {{mp|1978 SJ|7}} || [[Oleg Emeljanovič Kutafin]], [[Rusi|ruski]] rektor Moskovske državne akademije za pravo (Moscow State Academy of Law) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20965 †] |- | [[20969 Samo]] || 1979 SH || [[Kralj Samo|Samo]], [[Francozi|francoski]] trgovec in ustanovitelj prve [[Češka|Češke]] države [http://www.hvezcb.cz/jmena/viewcz.php3?astnum=20969 †] [http://www.klet.org/names/view.php3?astnum=20969 ‡] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=20969 †] |- | [[20991 Jánkollár]] || {{mp|1984 WX|1}} || [[Ján Kollár]], [[Slovaki|slovaški]] [[pesnik]], duhovnik in prizadeven zagovornik [[Slovani|slovanske]] [[kultura|kulture]] [http://planetky.astro.cz/detail.phtml?number=20991 †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071112190056/http://planetky.astro.cz/detail.phtml?number=20991 |date=2007-11-12 }} |- | [[21000 L'Encyclopédie]] || {{mp|1987 BY|1}} || [[L'Encyclopédie]] * |} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[ Seznam asteroidov (20001-20250)]]<br>[[ Seznam asteroidov (20251-20500)]]<br>[[ Seznam asteroidov (20501-20750)]]<br>[[ Seznam asteroidov (20751-21000)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov : 19001–20000|19001–20000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov : 21001–22000|21001–22000]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|020001–0021000]] l4p73qqidgauee2oj87x6asqa0hskux 0 212314 6675416 6584752 2026-05-13T18:14:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675416 wikitext text/x-wiki {{chembox | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 269131356 | Name = Hidrazin | ImageFile1 = Hydrazine-distances-2D.svg | ImageSize1 = 150px | ImageFileR2 = Hydrazine-3D-balls.png | ImageSizeR2 = 120px | ImageFileL2 = Hydrazine-3D-vdW.png | ImageSizeL2 = 120px | IUPACName = hidrazin,<br />diazan | OtherNames = | Section1 = {{Chembox Identifiers | CASNo = 302-01-2 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | PubChem = 9321 | ChemSpiderID = 8960 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 27RFH0GB4R | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | EINECS = 206-114-9 | UNNumber = 2029 | KEGG = C05361 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | MeSHName = Hydrazine | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 15571 | ChEMBL = 1237174 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|changed|EBI}} | RTECS = MU7175000 | Beilstein = 878137 | Gmelin = 190 | 3DMet = B00770 | SMILES = NN | StdInChI = 1S/H4N2/c1-2/h1-2H2 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | InChI = 1/H4N2/c1-2/h1-2H2 | StdInChIKey = OAKJQQAXSVQMHS-UHFFFAOYSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | InChIKey = OAKJQQAXSVQMHS-UHFFFAOYAZ }} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = N<sub>2</sub>H<sub>4</sub> | MolarMass = 32,05 g/mol (brezvodni) <br /> 50,06 g/mol (hidrat) | Appearance = brezbarvna tekočina | Density = 1,0045 g/cm<sup>3</sup> (brezvodni) <br /> 1,032 g/cm<sup>3</sup> (hidrat) | Solubility = z vodo se meša | MeltingPt = 1&nbsp;°C (274 K, brezvodni) <br /> -51,7&nbsp;°C (hidrat) | BoilingPt = 114&nbsp;°C (387 K, brezvodni)<br /> 119&nbsp;°C (hidrat) | Viscosity = 0,876 [[Poise|cP]] (25&nbsp;°C) | RefractIndex = 1,46044 (22&nbsp;°C, brezvodni) <ref>{{navedi knjigo |author=Pradyot Patnaik |year=2002 |title=Handbook of Inorganic Chemicals. |publisher=London : McGraw-Hill |isbn=0-07-049439-8 |cobiss= |pages=}}</ref> <br /> 1,4284 (hidrat) | pKa = 8,1 }} | Section3 = {{Chembox Structure | MolShape = piramidalna na N atomu | Dipole = 1,85 [[Debye (enota)|D]] }} | Section7 = {{Chembox Hazards | ExternalSDS = [http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0281.htm ICSC 0281] | GHSPictograms = {{GHS flame}} {{GHS corrosion}} {{GHS skull and crossbones}} {{GHS health hazard}} {{GHS environment}} | GHSSignalWord = '''DANGER''' | HPhrases = {{H-phrases|226|301|311|314|317|331|350|410}} | PPhrases = {{P-phrases|201|261|273|280|301+310|305+351+338}} | NFPA-F = 4 | NFPA-H = 4 | NFPA-R = 3 | FlashPtC = 52 | AutoignitionPtC = 24 to 270 | ExploLimits = 1,8–99,99% | LD50 = 59–60 mg/kg (peroralno na podganah in miših)<ref>{{navedi knjigo |author=Martel, B. |author2= Cassidy, K. |title=Chemical Risk Analysis: A Practical Handbook |publisher=Butterworth–Heinemann |year=2004 |pages=361 |isbn=1903996651}}</ref> | PEL = TWA 1{{nbsp}}ppm (1,3{{nbsp}}mg/m<sup>3</sup>) [koža]<ref name=PGCH>{{PGCH|0329}}</ref> | IDLH = Ca [50{{nbsp}}ppm]<ref name=PGCH/> uri }} | Section8 = {{Chembox Related | Function = | OtherFunctn = dušikovi hidridi,<br />[[amonijak]],<br />[[dušikovodikova kislina]] | OtherCpds = monometilhidrazin,<br />dimetilhidrazin,<br />fenilhidrazin }} }} '''Hidrazin''' je [[Anorganska kemija|anorganska]] [[kemijska spojina]] s [[Kemijska formula|formulo]] {{chem2|N2H4}} ({{chem2|NH2\sNH2}}). Hidrazin je brezbarvna tekočina z vonjem, podobnim [[amonijak]]u, ki se proizvaja po podobnih industrijskih kemijskih postopkih kot amonijak. Lastnosti hidrazina so kljub podobnosti z amonijakom bolj podobne lastnostim [[voda|vode]]. Hidrazin je [[strup]]en in nevarno nestabilen, zato se zaradi varnosti običajno uporablja kot vodna raztopina. Uporablja se predvsem kot penilno sredstvo za proizvodnjo polimernih pen, pomemben pa je tudi kot prekurzor za [[polimerizacija|polimerizacijske]] [[katalizator]]je in farmacevtske proizvode, [[raketno gorivo]] in za pripravo plinskih prekurzurjev za avtomobilske zračne blazine. Letna proizvodnja hidrazina je okrog 260.000 ton.<ref name=Ullmann>Jean-Pierre Schirmann, Paul Bourdauducq. (2002). "Hydrazine". '''V:''' ''Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry''. Wiley-VCH.</ref> == Zgradba molekule in lastnosti == Hidrazin lahko nastane s spajanjem dveh molekul amonijaka, tako da se iz vsake molekule odcepi po en [[vodik]]ov [[atom]]. Obe delni strukturi {{chem2|H2N\sN}} imata obliko piramide. Razdalja med dušikovima atomoma v vezi {{chem2|N\sN}} je 1,45&nbsp;[[angstrem|Å]] (145&nbsp;pm). Molekula ima [[Izomerija|netaktno konformacijo]] ([[angleščina|angleško]]: gauche).<ref>Miessler, G.L. & Tarr, D.A. (2004). ''Inorganic Chemistry, Third Edition''. Pearson Prentice Hall. ISBN 0-13-035471-6</ref> Rotacijske ovire so dvakrat večje kot pri [[etan]]u. Takšna struktura je podobna strukturi plinastega [[vodikov peroksid|vodikovega peroksida]], ki zavzame poševno antiklinalno konformacijo in tudi izkazuje močne rotacijske ovire. Hidrazin ima [[baza (kemija)|bazične]] (alkalne) lastnosti, ki so primerljive z lastnostmi amonijaka: :{{chem2|N2H4 + H2O -> [N2H5]- + OH-|}} z vrednostmi<ref>''Handbook of Chemistry and Physics'', 83. izdaja. CRC Press, 2002.</ref> :K<sub>b</sub> = 1,3 x 10<sup>−6</sup> :pK<sub>a</sub> = 8,1 Amonijak ima vrednost K<sub>b</sub> = 1,78 x 10<sup>−5</sup>. Hidrazin se le s težavo diprotonira:<ref>{{navedi knjigo |author=Holleman, A. F. |display-authors=etal |year=2001 |title=Inorganic Chemistry.|edition=1 |publisher=San Diego [etc.] : Academic Press ; Berlin ; New York : De Gruyter, cop. |isbn=0-12-352651-5 |cobiss=24318981 |pages=}}</ref> :{{chem2|[N2H5]+ + H2O -> [N2H6](2+) + OH-|}} :K<sub>b</sub> = 8,4 x 10<sup>−16</sup> Nedavna odkritja v mikrobiokemiji so pokazala, da je hidrazin vmesni produkt v procesu anaerobne oksidacije amonijaka (proces anamox).<ref>Strous, M. & Jetten, M.S.M. (2004). »Anaerobic oxidation of methane and ammonium«. ''Ann. Rev. Microbiol.'' '''58''': 99–117.</ref> == Sinteze in industrijska proizvodnja == Hidrazin je prvi sintetiziral [[Theodor Curtius]] leta 1889 po indirektnem postopku.<ref>Curtius, J. (1889). ''Prakt. Chem.'' '''39''': 107-139.</ref> Po Olin Raschigovem postopku iz leta 1907 se hidrazin proizvaja iz [[natrijev hipoklorit|natrijevega hipoklorita]] (NaClO) in amonijaka. Proces temelji na reakciji kloramina z amonijakom,<ref>Adams, R. & Brown, B.K. (1941). [http://www.orgsyn.org/orgsyn/orgsyn/prepContent.asp?prep=cv1p0309 "Hydrazine Sulfate"], Org. Synth., Coll. Vol. 1: 309.</ref> ki se industrijsko proizvaja po Haber-Boschevem postopku. Druga možna pot za sintezo hidrazina je oksidacija [[sečnina|sečnine]] z natrijevim hipokloritom:<ref>{{navedi splet|url=http://chemindustry.ru/Hydrazine.php|title=Hydrazine: Chemical product info|publisher=chemindustry.ru|accessdate=8.1.2007|archive-date=2018-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180122212817/http://chemindustry.ru/Hydrazine.php|url-status=dead}}</ref> :{{chem2|(H2N)2C\dO + NaOCl + 2NaOH -> N2H4 + H2O + NaCl + Na2CO3}} Hidrazin se lahko sintetizira tudi iz amonijaka in vodikovega peroksida po Puckovem postopku: :{{chem2|2 NH3 + H2O2 -> H2N\sNH2 + 2 H2O}}<ref>''Chemistry of Petrochemical Processes'', 2. izdaja. Gulf Publishing Company, 1994-2000, str. 148.</ref> V krožnem postopku Atofina-PCUK (PCUK je naziv proizvajalca Produits Chimiques Ugine Kuhlmann, Francija)<ref>Riegel, E.R. (1992). ''"Hydrazine" Riegel's Handbook of Industrial Chemistry'', str. 192.</ref> se hidrazin proizvaja v več korakih iz [[aceton]]a, amonijaka in vodikovega peroksida. Aceton in amonijak najprej zreagirata v [[imin]], temu pa sledi [[oksidacija]] z vodikovim peroksidom do oksaziridina, tričlenskega obroča, ki vsebuje [[ogljik]], [[kisik]] in [[dušik]]. Naslednji korak je amonoliza v hidrazon, v katerem se pride do spajanja dveh dušikovih atomov. Hidrazon reagira z dodatnim ekvivalentom acetona, tako da nastane azin. Azin v naslednjem koraku hidrolizira v hidrazin, pri čemer se regenerira aceton. Postopek se od Raschigovega postopka razlikuje po tem, da v njem ne nastaja sol. Hidrazin se lahko proizvaja tudi po ketazinskem in peroksidnem postopku. Pred nedavnim so odkrili, da hidrazin proizvajata neka vrsta [[kvasovke|kvasovk]] in [[bakterija]] ''[[Brocadia anammoxidans]]'', ki živi v [[ocean]]ih. Oba mikrooorganizma sta edina znana organizma, ki v naravi proizvajata hidrazin.<ref>Handwerk, B. (9. november 2005). [http://news.nationalgeographic.com/news/2005/11/1109_051109_rocketfuel.html "Bacteria Eat Human Sewage, Produce Rocket Fuel"]. ''National Geographic''. Sprejeto 12. novembra 2007.</ref> == Derivati hidrazina == Poznanih je mnogo substituiranih hidrazinov, od katerih se jih nekaj nahaja tudi v naravi: * monometilhidrazin ima en vodikov atom v molekuli zamenjan z metilno skupino {{chem2|–CH3}}. Včasih se je uporabljal kot raketno gorivo. * 1,1-dimetilhidrazin (asimetrični dimetilhidrazin, UDMH) in 1,2-dimetilhidrazin (simetrični dimetilhidrazin) sta hidrazina, v katerih sta z metilnima skupinama zamenjana po dva vodikova atoma. Asimetrični dimetilhidrazin je laže proizvesti kot simetričnega in se precej pogosto uporablja kot raketno gorivo. * [[giromitrin]] in [[agaritin]] sta derivata hidrazina, ki so ju odkrili v [[dvotrosni kukmak|dvotrosnem kukmaku]] (''Agaricus bisporus''). Giromitrim se presnavlja v metilhidrazin. * izoniazid, iproniazid, hidralazin in fenelzin so zdravila, katerih molekule vsebujejo hidrazinu podobne strukture. * 2,4-dinitrofenilhidrazin (2,4-DNPH) se v [[organska kemija|organski kemiji]] uporablje za ugotavljanje prisotnosti [[aldehid]]ov in [[keton]]ov. * fenilhidrazin {{chem2|C6H5NHNH2}} je bil prvi hidrazin, ki so ga odkrili. == Uporaba == Večina hidrazina se porabi kot prekurzor za penilna sredstva. Nekatere spojine, med katere spadata azodikarbonamid in izobutironitril, dajajo 100-200&nbsp;ml plina na gram prekurzorja. Kot sredstvo za sproščanje plina v avtomobilskih zračnih blazinah se v podobni reakciji uporabljata hidrazin in [[natrijev nitrit]] ({{chem2|NaNO2}}).<ref name=Ullmann/> Hidrazin se uporablja tudi kot pogonsko gorivo vesoljskih plovil in sredstvo za zmanjšanje koncentracije raztopljenega kisika in uravnavanje [[pH]] vode v velikih industrijskih parnih kotlih. V zadnjem času so raziskovalci [[IBM]] in [[UCLA]] začeli uporabljati hidrazin tudi kot topilo za raztapljanje gradiv za solarne celice.<ref name="Liu">{{cite journal | last = Liu | first = W. | display-authors=etal | year = 2010 | title = 12% Efficiency CuIn(Se,S)2 Photovoltaic Device Prepared Using a Hydrazine Solution Process | journal = Chemistry of Materials|volume=22|issue=3|pages=1010–14|doi = 10.1021/cm901950q}}</ref><ref name="hou">{{cite journal | last = Hou | first = W.W. | display-authors=etal | year = 2009 | title = Low-temperature processing of a solution-deposited CuInSSe thin-film solar cell | journal = Thin Solid Films| doi = 10.1016/j.tsf.2009.06.032}}</ref> == Organska kemija == Hidrazini so vključeni v številne organske sinteze, tudi takšne, ki imajo zelo velik praktičen pomen v [[farmacija|farmacevtski industriji]]. Pomembna derivata hidrazina sta zdravili [[izoniazid]] za zdravljenje [[tuberkuloza|tuberkuloze]] in [[antimikotik]] [[flukonazol]]. Hidrazini so pomembni tudi za sintezo [[Barvilo|barvil]] in v [[fotografija|fotografiji]].<ref name=Ullmann/> === Tvorba hidrazona === Primer kondenzacije hidrazina z enostavnim karbonilom je reakcija s propanonom, v kateri nastane diizopropiliden hidrazin (aceton azin). Nastali produkt še naprej reagira s hidrazinom, tako da nastane [[hidrazon]]:<ref name="day whiting">Day, A C. & Whiting, M.C. [http://www.orgsyn.org/orgsyn/orgsyn/prepContent.asp?prep=cv6p0010 "Acetone Hydrazone"]. Org. Synth., Coll. Vol. '''6''': 10.</ref> :{{chem2|2 (CH3)2CO + N2H4 -> 2 H2O + [(CH3)2C\dN]2|}} :{{chem2|[(CH3)2C\dN]2 + N2H4 -> 2 (CH3)2C\dN2H2}} Propanon azin je vmesni produkt v sintezi Atofina-PCUK. Direktno alkiliranje hidrazinov z alkil halogenidi (halogenoalkani) v prisotnosti baz daje alkilsubstituirane hidrazine. Reakcija je zaradi neučinkovitega nadzora nad stopnjo substitucije neuporabna, tako kot pri normalnih [[amin]]ih. Redukcija hidrazonov v hidrazine je zelo enostaven način za sintezo 1,1-dialkiliranih hidrazinov. V sorodni reakciji s hidrazinom reagirajo 2-cianopiridini in tvorijo amid hidrazide, ki se z 1,2-diketoni pretvorijo v triazine. === Wolff-Kishnerjeva redukcija === Wolff-Kishnerjeva [[redukcija]] je reakcija, v kateri se [[karbonilna skupina]] [[aldehid]]a ali [[keton]]a s hidrazini preko vmesnega produkta hidrazona pretvori v metilensko ali metilno skupino. === Heterociklične spojine === Hidrazin je zaradi dveh aminoskupin bifunkcionalna spojina, ki s kondenzacijo z bifunkcionalnimi elektrofili daje številne heterociklične spojine. Hidrazin z 2,4-pentandionom kondenzira v 3,5-dimetilpirazol.<ref name="day whiting"/> V [[Einhorn-Brunnerjeva reakcija|Einhorn-Brunnerjevi reakciji]] hidrazini reagirajo z imidi in tvorijo triazole. === Sulfoniranje === Hidrazin je dober nukleofil, zato lahko reagira s sulfonil halogenidi in alkil halogenidi.<ref>Friedman L., Litle R.L. in Reichle, W.R.. [http://www.orgsyn.org/orgsyn/orgsyn/prepContent.asp?prep=cv5p1055 "p-Toluenesulfonyl Hydrazide"]. Org. Synth., Coll. Vol. '''5''': 1055.</ref> Tosilhidrazin po obdelavi s karbonili tvori tudi hidrazone. === Deprotekcija ftalimidov === Hidrazin se uporablja za cepljenje derivatov N-alkiliranega ftalimida. Cepljenje omogoča, da se ftalimidni anion uporabi kot aminski prekurzor v [[Gabrijelova sinteza|Gabrijelovi sintezi]].<ref>{{OrgSynth | author = Weinshenker N.M.| author2 = Shen C.M. | author3 = Wong, J.Y. | title = Polymeric carbodiimide | collvol = 6 | collvolpages = 951 | year = 1988 | prep = cv6p0951}}</ref> === Redukcijsko sredstvo === Hidrazin je zelo uporaben reducent, ker v kemijskih reakcijah kot stranska produkta iz njega običajno nastajata dušik in voda. Uporablja se kot antioksidant, odstranjevalec kisika iz tehnoloških vod ter inhibitor korozije v parnih kotlih in ogrevalnih sistemih. Uporablja se tudi za redukcijo kovinskih soli in oksidov v čiste kovine, negalvanskem nikljanju in za ekstrakcijo [[plutonij]]a iz odpadkov jedrskih reaktorjev. === Hidrazinove soli === Hidrazin reagira z mineralnimi kislinami in tvori trdne soli. Ena od njih je hidrazin sulfat (ali hidrazinijev sulfat) {{chem2|[N2H5]HSO4}}.<ref>[http://www.jtbaker.com/msds/englishhtml/h3633.htm Safety Data Sheet Mallinckrodt]</ref> Hidrazin sulfat so poskušali uporabiti za zdravljenje [[kaheksija|kaheksije]], ki jo sproži rak, a se je pokazal kot neučinkovit.<ref>{{cite journal |author=Gagnon, B. |author2= Bruera, E. |title=A review of the drug treatment of cachexia associated with cancer |journal=Drugs |volume=55 |issue=5 |pages=675–88 |year=1998|pmid=9585863}}</ref> Hidrazin azid ({{chem2|N5H5}}), sol hidrazina in dušikovodikove kisline, je znanstveno zanimiv zaradi viskoke vsebnosti dušika in eksplozivnosti. Sol ima strukturo {{chem2|[N2H5]+[NH3]-}} in eksplozivno razpade v hidrazin, amonijak in dušik:<ref>Manelis, G.B. (2003). ''Thermal decomposition and combustion of explosives and propellants''. CRC Press, str. 235. ISBN 0-415-29984-5</ref> :{{chem2|12 N5H5 -> 3 N2H4 + 16 NH3 + 19 N2}} Reakcija {{chem2|N5H5}} z žveplovo kislino daje stehiometrično količino čistega hidrazin sulfata in dušikovodikove kisline.<ref>Klapötke T., White P.S. in Tornieporth-Oetting, I.C. (1996). »Reaction of hydrazinium azide with sulfuric acid: the X-ray structure of [N2H6][SO4]«. ''Polyhedron'' '''15''' (15): 2579–2582. doi:10.1016/0277-5387(95)00527-7</ref> == Uporaba v industriji == Hidrazin se uporablja v mnogih industrijskih procesih. V proizvodnji elastičnih vlaken (spandex, lycra, elastan) služi kot [[katalizator]] [[polimerizacija|polimerizacije]], uporablja pa se tudi v [[gorivna celica|gorivnih celicah]], pastah za [[spajkanje]] in filmskih razvijalcih, kot ekstender verig v [[poliuretan]]ih in toplotni stabilizator in v proizvodnji tenkoplastnih [[kondenzator]]jev za zaslone s [[tekoči kristal|tekočimi kristali]]. 70&nbsp;% vodna raztopina hidrazina se uporablja kot gorivo za napajanje EPU (emergency power unit) v lovskih letalih F-16 Falcon. Zmes hidrazina in [[amonijev nitrat|amonijevega nitrata]] je [[eksploziv]] Astrolite. Hidrazin se pogosto uporablja kot sredstvo za zmanjševanje vsebnosti kisika in inhibitor korozije v parnih kotlih. Zaradi toksičnosti in nezaželenih stranskih učinkov, zaradi razgradnje zaščitne oksidne plasti na notranjih stenah cevi se poveča korozija zaradi pretoka, je njegova uporabnost omejena. === Raketno gorivo === [[Slika:Hypergolic Fuel for MESSENGER.jpg|thumb|right|200px|Sod s hidrazinom, ki se uporablja kot komponenta v raketnem gorivu]] Hidrazin kot hidrazin hidrat s tajno oznako B-Stoff se je kot [[raketno gorivo]] prvič uporabil med drugo svetovno vojno v prvem raketnem letalu [[ME 163|Messerschmitt Me 163 ''Komet'']]. Zmes z [[metanol]]om je imela tajno oznako M-Stoff, zmes z vodo pa C-Stoff. Hidrazin kot enokomponentno raketno gorivo se uporablja tudi za pogon manevrirnih [[servo motor]]jev vesoljskih plovil, kot pomožno gorivo v [[Space Shuttle|Space Shuttlu]] in za pogon pristajalnih raket. V vseh enokomponentnih hidrazinskih motorjih gre hidrazin preko [[katalizator]]ja, na primer kovinskega [[iridij]]a, nanešenega na glinico (aluminijev oksid) z veliko specifično površino ali na ogljikova nanovlakna,<ref name="Vieira">{{cite journal | last = Vieira | first = R. | display-authors=etal | year = 2002 | title = New carbon nanofiber/graphite felt composite for use as a catalyst support for hydrazine catalytic decomposition | journal = Chemical Communications | issue = 9 | pages = 954–955 | doi = 10.1039/b202032g}}</ref> še bolj pogosto pa preko [[molibden]]ovega [[nitrid]]a, nanešenega na površino glinice.<ref name="Chen">{{cite journal | last = Chen | first = X.| display-authors=etal | year = 2002 | title = Catalytic Decomposition of Hydrazine over Supported Molybdenum Nitride Catalysts in a Monopropellant Thruster | journal = Catalysis Letters | volume = 79 | pages = 21–25 | doi = 10.1023/A:1015343922044 }}</ref> Hidrazin na katalizatorju razpade na [[amonijak]], [[dušik]] in [[vodik]]: :{{chem2|3 N2H4 -> 4 NH3 + N2}} :{{chem2|N2H4 -> N2 + 2 H2}} :{{chem2|4 NH3 + N2H4 → 3 N2 + 8 H2}} Vse reakcije izredno eksotermne, tako da se katalizatorska komora v nekaj milisekundah segreje tudi do 800&nbsp;°C<ref name="Vieira" /> in iz majhnega volumna tekočega hidrazina<ref name="Chen"/> proizvedejo velik volumen plinov. Pogon je precej učinkovit, saj je njegov [[specifični impulz]] v [[vakuum]]u okrog 220 sekund.<ref>{{Navedi splet |url=http://cs.astrium.eads.net/sp/SpacecraftPropulsion/MonopropellantThrusters.html |title=Monopropellant Hydrazine Thrusters<!-- Bot generated title --> |accessdate=2010-03-20 |archive-date=2010-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100327105117/http://cs.astrium.eads.net/sp/SpacecraftPropulsion/MonopropellantThrusters.html |url-status=dead }}</ref> Drugi možni raketni gorivi sta monometilhidrazin ali MMH ({{chem2|CH3NH(NH2)}}) in asimetrični dimetilhidrazin ali UMDH ({{chem2|(CH3)2N(NH2)}}). Oba derivata hidrazina se uporabljata v dvokomponentnih raketnih gorivih skupaj z didušikovim tetraoksidom ({{chem2|N2O4}}). Tudi ta reakcija je izredno eksotermna in ne potrebuje zunanjega vira vžiga.<ref>Tekočemu raketnemu pogonskemu gorivu iz več komponent, ki se ob mešanju samodejno vžgejo, pravimo tudi [[hipergol]].</ref> === Gorivne celice === Italijanski proizvajalec katalizatorjev Acta je predlagal, da bi se v [[gorivna celica|gorivnih celicah]] namesto vodika uporabi hidrazin. Glavne prednosti hidrazina so, da ima gorivna celica več kot 200&nbsp;mW/cm<sup>2</sup> večjo moč kot celica z vodikom, da je veliko bolj prikladen za skladiščenje in transportiranje in ne potrebuje zelo dragega platinskega katalizatorja. Med skladiščenjem hidrazina v rezervoarjih, napolnjenih s karbonili, se hidrazin pretvori v trdni in varni hidrazon, s segrevanjem rezervoarja s toplo vodo pa se ponovno sprosti kot hidrazin hidrat. Hidrazin ima visok [[standardni elektrodni potencial]] (1,56 V), ki je precej višji od vodikovega (1,23 V). Hidrazin v gorivni celici razpade na dušik in vodik, ki se s kisikom veže v vodo.<ref name="The Engineer">{{navedi splet |date=15. januar 2008 |url=http://www.theengineer.co.uk/Articles/303939/Liquid+asset.htm |title=Liquid asset |work=News |publisher=The Engineer |accessdate=22.3.2010 |archive-date=2012-12-09 |archive-url=https://archive.today/20121209053251/http://www.theengineer.co.uk/Articles/303939/Liquid+asset.htm |url-status=dead }}</ref> Hidrazin se je v 1960. letih že uporabljal v satelitih v gorivnih celicah proizvajalca Allis-Chalmers Corp. == Varnost in strupenost == Hidrazin je zelo [[strup]]en in nevarno nestabilen, predvsem v brezvodnem stanju. Kratkotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam hidrazina lahko pri ljudeh draži oči, nos in grlo, povzroči vrtoglavico, [[glavobol]], slabost, [[pljučni edem]] in [[nezavest]]. Poleg tega lahko povzroči okvaro [[jetra|jeter]], [[ledvice|ledvic]] in [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]]. Tekoči hidrazin je jedek in lahko pri ljudeh in živalih povzroči vnetje kože. Dolgotrajno vdihavanje hlapov hidrazina lahko pri ljudeh in živalih povzroči okvaro [[pljuča|pljuč]], jeter, [[vranica|vranice]] in [[ščitnica|ščitnice]]. Hidrazin lahko povzroči tudi [[steatoza|steatozo]].<ref>PHM 450 Course, Spring 2009, Michigan State University.</ref> Pri [[podgane|podganah]], ki so bile izpostavljene hidrazinu, je prišlo do večjih okvar pljuč, nosne votline in [[tumor]]jev na jetrih.<ref name="EPA">United States Environmental Protection Agency. ''Hydrazine Hazard Summary-Created in April 1992; Revised in January 2000''[http://www.epa.gov/ttn/atw/hlthef/hydrazin.html]. Prejeto 21. februarja 2008.</ref> Koncentracije hidrazina v farmacevtskih proizvodih morajo biti zelo nizke, do nekaj ppm.<ref name="EuroP">European Pharmacopeia Scientific Notes. [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/sites/entrez/17691211 ''Acceptance criteria for levels of hydrazine in substances for pharmaceutical use and analytical methods for its determination'']. Prejeto 22. aprila 2008.</ref> Po šestmesečni izpostavljenosti hidrazin hidratu v koncentraciji, ki je bila nižja od smrtne, je dokazano umrl najmanj en človek.<ref>International Programme on Chemical Safety, [http://www.inchem.org/documents/ehc/ehc/ehc68.htm ''Environmental Health Criteria for Hydrazine''], Section 9.2.1, 1987. Prejeto 21. februarja 2008.</ref> 21. februarja 2008 so [[Združene države Amerike|ZDA]] uničile pokvarjeni vohunski satelit USA 193. Glavni razlog za uničenje je bila potencialna nevarnost zaradi hidrazina, ki bi se sprostil, če bi se nepoškodovani satelit nekontrolirano vrnil v zemeljsko atmosfero.<ref>{{navedi splet|url=http://spectrum.ieee.org/aug08/6533|title=IEEE Spectrum Online. U.S. Satellite Shootdown|accessdate=8.8.2008}}</ref> == Glej tudi == * [[Hidrazin sulfat]] * [[Hipergolično gorivo]] == Opombe in sklici == {{sklici|2}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Hidrazini| ]] [[Kategorija:Baze]] [[Kategorija:Anorganska topila]] [[Kategorija:Nevarna onesnaževala zraka]] [[Kategorija:Raketna goriva]] [[Kategorija:Pogonska sredstva]] [[Kategorija:Zaviralci korozije]] [[Kategorija:Zaviralci monoamin oksidaze]] [[Kategorija:Reducenti]] [[Kategorija:Dušikovi hidridi]] {{normativna kontrola}} 5b4c0rr381j4jhn66k6hpp1lgkuzhyv 0 215423 6675311 6664915 2026-05-13T13:37:58Z ~2026-28279-21 259659 /* Glej tudi */ 6675311 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} '''Podolje''' je [[geomorfologija|geomorfološki pojem]] in širši nižji pas uravnanega površja med višjim [[relief]]om, pogosto sestavljen iz niza plitvih dolin in kraških polj.<ref>Geografski terminološki slovar, Milan Bufon, ZRC SAZU, 2005, str. 289, ISBN 961-6500-92-9</ref> Ime pokrajine izhaja iz slovanskega izraza ''podol'' v pomenu 'podolje, ravnica pod višje ležečim območjem', kar je zloženka iz korena ''po-'' v pomenu 'vzdolž' in ''dol'' 'dolina' in se nanaša na lego pod [[Karpati]].<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovar slovenskih eksonimov - Podolje|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8265663/podolje?query=pokrajina|website=www.termania.net|accessdate=2021-12-15}}</ref> == Podolja v Sloveniji in zamejstvu== *[[Dobrnsko podolje]] ([[Dobrna]]) *[[Dolenjsko podolje]] je v smeri zahod - vzhod razpotegnjena ''mezoregija'' v osrednji Sloveniji, ki jo sestavljajo plitvo [[Grosupeljsko polje|Grosupeljsko (kraško) polje]], [[Stiški kot]], [[Dobska uvala]], [[Trebanjsko podolje]] in [[Mirnopeška dolina]]. *[[Hotenjsko podolje]] med [[Rovte, Logatec|Rovtami]] in [[Hrušica, Ajdovščina|Hrušico]]. *[[Kotarsko podolje]] v [[Občina Loški Potok|Občini Loški Potok]] ([[Stari Kot]]) *[[Kozjansko-Senovsko podolje]] ([[Kozjansko podolje]] na [[Kozjansko|Kozjanskem]] oz. [[Senovsko podolje]] v okolici [[Senovo|Senove]][[Senovo|ga]]) *[[Matarsko podolje]] (tudi [[Podgrajsko podolje]]), v katerem med drugimi južno od [[Markovščina|Markovščine]] na pobočju Velikega Mavrovca na nadmorski višini 565 m leži [[Martinska jama]].<ref>{{Navedi splet|title=Martinska jama – Jamarsko društvo Divača|url=http://jd-divaca.divaska-jama.info/2008/05/01/martinska-jama/|accessdate=2021-12-15|language=sl-SI|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003908/http://jd-divaca.divaska-jama.info/2008/05/01/martinska-jama/|url-status=dead}}</ref> *[[Motniško podolje]] *[[Notranjsko podolje]], ki ga sestavljajo [[Cerkniško polje]] oziroma [[Cerkniško jezero]], [[Planinsko polje]] s [[Planinska jama|Planinsko jamo]], [[Pivka]] s [[Postojnska jama|Postojnsko jamo]], [[Babno polje]], [[Loško polje]], [[Rakovška uvala|Rakovška]] in [[Unška uvala]] ter [[Logaško polje]]. *[[Podgrajsko podolje]] (= Matarsko podolje) *[[Ribniško-Kočevsko podolje]] obsega [[Ribniško polje]] (z rekami [[Bistrica (Ribnica)|Bistrico]], [[Ribnica (reka)|Ribnico]], [[Rakitnica (reka)|Rakitnico]] in Žlebiščico) in [[Kočevsko polje]] s kraškim izvirom reke [[Rinža|Rinže]], ki ponikne na JV polja in podzemeljsko odteka v [[Kolpa|Kolpo]]. *[[Ribniško-Lovrenško podolje]], tudi [[Lovrenško-Ribniško podolje]] na [[Pohorje|Pohorju]] *[[Senovsko podolje]] pri izlivu [[Mirna (reka)|Mirne]] v Savo, kjer se dolini obeh rek razširita v majhno Sevniško kotlino in 20 km dolga Mirenska dolina ob reki Mirni. *[[Senožeško podolje]] je pokrajina ob vznožju [[Visoki kras|Visokega krasa]], ki se v bližini dviga z [[Nanos]]om in leži na stiku treh večjih pokrajinskih enot: [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], [[Pivška kotlina|Pivške kotline]] in [[Kras (območje)|matičnega Krasa]]. Leži na začetku doline Raša po kateri se s [[fliš]]nega nanoškega podnožja stekajo vode z reko Rašo v Vipavsko dolino *[[Vitanjsko podolje]] pri [[Vitanje|Vitanju]] *[[Voglajnsko podolje]] med [[Voglajnško gričevje|Voglajnškim gričevjem]] in [[Celjska kotlina|Celjsko kotlino]] *[[Rogaško podolje]] leži v porečju rek [[Mestinjščica|Mestinjščice]] in [[Ločnica (Sotla)|Ločnice]] *[[Polomsko podolje]] ([[Polom]] pri Kočevju) *[[Staroselsko podolje]] (ob potoku [[Idrija (potok)|Idrija]] zahodno od [[Kobarid|Kobarida]] med pogorji Stola na severu in [[Matajur|Matajurja]] na jugu ter [[Breginjski kot|Breginjskim kotom]] na jugu *[[Trebinjsko podolje]] ({{jezik-de|Gegendtal}}), prej tudi [[Dolina jezer]] ({{lang|de|Seetal}}), je [[dolina]] na Gornjem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. <gallery> Slika:Planinsko polje.JPG|Planinsko polje Slika:Ribniška dolina.jpg|Ribniško polje z Velike gore Slika:Logatec s Planine.jpg|Vzhodni del Logaškega polja </gallery> == Glej tudi == *[[kraško polje]] *[[dolina]] *[[kotlina]] *[[Ravnina (razločitev)|ravnina]], [[Ravan (razločitev)|ravan]] *[[ravnik]] *[[Kumo-maniško podolje]] == Sklici == {{sklici}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Fizična geografija]] h9tk9utsn9anw7p3faqw7khxy6n8w20 0 222051 6675399 6524623 2026-05-13T17:37:56Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mednarodna cestna omrežja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675399 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site | name = Svilna pot | header_type = Zgodovinski | image = Silk route.jpg | caption= Svilna pot poteka iz [[Južna Evropa|Južne Evrope]] preko [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]], [[Somalija|Somalije]], [[Egipt]]a, [[Iran]]a, [[Pakistan]]a, [[Java|Jave]] in [[Vietnam]]a do [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]] | map_alt = Map of Eurasia with drawn lines for overland and maritime routes | map_notes = Glavne smeri svilne poti | location = Evrazija | length_mi = 4000 | time_period = okoli 114 pr. n. št. – 1450-tih | embedded = | designation1=WHS | designation1_offname=Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor | designation1_date = 2014 <small>(38. zasedanje)</small> | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = ii, iii, iv, vi | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1442 1442] | designation1_free1name = Države članice | designation1_free1value = [[Kitajska]], [[Kazahstan]], [[Tadžikistan]], [[Indija]], [[Turčija]], [[Perzija]], [[Beneška republika]] | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Azija-Pacifik }} [[Slika:Summer Vacation 2007, 263, Watchtower In The Morning Light, Dunhuang, Gansu Province.jpg|thumb|300px|Ruševine ktiajskega stražnega stolpa [[dinastija Han|dinastije Han]] (206 pr. n. št. - 220 n. št.), narejenega iz zbite gline [[Dunhuanga|Dunhuang]]]] '''Svilna pot''' ali '''svilna cesta''' je mreža medsebojno povezanih [[trgovska pot|trgovskih poti]] [[Azija|Azije]] ([[Vzhodna Azija|Vzhodne]], [[Južna Azija|Južne]] in [[Zahodna Azija|Zahodne Azije]]) z območjem [[Sredozemlje|Sredozemlja]], [[Severna Afrika|Severne]], Severozahodne [[Afrika|Afrike in]] [[Evropa|Evrope]]. V zadnjih letih svilna pot spet postaja aktualna. Junija 2014 je bil [[Svilna pot v gorovju Tjanšan|koridor svilne poti Čangan-Tjanšan]] vključen na seznam Unescove [[svetovna dediščina|svetovne dediščine]].<ref>Unesco[https://whc.unesco.org/en/list/1442/]</ref> == Splošno == Trgovske poti s svilo oz. svilna pot niso bile namenjene samo trgovanju s [[svila|svilo]], ampak tudi z drugimi dobrinami. Bile so pomembne za [[trgovina|trgovsko]] in [[kultura|kulturno]] izmenjavo. Po njih so potovali [[trgovec|trgovci]], [[misijonar]]ji, popotniki, [[vojak]]i, [[nomadi]] in lokalni prebivalci preko 3000 let. Svilna pot se je raztezala preko 6500&nbsp;km in je omogočala prevoz trgovskih predmetov, predvsem luksuznih predmetov kot so svila, saten, dragulji, steklovina, prestižnejše tkanine, parfume, sužnje in začimbe. Preko poti so je tudi izmenjevalo znanje, ideje, kultura in bolezni ([[Bubonska kuga|kuga]]). Na ta način so v Evropo iz Azije prišla številna pomembna tehnološka odkritja, kot sta [[papir]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.worldstory.net/en/paper.html |title=paper inventor |accessdate=3.9.2011}}</ref> in [[smodnik]]<ref>{{navedi splet |url=http://asianhistory.about.com/od/asianinventions/a/InventGunpowder.htm |title=Gunpowder - Chinese Inventions |accessdate=3.9.2011 |archive-date=2014-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140828175515/http://asianhistory.about.com/od/asianinventions/a/InventGunpowder.htm |url-status=dead }}</ref>, po nekaterih trditvah pa tudi [[kompas]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.bizaims.com/content/who-and-when-invented-compass |title=Who and when invented the compass |accessdate=3.9.2011 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821015056/http://www.bizaims.com/content/who-and-when-invented-compass |url-status=dead }}</ref> Trgovina prek svilne poti je bila pomemben dejavnik v razvoju velikih civilizacij [[Kitajska|Kitajske]], [[Indija|Indije]], [[Antični Egipt|antičnega Egipta]], [[Perzija|Perzije]], [[Arabski polotok|Arabskega polotoka]] in [[Starorimska civilizacija|antičnega Rima]] in je bila temelj za moderni svet. Čeprav svilna pot daje slutiti neskončne [[Karavana|karavane]], pa je dejansko le malo ljudi potovalo po poti od začetka do konca. Večinoma so trgovsko blago del poti tovorili trgovci in jih nato preprodali na sosednjih trgih. Obstoječe trgovske poti v osrednji Aziji so bile razširjene okrog 114 pr. n. št. po odloku [[dinastija Han|dinastije Han]]. V dobi srednjega veka je pomembnost teh poti upadla na račun pomorskega prometa. == Etimologija == Prva oseba, ki je uporabila pojem ''Seidenstraße'' (dobesedno »svilena cesta«) je bil nemški geograf [[Ferdinand von Richthofen]] leta 1877. Ime svilna pot izvira iz dobičkonosne trgovine s kitajsko svilo, glavni razlog za povezavo različnih trgovskih poti v obsežno interkontinentalno mrežo.<ref>"Approaches Old and New to the Silk Roads« Vadime Eliseeff in: ''The Silk Roads: Highways of Culture and Commerce''. Paris (1998) UNESCO, Reprint: Berghahn Books (2009), pp. 1-2. ISBN 92-3-103652-1; ISBN 1-57181-221-0; ISBN 1-57181-222-9 (pbk)</ref><ref>Waugh, Daniel. (2007). »Richthofen »Silk Roads«: Toward the Archeology of a Concept.« ''The Silk Road''. Volume 5, Number 1, Summer 2007, p. 4.</ref><ref>Hill, John E. 2003. »Annotated Translation of the Chapter on the Western Regions according to the ''Hou Hanshu''.« 2nd Draft Edition. Introduction [http://depts.washington.edu/silkroad/texts/texts.html]</ref> == Pomembnost == Po svilni poti niso prenašali le blago kot so [[začimbe]], svila, [[steklo]] in [[porcelan]], s trgovino se je širila tudi [[religija]] in [[kultura]]. Tako je [[budizem]] prišel prek svilne poti na Kitajsko in Japonsko ter tam postal prevladujoča religija. Tudi [[krščanstvo]] je prišlo prek svilne poti na Kitajsko. Znanje izdelovanja [[papir]]ja in [[smodnik]]a je prišlo v arabske države in od tam kasneje v Evropo. == Trgovsko blago == Svila je bila za Zahod verjetno najbolj nenavadna dobrina, ki je potovala po svilni poti. Ta material je dal poti tudi svoje ime. Vendar pa ta pojem izkrivlja resnico o trgovini, saj je bilo še veliko drugih dobrin preneseno po njej. Karavane so prenašale v smeri Kitajske med drugim [[zlato]], drage kamne in zlasti steklo, zato so raziskovalci poudarjali, da bi se svilna pot lahko imenovala tudi »steklena pot«. V smeri proti Evropi so razen svile tovorili predvsem [[krzno]], [[Keramika|keramiko]], porcelan, [[Jadeit|žad]], [[bron]], [[lošč]] in [[železo]]. Mnogi od teh proizvodov so bili izmenjani na poti, večkrat prešli iz rok v roke in pridobili na vrednosti, preden so dosegli končni cilj. Poleg svile so bile v takratnem času pomembno trgovsko blago iz jugovzhodne Azije predvsem začimbe. Niso jih uporabljali le kot začimbe in arome ampak tudi kot mamila, [[anestetik]]e, [[afrodiziak]], za izdelavo [[parfum]]ov in za »čarobne napoje«. Kljub vsemu pa je bil najbolj želen kitajski izdelek svila. Razvoj tkanja svile pripisujejo Kitajski že od 2. tisočletja pred našim štetjem. Proizvodnja velikih količin za izvoz, skupaj z usposabljanjem izdelovalcev svile, je nastala šele na koncu [[obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]] v 3. stoletju pred našim štetjem (Čas med letoma 475 in 221 pred našim štetjem, je bilo v kitajski zgodovini obdobje vojskujočih se držav). Najstarejše najdbe kitajske svile v Evropi so bile iz keltskega knežjega groba v Heuneburgu (Sigmaringen) iz 6. stoletja pred našim štetjem.<ref>Knefelkamp, U. (1985): Die Handelswege kostbarer Textilien nach Mitteleuropa vom 10. bis 15. Jahrhundert. In: Bayerisches Landesamt für Denkmalpflege: Textile Grabfunde aus der Sepultur des Bamberger Domkapitels. Internationales Kolloquium, Schloss Seehof, 22./23. April 1985. Arbeitshefte 33: 99-106. H. J. Hundt: Über vorgeschichtliche Seidenfunde. In: Jahrb. des Röm. – Germanischen Zentralmuseums Mainz 16, 1969, 59–71.</ref> V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] so veljali za luksuzne artikle izdelki iz [[škrlat]]a in stekla. Le najbogatejši so si lahko privoščili skromne količine teh dragocenih izdelkov. V času [[Pax Romana|Pax Augusta]], kot tudi na zahodnem koncu svilne poti je rimski višji sloj bolj cenil svilo, začimbe in dragulje. Čeprav so pod cesarjem [[Justinijan I.|Justinijanom I.]] v pozni antiki končno uspeli vzpostaviti svojo proizvodnjo svile s pomočjo pretihotapljenih gosenic, je bil še vedno zelo pomemben uvoz iz Kitajske. == Organizacija trgovanja == Glavna težava na trgovskih poteh je bila varnost. Iz Kitajske do Egipta so roparji napadali [[Karavana|karavane]] na ožjih delih poti, kjer so lažje prišli do plena. Zato je kitajski imperij svoje karavane opremil s posebnim spremstvom in podaljševal [[Kitajski zid]] proti zahodu. Organizacija trans-kontinentalne trgovine je bila zahtevna in težka. Nešteto živali, številni pastirji z živino in tone trgovskega blaga se je morala preseliti. Ljudem in živalim so morali zagotoviti pogoje na dolgo pot v težkih geografskih in podnebnih razmerah. Trgovci niso prepotovali celotne poti za prodajo svojih izdelkov sami. Trgovina je tekla preko več posrednikov. Zahodni konec svilne poti so dolgo nadzorovali [[Parti]] in kasneje [[Sasanidi]], v Srednji Aziji pa zlasti nomadska plemena. V srednjem veku so te trgovske poti obvladovali judovski Radaniti, judovski trgovci, ki so od 8. do 11. stoletja skrbeli za trgovino med vojskujočimi krščanskimi zahodnimi državami, islamskim svetom in drugimi (Indijo in Kitajsko). S tem so prispevali h gospodarskemu razcvetu na Zahodu, ki je po razpadu Zahodnega Rimskega cesarstva močno nazadovalo. Za trgovske poti so uporabljali v starih časih znane poti. Razen skozi oaze, je bila Svilna pot speljana preko vojaških postojank, kjer so prečkali meje in zamenjali konje in so varovale prehod prometa. Velik pomen pri transportu so imele dvogrbe ali [[dvogrbe kamele|baktrijske kamele]], ki so bile razširjene v Srednji Aziji. Bile so bolj odporne na vročino kot dromedarji ([[enogrba kamela]])), imele so zimsko dlako, tako da so bile dobro prilagojene na tipično celinsko podnebje, ekstremna temperaturna nihanja v stepah in v gorskih regijah z velikimi višinskimi razlikami. == Kulturni in tehnološki prenos == Prenos tehnoloških dosežkov, kulturnih dobrin in ideologij se je zgodil nenačrtovano in z dolgoročno blagovno menjavo. Potovanja na dolge razdalje vseh vrst, bodisi zaradi komercialnih, političnih, diplomatskih ali misijonskih razlogov, so spodbudila kulturno izmenjavo med različnimi družbami. Pesmi, zgodbe, verske ideje, filozofski pogledi in znanstveno znanje je krožilo med popotniki. Poleg tega je potekala izmenjava prehrambenih artiklov in tako so se uvedla nova živila. Prek svilne poti se je iz Azije na zahod razširila tehnika izdelave papirja in [[tisk]]a, razni kemični procesi, kot so [[destilacija]] in proizvodnja smodnika, kakor tudi bolj učinkovita jahalna oprema. == Širjenje religij == Posebej dolgoročen je bil prenos religij. Budizem je prišel po severni poti iz [[Indija|Indije]] do Kitajske in [[Japonska|Japonske]]. Nekateri izmed prvih opisov svilne poti prihajajo od kitajskih [[romar]]jev, ki so potovali v Indijo, v osrčje budizma.<ref>Hans-Joachim Klimkeit: Die Seidenstraße; DuMont-Buchverlag, Köln 1990</ref> [[Mongoli]] in turškimi narodi so prvotno častili boga neba [[Tengri]]ja, v Iranu in med Parti je prevladovalo [[zaratustrstvo]], medtem ko je v Sogdiani prevladovalo ljudsko prepričanje. Krščanstvo je bilo v Mali Aziji in Iranu prisotno že zgodaj. V 5. stoletju je [[Sasanidsko cesarstvo]] oblikovalo Vzhodno sirsko Cerkev (imenovano tudi [[Kaldejska katoliška cerkev|kaldejski obred]]) in priznavalo [[Nestorijanstvo|nestorijansko]] doktrino. V tem času se je nestorijanstvo iz območja vzhodnega Irana širil v Sogdiano in Baktrijo. V 8. stoletju je dosegel [[Samarkand]]. V področje [[Tarimska kotlina|Tarimske kotline]] je prišel prvi val misijonov v 8. in drugič v 11. stoletju. V »državi Sedmih rek« (področje danes delno v [[Kazahstan]]u, južna in jugovzhodna obmejna območja v [[Kirgizistan]]u in kitajski avtonomni regiji Šindžjang Ujgur je bilo v 9. - 14. stoletju zgrajenih veliko nestorijanskih nagrobnikov. Verniki so dosegli prestolnico Kitajske [[Šjan]] v letu 781, kot je dokumentirano na najdeni steli. ''Kitajski edikt'' iz leta 845 je zavrnil vse druge religije in uvedel nestorijanstvo do 10. stoletja. S prihodom Mongolov je doživel drugo zlato dobo, nato pa izginil iz Kitajske v 14. stoletju. Med turškimi ljudstvi je prevladoval do 14. stoletja, ko ga je izkoreninil islam.<ref>Hans-Joachim Klimkeit: Die Seidenstraße; DuMont-Buchverlag, Köln 1990, S. 83</ref> [[Manihejstvo]] je nastalo leta 240 n. št. v Mezopotamiji in se hitro razširilo v Perzijo in v vzhodne sosednje nižine Turana, kjer pa ni moglo prevladati nad zaratustrstvom. Prevladalo je v [[Turpan]]u, [[Merv]]u in pri Partih. V trgovskih kolonijah Sogdiane, kot tudi na Kitajskem, so se nestorijancem in budistom pridružili številni manihejci v 7. stoletju. Znano je, da so vladarji ujgurskega stepskega imperija in v kraljevini Kočo v letu 762 močno podpirali manihejstvo poleg budizma. V Dunhuangu je manihejstvo izginilo v 11. stoletju, v Turpanu so ga gojili Mongoli do 13. stoletja.<ref>Hans-Joachim Klimkeit: Die Seidenstraße; DuMont-Buchverlag, Köln 1990, S. 87</ref> [[Budizem]] je bil razvit v indijsko-iranskem obmejnem območju, v Gandhari in Kushanu, pod vplivom helenističnega jezika in s človeško podobo [[Buda|Bude]]. Kaniška I., kralj [[Kušansko cesarstvo|Kušanskega cesarstva]], je bil v letih 232-260 n. št. iz političnih razlogov pokrovitelj budizma v osrednji regiji svilne poti, ta vera je prevladala v 3. in 4. stoletju v Sogdiani. Na Kitajsko je budizem prispel prvič v 1. stoletju in se okrepil v času dinastije Severni Wei v 4. in 5. stoletju, na široko pa se je razmahnil do 7. stoletja. V vzhodnem in zahodnem [[Turkestan]]u je budizem upadel zaradi širjenja islama, v območju Tarima pa v 15. stoletju. V Dunhuangu in na Kitajskem je ostal nedotaknjen.<ref>Hans-Joachim Klimkeit: Die Seidenstraße; DuMont-Buchverlag, Köln 1990, S. 91</ref> V mnogih krajih ob svilni poti so navedene tri religije trajale dalj časa in bolj ali manj mirno sobivale. Po smrti [[Mohamed]]a leta 632 n. št. se je islam širil in kmalu je bil zahodni del svilne poti in z njim trans-azijska trgovina pod nadzorom islamskih držav. Po osvojitvi Perzijskega cesarstva v letu 642, se širitev proti vzhodu nadaljuje. Islam se je razširil najprej v urbanih središčih vzdolž svilne poti, kasneje pa še na podeželju. V Srednji Aziji in na Kitajskem so se pojavile muslimanske skupnosti brez osvajanja in nasilja. Pod [[Timur Lenk]]om je bil islam v 14. stoletju spet širjen z nasiljem. Prvotna zamisel Mongolov je bila širjenje [[Tengrizem|tengrizma]], vendar je potem, ko je [[Kublajkan]] v 13. stoletju prišel v vedno večji kulturni stik s Kitajsko, budizem pridobil več privržencev. Plemena priseljena v osrednjo Azijo in ki so deloma sprejela turški jezik, so se spreobrnila v islam v 14. stoletju. == Širjenje bolezni == Tako kot versko prepričanje ali kulturna dediščina, so se vzdolž svilne poti širile tudi bolezni in okužbe. Potniki in trgovci so pomagali povzročitelje širiti prek njihovega območja izvora in s tem povečali napadene populacije, ki niso imele podedovane niti pridobljene imunosti proti boleznim, ki so jih prenašali. Tako so nastale epidemije, ki bi lahko privedle do dramatičnih posledic. V Evropi najbolj znan in z največ posledicami je primer širjenja kuge v 14. stoletju. Po hipotezi avtorja Williama Bernsteina, naj bi invazija Mongolov v 13. stoletju in neposredni trgovinski stiki med Evropo in Azijo prinesli kugo v Evropo. V Evropo so zanesli tudi bakterije, ki so se pojavljale predvsem pri divjih populacijah glodavcev v Aziji.<ref>William Bernstein: ''A Splendid Exchange – How Trade shaped the World.'' Atlantic Books, London 2009, ISBN 978-1-84354-803-4, S. 138f.</ref> Več trgovskih ladij iz Kaffe (danes Feodossija) na [[Krim (polotok)|Krimskem polotoku]], je kugo v Srednjo Evropo prineslo okoli leta 1348. Predvsem prevoz krzna je nudil ugodno okolje za njeno hitro širjenje. Nejasno je, da kuga na Kitajskem in v Indiji ni zahtevala primerljivo število smrtnih žrtev. Podobno gosto naseljena Indija v 14. stoletju, kamor je prišla kuga, ni povzročila tako množičnega umiranja prebivalstva kot v Evropi, v precej bolj gosto poseljeni Kitajski je več ljudi umrlo od lakote in vojn proti Mongolom kot od kuge. Ni zgodovinskih zapisov o pandemiji kuge, ki bi bila primerljiva z Evropo.<ref>George D. Sussman: ''Was the black death in India and China?'' Bulletin of the history of medicine, 2011, 85 (3), 319-55 PMID 22080795.</ref> == Razvejanost svilne poti == [[Slika:Central Tian Shan mountains.jpg|thumb|250 px|right|Gorovje Tianshan]] Svilna pot je bila vse prej kot cesta v naravi. Segala je od Sredozemlja do Kitajskih sušnih območij in puščav, ki so eden najbolj neprijaznih delov Zemlje, tekla je skozi požgane, brezvodne države in povezovala oaze med seboj. Mezopotamija, Iransko višavje, [[Turansko nižavje]] so se znašli ob poti. Ko je dosegla [[Tarimska kotlina|Tarimsko kotlino]] s puščavo [[Takla Makan]], je bila obdana z najvišjimi gorovji na Zemlji: na severu [[Tjanšan]] ('Nebeško gorovje'), na zahodu [[Pamir]], na jugozahodu [[Karakorum]] in južno [[gorovje Kunlun]]. Samo nekaj do 5000 m visokih, z ledom pokritih [[prelaz]]ov, je bilo povezanih z globokimi soteskami, ki jih je bilo treba premagati in so sodile med najtežje prehodne na svetu. Podnebje je bilo ostro: poleti so bile pogoste [[peščeni vihar|peščene nevihte]], temperature so narastle na okoli 40 °C, pozimi pa padle pogosto pod -20 °C. Predvsem zaradi geografske oblikovanosti terena, je bilo nekaj stalnih prometnih in trgovskih poti, v mnogih drugih krajih pa je bilo alternativnih poti več. === Glavna pot === V večini primerov se ime ''svilna pot'' nanaša na smer, ki je opisana v nadaljevanju. Imela je nekaj vej in je bila razdeljena zaradi svoje dolžine v zahodni, osrednji in vzhodni del. [[Slika:Transasia trade routes 1stC CE gr2.png|thumb|right|450 px|Pomembne trgovske poti v Aziji v 1. stoletju, označen s krepkim je glavni potek svilne poti]] Srce svilne poti, včasih imenovana osrednja svilna pot, se je raztezala od vzhodne iranske planote in mesta [[Merv]] na zahodu, do puščave [[Gobi]] in mesta [[Dunhuang]] na vzhodu in južnega dela v [[Kašmir (pokrajina)|Kašmirju]] in [[Pešavar]]ju. Združevala je tri najpomembnejša azijska kulturna področja: [[Iran]], [[Indija|Indijo]] in [[Kitajska|Kitajsko]]. Za države je značilna [[puščava]] z [[oaza]]mi, s starodavnimi mesti v [[Kazaška stepa|Kazaški stepi]] na zahodu in mongolski stepi na vzhodu in visokogorje.<ref>Hans-Joachim Klimkeit: Die Seidenstraße, DuMont-Buchverlag, Köln 1990; S.8</ref> Glavna pot je bila razdeljena na več krakov. Od kraja Merv proti [[Buhara|Buhari]] je prečkala reko ''Oxus'' (danes [[Amu Darja]]) in dosegla preko Samarkanda reko ''Jaxartes'' (danes [[Sir Darja]]), ki namaka [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]]. Od [[Samarkand]]a je šla severovzhodna veja do [[Taškent]]a, ki leži severno od pogorja Tjanšan, čez [[Kašgar]] in Bešbalik (v [[Urumči]]ju) in čez [[Turpan]], Hami, ([[Guidžov]] danes), kjer se je združila v Anšiju z glavno vejo. Iz Samarkanda je glavna pot sledila povirju Jaxartesa (Sir Darja) preko Kokanda in Andijona, prestopila gorovje Tjanšan in prišla do Kašija (Kašgar) v Tarimski kotlini. Pot je od tu dalje potekala v puščavi Takla Makan v Tarimski kotlini in se lahko nadaljevala na sever ali na jug puščave. Ob južnem robu je potekala čez Jarkant, Khotan (Hotan), Jutian, Kiemo, Kerijo, Nidžo, Miran in Čarkilik dokler ni dosegla Dunhuanga. Od 2. stoletja dalje, ko se je spremenilo podnebje in je regiji prineslo več vode, je bila to običajna pot. Kasneje so se oaze na južnem robu osušile in od 5. stoletja dalje je pot potekala ob severnem robu: od Kašija (Kašgar) je šla čez Tumšuk (''Tumxuk''), Aksu, Kuča (''Kuqa''), Karašar, Korla, Loulan in končno dosegla tudi Dunhuang. Od Kuča (''Kuqa'') je potekala še ena veja proti severovzhodu do Turpana (''Turfan'') in nato kot severovzhodna prej opisana veja. Poleg tega je bila s potmi povezana tudi 'država Sedmih rek'. Da bi prišli do Indije je bilo treba prečkati zelo visoke gore. Iz kraja [[Merv]], ob zgornjem toku reke Oxus (Amu Darja) skozi Baktrijo (zdaj [[Balh]]) do prelaza Kiber, prečkanje teh vrhov in vstop v severozahodno indijsko pokrajino [[Gandara]] s kraji Begram, Kapis in Pešavar. Od 3. stoletja je bila uporabljena tudi drugačna pot: iz doline zgornjega [[Ind]]a preko dolin [[Gilgit]] in [[Hunza]], je prečkala območje Karakoruma in v Kašiju (Kašgar) dosegla Tarimsko kotlino. Ta pot ustreza poteku današnje [[Karakorumska avtocesta|Karakorumske avtoceste]] zgrajene leta 1960.<ref>Hans-Joachim Klimkeit: Die Seidenstraße, DuMont-Buchverlag, Köln 1990; S. 8ff;</ref> Vzhodni del svilne poti je peljal dalje do večjih mest na Kitajskem. Ta je vodila od Dunhuanga vzhodno od Anšija (zdaj Guidžov), po [[Gansu]] ali [[Heši koridor]]ju skozi Džjadžuguan (do tu je bil zgrajen [[Veliki kitajski zid]] za zaščito trgovske poti), Džangje (''Zhangye'') in Vuvei do [[Landžov]]a (''Lanzhou''), potem pa Tjanšui in Baoji do Čanga. Od tam je šla na severovzhod v [[Peking]] ali vzhodno do [[Nanking]]a. Zahodni del svilne poti je tekel proti zahodu in vodil do pristaniških mest v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Potekal je od Merva do krajev Mašhad, Damghan, [[Teheran]], Ekbatan (danes Hamadan) in [[Bagdad]] do [[Palmira|Palmire]]. Od tam na severozahod čez [[Alep]] in [[Tir, Libanon|Tir]] v [[Antiohija|Antiohijo]] in [[Konstantinopel]] ali jugozahodno čez [[Damask]] in Gazo v [[Kairo]] in [[Aleksandrija|Aleksandrijo]].<ref>Hans-Joachim Klimkeit: Die Seidenstraße, DuMont-Buchverlag, Köln 1990; S. 12</ref> === Druge poti === Večje trgovske poti v Aziji v 1. stoletju, ki so potekale pod oznako svilna pot ob glavni smeri so: * Iz doline zgornjega Inda do pristanišča Deb na izlivu Inda. Od tam z ladjami v deželo dveh rek ali okoli Arabskega polotoka v Egipt; * varianta prejšnje poti, vendar tokrat na pristanišče Barygaza (Bharuch) z nadaljevanjem proti vzhodu v zaliv Khambhat; * Od Samarkanda ob reki Jaxartes (Sir Darja), preko Kazaške stepe in depresije [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na [[Krim (polotok)|Krim]] in [[Črno morje]];<ref>Hans-Joachim Klimkeit: Die Seidenstraße, S.12; DuMont-Buchverlag, Köln 1990</ref> * Razširitev kitajskih mest v Korejo in na Japonsko;<ref>Hans-Joachim Klimkeit: Die Seidenstraße, S.13; DuMont-Buchverlag, Köln 1990</ref> * Od kitajskih pristaniških mest z ladjo ob obali skozi [[Melaški preliv]] s pristanišči na vzhodne obale Indije, ob Indijskem polotoku okrog na indijsko zahodno obalo. Od tam v [[Perzijski zaliv]] in v Mezopotamijo ali [[Rdeče morje]] in Egipt ali v Palestino; * Na jugozahodu kitajske province [[Sečuan]] in [[Junan]] prek [[Mjanmar|Burme]] v [[Bengalija|Bengalijo]] v mesta v delti reke [[Ganges]] in [[Brahmaputra]]; * Iz Kitajske do [[Tibet]]a in v Bengalijo; * Nepovezan del poti z vzhodnim Pamirjem; danes Pamirska cesta, ki je bila zgrajena leta 1930. == Zgodovina == Najstarejša poročila o poteku svilne poti izhajajo iz grške in rimske antike. [[Herodot]] je okoli leta 430 pred našim štetjem pisal o krajih na trasi z imeni, kot so jih uporabljali lokalni prebivalci. Potem ko je bil njegov opis poti iz ust ljudi ob reki Don končan, je nadaljeval najprej na sever in na vzhod na področje Partov in dalje po karavanski poti severno od Tjanšana v zahodno kitajsko provinco Gansu. Povezave med notranjimi azijskimi območji, kot tudi med Kitajsko in Evropo so obstajale že od nekdaj, vsaj od zgodnje [[Bronasta doba|bronaste dobe]] dalje. Bile so med drugim temelj za izmenjavo znanja o pridobivanju in predelavi kovin, kot tudi izmenjavo blaga ter omogočile diplomatske stike in spoznavanje kulture drug drugega. Ti stiki niso bili nepretrgani, potekali so predvsem prek posrednikov in so bili večkrat prekinjeni za daljša obdobja, v katerih so bili trgovina, promet in izmenjava informacij onemogočeni. === Zgodnje obdobje === [[Slika:Map achaemenid empire en.png|thumb|right|350px|Perzijska kraljeva cesta]] Na Zahodu sta perzijski in imperij [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] podprla razvoj neprekinjenih trgovskih poti. V 5. stoletju pred našim štetjem je perzijski kralj [[Darej I.]] zgradil 2699&nbsp;km dolgo Perzijsko [[Kraljevska cesta|Kraljevsko cesto]], ki je na vzhodnem delu sledila svilni poti. Aleksander Veliki je do leta 323 pred našim štetjem zgradil imperij med Sredozemljem in Baktrijo ter Fergansko dolino in indijsko [[Taxila]] pod eno upravo. V času obeh imperijev so spodbujali trgovino in izmenjavo med vzhodom in zahodom. Naslednji imperij Selevkidov in grško-baktrijsko kraljestvo (oba 3. - 2. stoletje pred našim štetjem) in tudi sicer [[helenizem]], so bili učinkoviti v Srednji Aziji in so prispevali k razvoju zahodnega dela svilne poti. Ključni politični pogoj za popolno odprtje vzhodnega dela svilne poti pa je bila širitev kitajske proti zahodu. V času vladarja Vudija (141-87 pr. n. št.) se je cesarstvo Han skoraj podvojilo. Na obmejne grožnje se je odzvalo z osvojitvijo sovražnikovega ozemlja. Njihova vojska je prodrla daleč na sever, jug in zahod in zavzela številne sosednje države. Po zmagi nad Šjongnujem je končno prevzela nadzor nad Srednjo Azijo. Vudijevi vojaki so v Pamirju in Ferganski dolini odprli trgovske poti med Kitajsko in Zahodom. === Vrhunec === V naslednjih letih se je trgovina vzdolž svilne poti razcvetela in poplavila glavno mesto cesarstva Han z zahodnimi popotniki in luksuznimi dobrinami. [[Parti]] so bili leta 141 pred našim štetjem na vrhuncu svoje moči. Pod partskim kraljem [[Mitridat II. Partski|Mithridatesom II.]] (124/123-88/87 pr. n. št.) je bila leta 115 pr. n. št. uspešno odprta svilna pot: delegacija kitajskega cesarja Vudija je izrazila svoje spoštovanje. Medtem ko je bil vzhodni del relativno varen, so se začeli okoli leta 55 pr. n. št. boji med [[Rimljani]] in Parti, ki so se prenehali šele z rimskim cesarjem [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] v letu 20 pred našim štetjem. Kasneje je trgovina z Daljnim vzhodom ponovno oživela. V pozni antiki je bila trgovina med Vzhodnim Rimom/[[Bizanc]]em in novim perzijskim [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskim cesarstvom]], zaradi rimsko-perzijskih vojn v 3. do 7. stoletju močno ovirana, a ni nikoli povsem razpadla. Del trgovine med Vzhodom in Zahodom je bila mogoča po alternativnih poteh na Arabskem polotoku. V nadaljevanju so navedeni nekateri narodi Srednje Azije, ki so bili deležni manj pozornosti: * Ljudstvo Šaka se je pojavilo v 1. stoletju pred našim štetjem v severni Indiji in so v 10. stoletju oblikovali kraljestvo v Tarimski kotlini. * Juedži, ki jih včasih označujejo kot Točariansi, indoevropska skupina na območju kitajske province Gansu, so ustvarili imperij konec 7. stoletja. * [[Heftaliti]], znani tudi kot Beli Huni, pleme, ki je živelo severno od Velikega zidu in so se imenovali tudi Hoa ali Hoa-tun, so imeli državo v 5. in 6. stoletju. * [[Sogdija]] je bila [[satrapija]] [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] na ozemlju zahodnega [[Uzbekistan]]a in delu [[Kazahstan]]a, ki je v 2. do 11. stoletju ustvarjala kulturno življenje v mestih v oazah. * nomadsko ljudstvo Šjongnu je imelo konfederacijo nomadskih plemen na območju province Gansu in Mongolije v 2. stoletju in se je končala leta 48, potem pa so se naselili na planoti Ordos v Notranji Mongoliji. * nomadsko ljudstvo Rouran: zgradili so imperij leta 400, ki je ležal v Tarimski kotlini in je trajal do leta 552. * prvotno nomadsko ljudstvo Tuoba je ustanovil dinastijo Severni Vei vladalo v 5. in 6. stoletju na območju med Severno Kitajsko, kotlino Tarim in v mongolskih stepah. * Budistični Tibetanci so zasedli Gansu v 8. stoletju * Budistični in s Tibetanci povezani Tanguti (ali Šišia), potomci ljudstva Tuoba, so se razširili v 10. stoletju, njihovo kraljestvo je bilo tudi v Gansuju. Leta 1227 so to kraljestvo uničili Mongoli. Še en vrhunec je svilna pot doživela v 7. stoletju, v času [[dinastija Tang|dinastije Tang]], ki je nadomestila Perzijce kot prevladujočo moč nad svilno potjo. Drugi cesar Taizong je prenesel velik del Srednje Azije in Tarimsko kotlino pod svoj nadzor. Po arabskih osvajanjih v 7. stoletje, je [[Bizantinsko cesarstvo]] v 10. do 11. stoletju znova začasno zavarovalo dostop do svilne poti in ostalo glavno vozlišče za vzhodno blago. Po obdobju dinastije Tang, 5. dinastije iz leta 907, so postale trgovske poti vedno bolj negotove in trgovina vzdolž svilne poti se je zmanjšala. S širjenjem mongolskega imperija v 13. stoletju, se je začela era pogostih in razširjenih kontaktov. Ko so ustvarili v svojih novih deželah red in stabilnost, so Mongoli začeli trgovati s tujci. Bili so gostoljubni do tujih potnikov, tudi če njihovi vladarji niso priljubljeni. ''Pax Mongolica'' je bil čas, v katerem se je močno povečala izmenjava blaga in ljudi, vendar ni nikoli dosegla tiste iz obdobja dinastije Tang. Že leta 1262 se je začel propad velikega [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]]. Samo v prvih treh generacijah po [[Džingiskan]]u so bili sposobni držati skupaj imperij in ga nadalje širiti. Po Mongke Kanu nastopi enotna država v modernem smislu kot skupnost [[Čagatajski kanat|Čagatajskega kanata]] (do 1565), Ilkanat (do 1507), [[Zlata horda]] (do 1502) in dinastije Juan (do leta 1387 - le od leta 1368, prej Kitajska). Čeprav je imelo Mongolsko cesarstvo Velikega Kana, ta ni bil vedno priznan od vseh kanatov. Zadnji Veliki kan, ki je dejansko vodil celoten imperij, je bil Timur Kan (do 1307).<ref>David Morgan: ''The Mongols.'' Second Edition, Wiley-Blackwell, Oxford 2007, ISBN 1-4051-3539-5, S. 117.</ref><ref>Michal Biran: Qaidu and the Rise of the Independent Mongol State in Central Asia, Jerusalem, 1997, S. 51 ff.</ref> Potem so prišli še drugi Veliki Kani, zlasti Toqa Timur, vendar se je politična usoda mongolskega imperija nagnila v veliki meri k decentralizaciji. Od leta 1307 dalje je bilo Mongolsko cesarstvo bolj podobno konfederaciji [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] kot pa enotnemu vodenju. Kljub pomanjkanju politične enotnosti, pa je bila kohezija še vedno jasno vidna tudi po letu 1307. To je razvidno iz kodeksa Jasa (Örtöö in Paiza) in skupne umetniške in kulturne dediščine, zlasti pisne in v jeziku, ki se kaže v kodificiranem zakonu. V letih 1273-1274 je [[Marco Polo]] uporabil svilno pot za svoje potovanje na Kitajsko. Poleg njegovih potnih poročil obstajajo tudi druga podobna poročila, na primer ''Ystoria Mongalorum'' Johannesa de Plano Carpinija in podobnega William Rubruka. === Zaton === Zaton svilne poti se je začel z [[dinastija Song|dinastijo Song]], ki je dala prednost povečanju kitajske pomorske trgovine, pojavu novih trgov v jugovzhodni Aziji in visoke carine Arabcev. Po morju so odpadle nevarnosti na dolgi poti in davščine posrednikov. Svilna pot je izgubljala v času globalne širitve evropskih pomorskih sil v zgodnji moderni dobi. Trgovina vzdolž svilne poti je bila nadomeščena z [[džunka]]mi, ladjami, ki so jih kitajski trgovci vozili v Indijo in Arabijo. V obdobju dinastije Song so bili Evropejci zelo omejeni v svoji trgovini na Kitajskem. Do leta 1514 so [[Portugalska|portugalski]] pomorščaki dosegli Kitajsko in hitro se je začel živahen promet, ki ga je kasneje nadaljevala [[Španija]]. Sredi 16. stoletja je bila Španija glavni evropski kolonizator v Novem svetu. Velik del plemenitih kovin je bil pripeljan na Kitajsko, s katerimi so kupovali blago za Evropo. Trgovske družbe so svilno pot zamenjale z ladjami, ki so povezovale mesta vzhodni Aziji in prevažale luksuzne in umetniške predmete za evropsko aristokracijo. == Odkritja == Leta 1878 so se začela odkrivanja v osrednjem območju svilne poti. Med drugimi raziskovalci so bili tudi Sven Hedin, Albert Grünwedel, Albert von Le Coq in Aurel Stein. V naslednjih letih so odkrili in kartirali številne ruševine in v nemške, ruske in angleške [[muzej]]e prinesli številne [[rokopis]]e in druge najdbe. Po koncu 2. svetovne vojne je z raziskovanjem začela Kitajska na delu poti, ki leži na njenem ozemlju.<ref>Hans-Joachim Klimkeit: Die Seidenstraße, S.32; DuMont-Buchverlag, Köln 1990</ref> == Svilna pot danes == === Turizem === Danes ima svilna pot precej romantično in pustolovsko vlogo. S pomočjo knjig je bil orientalski misticizem poti približan Zahodu in opis potovanja Marca Pola je pripomogel k večjemu številu turistov v te oddaljene regije. Kitajska je hitro prepoznala turistični potencial in odprla svoja vrata za tuje potnike v poznih 1970-ih. To je pomagalo, da so številne znamenitosti in kulturne relikvije vzdolž svilne poti obnovili in uradno zaščitili kot spomenike. Poleg tega so se razmahnila arheološka izkopavanja. Vzdolž puščave Takla Makan so našli v glavnem ruševine in ostanke jam. Vendar pa glavne atrakcije ob svilni poti še vedno stojijo, vključno z načinom življenja. Mnogi turisti prihajajo iz vsega sveta. Potovanje na področju puščave Takla Makan je tudi danes zelo težko. Zadnji odsek železniške proge vzdolž svilne poti je bil zaključen leta 1992, ko je bila odprta mednarodna linija [[Almati]] - [[Urumči]]. Še vedno pa ni mogoče priti z vlakom po vseh delih svilne poti ali pa so časovno neusklajeni. === Tihotapljenje === Nekdanja svilna pot je zdaj znana kot heroinska avtocesta, saj služi tihotapljenju drog, predvsem [[opij]]a in [[heroin]]a iz [[Afganistan]]a v Evropo, Kitajsko in Rusijo, kot tudi za prevoz anhidrida ocetne kisline za proizvodnjo heroina iz Evrope v Afganistan. [[Tadžikistan]] na primer, proizvede okoli 700 ton heroina, ki se vsako leto pretihotapi, zasežejo pa le malenkost različnih drog. Tihotapski tovornjaki se tukaj ne razlikujejo od NATO-vih, zato je prevažanje praktično neovirano. V Kirgizistanu je del svilne poti predmet čezmejnega spora (2011).<ref>[http://www.dradio.de/download/137869/ dradio.de, ''Das Feature'', 3. Mai 2011, Ghafoor Zamani: ''Seidenstraße - Der Heroin-Highway''] (Manuskript) (4. Mai 2011)</ref> === Širitev cest === Nedavno je svilna pot spet postala pomembna. Gradnja cest, ki se je po odkritju velikih zalog nafte pospešila, je olajšala dostop do neprijaznih območjih in regija je postala industrializirana. Trgovske poti so se ponovno odprle, kar je ne nazadnje pomembno za razvoj turizma. Širitev omrežja daljinskih cest je v zadnjem času pospešeno s podporo Projectu 32 azijskih držav in Združenih narodov (ESCAP). Od leta 2005 je že investirano v obnovo in širitev mreže poti 26 milijard USD. Od leta 1990 obstaja 10.870&nbsp;km dolga železniška povezava, ki povezuje [[Rotterdam]] v Evropi z vzhodno kitajskim pristaniškim mestom Lianjungang v provinci Džjangsu. Pod imenom ''Trans - Eurasia Express'' obstoja od leta 2008 komercialna tovorna linija med Kitajsko in Nemčijo. Od leta 2011 zapusti podjetje [[Hewlett-Packard]] v poletnih mesecih od enega do trije vlaki na teden polni prenosnih [[računalnik]]ov in dodatne opreme. Zapakirani v zatesnjenih kontejnerjih se blago prevaža v treh tednih od proizvodnih obratov v Čongčing v Kazahstanu, Rusiji, Belorusiji in Poljski v Duisburg v Nemčiji. Kontejnerje morajo pretovoriti v Dostyku v Kazahstanu in na Poljskem zaradi različnih širin železniških tirov. Carinjenje je bilo poenostavljeno z januarjem 2012, ko je v celoti začela veljati carinska unija med Belorusijo, Kazahstanom in Rusijo. V zimi 2013/2014 bodo vlaki vozili tudi med hladno sezono. Od junija 2013 vozijo na tej relaciji tudi vlaki DHL.<ref>{{Internetquelle | url=http://www.nytimes.com/2013/07/21/business/global/hauling-new-treasure-along-the-silk-road.html?pagewanted=all&_r=0 | titel=Hauling New Treasure Along the Silk Road | werk= | autor=Keith Bradsher | hrsg=[[New York Times]] | datum=2013-07-20 | zugriff=2013-08-15| sprache= }}</ref> == Geostrateški vidik == Ob razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in vzponu Kitajske so odročna območja ob svilni poti pridobila več pozornosti javnosti. Ta območja so: * zahodna provinca Kitajske, [[Šindžjang]] * [[Afganistan]] * sever Indije s Kašmirjem in tudi severni deli Pakistana * Tadžikistan * Kirgizistan * Uzbekistan * Turkmenistan * (nekdanja) provinca Horasan v severovzhodnem Iranu V regiji je kopica nerešenih zadev, ki sprožajo pogosto krvave spopade. Tu so še etnični konflikti in islamske težnje, kot tudi poskusi Rusije, Kitajske in ZDA, da bi spet pridobile vpliv. Težnje vseh treh velikih sil in islamizem si nasprotujejo. Leta 1999 so ZDA sprejele tako imenovano »Strategijo svilne poti« v Srednji Aziji. 22. septembra 2011 je bila ustanovljena, v okviru podpore Afganistanu, pobuda 30 držav in organizacij imenovana »Nova svilna pot«. Njihov cilj je: "Kako naj Afganistan postane regionalno vozlišče med Srednjo in Južno Azijo in Bližnjim vzhodom.<ref>[http://www.auswaertiges-amt.de/DE/AAmt/BM-Reisen/2011/09-VNGV-NewYork/110922-NewSilkRoad.html Seite des Auswärtigen Amtes, abgerufen am 17. Februar 2013]</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Cities along the Silk Road}} * [http://depts.washington.edu/silkroad/maps/cities/tarim.html Karta kotline Tarim s svilno potjo] * [http://www.ess.uci.edu/~oliver/silk.html Svilna pot (angl)] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20160315145417/http://www.ess.uci.edu/~oliver/silk.html |date=2016-03-15 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mednarodna trgovina]] [[Kategorija:Zgodovinske ceste]] [[Kategorija:Trgovske poti]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Kitajskem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kazahstanu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kirgizistanu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tadžikistanu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Indiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Turčiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Iranu]] [[Kategorija:Mednarodna cestna omrežja]] 7z49xyf1ctag9umcf4b9i5ic4fpufmo 0 224268 6675345 5572090 2026-05-13T15:09:15Z ~2026-28899-42 259821 naslov knjige "Črni obrazi, bele maske" v "Črna koža, bele maske" 6675345 wikitext text/x-wiki {{Infobox Philosopher | region = Zahodna filozofija | era = [[Filozofija 20. stoletja]] | color = #B0C4DE | caption = Frantz Fanon | name = Frantz Fanon | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[marksizem]], [[panafrikanizem]] | main_interests = [[politična filozofija]], [[revolucionarna teorija]], [[afriška filozofija]] | influences = [[Jean-Paul Sartre|Sartre]], [[Sigmund Freud|Freud]], [[Karl Marx|Marx]], [[Fridrich Engels|Engels]], [[György Lukács|Lukács]], [[Merleau-Ponty]], [[Aimé Césaire|Césaire]] | influenced = [[Edward Said]], [[Ali Shariati]], [[Patrice Lumumba]], [[Steve Biko]], [[Malcolm X]], [[Che Guevara]] }} '''Frantz Fanon''', [[Francozi|francoski]] [[psihiater]], [[filozof]], [[revolucionar]] in [[pisatelj]] z [[Martinik]]a, * [[20. julij]] [[1925]], [[Fort-de-France]], [[Martinik]], [[Francija]], † [[6. december]] [[1961]], [[Bethesda, Maryland|Bethseda]], [[Maryland]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Frantz Fanon je bil rojen na otoku Martinique v Francoskih Antilih. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je na lastni koži izkusil [[rasizem|rasistični]] nacionalizem izolirane in kolaboracionistične [[Vichyjska Francija|Vichyske]] uprave na Martiniku, zato se je pridružil [[Francoske svobodne sile|Svobodni Franciji]]. Vojskoval se je v Afriki in v Evropi, po koncu vojne pa je na univerzi v [[Lyon]]u študiral [[medicina|medicino]] in [[psihiatrija|psihiatrijo]]. V tem obdobju je napisal svoje najprepoznavnejše delo »''Črna koža, bele maske''« (''Peau noire, masques blancs'', 1952), študijo, v kateri s [[Freud]]ovo [[psihoanaliza|psihoanalizo]] in ostalimi teorijami psihoterapije razloži psihološke in socialne strukture odvisnosti temnopoltih, ki so izgubili svojo lastno kulturno identiteto, od sveta belega človeka, kateremu so tudi po Fanonovem prepričanju mentalno podrejeni. Po končanem študiju je dobil službo v nemirni [[Alžirija|Alžiriji]], ki je bila še vedno pridruženi del Francije. Leta 1954 se je pridružil [[Alžirska osamosvojitvena vojna|Alžirskemu osvobodilnemu gibanju]] in nekaj let urejal podtalno glasilo upornikov »''El Moudjahid''«. Po izgonu 1957 je dve leti prakticiral psihiatrijo v [[Tunizija|Tuniziji]]. Leta 1961 se je vrnil v Alžirijo, kjer je od začasne alžirske vlade dobil častno diplomatsko funkcijo ambasadorja v [[Gana|Gani]]. Istega leta je pod vplivom napredujoče [[levkemija|levkemije]] napisal testament in daleč najbolj vplivno delo »''Upor prekletih''« (''Les damnés de la terre'', 1961), v katerem je pod vtisom boja za alžirsko neodvisnost zagovarjal uporabo nasilja v boju za osvoboditev izpod okupatorja. Prevod tega dela smo dobili Slovenci leta 1963 pri [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]]. == Delo in vplivi == {{razširi razdelek}} == Pomembnejša dela == *''Peau noire, masques blancs'', 1952 * [[Upor prekletih]] (tudi ''V suženjstvo zakleti'') (''Les Damnés de la Terre''), 1961 {{COBISS|ID=3221761}} in {{COBISS|ID=251601408}} == Sklici == {{sklici|1}} {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fanon, Frantz}} [[Kategorija:Francoski filozofi]] [[Kategorija:Afriški filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Marksistični teoretiki]] [[Kategorija:Umrli za levkemijo]] [[Kategorija:Osebnosti alžirske osamosvojitvene vojne]] ghgeskuqs7tpzshf8liv1ek9iza5jkj 0 237047 6675508 6499352 2026-05-14T00:40:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675508 wikitext text/x-wiki {{about|glasbeni skupini|njihov glasbeni album|Jonas Brothers (album)}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Jonas Brothers | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | landscape = yes | background = group_or_band | origin = [[Združene države Amerike]] | genre = [[pop glasba|pop]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/jonas-brothers-p778430|title=((( Jonas Brothers > Overview )))|last=Monger|first=James Christopher|work=Allmusic|publisher=[[Rovi Corporation]]|accessdate=2009-10-22}}</ref> [[soft rock]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1494029/Jonas-Brothers|title=Jonas Brothers (American band)|last=Wallenfeldt|first=Jeff|work=[[Encyclopædia Britannica]]|publisher=[[Encyclopædia Britannica, Inc.]]|accessdate=2009-11-01}}</ref> [[teen pop]] | years_active = 2005–2013 | label = [[Columbia Records|Columbia]] (2005–2007), [[Daylight Records|Daylight]] (2005–2006), [[Fascination Records|Fascination]] (2008–), [[Hollywood Records|Hollywood]] (2007–), [[INO Records|INO]] (2005) | alias = The Jonas Brothers | associated_acts = [[Miley Cyrus]]<br /> [[Taylor Swift]]<br /> [[Demi Lovato]]<br /> [[Selena Gomez]] | website = <!-- Wikidata --> | current_members = [[Joe Jonas]]<br /> [[Kevin Jonas]]<br /> [[Nick Jonas]] | past_members = }} '''Jonas Brothers''' so [[Američani|ameriška]] [[pop glasba|pop]] [[glasbena skupina]].<ref>{{navedi splet |first=Greg |last=Kot |title=Jonas Brothers: Not just another boy band |url=http://www.chicagotribune.com/features/arts/chi-teen-pop-0824aug24,0,1414287.story |date=August 24, 2008 |accessdate=2009-03-09 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080829211501/http://www.chicagotribune.com/features/arts/chi-teen-pop-0824aug24,0,1414287.story |archivedate=2008-08-29 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice|first=Douglas |last=Quenqua |date=August 4, 2008 |title=A Rare CD by Today's Hot Boy Band: Bids Start at $160. Do I Hear $200? |url=http://www.nytimes.com/2008/08/04/business/media/04jonas.html?partner=rssnyt&emc=rss |accessdate=2009-03-09}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Elysa |last=Gardner |title=Jonas Brothers are »each other's best friends« |url=http://www.usatoday.com/life/music/news/2008-03-26-jonas-brothers-side_N.htm |date=March 26, 2008 |accessdate=2009-03-09}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Jonas Brothers the latest, hottest thing|url=http://www.iht.com/articles/2008/08/04/business/04jonas.php|accessdate=2009-03-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080919020429/http://www.iht.com/articles/2008/08/04/business/04jonas.php|archivedate=2008-09-19|url-status=live}}</ref> Popularnost so pridobili z nastopi na kanalu [[Disney Channel]]. Iz [[Jersey Shore]]a, [[New Jersey]], prihajajo trije člani banda, bratje Nicholas Jerry Jonas ([[Nick Jonas]]), Joseph Adam Jonas ([[Joe Jonas]]) in Paul Kevin Jonas II ([[Kevin Jonas]]). V poletju 2008 so igrali v [[Walt Disney Television|Disneyjevem]] [[televizijski film|televizijskem filmu]] ''Camp Rock''. Band sam je do danes izdal štiri [[glasbeni album|glasbene albume]]: ''[[It's About Time (album, Jonas Brothers)|It's About Time]]'', ''[[Jonas Brothers (album)|Jonas Brothers]]'', ''[[A Little Bit Longer]]'' in ''[[Lines, Vines and Trying Times]]''. Leta 2008 je bila skupina nominirana za [[Grammy]]ja v kategoriji za »najboljšega novega izvajalca« na 51. podelitvi Grammyjev in dobila nagrado [[American Music Awards]] v kategoriji za »najboljši preboj izvajalca«. Maja 2009, še pred izidom albuma ''[[Lines, Vines and Trying Times]]'', so po vsem svetu prodali osem milijonov izvodov albumov.<ref name="nytimes.com">[http://www.nytimes.com/2009/05/25/arts/music/25jonas.html?_r=1 Jonas Brothers Are Starting to Feel the Heat]</ref> == Zgodovina == === Nick Jonas: Odkritje in solo album (1999–2005) === {{Glavni|Nick Jonas|Nicholas Jonas (album)}} Prvi se je z glasbo začel ukvarjati [[Nick Jonas]].<ref name="MTV News">{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1527894/20060405/jonas_brothers.jhtml |title=More Blink-182 Than Hanson, It's Time For The Jonas Brothers |publisher=MTV |date=April 6, 2006 |accessdate=2008-08-21 |first=Corey |last=Moss |archive-date=2010-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100722071414/http://www.mtv.com/news/articles/1527894/20060405/jonas_brothers.jhtml |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.ccmmagazine.com/music/artist/jonas_brothers/ |title=Jonas Brothers Biography |work=[[CCM Magazine]] |accessdate=2008-08-21 |archive-date=2008-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080915015625/http://www.ccmmagazine.com/music/artist/jonas_brothers/ |url-status=dead }}</ref><ref name="MTV video">{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=Gd3Hj1cfDKU |publisher=MTV News |title=Jonas Brothers |work=YouTube}}</ref> Že v starosti sedem let je Nick Jonas nastopal v [[Broadway]]skih [[gledališka igra|gledaliških igrah]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jonasbrothers.htm |title=Jonas Brothers |publisher=Ken Phillips Publicity Group |accessdate=2008-08-21 |date=January 20, 2006 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905143354/http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jonasbrothers.htm |url-status=dead }}</ref><ref name="Clubhouse">{{navedi splet |url=http://www.clubhousemagazine.com/truelife/interviews/a0001236.cfm |title=Star Bright |first=Suzanne |last=Hadley |work=Clubhouse Magazine |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2008-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080605005038/http://www.clubhousemagazine.com/truelife/interviews/a0001236.cfm |url-status=dead }}</ref> kot so na primer ''[[Božična pesem (igra)|Božična pesem]]'' (leta 2000 je igral Tiny Tima, v starosti osem let pa je upodobil Scroogea), ''Annie Get Your Gun'' (leta 2001 je igral malega Jacka), ''[[Lepotica in zver (muzikal)|Lepotica in zver]]'' (v letu 2002 je upodobil Chipa) in ''[[Nesrečniki (muzikal)|Nesrečniki]]'' (leta 2003 je zaigral Gavrochea).<ref name="Clubhouse" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.playbill.com/news/article/71258.html |title=Beauty and the Beast Becomes 8th Longest-Running Show Aug. 4 |publisher=[[Playbill]] |date=August 4, 2002 |first=Andrew |last=Gans}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.playbill.com/news/article/77733.html |title=Photo Call: Les Misérables: Leading Mann |publisher=Playbill |date=February 3, 2003 |accessdate=2008-08-22}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.playbill.com/celebritybuzz/whoswho/biography/12193.html |title=Playbill Biography: Nicholas Jonas |publisher=Playbill |accessdate=2008-08-22}}</ref> Po ''Nesrečnikih'' je v [[muzikal]]u ''[[Moje pesmi, moje sanje (muzikal)|Moje pesmi, moje sanje]]'' upodobil Kurta, igra pa se je predvajala v gledališču [[Paper Mill Playhouse]].<ref>{{navedi splet |url=http://web.playbill.com/news/article/81717.html |title=Playbill News: Meg Bussert Joins Paper Mill Sound of Music |publisher=Playbill |date=September 20, 2003 |accessdate=2008-08-22 |first=Andrew |last=Gans |archive-date=2008-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080821153551/http://web.playbill.com/news/article/81717.html |url-status=dead }}</ref> Med nastopanjem v muzikalu ''Lepotica in zver'' leta 2002 je Nick Jonas s pomočjo svojega očeta napisal pesem, ki jo je poimenoval »[[Joy to the World (A Christmas Prayer)]]«. S pesmijo je nastopil na dobrodelni prireditvi, ki jo je organiziral Broadway za boj proti [[AIDS]]-u, samo pesem pa so posneli tudi za album ''Broadway's Greatest Gifts: Carols for a Cure, Vol. 4''.<ref name="Kansas City Star">{{navedi splet |url=http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jbkansascitystar.htm |title=Kansas City Star: Band interview: The Jonas Brothers, on the road, promoting their first CD |publisher=Ken Phillips Publicity Group |accessdate=2008-08-20 |first=Claire |last=Askew |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905143026/http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jbkansascitystar.htm |url-status=dead }}</ref><ref name="Allentown Morning Call">{{navedi splet |url=http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jballentown.htm |title=Allentown Morning Call: The Jonas Brothers: hearththrobs of the Hanson kind |publisher=Ken Phillips Publicity Group |accessdate=2008-08-22 |first=John J. |last=Moser |archive-date=2011-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111002191425/http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jballentown.htm |url-status=dead }}</ref> V novembru 2003 je založba [[INO Records]] prejela kopijo njegove pesmi,<ref>{{navedi splet |url=http://www.inorecords.com/nicholasjonas/dg-bio.html |title=Nicholas Jonas - Dear God |publisher=INOrecords |accessdate=2008-08-22 |archive-date=2011-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110713040139/http://www.inorecords.com/nicholasjonas/dg-bio.html |url-status=dead }}</ref> in jo izdala na radiu [[Christian radio]], kjer je kaj kmalu postala zelo popularna.<ref name="Allentown Morning Call" /> Medtem ko je Nick že delal na svojih samostojnih glasbenih projektih se je Joe Jonas odločil, da mu bo sledil in se tako pojavil v Broadwayski igri [[Baz Lurhmann|Baza Lurhmanna]] z naslovom ''La bohème''. To je bilo prvo leto, ko so bratje Jonas skupaj začeli pisati pesmi.<ref>{{cite interview|last=Jonas |first=Nick |subject=Nick Jonas |subjectlink=Nick Jonas |last2=Jonas |first2=Joe |subject2=Joe Jonas |subjectlink2=Joe Jonas |last3=Jonas |first3=Kevin |subject3=Kevin Jonas |subjectlink3=Kevin Jonas |interviewer=Nicole Anderson |title=Jonas Fan Van |program=Disney Channel |year=2009 |accessdate=2009-06-16}}</ref> Septembra 2004 je založba [[Columbia Records]] odkrila pesem Nicka Jonasa.<ref name="Kansas City Star" /><ref name="Allentown Morning Call" /> Nick je podpisal pogodbo z založbama [[INO Records]] ter Columbia Records in izdal [[singl]] »[[Dear God (pesem, Nicholas Jonas)|Dear God]]«.<ref>{{navedi splet |url=http://christianmusic.about.com/od/upcomingreleases/a/aanjonassigned.htm |title=INO Records Signs 12-Year Old Singer/Actor Nicholas Jonas |publisher=[[About.com]] |accessdate=2008-08-22 |first=Kim |last=Jones |archive-date=2012-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120127034713/http://christianmusic.about.com/od/upcomingreleases/a/aanjonassigned.htm |url-status=dead }}</ref> Naslednja pesem, »Joy to the World (A Christmas Prayer)«, je izšla 16. novembra tistega leta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rhapsody.com/nicholasjonas/joytotheworldachristmasprayer |title=Joy To The World (A Christmas Prayer) by Nicholas Jonas |publisher=[[Rhapsody (online music service)|Rhapsody]] |accessdate=2008-08-22}}</ref> V decembru tistega leta naj bi izšel njegov prvi samostojni glasbeni album, naslovljen kot ''[[Nicholas Jonas (album)|Nicholas Jonas]]'', vendar so izid prestavili;<ref>{{navedi splet |url=http://christianmusic.about.com/od/cdreviewsal/gr/jonasbrstime.htm |title=Jonas Brothers - It's About Time |publisher=About.com |first=Kim |last=Jones |accessdate=2008-08-22 |archive-date=2012-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120128134140/http://christianmusic.about.com/od/cdreviewsal/gr/jonasbrstime.htm |url-status=dead }}</ref> album je kasneje izšel v omejeni izdaji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.walmart.com/catalog/product.gsp?product_id=3362837 |publisher=WalMart.com |title=Nicholas Jonas}}</ref> Nick je skupaj z bratoma, Kevinom in Joejem, posnel še mnogo drugih pesmi za v album.<ref name="Kansas City Star" /> Zgodaj leta 2005 je novi predsednik založbe Columbia Records, [[Steve Greenberg (producent)|Steve Greenberg]], poslušal Nickov posnetek. Greenbergu je bil njegov glas všeč.<ref name="M+C">{{navedi splet |url=http://music.monstersandcritics.com/news/article_1266165.php/Jonas_Brothers_deliver_squeaky_clean_punk_music |title=Jonas Brothers deliver squeaky clean »punk« music |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2007-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070226090431/http://music.monstersandcritics.com/news/article_1266165.php/Jonas_Brothers_deliver_squeaky_clean_punk_music |url-status=dead }}</ref> Po srečanju z njim in po tem, ko je slišal njegovo pesem »Please Be Mine«, ki jo je napisal in nastopil z bratoma, se je [[Daylight Records|Daylight]]/Columbia Records odločila, da bo podpisala pogodbo z vsemi tremi brati.<ref name="Kansas City Star" /><ref name="New Haven Register">{{navedi splet |url=http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jbctcentral.htm |title=New Haven Register: Brothers In Arms |publisher=Ken Phillips Publicity Group |date=February 16, 2006 |first=Patrick |last=Ferrucci |accessdate=2008-08-22 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905143119/http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jbctcentral.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.boysoloist.com/artist.asp?VID=317 |title=BCSD - Nicholas Jonas |publisher=Boy Soloist |accessdate=2008-08-22 |archive-date=2017-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170707225412/https://boysoloist.com/artist.asp?VID=317 |url-status=dead }}</ref> === ''It's About Time'' (2005–2006) === Po tem, ko so podpisali pogodbo s Columbio, so se bratje odločili izbrati ime za skupino. Najprej so se poimenovali »Sons of Jonas«, kasneje pa so ime spremenili v »Jonas Brothers.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/bands/b/boy_bands/050207/index2.jhtml |title=The New Boy Bands |first=Gil |last=Kaufman |date=February 7, 2005 |publisher=MTV |accessdate=2008-08-22 |archive-date=2014-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141128092933/http://www.mtv.com/bands/b/boy_bands/050207/index2.jhtml |url-status=dead }}</ref> V letu 2005 so nastopali na več turnejah, med drugim na turnejah izvajalcev, kot so [[Jump5]], [[Kelly Clarkson]], [[Jesse McCartney]], [[Backstreet Boys]] in [[The Click Five]].<ref name="MTV News" /><ref name="Fall 2005 Tour Release">{{navedi splet |url=http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jbfall2005tour.htm |title=Get Out the Red Bull...Here Come the Jonas Brothers |publisher=Ken Phillips Publicity Group |date=October 14, 2005 |accessdate=2008-08-22 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905143751/http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jbfall2005tour.htm |url-status=dead }}</ref> Kasneje so leto dni sodelovali pri turnejah bandov [[Aly & AJ]] in [[The Cheetah Girls (izvajalci)|The Cheetah Girls]].<ref name="Fall 2005 Tour Release" /><ref name="Montclair Times">{{navedi splet |url=http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jbmontclair.htm |title=The Montclair Times: ''It's About Time'' the Jonas Brothers come to Montclair |publisher=Ken Phillips Publicity Group |date=November 16, 2005 |accessdate=2008-08-22 |first=Mary Anne |last=Christiano |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905143207/http://www.kenphillipsgroup.com/Phillips/jbmontclair.htm |url-status=dead }}</ref> Nazadnje so zgodaj leta 2006 nastopili na turneju [[duet]]a [[The Veronicas]].<ref name="Kansas City Star" /> Za album, ki so ga naslovili kot [[It's About Time (album, Jonas Brothers)|''It's About Time'']], je glasbena skupina sodelovala s [[besedilopisec|tekstopisci]], kot so [[Adam Schlesinger]] ([[Fountains of Wayne]]), [[Mike Mangini|Michael Mangini]] ([[Joss Stone]]), [[Desmond Child]] ([[Aerosmith]], [[Bon Jovi]]), [[Billy Mann]] ([[Destiny's Child]], [[Jessica Simpson]]) in Steve Greenberg.<ref name="Montclair Times" /> Album naj bi izšel v februarju leta 2006, vendar so njegov izid prestavili.<ref name="Kansas City Star" /><ref name="New Haven Register" /><ref name="Fall 2005 Tour Release" /><ref name="Montclair Times" /> Za zamudo je bilo »krivo« podjetje [[Sony Music Entertainment|Sony]] (matična družba Columbie), ki je želelo albumu dodeliti nek drug glavni [[singl]]. Jonas Brothers so priredili dve pesmi glasbene skupine [[Busted (glasbena skupina)|Busted]] - »[[Year 3000#Verzija Jonas Brothers|Year 3000]]« and »[[What I Go to School For#Verzija Jonas Brothers|What I Go to School For]]«.<ref name="M+C" /> Prvi singl banda Jonas Brothers, »[[Mandy (pesem, Jonas Brothers)|Mandy]]«, je izšel 27. decembra 2005.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sonymusicstore.com/store/c/Jonas-Brothers/LT_talent=1104175/Mandy/Digital-Audio-Track/LT_sku=93279/ |title=Mandy - Jonas Brothers |publisher=SonyMusicStore |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2007-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071014003641/http://www.sonymusicstore.com/store/c/Jonas-Brothers/LT_talent=1104175/Mandy/Digital-Audio-Track/LT_sku=93279/ |url-status=dead }}</ref> [[Videospot]] za pesem je bil prikazan na [[MTV]]jevem ''[[Total Request Live]]'' 22. februarja 2006<ref name="MTV video" /> in dosegel četrto mesto. Naslednja pesem, »[[Time for Me to Fly]],« je izšla kot [[soundtrack]] [[film]]a ''[[Aquamarine (film)|Aquamarine]]'', tudi v februarju.<ref name="Greater Rome Times">{{navedi splet |url=http://www.greaterrometimes.com/business/fashion-show-to-be-held-in-rome.shtml |title=Fashion Show To Be Held In Rome |publisher=Greater Rome Times |date=January 2, 2007 |accessdate=2008-08-22 |first=Julie |last=Black |archive-date=2008-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913095343/http://www.greaterrometimes.com/business/fashion-show-to-be-held-in-rome.shtml |url-status=dead }}</ref> V marcu se je njihova pesem »Mandy« predvajala v eni izmed epizod [[Nickelodeon (kanal)|Nickelodeonove]] [[televizijska serija|televizijske serije]], imenovane [[Zoey 101]].<ref name="Greater Rome Times" /> Glasbena skupina je nastopila tudi na ''Cartoon Cartoon Fridays'' na kanalu [[Cartoon Network]].<ref name="MTV News" /><ref name="Greater Rome Times" /> Za album ''[[DisneyMania 4]]'' so zapeli tudi pesem »[[Yo Ho (A Pirate's Life for Me)]]«, ki je kasneje postala soundtrack [[film]]a ''[[Pirati s Karibov]]'', samostojna pesem pa je izšla 4. aprila 2006 skupaj z albumom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/disneymania-vol-4-r823795 |title=Disneymania, Vol. 4 > Overview |publisher=Allmusic |accessdate=2008-08-29}}</ref> Med poletjem 2006 so Jonas Brothers sodelovali pri turneji dueta Aly & AJ.<ref>{{navedi splet |url=http://archive.capecodonline.com/cctimes/edits/cctblogs/reviews/archives/2006_06.htm |title=Aly & AJ pump up the volume |date=June 18, 2006 |first=Gwenn |last=Friss |publisher=[[Cape Cod Times]] |accessdate=2008-08-29 |archive-date=2008-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080908010609/http://archive.capecodonline.com/cctimes/edits/cctblogs/reviews/archives/2006_06.htm |url-status=dead }}</ref> Jonas Brothers so napisali tudi glavno pesem za drugo sezono televizijske serije ''American Dragon Jake Long'', ki se je predvajala od junija 2006 do septembra 2007 na kanalu [[Disney Channel]].<ref name="Greater Rome Times" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.tv.com/american-dragon-jake-long/show/26513/episode_guide.html?season=2&tag=season_dropdown;dropdown;1 |title=American Dragon: Jake Long episode guide |publisher=[[TV.com]] |accessdate=2008-08-29 |archive-date=2009-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090114014103/http://www.tv.com/american-dragon-jake-long/show/26513/episode_guide.html?season=2&tag=season_dropdown;dropdown;1 |url-status=dead }}</ref> Album [[It's About Time (album, Jonas Brothers)|''It's About Time'']] je dokončno izšel 8. avgusta 2006.<ref>{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=769568&aid=786824 |title=Jonas Brothers - It's About Time |work=Billboard |accessdate=2008-08-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071211070247/http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=769568&aid=786824 |archivedate=2007-12-11 |url-status=live }}</ref> [[Menedžer]] banda je povedal, da bo album izšel v omejeni izdaji, samo 50,000 kopij, vendar se album lahko naloži prek strani, kot so [[eBay]], stane pa med 200 in 300 [[ameriški dolar|$]]. Ker založba Sony ni izrazila želje, da bi band promovirala tudi v prihodnosti, so Jonas Brothers zamenjali založbo. 3. oktobra 2006 je Nickova pesem iz leta 2004, »Joy to the World (A Christmas Prayer),« ponovno izšla v albumu ''Joy to the World: The Ultimate Christmas Collection''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.worshipmusic.com/40462.html |title=Joy To The World: The Ultimate Christmas Collection |publisher=WorshipMusic.com |accessdate=2008-09-01}}</ref> Tudi v oktobru tistega leta so Jonas Brothers zapeli pesem »[[Poor Unfortunate Souls]]« iz filma ''[[Mala morska deklica (film, 1989)|Mala morska deklica]]'' in ga izdali v albumu [[The Little Mermaid (soundtrack)|''The Little Mermaid'' soundtrack]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.amazon.com/dp/B000FZDIL8 |title=Little Mermaid Soundtrack (Special Edition) |publisher=[[Amazon.com]] |accessdate=2008-09-01}}</ref> Drugi singl iz albuma ''It's About Time'' je bila pesem »[[Year 3000#Verzija Jonas Brothers|Year 3000]].« Singl je postal popularen na radiu [[Radio Disney]], [[videospot]] pa se je prvič predvajal na [[Disney Channel]]u v januarju leta 2007. Band je pogodbo z založbo Columbia Records prekinil zgodaj leta 2007. === ''Jonas Brothers'' (2007–2008) === Po tem, ko je skupina Jonas Brothers ostala brez založbe, je v februarju 2007 podpisala pogodbo s [[Hollywood Records]].<ref>{{navedi splet |url=http://sev.prnewswire.com/entertainment/20070208/LATH11608022007-1.html |title=PR Newswire: The Jonas Brothers Sign Record Deal With Disney's Hollywood Records |accessdate=2008-09-01 |archive-date=2007-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070213073434/http://sev.prnewswire.com/entertainment/20070208/LATH11608022007-1.html |url-status=dead }}</ref> Ob približno istem času se bratje začnejo pojavljati v reklamah za stekleničke za dojenčke, kjer pojejo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jsonline.com/entertainment/festivals/29443719.html |title=Jonas Brothers thrill tween audience at Summerfest |publisher=Journal Sentinel |last=Kosidowski |first=Paul |date=July 7, 2008 |accessdate=2009-07-03}}</ref> 24. marca dve izmed njihovih pesmi izidejo na različnih albumih: pesem »[[Kids of the Future]]« izide kot soundtrack za film ''[[Spoznajte Robinsonove]]'',<ref>{{navedi splet |url=http://www.amazon.com/dp/B000N0KVQ0 |title=Meet the Robinsons (soundtrack) |publisher=[[Amazon.com]] |accessdate=2008-09-01}}</ref> (pesem je temeljila na pesmi [[Kim Wilde]], »[[Kids in America (pesem, Kim Wilde)|Kids in America]]«), pesem »[[I Wanna Be Like You]]« pa izide v albumu ''[[DisneyMania 5]]''.<ref>[http://www.amazon.com/dp/B000N0KVPQ Disneymania, Vol. 5]</ref> Jonas Brothers v ponedeljek, 9. aprila 2007 prvič nastopijo v [[Bela hiša|Beli hiši]], kjer so na prireditvi White House Easter Egg Roll zapeli [[himna|nacionalno himno]].<ref>{{navedi splet|url=http://georgewbush-whitehouse.archives.gov/news/releases/2007/04/20070409-1.html |title=White House Easter Egg Roll 2007}}</ref> Ponovno so se v Beli hiši pojavili na sredo, 27. junija tistega leta, na prireditvi Celebrating Women in Sports Tee Ball. Spet so zapeli nacionalno himno, po igri pa so Jonas Brothers zabavali občinstvo s svojimi uspešnicami na pikniku.<ref>{{navedi splet|url=http://georgewbush-whitehouse.archives.gov/teeball/2007/june27teeball.html |title=White House Tee Ball Game}}</ref> Njihov album »[[Jonas Brothers (album)|Jonas Brothers]]« je izšel 7. avgusta 2007.<ref>{{navedi splet |url=http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=769568&aid=933954 |title=Jonas Brothers - Jonas Brothers |work=Billboard |accessdate=2008-08-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070817022906/http://www.billboard.com/bbcom/discography/index.jsp?pid=769568&aid=933954 |archivedate=2007-08-17 |url-status=live }}</ref> V prvem tednu prodajanja je dosegel peto mesto na lestvici [[Billboard Hot 200]]. Dve pesmi iz albuma sta skupaj z videospoti izšli v pribljižno istem času: pesem »[[Hold On (pesem, Jonas Brothers)|Hold On]]« je izšla dva tedna prej, pesem »[[SOS (pesem, Jonas Brothers)|S.O.S.]]« pa štiri dni prej. V avgustu tistega leta so se Jonas Brothers začeli pojavljati na televiziji. 17. avgusta so se pojavili v Disneyjevi televizijski seriji ''[[Hannah Montana (serija)|Hannah Montana]]'' v epizodi, naslovljeni kot »Me and Mr. Jonas and Mr. Jonas and Mr. Jonas«. Skupaj z [[Miley Cyrus]] so nastopili tudi s pesmijo »[[We Got The Party (pesem, Hannah Montana)|We Got the Party]]«, ki se je prvič predvajala po filmu ''[[Srednješolski muzikal 2]]'', tisto noč pa si jo je ogledalo 10.7 milijonov ljudi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.multichannel.com/article/CA6470023.html |title=Millions Sold on ''HSM2'' |publisher=Multichannel News |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2008-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509001917/http://www.multichannel.com/article/CA6470023.html |url-status=dead }}</ref> 24. avgusta so z dvema pesmima nastopili na tekmovanju [[Miss Teen USA]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.nbc.com/Miss_Teen_USA_2007/ |title=Miss Teen USA 2007}}</ref> Naslednejga dne so se premierno predvajale igre [[Disney Channel Games]], v katerih so nastopili tudi bratje Jonas. Igre so snemali 27. aprila 2007 v [[Orlando|Orlandu]], [[Florida]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.disneychannelmedianet.com/web/showpage/showpage.aspx?program_id=3112747&type=lead |title=Disney Channel Games 2007 |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2012-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205183600/http://www.disneychannelmedianet.com/web/showpage/showpage.aspx?program_id=3112747&type=lead |url-status=dead }}</ref> 26. avgusta 2007 so skupaj z Miley Cyrus nastopili na podelitvi nagrad [[Teen Choice Awards]]. 18. novembra tistega leta so na podelitvi nagrad [[American Music Awards]] nastopili s svojo pesmijo »S.O.S.«. 22. novembra so se bratje pojavili tudi na 81. obletnici [[Macy's Thanksgiving Day Parade]]. Na koncu leta so na ''[[Dick Clark's New Year's Rockin' Eve]]'' nastopili s pesmima »Hold On« in »S.O.S.«. S svojo turnejo [[Turneje Jonas Brothers#Look Me In The Eyes Tour|Look Me In The Eyes Tour]] so začeli 31. januarja 2008 v [[Tucson, Arizona|Tucsonu]], [[Arizona]], končali pa 22. marca tistega leta v [[East Rutherford, New Jersey|East Rutherfordu]], [[New Jersey]]. Na turneji so zapeli samo svoje najnovejše pesmi, ki so izšle na njihovem tretjem glasbenem albumu, ''[[A Little Bit Longer]]''. === ''A Little Bit Longer'' (2008–2009) === [[Slika:JonasBrothers.JPG|thumb|200px|Jonas Brothers nastopajo na koncertu v februarju leta 2008]] Tretji [[glasbeni album]] skupine Jonas Brothers, ''[[A Little Bit Longer]]'', je v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] izšel 12. avgusta 2008 s tehnologijo [[CDVU+]], tako kot njihov drugi album, ''Jonas Brothers''. 24. junija 2008 je [[iTunes]] potrdil, da bodo pesmi iz četrtega albuma, ''A Little Bit Longer'', izšle vsaka v razmiku dveh tednov.<ref>{{navedi splet |url=http://phobos.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewCustomPage?name=pageCountdownToJonasBrothers |title=Jonas Brothers countdown to A Little Bit Longer |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2019-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190301074406/http://phobos.apple.com/WebObjects/MZStore.woa/wa/viewCustomPage?name=pageCountdownToJonasBrothers |url-status=dead }}</ref> Nakup vsake pesmi se nanaša na stroške celotnega albuma, ki se ga da kupiti tudi preko iTunes' Complete po izidu. Vsaka pesem ima tudi več stranskih glasov. Razpored: 24. junij 2008 za »[[Burnin' Up]]«; 15. julij 2008 za »[[Pushing Me Away (pesem, Jonas Brothers)|Pushin' Me Away]]«; 29. julij 2008 za »[[Tonight (pesem, Jonas Brothers)|Tonight]]«; in 5. avgust 2008 za »[[A Little Bit Longer (pesem)|A Little Bit Longer]].« Vsaka izmed teh pesmi je za vsaj tri dni zasedla prvo mesto na iTunesu. Po končani turneji [[Tureneje Jonas Brothers#Look Me In The Eyes Tour|Look Me In The Eyes Tour]] 22. marca 2008 so Jonas Brothers potrdili, da bodo nastopili na turneji [[Avril Lavigne]], imenovani [[The Best Damn Thing#The Best Damn Tour|Best Damn Tour]] skupaj z [[Boys Like Girls]], vendar samo v drugem delu turneje po [[Evropa|Evropi]], ki bo trajala od poznega maja do poznega junija 2008. Med snemanjem filma ''Camp Rock'' so so-napisali in so-producirali šest pesmi za njihovo dobro prijateljico in sodelavko, [[Demi Lovato]], ter njen prihajajoči album ''[[Don't Forget]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/televisionNews/idUSN1542015620080615 |title=Camp Rock sets the stage for newcomer Demi Lovato |publisher=Reuters |date=June 15, 2008 |accessdate=2008-09-02}}</ref> Lovatova je dejala: »Sama se nagibam k pisanju pesmi, ki so - mislim - malo bolj intenzivne in manj spevne, zato sem potrebovala pomoč pri pisanju spevnih pesmi.« Dodala je še, da sta zunanjo obliko albuma oblikovala Rooney in Robert Schwartzman. »Torej, to je prišlo ven. V album sem vložila veliko svojih glasbenih sposobnosti in besedila v te pesmi. Oni so mi samo pomagali.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1593648/20080827/lovato__demi.jhtml |title=Camp Rock sets the stage for newcomer Demi Lovato |publisher=Reuters |date=June 15, 2008 |accessdate=2008-09-02 |archive-date=2010-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100803203520/http://www.mtv.com/news/articles/1593648/20080827/lovato__demi.jhtml |url-status=dead }}</ref> »Sama sem bolj tekstopiska, ki ne bi nikoli uspela na Disney Channelu. Moja glasba je preveč temna ...«<ref>{{navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/televisionNews/idUSN1542015620080615 |title="Camp Rock" sets the stage for newcomer Demi Lovato |publisher=Reuters}}</ref> Album je izšel 23. septembra 2008. Bratje so njen album tudi so-producirali. [[Soundtrack]]i za film ''Camp Rock'' so izšli 17. junija 2008. Zasedli so tretje mesto na lestvici [[Billboard 200]], saj so že v prvem tednu prodajanja prodali več kot 188,000 kopij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003820412 |title=Coldplay Cruises To No. 1 On The Billboard 200 |first=Katie |last=Hasty |work=Billboard |date=June 25, 2008 |accessdate=2008-08-21}}</ref> Med poletjem 2008 so Jonas Brothers začeli s svojo turnejo po Severni Ameriki, ki so jo poimenovali ''Burning Up Tour'', in je promovirala film ''Camp Rock'' ter njihov album ''[[A Little Bit Longer]]'', na njej pa so nastopili tudi s pesmimi iz albumov ''[[It's About Time (album, Jonas Brothers)|It's About Time]]'' in ''[[Jonas Brothers (album)|Jonas Brothers]]''. Turneja se je začela 4. julija 2008 v [[Molson Amphitheatre]]ju, [[Toronto, Ontario]]. Produkcijsko podjetje [[Disney Digital 3D]] je izdalo dva dela njihovega koncertnega filma, ki so ga snemali v [[Anaheim, Kalifornija|Anaheimu]], [[Kalifornija]] med 13. julijem in 14. julijem<ref name="Ticketmaster">{{navedi splet |url=http://www.ticketmaster.com/event/090040BBB5B0614B?artistid=1052712&majorcatid=10001&minorcatid=1 |title=Ticketmaster |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2018-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180114130650/https://www1.ticketmaster.com/event/090040BBB5B0614B?artistid=1052712&majorcatid=10001&minorcatid=1 |url-status=dead }}</ref> skupaj s [[Taylor Swift]],<ref name="youtube1">{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=xYB92uNW7l0 |title=Jonas Brothers, Taylor Swift Performing for 3D Movie |work=YouTube}}</ref> ki je zapela nekaj singlov iz njenega albuma ''[[Taylor Swift (album)|Taylor Swift]]'', 3D koncertni film pa je izšel 22. februarja 2009.<ref>{{navedi splet|url=http://news.sawf.org/Entertainment/49826.aspx |title=Jonas Brothers return from their UK Trip}}</ref> 14. avgusta je Nick Jonas oznanil, da ima glasbena skupina že napisanih pet pesmi za njihov četrti glasbeni album (tretji v sodelovanju z založbo Hollywood Records).<ref name="youtube1" /> Band je leta julija 2008 postal najmlajša glasbena skupina, kar jih je kdaj prišlo na naslovnico revije [[Rolling Stone Magazine]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rollingstone.com/news/coverstory/21896731|title=The Clean Teen Machine|publisher=Rolling Stone|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080725231834/http://www.rollingstone.com/news/coverstory/21896731|archivedate=2008-07-25|accessdate=2010-03-11|url-status=dead}}</ref> Jonas Brothers so obiskali [[Rock and Roll Hall of Fame]] v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]], [[Ohio]], preden so 22. avgusta 2008 razprodali vse vstopnice za na njihov novi koncert v [[Blossom Music Center]]-u. Band je predstavil obleke in hlače, ki jih je nosil med snemanjem za naslovnico njihovega albuma ''[[A Little Bit Longer]]'' Jimu Henkeu, pod direktorju Rock and Roll Hall of Fame. Obleke so postale del kolekcije ''Right Here, Right Now!'', ki vključuje tudi obleke drugih najpopularnejih izvajalcev.<ref>{{navedi splet |url=http://newsroom.mtv.com/2008/08/22/jonas-brothers-donate-their-little-bit-longer-suits-to-rock-and-roll-hall-of-fame-and-museum/ |title=Jonas Brothers Donate Their Little Bit Longer Suits To Rock And Roll Hall Of Fame And Museum |first=Jocelyn |last=Vena |publisher=MTV Newsroom |date=August 22, 2008 |accessdate=2008-09-02 |archive-date=2012-05-27 |archive-url=https://archive.today/20120527002935/http://newsroom.mtv.com/2008/08/22/jonas-brothers-donate-their-little-bit-longer-suits-to-rock-and-roll-hall-of-fame-and-museum/ |url-status=dead }}</ref> V decembru 2008 so bili Jonas Brothers nominirani za nagrado [[Grammy]] v kategoriji za »najboljšega novega izvajalca« na 51. podelitvi Grammyjev. Potrjeno je bilo tudi, da bodo Jonas Brothers sodelovali s [[Timbaland]]om na njegovi pesmi »Dumb« iz albuma ''Shock Value 2''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.sprinklepoponline.com/2642724 |title=Jonas + Timbaland = Dumb |publisher=Sprinkle Pop |author=cherrybomb54 |date=December 27, 2008 |accessdate=2009-07-03 |archive-date=2009-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090123025045/http://www.sprinklepoponline.com/2642724 |url-status=dead }}</ref> V [[intervju]]ju z ''JustJared.com'' je [[Chris Brown (ameriški pevec)|Chris Brown]] povedal, da sodeluje s skupino Jonas Brothers. Dejal je: »Po vsej verjetnosti nekaj delam z njimi. Če bodo želeli snemati z menoj, bom snemal z njimi, ampak sam sem si želel samo napisati pesem za njih.« The Jonas Brothers so se kot glasbeni gost pojavili na ''[[Saturday Night Live]]'' 14. februarja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tvguide.com/News/SNL-Baldwin-Jonas-1002533.aspx |title=SNL's Valentine to You: Alec Baldwin and the Jonas Brothers |publisher=TVGuide |accessdate=2009-02-06}}</ref> === ''Lines, Vines and Trying Times'' (2009) === [[Slika:Jonas Brothers KCA.jpg|thumb|200px|Jonas Brothers nastopajo na podelitvi nagrad [[Kids' Choice Awards]] leta 2009]] Jonas Brothers so s snemanjem njihovega četrtega glasbenega albuma, ''[[Lines, Vines and Trying Times]]'', nehali in začeli govoriti o albumu samem zgodaj leta 2009. V več intervjujih so povedali, da na snemanju in pisanju pesmi tako vneto niso delali že od sredine leta 2008, ko so se ukvarjali s turnejo [[Turneje Jonas Brothers#Burning Up Tour|Burnin' Up tour]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=4rfaVC8E2JA |accessdate=2009-03-11 |title=MTV Interview (Fourth Album Confirmed) |publisher=MTV |work=YouTube}}</ref> 11. marca so Jonas Brothers oznanili, da bo njihov četrti album, ''Lines, Vines and Trying Times'', izšel 15. junija 2009.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/news/jonas-brothers-fourth-album-due-june-15-1003952570.story |title=Jonas Brothers' Fourth Album Due June 15 |work=Billboard |accessdate=2009-04-18 |date=2009-03-18 |first=Gary |last=Graff}}</ref> [[Nick Jonas]] je o naslovu za album spregovoril z revijo ''Rolling Stone'', za katero je rekel, da »'Lines' označuje nekaj, kar ima svoje vire, 'vines' so stvari, ki zaidejo s poti in 'trying times', no dobro, pomen tega je očiten.« Za revijo [[Billboard]] je Nick Jonas povedal: »Poskušamo se naučiti, kolikor se da in s tem nadaljevati z našo rastjo.« [[Kevin Jonas]] je dodal še: »Splošno sporočilo je v smislu enako sporočilu stare glasbene skupine Jonas Brothers, vendar smo dodali še več glasbe, vključno z različnimi glasbenimi instrumenti, ki se bodo dodali, želimo pa tudi graditi na zvokih, ki jih že imamo.« Nick je o pesmih povedal tudi, da so to »njihova potovanja v glasbi, ki govorijo o vseh stvareh, skozi katere smo odšli, o osebnih izkušnjah, iz katerih črpamo navdih. Delali smo tudi na tem, da bi uporabili metafore … to je nekakšna maska za stvari, ki so se nam resnično dogodile.«<ref>{{navedi novice|title=Jonas Brothers Lines, Vines and Trying Times |date=March 2009 |url=http://www.flickr.com/photos/maddix3jonas/3366437394/sizes/o/ |publisher=Rolling Stone Magazine |accessdate=2009-03-18 |first=Jenny |last=Eliscu}}</ref> Glasbena skupina je 11. marca potrdila tudi, da bodo začeli s svojo [[Jonas Brothers World Tour 2009|svetovno turnejo]] v sredini leta 2009.<ref>{{navedi splet|url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&friendId=22191827&blogId=476015132 |accessdate=2009-03-11 |title=World Tour Dates Announced --- More to Come |publisher=Jonas Brothers |work=[[MySpace]]}}</ref> Pridružili so se priljubljeni korejski dekliški skupini [[Wonder Girls]], ki so v Ameriki predstavljale goste na njihovi turneji.<ref>Newsdesk. [http://www.mtvasia.com/News/200907/24018273.html Wonder Girls Make Waves in the US as Opening Act for Jonas Brothers' Tour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090828071702/http://www.mtvasia.com/News/200907/24018273.html|date=2009-08-28}}. ''[[MTV Asia]]''. July 24, 2009. Retrieved August 23, 2009.</ref> Jonas Brothers so album ''[[Lines, Vines and Trying Times]]'' izdali še mesec pred izidom singla »[[Paranoid (pesem, Jonas Brothers)|Paranoid]]« in sedem dni pred izidom singla [[Fly With Me (pesem)|Fly With Me]]. ''[[Lines, Vines and Trying Times]]'' je postal njihov drugi album na vrhu lestvice.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/bbcom/retrieve_chart_history.do?model.chartFormatGroupName=Albums&model.vnuArtistId=769568&model.vnuAlbumId=1255320 |title=Artist Chart History |publisher=Billboard |accessdate=2009-07-03}}</ref> Prvo mesto je dobil v prvem tednu od izida, že v drugem tednu pa se je pojavil na drugem mestu. 7. julija 2009 so Jonas Brothers potrdili, da so podpisali pogodbo z glasbeno skupino [[Honor Society (glasbena skupina)|Honor Society]] za snemanje singla, ki ga bo izdala založba Hollywood Records.<ref>{{navedi splet |url=http://www.streetbrand.com/20090707990/news/honor-society-signs-with-jonas-brothers-label.html |title=Honor Society signs with Jonas Brothers' label |publisher=STREETBRAND |accessdate=2009-07-07 |archive-date=2014-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141129023620/http://www.streetbrand.com/20090707990/news/honor-society-signs-with-jonas-brothers-label.html |url-status=dead }}</ref> Mesec dni kasneje je na radiu [[Radio Disney]] izšla pesem »[[Send It On (pesem)|Send It On]]«. Pesem so Jonas Brothers zapeli v sodelovanju z [[Demi Lovato]], [[Miley Cyrus]] in [[Selena Gomez|Seleno Gomez]] za [[Disney's Friends for Change]].<ref name="planetpremiere">{{navedi splet|url=http://radio.disney.go.com/music/planet_premiere2.html|title=Radio Disney - Planet Premiere|publisher=Radio Disney|accessdate=2009-08-11|archive-date=2009-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20090925225924/http://radio.disney.go.com/music/planet_premiere2.html|url-status=dead}}</ref> [[Disney Channel]] je videospot za pesem »Send It On« prvič predvajal 14. avgusta 2009.<ref name=SIOPR>{{Navedi splet |url=http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/F4C_PR_080609.doc |title=Send It On Press Release |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2010-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113123243/http://disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/F4C_PR_080609.doc |url-status=dead }}</ref> 9. avgusta 2009 so Jonas Brothers nastopili na podelitvi nagrad [[Teen Choice Awards]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.nydailynews.com/entertainment/tv/2009/08/10/2009-08-10_whats_on_tv_monday_night.html |title=What's on TV Monday night |work=[[Daily News (New York)|Daily News]] |date=August 10, 2009 |accessdate=August 10, 2009 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Založba Hollywood Records je preko [[YouTube]]a oznanila izid [[kompaktni disk|CD]]/[[DVD]] [[Wal-Mart]], ki so ga posneli Jonas Brothers in Demi Lovato.<ref>{{navedi splet|author=5 november 2009 |url=http://www.youtube.com/watch?v=dAEoNvKHSjk&feature=sub |title=Jonas Brothers LIVE CD+DVD |publisher=YouTube |date=2009-11-05 |accessdate=2010-02-24}}</ref> === Stranski projekti in ''Camp Rock 2'' (2010–danes) === [[Joe Jonas]] bo (brez [[Nick Jonas|Nicka]] in [[Kevin Jonas|Kevina]]) sodil na [[resničnostni šov|resničnostnem šovu]] ''[[Ameriški idol]]''. Film ''Camp Rock 2: The Final Jam'' so snemali v okolici [[Ontario|Ontaria]], [[Kanada]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.celebuzz.com/jonas-brothers-toronto-g132611/ |title=Joe Jonas Photo - The Jonas Brothers in Toronto |publisher=Celebuzz |date= |accessdate=2010-02-24 |archive-date=2009-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091208113226/http://www.celebuzz.com/jonas-brothers-toronto-g132611/ |url-status=dead }}</ref> Produkcija filma se je začela 3. septembra 2009 in končala 16. oktobra 2009.<ref>{{navedi splet|url=http://twitter.com/ddlovato/status/4921823344 |title=Twitter / demetria lovato: I cannot believe today is |publisher=Twitter.com |date=2009-10-16 |accessdate=2010-02-24}}</ref> Film sam bo premiero doživel v poletju leta 2010.<ref>[http://www.youtube.com/watch?v=6vxAnk_nTC8 Camp Rock 2: The Final Jam teaser trailer]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/CRK2_finaljam.doc |title=arhivska kopija |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2009-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090730220646/http://www.disneychannelmedianet.com/DNR/2009/doc/CRK2_finaljam.doc |url-status=dead }}</ref> Nick (brez Kevina in Joeja) bo delal na projektu [[Nick Jonas and the Administration]] skupaj z nekdanjimi člani glasbene skupine [[The New Power Generation]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.oceanup.com/2009/11/17/nick-jonas-on-the-administration-album |title=Nick Jonas On The Administration ALBUM |publisher=oceanUP.com |date=2009-11-17 |accessdate=2010-02-24 |archive-date=2019-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190307001056/http://oceanup.com/2009/11/17/nick-jonas-on-the-administration-album/ |url-status=dead }}</ref> Nastopili so tudi na dobrodelni prireditvi [[We Are the World#We Are The World: 25 for Haiti|We Are The World: 25 For Haiti]]. Joe je skupaj z Demi Lovato so-napisal pesem "[[Make A Wave (pesem)|Make a Wave]], ki je 26. februarja 2010 izšla na radiu Radio Disney. Joe se je pojavil tudi v videospotu za pesem »Giving Up the Gun« banda [[Vampire Weekend]]. == Igranje == === Zgodnje delo === Jonas Brothers so se pojavili v drugi sezoni popularne Disneyjeve [[televizijska serija|televizijske serije]] ''[[Hannah Montana (serija)|Hannah Montana]]'', natančneje v epizodi »Me and Mr. Jonas and Mr. Jonas and Mr. Jonas«. Kmalu za tem so sodelovali z [[Miley Cyrus]] na njenem 3-D koncertnem filmu, imenovanem ''Hannah Montana & Miley Cyrus: Best of Both Worlds Concert'', pojavili pa so se tudi na istoimenski turneji Miley Cyrus. Med tem, ko so bili na turneji ''[[Turneje Jonas Brothers#Look Me in the Eyes Tour|Look Me in the Eyes Tour]]'', so za [[Disney Channel]] snemali resničnostno serijo ''Jonas Brothers: Living the Dream'', ki se je na Disney Channelu prvič predvajala 16. maja 2008, končala pa se je 5. septembra tistega leta. Serija je govorila o njihovem življenju na turneji. Vključevala je vaje banda, potovanje, nastopanje, učenje in njihovo zasebno življenje s prijatelji in družino. Jonas Brothers so posneli tudi pol-urni šov, ki so mu nadeli naslov ''Studio DC: Almost Live'', v njem pa so nastopale Disneyjeve zvezde, kot je na primer The Muppets. V tem času so se Jonas Brothers pojavili tudi v Disneyjevi televizijski seriji ''[[Disney Channel Games]]''. === 2008 - danes === [[Slika:Kempthorne and the Jonas Brothers.jpg|thumb|250px|Jonas Brothers z nekdanjim [[Sekretariat za notranje zadeve Združenih držav Amerike|sekretarjem za notranje zadeve]] [[Dirk Kempthorne|Dirkom Kempthorneom]] v letu 2008.]] Glasbena skupina Jonas Brothers je igrala v [[Walt Disney Television|Disneyjevem]] [[televizijski film|televizijskemu filmu]], imenovanem ''Camp Rock'', kjer so igrali člane banda »Connect Three«. [[Joe Jonas]] je igral glavno moško vlogo in glavnega pevca v skupini, »Shanea Graya«, [[Nick Jonas]] je dobil vlogo [[kitarist]]a »Natea«, [[Kevin Jonas]] pa vlogo »Jasona«, ki je tudi kitarist. [[Film]] je v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] premiero doživel 20. junija 2008, še istega dne pa se je predvajal tudi na [[Kanada|kanadskem]] kanalu, imenovanem [[Family (kanal)|Family]]. Film sam je prejel mešane kritike.<ref>{{navedi splet|url=http://www.businessofcinema.com/news.php?newsid=8479 |title=Jonas Brothers sign first ever book deal with Disney Group |publisher=Business of Cinema}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://community.tvguide.com/blog-entry/TVGuide-News-Blog/Todays-News/Jonas-Brothers-Book/800040845 |title=The Jonas Brothers to Rock Out Their First Book |publisher=TVGuide |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2008-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913025930/http://community.tvguide.com/blog-entry/TVGuide-News-Blog/Todays-News/Jonas-Brothers-Book/800040845 |url-status=dead }}</ref> Podjetje [[Disney Digital 3-D]] je v dveh delih produciralo film, ki je nastajal med 13. julijem in 14. julijem tistega leta v [[Anaheim, Kalifornija|Anaheimu]], [[Kalifornija]],<ref name="Ticketmaster" /> kasneje pa je film izšel kot ''Jonas Brothers: The 3D Concert Experience'', 3-D koncertni film, 27. februarja 2009.<ref>{{navedi splet |url=http://moviesblog.mtv.com/2008/08/01/jonas-brothers-3-d-concert-flick-gets-a-release-date |title=Jonas Brothers 3-D Concert Flick Gets A Release Date |publisher=MTV |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2009-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090504201939/http://moviesblog.mtv.com/2008/08/01/jonas-brothers-3-d-concert-flick-gets-a-release-date |url-status=dead }}</ref> V aprilu 2009 so Jonas Brothers končali s snemanjem [[televizijska serija|televizijske serije]], imenovne ''JONAS''.<ref>{{navedi splet|url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&friendId=22191827&blogId=481949660 |title=Catching You Up |publisher=Jonas Brothers via Blogging |date=April 8, 2009 |accessdate=2009-05-26}}</ref> Serijo sta ustvarila [[Michael Curtis]] (''[[Phil iz prihodnosti]]'' in ''[[Prijatelji]]'') in [[Roger S.H. Schulman]] (''[[Shrek]]''), režiral pa jo je [[Jeremiah S. Chechik]] ''([[Družinske počitnice]]'' in ''[[Vroči Bronx]]''). Serija je originalno nosila naslov »Junior Operative Networking as Spies«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tv.com/story/11536.html |publisher=TV.com |title=Jonas Bros show gets major changes |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2009-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090402204726/http://www.tv.com/story/11536.html |url-status=dead }}</ref> Serija naj bi na začetku govorila o članih najsniške glasbene skupine (Jonas Brothers), ki živijo dvojno življenje, saj hkrati tudi vohunijo za vlado. Kakorkoli že, zgodbo so spremenili in zdaj serija govori o treh bratih, ki so člani najstniške glasbene skupine, hkrati pa se trudijo zaživeti normalno življenje. Serija se je na [[Disney Channel]]u prvič predvajala 2. maja 2009.<ref>{{navedi splet|url=http://blogs.orlandosentinel.com/entertainment_tv_tvblog/2008/07/disney-channel.html |publisher=Orlando Sentinel |title=Disney Channel offers updates on »Hannah Montana«, »Camp Rock«, Jonas Brothers, Demi Lovato, »High School Musical«, Disney Channel Games}}</ref> Po uspehu filma ''Camp Rock'' so se odločili, da bodo posneli tudi nadaljevanje. Bratje Jonas se bodo vrnili v vloge članov banda Connect Three, v filmu pa bo nastopal tudi njihov mlajši brat, [[Frankie Jonas]]. Disney Channel je potrdil, da trenutno pišejo [[scenarij]] za film,<ref>{{navedi splet |url=http://chattahbox.com/entertainment/2008/06/17/disney-already-planning-sequel-to-camp-rock/ |title=Disney Already Planning Sequel to Camp Rock |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2008-09-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080912192451/http://chattahbox.com/entertainment/2008/06/17/disney-already-planning-sequel-to-camp-rock/ |url-status=dead }}</ref> snemati pa bodo pričeli v pomladi ali poletju leta 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3ib3b4f691bfdc20777e32639ff64db485|title=''Camp Rock'' sequel in the works|publisher=Hollywood Reporter|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080626042009/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3ib3b4f691bfdc20777e32639ff64db485|archivedate=2008-06-26|accessdate=2010-03-11|url-status=live}}</ref> Jonas Brothers so se leta 2009 pojavili kot angeli v filmu ''[[Noč v muzeju 2]]'', kasneje pa so igrali še v filmu ''Walter the Farting Dog'', posnetem po uspešnicah iz knjižne franšize istega imena, ki sta jo napisala [[pisatelj]]a [[William Kotzwinkle]] in Glenn Murray. V tem družinskem filmu so igrali vsi štirje bratje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.variety.com/article/VR1117994756.html?categoryid=13&cs=1 |title=Jonas Bros. whiff Fox's ''Farting Dog'' |publisher=Variety |accessdate=2008-10-28}}</ref> 29. maja 2009 so bili Jonas Brothers povabljeni na [[ABC]]-jevo televizijsko serijo, imenovano ''Un-broke: What You Need to Know About Money'', kjer so govorili o pomembnosti razumevanja [[borzni trg|borznega trga]]. Jonas Brothers so posneli tudi kratko resničnostno serijo »Jonas Brothers: Living the Dream«, v načrtu pa imajo tudi snemanje druge sezone. Snemanje je že v teku, serija pa se bo premierno predvajala naslednje leto.<ref>{{navedi splet|author=Posted by ~JB~ Move On Fansite !! ! |url=http://jbmoveonfansite.blogspot.com/2009/11/disney-channel-has-renewed-jonas-jonas.html |title=~JB~ Move On Fansite !! !: Disney Channel has renewed »JONAS« & »Jonas Brothers: Living the Dream« for a second season |publisher=Jbmoveonfansite.blogspot.com |date=2009-11-08 |accessdate=2010-02-24}}</ref> == Zasebna življenja == [[Slika:Jonas Brothers and Demi Lovato.jpg|thumb|250px|Skupina Jonas Brothers z [[Demi Lovato]]]] Družina Jonas je poznana po svoji sliki »prijateljske družine«,<ref>{{navedi splet|url=http://www.sacbee.com/121/story/1673013.html |title=They're family - and family-friendly |last=Moore |first=Roger |date=2009-03-06 |work=Orlando Sentinel |accessdate=2009-03-25}}</ref> bratje sami pa pravijo, da so [[Evangeljske Cerkve|Evangeljčani]]. Njihov oče je nekdanji član [[Apostolska Cerkev|Apostolske cerkve]], kjer je imel vlogo [[pastor]]ja. Nick, Joe in Kevin Jonas so se šolali doma, kjer jih je izobraževala njihova mama. Poleg tega so se bratje tudi zaobljubili k temu, da ne bodo imeli spolnih odnosov pred poroko. Vsi trije nosijo prstane, ki po besedah [[Joe Jonas|Joeja Jonasa]] »simbolizirajo naše obljube sebi in Bogu, da bomo ostali čisti do poroke.« [[Nick Jonas]] je povedal, da so prstani »samo eden izmed naših načinov, da se razlikujemo od vseh ostalih.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.usmagazine.com/jonas_brothers_we_are_all_virgins |title=Jonas Brothers: We are all virgins |publisher=US Magazine |date=February 22, 2008 |accessdate=2009-05-31 |archive-date=2009-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090825210343/http://www.usmagazine.com/jonas_brothers_we_are_all_virgins |url-status=dead }}</ref> Prstane naj bi začeli nositi, ko so jih njihovi starši, Kevin st. in Denise vprašali, če bi jih radi imeli.<ref>{{navedi splet|url=http://www.newsweek.com/id/105564 |title=The Boy Band Next Door |publisher=Newsweek}}</ref> Bratje naj bi se vzdržali tudi [[alkohol]]a, [[kajenje|kajenja]] in ostalih [[Psihoaktivna droga|drog]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.reuters.com/article/domesticNews/idUSN0136625220080201 |title=Straight-laced Jonas Brothers defy rocker image |first=Sue |last=Zeidler |publisher=Reuters |date=February 1, 2008 |accessdate=2009-03-13}}</ref> [[Russell Brand]] se je norčeval iz njihovih prstanov med podelitvijo nagrad [[MTV Video Music Awards]] leta 2008.<ref name="Telegraph-Brand">{{navedi novice|first=Jemima |last=Lewis |url=http://www.telegraph.co.uk/opinion/main.jhtml?xml=/opinion/2008/09/14/do1407.xml|title=Jonas Brothers vs Russell Brand |work=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]] |location=London |date=September 14, 2008 |accessdate=2008-11-25}}</ref> Brand je pokazal srebrn prstan, za katerega je trdil, da je pomagal »rešiti« devištvo enega izmed njegovih bratov,<ref name="Telegraph-Brand" /> in dejal: »Dobro opravljeno, Jonas Brothers! Vsak od vas nosi ta prstan in pravi, da ne bo imel spolnih odnosov; sam bi jih vzel bolj resno, če bi jih nosil okoli svojih genitalij.«<ref name="NOW-brand">{{navedi novice|url=http://www.nowmagazine.co.uk/celebrity-news/273091/russell-brand-apologises-for-jonas-brothers-gag/1/ |title=Russell Brand apologises for Jonas Brothers gag |work=[[NOW magazine (UK)|Now]] |date=September 9, 2008 |accessdate=2008-11-25}}</ref> Brand se je kasneje soočil s kritikami oboževalcev, zato se je bandu javno opravičil. Kasneje je opravičilo ponovil leto kasneje, na podelitvi nagrad MTV Video Music Awards leta 2009.<ref name="NOW-brand" /> Jonas Brothers so bili omenjeni tudi v televizijski seriji ''[[South Park]]'', natančneje v epizodi, imenovani »The Ring«.<ref name="Time0312">{{Citation |last=Poniewozik |first=James |title=Is South Park the Most Moral Show on TV? |newspaper=Time |date=2009-03-12 |url=http://tunedin.blogs.time.com/2009/03/12/is-south-park-the-most-moral-show-on-tv/ |accessdate=2009-03-12 |archive-date=2010-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101219103750/http://tunedin.blogs.time.com/2009/03/12/is-south-park-the-most-moral-show-on-tv/ |url-status=dead }}</ref><ref name="IGN0312">{{Citation |last=Fickett |first=Travis |title=South Park: »The Ring« Review - The Jonas Bros. come to Colorado, ruin Kenny's would-be sex life |publisher=IGN |date=2009-03-12 |url=http://tv.ign.com/articles/961/961804p1.html |accessdate=2009-03-12}}</ref><ref>{{navedi novice | last=Flanagan | first=Ben | title=Ben Around: "South Park: on a roll | date=2009-05-01 | work=The Tuscaloosa News | location=[[Tuscaloosa, Alabama|Tuscaloosa]], [[Alabama]] | url=http://www.tuscaloosanews.com/article/20090501/NEWS/904309962/1005?Title=BEN-AROUND-South-Park-on-a-roll | accessdate=2009-05-03 | archive-date=2011-06-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110606064708/http://www.tuscaloosanews.com/article/20090501/NEWS/904309962/1005?Title=BEN-AROUND-South-Park-on-a-roll | url-status=dead }}</ref> [[Jay-Z]] jih je omenil tudi v svoji pesmi, »[[On to the Next One]]«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.metrolyrics.com/on-to-the-next-one-lyrics-jayz.html |title=Jay-Z - On To The Next One Lyrics |publisher=Metrolyrics.com |date= |accessdate=2010-02-24}}</ref> Jonas Brothers imajo [[Italijani|italijanske]], [[Irci|irske]] (ena izmed njihovih babic) in [[Nemci|nemške]] korenine.<ref>{{navedi splet|author=19 mei 2009 |url=http://www.youtube.com/watch?v=qM6JXZCm_yU |title=The JONAS Brothers talk purity rings & their Irish roots |publisher=YouTube |date= |accessdate=2010-02-24}}</ref><ref>{{navedi splet|author=11 juni 2009 |url=http://www.youtube.com/watch?v=Lgjyo8J-IF8 |title=Jonas Brothers Irish |publisher=YouTube |date=2009-06-04 |accessdate=2010-02-24}}</ref> === Dobrodelna dela === [[Slika:Laura Bush with the Jonas Brothers.jpg|thumb|220px|right|Jonas Brothers s takrat prvo damo [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], [[Laura Bush|Lauro Bush]] med prireditvijo First Bloom v [[Dallas, Teksas|Dallasu]], [[Teksas]] 2. novembra 2008]] Jonas Brothers so leta 2007 zaslužili 12 milijonov [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]], 10 % svojih prihodkov pa so darovali dobrodelni organizaciji ''Change for the Children Foundation''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nydailynews.com/gossip/2008/04/29/2008-04-29_some_teen_stars_are_still_wellscrubbed_o.html |title=Some teen stars are still well-scrubbed, others have gone wild |publisher=NY Daily News |accessdate=2010-03-11 |archive-date=2009-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090607101427/http://www.nydailynews.com/gossip/2008/04/29/2008-04-29_some_teen_stars_are_still_wellscrubbed_o.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://changeforthechildren.org/dvision.php |title=D-Vision |publisher=Change For The Children |accessdate=2008-09-02 |archive-date=2008-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080822015124/http://www.changeforthechildren.org/dvision.php |url-status=dead }}</ref> ''Change for the Children Foundation'' je dobrodelna organizacija, ki so jo ustanovili Jonas Brothers, ki zbira denar in ga nato daruje raznim organizacijam, ki pomagajo otrokom. Band je povedal: <blockquote> Z ''Change for the Children Foundation'' smo začeli, da bi podpirali programe, ki motivirajo in navdihujejo otroke, da se soočijo z zaupanjem, odločnostjo in voljo do uspeha. In menimo, da so najboljša izbira za pomoč otrokom njihovi vrstniki - otroci pomagajo otrokom, ki so malo manj srečni od njih samih. </blockquote> Od 6. avgusta 2008 je solastnik organizacije Bayer Diabetes Care tudi [[Nick Jonas]] kot ambasador [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]], ki je promoviral idejo, da bi mladi ljudje obvladovali svojo sladkorno bolezen; sam je bil diagnosticiran kot diabetik pri trinajstih letih.<ref>{{navedi splet |url=http://changeforthechildren.org/mission_news_bayer.php |title=Bayer diabetes care partners with Nick Jonas to encourage young people to proactively manage their diabetes |publisher=Change For The Children |date=August 6, 2008 |accessdate=2008-09-02 |archive-date=2008-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080807215737/http://www.changeforthechildren.org/mission_news_bayer.php |url-status=dead }}</ref> Nick je pričal na [[Senat Združenih držav Amerike|ameriškem senatu]], da bi promoviral raziskave sladkorne bolezni.<ref>{{navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2009/06/24/nick_jonas_meets_barack_obama_lobbies_fo_1 |title=Nick Jonas Meets Barack Obama, Lobbies For Diabetes Funding |publisher=Star Pulse |date=June 24, 2009 |accessdate=2009-06-24 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305215525/http://www.starpulse.com/news/index.php/2009/06/24/nick_jonas_meets_barack_obama_lobbies_fo_1 |url-status=dead }}</ref> == Člani == === Trenutni člani === * [[Joe Jonas]] - glavni [[vokal]], [[kitara]] * [[Kevin Jonas]] - kitara, stranski vokal * [[Nick Jonas]] - glavni vokal, kitara ==== Stranski člani ==== * [[John Lloyd Taylor|John Taylor]] - glavna [[kitara]] * [[Greg Garbowsky]] - [[bas kitara]] * [[Jack Lawless]] - [[bobni]] * [[Ryan Liestman]] - [[klaviature]] === Nekdanji člani === * [[Alexander Noyes]] - [[bobni]] == Diskografija == {{Glavni|Jonas Brothers: diskografija}} === Glasbeni albumi === * 2006: ''[[It's About Time (album, Jonas Brothers)|It's About Time]]'' * 2007: ''[[Jonas Brothers (album)|Jonas Brothers]]'' * 2008: ''[[A Little Bit Longer]]'' * 2009: ''[[Lines, Vines and Trying Times]]'' * 2019: [[Happiness Begins|''Happiness Begins'']] * 2023: ''The Album'' * 2025: ''Greetings from Your Hometown'' === Soundtracki === * 2008: ''Camp Rock'' * 2009: ''Music from The 3D Concert Experience'' * 2010: ''JONAS'' * 2010: ''Camp Rock 2: The Final Jam'' === EP-ji === * 2009: ''[[ITunes Live from SoHo (EP, Jonas Brothers)|ITunes Live from SoHo]]'' * 2009: ''Be Mine'' === Singli === * 2005: "[[Mandy (pesem, Jonas Brothers)|Mandy]] * 2006: »[[Poor Unfortunate Souls]]« * 2007: »[[Kids of the Future]]« * 2007: »[[Year 3000]]« * 2007: »[[Hold On (pesem, Jonas Brothers)|Hold On]]« * 2007: »[[S.O.S. (pesem, Jonas Brothers)|S.O.S.]]« * 2007: »[[We Got the Party (pesem, Hannah Montana)|We Got the Party]]« <small>(skupaj z [[Miley Cyrus]])</small> * 2008: »[[When You Look Me in the Eyes]]« * 2008: »[[Burnin' Up]]« * 2008: »[[Lovebug (pesem)|Lovebug]]« * 2008: »Can't Have You« * 2008: »Got Me Going Crazy« * 2008: »Video Girl« * 2008: »Shelf« * 2008: »Sorry« * 2008: »One Man Show« * 2008: »BB Good« * 2008: »A Little Bit Longer« * 2008: »Pushin' Me Away« * 2008: »[[We Rock (pesem, Camp Rock)|We Rock]]« <small>(skupaj z igralsko ekipo iz filma ''Camp Rock'')</small> * 2008: »[[Play My Music]]« * 2008: »[[This Is Me (pesem, Camp Rock)|This Is Me]]« <small>(skupaj z [[Demi Lovato]])</small> * 2008: »[[On The Line]]« <small>(skupaj z Demi Lovato)</small> * 2008: »Gotta Find You« * 2009: »[[Tonight (pesem, Jonas Brothers)|Tonight]]« * 2009: »[[Paranoid (pesem, Jonas Brothers)|Paranoid]]« * 2009: »[[Fly with Me (pesem)|Fly with Me]]« * 2009: »Keep It Real« * 2009: »[[Send It On (pesem)|Send It On]]« * 2009: »Love Is on Its Way« * 2009: »World War III« * 2009: »[[Should've Said No]]« <small>(skupaj s [[Taylor Swift]])</small> * 2009: »[[Before The Storm]]« <small>(skupaj z Miley Cyrus)</small> * 2009: »Don't Charge Me For The Crime« <small>(skupaj s [[Common (izvajalec)|Commonom]])</small> * 2009: »Hey Baby« <small>(skupaj z [[Johnny Lang|Johnnyjem Langom]])</small> * 2009: »Tonight remix« <small>(skupaj s [[Timbaland]]om)</small> * 2009: »Dumb« <small>(skupaj s Timbalandom)</small> * 2009: »Stop The World« <small>(skupaj z Demi Lovato)</small> * 2010: »[[Make A Wave (pesem)|Make A Wave]]« <small>(skupaj z Demi Lovato)</small> * 2010: »Feelin' alive« * 2010: »L.A. Baby« * 2010: »Hey You« === Videospoti === * 2005: »[[Mandy (pesem, Jonas Brothers)|Mandy]]« * 2006: »[[Poor Unfortunate Souls]]« * 2006: »[[American Dragon: Jake Long|American Dragon Theme Song]]« * 2007: »[[I Wanna Be Like You]]« * 2007: »[[Kids of the Future]]« * 2007: »[[Year 3000]]« * 2007: »[[Hold On (pesem, Jonas Brothers)|Hold On]]« * 2007: »[[S.O.S. (pesem, Jonas Brothers)|S.O.S.]]« * 2008: »[[When You Look Me in the Eyes]]« * 2008: »[[Burnin' Up]]« * 2008: »[[Lovebug (pesem)|Lovebug]]« * 2009: »[[Tonight (pesem, Jonas Brothers)|Tonight]]« * 2009: »BB Good« * 2009: »Love Is On Its Way« * 2009: »[[Paranoid (pesem, Jonas Brothers)|Paranoid]]« * 2009: »[[Fly with Me (pesem)|Fly with Me]]« * 2009: »Keep It Real« * 2009: »[[Send It On (pesem)|Send It On]]« * 2009: »Bounce« * 2009: »We Got To Work This Out« * 2010: »[[Make A Wave (pesem)|Make A Wave]]« == Filmografija == {| class="wikitable" |- | '''Leto''' || <div class="center">'''Naslov'''</div> || <div class="center">'''[[Joe Jonas|Joe]]'''</div> || <div class="center">'''[[Nick Jonas|Nick]]'''</div> || <div class="center">'''[[Kevin Jonas|Kevin]]'''</div> || <div class="center">'''Opombe'''</div> |- | 2007 | valign="top"| ''[[Hannah Montana (serija)|Hannah Montana]]'' | style="text-align:center; vertical-align:top;" | On | style="text-align:center; vertical-align:top;" | On | style="text-align:center; vertical-align:top;" | On | valign="top"| Epizoda: Me and Mr. Jonas and Mr. Jonas and Mr. Jonas |- | rowspan="2" | 2008 | valign="top"| ''Jonas Brothers: Living the Dream'' | style="text-align:center; vertical-align:top;" | On | style="text-align:center; vertical-align:top;" | On | style="text-align:center; vertical-align:top;" | On | valign="top"| Glavna vloga |- | valign="top"| ''Camp Rock'' | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Shane Gray | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Nate | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Jason | valign="top"| [[Disney Channel]] |- | rowspan="3" | 2009 | valign="top"| ''Jonas Brothers: The 3D Concert Experience'' | style="text-align:center; vertical-align:top;" | On | style="text-align:center; vertical-align:top;" | On | style="text-align:center; vertical-align:top;" | On | valign="top"| Glavna vloga |- | valign="top"| ''JONAS'' | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Joe Lucas | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Nick Lucas | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Kevin Lucas | valign="top"| Glavna vloga |- | valign="top"| ''[[Noč v muzeju 2]]'' | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Angel | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Angel | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Angel | valign="top"| [[20th Century Fox]] |- | 2010 | valign="top"| ''Camp Rock 2: The Final Jam'' | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Shane Gray | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Nate | style="text-align:center; vertical-align:top;" | Jason | valign="top"| [[Disney Channel]] |} == Publikacije == * ''Burning Up: On Tour with the Jonas Brothers'' (18. november 2008) ** Knjiga, ki komentira dogajanje za sceno na njihovi turneji ''[[Turneje Jonas Brothers#Burnin' Up Tour|Burnin' Up Tour]]''. == Nagrade in nominacije == {{Glavni|Seznam nagrad in nominacij skupine Jonas Brothers}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Jonas Brothers}} * {{official|http://www.jonasbrothers.com/}} * [http://www.myspace.com/jonasbrothers Jonas Brothers] na [[MySpace]]u * [http://www.allmusic.com/artist/jonas-brothers-p778430 Jonas Brothers] na [[Allmusic]] {{Jonas Brothers}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriške pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2004]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2013]] q1vd5kad2fsfqb02mtbheopfvhzgqn4 0 239307 6675563 6647448 2026-05-14T09:08:38Z ~2026-13659-49 255600 /* Bibliografija */ 6675563 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Lenart Zajc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[1967]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. ==Življenje in delo== Je sin slovenskega književnika [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] in gledališke režiserke [[Helena Šobar Zajc|Helene Šobar Zajc]]. Obiskoval je Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo (danes [[Gimnazija Poljane]]). V času svoje mladostniške družbene aktivnosti se je družil s pripadniki t. i. ljubljanske subkulturne scene, ki je obstajala v prvi polovici osemdesetih let. Morda je prav to vplivalo na to, da so ga še pred koncem četrtega letnika srednje šole izključili. Razlog: ponavljajoči disciplinski problemi. Šolo je v nadaljevanju vseeno zaključili v le enem mesecu in še pred koncem šolskega leta. Po odsluženi vojaščini se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto]], a se je po opravljenem drugem letniku preusmeril na študij zgodovine in filozofije. Že v času absolventskega staža se je zaposlil kot učitelj, sprva kot profesor zgodovine, kasneje pa tudi filozofije, a je po štirih letih opustil poučevanje. Življenjske aktivnosti so ga gnale naprej, da do danes še ni diplomiral. Še v času srednješolskega udejstvovanja je spoznal svojo današnjo ženo Andrejo Dovjak, s katero sta se, po desetih letih partnerske zveze, tudi poročila. Prvi literarni prvenec s katerim je začel svojo pisateljsko pot se je zgodil leta 1998, ko je pri založbi Mladinska knjiga izdal knjigo 5 do 12h. Knjiga je tudi avtobiografska, govori pa o tudi življenju pisatelja v osemdesetih letih. Avtor si je zanjo prislužil tudi uvrstitev v ožji izbor za nagrado Slovenskega knjižnega sejma v kategoriji Najboljši prvenec. Prav ta knjiga pa je bila razlog, da je Lenart Zajc zaključil s poučevanjem in se v celoti posvetil literarnemu svetu, pa ne le kot pisatelja knjižnih uspešnic, ampak tudi kot pisec reklamnih besedil, občasno prevajalec in ne nazadnje je svoje znanje še vedno razdajal mladim – kot inštruktor za pripravo dijakov na maturo. V tem obdobju je nastal drugi roman Zguba s katerim na nek način nadaljuje prvega, a tokrat z drugega zornega kota. Izkoristil je svoje izkušnje poučevanja in se soočil tudi z drugo stranjo. Tudi ta roman je bil uvrščen v ožji izbor, tokrat za literarno [[Kresnik (nagrada)|nagrado Kresnik]]. Sledila je redna zaposlitev v Družbi CATI, kjer je dve leti vztrajal kot asistent vodje projektov za kvalitativne raziskave. Sledila je zaposlitev na funkciji direktorja marketinga založbe Educy, nato jre prevzel vlogo vodje promocije Knjigarne Rimljanka ter se nazadnje zaposlil kot direktor Lutkovnega gledališča Jože Pengov. Slednje je zaprlo vrata leta 2010. V vmesnem času je opravljal tudi delo urednika tujejezične zbirke Litera Slovenica, ki izhaja pod okriljem Društva slovenskih pisateljev, bil je urednik zbirke Lunapark novomeške [[Založba Goga|Založbe Goga]] in bil soustanovitelj mreže literarnih hiš Halma, ki ima sedež v Berlinu. V tem času je nadaljeval s pisateljevanjem, izšla je zbirka kratkih zgodb z naslovom ''Zgodbe iz teme'', ki so svoj čas izhajale tudi v reviji Antena. Spopadel se je tudi s stripovskim ustvarjanjem, nastal je roman ''Hevimetal''. S soavtorstvom pa se je srečal skupaj z [[Maja Martina Merljak|Majo Martino Merljak]] s katero sta napisala roman ''Mustang''. Lenart Zajc je v zadnjem obdobju postal tudi politično aktiven. Posledica njegovega udejstvovanja na protestih, ki jih je kronološko zapisoval in opisoval je zbirka Vstaja zombijev. Sicer literarno delo predstavlja kronološki zapis dogodkov v obliki kratkih zgodb. Postal je tudi ustanovni član Mreže za neposredno demokracijo ter nazadnje sodeloval pri formiranju stranke Solidarnost. Lenart Zajc je v letu 2014 kandidiral za župana [[Občina Domžale|Občine Domžale]]. ==Bibliografija== *''5 do 12h'' (''Pet do dvanajstih'')'''.''' Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998; prenovljena izdaja, Novo mesto: Goga, 2007 *''Zguba''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001. *''Zgodbe iz temè''. Ljubljana: Educy, 2002. *''Hevimetal''. Ljubljana: Tuma, 2004. *''Mustang''. Novo mesto: Goga, 2006. *''Vstaja Zombijev''. Ljubljana: Sanje, 2013. *''Agencija''. Ljubljana: Beletrina, 2015; 2024. *''Američanka''. Ljubljana: Beletrina, 2018. *''Delci svetlobe'', Maribor: Litera, 2019. *''Roberts'', Maribor: Litera, 2021. *''Odred'', Maribor: Litera, 2022. (1. del trilogije) *''Pošast'', Maribor: Litera, 2023. (2. del trilogije ''Odred'') *''Rana'', Maribor: Litera, 2024. (3. del trilogije ''Odred'') *''Kolesca harmonije: Roman o času'': Pivec, 2026. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zajc, Lenart}} [[Kategorija:Rojeni leta 1967]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Lenart Zajc|*]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Zajc, Lenart]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Zajc, Lenart]] dvab6d3z3ve9cyrm2ws7al8xuck9gud 0 264905 6675381 6463512 2026-05-13T17:12:42Z Doltarca 215232 dopolnjeno geslo (škrbina) z novimi podatki in viri 6675381 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maks Durjava''', [[Slovenci|slovenski]] [[Antifašizem|antifašist]], [[Komunizem|komunistični]] organizator in [[Ustaši|protiustaški]] aktivist, * [[8. december]] [[1915]], [[Maribor]], † [[26. avgust]] [[1941]], [[Zagreb]]. == Življenje in delo == Rodil se je kot Max Franz očetu Maksimilijanu Durjavi in materi Ani, roj. Mlekuž.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01583 {{!}} 103 Maribor - Sv. Marija {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/maribor-sv-marija/01583/?pg=247|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-05-13}}</ref> Oče je bil trgovec, lastnik tovarne perila Durjava Maks in drug, konfekcija in manufaktura.<ref>{{Navedi splet|url=https://museums.eu/collection/object/258594/maks-durjava-in-drug-tvornica-perila?pUnitId=30|title=Dopisnica, 1922, Museums.EU|accessdate=13. 5. 2026}}</ref> Maksov brat je bil [[Ostoj Durjava]]. Imel je tudi tri sestre.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.prva-gimnazija.si/170-letna-izobrazevalna-tradicija/170-zgodb-prve/maks-durjava|title=170 zgodb Prve, Maks Durjava|date=3. 11. 2020|accessdate=13. 5. 2026|publisher=Prva gimnazija Maribor|last=Mirnik|first=Roman|last2=Šimunič|first2=Tjaša}}</ref> Po maturi na Državni realni gimnaziji (predhodnici današnje [[Prva gimnazija Maribor|Prve gimnazije Maribor]]) leta 1934 se je vpisal na Tehnično visoko šolo v Zagrebu, smer ladjedelništvo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=O Maksu Durjavi – OŠ Maksa Durjave Maribor|url=https://www.os-maksadurjave.si/vzorcna-stran/o-maksu-durjavi/|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> Tam se je srečal z naprednimi gibanji in se vključil v komunistični podmladek [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]], že kmalu pa tudi v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]]. Zaradi delovanja v tedaj prepovedani politični stranki so ga jugoslovanske oblasti tudi preganjale.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Deloval je tudi v Akademskem društvu Triglav Zagreb, v katerem so se zbirali napredni študenje, med njimi npr. kasnejša [[Red narodnega heroja|narodna herojinja]] [[Slava Klavora]].<ref>{{Navedi splet|title=Slava KLAVORA|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/slava-klavora/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> V Zagrebu je kot član partijskega oddelka za [[tisk]] in dokumentacijo spoznal [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] in v dogovoru z njim leta 1939 nastopil kot [[urednik|odgovorni urednik]] ''[[Ljudska pravica (časopis)|Nove Ljudske pravice]].''<ref>{{Navedi revijo|date=15. 12. 1939|title=Uredništvo Nove Ljudske pravice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-AJ2E9ZRJ/index.html|magazine=Nova Ljudska pravica, št. 1|page=8|access-date=13. 5. 2026}}</ref> Izšla je samo ena številka tega časopisa'','' saj ga je [[cenzura]] prepovedala, izvode prve številke, ki niso bili dostavljeni slovenskim naslovnikom, zaplenila, Durjavo pa zaprla.<ref>{{Navedi revijo|date=14. 9. 1949|title=Petnajstletnica "Ljudske pravice"|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5Y9MPJ7E/d2dea0d8-8756-4d8e-9d3c-688c83afda73/PDF|magazine=Delavska enotnost|page=2|access-date=13. 5. 2026}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=9. 10. 1949|title=Padlim organizatorjem in sodelavcem partijskega tiska|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1GFTF3Z2/d75b8edc-5274-47e9-8f7f-776e27635ac9/PDF|magazine=Ljudska pravica|page=3}}</ref> Konec leta 1940 je v stanovanju v središču Zagreba začela delovati ilegalna partijska [[tiskarna]], t. i. partijska tehnika, v kateri so tiskali ponarejene listine in osebne dokumente za preganjane partijske aktiviste ter prepovedano partijsko literaturo. V njej sta konspirativno delovali le dve osebi, poleg lastnika stanovanja Dragutina Susović še Maks Durjava.<ref>{{Navedi splet|title=Partijska tehnika|url=https://www.maz.hr/2024/08/28/partijska-tehnika/|website=MAZ|date=2024-08-28|accessdate=2026-05-13|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Partijska tehnika|url=http://www.kartografija-otpora.org/hr/punktovi.asp?lang=hr&marker_id=60&proj=8|website=Kartografija otpora|accessdate=2026-05-13}}</ref> Ob ustanovitvi [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] spomladi 1941 sta pridobila tudi gradivo za ponarejanje podpisov in žigov ustaških oblasti. V tem obdobju je Durjava dobil tudi konspirativno ime ''Tomica''.<ref name=":2" /> Ustaška policija ga je aretirala 30. junija 1941, na poti iz tiskarne domov, zaradi kršitve [[Policijska ura|policijske ure]].<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/145497500/Heroji_s_margine_20_12_2025_|title=Heroji z margine, gradivo s predavanja|date=20. 12. 2025|accessdate=13. 5. 2026|last=Šimunković|first=Mario}}</ref> Ilegalno tiskarno so takrat preselili na drug kospirativen naslov, Durjava pa med zaslišanji kljub mučenju ni ničesar izdal.<ref name=":2" /> Dva meseca kasneje, 26. avgusta 1941, ga je [[naglo sodišče]] zaradi "posedovanja knjig s komunistično vsebino in gradivo s komunistično propagando" obsodilo na smrt z ustrelitvijo.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref><ref name=":3" /> 25-letnega Durjavo so usmrtili istega dne, v Maksimirskem gozdu, na območju [https://www.spomenikdatabase.org/dotrscina Dotrščine], kjer so ustaške oblasti med letoma 1941 in 1945 usmrtile na stotine ljudi, obsojenih protidržavnega delovanja.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Po osvoboditvi so po njem poimenovali mariborsko [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] Maksa Durjave v [[Magdalena, Maribor|Magdaleni]], in sicer za [[Prešernov dan|slovenski kulturni praznik]], 8. februarja 1961.<ref name=":1" /> Zapisan je tudi na spominski plošči padlim profesorjem in dijakom Prve gimnazije Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=Partizanstvo na zemljevidu|url=https://www.partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=5453&zoom=9&lat=46.150345757336574&lng=14.996337890625002&layers=|website=www.partizanstvo.si|accessdate=2026-05-13}}</ref> Po njem se imenuje tudi Krajevna skupnost Maksa Durjave, ki je del mariborske Mestne četrti Magdalena.<ref>{{Navedi splet|title=Mestna četrt Magdalena {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/mestna-obcina/mestne-cetrti-in-krajevne-skupnosti/mestna-cetrt-magdalena/|website=maribor.si|date=2021-10-21|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Durjava, Maks}} [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] 2l2ima406g17zgoau9wm8ssg28rdiuu 6675382 6675381 2026-05-13T17:13:27Z Doltarca 215232 6675382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maks Durjava''', [[Slovenci|slovenski]] [[Antifašizem|antifašist]], [[Komunizem|komunistični]] organizator in [[Ustaši|protiustaški]] aktivist, * [[8. december]] [[1915]], [[Maribor]], † [[26. avgust]] [[1941]], [[Zagreb]]. == Življenje in delo == Rodil se je kot Max Franz očetu Maksimilijanu Durjavi in materi Ani, roj. Mlekuž.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01583 {{!}} 103 Maribor - Sv. Marija {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/maribor-sv-marija/01583/?pg=247|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-05-13}}</ref> Oče je bil trgovec, lastnik tovarne perila Durjava Maks in drug, konfekcija in manufaktura.<ref>{{Navedi splet|url=https://museums.eu/collection/object/258594/maks-durjava-in-drug-tvornica-perila?pUnitId=30|title=Dopisnica, 1922, Museums.EU|accessdate=13. 5. 2026}}</ref> Maksov brat je bil [[Ostoj Durjava]]. Imel je tudi tri sestre.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.prva-gimnazija.si/170-letna-izobrazevalna-tradicija/170-zgodb-prve/maks-durjava|title=170 zgodb Prve, Maks Durjava|date=3. 11. 2020|accessdate=13. 5. 2026|publisher=Prva gimnazija Maribor|last=Mirnik|first=Roman|last2=Šimunič|first2=Tjaša}}</ref> Po maturi na Državni realni gimnaziji (predhodnici današnje [[Prva gimnazija Maribor|Prve gimnazije Maribor]]) leta 1934 se je vpisal na Tehnično visoko šolo v Zagrebu, smer ladjedelništvo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=O Maksu Durjavi – OŠ Maksa Durjave Maribor|url=https://www.os-maksadurjave.si/vzorcna-stran/o-maksu-durjavi/|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> Tam se je srečal z naprednimi gibanji in se vključil v komunistični podmladek [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]], že kmalu pa tudi v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]]. Zaradi delovanja v tedaj prepovedani politični stranki so ga jugoslovanske oblasti tudi preganjale.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Deloval je tudi v Akademskem društvu Triglav Zagreb, v katerem so se zbirali napredni študenje, med njimi npr. kasnejša [[Red narodnega heroja|narodna herojinja]] [[Slava Klavora]].<ref>{{Navedi splet|title=Slava KLAVORA|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/slava-klavora/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> V Zagrebu je kot član partijskega oddelka za [[tisk]] in dokumentacijo spoznal [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] in v dogovoru z njim leta 1939 nastopil kot [[urednik|odgovorni urednik]] ''[[Ljudska pravica (časopis)|Nove Ljudske pravice]].''<ref>{{Navedi revijo|date=15. 12. 1939|title=Uredništvo Nove Ljudske pravice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-AJ2E9ZRJ/index.html|magazine=Nova Ljudska pravica, št. 1|page=8|access-date=13. 5. 2026}}</ref> Izšla je samo ena številka tega časopisa'','' saj ga je [[cenzura]] prepovedala, izvode prve številke, ki niso bili dostavljeni slovenskim naslovnikom, zaplenila, Durjavo pa zaprla.<ref>{{Navedi revijo|date=14. 9. 1949|title=Petnajstletnica "Ljudske pravice"|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5Y9MPJ7E/d2dea0d8-8756-4d8e-9d3c-688c83afda73/PDF|magazine=Delavska enotnost|page=2|access-date=13. 5. 2026}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=9. 10. 1949|title=Padlim organizatorjem in sodelavcem partijskega tiska|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1GFTF3Z2/d75b8edc-5274-47e9-8f7f-776e27635ac9/PDF|magazine=Ljudska pravica|page=3}}</ref> Konec leta 1940 je v stanovanju v središču Zagreba začela delovati ilegalna partijska [[tiskarna]], t. i. partijska tehnika, v kateri so tiskali ponarejene listine in osebne dokumente za preganjane partijske aktiviste ter prepovedano partijsko literaturo. V njej sta konspirativno delovali le dve osebi, poleg lastnika stanovanja Dragutina Susović še Maks Durjava.<ref>{{Navedi splet|title=Partijska tehnika|url=https://www.maz.hr/2024/08/28/partijska-tehnika/|website=MAZ|date=2024-08-28|accessdate=2026-05-13|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Partijska tehnika|url=http://www.kartografija-otpora.org/hr/punktovi.asp?lang=hr&marker_id=60&proj=8|website=Kartografija otpora|accessdate=2026-05-13}}</ref> Ob ustanovitvi [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] spomladi 1941 sta pridobila tudi gradivo za ponarejanje podpisov in žigov ustaških oblasti. V tem obdobju je Durjava dobil konspirativno ime ''Tomica''.<ref name=":2" /> Ustaška policija ga je aretirala 30. junija 1941, na poti iz tiskarne domov, zaradi kršitve [[Policijska ura|policijske ure]].<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/145497500/Heroji_s_margine_20_12_2025_|title=Heroji z margine, gradivo s predavanja|date=20. 12. 2025|accessdate=13. 5. 2026|last=Šimunković|first=Mario}}</ref> Ilegalno tiskarno so takrat preselili na drug kospirativen naslov, Durjava pa med zaslišanji kljub mučenju ni ničesar izdal.<ref name=":2" /> Dva meseca kasneje, 26. avgusta 1941, ga je [[naglo sodišče]] zaradi "posedovanja knjig s komunistično vsebino in gradivo s komunistično propagando" obsodilo na smrt z ustrelitvijo.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref><ref name=":3" /> 25-letnega Durjavo so usmrtili istega dne, v Maksimirskem gozdu, na območju [https://www.spomenikdatabase.org/dotrscina Dotrščine], kjer so ustaške oblasti med letoma 1941 in 1945 usmrtile na stotine ljudi, obsojenih protidržavnega delovanja.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Po osvoboditvi so po njem poimenovali mariborsko [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] Maksa Durjave v [[Magdalena, Maribor|Magdaleni]], in sicer za [[Prešernov dan|slovenski kulturni praznik]], 8. februarja 1961.<ref name=":1" /> Zapisan je tudi na spominski plošči padlim profesorjem in dijakom Prve gimnazije Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=Partizanstvo na zemljevidu|url=https://www.partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=5453&zoom=9&lat=46.150345757336574&lng=14.996337890625002&layers=|website=www.partizanstvo.si|accessdate=2026-05-13}}</ref> Po njem se imenuje tudi Krajevna skupnost Maksa Durjave, ki je del mariborske Mestne četrti Magdalena.<ref>{{Navedi splet|title=Mestna četrt Magdalena {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/mestna-obcina/mestne-cetrti-in-krajevne-skupnosti/mestna-cetrt-magdalena/|website=maribor.si|date=2021-10-21|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Durjava, Maks}} [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] jqxt5slatii26jzctsgfrtd93m68bgb 6675383 6675382 2026-05-13T17:13:49Z Doltarca 215232 6675383 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maks Durjava''', [[Slovenci|slovenski]] [[Antifašizem|antifašist]], [[Komunizem|komunistični]] organizator in [[Ustaši|protiustaški]] aktivist, * [[8. december]] [[1915]], [[Maribor]], † [[26. avgust]] [[1941]], [[Zagreb]]. == Življenje in delo == Rodil se je kot Max Franz očetu Maksimilijanu Durjavi in materi Ani, roj. Mlekuž.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01583 {{!}} 103 Maribor - Sv. Marija {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/maribor-sv-marija/01583/?pg=247|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-05-13}}</ref> Oče je bil trgovec, lastnik tovarne perila ''Durjava Maks in drug, konfekcija in manufaktura''.<ref>{{Navedi splet|url=https://museums.eu/collection/object/258594/maks-durjava-in-drug-tvornica-perila?pUnitId=30|title=Dopisnica, 1922, Museums.EU|accessdate=13. 5. 2026}}</ref> Maksov brat je bil [[Ostoj Durjava]]. Imel je tudi tri sestre.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.prva-gimnazija.si/170-letna-izobrazevalna-tradicija/170-zgodb-prve/maks-durjava|title=170 zgodb Prve, Maks Durjava|date=3. 11. 2020|accessdate=13. 5. 2026|publisher=Prva gimnazija Maribor|last=Mirnik|first=Roman|last2=Šimunič|first2=Tjaša}}</ref> Po maturi na Državni realni gimnaziji (predhodnici današnje [[Prva gimnazija Maribor|Prve gimnazije Maribor]]) leta 1934 se je vpisal na Tehnično visoko šolo v Zagrebu, smer ladjedelništvo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=O Maksu Durjavi – OŠ Maksa Durjave Maribor|url=https://www.os-maksadurjave.si/vzorcna-stran/o-maksu-durjavi/|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> Tam se je srečal z naprednimi gibanji in se vključil v komunistični podmladek [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]], že kmalu pa tudi v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]]. Zaradi delovanja v tedaj prepovedani politični stranki so ga jugoslovanske oblasti tudi preganjale.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Deloval je tudi v Akademskem društvu Triglav Zagreb, v katerem so se zbirali napredni študenje, med njimi npr. kasnejša [[Red narodnega heroja|narodna herojinja]] [[Slava Klavora]].<ref>{{Navedi splet|title=Slava KLAVORA|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/slava-klavora/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> V Zagrebu je kot član partijskega oddelka za [[tisk]] in dokumentacijo spoznal [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] in v dogovoru z njim leta 1939 nastopil kot [[urednik|odgovorni urednik]] ''[[Ljudska pravica (časopis)|Nove Ljudske pravice]].''<ref>{{Navedi revijo|date=15. 12. 1939|title=Uredništvo Nove Ljudske pravice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-AJ2E9ZRJ/index.html|magazine=Nova Ljudska pravica, št. 1|page=8|access-date=13. 5. 2026}}</ref> Izšla je samo ena številka tega časopisa'','' saj ga je [[cenzura]] prepovedala, izvode prve številke, ki niso bili dostavljeni slovenskim naslovnikom, zaplenila, Durjavo pa zaprla.<ref>{{Navedi revijo|date=14. 9. 1949|title=Petnajstletnica "Ljudske pravice"|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5Y9MPJ7E/d2dea0d8-8756-4d8e-9d3c-688c83afda73/PDF|magazine=Delavska enotnost|page=2|access-date=13. 5. 2026}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=9. 10. 1949|title=Padlim organizatorjem in sodelavcem partijskega tiska|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1GFTF3Z2/d75b8edc-5274-47e9-8f7f-776e27635ac9/PDF|magazine=Ljudska pravica|page=3}}</ref> Konec leta 1940 je v stanovanju v središču Zagreba začela delovati ilegalna partijska [[tiskarna]], t. i. partijska tehnika, v kateri so tiskali ponarejene listine in osebne dokumente za preganjane partijske aktiviste ter prepovedano partijsko literaturo. V njej sta konspirativno delovali le dve osebi, poleg lastnika stanovanja Dragutina Susović še Maks Durjava.<ref>{{Navedi splet|title=Partijska tehnika|url=https://www.maz.hr/2024/08/28/partijska-tehnika/|website=MAZ|date=2024-08-28|accessdate=2026-05-13|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Partijska tehnika|url=http://www.kartografija-otpora.org/hr/punktovi.asp?lang=hr&marker_id=60&proj=8|website=Kartografija otpora|accessdate=2026-05-13}}</ref> Ob ustanovitvi [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] spomladi 1941 sta pridobila tudi gradivo za ponarejanje podpisov in žigov ustaških oblasti. V tem obdobju je Durjava dobil konspirativno ime ''Tomica''.<ref name=":2" /> Ustaška policija ga je aretirala 30. junija 1941, na poti iz tiskarne domov, zaradi kršitve [[Policijska ura|policijske ure]].<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/145497500/Heroji_s_margine_20_12_2025_|title=Heroji z margine, gradivo s predavanja|date=20. 12. 2025|accessdate=13. 5. 2026|last=Šimunković|first=Mario}}</ref> Ilegalno tiskarno so takrat preselili na drug kospirativen naslov, Durjava pa med zaslišanji kljub mučenju ni ničesar izdal.<ref name=":2" /> Dva meseca kasneje, 26. avgusta 1941, ga je [[naglo sodišče]] zaradi "posedovanja knjig s komunistično vsebino in gradivo s komunistično propagando" obsodilo na smrt z ustrelitvijo.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref><ref name=":3" /> 25-letnega Durjavo so usmrtili istega dne, v Maksimirskem gozdu, na območju [https://www.spomenikdatabase.org/dotrscina Dotrščine], kjer so ustaške oblasti med letoma 1941 in 1945 usmrtile na stotine ljudi, obsojenih protidržavnega delovanja.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Po osvoboditvi so po njem poimenovali mariborsko [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] Maksa Durjave v [[Magdalena, Maribor|Magdaleni]], in sicer za [[Prešernov dan|slovenski kulturni praznik]], 8. februarja 1961.<ref name=":1" /> Zapisan je tudi na spominski plošči padlim profesorjem in dijakom Prve gimnazije Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=Partizanstvo na zemljevidu|url=https://www.partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=5453&zoom=9&lat=46.150345757336574&lng=14.996337890625002&layers=|website=www.partizanstvo.si|accessdate=2026-05-13}}</ref> Po njem se imenuje tudi Krajevna skupnost Maksa Durjave, ki je del mariborske Mestne četrti Magdalena.<ref>{{Navedi splet|title=Mestna četrt Magdalena {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/mestna-obcina/mestne-cetrti-in-krajevne-skupnosti/mestna-cetrt-magdalena/|website=maribor.si|date=2021-10-21|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Durjava, Maks}} [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] 5h43hg007yicld1m874q479ddeve9oz 6675385 6675383 2026-05-13T17:18:47Z Doltarca 215232 6675385 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maks Durjava''', [[Slovenci|slovenski]] [[Antifašizem|antifašist]], [[Komunizem|komunistični]] organizator in [[Ustaši|protiustaški]] aktivist, * [[8. december]] [[1915]], [[Maribor]], † [[26. avgust]] [[1941]], [[Zagreb]]. == Življenje in delo == Rodil se je kot Max Franz očetu Maksimilijanu Durjavi in materi Ani, roj. Mlekuž.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01583 {{!}} 103 Maribor - Sv. Marija {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/maribor-sv-marija/01583/?pg=247|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-05-13}}</ref> Oče je bil trgovec, lastnik tovarne perila ''Durjava Maks in drug, konfekcija in manufaktura''.<ref>{{Navedi splet|url=https://museums.eu/collection/object/258594/maks-durjava-in-drug-tvornica-perila?pUnitId=30|title=Dopisnica, 1922, Museums.EU|accessdate=13. 5. 2026}}</ref> Maksov brat je bil [[Ostoj Durjava]]. Imel je tudi tri sestre.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.prva-gimnazija.si/170-letna-izobrazevalna-tradicija/170-zgodb-prve/maks-durjava|title=170 zgodb Prve, Maks Durjava|date=3. 11. 2020|accessdate=13. 5. 2026|publisher=Prva gimnazija Maribor|last=Mirnik|first=Roman|last2=Šimunič|first2=Tjaša}}</ref> Po maturi na Državni realni gimnaziji (predhodnici današnje [[Prva gimnazija Maribor|Prve gimnazije Maribor]]) leta 1934 se je vpisal na Tehnično visoko šolo v Zagrebu, smer ladjedelništvo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=O Maksu Durjavi – OŠ Maksa Durjave Maribor|url=https://www.os-maksadurjave.si/vzorcna-stran/o-maksu-durjavi/|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> Tam se je srečal z naprednimi gibanji in se vključil v komunistični podmladek [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije|SKOJ]], že kmalu pa tudi v [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]]. Zaradi delovanja v tedaj prepovedani politični stranki so ga jugoslovanske oblasti preganjale.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Deloval je tudi v Akademskem društvu Triglav Zagreb, v katerem so se zbirali napredni študenje iz Slovenije, med njimi npr. kasnejša [[Red narodnega heroja|narodna herojinja]] [[Slava Klavora]].<ref>{{Navedi splet|title=Slava KLAVORA|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/slava-klavora/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> V Zagrebu je kot član partijskega oddelka za [[tisk]] in dokumentacijo spoznal [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] in v dogovoru z njim leta 1939 nastopil kot [[urednik|odgovorni urednik]] ''[[Ljudska pravica (časopis)|Nove Ljudske pravice]],'' ki so jo natisnili v Zagrebu''.''<ref>{{Navedi revijo|date=15. 12. 1939|title=Uredništvo Nove Ljudske pravice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-AJ2E9ZRJ/index.html|magazine=Nova Ljudska pravica, št. 1|page=8|access-date=13. 5. 2026}}</ref> Izšla je samo ena številka tega časopisa'','' saj ga je [[cenzura]] prepovedala, izvode prve številke, ki niso bili dostavljeni slovenskim naslovnikom, so zaplenili, Durjavo pa zaprli.<ref>{{Navedi revijo|date=14. 9. 1949|title=Petnajstletnica "Ljudske pravice"|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5Y9MPJ7E/d2dea0d8-8756-4d8e-9d3c-688c83afda73/PDF|magazine=Delavska enotnost|page=2|access-date=13. 5. 2026}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=9. 10. 1949|title=Padlim organizatorjem in sodelavcem partijskega tiska|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1GFTF3Z2/d75b8edc-5274-47e9-8f7f-776e27635ac9/PDF|magazine=Ljudska pravica|page=3}}</ref> Konec leta 1940 je v stanovanju v središču Zagreba začela delovati ilegalna partijska [[tiskarna]], t. i. partijska tehnika, v kateri so tiskali ponarejene listine in osebne dokumente za preganjane partijske aktiviste ter prepovedano partijsko literaturo. V njej sta konspirativno delovali le dve osebi, poleg lastnika stanovanja Dragutina Susovića še Maks Durjava.<ref>{{Navedi splet|title=Partijska tehnika|url=https://www.maz.hr/2024/08/28/partijska-tehnika/|website=MAZ|date=2024-08-28|accessdate=2026-05-13|language=en-US}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Partijska tehnika|url=http://www.kartografija-otpora.org/hr/punktovi.asp?lang=hr&marker_id=60&proj=8|website=Kartografija otpora|accessdate=2026-05-13}}</ref> Ob ustanovitvi [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] spomladi 1941 sta pridobila gradivo za ponarejanje podpisov in žigov ustaških oblasti. V tem obdobju je Durjava dobil konspirativno ime ''Tomica''.<ref name=":2" /> Ustaška policija ga je aretirala 30. junija 1941, na poti iz tiskarne domov, zaradi kršitve [[Policijska ura|policijske ure]].<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/145497500/Heroji_s_margine_20_12_2025_|title=Heroji z margine, gradivo s predavanja|date=20. 12. 2025|accessdate=13. 5. 2026|last=Šimunković|first=Mario}}</ref> Ilegalno tiskarno so takrat preselili na drug kospirativen naslov, Durjava pa med zaslišanji kljub mučenju ni ničesar izdal.<ref name=":2" /> Dva meseca kasneje, 26. avgusta 1941, ga je [[naglo sodišče]] zaradi "posedovanja knjig s komunistično vsebino in gradiva s komunistično propagando" obsodilo na smrt z ustrelitvijo.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref><ref name=":3" /> 25-letnega Durjavo so usmrtili istega dne, v Maksimirskem gozdu, na območju [https://www.spomenikdatabase.org/dotrscina Dotrščine], kjer so ustaške oblasti med letoma 1941 in 1945 usmrtile na stotine ljudi, obsojenih protidržavnega delovanja.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> == Ohranjanje spomina == Po osvoboditvi so po njem poimenovali novo mariborsko [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] Maksa Durjave v [[Magdalena, Maribor|Magdaleni]], in sicer na [[Prešernov dan|slovenski kulturni praznik]], 8. februarja 1961.<ref name=":1" /> Zapisan je tudi na spominski plošči padlim profesorjem in dijakom Prve gimnazije Maribor.<ref>{{Navedi splet|title=Partizanstvo na zemljevidu|url=https://www.partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=5453&zoom=9&lat=46.150345757336574&lng=14.996337890625002&layers=|website=www.partizanstvo.si|accessdate=2026-05-13}}</ref> Po njem se imenuje Krajevna skupnost Maksa Durjave, ki je del mariborske Mestne četrti Magdalena.<ref>{{Navedi splet|title=Mestna četrt Magdalena {{!}} Mestna občina Maribor|url=https://maribor.si/mestna-obcina/mestne-cetrti-in-krajevne-skupnosti/mestna-cetrt-magdalena/|website=maribor.si|date=2021-10-21|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Durjava, Maks}} [[Kategorija:Slovenski komunisti]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Žrtve druge svetovne vojne]] ltp6lbmv21h9bmydbr6amxvdg62qhc9 0 265833 6675542 6597416 2026-05-14T07:10:32Z ~2026-29123-78 259853 6675542 wikitext text/x-wiki [[Image:Qantas b747 over houses arp.jpg|thumb|right| Let letala [[Boeing 747-400]] v bližini hiš tik pred pristankom na [[London Heathrow Airport|Londonskem letališču Heathrow]]]] '''Zvočno onesnaževanje''' (ali onesnaževanje okolja s [[hrup]]om) je neprijeten človeški, živalski ali [[stroj]]no ustvarjen [[zvok]], ki moti določeno dejavnost ali ravnovesje človeškega ali živalskega [[svet]]a. Angleška beseda noise (hrup, zvok) izvira iz latinske [[beseda|besede]] nouseas, kar pomeni [[morska bolezen]]<nowiki/>enej je zelo hrupen fant V svetovnem pogledu večina zunanjega hrupa izvira iz konstrukcijskih in transportnih sistemov, vključno s hrupom, ki ga povzročajo motorna [[vozilo|vozila]], [[letalo|letala]] in [[železnica|železnice]].<ref name="Senate">Senate Public Works Committee, Noise Pollution and Abatement Act of 1972, S. Rep. No. 1160, 92nd Cong. 2nd session</ref><ref>C. Michael Hogan and Gary L. Latshaw, [http://www.worldcatlibraries.org/wcpa/top3mset/2930880 The relationship between highway planning and urision specialty conference, May 21-23, 1973, Chicago, Illinois. by American Society of Civil Engineers. Urban Transportation Division] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070518225130/http://www.worldcatlibraries.org/wcpa/top3mset/2930880 |date=2007-05-18 }}</ref> Pomanjkljivo urbanistično načrtovanje s postavljanjem industrijskih in stanovanjskih stavb v majhni oddaljenosti lahko dodatno povzroči zvočno onesnaževanje v stanovanjskih četrtih. Viri zunanjega in notranjega onesnaževanja okolja so: avtomobilski alarmi, sirene rešilnih vozil, mehanična oprema, požarni alarmi, zračne trobente, oprema za košnjo trave, pasji lajež, razne naprave, brnenje svetilk, megafoni in glasni ljudje. == Učinki == === Človeško zdravje === Učinki zvočnega onesnaževanja na [[zdravje]] so tako zdravstvene, kot tudi vedenjske narave. Nezaželen zvok imenujemo hrup. Ta zvok lahko povzroči fiziološke in psihološke zdravstvene probleme. Zvočno onesnaževanje okolja lahko povzroči [[nejevolja|nejevoljo]] in [[jeza|jezo]], [[hipertenzija|hipertenzijo]], [[stres]], slušne motnje, izgubo [[sluh]]a, motnje v [[spanje|spanju]] in druge moteče učinke.<ref name="Rosen">S. Rosen and P. Olin, ''Hearing Loss and Coronary Heart Disease'', Archives of Otolaryngology, 82:236 (1965)</ref><ref name="Field">J.M. Field, ''Effect of personal and situational variables upon noise annoyance in residential areas'', Journal of the Acoustical Society of America, 93: 2753-2763 (1993)</ref><ref>{{navedi splet | title = Noise Pollution | url = http://www.euro.who.int/Noise | publisher = [[Svetovna zdravstvena organizacija]] | accessdate = 2010-12-10 | archive-date = 2010-01-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100108141209/http://www.euro.who.int/Noise | url-status = dead }}</ref><ref> {{navedi novice | title=Road noise link to blood pressure | url = http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/8247217.stm | publisher = BBC News | date=2009-09-10 | accessdate=2010-05-20 }}</ref> Poleg tega, sta stres in hipertenzija poglavitna vzroka za nastanek ostalih zdravstvenih problemov, medtem ko slušne motnje lahko vodijo do pozabljanja, resnih [[Velika depresivna motnja|depresij]] in občasno tudi do napadov [[panika|panike]].<ref name="Field" /><ref>Karl D. Kryter, ''The Effects of Noise on Man '', Academic Press (1985)</ref> Pogosta izpostavitev hrupu lahko povzroči tudi izgubo sluha. Starejši moški, izpostavljeni značilnemu hrupu, na delovnem mestu so pokazali pomembno zmanjšano slušno občutljivost, kot njihovi kolegi, ki temu hrupu niso bili izpostavljeni. Kljub temu je potrebno dodati, da so se spremembe med obema skupinama v slušni občutljivosti zmanjševale s časom, in postale zanemarljive, ko so moški dosegli 79 let.<ref name = Rosenhall1990>{{cite journal |author1=Rosenhall U |author2=Pedersen K |author3=Svanborg A |title=Presbycusis and noise-induced hearing loss |journal=Ear Hear |volume=11 |issue=4 |pages=257–63 |year=1990 |pmid=2210099| doi = 10.1097/00003446-199008000-00002}}</ref> Primerjava pripadnikov [[pleme Maab|plemena Maab]], ki so bili neznatno izpostavljeni transportnemu in industrijskemu hrupu, s tipično [[populacija|populacijo]] Združenih držav je pokazala, da pogosta izpostavitev zmerno visokim stopnjam hrupa prispeva k izgubi sluha.<ref name="Rosen" /> Visoke stopnje hrupa lahko povzročijo kardiovaskularne učinke, medtem ko izpostavitev zmernim stopnjam hrupa med osem-urnim delovnikom statistično dokazano povzroča povišan [[krvni pritisk]] (iz 5 na 10 točk) in povečan stres<ref name="Rosen"/>, ter vaskularizacijo, kar vodi do povišanega krvnega pritiska, kot tudi do povečanja verjetnosti za nastanek koronarne arterijske [[bolezen|bolezni]]. Zvočno onesnaževanje je tudi vzrok za nejevoljo. V študiji iz leta 2005 so španski [[raziskovalec|raziskovalci]] ugotovili, da so prebivalci stanovanjskih [[naselje|naselij]] pripravljeni plačati približno štiri eure na decibel na leto, za zmanjšanje zvočnega onesnaževanja.<ref>Jesús Barreiro, Mercedes Sánchez, Montserrat Viladrich-Grau (2005), "How much are people willing to pay for silence? A contingent valuation study", ''Applied Economics'', 37 (11)</ref> === Okolje === Zvok ima tudi škodljiv vpliv na živali s povzročanjem stresa, povečevanjem tveganja smrti, s spreminjanjem delikatnega razmerja med odkrivanjem in izogibom plenilca/plen, ter z vmešavanjem v živalski zvočni sistem komuniciranja, predvsem pa v odnosu do [[reprodukcija|reprodukcije]] orientiranosti v prostoru. Pretirana izpostavljenost hrupu lahko vodi do začasne ali stalne izgube sluha.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.onr.navy.mil/sci_tech/34/341/docs/proceed.pdf |title=Effects of Anthropogenic Noise in the Marine Environment |accessdate=2010-12-10 |archive-date=2009-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090327095039/http://www.onr.navy.mil/sci_tech/34/341/docs/proceed.pdf |url-status=dead }}</ref> Vpliv hrupa na življenje živali se kaže v zmanjšanju uporabnega življenjskega [[habitat]]a, ki ga hrupna okolja lahko povzročijo, in kar lahko v primeru ogroženih vrst vodi do [[izumrtje|izumrtja]]. Zvočno onesnaževanje je povzročilo smrt določenih vrst [[kit]]ov, ki so se preselili na [[plaža|plažo]], da bi se izognili glasnim vojaškim zvokom [[sonar]]jev.<ref>[http://www.nmfs.noaa.gov/pr/pdfs/acoustics/bahamas_stranding.pdf Bahamas Marine Mammal Stranding Event of 15–16 March 2000]</ref> Hrup tudi povzroči, da določene živalske vrste komunicirajo glasneje, kar imenujemo [[Lombardov učinek]].<ref>{{navedi revijo |last1=Brumm |first1=Henrik |last2=Slabbekoorn |first2=Hans |year=2005 |title=Acoustic communication in noise |journal=Advances in the Study of Behaviour |volume=35 |pages=151–209 |doi=10.1016/S0065-3454(05)35004-2}}</ref> Raziskovalci so s pomočjo [[eksperiment]]ov dokazali, da je oglašanje [[kit]]ov daljše in močnejše, kadar so vključeni detektorji [[podmornica|podmornic]].<ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/2003ASAJ..113.3411F Variation in humpback whale (Megaptera novaeangliae) song length in relation to low-frequency sound broadcasts]</ref> Če živalska bitja ne "govorijo" dovolj glasno, bo njihov glas zamaskiran z antropogenskimi zvoki. Ti neslišni zvoki so lahko opozorila, ulovitev plena,... Ko bo določena živalska vrsta začela [[govor]]iti glasneje, bo zamaskirala glasove drugih živalskih vrst in tako povzročila, da bo ves [[ekosistem]] postopoma začel govoriti glasneje. Za ptičjo vrsto [[taščica|taščice]] je bolj verjetno ,da poje ponoči na tistih območjih, ki so čez [[dan]] visoko zvočno onesnažena. Iz tega lahko sklepamo, da poje ponoči, ker je takrat bolj tiho in se njihova [[sporočilo|sporočila]] lahko širijo bolj jasno.<ref>{{cite journal |author1=Fuller RA |author2=Warren PH |author3=Gaston KJ |year=2007|title=Daytime noise predicts nocturnal singing in urban robins. |journal=Biology Letters |volume=3 |pages=368–70 |doi=10.1098/rsbl.2007.0134 |pmid=17456449 |issue=4 |pmc=2390663}}</ref> Ista študija je tudi pokazala, da je dnevna stopnja hrupa močnejši napovedovalec nočnega petja ,kot pa nočna svetilna onesnaženost, katera je pogosto predlagana kot vzrok za nočno petje. Ptičja vrsta [[avstralski zebrasti ščinkavec]] postane manj zvesta svojim partnerjem, ko je izpostavljena [[promet]]nemu hrupu. To bi lahko spremenilo razvoj populacije z izbiranjem značilnosti, virov telesnih tekočin, navadno posvečenih drugim aktivnostim in tako vodijo do velikih genetskih in evolucijskih posledic.<ref>Milius, S. (2007). High Volume, Low Fidelity: Birds are less faithful as sounds blare, ''Science News'' vol. 172, p. 116. ([http://www.sciencenews.org/articles/20070825/fob3ref.asp references] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080424012130/http://www.sciencenews.org/articles/20070825/fob3ref.asp |date=2008-04-24 }})</ref> == Učinek v Veliki Britaniji == Številke predstavljene s strani Rockwool-a, [[podjetje|podjetja]], ki proizvaja [[steklena volna|stekleno volno]], in grajene na osnovi odgovorov lokalnih oblasti po Zakonu o svobodi informacij (t. i. Freedom of Information Act) so pokazale, da so v obdobju od aprila 2008 do aprila 2009 občinski sveti prejeli 315.838 [[pritožba|pritožb]] glede zvočnega onesnaževanja [[okolje|okolja]]. To je vodilo v naslednje posledice: okoljsko-zdravstveni [[uradnik]]i so v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] v okviru zakona o Anti-socialnem vedenju dodatno vpeljali 8069 opozoril, ki se nanašajo na zvočno onesnaževanje. V zadnjih dvanajstih mesecih je bilo avtoriziranih 524 zaplemb, kot npr. močnih [[Zvočnik (naprava)|zvočnikov]], [[stereo naprava|stereo naprav]] ali [[televizijski sprejemnik|televizijskih sprejemnikov]]. Občinski svet v Westminstru je prejel kar 9814 pritožb glede hrupa, kar je največ pritožb na prebivalca v celotni Angliji. To je kar 42,32 pritožb na tisoč prebivalcev. Kar osem izmed desetih področij, rangiranih glede na število pritožb na tisoč prebivalcev, se nahaja v [[London]]u.<ref> {{navedi splet | title=London is home to the noisiest neighbours | url = http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23714071-details/London+is+home+to+the+noisiest+neighbours/article.do | publisher = London Evening Standard }}</ref> == Ublažitev in kontrola zvočnega onesnaževanja == [[Image:TullamarineFwy.jpg|thumb| ''[[Zvočna cev]]'' v [[Melbourne]], [[Avstralija]], zasnovana za zmanjšanje hrupa na vozišču, ki ne moti estetike območja.]] Tehnologija, ki bi ublažila ali odstranila hrup je naslednja: Za zmanjšanje hrupa na [[cesta|cesti]] lahko uporabimo številne strategije kot npr: uporaba zvočnih ovir, omejitev [[hitrost]]i vozil, spremembe v teksturi [[asfalt]]a, omejitve za težka vozila, uporaba prometnih kontrol, ki bi zmanjšale zaviranje in pospeševanje, ter oblikovanje [[pnevmatika|pnevmatik]]. Pomemben dejavnik pri uveljavitvi teh strategij je [[računalnik|računalniški]] model za cestni hrup, ki lahko spremlja lokalno [[topografija|topografijo]], [[meteorologija|meteorologijo]], prometne operacije in hipotetično ublažitev hrupa. Stroški vgradnje takega modela so lahko nizki, pod pogojem da iščemo rešitve že v fazi [[planiranje|planiranja]] cestne povezave. Hrup [[letalo|letal]] je lahko zmanjšan do določene mere z oblikovanjem tišjih [[motor]]jev, kar je bilo v središču pozornosti že v letih 1970 in 1980. Ta strategija je prinesla omejeno, vendar opazno znižanje [[zrak|zračnega]] onesnaževanja. Spreminjanje poti letov in časov v dnevu, ko letala vzletajo in pristajajo, je prineslo pozitivne posledice za prebivalce v bližini [[letališče|letališč]]. Programi izolacije sponzorirani s strani FAA (začetek v letu 1970) so uspešno zmanjšali notranji hrup v tisočih prebivališčih po celi Ameriki. Izpostavljenost [[delavec|delavcev]] hrupu na delovnem mestu je proučevana od leta 1930. Spremembe vključujejo ponovno oblikovanje industrijske opreme in fizičnih ovir na delovnem mestu. Nacionalna organizacija [[Noise Free America]], ki se bori proti zvočnemu onesnaževanju, redno lobira za vpeljavo predpisov glede hrupa na vseh vladnih ravneh.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.noisefree.org/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-10 |archive-date=2011-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111128205630/http://www.noisefree.org/ |url-status=dead }}</ref> == Pravni vidik == Do leta 1970 so [[vlada|vlade]] na hrup gledale kot na nekakšno "nadlogo" in ne kot na okoljski problem. V ZDA obstajajo federalni [[standard]]i za omejevanje hrupa na cesti in v zraku, države in lokalne vlade pa imajo navadno zelo specifične [[statut]]e glede gradnje [[hiša|hiš]], urbanega planiranja in razvoja cest. V [[Kanada|Kanadi]] in EU ([[Evropska unija]]) lahko tudi najdemo nekaj nacionalnih, provincionalnih ali državnih zakonov, ki ščitijo okolje pred zvočnim onesnaževanjem. Zakoni in predpisi o hrupu se močno razlikujejo med občinami in v nekaterih mestih celo ne obstajajo. Predpis lahko vključuje splošno prepoved o povzročanju hrupa, ki moti, ali pa določi specifična pravila za dovoljeno stopnjo zvoka v določenem delu dneva in za določeno aktivnost. Dr. Paul Herman je napisal prve kodekse o preprečevanju hrupa v letu 1975 za mesto [[Portland]] v zvezni državi [[Oregon]] s pomočjo finančnih sredstev EPA-e (Agencija za zaščito okolja) in HUD-a (Urbani razvoj in razvoj naselij). Portlandski kodeks je postal osnova za večino [[predpis]]ov na področju Amerike in Kanade.<ref>City of Portland, Oregon. Auditor's Office. [http://www.portlandonline.com/auditor/index.cfm?c=28705 Chapter 18.02 Title ''Noise Control'']. Retrieved on April 20, 2009.</ref> Večina mestnih predpisov prepoveduje zvok, ki prekorači določeno mejo, navadno med deseto uro zvečer in šesto uro zjutraj. Podnevi je ta [[zvočni prag]] nekoliko višji. Kakorkoli že, uveljavitev teh predpisov ima v praksi tudi pomanjkljivosti, saj veliko število mestnih občin ne spremlja števila pritožb. Tudi ko občina ima službo, ki skrbi za zadeve povezane z zvočnim onesnaževanjem, je najverjetneje ta pripravljena le izdajati opozorila, saj je sodno preganjanje [[kršitelj]]ev povezano z visokimi stroški. Pomembna izjema temu pravilu je mesto [[Portland]], ki je svoje prebivalce zaščitilo pred hrupom z izdajanjem tudi do 5000 dolarjev visokih kazni kršiteljem, z možnostjo kaznovati istega povzročitelja hrupa tudi večkrat v istem dnevu. Številni konflikti glede zvočnega onesnaževanja so rešeni s pomočjo pogajanj med povzročiteljem in oškodovancem. Ti postopki se razlikujejo od države do države in lahko vključujejo tudi aktivnosti povezane z lokalnimi skupnostmi, natančneje z [[policija|policijo]]. Zvočno onesnaževanje navadno ne preneha, saj le pet do deset odstotkov ljudi, ki je izpostavljenih hrupu, poda formalno pritožbo. Številni ljudje pa se ne zavedajo njihovih pravnih [[pravica|pravic]] do tišine ali pa ne vedo, kako podati pritožbo. ==Sklici in opombe== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Onesnaženje]] * [[Svetlobno onesnaženje]] * [[Varstvo okolja]] * [[Naravno okolje]] ==Zunanje povezave== {{commonscat}} * {{dmoz|Society/Issues/Environment/Noise_Pollution/}} * [http://www.who.int/docstore/peh/noise/Comnoise-1.pdf World Health Organization - Guidelines for Community Noise] * [http://www.wired.com/science/planetearth/magazine/16-06/st_thompson Clive Thompson on How Man-Made Noise May Be Altering Earths Ecology] {[[sic]]} * [http://www.eea.europa.eu/pressroom/newsreleases/eea-draws-the-first-map-of-europe2019s-noise-exposure EEA draws the first map of Europe's noise exposure - All press releases &mdash; EEA] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Onesnaževanje]] [[Kategorija:Zvok]] 1rx1fzlsr27uj33xzzowjzz5lqcuusk 6675544 6675542 2026-05-14T07:15:05Z ~2026-29123-78 259853 6675544 wikitext text/x-wiki [[Image:Qantas b747 over houses arp.jpg|thumb|right| Let letala [[Boeing 747-400]] v bližini hiš tik pred pristankom na [[London Heathrow Airport|Londonskem letališču Heathrow]]]] '''Zvočno onesnaževanje''' (ali onesnaževanje okolja s [[hrup]]om) je neprijeten človeški, živalski ali [[stroj]]no ustvarjen [[zvok]], ki moti določeno dejavnost ali ravnovesje človeškega ali živalskega [[svet]]a. Angleška beseda noise (hrup, zvok) izvira iz latinske [[beseda|besede]] nouseas, kar pomeni morska bolezen V svetovnem pogledu večina zunanjega hrupa izvira iz konstrukcijskih in transportnih sistemov, vključno s hrupom, ki ga povzročajo motorna [[vozilo|vozila]], [[letalo|letala]] in [[železnica|železnice]].<ref name="Senate">Senate Public Works Committee, Noise Pollution and Abatement Act of 1972, S. Rep. No. 1160, 92nd Cong. 2nd session</ref><ref>C. Michael Hogan and Gary L. Latshaw, [http://www.worldcatlibraries.org/wcpa/top3mset/2930880 The relationship between highway planning and urision specialty conference, May 21-23, 1973, Chicago, Illinois. by American Society of Civil Engineers. Urban Transportation Division] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070518225130/http://www.worldcatlibraries.org/wcpa/top3mset/2930880 |date=2007-05-18 }}</ref> Pomanjkljivo urbanistično načrtovanje s postavljanjem industrijskih in stanovanjskih stavb v majhni oddaljenosti lahko dodatno povzroči zvočno onesnaževanje v stanovanjskih četrtih. Viri zunanjega in notranjega onesnaževanja okolja so: avtomobilski alarmi, sirene rešilnih vozil, mehanična oprema, požarni alarmi, zračne trobente, oprema za košnjo trave, pasji lajež, razne naprave, brnenje svetilk, megafoni in glasni ljudje. == Učinki == === Človeško zdravje === Učinki zvočnega onesnaževanja na [[zdravje]] so tako zdravstvene, kot tudi vedenjske narave. Nezaželen zvok imenujemo hrup. Ta zvok lahko povzroči fiziološke in psihološke zdravstvene probleme. Zvočno onesnaževanje okolja lahko povzroči [[nejevolja|nejevoljo]] in [[jeza|jezo]], [[hipertenzija|hipertenzijo]], [[stres]], slušne motnje, izgubo [[sluh]]a, motnje v [[spanje|spanju]] in druge moteče učinke.<ref name="Rosen">S. Rosen and P. Olin, ''Hearing Loss and Coronary Heart Disease'', Archives of Otolaryngology, 82:236 (1965)</ref><ref name="Field">J.M. Field, ''Effect of personal and situational variables upon noise annoyance in residential areas'', Journal of the Acoustical Society of America, 93: 2753-2763 (1993)</ref><ref>{{navedi splet | title = Noise Pollution | url = http://www.euro.who.int/Noise | publisher = [[Svetovna zdravstvena organizacija]] | accessdate = 2010-12-10 | archive-date = 2010-01-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100108141209/http://www.euro.who.int/Noise | url-status = dead }}</ref><ref> {{navedi novice | title=Road noise link to blood pressure | url = http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/8247217.stm | publisher = BBC News | date=2009-09-10 | accessdate=2010-05-20 }}</ref> Poleg tega, sta stres in hipertenzija poglavitna vzroka za nastanek ostalih zdravstvenih problemov, medtem ko slušne motnje lahko vodijo do pozabljanja, resnih [[Velika depresivna motnja|depresij]] in občasno tudi do napadov [[panika|panike]].<ref name="Field" /><ref>Karl D. Kryter, ''The Effects of Noise on Man '', Academic Press (1985)</ref> Pogosta izpostavitev hrupu lahko povzroči tudi izgubo sluha. Starejši moški, izpostavljeni značilnemu hrupu, na delovnem mestu so pokazali pomembno zmanjšano slušno občutljivost, kot njihovi kolegi, ki temu hrupu niso bili izpostavljeni. Kljub temu je potrebno dodati, da so se spremembe med obema skupinama v slušni občutljivosti zmanjševale s časom, in postale zanemarljive, ko so moški dosegli 79 let.<ref name = Rosenhall1990>{{cite journal |author1=Rosenhall U |author2=Pedersen K |author3=Svanborg A |title=Presbycusis and noise-induced hearing loss |journal=Ear Hear |volume=11 |issue=4 |pages=257–63 |year=1990 |pmid=2210099| doi = 10.1097/00003446-199008000-00002}}</ref> Primerjava pripadnikov [[pleme Maab|plemena Maab]], ki so bili neznatno izpostavljeni transportnemu in industrijskemu hrupu, s tipično [[populacija|populacijo]] Združenih držav je pokazala, da pogosta izpostavitev zmerno visokim stopnjam hrupa prispeva k izgubi sluha.<ref name="Rosen" /> Visoke stopnje hrupa lahko povzročijo kardiovaskularne učinke, medtem ko izpostavitev zmernim stopnjam hrupa med osem-urnim delovnikom statistično dokazano povzroča povišan [[krvni pritisk]] (iz 5 na 10 točk) in povečan stres<ref name="Rosen"/>, ter vaskularizacijo, kar vodi do povišanega krvnega pritiska, kot tudi do povečanja verjetnosti za nastanek koronarne arterijske [[bolezen|bolezni]]. Zvočno onesnaževanje je tudi vzrok za nejevoljo. V študiji iz leta 2005 so španski [[raziskovalec|raziskovalci]] ugotovili, da so prebivalci stanovanjskih [[naselje|naselij]] pripravljeni plačati približno štiri eure na decibel na leto, za zmanjšanje zvočnega onesnaževanja.<ref>Jesús Barreiro, Mercedes Sánchez, Montserrat Viladrich-Grau (2005), "How much are people willing to pay for silence? A contingent valuation study", ''Applied Economics'', 37 (11)</ref> === Okolje === Zvok ima tudi škodljiv vpliv na živali s povzročanjem stresa, povečevanjem tveganja smrti, s spreminjanjem delikatnega razmerja med odkrivanjem in izogibom plenilca/plen, ter z vmešavanjem v živalski zvočni sistem komuniciranja, predvsem pa v odnosu do [[reprodukcija|reprodukcije]] orientiranosti v prostoru. Pretirana izpostavljenost hrupu lahko vodi do začasne ali stalne izgube sluha.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.onr.navy.mil/sci_tech/34/341/docs/proceed.pdf |title=Effects of Anthropogenic Noise in the Marine Environment |accessdate=2010-12-10 |archive-date=2009-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090327095039/http://www.onr.navy.mil/sci_tech/34/341/docs/proceed.pdf |url-status=dead }}</ref> Vpliv hrupa na življenje živali se kaže v zmanjšanju uporabnega življenjskega [[habitat]]a, ki ga hrupna okolja lahko povzročijo, in kar lahko v primeru ogroženih vrst vodi do [[izumrtje|izumrtja]]. Zvočno onesnaževanje je povzročilo smrt določenih vrst [[kit]]ov, ki so se preselili na [[plaža|plažo]], da bi se izognili glasnim vojaškim zvokom [[sonar]]jev.<ref>[http://www.nmfs.noaa.gov/pr/pdfs/acoustics/bahamas_stranding.pdf Bahamas Marine Mammal Stranding Event of 15–16 March 2000]</ref> Hrup tudi povzroči, da določene živalske vrste komunicirajo glasneje, kar imenujemo [[Lombardov učinek]].<ref>{{navedi revijo |last1=Brumm |first1=Henrik |last2=Slabbekoorn |first2=Hans |year=2005 |title=Acoustic communication in noise |journal=Advances in the Study of Behaviour |volume=35 |pages=151–209 |doi=10.1016/S0065-3454(05)35004-2}}</ref> Raziskovalci so s pomočjo [[eksperiment]]ov dokazali, da je oglašanje [[kit]]ov daljše in močnejše, kadar so vključeni detektorji [[podmornica|podmornic]].<ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/2003ASAJ..113.3411F Variation in humpback whale (Megaptera novaeangliae) song length in relation to low-frequency sound broadcasts]</ref> Če živalska bitja ne "govorijo" dovolj glasno, bo njihov glas zamaskiran z antropogenskimi zvoki. Ti neslišni zvoki so lahko opozorila, ulovitev plena,... Ko bo določena živalska vrsta začela [[govor]]iti glasneje, bo zamaskirala glasove drugih živalskih vrst in tako povzročila, da bo ves [[ekosistem]] postopoma začel govoriti glasneje. Za ptičjo vrsto [[taščica|taščice]] je bolj verjetno ,da poje ponoči na tistih območjih, ki so čez [[dan]] visoko zvočno onesnažena. Iz tega lahko sklepamo, da poje ponoči, ker je takrat bolj tiho in se njihova [[sporočilo|sporočila]] lahko širijo bolj jasno.<ref>{{cite journal |author1=Fuller RA |author2=Warren PH |author3=Gaston KJ |year=2007|title=Daytime noise predicts nocturnal singing in urban robins. |journal=Biology Letters |volume=3 |pages=368–70 |doi=10.1098/rsbl.2007.0134 |pmid=17456449 |issue=4 |pmc=2390663}}</ref> Ista študija je tudi pokazala, da je dnevna stopnja hrupa močnejši napovedovalec nočnega petja ,kot pa nočna svetilna onesnaženost, katera je pogosto predlagana kot vzrok za nočno petje. Ptičja vrsta [[avstralski zebrasti ščinkavec]] postane manj zvesta svojim partnerjem, ko je izpostavljena [[promet]]nemu hrupu. To bi lahko spremenilo razvoj populacije z izbiranjem značilnosti, virov telesnih tekočin, navadno posvečenih drugim aktivnostim in tako vodijo do velikih genetskih in evolucijskih posledic.<ref>Milius, S. (2007). High Volume, Low Fidelity: Birds are less faithful as sounds blare, ''Science News'' vol. 172, p. 116. ([http://www.sciencenews.org/articles/20070825/fob3ref.asp references] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080424012130/http://www.sciencenews.org/articles/20070825/fob3ref.asp |date=2008-04-24 }})</ref> == Učinek v Veliki Britaniji == Številke predstavljene s strani Rockwool-a, [[podjetje|podjetja]], ki proizvaja [[steklena volna|stekleno volno]], in grajene na osnovi odgovorov lokalnih oblasti po Zakonu o svobodi informacij (t. i. Freedom of Information Act) so pokazale, da so v obdobju od aprila 2008 do aprila 2009 občinski sveti prejeli 315.838 [[pritožba|pritožb]] glede zvočnega onesnaževanja [[okolje|okolja]]. To je vodilo v naslednje posledice: okoljsko-zdravstveni [[uradnik]]i so v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] v okviru zakona o Anti-socialnem vedenju dodatno vpeljali 8069 opozoril, ki se nanašajo na zvočno onesnaževanje. V zadnjih dvanajstih mesecih je bilo avtoriziranih 524 zaplemb, kot npr. močnih [[Zvočnik (naprava)|zvočnikov]], [[stereo naprava|stereo naprav]] ali [[televizijski sprejemnik|televizijskih sprejemnikov]]. Občinski svet v Westminstru je prejel kar 9814 pritožb glede hrupa, kar je največ pritožb na prebivalca v celotni Angliji. To je kar 42,32 pritožb na tisoč prebivalcev. Kar osem izmed desetih področij, rangiranih glede na število pritožb na tisoč prebivalcev, se nahaja v [[London]]u.<ref> {{navedi splet | title=London is home to the noisiest neighbours | url = http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23714071-details/London+is+home+to+the+noisiest+neighbours/article.do | publisher = London Evening Standard }}</ref> == Ublažitev in kontrola zvočnega onesnaževanja == [[Image:TullamarineFwy.jpg|thumb| ''[[Zvočna cev]]'' v [[Melbourne]], [[Avstralija]], zasnovana za zmanjšanje hrupa na vozišču, ki ne moti estetike območja.]] Tehnologija, ki bi ublažila ali odstranila hrup je naslednja: Za zmanjšanje hrupa na [[cesta|cesti]] lahko uporabimo številne strategije kot npr: uporaba zvočnih ovir, omejitev [[hitrost]]i vozil, spremembe v teksturi [[asfalt]]a, omejitve za težka vozila, uporaba prometnih kontrol, ki bi zmanjšale zaviranje in pospeševanje, ter oblikovanje [[pnevmatika|pnevmatik]]. Pomemben dejavnik pri uveljavitvi teh strategij je [[računalnik|računalniški]] model za cestni hrup, ki lahko spremlja lokalno [[topografija|topografijo]], [[meteorologija|meteorologijo]], prometne operacije in hipotetično ublažitev hrupa. Stroški vgradnje takega modela so lahko nizki, pod pogojem da iščemo rešitve že v fazi [[planiranje|planiranja]] cestne povezave. Hrup [[letalo|letal]] je lahko zmanjšan do določene mere z oblikovanjem tišjih [[motor]]jev, kar je bilo v središču pozornosti že v letih 1970 in 1980. Ta strategija je prinesla omejeno, vendar opazno znižanje [[zrak|zračnega]] onesnaževanja. Spreminjanje poti letov in časov v dnevu, ko letala vzletajo in pristajajo, je prineslo pozitivne posledice za prebivalce v bližini [[letališče|letališč]]. Programi izolacije sponzorirani s strani FAA (začetek v letu 1970) so uspešno zmanjšali notranji hrup v tisočih prebivališčih po celi Ameriki. Izpostavljenost [[delavec|delavcev]] hrupu na delovnem mestu je proučevana od leta 1930. Spremembe vključujejo ponovno oblikovanje industrijske opreme in fizičnih ovir na delovnem mestu. Nacionalna organizacija [[Noise Free America]], ki se bori proti zvočnemu onesnaževanju, redno lobira za vpeljavo predpisov glede hrupa na vseh vladnih ravneh.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.noisefree.org/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-10 |archive-date=2011-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111128205630/http://www.noisefree.org/ |url-status=dead }}</ref> == Pravni vidik == Do leta 1970 so [[vlada|vlade]] na hrup gledale kot na nekakšno "nadlogo" in ne kot na okoljski problem. V ZDA obstajajo federalni [[standard]]i za omejevanje hrupa na cesti in v zraku, države in lokalne vlade pa imajo navadno zelo specifične [[statut]]e glede gradnje [[hiša|hiš]], urbanega planiranja in razvoja cest. V [[Kanada|Kanadi]] in EU ([[Evropska unija]]) lahko tudi najdemo nekaj nacionalnih, provincionalnih ali državnih zakonov, ki ščitijo okolje pred zvočnim onesnaževanjem. Zakoni in predpisi o hrupu se močno razlikujejo med občinami in v nekaterih mestih celo ne obstajajo. Predpis lahko vključuje splošno prepoved o povzročanju hrupa, ki moti, ali pa določi specifična pravila za dovoljeno stopnjo zvoka v določenem delu dneva in za določeno aktivnost. Dr. Paul Herman je napisal prve kodekse o preprečevanju hrupa v letu 1975 za mesto [[Portland]] v zvezni državi [[Oregon]] s pomočjo finančnih sredstev EPA-e (Agencija za zaščito okolja) in HUD-a (Urbani razvoj in razvoj naselij). Portlandski kodeks je postal osnova za večino [[predpis]]ov na področju Amerike in Kanade.<ref>City of Portland, Oregon. Auditor's Office. [http://www.portlandonline.com/auditor/index.cfm?c=28705 Chapter 18.02 Title ''Noise Control'']. Retrieved on April 20, 2009.</ref> Večina mestnih predpisov prepoveduje zvok, ki prekorači določeno mejo, navadno med deseto uro zvečer in šesto uro zjutraj. Podnevi je ta [[zvočni prag]] nekoliko višji. Kakorkoli že, uveljavitev teh predpisov ima v praksi tudi pomanjkljivosti, saj veliko število mestnih občin ne spremlja števila pritožb. Tudi ko občina ima službo, ki skrbi za zadeve povezane z zvočnim onesnaževanjem, je najverjetneje ta pripravljena le izdajati opozorila, saj je sodno preganjanje [[kršitelj]]ev povezano z visokimi stroški. Pomembna izjema temu pravilu je mesto [[Portland]], ki je svoje prebivalce zaščitilo pred hrupom z izdajanjem tudi do 5000 dolarjev visokih kazni kršiteljem, z možnostjo kaznovati istega povzročitelja hrupa tudi večkrat v istem dnevu. Številni konflikti glede zvočnega onesnaževanja so rešeni s pomočjo pogajanj med povzročiteljem in oškodovancem. Ti postopki se razlikujejo od države do države in lahko vključujejo tudi aktivnosti povezane z lokalnimi skupnostmi, natančneje z [[policija|policijo]]. Zvočno onesnaževanje navadno ne preneha, saj le pet do deset odstotkov ljudi, ki je izpostavljenih hrupu, poda formalno pritožbo. Številni ljudje pa se ne zavedajo njihovih pravnih [[pravica|pravic]] do tišine ali pa ne vedo, kako podati pritožbo. ==Sklici in opombe== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Onesnaženje]] * [[Svetlobno onesnaženje]] * [[Varstvo okolja]] * [[Naravno okolje]] ==Zunanje povezave== {{commonscat}} * {{dmoz|Society/Issues/Environment/Noise_Pollution/}} * [http://www.who.int/docstore/peh/noise/Comnoise-1.pdf World Health Organization - Guidelines for Community Noise] * [http://www.wired.com/science/planetearth/magazine/16-06/st_thompson Clive Thompson on How Man-Made Noise May Be Altering Earths Ecology] {[[sic]]} * [http://www.eea.europa.eu/pressroom/newsreleases/eea-draws-the-first-map-of-europe2019s-noise-exposure EEA draws the first map of Europe's noise exposure - All press releases &mdash; EEA] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Onesnaževanje]] [[Kategorija:Zvok]] fyhp7wx8bzk2rcy1aarhzojmg2ix059 6675580 6675544 2026-05-14T09:38:05Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29123-78|~2026-29123-78]] ([[User talk:~2026-29123-78|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6597416 wikitext text/x-wiki [[Image:Qantas b747 over houses arp.jpg|thumb|right| Let letala [[Boeing 747-400]] v bližini hiš tik pred pristankom na [[London Heathrow Airport|Londonskem letališču Heathrow]]]] '''Zvočno onesnaževanje''' (ali onesnaževanje okolja s [[hrup]]om) je neprijeten človeški, živalski ali [[stroj]]no ustvarjen [[zvok]], ki moti določeno dejavnost ali ravnovesje človeškega ali živalskega [[svet]]a. Angleška beseda noise (hrup, zvok) izvira iz latinske [[beseda|besede]] nouseas, kar pomeni [[morska bolezen]]. V svetovnem pogledu večina zunanjega hrupa izvira iz konstrukcijskih in transportnih sistemov, vključno s hrupom, ki ga povzročajo motorna [[vozilo|vozila]], [[letalo|letala]] in [[železnica|železnice]].<ref name="Senate">Senate Public Works Committee, Noise Pollution and Abatement Act of 1972, S. Rep. No. 1160, 92nd Cong. 2nd session</ref><ref>C. Michael Hogan and Gary L. Latshaw, [http://www.worldcatlibraries.org/wcpa/top3mset/2930880 The relationship between highway planning and urision specialty conference, May 21-23, 1973, Chicago, Illinois. by American Society of Civil Engineers. Urban Transportation Division] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070518225130/http://www.worldcatlibraries.org/wcpa/top3mset/2930880 |date=2007-05-18 }}</ref> Pomanjkljivo urbanistično načrtovanje s postavljanjem industrijskih in stanovanjskih stavb v majhni oddaljenosti lahko dodatno povzroči zvočno onesnaževanje v stanovanjskih četrtih. Viri zunanjega in notranjega onesnaževanja okolja so: avtomobilski alarmi, sirene rešilnih vozil, mehanična oprema, požarni alarmi, zračne trobente, oprema za košnjo trave, pasji lajež, razne naprave, brnenje svetilk, megafoni in glasni ljudje. == Učinki == === Človeško zdravje === Učinki zvočnega onesnaževanja na [[zdravje]] so tako zdravstvene, kot tudi vedenjske narave. Nezaželen zvok imenujemo hrup. Ta zvok lahko povzroči fiziološke in psihološke zdravstvene probleme. Zvočno onesnaževanje okolja lahko povzroči [[nejevolja|nejevoljo]] in [[jeza|jezo]], [[hipertenzija|hipertenzijo]], [[stres]], slušne motnje, izgubo [[sluh]]a, motnje v [[spanje|spanju]] in druge moteče učinke.<ref name="Rosen">S. Rosen and P. Olin, ''Hearing Loss and Coronary Heart Disease'', Archives of Otolaryngology, 82:236 (1965)</ref><ref name="Field">J.M. Field, ''Effect of personal and situational variables upon noise annoyance in residential areas'', Journal of the Acoustical Society of America, 93: 2753-2763 (1993)</ref><ref>{{navedi splet | title = Noise Pollution | url = http://www.euro.who.int/Noise | publisher = [[Svetovna zdravstvena organizacija]] | accessdate = 2010-12-10 | archive-date = 2010-01-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100108141209/http://www.euro.who.int/Noise | url-status = dead }}</ref><ref> {{navedi novice | title=Road noise link to blood pressure | url = http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/8247217.stm | publisher = BBC News | date=2009-09-10 | accessdate=2010-05-20 }}</ref> Poleg tega, sta stres in hipertenzija poglavitna vzroka za nastanek ostalih zdravstvenih problemov, medtem ko slušne motnje lahko vodijo do pozabljanja, resnih [[Velika depresivna motnja|depresij]] in občasno tudi do napadov [[panika|panike]].<ref name="Field" /><ref>Karl D. Kryter, ''The Effects of Noise on Man '', Academic Press (1985)</ref> Pogosta izpostavitev hrupu lahko povzroči tudi izgubo sluha. Starejši moški, izpostavljeni značilnemu hrupu, na delovnem mestu so pokazali pomembno zmanjšano slušno občutljivost, kot njihovi kolegi, ki temu hrupu niso bili izpostavljeni. Kljub temu je potrebno dodati, da so se spremembe med obema skupinama v slušni občutljivosti zmanjševale s časom, in postale zanemarljive, ko so moški dosegli 79 let.<ref name = Rosenhall1990>{{cite journal |author1=Rosenhall U |author2=Pedersen K |author3=Svanborg A |title=Presbycusis and noise-induced hearing loss |journal=Ear Hear |volume=11 |issue=4 |pages=257–63 |year=1990 |pmid=2210099| doi = 10.1097/00003446-199008000-00002}}</ref> Primerjava pripadnikov [[pleme Maab|plemena Maab]], ki so bili neznatno izpostavljeni transportnemu in industrijskemu hrupu, s tipično [[populacija|populacijo]] Združenih držav je pokazala, da pogosta izpostavitev zmerno visokim stopnjam hrupa prispeva k izgubi sluha.<ref name="Rosen" /> Visoke stopnje hrupa lahko povzročijo kardiovaskularne učinke, medtem ko izpostavitev zmernim stopnjam hrupa med osem-urnim delovnikom statistično dokazano povzroča povišan [[krvni pritisk]] (iz 5 na 10 točk) in povečan stres<ref name="Rosen"/>, ter vaskularizacijo, kar vodi do povišanega krvnega pritiska, kot tudi do povečanja verjetnosti za nastanek koronarne arterijske [[bolezen|bolezni]]. Zvočno onesnaževanje je tudi vzrok za nejevoljo. V študiji iz leta 2005 so španski [[raziskovalec|raziskovalci]] ugotovili, da so prebivalci stanovanjskih [[naselje|naselij]] pripravljeni plačati približno štiri eure na decibel na leto, za zmanjšanje zvočnega onesnaževanja.<ref>Jesús Barreiro, Mercedes Sánchez, Montserrat Viladrich-Grau (2005), "How much are people willing to pay for silence? A contingent valuation study", ''Applied Economics'', 37 (11)</ref> === Okolje === Zvok ima tudi škodljiv vpliv na živali s povzročanjem stresa, povečevanjem tveganja smrti, s spreminjanjem delikatnega razmerja med odkrivanjem in izogibom plenilca/plen, ter z vmešavanjem v živalski zvočni sistem komuniciranja, predvsem pa v odnosu do [[reprodukcija|reprodukcije]] orientiranosti v prostoru. Pretirana izpostavljenost hrupu lahko vodi do začasne ali stalne izgube sluha.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.onr.navy.mil/sci_tech/34/341/docs/proceed.pdf |title=Effects of Anthropogenic Noise in the Marine Environment |accessdate=2010-12-10 |archive-date=2009-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090327095039/http://www.onr.navy.mil/sci_tech/34/341/docs/proceed.pdf |url-status=dead }}</ref> Vpliv hrupa na življenje živali se kaže v zmanjšanju uporabnega življenjskega [[habitat]]a, ki ga hrupna okolja lahko povzročijo, in kar lahko v primeru ogroženih vrst vodi do [[izumrtje|izumrtja]]. Zvočno onesnaževanje je povzročilo smrt določenih vrst [[kit]]ov, ki so se preselili na [[plaža|plažo]], da bi se izognili glasnim vojaškim zvokom [[sonar]]jev.<ref>[http://www.nmfs.noaa.gov/pr/pdfs/acoustics/bahamas_stranding.pdf Bahamas Marine Mammal Stranding Event of 15–16 March 2000]</ref> Hrup tudi povzroči, da določene živalske vrste komunicirajo glasneje, kar imenujemo [[Lombardov učinek]].<ref>{{navedi revijo |last1=Brumm |first1=Henrik |last2=Slabbekoorn |first2=Hans |year=2005 |title=Acoustic communication in noise |journal=Advances in the Study of Behaviour |volume=35 |pages=151–209 |doi=10.1016/S0065-3454(05)35004-2}}</ref> Raziskovalci so s pomočjo [[eksperiment]]ov dokazali, da je oglašanje [[kit]]ov daljše in močnejše, kadar so vključeni detektorji [[podmornica|podmornic]].<ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/2003ASAJ..113.3411F Variation in humpback whale (Megaptera novaeangliae) song length in relation to low-frequency sound broadcasts]</ref> Če živalska bitja ne "govorijo" dovolj glasno, bo njihov glas zamaskiran z antropogenskimi zvoki. Ti neslišni zvoki so lahko opozorila, ulovitev plena,... Ko bo določena živalska vrsta začela [[govor]]iti glasneje, bo zamaskirala glasove drugih živalskih vrst in tako povzročila, da bo ves [[ekosistem]] postopoma začel govoriti glasneje. Za ptičjo vrsto [[taščica|taščice]] je bolj verjetno ,da poje ponoči na tistih območjih, ki so čez [[dan]] visoko zvočno onesnažena. Iz tega lahko sklepamo, da poje ponoči, ker je takrat bolj tiho in se njihova [[sporočilo|sporočila]] lahko širijo bolj jasno.<ref>{{cite journal |author1=Fuller RA |author2=Warren PH |author3=Gaston KJ |year=2007|title=Daytime noise predicts nocturnal singing in urban robins. |journal=Biology Letters |volume=3 |pages=368–70 |doi=10.1098/rsbl.2007.0134 |pmid=17456449 |issue=4 |pmc=2390663}}</ref> Ista študija je tudi pokazala, da je dnevna stopnja hrupa močnejši napovedovalec nočnega petja ,kot pa nočna svetilna onesnaženost, katera je pogosto predlagana kot vzrok za nočno petje. Ptičja vrsta [[avstralski zebrasti ščinkavec]] postane manj zvesta svojim partnerjem, ko je izpostavljena [[promet]]nemu hrupu. To bi lahko spremenilo razvoj populacije z izbiranjem značilnosti, virov telesnih tekočin, navadno posvečenih drugim aktivnostim in tako vodijo do velikih genetskih in evolucijskih posledic.<ref>Milius, S. (2007). High Volume, Low Fidelity: Birds are less faithful as sounds blare, ''Science News'' vol. 172, p. 116. ([http://www.sciencenews.org/articles/20070825/fob3ref.asp references] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080424012130/http://www.sciencenews.org/articles/20070825/fob3ref.asp |date=2008-04-24 }})</ref> == Učinek v Veliki Britaniji == Številke predstavljene s strani Rockwool-a, [[podjetje|podjetja]], ki proizvaja [[steklena volna|stekleno volno]], in grajene na osnovi odgovorov lokalnih oblasti po Zakonu o svobodi informacij (t. i. Freedom of Information Act) so pokazale, da so v obdobju od aprila 2008 do aprila 2009 občinski sveti prejeli 315.838 [[pritožba|pritožb]] glede zvočnega onesnaževanja [[okolje|okolja]]. To je vodilo v naslednje posledice: okoljsko-zdravstveni [[uradnik]]i so v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] v okviru zakona o Anti-socialnem vedenju dodatno vpeljali 8069 opozoril, ki se nanašajo na zvočno onesnaževanje. V zadnjih dvanajstih mesecih je bilo avtoriziranih 524 zaplemb, kot npr. močnih [[Zvočnik (naprava)|zvočnikov]], [[stereo naprava|stereo naprav]] ali [[televizijski sprejemnik|televizijskih sprejemnikov]]. Občinski svet v Westminstru je prejel kar 9814 pritožb glede hrupa, kar je največ pritožb na prebivalca v celotni Angliji. To je kar 42,32 pritožb na tisoč prebivalcev. Kar osem izmed desetih področij, rangiranih glede na število pritožb na tisoč prebivalcev, se nahaja v [[London]]u.<ref> {{navedi splet | title=London is home to the noisiest neighbours | url = http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23714071-details/London+is+home+to+the+noisiest+neighbours/article.do | publisher = London Evening Standard }}</ref> == Ublažitev in kontrola zvočnega onesnaževanja == [[Image:TullamarineFwy.jpg|thumb| ''[[Zvočna cev]]'' v [[Melbourne]], [[Avstralija]], zasnovana za zmanjšanje hrupa na vozišču, ki ne moti estetike območja.]] Tehnologija, ki bi ublažila ali odstranila hrup je naslednja: Za zmanjšanje hrupa na [[cesta|cesti]] lahko uporabimo številne strategije kot npr: uporaba zvočnih ovir, omejitev [[hitrost]]i vozil, spremembe v teksturi [[asfalt]]a, omejitve za težka vozila, uporaba prometnih kontrol, ki bi zmanjšale zaviranje in pospeševanje, ter oblikovanje [[pnevmatika|pnevmatik]]. Pomemben dejavnik pri uveljavitvi teh strategij je [[računalnik|računalniški]] model za cestni hrup, ki lahko spremlja lokalno [[topografija|topografijo]], [[meteorologija|meteorologijo]], prometne operacije in hipotetično ublažitev hrupa. Stroški vgradnje takega modela so lahko nizki, pod pogojem da iščemo rešitve že v fazi [[planiranje|planiranja]] cestne povezave. Hrup [[letalo|letal]] je lahko zmanjšan do določene mere z oblikovanjem tišjih [[motor]]jev, kar je bilo v središču pozornosti že v letih 1970 in 1980. Ta strategija je prinesla omejeno, vendar opazno znižanje [[zrak|zračnega]] onesnaževanja. Spreminjanje poti letov in časov v dnevu, ko letala vzletajo in pristajajo, je prineslo pozitivne posledice za prebivalce v bližini [[letališče|letališč]]. Programi izolacije sponzorirani s strani FAA (začetek v letu 1970) so uspešno zmanjšali notranji hrup v tisočih prebivališčih po celi Ameriki. Izpostavljenost [[delavec|delavcev]] hrupu na delovnem mestu je proučevana od leta 1930. Spremembe vključujejo ponovno oblikovanje industrijske opreme in fizičnih ovir na delovnem mestu. Nacionalna organizacija [[Noise Free America]], ki se bori proti zvočnemu onesnaževanju, redno lobira za vpeljavo predpisov glede hrupa na vseh vladnih ravneh.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.noisefree.org/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-12-10 |archive-date=2011-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111128205630/http://www.noisefree.org/ |url-status=dead }}</ref> == Pravni vidik == Do leta 1970 so [[vlada|vlade]] na hrup gledale kot na nekakšno "nadlogo" in ne kot na okoljski problem. V ZDA obstajajo federalni [[standard]]i za omejevanje hrupa na cesti in v zraku, države in lokalne vlade pa imajo navadno zelo specifične [[statut]]e glede gradnje [[hiša|hiš]], urbanega planiranja in razvoja cest. V [[Kanada|Kanadi]] in EU ([[Evropska unija]]) lahko tudi najdemo nekaj nacionalnih, provincionalnih ali državnih zakonov, ki ščitijo okolje pred zvočnim onesnaževanjem. Zakoni in predpisi o hrupu se močno razlikujejo med občinami in v nekaterih mestih celo ne obstajajo. Predpis lahko vključuje splošno prepoved o povzročanju hrupa, ki moti, ali pa določi specifična pravila za dovoljeno stopnjo zvoka v določenem delu dneva in za določeno aktivnost. Dr. Paul Herman je napisal prve kodekse o preprečevanju hrupa v letu 1975 za mesto [[Portland]] v zvezni državi [[Oregon]] s pomočjo finančnih sredstev EPA-e (Agencija za zaščito okolja) in HUD-a (Urbani razvoj in razvoj naselij). Portlandski kodeks je postal osnova za večino [[predpis]]ov na področju Amerike in Kanade.<ref>City of Portland, Oregon. Auditor's Office. [http://www.portlandonline.com/auditor/index.cfm?c=28705 Chapter 18.02 Title ''Noise Control'']. Retrieved on April 20, 2009.</ref> Večina mestnih predpisov prepoveduje zvok, ki prekorači določeno mejo, navadno med deseto uro zvečer in šesto uro zjutraj. Podnevi je ta [[zvočni prag]] nekoliko višji. Kakorkoli že, uveljavitev teh predpisov ima v praksi tudi pomanjkljivosti, saj veliko število mestnih občin ne spremlja števila pritožb. Tudi ko občina ima službo, ki skrbi za zadeve povezane z zvočnim onesnaževanjem, je najverjetneje ta pripravljena le izdajati opozorila, saj je sodno preganjanje [[kršitelj]]ev povezano z visokimi stroški. Pomembna izjema temu pravilu je mesto [[Portland]], ki je svoje prebivalce zaščitilo pred hrupom z izdajanjem tudi do 5000 dolarjev visokih kazni kršiteljem, z možnostjo kaznovati istega povzročitelja hrupa tudi večkrat v istem dnevu. Številni konflikti glede zvočnega onesnaževanja so rešeni s pomočjo pogajanj med povzročiteljem in oškodovancem. Ti postopki se razlikujejo od države do države in lahko vključujejo tudi aktivnosti povezane z lokalnimi skupnostmi, natančneje z [[policija|policijo]]. Zvočno onesnaževanje navadno ne preneha, saj le pet do deset odstotkov ljudi, ki je izpostavljenih hrupu, poda formalno pritožbo. Številni ljudje pa se ne zavedajo njihovih pravnih [[pravica|pravic]] do tišine ali pa ne vedo, kako podati pritožbo. ==Sklici in opombe== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Onesnaženje]] * [[Svetlobno onesnaženje]] * [[Varstvo okolja]] * [[Naravno okolje]] ==Zunanje povezave== {{commonscat}} * {{dmoz|Society/Issues/Environment/Noise_Pollution/}} * [http://www.who.int/docstore/peh/noise/Comnoise-1.pdf World Health Organization - Guidelines for Community Noise] * [http://www.wired.com/science/planetearth/magazine/16-06/st_thompson Clive Thompson on How Man-Made Noise May Be Altering Earths Ecology] {[[sic]]} * [http://www.eea.europa.eu/pressroom/newsreleases/eea-draws-the-first-map-of-europe2019s-noise-exposure EEA draws the first map of Europe's noise exposure - All press releases &mdash; EEA] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Onesnaževanje]] [[Kategorija:Zvok]] h4d2ufclljwn0lhn03q32n8t5rq9npz 0 267418 6675541 6597575 2026-05-14T07:08:15Z ~2026-29002-07 259852 6675541 wikitext text/x-wiki [[Slika:Greenhouse Effect (2017 NASA data).svg|thumb||right|Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede.]] Pri '''učinku tople grede''' gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo [[Ozračje|atmosferski]] toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri. Ker se del tega toplotnega sevanja vrne nazaj proti površini, se prenaša energija na površje atmosfere in v nižje plasti ozračja. Kot rezultat je temperatura višja, kot bi bila, če bi bilo ogrevanje zemljinega površja samo s sončnim sevanjem, ki pa je edini ogrevalni vir [[Zemlja|Zemlje]]<ref name=ipccar4syr /><ref name="ipcc-AR4WG1" />. [[Mehanizem ogrevanja]] s samo sončno energijo bi bil bistveno drugačen, če ne bi bilo plinov, ki drugače delujejo kot izolatorji zraka v notranjosti strukture tako, da se toplota ne izgubi zaradi konvekcije. Plini tople grede so pogoj za življenje saj bi se drugače toplotno sevanje, ki ga zemlja prejema od sonca hitro izsevalo. Učinek tople grede je odkril [[Joseph Fourier]] leta 1824, nakar je prvi zanesljivi preizkus učinka tople grede naredil [[John Tyndall]] leta 1858 in prvič je kvantitativno poročal o tem [[Svante Arrhenius]] leta 1896<ref name=anrev />. == Osnovni mehanizem == [[Slika:Solar Spectrum.png|thumb||right|[[Slika sončnega sevanja]]. Prikaz Spektra svetlobe, na vrhu zemeljske atmosfere in nadmorske višine.]] [[Zemlja]] prejema energijo od Sonca v obliki vidne svetlobe. Ta svetloba se absorbira na površini zemlje in se ponovno oddaja kot [[toplotno sevanje]]. Nekaj tega toplotnega sevanja se absorbira po ozračju in se ponovno širi navzgor in navzdol, sevanje, ki se širi navdol absorbira vase zemeljska površina. Ta zelo poenostavljen slikovni prikaz osnovnega mehanizma mora biti usposobljen na več načinov, od katerih noben ne vpliva na temeljni proces. * Prihajajoče sevanje Sonca je večinoma v obliki vidne svetlobe in valovnih dolžin v bližini, predvsem v območju 0,2-4 mikrona, ki ustreza sevalni temperaturi Sonca na 6.000 Kelvinov(K). Skoraj polovica sevanja je v obliki vidne svetlobe. *Približno 50% energije Sonca, se absorbira na površini Zemlje in iz ostalega je razvidno, ali jo absorbira atmosfera. Svetloba se odbija nazaj v vesolje, predvsem od oblakov, kateri nimajo dosti vpliva na osnovni mehanizem, učinkovitost te svetlobe je, da se izgubi v sistemu. *Absorbirane energije segrejejo površino Zemlje. Enostavno predstavitev učinka tople grede, kot idealiziranega modela plinov, je razvidno, ogrevanje, ki se izgublja kot toplotno sevanje. Realnost pa je bolj zapletena, vzdušje blizu površine, je v veliki meri nejasno, da bi se toplotno sevanje (s pomembnimi izjemami za okno pasov) najbolj izgubljalo toploto s površine, kjer je smiselni toplotni transport [[latentne toplote]]. Sevalna izgube energije je vedno bolj pomembna višje v ozračju, predvsem zaradi upada koncentracije vodne pare H<sub>2</sub>O pomembnega toplogrednega plina. Tu je bolj realno razmišljati o učinku tople grede, katera se nanaša na površino, v sredini troposfere, ki je dejansko vezana in ima zapadeno stopnjo. *V regijah, kjer je za radioaktivne vplive pomemben opis, kjer idealiziran model toplogrednih plinov postane realen površju Zemlje katero se ogreje na temperaturo okrog 255 Kelvinov, sevanje ima dolgo valovno dolžino, infrardeče toplote v območju 4-100 μm. Pri teh valovnih dolžinah, toplogredni plini, ki so bili v veliki meri pregledni za dohodno sončno sevanje so bolj vpojni. Vsaka plast ozračja s toplogrednimi plini absorbirajo del toplote, ki se širi navzgor iz nižjih slojev. Da bi toplogredni plini ohranili svoje ravnotežje, ponovno izžarevajo toploto in jo absorbirajo v vse smeri, tako navzgor kot tudi navzdol. To ima za posledice več toplote spodaj, medtem ko se še vedno širi dovolj toplote nazaj v vesolje iz zgornje plasti atmosfere predvsem pomembno je za ohranitev celotnega toplotnega ravnotežja. Povečana koncentracija plinov poveča količino absorpcije in ponovnega sevanja, in s tem dodatno greje plasti in na koncu še površje pod seboj. *Toplogredni plini, vključno z večino diatomičnih plinov iz dveh različnih atomov (kot so ogljikov monoksid, CO) ter vse pline s tremi ali več atomi, ki lahko absorbirajo in oddajajo infrardeče sevanje(IR). Čeprav je več kot 99% v suhem ozračju kjer je IR sevanje bolj pregledno (ker glavnih sestavin-N<sub>2</sub>, O<sub>2</sub>, in Ar, ne morejo neposredno absorbirati ali oddajati infrardečega sevanja), medmolekulski vzrok trčenja absorbirane energijo katero oddajajo toplogredni plini, da jo delijo z drugimi neaktivnimi IR plini. *Preprosta slika predpostavlja ravnovesje. V realnem svetu je dnevni cikel takšen kakršen je cikel glede na sezono, ter na vremenske razmere. Sončno ogrevanje atmosfere je uporabljeno samo podnevi, ponoči se atmosfera nekoliko ohladi, vendar ne bistveno, ker je še vedno vplivajoče sevanje Sonca nizko in ker je Sonce tudi čez dan segrevalo ozračje. Dnevni temperaturne spremembe se znižajo z višino sevalnega učinka v atmosferi. == Toplogredni plini == {{glavni|Toplogredni plin}} Prispevek plinov k učinku tople grede na zemlji izraženi s podatkom odstotkih<ref name="realclimate.org">{{navedi splet| url=http://www.realclimate.org/index.php?p=142| date=6 April 2005| title=Water vapour: feedback or forcing?| publisher=RealClimate| accessdate=2006-05-01}}</ref><ref name="kiehl197">{{cite journal| url=http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring04/atmo451b/pdf/RadiationBudget.pdf| title=Earth’s Annual Global Mean Energy Budget| first1=J. T.| last1=Kiehl| first2=Kevin E.| last2=Trenberth| format=PDF| journal=Bulletin of the American Meteorological Society| pages=197–208| volume=78| issue=2| year=februar 1997| accessdate=2009-12-23| doi=10.1175/1520-0477(1997)078<0197:EAGMEB>2.0.CO;2| archiveurl=https://web.archive.org/web/20050519080336/http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring04/atmo451b/pdf/RadiationBudget.pdf| archivedate=2005-05-19| url-status=dead}}</ref>: * [[vodna para]] (H<sub>2</sub>0): njen prispevek je od 36% do 70%, * [[ogljikov dioksid]] (CO<sub>2</sub>): njegov prispevek je od 9% pa do 26%, * [[metan]](CH<sub>4</sub>): njegov prispevek je od 4% pa do 9%, * [[ozon]] (O<sub>3</sub>): je prispevek od 3% pa do 7%. Med zgoraj naštetimi povzročitelje toplogrednih učinkov štejemo tudi pline kot so [[CFC]], [[HCF]], [[PHC]] plini, CFC plini imajo možnost absorbacije tudi do dvajsetisočkrat več toplote kot ogljikov dioksid CO<sub>2</sub>, količina CFC plinov v atmosferi je bila prevelika, zato so sprejeli mednarodno odločitev o zmanjšanju količine teh plinov, prisotnih v zemljini atmosferi in po sprejetju se je prisotnost bistveno zmanjšala. Trenutno največ prispeva k učinku tople grede plin, kakršen je ogljikov dioksid (CO<sub>2</sub>), njegov prispevek k učinku tople grede po svetu je imenovan kot levji delež prispevka. Večji neplinski dejavnik pri učinku tople grede pa so [[oblak]]i, ki lahko vsrkajo in oddajajo infrardeče sevanje in imajo posledično vpliv na radioaktivne lastnosti atmosfere.<ref name="kiehl197"/> == Vloga pri podnebnih spremembah == [[Slika:Mauna Loa CO2 monthly mean concentration.svg|thumb||right|Grafikonski prikaz dvigovanja ravena ogljikovega dioksida, meritev od opazovalnice Mauna Loa.]] Krepitev tople grede skozi človekove dejavnosti je znan kot okrepljeni ali [[antropogeni učinek]] tople grede<ref>{{navedi splet |url=http://www.science.org.au/nova/016/016glo.htm |title=Enhanced greenhouse effect — Glossary |work=Nova |publisher=Australian Academy of Science |year=2006}}</ref>, saj je iz človekove dejavnosti mogoče pripisati predvsem povečane ravni atmosferskega ogljikovega dioksida(CO<sub>2</sub>). Ogljikov dioksid se pridobiva iz sežiganja fosilnih goriv in drugih aktivnosti kot so proizvodnja cementa, predelave svinca in krčenjem tropskih gozdov. Trenutna izmerjena količina CO<sub>2</sub> presega geološki zapis maksimuma to je 300 [[ppm]] iz podatkov pridobljenih iz ledenih jedrov<ref>{{navedi splet |url=http://www.ace.mmu.ac.uk/eae/Global_Warming/Older/Enhanced_Greenhouse_Effect.html |title=Enhanced Greenhouse Effect |publisher=Ace.mmu.ac.uk |date= |accessdate=2010-10-15 |archive-date=2010-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101024121935/http://www.ace.mmu.ac.uk/eae/global_warming/Older/Enhanced_Greenhouse_Effect.html |url-status=dead }}</ref>. Meritve ogljikovega dioksida iz opazovalnice [[Mauna loa]], ki je atmosferska izhodiščna postaja na vulkanu Mauna Loa, na velikem otoku Hawaii kažejo, da so se koncentracije povečale od okrog 313 ppm v leto 1960<ref>{{navedi splet | url=http://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/trends/co2_data_mlo.html | title=Atmospheric Carbon Dioxide – Mauna Loa | publisher=[[NOAA]] | accessdate=2010-12-23 | archive-date=2019-05-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190520204843/https://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/trends/co2_data_mlo.html | url-status=dead }}</ref> na približno 389 ppm v letu 2010. [[Svante Arrhenius]], ki je tudi prvi poročal o učinku tople grede, je ta učinek poimenoval Koledarski učinek. Iz zadnjih 800.000-letnih podatkov<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5314592.stm | work=BBC News | title=Deep ice tells long climate story | date=2006-09-04 | accessdate=2010-05-04}}</ref> v ledenih jedrih podatki nedvoumno kažejo, da se je ogljikov dioksid CO<sub>2</sub> spreminjal od tako nizke vrednosti kot je 180 delcev na milijon ppm na pred industrijsko raven 270 ppm<ref>{{cite journal |author=Hileman B |title=Ice Core Record Extended |journal=Chemical & Engineering News |volume=83 |issue=48 |page=7 |date=2005-11-28 |url=http://pubs.acs.org/cen/news/83/i48/8348notw1.html}}</ref>. == Realno razlikovanje med toplo gredo in rastlinjaki == [[Slika:RHSGlasshouse.JPG|thumb|right|| Slika prikazuje primer modernega rastlinjaka, [RHS Wisley]]] Toplogredni plini ogrevajo Zemljo tako, da ponovno širijo nekaj energije nazaj proti zemljini površini, ta proces lahko obstaja tudi v realnih rastlinjakih, ampak so toplogredni plini bolj kot ne relativno nepomembni tam. V topli gredi, se toplota ohrani in tudi fizično preprečujejo gibanje zraka. Učinek tople grede, je dobil ime po analogiji na rastlinjakih, kar pa je napačno ime. Učinek tople grede in pravih plinov so podobni v tem, da omejujejo stopnjo toplotne energije, ki izhaja iz sistema, ampak mehanizmi, s katerimi se hrani toplota, so različni. Plin deluje predvsem tako, da preprečuje, da bi absorbirana toplota zapustila strukture s konvekcijo, kar pa je smiselni toplotni transport. Učinek tople grede segreva zemljo, ker toplogredni plini absorbirajo odhodne sevalne energije in ponovno oddajajo nekaj te energije nazaj proti zemlji. Topla greda je lahko zgrajena iz kakršnega koli materiala, kjer pa mora seveda prehajati skozi sončna svetloba, največkrat uporabljen material za rastlinjake je navadno steklo, ali plastična folija<ref name="wood1909">{{cite journal |author=Wood, R.W. |title=Note on the Theory of the Greenhouse |journal=Philosophical Magazine |volume=17 |pages=319–320 |year=1909 |url=http://www.wmconnolley.org.uk/sci/wood_rw.1909.html |quote=When exposed to sunlight the temperature rose gradually to 65&nbsp;°C., the enclosure covered with the salt plate keeping a little ahead of the other, owing to the fact that it transmitted the longer waves from the Sun, which were stopped by the glass. In order to eliminate this action the sunlight was first passed through a glass plate." "it is clear that the rock-salt plate is capable of transmitting practically all of it, while the glass plate stops it entirely. This shows us that the loss of temperature of the ground by radiation is very small in comparison to the loss by convection, in other words that we gain very little from the circumstance that the radiation is trapped.}}</ref>. V glavnem pride do segrevanja v zaprti notranjosti, ker sonce segreva tla v notranjosti in tako se segreje tudi zrak v rastlinjaku. Zrak se še napraj segreva, če je rastlinjak zaprt, saj je toplota ujeta. Za razliko od okolja, kjer se topel zrak v bližini zemeljske površine dviga in meša s hladnejšim zgornjim zrakom in ozračjem. To se lahko dokaže tudi tako, da odprete majhno okno v bližini strehe pri rastlinjaku, temperatura se bo znatno zmanjšala, saj je topli zrak lažji od okoliškega, kateri je hladnejši in tako se topli zrak dvigne nad hladnejšega, kar se vidi tudi pri balonih za letenje, ko z ognjem segrevajo ujet zrak v balonu. Eksperimentalno je dokazano tudi ([[Robert Williams Wood|R.W. Wood]], 1909), da toplogredni plin s kritjem kamene soli, ki je pregledna za rdeče infra žarke, segreje ohišje, podobno kot se segreje s steklenim pokrovom, vendar taki rastlinjaki delujejo tako da, predvsem preprečujejo [[konvekcijsko hlajenje]]<ref>{{navedi knjigo |last1=Oort |first1=Abraham H. |last2=Peixoto |first2=José Pinto |title=Physics of climate |url=https://archive.org/details/physicsofclimate0000peix |publisher=American Institute of Physics |location=New York |year=1992 |isbn=0-88318-711-6 |quote=...the name water vapor-greenhouse effect is actually a misnomer since heating in the usual greenhouse is due to the reduction of convection}}</ref><ref name="Schroeder"> {{navedi knjigo | last=Schroeder |first=Daniel V. | title=An introduction to thermal physics | url=https://archive.org/details/introductiontoth0000schr_k1f1 | year=2000 | publisher=[[Addison-Wesley]] | location=[[San Francisco, Kalifornija]] | isbn=0-321-27779-1 | quote=... this mechanism is called the ''greenhouse effect'', even though most greenhouses depend primarily on a different mechanism (namely, limiting convective cooling). | pages=[https://archive.org/details/introductiontoth0000schr_k1f1/page/305 305]–7}} </ref>. == Učinek tople grede na drugih planetih našega osončja == V našem sončnem sistemu so planeti, kot so [[Mars]], [[Venera]] in [[luna Titan]], ki imajo prav tako imenovane razstavne toplogredne učinke<ref>{{cite doi|10.1126/science.11538492}}</ref>. Luna Titan ima učinek anti-plinov. Njena atmosfera absorbira [[sončno sevanje]], vendar je relativno pregledna za [[infrardeče sevanje]] (IR)<ref>{{navedi splet|url=http://www.astrobio.net/news/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=1762&mode=thread&order=0&thold=0 |title=Titan: Greenhouse and Anti-greenhouse :: Astrobiology Magazine - earth science - evolution distribution Origin of life universe - life beyond :: Astrobiology is study of earth |publisher=Astrobio.net |date= |accessdate=2010-10-15}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.space.com/scienceastronomy/060103_pluto_cold.html |title=Pluto Colder Than Expected |publisher=SPACE.com |date=2006-01-03 |accessdate=2010-10-15}}</ref>. [[Pluton]] kaže podobno površno obnašanje učinka anti-plinov. Topla greda, uidena nadzoru, nastane tako, da če pozitiven povratnik povzroči izhlapevanje vseh toplogrednih plinov v ozračje.<ref name=Kasting_1991>{{cite conference | first = James F. | last = Kasting | title = Runaway and moist greenhouse atmospheres and the evolution of Earth and Venus. | book-title = Planetary Sciences: American and Soviet Research/Proceedings from the U.S.-U.S.S.R. Workshop on Planetary Sciences | pages = 234–245 | publisher = Commission on Engineering and Technical Systems (CETS) | date = 1991 | url = http://books.nap.edu/openbook.php?record_id=1790&page=234}}</ref> Tak pobegli primer učinka tople grede, ki vključuje tudi plin ogljikov dioksid CO<sub>2</sub> in vodno paro H<sub>2</sub>O se je zgodil na planetu Venera, kjer temperature na površju in atmosferi dosežejo tudi preko 400° celzija<ref>{{cite doi|10.1038/2261037a0}}</ref>. == Viri == {{sklici|colwidth=30em|refs= <ref name="ipccar4syr">{{navedi splet|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/syr/en/annexessglossary-e-i.html|title=Annex II Glossary|publisher=Intergovernmental Panel on Climate Change|accessdate=15 October 2010|archive-date=2018-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181103000935/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/syr/en/annexessglossary-e-i.html|url-status=dead}}</ref> <ref name="ipcc-AR4WG1">A concise description of the greenhouse effect is given in the ''Intergovernmental Panel on Climate Change Fourth Assessment Report,'' "What is the Greenhouse Effect?" [http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter1.pdf IIPCC Fourth Assessment Report, Chapter 1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181126204443/http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter1.pdf |date=2018-11-26 }}, page 115: "To balance the absorbed incoming [solar] energy, the Earth must, on average, radiate the same amount of energy back to space. Because the Earth is much colder than the Sun, it radiates at much longer wavelengths, primarily in the infrared part of the spectrum (see Figure 1). Much of this thermal radiation emitted by the land and ocean is absorbed by the atmosphere, including clouds, and reradiated back to Earth. This is called the greenhouse effect."<br />Stephen H. Schneider, in ''Geosphere-biosphere Interactions and Climate,'' Lennart O. Bengtsson and Claus U. Hammer, eds., Cambridge University Press, 2001, ISBN 0521782384, pp. 90-91.<br />E. Claussen, V. A. Cochran, and D. P. Davis, ''Climate Change: Science, Strategies, & Solutions,'' University of Michigan, 2001. p. 373.<br />A. Allaby and M. Allaby, ''A Dictionary of Earth Sciences,'' Oxford University Press, 1999, ISBN 0192800795, p. 244.</ref> <ref name=anrev>{{Navedi splet |url=http://arjournals.annualreviews.org/doi/full/10.1146/annurev.energy.25.1.441 |title=Annual Reviews (requires registration) |accessdate=2010-12-23 |archive-date=2020-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200722145743/https://www.annualreviews.org/doi/full/10.1146/annurev.energy.25.1.441 |url-status=dead }}</ref> }} == Literatura == * Earth Radiation Budget, http://marine.rutgers.edu/mrs/education/class/yuri/erb.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060901043314/http://marine.rutgers.edu/mrs/education/class/yuri/erb.html |date=2006-09-01 }} * {{navedi knjigo |last1=Businger |first1=Joost A. |last2=Fleagle |first2=Robert G. |title=An introduction to atmospheric physics |url=https://archive.org/details/introductiontoat00025flea |publisher=Academic |location=San Diego |year=1980 |isbn=0-12-260355-9 |edition=2. |series=International geophysics series}} * IPCC assessment reports, see http://www.ipcc.ch/ * {{navedi knjigo |author1=Henderson-Sellers, Ann |author2=McGuffie, Kendal |title=A climate modelling primer |url=https://archive.org/details/climatemodelling0000mcgu_x6l5 |publisher=Wiley |location=New York |year=2005 |isbn=0-470-85750-1 |edition=3. |quote=Greenhouse effect: the effect of the atmosphere in re-reradiating longwave radiation back to the surface of the Earth. It has nothing to do with glasshouses, which trap warm air at the surface.}} * {{navedi knjigo |author=Idso, S.B. |title=Carbon dioxide : friend or foe? : an inquiry into the climatic and agricultural consequences of the rapidly rising CO<sub>2</sub> content of Earth's atmosphere |publisher=IBR Press |location=Tempe, AZ |year=1982 |oclc=63236418 |quote=...the phraseology is somewhat in appropriate, since CO<sub>2</sub> does not warm the planet in a manner analogous to the way in which a greenhouse keeps its interior warm }} *{{cite journal |doi=10.1175/1520-0477(1997)078<0197:EAGMEB>2.0.CO;2 |author1=Kiehl, J.T. |author2=Trenberth, K. |title=Earth's annual mean global energy budget |journal=Bulletin of the [[American Meteorological Society]] |volume=78 |issue=2 |pages=197–208 |year=1997}} == Zunanje povezave == {{wikibooks|Climate Change}} * [http://www.bodieko.si/ucinek-tople-grede Učinek tople grede kaj pravzaprav je to] * [http://www.icjt.org/tech/atlas/Atlas23.pdf Atlas ICTJ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051220222814/http://www.icjt.org/tech/atlas/Atlas23.pdf |date=2005-12-20 }} * [http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/69-segrevanje-zemlje-topla-greda Spletni kemijski portal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111201012917/http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/69-segrevanje-zemlje-topla-greda |date=2011-12-01 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Atmosfera]] [[Kategorija:Geofizika]] [[Kategorija:Toplogredni plini]] [[Kategorija:Atmosfersko sevanje]] ttaifqr9it1bawynl2wf1ca44hmha5m 6675545 6675541 2026-05-14T07:17:38Z ~2026-29002-07 259852 Zamenjava strani s/z '[[Slika:Greenhouse Effect (2017 NASA data).svg|thumb||right|Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede.]] * {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111201012917/http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/69-segrevanje-zemlje-topla-gred...' 6675545 wikitext text/x-wiki [[Slika:Greenhouse Effect (2017 NASA data).svg|thumb||right|Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede.]] * {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111201012917/http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/69-segrevanje-zemlje-topla-greda |date=2011-12-01 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Atmosfera]] [[Kategorija:Geofizika]] [[Kategorija:Toplogredni plini]] [[Kategorija:Atmosfersko sevanje]] g5s18k9fyj7oxc1gtu8da6l9owy81zy 6675548 6675545 2026-05-14T07:30:44Z Yerpo 8417 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29002-07|~2026-29002-07]] ([[User talk:~2026-29002-07|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6597575 wikitext text/x-wiki [[Slika:Greenhouse Effect (2017 NASA data).svg|thumb||right|Prikaz izmenjave energije med virom (Sonce) zemeljskim površjem ter zemeljske atmosfere in vesoljem. Slika prikazuje tudi sposobnost ozračja za zajemanje in recikliranje energije, ki ga oddaja površina Zemlje kar je značilnost učinka tople grede.]] Pri '''učinku tople grede''' gre za proces, pri katerem toplotno sevanje iz planetove površine absorbirajo [[Ozračje|atmosferski]] toplogredni plini, zaradi tega se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri. Ker se del tega toplotnega sevanja vrne nazaj proti površini, se prenaša energija na površje atmosfere in v nižje plasti ozračja. Kot rezultat je temperatura višja, kot bi bila, če bi bilo ogrevanje zemljinega površja samo s sončnim sevanjem, ki pa je edini ogrevalni vir [[Zemlja|Zemlje]]<ref name=ipccar4syr /><ref name="ipcc-AR4WG1" />. [[Mehanizem ogrevanja]] s samo sončno energijo bi bil bistveno drugačen, če ne bi bilo plinov, ki drugače delujejo kot izolatorji zraka v notranjosti strukture tako, da se toplota ne izgubi zaradi konvekcije. Plini tople grede so pogoj za življenje saj bi se drugače toplotno sevanje, ki ga zemlja prejema od sonca hitro izsevalo. Učinek tople grede je odkril [[Joseph Fourier]] leta 1824, nakar je prvi zanesljivi preizkus učinka tople grede naredil [[John Tyndall]] leta 1858 in prvič je kvantitativno poročal o tem [[Svante Arrhenius]] leta 1896<ref name=anrev />. Idealna [[termična prevodnost]] črnega telesa, ki je enako oddaljen od Sonca kot Zemlja, bi morala biti temperatura približno 5,3&nbsp;°C. Ker pa Zemlja odraža približno 30% ali 28% od prihajajoče sončne svetlobe, je za planet učinkovite temperature, temperatura črnega telesa, da bi oddajal enako količino sevanja je približno za -18 oziroma - 19&nbsp;°C in je za okoli 33&nbsp;°C nižja od dejanske temperature na površini približno 14&nbsp;°C ali 15&nbsp;°C, mehanizem, ki ga proizvaja ta razlika med dejansko temperaturo površine in učinkovito temperaturo je posledica atmosfere in je znana kot učinek tople grede. Globalno segrevanje je segrevanje zemljine atmosfere v nižjih plasteh ozračja<ref>{{navedi splet |url=http://www.ncdc.noaa.gov/gcag/gcagmerged.jsp |title=Merged land air and sea surface temperature data set |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080407024958/http://www.ncdc.noaa.gov/gcag/gcagmerged.jsp |archivedate=2008-04-07 |accessdate=2010-12-22 |url-status=live }}</ref>. Hitrejšemu segrevanju in povečanim izpustom toplogrednih plinov prispeva predvsem človek zaradi povečane uporabe fosilnih goriv<ref>{{navedi splet |url=http://www.science.org.au/nova/016/016key.htm |title=Enhanced greenhouse effect – a hot international topic |work=Nova |publisher=Australian Academy of Science |year=2008 |accessdate=2010-12-22 |archive-date=2009-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090814015603/http://www.science.org.au/nova/016/016key.htm |url-status=dead }} The enhanced greenhouse effect]</ref>. == Osnovni mehanizem == [[Slika:Solar Spectrum.png|thumb||right|[[Slika sončnega sevanja]]. Prikaz Spektra svetlobe, na vrhu zemeljske atmosfere in nadmorske višine.]] [[Zemlja]] prejema energijo od Sonca v obliki vidne svetlobe. Ta svetloba se absorbira na površini zemlje in se ponovno oddaja kot [[toplotno sevanje]]. Nekaj tega toplotnega sevanja se absorbira po ozračju in se ponovno širi navzgor in navzdol, sevanje, ki se širi navdol absorbira vase zemeljska površina. Ta zelo poenostavljen slikovni prikaz osnovnega mehanizma mora biti usposobljen na več načinov, od katerih noben ne vpliva na temeljni proces. * Prihajajoče sevanje Sonca je večinoma v obliki vidne svetlobe in valovnih dolžin v bližini, predvsem v območju 0,2-4 mikrona, ki ustreza sevalni temperaturi Sonca na 6.000 Kelvinov(K). Skoraj polovica sevanja je v obliki vidne svetlobe. *Približno 50% energije Sonca, se absorbira na površini Zemlje in iz ostalega je razvidno, ali jo absorbira atmosfera. Svetloba se odbija nazaj v vesolje, predvsem od oblakov, kateri nimajo dosti vpliva na osnovni mehanizem, učinkovitost te svetlobe je, da se izgubi v sistemu. *Absorbirane energije segrejejo površino Zemlje. Enostavno predstavitev učinka tople grede, kot idealiziranega modela plinov, je razvidno, ogrevanje, ki se izgublja kot toplotno sevanje. Realnost pa je bolj zapletena, vzdušje blizu površine, je v veliki meri nejasno, da bi se toplotno sevanje (s pomembnimi izjemami za okno pasov) najbolj izgubljalo toploto s površine, kjer je smiselni toplotni transport [[latentne toplote]]. Sevalna izgube energije je vedno bolj pomembna višje v ozračju, predvsem zaradi upada koncentracije vodne pare H<sub>2</sub>O pomembnega toplogrednega plina. Tu je bolj realno razmišljati o učinku tople grede, katera se nanaša na površino, v sredini troposfere, ki je dejansko vezana in ima zapadeno stopnjo. *V regijah, kjer je za radioaktivne vplive pomemben opis, kjer idealiziran model toplogrednih plinov postane realen površju Zemlje katero se ogreje na temperaturo okrog 255 Kelvinov, sevanje ima dolgo valovno dolžino, infrardeče toplote v območju 4-100 μm. Pri teh valovnih dolžinah, toplogredni plini, ki so bili v veliki meri pregledni za dohodno sončno sevanje so bolj vpojni. Vsaka plast ozračja s toplogrednimi plini absorbirajo del toplote, ki se širi navzgor iz nižjih slojev. Da bi toplogredni plini ohranili svoje ravnotežje, ponovno izžarevajo toploto in jo absorbirajo v vse smeri, tako navzgor kot tudi navzdol. To ima za posledice več toplote spodaj, medtem ko se še vedno širi dovolj toplote nazaj v vesolje iz zgornje plasti atmosfere predvsem pomembno je za ohranitev celotnega toplotnega ravnotežja. Povečana koncentracija plinov poveča količino absorpcije in ponovnega sevanja, in s tem dodatno greje plasti in na koncu še površje pod seboj. *Toplogredni plini, vključno z večino diatomičnih plinov iz dveh različnih atomov (kot so ogljikov monoksid, CO) ter vse pline s tremi ali več atomi, ki lahko absorbirajo in oddajajo infrardeče sevanje(IR). Čeprav je več kot 99% v suhem ozračju kjer je IR sevanje bolj pregledno (ker glavnih sestavin-N<sub>2</sub>, O<sub>2</sub>, in Ar, ne morejo neposredno absorbirati ali oddajati infrardečega sevanja), medmolekulski vzrok trčenja absorbirane energijo katero oddajajo toplogredni plini, da jo delijo z drugimi neaktivnimi IR plini. *Preprosta slika predpostavlja ravnovesje. V realnem svetu je dnevni cikel takšen kakršen je cikel glede na sezono, ter na vremenske razmere. Sončno ogrevanje atmosfere je uporabljeno samo podnevi, ponoči se atmosfera nekoliko ohladi, vendar ne bistveno, ker je še vedno vplivajoče sevanje Sonca nizko in ker je Sonce tudi čez dan segrevalo ozračje. Dnevni temperaturne spremembe se znižajo z višino sevalnega učinka v atmosferi. == Toplogredni plini == {{glavni|Toplogredni plin}} Prispevek plinov k učinku tople grede na zemlji izraženi s podatkom odstotkih<ref name="realclimate.org">{{navedi splet| url=http://www.realclimate.org/index.php?p=142| date=6 April 2005| title=Water vapour: feedback or forcing?| publisher=RealClimate| accessdate=2006-05-01}}</ref><ref name="kiehl197">{{cite journal| url=http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring04/atmo451b/pdf/RadiationBudget.pdf| title=Earth’s Annual Global Mean Energy Budget| first1=J. T.| last1=Kiehl| first2=Kevin E.| last2=Trenberth| format=PDF| journal=Bulletin of the American Meteorological Society| pages=197–208| volume=78| issue=2| year=februar 1997| accessdate=2009-12-23| doi=10.1175/1520-0477(1997)078<0197:EAGMEB>2.0.CO;2| archiveurl=https://web.archive.org/web/20050519080336/http://www.atmo.arizona.edu/students/courselinks/spring04/atmo451b/pdf/RadiationBudget.pdf| archivedate=2005-05-19| url-status=dead}}</ref>: * [[vodna para]] (H<sub>2</sub>0): njen prispevek je od 36% do 70%, * [[ogljikov dioksid]] (CO<sub>2</sub>): njegov prispevek je od 9% pa do 26%, * [[metan]](CH<sub>4</sub>): njegov prispevek je od 4% pa do 9%, * [[ozon]] (O<sub>3</sub>): je prispevek od 3% pa do 7%. Med zgoraj naštetimi povzročitelje toplogrednih učinkov štejemo tudi pline kot so [[CFC]], [[HCF]], [[PHC]] plini, CFC plini imajo možnost absorbacije tudi do dvajsetisočkrat več toplote kot ogljikov dioksid CO<sub>2</sub>, količina CFC plinov v atmosferi je bila prevelika, zato so sprejeli mednarodno odločitev o zmanjšanju količine teh plinov, prisotnih v zemljini atmosferi in po sprejetju se je prisotnost bistveno zmanjšala. Trenutno največ prispeva k učinku tople grede plin, kakršen je ogljikov dioksid (CO<sub>2</sub>), njegov prispevek k učinku tople grede po svetu je imenovan kot levji delež prispevka. Večji neplinski dejavnik pri učinku tople grede pa so [[oblak]]i, ki lahko vsrkajo in oddajajo infrardeče sevanje in imajo posledično vpliv na radioaktivne lastnosti atmosfere.<ref name="kiehl197"/> == Vloga pri podnebnih spremembah == [[Slika:Mauna Loa CO2 monthly mean concentration.svg|thumb||right|Grafikonski prikaz dvigovanja ravena ogljikovega dioksida, meritev od opazovalnice Mauna Loa.]] Krepitev tople grede skozi človekove dejavnosti je znan kot okrepljeni ali [[antropogeni učinek]] tople grede<ref>{{navedi splet |url=http://www.science.org.au/nova/016/016glo.htm |title=Enhanced greenhouse effect — Glossary |work=Nova |publisher=Australian Academy of Science |year=2006}}</ref>, saj je iz človekove dejavnosti mogoče pripisati predvsem povečane ravni atmosferskega ogljikovega dioksida(CO<sub>2</sub>). Ogljikov dioksid se pridobiva iz sežiganja fosilnih goriv in drugih aktivnosti kot so proizvodnja cementa, predelave svinca in krčenjem tropskih gozdov. Trenutna izmerjena količina CO<sub>2</sub> presega geološki zapis maksimuma to je 300 [[ppm]] iz podatkov pridobljenih iz ledenih jedrov<ref>{{navedi splet |url=http://www.ace.mmu.ac.uk/eae/Global_Warming/Older/Enhanced_Greenhouse_Effect.html |title=Enhanced Greenhouse Effect |publisher=Ace.mmu.ac.uk |date= |accessdate=2010-10-15 |archive-date=2010-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101024121935/http://www.ace.mmu.ac.uk/eae/global_warming/Older/Enhanced_Greenhouse_Effect.html |url-status=dead }}</ref>. Meritve ogljikovega dioksida iz opazovalnice [[Mauna loa]], ki je atmosferska izhodiščna postaja na vulkanu Mauna Loa, na velikem otoku Hawaii kažejo, da so se koncentracije povečale od okrog 313 ppm v leto 1960<ref>{{navedi splet | url=http://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/trends/co2_data_mlo.html | title=Atmospheric Carbon Dioxide – Mauna Loa | publisher=[[NOAA]] | accessdate=2010-12-23 | archive-date=2019-05-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190520204843/https://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/trends/co2_data_mlo.html | url-status=dead }}</ref> na približno 389 ppm v letu 2010. [[Svante Arrhenius]], ki je tudi prvi poročal o učinku tople grede, je ta učinek poimenoval Koledarski učinek. Iz zadnjih 800.000-letnih podatkov<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5314592.stm | work=BBC News | title=Deep ice tells long climate story | date=2006-09-04 | accessdate=2010-05-04}}</ref> v ledenih jedrih podatki nedvoumno kažejo, da se je ogljikov dioksid CO<sub>2</sub> spreminjal od tako nizke vrednosti kot je 180 delcev na milijon ppm na pred industrijsko raven 270 ppm<ref>{{cite journal |author=Hileman B |title=Ice Core Record Extended |journal=Chemical & Engineering News |volume=83 |issue=48 |page=7 |date=2005-11-28 |url=http://pubs.acs.org/cen/news/83/i48/8348notw1.html}}</ref>. == Realno razlikovanje med toplo gredo in rastlinjaki == [[Slika:RHSGlasshouse.JPG|thumb|right|| Slika prikazuje primer modernega rastlinjaka, [RHS Wisley]]] Toplogredni plini ogrevajo Zemljo tako, da ponovno širijo nekaj energije nazaj proti zemljini površini, ta proces lahko obstaja tudi v realnih rastlinjakih, ampak so toplogredni plini bolj kot ne relativno nepomembni tam. V topli gredi, se toplota ohrani in tudi fizično preprečujejo gibanje zraka. Učinek tople grede, je dobil ime po analogiji na rastlinjakih, kar pa je napačno ime. Učinek tople grede in pravih plinov so podobni v tem, da omejujejo stopnjo toplotne energije, ki izhaja iz sistema, ampak mehanizmi, s katerimi se hrani toplota, so različni. Plin deluje predvsem tako, da preprečuje, da bi absorbirana toplota zapustila strukture s konvekcijo, kar pa je smiselni toplotni transport. Učinek tople grede segreva zemljo, ker toplogredni plini absorbirajo odhodne sevalne energije in ponovno oddajajo nekaj te energije nazaj proti zemlji. Topla greda je lahko zgrajena iz kakršnega koli materiala, kjer pa mora seveda prehajati skozi sončna svetloba, največkrat uporabljen material za rastlinjake je navadno steklo, ali plastična folija<ref name="wood1909">{{cite journal |author=Wood, R.W. |title=Note on the Theory of the Greenhouse |journal=Philosophical Magazine |volume=17 |pages=319–320 |year=1909 |url=http://www.wmconnolley.org.uk/sci/wood_rw.1909.html |quote=When exposed to sunlight the temperature rose gradually to 65&nbsp;°C., the enclosure covered with the salt plate keeping a little ahead of the other, owing to the fact that it transmitted the longer waves from the Sun, which were stopped by the glass. In order to eliminate this action the sunlight was first passed through a glass plate." "it is clear that the rock-salt plate is capable of transmitting practically all of it, while the glass plate stops it entirely. This shows us that the loss of temperature of the ground by radiation is very small in comparison to the loss by convection, in other words that we gain very little from the circumstance that the radiation is trapped.}}</ref>. V glavnem pride do segrevanja v zaprti notranjosti, ker sonce segreva tla v notranjosti in tako se segreje tudi zrak v rastlinjaku. Zrak se še napraj segreva, če je rastlinjak zaprt, saj je toplota ujeta. Za razliko od okolja, kjer se topel zrak v bližini zemeljske površine dviga in meša s hladnejšim zgornjim zrakom in ozračjem. To se lahko dokaže tudi tako, da odprete majhno okno v bližini strehe pri rastlinjaku, temperatura se bo znatno zmanjšala, saj je topli zrak lažji od okoliškega, kateri je hladnejši in tako se topli zrak dvigne nad hladnejšega, kar se vidi tudi pri balonih za letenje, ko z ognjem segrevajo ujet zrak v balonu. Eksperimentalno je dokazano tudi ([[Robert Williams Wood|R.W. Wood]], 1909), da toplogredni plin s kritjem kamene soli, ki je pregledna za rdeče infra žarke, segreje ohišje, podobno kot se segreje s steklenim pokrovom, vendar taki rastlinjaki delujejo tako da, predvsem preprečujejo [[konvekcijsko hlajenje]]<ref>{{navedi knjigo |last1=Oort |first1=Abraham H. |last2=Peixoto |first2=José Pinto |title=Physics of climate |url=https://archive.org/details/physicsofclimate0000peix |publisher=American Institute of Physics |location=New York |year=1992 |isbn=0-88318-711-6 |quote=...the name water vapor-greenhouse effect is actually a misnomer since heating in the usual greenhouse is due to the reduction of convection}}</ref><ref name="Schroeder"> {{navedi knjigo | last=Schroeder |first=Daniel V. | title=An introduction to thermal physics | url=https://archive.org/details/introductiontoth0000schr_k1f1 | year=2000 | publisher=[[Addison-Wesley]] | location=[[San Francisco, Kalifornija]] | isbn=0-321-27779-1 | quote=... this mechanism is called the ''greenhouse effect'', even though most greenhouses depend primarily on a different mechanism (namely, limiting convective cooling). | pages=[https://archive.org/details/introductiontoth0000schr_k1f1/page/305 305]–7}} </ref>. == Učinek tople grede na drugih planetih našega osončja == V našem sončnem sistemu so planeti, kot so [[Mars]], [[Venera]] in [[luna Titan]], ki imajo prav tako imenovane razstavne toplogredne učinke<ref>{{cite doi|10.1126/science.11538492}}</ref>. Luna Titan ima učinek anti-plinov. Njena atmosfera absorbira [[sončno sevanje]], vendar je relativno pregledna za [[infrardeče sevanje]] (IR)<ref>{{navedi splet|url=http://www.astrobio.net/news/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=1762&mode=thread&order=0&thold=0 |title=Titan: Greenhouse and Anti-greenhouse :: Astrobiology Magazine - earth science - evolution distribution Origin of life universe - life beyond :: Astrobiology is study of earth |publisher=Astrobio.net |date= |accessdate=2010-10-15}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.space.com/scienceastronomy/060103_pluto_cold.html |title=Pluto Colder Than Expected |publisher=SPACE.com |date=2006-01-03 |accessdate=2010-10-15}}</ref>. [[Pluton]] kaže podobno površno obnašanje učinka anti-plinov. Topla greda, uidena nadzoru, nastane tako, da če pozitiven povratnik povzroči izhlapevanje vseh toplogrednih plinov v ozračje.<ref name=Kasting_1991>{{cite conference | first = James F. | last = Kasting | title = Runaway and moist greenhouse atmospheres and the evolution of Earth and Venus. | book-title = Planetary Sciences: American and Soviet Research/Proceedings from the U.S.-U.S.S.R. Workshop on Planetary Sciences | pages = 234–245 | publisher = Commission on Engineering and Technical Systems (CETS) | date = 1991 | url = http://books.nap.edu/openbook.php?record_id=1790&page=234}}</ref> Tak pobegli primer učinka tople grede, ki vključuje tudi plin ogljikov dioksid CO<sub>2</sub> in vodno paro H<sub>2</sub>O se je zgodil na planetu Venera, kjer temperature na površju in atmosferi dosežejo tudi preko 400° celzija<ref>{{cite doi|10.1038/2261037a0}}</ref>. == Viri == {{sklici|colwidth=30em|refs= <ref name="ipccar4syr">{{navedi splet|url=http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/syr/en/annexessglossary-e-i.html|title=Annex II Glossary|publisher=Intergovernmental Panel on Climate Change|accessdate=15 October 2010|archive-date=2018-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181103000935/http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/syr/en/annexessglossary-e-i.html|url-status=dead}}</ref> <ref name="ipcc-AR4WG1">A concise description of the greenhouse effect is given in the ''Intergovernmental Panel on Climate Change Fourth Assessment Report,'' "What is the Greenhouse Effect?" [http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter1.pdf IIPCC Fourth Assessment Report, Chapter 1] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181126204443/http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/wg1/ar4-wg1-chapter1.pdf |date=2018-11-26 }}, page 115: "To balance the absorbed incoming [solar] energy, the Earth must, on average, radiate the same amount of energy back to space. Because the Earth is much colder than the Sun, it radiates at much longer wavelengths, primarily in the infrared part of the spectrum (see Figure 1). Much of this thermal radiation emitted by the land and ocean is absorbed by the atmosphere, including clouds, and reradiated back to Earth. This is called the greenhouse effect."<br />Stephen H. Schneider, in ''Geosphere-biosphere Interactions and Climate,'' Lennart O. Bengtsson and Claus U. Hammer, eds., Cambridge University Press, 2001, ISBN 0521782384, pp. 90-91.<br />E. Claussen, V. A. Cochran, and D. P. Davis, ''Climate Change: Science, Strategies, & Solutions,'' University of Michigan, 2001. p. 373.<br />A. Allaby and M. Allaby, ''A Dictionary of Earth Sciences,'' Oxford University Press, 1999, ISBN 0192800795, p. 244.</ref> <ref name=anrev>{{Navedi splet |url=http://arjournals.annualreviews.org/doi/full/10.1146/annurev.energy.25.1.441 |title=Annual Reviews (requires registration) |accessdate=2010-12-23 |archive-date=2020-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200722145743/https://www.annualreviews.org/doi/full/10.1146/annurev.energy.25.1.441 |url-status=dead }}</ref> }} == Literatura == * Earth Radiation Budget, http://marine.rutgers.edu/mrs/education/class/yuri/erb.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060901043314/http://marine.rutgers.edu/mrs/education/class/yuri/erb.html |date=2006-09-01 }} * {{navedi knjigo |last1=Businger |first1=Joost A. |last2=Fleagle |first2=Robert G. |title=An introduction to atmospheric physics |url=https://archive.org/details/introductiontoat00025flea |publisher=Academic |location=San Diego |year=1980 |isbn=0-12-260355-9 |edition=2. |series=International geophysics series}} * IPCC assessment reports, see http://www.ipcc.ch/ * {{navedi knjigo |author1=Henderson-Sellers, Ann |author2=McGuffie, Kendal |title=A climate modelling primer |url=https://archive.org/details/climatemodelling0000mcgu_x6l5 |publisher=Wiley |location=New York |year=2005 |isbn=0-470-85750-1 |edition=3. |quote=Greenhouse effect: the effect of the atmosphere in re-reradiating longwave radiation back to the surface of the Earth. It has nothing to do with glasshouses, which trap warm air at the surface.}} * {{navedi knjigo |author=Idso, S.B. |title=Carbon dioxide : friend or foe? : an inquiry into the climatic and agricultural consequences of the rapidly rising CO<sub>2</sub> content of Earth's atmosphere |publisher=IBR Press |location=Tempe, AZ |year=1982 |oclc=63236418 |quote=...the phraseology is somewhat in appropriate, since CO<sub>2</sub> does not warm the planet in a manner analogous to the way in which a greenhouse keeps its interior warm }} *{{cite journal |doi=10.1175/1520-0477(1997)078<0197:EAGMEB>2.0.CO;2 |author1=Kiehl, J.T. |author2=Trenberth, K. |title=Earth's annual mean global energy budget |journal=Bulletin of the [[American Meteorological Society]] |volume=78 |issue=2 |pages=197–208 |year=1997}} == Zunanje povezave == {{wikibooks|Climate Change}} * [http://www.bodieko.si/ucinek-tople-grede Učinek tople grede kaj pravzaprav je to] * [http://www.icjt.org/tech/atlas/Atlas23.pdf Atlas ICTJ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051220222814/http://www.icjt.org/tech/atlas/Atlas23.pdf |date=2005-12-20 }} * [http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/69-segrevanje-zemlje-topla-greda Spletni kemijski portal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111201012917/http://www.kemija.org/index.php/okolje-mainmenu-40/25-okoljecat/69-segrevanje-zemlje-topla-greda |date=2011-12-01 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Atmosfera]] [[Kategorija:Geofizika]] [[Kategorija:Toplogredni plini]] [[Kategorija:Atmosfersko sevanje]] 2retlkknjgwzi3terklj3druyvvj4g4 0 270355 6675351 6598314 2026-05-13T15:32:02Z Fancylamma 225370 Poprava slovničnih napake 6675351 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty |name = Abdulah II. Jordanski |image = King Abdullah II (cropped).jpg |succession = [[Seznam jordanskih kraljev|Jordanski kralj]] |reign = 7. februar 1999 – danes |coronation = 9. junij 1999 |predecessor = [[Husein Jordanski]] |suc-type = Heir apparent |successor = [[Husein I. Jordanski|Husein]] |full name = Abdullah bin Hussein bin Talal bin Abdullah bin Hussein bin Ali |spouse = [[Ranija Jordanska|Rania Al-Yassin]] (por. 1993) |issue = [[Husein bin Abdulah|Husein, jordanski prestolonaslednik]]<br>Princesa Iman<br>Princesa Salma<br>Princ Hashem |father = [[Husein I. Jordanski|Hussein Jordanski]] |mother = Antoinette Avril Gardiner |birth_date = <!--WD--> |birth_place = <!--WD--> |death_date = |death_place = }} '''Abdulah bin Al-Hussein''', [[Jordanija|jordanski]] [[kralj]], * [[30. januar]] [[1962]]. Od leta 1999 je kralj [[Jordanija|Hašemitske kraljevine Jordanije]]. Pripada rodbini [[Hašemiti]], ki vlada [[Jordanija|Jordaniji]] od leta 1946. Kralj Abdulah je potomec [[islam|islamskega]] [[prerok|preroka]] [[Mohamed|Mohameda]]. Od leta 1993 je poročen z [[Ranija Jordanska|Ranio Al-Yassin]] (zdaj kraljico Ranio), s katero ima štiri otroke.<ref>{{Navedi splet|title=King Abdullah II of Jordan {{!}} Research Starters {{!}} EBSCO Research|url=https://www.ebsco.com/|website=EBSCO|accessdate=2025-09-26|language=en}}</ref> ==Življenje== Abdulah se je rodil 30. januarja 1962 v Amanu kot drugi otrok kralja Husseina in prvi otrok princese Mune al-Hussein (roj. Antoinette Avril Gardiner).<ref name="RHC">{{navedi splet|url= http://kingabdullah.jo/en/page/profile|title= His Majesty King Abdullah II ibn Al-Hussein|access-date= 1 February 2017|work= kingabdullah.jo|url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20170213165709/http://kingabdullah.jo/en/page/profile|archive-date= 13 February 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Our Founder|url=https://www.palestine-hospital.com/our-founder|access-date=17 December 2021|website=مستشفى فلسطين – Palestine Hospital|language=en-US|archive-date=2021-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20211216134347/https://www.palestine-hospital.com/our-founder|url-status=dead}}</ref> Kot najstarejši sin Husseina je Abdulah glede na ustavo iz 1952 postal jordanski prestolonaslednik.<ref name="BBC">{{navedi splet|url= https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14636308|title= Jordan profile – Leaders|publisher= BBC|date= 3. februar 2015|url-status= live |archive-url= https://web.archive.org/web/20160722225201/http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14636308|archive-date= 22. julij 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://www.reuters.com/article/idINIndia-40771520090702|title= Jordan's king names son, 15, as crown prince|work= Reuters|date= 3. julij 2009|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20170817031817/https://www.reuters.com/article/idINIndia-40771520090702|archive-date= 17. avgust 2017}}</ref> Zaradi politične nestabilnosti je kralj Hussein namesto njega imenoval odraslega dediča; leta 1965 je za prestolonaslednika imenoval Abdulahovega strica, [[Hassan bin Talal|princa Hassana]].<ref name="Jehl">{{navedi novice |url= https://www.nytimes.com/1999/01/26/world/king-hussein-selects-eldest-son-abdullah-as-successor.html|title= King Hussein Selects Eldest Son, Abdullah, as Successor|work= The New York Times|year= 1999|first= Douglas|last= Jehl}}</ref><ref name=EB>{{cite encyclopedia |editor-first= Dale H. |editor-last= Hoiberg |encyclopedia= Encyclopædia Britannica |title= Abdullah II |edition= 15th |year= 2010 |publisher= Encyclopædia Britannica Inc. |volume= I: A–ak Bayes |location= Chicago, Illinois |isbn= 978-1-59339-837-8 |page= [https://archive.org/details/newencyclopaedia2009ency/page/23 23] |url-access= registration |url= https://archive.org/details/newencyclopaedia2009ency/page/23 }}</ref> Leta 1966 je Abdulah začel svoje šolanje v Amanu in ga nadaljeval v Angliji. Nato je obiskoval srednjo šolo v ZDA.<ref name="RHC"/> Leta 1980 je začel hoditi na Kraljevo vojaško akademijo Sandhurst v Veliki Britaniji in tam tudi služil v britanski vojski.<ref name="RHC" /><ref>{{navedi novice |last=Teller |first=Matthew |date=26 August 2014 |title=Sandhurst's sheikhs: Why do so many Gulf royals receive military training in the UK? |url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-28896860 |work=BBC News |access-date=1 November 2016 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326050217/http://www.bbc.co.uk/news/magazine-28896860 |archive-date=26 March 2016 }}</ref> Po Sandhurstu je bil imenovan za podporočnika v britanski vojski.<ref name="RHC"/> Leta 1982 je bil sprejet na Pembroke College Univerze v Oxfordu, kjer je končal enoletni specialistični študij bližnjevzhodnih zadev.<ref name="RHC"/> V naslednjih letih se je pridružil kraljevi jordanski vojski in kasneje kraljevemu jordanskemu vojnemu letalstvu (ang. Royal Jordanian Air Force).<ref name="cvoa">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=YAd8efHdVzIC&pg=PA25|page=25|title=The Encyclopedia of the Arab–Israeli Conflict: A Political, Social, and Military History|access-date=1 November 2016|year=2008|first1=Spencer|last1=Tucker|first2=Priscilla|last2=Roberts|publisher=ABC-CLIO|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180206071126/https://books.google.com/books?id=YAd8efHdVzIC&pg=PA25|archive-date=6 February 2018|isbn=9781851098422}}</ref> Leta 1987 je obiskoval Georgetown univerzo v Washingtonu, D.C., kjer je študiral mednarodne zadeve.<ref name="cvoa" /> 24. januarja je bil Abdulah znova proglašen za jordanskega prestolonaslednika in tako zamenjal svojega strica, princa Hassana.<ref name="cvoa" /> Abdulah je postal kralj 7. februarja 1999 po smrti svojega očeta, kralja Husseina.<ref>{{navedi splet |url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/273047.stm|title= World: Middle East King Hussein dies|accessdate= |date= 7. februar 1999|format= |work= BBC News}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1999/02/09/world/death-king-overview-jordan-s-hussein-laid-rest-world-leaders-mourn.html|title=Jordan's Hussein Laid to Rest as World Leaders Mourn|author=Douglas Jehl|work=The New York Times|date=9 February 1999}}</ref> 28. novembra 2004 je Abdulah svojemu polbratu, princu Hamzahu, odvzel naziv prestolonaslednik. Za prestolonaslednika ga je imenoval 7. februarja 1999 po nasvetu očeta.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4050231.stm|title=Jordan crown prince loses title|date=29. november 2004|accessdate=3. april 2015|language=en|work=BBC NEWS}}</ref> Čeprav takrat ni bil imenovan noben naslednik naziva, se je pričakovalo, da bo to postal njegov sin, princ Hussein.<ref name="bbclos">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4050231.stm|title=Jordan crown prince loses title|publisher=BBC|date=29. november 2004|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170217233911/http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/4050231.stm|archive-date=17. februar 2017}}</ref> Hussein je novi prestolonaslednik postal 2. julija 2009.<ref>{{navedi novice|url=http://in.mobile.reuters.com/article/idINIndia-40771520090702?irpc=932|title=Jordan's king names son, 15, as crown prince|date=3. julij 2004|accessdate=3. april 2015|language=en|work=Reuters}}{{Slepa povezava|date=december 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Poroka in otroci== Princ je spoznal svojo ženo januarja 1993 na večerji, ki jo je organizirala njegova sestra, princesa Aisha.<ref name=raniaint /> Dva meseca kasneje sta se zaročila. Poročila sta se 10. junija 1993.<ref name=raniaint>{{navedi novice|url= https://www.thetimes.co.uk/article/the-interview-queen-rania-of-jordan-jm7tlzb3n|title= The Interview: Queen Rania of Jordan on the refugee crisis, Isis and being a Muslim woman|work= The Times|access-date= 3 January 2018|date= 30 April 2017|last1= Lamb|first1= Christina}}</ref> Skupaj imata štiri otroke: *[[Husein bin Abdulah|Prestolonaslednik Husein bin Abdulah]], rojen 28. junija 1994 *Princesa Iman bint Abdulah, rojena 27. septembra 1996 *Princesa Salma bint Abdulah, rojena 26. septembra 2000 *Princ Hashem bin Abdulah, rojen 30. januarja 2005 == Odlikovanja in nagrade == Leta 2002 je prejel [[zlati častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge pri utrjevanju prijateljskih meddržavnih odnosov med Republiko Slovenijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2012-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120121184439/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref> == Zgodnje življenje == Abdullah se je rodil 30. 1. 1962 v palestinski bolnišnici v Al Abdaliju v Amanu, kralju Huseinu in njegovi britanski drugi ženi, princesi Muni Al-Hussein (rojeni Toni Avril Gardiner). <ref name="RHC">{{Navedi splet|url=http://kingabdullah.jo/en/page/profile|title=His Majesty King Abdullah II ibn Al-Hussein|accessdate=1 February 2017|website=kingabdullah.jo|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170213165709/http://kingabdullah.jo/en/page/profile|archivedate=13 February 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Our Founder|url=https://www.palestine-hospital.com/our-founder|accessdate=17 December 2021|website=مستشفى فلسطين – Palestine Hospital|language=en-US|archivedate=16 December 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20211216134347/https://www.palestine-hospital.com/our-founder}}</ref> Poimenovan po svojem pradedu iz očetovi strani, [[Abdulah Ibn Husein|Abdulaha I]], kateri je ustanovil sodobno Jordanijo. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/opinion/jawad-anani/enacting-laws|title=Enacting laws|last=Jawad Anani|website=The Jordan Times|accessdate=3 January 2018|date=23 November 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180104073515/http://www.jordantimes.com/opinion/jawad-anani/enacting-laws|archivedate=4 January 2018}}</ref> <ref name="BBC">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14636308|title=Jordan profile – Leaders|publisher=BBC|accessdate=1 November 2016|date=3 February 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160722225201/http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14636308|archivedate=22 July 2016}}</ref> Abdulahova dinastija, [[Hašemiti]], je vladala v [[Meka|Meki]] več kot 700 let – od 10. stoletja do leta 1925, ko je [[Rodbina Saud|hiša Saud]] osvojila Meko – in od leta 1921 dalje vladala Jordaniji. <ref name="CNNkh">{{Navedi splet|url=http://edition.cnn.com/WORLD/meast/9902/07/king.hussein.obit/|publisher=CNN|accessdate=1 November 2016|date=7 February 1999|title=King Hussein is dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170101201633/http://edition.cnn.com/WORLD/meast/9902/07/king.hussein.obit/|archivedate=1 January 2017}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=D9pJAgAAQBAJ&pg=PA51|page=51|title=The Politics of Truth Management in Saudi Arabia|last=Afshin Shahi|year=2013|publisher=Routledge|accessdate=3 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180206071126/https://books.google.com/books?id=D9pJAgAAQBAJ&pg=PA51|archivedate=6 February 2018|isbn=9781134653195}}</ref> Hašemiti so najstarejša vladajoča dinastija v muslimanskem svetu . <ref name="tm500">{{Navedi splet|url=http://themuslim500.com/profile/king-abdullah-ii-jordan|title=Profile: King Abdullah II of Jordan|website=themuslim500.com|accessdate=13 February 2017|date=1 January 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161218105901/http://themuslim500.com/profile/king-abdullah-ii-jordan|archivedate=18 December 2016}}</ref> Po družinskem izročilu je Abdullah potomec 41. generacije Mohamedove hčerke Fatime in njenega moža [[Ali (kalif)|Alija]], [[Rašidunski kalifat|četrtega rašidskega kalifa]] . <ref name="RHC" /> {{Sfn|Shlaim|2009|pp=3–4}} <ref>{{Navedi knjigo|last=Corboz|first=Elvire|url=https://books.google.com/books?id=BOkKngEACAAJ|title=Guardians of Shi'ism: Sacred Authority and Transnational Family Networks|date=2015|publisher=Edinburgh University Press|isbn=978-0-7486-9144-9|page=271|language=en}}</ref> [[Mohamed|[]] <ref>{{Navedi splet|date=2025-02-12|title=Abdullah II: Biography, Education, Family, History, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Abdullah-II|accessdate=2025-02-12|website=Britannica|language=en}}</ref> Abdullah je kot Huseinov najstarejši sin tudi postal [[Prestolonaslednik|dedič]] Jordanskega prestola v skladu z ustavo iz leta 1952. <ref name="BBC">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-14636308|title=Jordan profile – Leaders|publisher=BBC|accessdate=1 November 2016|date=3 February 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160722225201/http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14636308|archivedate=22 July 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/idINIndia-40771520090702|title=Jordan's king names son, 15, as crown prince|website=Reuters|date=3 July 2009|accessdate=3 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170817031817/https://www.reuters.com/article/idINIndia-40771520090702|archivedate=17 August 2017}}</ref> Zaradi takratne politične nestabilnosti je kralj Husein leta 1965 namesto sebe imenoval odraslega dediča, za katerega je izbral Abdullahovega strica, princa Hasana. <ref name="Jehl">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1999/01/26/world/king-hussein-selects-eldest-son-abdullah-as-successor.html|title=King Hussein Selects Eldest Son, Abdullah, as Successor|work=The New York Times|year=1999|first=Douglas|last=Jehl}}</ref> <ref name="EB">{{Navedi enciklopedijo|editor-first=Dale H.|editor-last=Hoiberg|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|title=Abdullah II|edition=15th|year=2010|publisher=Encyclopædia Britannica Inc.|volume=I: A–ak Bayes|location=Chicago|isbn=978-1-59339-837-8|page=[https://archive.org/details/newencyclopaedia2009ency/page/23 23]|url=https://archive.org/details/newencyclopaedia2009ency/page/23}}</ref> Abdullah je šolanje začel v letu 1966 na Islamski šoli v Amanu in ga nadaljeval na šoli sv. Edmunda v Angliji. Osnovno šolo je obiskoval na šoli Eaglebrook in srednjo šolo na akademiji Deerfield v ZDA. <ref name="RHC">{{Navedi splet|url=http://kingabdullah.jo/en/page/profile|title=His Majesty King Abdullah II ibn Al-Hussein|accessdate=1 February 2017|website=kingabdullah.jo|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170213165709/http://kingabdullah.jo/en/page/profile|archivedate=13 February 2017}}</ref> Bil je govornik na podelitvi diplom na akademiji Deerfield leta 2000. <ref>{{Navedi knjigo|last=King Abdullah II of Jordan|url=https://books.google.com/books?id=WV4lokqe5O8C&dq=%22commencement+speaker+at+Deerfield%22+Abdullah&pg=PT163|title=Our Last Best Chance: A Story of War and Peace|date=2011|publisher=Penguin|isbn=978-1-101-19013-5|language=en}}</ref> Abdullah ima štiri brate in šest sester: princeso Alio, princa Faisala, princeso Aisho, princeso Zein, princeso Hayo, princa Alija, princa Hamzaha, princa Hashema, princeso Iman in princeso Raiyah ; sedem od njih so polbratje in polsestre po očetovi strani. <ref name="khisaf"> {{Navedi splet|url=http://www.kinghussein.gov.jo/biography.html|title=King Hussein bin Talal|accessdate=1 November 2016|website=kinghussein.gov.jo|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161021005638/http://www.kinghussein.gov.jo/biography.html|archivedate=21 October 2016}} </ref> == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] ==Nazivi== * '''30. januar 1962 – 1. marec 1965''': ''Njegovo kraljevo visočanstvo'' jordanski prestolonaslednik * '''1. marec 1965 – 24. januar 1999''': ''Njegovo kraljevo visočanstvo'' princ Abdullah Jordanski * '''24. januar 1999 – 7. februar 1999''': ''Njegovo kraljevo visočanstvo'' jordanski prestolonaslednik * '''7. februar 1999 – danes''': ''Njegovo veličanstvo'' kralj Hašemitske kraljevine Jordanije ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{wikisource author|Abdullah II}} {{commons|Abdullah II}} {{wikinews|Jordanian king dissolves parliament, calls for general election two years ahead of schedule}} *[http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14636308 Head of state: King Abdullah II] *[http://www.kingabdullah.jo His Majesty King Abdullah II ibn Al-Hussein] *[http://www.kingabdullah.jo/ Official website of his majesty King Abdullah II] *[http://www.kingabdullah.jo/main.php?main_page=0&lang_hmka1=1 The Family Line of HM King Abdullah] *{{C-SPAN|abdullahii}} *{{IMDb name|2291323}} *{{Worldcat id|lccn-nr00-10766}} *[http://www.kingsacademy.edu.jo King's Academy] *[http://www.wargs.com/royal/muna.html Ancestry of Antoinette Avril Gardiner (born 1941)] *[http://www.youtube.com/user/KingAbdullahII His Majesty's official channel] *[http://www.chiefacoins.com/Database/Countries/Abdullah_ibn_Hussein.htm King Abdullah II of Jordan coins] {{s-start}} {{s-hou|[[Hašemite]]|30. januar|1962}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Hussein Jordanski|Hussein]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam jordanskih kraljev|Kralj Jordanije]]|years=1999–danes}} {{s-inc|heir={{nowrap|[[Husein bin Abdullah]]}}|heir-type=Prestolonaslednik}} {{s-end}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jordanski plemiči]] [[Kategorija:Kralji Jordanije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] 4cg1qts62s7wrl6jng8y1dudxaro8bj 0 273106 6675524 5805424 2026-05-14T04:31:07Z Д.Ильин 115952 6675524 wikitext text/x-wiki {| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" style="margin-left:1em" |- align="center" valign="bottom" ! Dušikova baza ! Nukleozid ! Deoksinukleozid |- align="center" valign="" | [[Slika:Adenine.svg|58px|Kemijska zgradba adenina]]<br/>[[adenin]]<br/> | [[Slika:Adenosin.svg|95px|Kemijska zgradba adenozina]]<br/>[[adenozin]]<br/>A | [[Slika:dA chemical structure.png|95px|Kemijska zgradba deoksiadenozina]]<br/>[[deoksiadenozin]]<br/>dA |- align="center" valign="" | [[Slika:Guanine chemical structure.png|86px|Kemijska zgradba gvanina]]<br/>[[gvanin]]<br/> | [[Slika:G chemical structure.png|123px|Kemijska zgradba gvanozina]]<br/>[[gvanozin]]<br/>G | [[Slika:dG chemical structure.png|123px|Kemijska zgradba deoksigvanozina]]<br/>[[deoksigvanozin]]<br/>dG |- align="center" valign="" | [[Slika:Thymine chemical structure.png|63px|Kemijska zgradba timin]]<br/>[[timin]]<br/> | [[Slika:T chemical structure.png|87px|Kemijska zgradba 5-metiluridina]]<br/>[[5-metiluridin]]<br/>m<sup>5</sup>U | [[Slika:dT chemical structure.png|87px|Kemijska zgradba timidina]]<br/>[[timidin]]<br/>dT |- align="center" valign="" | [[Slika:Uracil.svg|51px|Kemijska zgradba uracila]]<br/>[[uracil]]<br/> | [[Slika:U chemical structure.png|87px|Kemijska zgradba uridina]]<br/>[[uridin]]<br/>U | [[Slika:dU chemical structure.png|87px|Kemijska zgradba deoksiuridina]]<br/>[[deoksiuridin]]<br/>dU |- align="center" valign="" | [[Slika:Cytosine chemical structure.png|51px|Kemijska zgradba citozina]]<br/>[[citozin]]<br/> | [[Slika:C chemical structure.png|87px|Kemijska zgradba citidina]]<br/>[[citidin]]<br/>C | [[Slika:dC chemical structure.png|87px|Kemijska zgradba deoskicitidina]]<br/>[[deoksicitidin]]<br/>dC |- |} '''Nukleozíd''' je [[purinska baza|purinska]] oziroma [[pirimidinska baza]], ki je z [[N-glikozidna vez|N-glikozidno vezjo]] spojena z [[riboza|ribozo]] ali [[deoksiriboza|deoksiribozo]]<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110211080658/http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx |date=2011-02-11 }} Slovenski medicinski e-slovar</ref> (v slednjem primeru se govori o '''deoksinukleozidih'''). Iz nukleozidov nastanejo s pomočjo [[fosforilacija|fosforilacije]] [[nukleotid]]i, le-ti so gradniki [[Ribonukleinska kislina|RNK]] ([[nukleotid|deoksinukleotidi]] pa gradniki [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]]). == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Nukleozidi| ]] {{Biochem-stub}} {{normativna kontrola}} 3pjkd6km3idmyx6u53fidm5mkbor8fp 0 273300 6675354 6320935 2026-05-13T15:51:43Z ~2026-28279-21 259659 /* Znani nosilci priimka */ 6675354 wikitext text/x-wiki '''Avsenek''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 72 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 5.714. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Avsenek]] (*1959), gozdar (Bled) (& [[Jernej Avsenek]]) *[[Ivan Avsenek]] (1889—1972), gospodarstvenik in politik * [[Franc Avsenek]] (*1946), glasbenik violist, dirigent, skladatelj, prof. AG *[[Stephanie C. Avsenek]] (1933—2018), kemičarka, raziskovalka (ZDA) *[[Viktor Avsenek]], tiskar? == Glej tudi == * priimek [[Avsenak]] * priimek [[Avsenik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Avsenek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ctz4t2e560ekkd9b9gmfy7k49k7cfb8 6675360 6675354 2026-05-13T16:05:07Z Yerpo 8417 /* Znani nosilci priimka */ Stefanie, sodeč po virih 6675360 wikitext text/x-wiki '''Avsenek''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 72 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 5.714. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Avsenek]] (*1959), gozdar (Bled) (& [[Jernej Avsenek]]) *[[Ivan Avsenek]] (1889—1972), gospodarstvenik in politik * [[Franc Avsenek]] (*1946), glasbenik violist, dirigent, skladatelj, prof. AG *[[Stefanie C. Avsenek]] (1933—2018), kemičarka, raziskovalka (ZDA) *[[Viktor Avsenek]], tiskar? == Glej tudi == * priimek [[Avsenak]] * priimek [[Avsenik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Avsenek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] azwhtol1h1856eswyen1d4vvwf65103 0 319529 6675299 6565068 2026-05-13T13:14:44Z ~2026-28279-21 259659 6675299 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Čačak |izvorno_ime=Чачак |vrsta= |slika=Urban promenade of Čačak.jpg |napis= |okraj=[[Moraviški upravni okraj]] |obcina=[[Občina Čačak|Čačak]] |povrsina= |prebivalstvo=69598 |prebivalstvo_od=2022 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi1948:2022">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/media/31418/4_uporedni-pregled-broja-stanovnika-1948-2022.xlsx |title=Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. i 2022. godine |website=popis2022.stat.gov.rs |accessdate=2025-03-26}}</ref> |nadmorska=240 |postna=32000 |posta=Čačak |telefon=(+381) 32 |registrska=ČA }} '''Čačak''' (izvirno {{lang-sr|Чачак}}) je [[mesto]] v [[Srbija|Srbiji]], ki je središče istoimenske občine in glavno mesto [[Moraviški upravni okraj|Moraviškega upravnega okraja]] ter obenem sedež [[Žička eparhija|Žičke eparhije]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]]. == Demografija == V naselju je ob popisu 2002 živelo 58.471 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je bila njihova povprečna starost 38,8 leta (37,9 pri moških in 39,7 pri ženskah). Naselje je imelo 25.304 gospodinjstev, pri čemer je bilo povprečno število članov na gospodinjstvo 2,89. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]].<ref>{{navedi knjigo |title=Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima |publisher=Republika Srbija, Republiški zavod za statistiko |location=Beograd |year=2003 |isbn=8684433009}}</ref> {{Stolpčni diagram |naslov=Pregled števila prebivalcev po letih |a1=1948 |p1=18525 |a2=1953 |p2=23724 |a3=1961 |p3=34586 |a4=1971 |p4=48981 |a5=1981 |p5=61741 |a6=1991 |p6=70012 |a7=2002 |p7=72698 |a8=2011 |p8=73331 |a9=2022 |p9=69598 |opomba= |viri=<ref name="popisi1948:2022"/> }} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |vrstice= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|70947|96.89}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|blue|402|0.54}} {{Vrsta-odstotek|[[Romi]]|red|349|0.47}} {{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|green|263|0.35}} {{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|orange|111|0.15}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|cyan|78|0.10}} {{Vrsta-odstotek|[[Muslimani]]|magenta|46|0.06}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovenci]]|black|16|0.02}} {{Vrsta-odstotek|[[Rusi]]|gray|13|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Madžari]]|pink|11|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Bošnjaki]]|navy|11|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Ukrajinci]]|silver|8|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Bolgari]]|purple|7|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Albanci]]|yellow|7|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Goranci]]|blue|6|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Romuni]]|red|4|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Čehi]]|green|3|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Rusini]]|orange|3|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Nemci]]|cyan|3|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Bunjevci]]|magenta|3|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovaki]]|black|2|0.00}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|gray|469|0.64}} }} {{-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Čačak}} * [[seznam naselij v Srbiji]] {{škrbina-naselje-sr}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Čačak| ]] [[Kategorija:Mesta Moraviškega upravnega okraja]] g9uey873mh4qdlau94r3omasp47rf35 6675301 6675299 2026-05-13T13:15:20Z ~2026-28279-21 259659 6675301 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Čačak |izvorno_ime=Чачак |vrsta= |slika=Urban promenade of Čačak.jpg |napis= |okraj=[[Moraviški upravni okraj]] |obcina=[[Občina Čačak|Čačak]] |povrsina= |prebivalstvo=69598 |prebivalstvo_od=2022 |prebivalstvo_ref=<ref name="popisi1948:2022">{{navedi splet |url=https://popis2022.stat.gov.rs/media/31418/4_uporedni-pregled-broja-stanovnika-1948-2022.xlsx |title=Uporedni pregled broja stanovnika 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. i 2022. godine |website=popis2022.stat.gov.rs |accessdate=2025-03-26}}</ref> |nadmorska=240 |postna=32000 |posta=Čačak |telefon=(+381) 32 |registrska=ČA }} '''Čačak''' (izvirno {{lang-sr|Чачак}}) je [[mesto]] v [[Srbija|Srbiji]], ki je središče istoimenske občine in glavno mesto [[Moraviški upravni okraj|Moraviškega upravnega okraja]] ter obenem sedež [[Žička eparhija|Žiške eparhije]] ([[Žiča, Kraljevo|Žiča]]) [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]]. == Demografija == V naselju je ob popisu 2002 živelo 58.471 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je bila njihova povprečna starost 38,8 leta (37,9 pri moških in 39,7 pri ženskah). Naselje je imelo 25.304 gospodinjstev, pri čemer je bilo povprečno število članov na gospodinjstvo 2,89. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]].<ref>{{navedi knjigo |title=Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima |publisher=Republika Srbija, Republiški zavod za statistiko |location=Beograd |year=2003 |isbn=8684433009}}</ref> {{Stolpčni diagram |naslov=Pregled števila prebivalcev po letih |a1=1948 |p1=18525 |a2=1953 |p2=23724 |a3=1961 |p3=34586 |a4=1971 |p4=48981 |a5=1981 |p5=61741 |a6=1991 |p6=70012 |a7=2002 |p7=72698 |a8=2011 |p8=73331 |a9=2022 |p9=69598 |opomba= |viri=<ref name="popisi1948:2022"/> }} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |vrstice= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|70947|96.89}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|blue|402|0.54}} {{Vrsta-odstotek|[[Romi]]|red|349|0.47}} {{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|green|263|0.35}} {{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|orange|111|0.15}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|cyan|78|0.10}} {{Vrsta-odstotek|[[Muslimani]]|magenta|46|0.06}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovenci]]|black|16|0.02}} {{Vrsta-odstotek|[[Rusi]]|gray|13|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Madžari]]|pink|11|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Bošnjaki]]|navy|11|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Ukrajinci]]|silver|8|0.01}} {{Vrsta-odstotek|[[Bolgari]]|purple|7|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Albanci]]|yellow|7|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Goranci]]|blue|6|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Romuni]]|red|4|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Čehi]]|green|3|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Rusini]]|orange|3|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Nemci]]|cyan|3|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Bunjevci]]|magenta|3|0.00}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovaki]]|black|2|0.00}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|gray|469|0.64}} }} {{-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Čačak}} * [[seznam naselij v Srbiji]] {{škrbina-naselje-sr}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Čačak| ]] [[Kategorija:Mesta Moraviškega upravnega okraja]] jiv8kxeto6cej1eeso6kjd2i4to4uax 0 320350 6675302 6566084 2026-05-13T13:15:41Z ~2026-28279-21 259659 6675302 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Žiča |slika= |prebivalstvo=3982 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=255 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Kraljevo|Kraljevo]] |okraj=[[Raški upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Žiča''' (izvirno {{lang-sr|Жича}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod Občino [[Kraljevo]]; slednja pa je del [[Raški upravni okraj|Raškega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju, katerega izvirno (srbsko-cirilično) ime je ''Жича'', živi 3195 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,1 let (38,0 pri moških in 40,3 pri ženskah). Naselje ima 1272 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 3,10. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]], a v času zadnjih 3 popisov je opazen porast števila prebivalcev. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:4778 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:3184 color:gray1 from:start till:end bar:1592 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,72)(77,75) color:blue width:2 points:(77,75)(100,81) color:blue width:2 points:(100,81)(128,106) color:blue width:2 points:(128,106)(157,135) color:blue width:2 points:(157,135)(185,153) color:blue width:2 points:(185,153)(217,161) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=1469 |l1953=1572 |l1961=1740 |l1971=2423 |l1981=3260 |l1991=3740 |l1991н=3698 |l2002с=4078 |l2002=3982 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|3880|97.43}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|blue|27|0.67}} {{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|red|8|0.20}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|green|5|0.12}} {{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|orange|3|0.07}} {{Vrsta-odstotek|[[Muslimani]]|cyan|2|0.05}} {{Vrsta-odstotek|[[Čehi]]|magenta|1|0.02}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovenci]]|black|1|0.02}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|gray|29|0.72}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|19|9.13|8.17|17}} {{vrsta levo desno|80+|gray|31|14.90|15.86|33}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|35|16.82|27.88|58}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|76|36.53|42.78|89}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|109|52.40|52.40|109}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|125|60.09|65.86|137}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|105|50.48|55.76|116}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|142|68.26|76.44|159}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|160|76.92|83.65|174}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|135|64.90|62.5|130}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|132|63.46|66.34|138}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|146|70.19|62.98|131}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|133|63.94|68.26|142}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|164|78.84|64.42|134}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|148|71.15|56.73|118}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|143|68.75|53.84|112}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|101|48.55|47.59|99}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|96|46.15|41.34|86}} |povprečnoм=38.0 |povprečnoж=40.3 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|288|321|405|633|889|1052|1272|195|313|220|358|118|41|20|5|2|-|3.10}} {{PorokeNaseljaSrbija|1660|525|1035|67|25|8|1685|327|1057|240|54|7}} {{PokliciNaseljaSrbija|785|85|-|1|238|23|74|69|16|105|504|46|1|-|120|3|10|76|33|17|1289|131|1|1|358|26|84|145|49|122|2|10|52|15|31|29|-|-|35|8|7|21|20|81|51|-|-|10|10|17|73|35|112|80|-|-|45}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Raškega upravnega okraja]] po6qrw5t5rln2swif20ff6jafq1jkzc 6675305 6675302 2026-05-13T13:17:44Z ~2026-28279-21 259659 6675305 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Žiča |slika= |prebivalstvo=3982 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=255 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Kraljevo|Kraljevo]] |okraj=[[Raški upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Žiča''' (izvirno {{lang-sr|Жича}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod Občino [[Kraljevo]]; slednja pa je del [[Raški upravni okraj|Raškega upravnega okraja]]. Imensko se navezuje na Žiško pravoslavno eparhijo. == Demografija == V naselju, katerega izvirno (srbsko-cirilično) ime je ''Жича'', živi 3195 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,1 let (38,0 pri moških in 40,3 pri ženskah). Naselje ima 1272 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 3,10. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]], a v času zadnjih 3 popisov je opazen porast števila prebivalcev. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:4778 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:3184 color:gray1 from:start till:end bar:1592 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,72)(77,75) color:blue width:2 points:(77,75)(100,81) color:blue width:2 points:(100,81)(128,106) color:blue width:2 points:(128,106)(157,135) color:blue width:2 points:(157,135)(185,153) color:blue width:2 points:(185,153)(217,161) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=1469 |l1953=1572 |l1961=1740 |l1971=2423 |l1981=3260 |l1991=3740 |l1991н=3698 |l2002с=4078 |l2002=3982 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|3880|97.43}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|blue|27|0.67}} {{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|red|8|0.20}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|green|5|0.12}} {{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|orange|3|0.07}} {{Vrsta-odstotek|[[Muslimani]]|cyan|2|0.05}} {{Vrsta-odstotek|[[Čehi]]|magenta|1|0.02}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovenci]]|black|1|0.02}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|gray|29|0.72}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|19|9.13|8.17|17}} {{vrsta levo desno|80+|gray|31|14.90|15.86|33}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|35|16.82|27.88|58}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|76|36.53|42.78|89}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|109|52.40|52.40|109}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|125|60.09|65.86|137}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|105|50.48|55.76|116}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|142|68.26|76.44|159}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|160|76.92|83.65|174}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|135|64.90|62.5|130}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|132|63.46|66.34|138}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|146|70.19|62.98|131}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|133|63.94|68.26|142}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|164|78.84|64.42|134}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|148|71.15|56.73|118}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|143|68.75|53.84|112}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|101|48.55|47.59|99}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|96|46.15|41.34|86}} |povprečnoм=38.0 |povprečnoж=40.3 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|288|321|405|633|889|1052|1272|195|313|220|358|118|41|20|5|2|-|3.10}} {{PorokeNaseljaSrbija|1660|525|1035|67|25|8|1685|327|1057|240|54|7}} {{PokliciNaseljaSrbija|785|85|-|1|238|23|74|69|16|105|504|46|1|-|120|3|10|76|33|17|1289|131|1|1|358|26|84|145|49|122|2|10|52|15|31|29|-|-|35|8|7|21|20|81|51|-|-|10|10|17|73|35|112|80|-|-|45}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Raškega upravnega okraja]] 3rjhfg2lk2p1wkrhppzygjbpqg55yz6 6675306 6675305 2026-05-13T13:21:50Z ~2026-28279-21 259659 6675306 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |ime=Žiča |slika= |prebivalstvo=3982 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=255 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Kraljevo|Kraljevo]] |okraj=[[Raški upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Žiča''' (izvirno {{lang-sr|Жича}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod Občino [[Kraljevo]]; slednja pa je del [[Raški upravni okraj|Raškega upravnega okraja]]. Imensko se navezuje na Žiško pravoslavno eparhijo in bližnji [[Samostan Žiča]]. == Demografija == V naselju, katerega izvirno (srbsko-cirilično) ime je ''Жича'', živi 3195 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 39,1 let (38,0 pri moških in 40,3 pri ženskah). Naselje ima 1272 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 3,10. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]], a v času zadnjih 3 popisov je opazen porast števila prebivalcev. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:4778 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:3184 color:gray1 from:start till:end bar:1592 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,72)(77,75) color:blue width:2 points:(77,75)(100,81) color:blue width:2 points:(100,81)(128,106) color:blue width:2 points:(128,106)(157,135) color:blue width:2 points:(157,135)(185,153) color:blue width:2 points:(185,153)(217,161) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=1469 |l1953=1572 |l1961=1740 |l1971=2423 |l1981=3260 |l1991=3740 |l1991н=3698 |l2002с=4078 |l2002=3982 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|3880|97.43}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|blue|27|0.67}} {{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|red|8|0.20}} {{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|green|5|0.12}} {{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|orange|3|0.07}} {{Vrsta-odstotek|[[Muslimani]]|cyan|2|0.05}} {{Vrsta-odstotek|[[Čehi]]|magenta|1|0.02}} {{Vrsta-odstotek|[[Slovenci]]|black|1|0.02}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|gray|29|0.72}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|19|9.13|8.17|17}} {{vrsta levo desno|80+|gray|31|14.90|15.86|33}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|35|16.82|27.88|58}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|76|36.53|42.78|89}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|109|52.40|52.40|109}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|125|60.09|65.86|137}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|105|50.48|55.76|116}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|142|68.26|76.44|159}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|160|76.92|83.65|174}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|135|64.90|62.5|130}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|132|63.46|66.34|138}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|146|70.19|62.98|131}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|133|63.94|68.26|142}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|164|78.84|64.42|134}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|148|71.15|56.73|118}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|143|68.75|53.84|112}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|101|48.55|47.59|99}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|96|46.15|41.34|86}} |povprečnoм=38.0 |povprečnoж=40.3 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|288|321|405|633|889|1052|1272|195|313|220|358|118|41|20|5|2|-|3.10}} {{PorokeNaseljaSrbija|1660|525|1035|67|25|8|1685|327|1057|240|54|7}} {{PokliciNaseljaSrbija|785|85|-|1|238|23|74|69|16|105|504|46|1|-|120|3|10|76|33|17|1289|131|1|1|358|26|84|145|49|122|2|10|52|15|31|29|-|-|35|8|7|21|20|81|51|-|-|10|10|17|73|35|112|80|-|-|45}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Raškega upravnega okraja]] 73lxe22zj5mqul3krqg9alwg94du2n6 0 320412 6675553 6673650 2026-05-14T07:47:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675553 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Kruševac | official_name = mesto Kruševac | native_name = {{native name|sr-Cyrl|Крушевац|italics=off}} | native_name_lang = sr | other_name = | settlement_type = [[mesto]] | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/3/2/2 | total_width = 260 | align = center | caption_align = center | image1 = Ks panorama1.jpg | caption1 = Panorama Kruševca | image2 = Zgrada okružnog načelstva u Kruševcu 15.JPG | caption2 = Mestna hiša Kruševca | image3 = Wiki.Rasina_I_Crkva_Sv._Đorđa_(Kruševac)_1124_01.jpg | caption3 = [[Stolnica sv. Jurija, Kruševac|Stolnica sv. Jurija]] | image4 = J26 148 Lazar-Denkmal.jpg | caption4 = Kip [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]] | image5 = Spomenik kosovskim junacima.jpg | caption5 = Spomenik Kosovskim herojem | image6 = Slobodiste 01.jpg | caption6 = | image7 = J26 146 Lazarica.jpg | caption7 = [[cerkev Lazarica]] | image8 = Kruševac, hrad.jpg | caption8 = [[Trdnjava Kruševac]] }} | image_caption = | image_flag = Zastava Grada Kruševca.svg | image_shield = Grb Grada Kruševca.svg | pushpin_map = Serbia | map_caption = Lega mesta Kruševac v Srbiji | coordinates = {{coord|43|34|50|N|21|19|50|E|region:RS|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Serbia}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name1 =Jugovzhodna | subdivision_name2 = Rasina | established_title = Ustanovitev | established_date = 1371 | founder = [[Lazar Hrebeljanović]] | parts_type = Naselja | parts_style = para | p1 = 101 | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Ivan Manojlović | area_footnotes = | area_blank1_title = mesto | area_blank1_km2 = 18 | area_blank2_title = občina | area_blank2_km2 = 854 | area_rank = 20. v Srbiji | elevation_m = 163 | population_as_of = 2022 štetje | population_footnotes = <ref>[https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/PdfE/G20234001.pdf Serbian census 2022]</ref> | population_rank = 8. v Srbiji | population_blank1_title = mesto | population_blank1 = 53.746 | population_density_blank1_km2 = auto | population_blank2_title = občina | population_blank2 = 113.582 | population_density_blank2_km2 = auto | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 37000 | area_code = +381(0)37 | area_code_type = Area code | website = {{URL|www.krusevac.rs}} | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | blank_name_sec1 =uradni jeziki | blank_info_sec1 = [[srbščina]]<ref name="Statut">{{cite web |url=https://krusevac.ls.gov.rs/wp-content/uploads/2020/06/Statut-grada-Krusevca-2018.pdf |title=Статут Града Крушевца |trans-title=City of Kruševac Statute |access-date=22 March 2025 |language=sr |publisher=City of Kruševac }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> }} '''Kruševac''' ({{lang-sr-Cyrl|Крушевац}}) je [[mesto]] v osrednji-južni [[Srbija|Srbiji]] in je središče [[občina Kruševac|istoimenske občine]] in glavno mesto [[Rasinski upravni okraj|Rasinskega upravnega okraja]] ter sedež Kruševske pravoslavne eparhije. Leži v dolini [[Zahodna Morava|Zahodne Morave]], ob reki Rasini. Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mestno upravno območje 113.582 prebivalcev, mestno območje pa 53.746 prebivalcev.<ref>{{Cite web |title=POPIS 2022 - excel tabele {{!}} O POPISU STANOVNIŠTVA |url=https://popis2022.stat.gov.rs/sr-Latn/popisni-podaci-eksel-tabele/ |access-date=2026-03-02 |website=popis2022.stat.gov.rs}}</ref> Mesto je leta 1371 ustanovil srbski knez [[Lazar Hrebeljanović]] (1371–1389), ki ga je uporabljal kot svoj sedež. == Etimologija == Etimologija izhaja iz srbske besede za 'rečni kamen', ''krušac'', ki se je v tistem času večinoma uporabljal za gradnjo. == Zgodovina == Kruševac je leta 1371 ustanovil knez [[Lazar Hrebeljanović]] kot prestolnico [[Srbsko cesarstvo|srednjeveške Srbije]]. [[Cerkev Lazarica]] (ali cerkev sv. Štefana) je Lazar zgradil med letoma 1375 in 1378 v moravskem arhitekturnem slogu.<ref>{{cite web |author=Filip Jovanovic i Djordje Banovic |url=http://www.lazarica.rs/Istorija.htm |title=Istorija – Crkva Lazarica – Kruševac – Srpska Pravoslavna Crkva |publisher=Lazarica.rs |access-date=26 March 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331172052/http://www.lazarica.rs/Istorija.htm |archive-date=31 March 2012 }}</ref> Omenjena je v enem od Lazarjevih ediktov leta 1387 kot njegov sedež, ko je potrdil pravice beneških trgovcev na srbskem ozemlju. V pripravah na bitko na Kosovskem polju (1389) proti Osmanskemu cesarstvu se je srbska vojska zbrala v mestu. Mesto Lazarjeve palače zaznamuje porušen ograjen prostor, v katerem je fragment stolpa njegove žene, princese Milice, in po legendi so ji novice o porazu prinesle vrane z bojišča.<ref name="EB1911">{{EB1911|inline=y|wstitle=Krushevats|volume=15|page=934}}</ref> Po [[Bitka na Kosovskem polju|bitki na Kosovskemu polju]] leta 1389, v kateri je knez Lazar padel, je Kruševac ostal politično središče vladanja njegove žene, kneginje [[Milica Hrebeljanović|Milice]] in kasneje sina [[Stefan Hrebeljanović|Stefana]], dokler ta prestolnice ni premaknil v [[Beograd]]. V 15. stoletju so mesto zavzeli Osmani, ki so mu dali tudi ime ''Aladža Hisar''. Kruševac je ostal pod osmansko oblastjo več sto let, vse do popolne osvoboditve leta 1833 med [[Druga srbska vstaja|drugo srbsko vstajo]]. Od Lazarjevega mesta je ostalo le še [[trdnjava Kruševac]], ki je bila leta 1979 razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena.<ref name=SANU>[http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/spomenik.php?id=551 ЦРКВА СВ.СТЕФАНА ЛАЗАРИЦА СА КРУШЕВАЧКИМ ГРАДОМ]</ref> Osmanska vladavina je bila prekinjena med avstrijsko okupacijo med letoma 1688–1690 in 1717–1739. Na začetku nemške okupacije Jugoslavije so enote jugoslovanske vojske v domovini pod poveljstvom Dragutina Keserovića in s podporo enega odreda komunistov septembra 1941 napadle nemško garnizijo, vendar po štirih dneh bitke niso uspele osvoboditi mesta. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so nemške okupacijske sile v okolici mesta izvedle množične smrti civilistov in [[Partizan|partizanov]]. Danes je na tem območju [[spominski park Slobodište]] v spomin na žrtve.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.krusevac.ls.gov.rs/history-of-the-city/|title=City of Kruševac|accessdate=27.1.2026|website=History of the City}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kruševac je bil osvobojen 14. oktobra, ko so četniki in Nemci skupaj zapustili mesto. Po koncu komunističnega režima v Srbiji sta srbska vlada in njeno ministrstvo za pravosodje ustanovila komisijo za raziskovanje grozodejstev, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanskega partizanskega gibanja, potem ko so jeseni 1944 prevzeli nadzor nad Srbijo. Po poročilu te komisije je od 55.554 registriranih žrtev komunističnih čistk v Srbiji novi komunistični režim v Kruševcu ubil 493 ljudi, 11 ljudi pa je pogrešanih.<ref>{{cite web |title=Registar Žrtava |url=http://otvorenaknjiga.komisija1944.mpravde.gov.rs/cr/#00 |website=www.komisija1944.mpravde.gov.rs |publisher=Ministry of Justice, Republic of Serbia |access-date=6 October 2019 |archive-date=17 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191017164327/http://www.otvorenaknjiga.komisija1944.mpravde.gov.rs/cr/#00 |url-status=live }}</ref> Kruševac je v času SFRJ močno napredoval. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko število tovarn, Kruševac pa je postal eno najmočnejših industrijskih središč tako v Srbiji kot v Jugoslaviji. Strojna tovarna IMK 14. oktobar Kruševac je zaposlovala okoli 7000 delavcev. Vendar pa velika kruševačka industrija ni preživela tranzicije po Miloševiću. Samo leta 2002 je šlo v stečaj 5 tovarn. Med letoma 2002 in 2014 se je zaprlo 27 tovarn, delo pa je izgubilo okoli 11.000 delavcev. Stopnja brezposelnosti v Kruševcu je bila leta 2015 skoraj 39 %.<ref name="krusevacgrad.rs">{{Cite web|url = http://krusevacgrad.rs/svi-nasi-porazi-vecina-krusevackih-restrukturasa-zavrsila-u-stecaju/|title = Svi naši porazi - većina kruševačkih restrukturaša završila u stečaju|date = 28 January 2016|access-date = 24 May 2017|archive-date = 19 August 2017|archive-url = https://web.archive.org/web/20170819150206/http://krusevacgrad.rs/svi-nasi-porazi-vecina-krusevackih-restrukturasa-zavrsila-u-stecaju/|url-status = live}}</ref>{{Unreliable source?|date=June 2023}} == Geografija == Kruševac se nahaja v [[Kruševačka kotlina|Kruševaški kotlini]], v osrednjem delu [[Srbija|Srbije]], kjer se stikata reka Rasina in dolina Zapadne Morave. Okolico tvorijo planine [[Jastrebac]], [[Kopaonik]], [[Gledićke planine]] in [[Željin]]. Takšen položaj zagotavlja ugodne klimatske razmere za [[kmetijstvo]], predvsem za pridelavo [[Žito|žit]], [[Sadje|sadja]] in [[Vinska trta|vinske trte]]. Zaradi položaja na pomembnih prometnih povezavah med severom in jugom [[Srbija|Srbije]] je Kruševac postal pomembno regionalno vozlišče, tako za železniški promet kot za cestno infrastrukturo. V okolici mesta so številna naravna bogastva, kot so gozdovi, rudniki in vodni viri, kar je vplivalo na razvoj industrije v regiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.krusevac.ls.gov.rs/geography/|title=Geography|accessdate=27.1.2026|website=City of Kruševac}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Kultura in znamenitosti == Osrednje mesto v zgodovini predstavlja arheološki park [[Lazarjev grad]], kjer so ostanki srednjeveške utrdbe in [[Bivalno-obrambni grad|bivalnega gradu]], ki je nekoč služil kot sedež kneza Lazarja. Tu so se odvijale politične in vojaške dejavnosti, ki so pomembno vplivale na razvoj srednjeveške Srbije. Ena najbolj prepoznavnih kulturnih znamenitosti mesta je [[cerkev Lazarica]] (tudi cerkev sv. Štefana), pravoslavna cerkev iz 14. stoletja, ki je znana po svojem moravsko-bizantinskem slogu, bogatih [[freska]]h in [[ikona]]h. Cerkev ne predstavlja le verskega središča, ampak je tudi simbol zgodovinske in umetniške tradicije mesta. Spominski park Slobodište je posvečen žrtvam druge svetovne vojne. Park predstavlja kraj spomina, hkrati pa služi kot prostor za izobraževanje in refleksijo o preteklosti. Mesto je obdano tudi z naravnimi lepotami, kot je jezero [[Ćelije, Kruševac|Ćelije]] in bližnje planine, ki nudijo priložnosti za rekreacijo, pohodništvo in izlete, hkrati pa dopolnjujejo kulturno ponudbo.<ref>{{Navedi splet| url=https://www.serbia.travel/en/krusevac/| title=Kruševac|accessdate=27.1.2026|website=Experience Serbia|publisher=National tourism organisation of Serbia}}</ref> Najpomembnejši praznik za mesto Kruševac je zagotovo Vidovdan, globoko zakoreninjen v zavesti prebivalstva v tej regiji kot dan smrti kneza Lazarja v boju za ohranitev svoje države in ljudstva. Praznuje se z vsemi atributi mestne slave, pa tudi binkošti ali Sveta Trojica. Na Vidovdan se vsako leto v cerkvi Lazarica poklonijo tudi kosovskim, pa tudi vsem drugim srbskim bojevnikom, ki so padli v osvobodilnih vojnah. V preteklosti je bil na ta dan tudi sejem, največji v Kruševcu. Sejmi ali tržnice, nekoč pomembna oblika trgovine, so bile v Kruševcu, pa tudi v vsej Srbiji, uvedene z zakonskim odlokom leta 1839. Poleg Vidovdana so bile še na Blagovesti, 7. aprila, na Svetega Ilije, 2. avgusta, in na ''Malo Gospojino'', 21. septembra, ki se odvija še danes. Cehovski prazniki, nekoč pomembna značilnost civilne družbe, ko so različni cehi, društva in združenja, večinoma humanitarnega značaja, praznovali svojega zavetnika - zaščitnika (najstarejši cehi v Kruševcu so lončarski iz leta 1839, mumdžijski iz leta 1842, trgovsko-živilski iz leta 1846, meandžijski iz leta 1848...), so se ohranili le pri humanitarnem društvu ''Dobra narav'' oziroma ''Baksuzi, ugursuzi in namćori'', specifičnem za to mesto, ki se vsako leto zbere deveti torek po božiču in goji svoja pravila vedenja. == Demografija == {{Historical populations|1948|13862|1953|16638|1961|21957|1971|29509|1981|53071|1991|58808|2002|57347|2011|58745|2022|53746|source=<ref>{{cite web|title=Comparative overview of the number of population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011. and 2022|url=https://popis2022.stat.gov.rs/en-US/popisni-podaci-eksel-tabele/|publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia}}</ref>}} Glede na rezultate popisa prebivalstva iz leta 2022 ima občina Kruševac skupno 113.582 prebivalcev, medtem ko ima mesto 53.746 prebivalcev. Etnična sestava mestnega upravnega območja (vsaj 100 ljudi): {| class="wikitable" |- !Etnična skupina!!štev. prebivalcev !% |- | style="background:#F5F5DC;" |[[Srbi]]|| align="right" |106.194 |90.85% |- | style="background:#F5F5DC;" |[[Romi]]|| align="right" |2063 |1.82% |- | style="background:#F5F5DC;" |[[Jugoslovani]]|| align="right" |171 |0.15% |- | style="background:#F5F5DC;" |[[Makedonci]]|| align="right" |129 |0.11% |- | style="background:#F5F5DC;" |[[Črnogorci]]|| align="right" |119 |0.11% |- | style="background:#F5F5DC;" |Drugi|| align="right" |1391 |1.23% |- | style="background:#F5F5DC;" |Neznano|| align="right" |3515 |3.1% |- | style="background:#F0F0F0;" |'''Skupaj'''|| align="right" |113.582 |100% |} == Gospodarstvo == Kruševac je bil nekoč močno gospodarsko središče s posebej razvito kovinskopredelovalno (''14. oktobar'') in kemično industrijo (HI ''Župa'', ''Merima'', ''Trayal'' in ''Rubin''). Po privatizaciji velikih družbenih kolektivov ima mesto več kot 1500 zasebnih podjetij in več kot 3500 samostojnih trgovin različnih dejavnosti. Proces privatizacije je pustil velik pečat na gospodarstvu Kruševca in veliko število brezposelnih. V bližini Kruševca je znano zdravilišče. Ribarska Banja je balneološko in klimatsko zdravilišče, ki je na severnih pobočjih gore Jastrebac. ==Galerija== <gallery> File:Zvonik.jpg|Zvonik File:Don Zon kula.jpg|Srednjeveške ruševine v Kruševcu File:Car Lazar.jpg|Kip Lazarja Hrebeljanovića File:Filip Visnjic guslar.jpg|Kip Filipa Višnjića File:Kneginja Milica monument in Kruševac.jpg|Kip kneginje Milice File:Kruševac, náměstí III.jpg|Trg Kosovskih herojev File:Kruševac - Trg kosovskih junaka.JPG|Trg Kosovskih herojev File:Ks panorama2.jpg|Panorama Kruševca File:Krusevac zgrada okruznog nacelstva.JPG|Mestna hiša File:Gymnasium building in Kruševac.jpg|Gimnazija in mestni muzej File:Wiki.Rasina_I_Crkva_Sv._Đorđa_(Kruševac)_1124_01.jpg|Stolnica sv. Jurija </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * http://www.krusevac.rs/ * http://www.krusevacpress.com/ * http://www.037info.net/ {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta Rasinskega upravnega okraja]] cjoamgx83kibee1dlyjwgjm30ajo7sh 14 324063 6675410 6352472 2026-05-13T17:57:10Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Promet v Gruziji]]; dodal [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gruziji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675410 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Roads in Georgia}} Ta [[kategorija]] zajema članke o [[cesta]]h v [[Gruzija|Gruziji]]. [[Kategorija:Ceste po državah|Gruzija]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gruziji]] n25mpmtgnxv8jh1b7ofxzbv56rog5dk 0 328745 6675491 6606898 2026-05-13T21:08:34Z ~2026-28954-62 259844 6675491 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Avgust Kofol | image = <!-- WD --> | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | other_names = | known_for = | occupation = <!-- WD --> |spouse = | parents = Anton Kafol <br /> Marija Ana Kofol, rojena Winkler | relatives = [[Franc Kofol]] (brat) }} '''Avgust Kofol''', [[Slovenci|slovenski]] [[gozdarstvo|gozdar]], * [[26. september]] [[1882]], [[Čepovan]], † [[16. februar]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == V rojstnem kraju je končal ljudsko šolo in leta 1897 nastopil pripravniško službo pri gozdni direkciji v Gorici. Nato je 45 let služboval kot gozdar na [[Kras]]u. Pod njegovim vodstvom je bilo pogozdenih okoli 2.000 [[hektar|ha]] Krasa. Kofol je bil prvi gozdar, ki je začel spreminjati prvotne monokulture [[črni bor|črnega bora]] v mešane sestoje [[jelka (rod)|jelke]] in raznih [[Listavec|listavcev]]. Uredil je drevesnice v Vipavi, Postojni, Čepovanu in Komnu, to v Komnu je tudi sam vodil vse do smrti; v njej so gojili tudi sadike sadnega drevja in jih brezplačno dajali kmetom kateri so se odločili za [[sadjarstvo]]. Leta 1952 je postal prvi častni član Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije. To društvo mu je leta 1957 v Komnu postavilo [[spomenik]], delo kiparja [[Janez Sajevic|Janeza Sajevica]]. <ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kafol, Avgust}} [[Kategorija:Slovenski gozdarji]] s8p752t7pwwpoqx1q7tc9ros7rlw0rm 6675498 6675491 2026-05-13T21:53:02Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28954-62|~2026-28954-62]] ([[User talk:~2026-28954-62|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6606898 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Avgust Kafol | image = <!-- WD --> | image_size = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | other_names = | known_for = | occupation = <!-- WD --> |spouse = | parents = Anton Kafol <br /> Marija Ana Kafol, rojena Winkler | relatives = [[Franc Kafol]] (brat) }} '''Avgust Kafol''', [[Slovenci|slovenski]] [[gozdarstvo|gozdar]], * [[26. september]] [[1882]], [[Čepovan]], † [[16. februar]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == V rojstnem kraju je končal ljudsko šolo in leta 1897 nastopil pripravniško službo pri gozdni direkciji v Gorici. Nato je 45 let služboval kot gozdar na [[Kras]]u. Pod njegovim vodstvom je bilo pogozdenih okoli 2.000 [[hektar|ha]] Krasa. Kafol je bil prvi gozdar, ki je začel spreminjati prvotne monokulture [[črni bor|črnega bora]] v mešane sestoje [[jelka (rod)|jelke]] in raznih [[Listavec|listavcev]]. Uredil je drevesnice v Vipavi, Postojni, Čepovanu in Komnu, to v Komnu je tudi sam vodil vse do smrti; v njej so gojili tudi sadike sadnega drevja in jih brezplačno dajali kmetom kateri so se odločili za [[sadjarstvo]]. Leta 1952 je postal prvi častni član Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije. To društvo mu je leta 1957 v Komnu postavilo [[spomenik]], delo kiparja [[Janez Sajevic|Janeza Sajevica]]. <ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kafol, Avgust}} [[Kategorija:Slovenski gozdarji]] axj11gud1bdq6o2l8yt5i1897wv95qs 1 330542 6675489 3989463 2026-05-13T20:50:40Z TadejM 738 [[WP:MED]]: ocena članka 6675489 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=stub|importance=mid}} {{DYK|6. februar|2012|entry= ... beseda »'''[[karantena]]'''« posredno izvira iz ugotovitve, da se pri [[človek]]u pojavijo prvi [[simptom]]i [[kuga|kuge]] približno 40 dni po [[okužba|okužbi]]?}} hkezm3t4dkizh34prs7lch3pgqwaze5 3 331260 6675450 6643556 2026-05-13T19:03:45Z Tadeáš Bednarz (WMCZ) 254160 /* Plečnik and Prague */ odgovor 6675450 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Preizkušanju urejanja je namenjen [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/Peskovnik|peskovnik]]. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki>. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kako vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! {{#if:'''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|<span style="background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps">M<span style="background:#aad">♦</span>Zaplotnik</span>]]''''' <sup>[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<code style="color:gray">prispevki</code>]]</sup> 19:05, 19. marec 2012 (CET)|'''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|<span style="background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps">M<span style="background:#aad">♦</span>Zaplotnik</span>]]''''' <sup>[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<code style="color:gray">prispevki</code>]]</sup> 19:05, 19. marec 2012 (CET)}} |} {{Konec okvira}} == Viri == Angleška Wikipedija ni zanesljiv vir, zato je ni dovoljeno navajati v člankih. Če prevajaš angleški članek, prosim skopiraj vire, ki so navedeni v njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:19, 1. april 2012 (CEST) khm... ok :) --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:32, 1. april 2012 (CEST) :Članek zdaj zgleda dosti bolje, lahko kar odstraniš oznako z vrha. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:26, 3. april 2012 (CEST) == [[Andrej Baumkirchner]] == Zdravo! Vidim, da si najprej dodal, nato pa odstranil vsebino o [[Andrej Baumkirchner|Andreju Baumkirchnerju]]. Morda zato, ker je bila prepisana iz [http://www.vipavska-dolina.si/?id=281 vodnika po Vipavski dolini]? Prepisovati res ne smemo, lahko pa povzameš vsebino s svojimi besedami in pri tem navedeš vir, pa bo nov članek. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:46, 13. maj 2012 (CEST) ::razlog je bolj enciklopedične narave. Materiale za članek o [[Vipava|Vipavi]] sem dobil v TIC Vipava, potem pa sem po iskanju dodatnih informacij ugotovil, da imajo tipkarsko napako in je [[Andrej Baumkircher|Baumkircher]] že obdelan na Wikipediji in drugih virih. Načeloma pa smo zmenjeni, da lahko uporabimo njihove strani. Ali je to prepovedano, če dobiš dovoljenje lastnika? Itak tekst, kot je, ni primeren za objavo, in ga moraš precej predelati... --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:10, 13. maj 2012 (CEST) :::Z dovoljenjem ni problema, mora biti samo izrecno povedano, da lahko vsebino vsakdo uporabi v vsak možen namen po določilih licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ CC-BY-SA 3.0] - to med drugim vključuje komercialno distribucijo, kar je zelo drugače od [http://www.vipavska-dolina.si/?oblika=Obvestilo&baza=0 tega obvestila]. Če pa so s tem načelnim dovoljenjem mislili "lahko se objavi v Wikipediji", je to na žalost premalo. "Precej predelati" je raztegljiv pojem, ampak tekst o Baumkirch(n)erju to ni bil. Najbolje je, da je vsebina napisana povsem na novo, z drugimi besedami (razen seveda če da lastnik avtorskih pravic izrecno dovoljenje). Mimogrede, če gre za tipkarsko napako v naslovu, ki se zna zgodit še komu, je [[Wikipedija:Preusmeritev]] boljša rešitev kot izbris strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:36, 13. maj 2012 (CEST) == [[:slika:Cerkev sv. Terezije Deteta Jezusa Kodeljevo med gradnjo.tif‎]] == Dodaj prosim še vir in avtorja slike kot je nujno po [[WP:SLIKE|pravilih za slike]]. To je pomembno za ugotavljanje ali je slika res v javni lasti ali ne. Isto velja za [[:Slika:Kodeljevo okrasitev ob blagoslovu temeljnega kamna.tif]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:22, 17. junij 2012 (CEST) ::bom poskusil, ampak to so slike, ki se hranijo po župnišču in okolici že kar nekaj časa in je avtorstvo težko določljivo. Vsekakor so to slike, ki bodo na novi spletni strani župnije...--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 16:35, 17. junij 2012 (CEST) :::Stvar je v tem, da je delo v javni lasti 70 let po prvi objavi ali 70 let po smrti avtorja če je ta znan. So bile slike objavljene v kakšni cerkveni publikaciji v času gradnje? Če v arhivu nimajo podatka o avtorju, je to potem dovoljšen argument da je avtor neznan in da je slika v javni lasti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:41, 17. junij 2012 (CEST) Slike, ki so naložene v Zbirki, prosim kategoriziraj v Zbirki, ne tukaj. Drevo kategorij je v angleškem jeziku (za vodnjake recimo [[:commons:Category:Water wells in Slovenia]]), dobro je pa poleg kategorije o vsebini dodati še kategorijo o lokaciji (ustvarjene so že kategorije za mnoge kraje v Sloveniji, če je še ni, lahko gre slika v kategorijo za ustrezno občino) - [http://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AVodnjak_Vrhpolje.jpg&diff=76269869&oldid=76266950 zgled]. Mimogrede, slike drugih avtorjev z drugih spletnih strani morajo imeti točen URL vira in pisno dovoljenje za objavo po izbrani licenci, ki se ga pošlje po navodilih na strani [[:Commons:Commons:OTRS]]. Sicer jih bodo administratorji izbrisali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:29, 20. avgust 2012 (CEST) :: tisto s kategorijami razumem, se mi je zdelo čudno, kako se mi naenkrat prikazujejo slovenske strani. Jasno, moram iti na Commons stran in tam kategorizirati... z dovoljenji pa kaže mnogo bolj komplicirano (na prvi pogled)... Ni verzije navodil za začetnike :( lp [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 16:04, 20. avgust 2012 (CEST) :: Sem še enkrat prebral in mi je jasno. Poslati je treba mail, našteti fotografije in povedati, da daješ na voljo pod ustrezno licenco. Ok. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:19, 23. avgust 2012 (CEST) == O krožku == Stran sem prestavil na [[Wikipedija:WikiProjekt Univerza za tretje življenjsko obdobje‎]], kamor spada, in jo opremil po muštru ostalih organiziranih WikiProjektov. Pogovorna stran članka je načeloma namenjena samo razpravi o vsebini tega konkretnega članka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:22, 18. september 2012 (CEST) :: ali lahko potem link na to stran postavimo v članek o Univerzi za 3. živ. obdobje? --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:17, 18. september 2012 (CEST) :::Podpornih strani v drugih imenskih prostorih načeloma ne povezujemo iz člankov. Kvečjemu je lahko povezava na pogovorni strani članka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:59, 18. september 2012 (CEST) == Spreminjanje naslovov člankov == Prosim, da spreminjaš naslove člankov s funkcijo "prestavi", ne s copy-pastanjem teksta na novoustvarjeno stran. S tem ko si to naredil na [[tekoči trak (transport)]], se je izgubila zgodovina strani, kjer so podatki o avtorstvu, nastal pa je podatek, da si ti avtor (kar ni res). Zdaj bom izbrisal novo stran [[tekoči trak (transport)]] in razveljavil poseg na strani [[tekoči trak]]. Če rabiš pomoč s prestavljanjem, povej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:10, 24. september 2012 (CEST) ::kaj pa zdaj, popravim preusmeritveno stran v razločitveno? --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:15, 24. september 2012 (CEST) :::Tako ponavadi počnemo, ja. Za tisto je sistem zapisal, da je tvoje delo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:17, 24. september 2012 (CEST) == Predlogi za izbrane slike == Sem popravil tvoj predlog ([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_slike%2FPredlogi%2FSlika%3AHDR_Brith_Vrhpolje_Vipavska_dolina.jpg&diff=3747230&oldid=3746899 takole]), za v bodoče dobiš standardno formo predloga tako, da vpišeš ime datoteke v tisto polje pod "Dodajanje novih slik" na [[Wikipedija:Predlogi za izbrane slike]]. Predpripravljena koda za copy-paste je potem v rumenem polju na vrhu strani, ki se odpre. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:15, 20. december 2012 (CET) :hvala, sem upal, da se bo kdo usmilil predloga in ga posvojil ;) . Mimogrede, nominacijo za en članek na angleški wikipediji sem zvozil do konca, tole mi pa ni ravno šlo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 09:22, 20. december 2012 (CET) == Slike iz ljubljanske stolnice == Živijo. Ko vidim, da si ravno ljubljansko stolnico "olepševal"... za [[seznam slovenskih svetnikov]] bi potreboval slike škofov iz stolnice (svetega Maksima, Florija, Kasta in Genadija). Ne vem, če si morda iz Ljubljane, pa vseeno vprašam kar tako, na slepo srečo, ali bi morda lahko naredil posnetke kipov, če hodiš kaj tam mimo? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:42, 24. januar 2013 (CET) :ker sem precej trmaste narave, in hočem izdelati Izbrani članek, + kupili smo foto, ki je posebej primeren za slikanje v slabših pogojih, mislim, da se bo to kmalu zgodilo :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 18:44, 24. januar 2013 (CET) O, super, super. Hvala že vnaprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:49, 24. januar 2013 (CET) :Se pridružujem s komentarjem: Odlično bi bilo, če bi ti uspelo poslikati tudi Langusove freske v kupoli stolnice. Trenutno med vsemi 57 slikami ni niti ene dobre fotke teh fresk (še najboljša je [http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana_Cathedral_chandelier.jpg tale]). Dobrodošle pa bi bile tudi slike rimskih nagrobnikov, vzidanih v steno stolnice. Vnaprej hvala za to delo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 20:23, 24. januar 2013 (CET) :Če potrebuješ dodatne vire za članek, jih lahko nekaj najdeš na [[:en:Ljubljana Cathedral]], ki ga zlagoma pišem; ti pa prav tako vsebujejo sezname uporabljenih virov. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 20:23, 24. januar 2013 (CET) == Sodelovanje pri projektu [[Wikipedija gre med ljudi]]== Nisem med najbolj aktivnimi na Wikipidiji, sem pa verjetno med najstarejšimi. Pripravljen sem sodelovati, tudi 15 ur za uvajanje, šolanje ali izpopolnjevanje ne bo problem. Vedeti želim samo to , kam bo treba priti, kdaj, kolikokrat in kakšna je vizija ter cilj tega projekta. Lepo te pozdravljam Štefan/struc/ [[Uporabnik:Struc|struc]] ([[Uporabniški pogovor:Struc|pogovor]]) 23:08, 9. februar 2013 (CET) :Super, še kakšen dan počakam na odzive ostalih, potem pa javim :) lp a.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:16, 9. februar 2013 (CET) == Wikipedija gre med ljudi == Pozdravljeni, zadeva me zanima vendar moram vedeti kje, kdaj in kako bo zadeva potekala. [[Uporabnik:AndrejS.K|zvitorepec]] ([[Uporabniški pogovor:AndrejS.K|pogovor]]) 18:14, 16. februar 2013 (CET) * Datum in ura mi ustrezata. Lep dan, [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. marec 2013 (CET) * Šment, jaz pa imam ravno vsak drugi torek v mesecu popoldne govorilne ure, tako bi lahko pridrvel do Ljubljane šele ok. 19.30, ko se bo srečanje verjetno že bližalo koncu. Kateri koli drug dan bi mi bolj ustrezal. Lp, <font style="white-space:nowrap;text-shadow:#01796F 0.1em 0.1em 1.5em,#01796F -0.1em -0.1em 1.5em;color:#000000">'''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|<font color="#86b">M♦Zaplotnik</font>]]'''[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<sup>prispevki</sup>]]</font> 20:20, 4. marec 2013 (CET) :: ko boš, boš ;) no, počakajva še malo, da vidiva, kakšna je volja ljudstva --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 20:29, 4. marec 2013 (CET) :::Kot vidim, srečanje verjetno bo. Kot sem sporočil zgoraj, se vidimo, če mi bo uspelo pravočasno prihiteti do Ljubljane. Še eno vprašanjce. Če želiš, lahko na vrh SL:WP lahko pripopamo obvestilo (''sitenotice'') o dogodku, da bo vidno vsem. Sitenotice ni obvezen, če želiš ožji krog udeležencev, zato te raje prej vprašam, da ti ne zamešam planov. Obvestilo je lahko vidno samo prijavljenim uporabnikom ali pa vsem (tudi neprijavljenim). Lp, <font style="white-space:nowrap;text-shadow:#01796F 0.1em 0.1em 1.5em,#01796F -0.1em -0.1em 1.5em;color:#000000">'''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|<font color="#86b">M♦Zaplotnik</font>]]'''[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<sup>prispevki</sup>]]</font> 19:08, 11. marec 2013 (CET) ::::Hvala za tole - tole mi bo super prav prišlo, ko bomo imeli dogodke po Sloveniji. Zaenkrat pa nas bo, kot kaže, ravno prav :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 19:50, 11. marec 2013 (CET) == Wikipedija gre med ljudi - srečanje == Če si za - se zapiši :) : * [[Uporabnik:ModriDirkac]] * [[Uporabnik:Bojan PLOJ]] načeloma sem za sodelovanje --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 21:12, 4. marec 2013 (CET) * [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:48, 5. marec 2013 (CET) * Sem za. Lahko pokrijem [[Gorenjska|Gorenjsko]]. [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|~~‎~~Mravlja Matjaz~~‎~~]] ([[Uporabniški pogovor:Mravlja Matjaz|pogovor]]) 08:54, 6. marec 2013 (CET) *Žal se moram odjaviti od projekta...--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:02, 6. marec 2013 (CET) * [[Uporabnik:Struc]] Termin srečanja v torek12. 3./13/ mi ustreza in bom prišel v Caffe Metropol. Lep pozdrav Struc-[[Uporabnik:Struc|struc]] ([[Uporabniški pogovor:Struc|pogovor]]) * Se še pogajam, ker moram biti istočasno še na eni drugi zadevi ... upam, da se vidimo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:49, 9. marec 2013 (CET) * <s>Pridem.</s> Žal je nekaj prišlo vmes, tako da ne morem priti. Lp,--[[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx - Miha]][[slika:Aiga mail.png|30px|link=Uporabniški pogovor:Xyxyx]] 13:47, 12. marec 2013 (CET) * Danes se mi ne bo izšlo. Za kazen predavam v petek o Wikipediji 36 učiteljicam slovenščine v okviru permanentnega izobraževanja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:05, 12. marec 2013 (CET) :Za vse, ki ne morete priti: poskusil bom izvesti deljenje ekrana, slike in zvoka - sem si naročil Skype Premium; poiščite uporabnika MD Wikipedija Slovenija... lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:43, 11. marec 2013 (CET) * 21.3., ob 18. uri ne morem priti zaradi šolskih obveznosti. Meni bi drugače bolj ustrezalo, da bi bil sestanek enkrat v petek. Lp, --[[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx - Miha]][[slika:Aiga mail.png|30px|link=Uporabniški pogovor:Xyxyx]] 18:04, 17. marec 2013 (CET) * Kako poteka projekt. Kje dobim kaj več o tem? Tudi jaz bi lahko organiziral kakšno izobraževanje na Fužinah recimo [[Uporabnik:Jurijbavdaz|Jurij]] ([[Uporabniški pogovor:Jurijbavdaz|pogovor]]) 10:04, 15. april 2013 (CEST) == Slike in infopolja == Zdravo, slikce s podatki od Angele in Margaret so zdaj super! Zdaj mi pa dela težave prenos slike iz sh wiki general Hamović - ali zato, ker je tam slika skenirana? Ali bi uspelo, če se prenese slikca skupaj z infopoljem? To ne znam - ko boste imeli kaj lufta, prosim poglejte. Tudi imam odprt problem pri infopolju Papandreou, ki ga je zrihtal Badovinac, ampak mu je nekaj odrezalo pri prenosu iz ang. wiki, zdaj sem urgirala, če bo mu ratalo.Lp.--Janja Dvorsak 12:22, 8. marec 2013 (CET) :Dobro, hvala, bom poizkusila po teh ovinkih,lp.--Janja Dvorsak 01:04, 11. marec 2013 (CET) :Rada bi zaključila članek o generalu z infopoljem, ki ga imajo na sh.wiki, pa ne vem, kako - ali so kje kakšna navodila? hvala, lp. --Janja Dvorsak 13:32, 18. marec 2013 (CET) :Thx, sem preštudirala in naredila enega z osnovnimi podatki, le nekam širok je, lp.--Janja Dvorsak 21:35, 18. marec 2013 (CET) ::Širina infopolja je nastavljena na 315px v predlogi sami in ga uporabnik sam ne more spreminjati. Več o predlogi sami in njenih parametrih je navedeno v dokumentaciji predloge {{tl|Infopolje Vojaška oseba}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:52, 18. marec 2013 (CET) == Univerza za tretje obdobje: nalaganje slik == Zdravo, omenil si, da poznaš mentorico, ki ima delavnice o Wikipediji na Univerzi za tretje obdobje. Bi jo lahko kontaktiral glede nalaganja slik? Zdi se namreč, da od tam prihajajo številni novi uporabniki, ki namesto licence CC-BY-SA uporabljajo licenco GFDL. Tako so jih namreč učili,[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Ljuba_brank&oldid=3959196#GFDL] kar pa predstavlja problem, ker je treba v tem primeru ob vsaki uporabi slike navesti celotno besedilo licence. Hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:57, 19. marec 2013 (CET) :javljeno, ljubo sem tudi opozoril, da se slike narave nalagajo v Zbirko. lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:27, 19. marec 2013 (CET) ::Očitno bo treba udeležence še večkrat opozoriti. [[:Slika:Lastno delo, GFDL.jpeg|Tale primer]] namreč precej nazorno pokaže, koliko so jim stvari jasne. Tudi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Spomenik_Ivana_Cankarja_na_Vrhniki.jpg], [http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rojstna_hi%C5%A1a_Ivana_Cankarja.jpg]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:45, 20. marec 2013 (CET) :::Sem še sam kontaktiral "mentorico".[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mravlja_Matjaz&diff=3969603&oldid=3966525] Hvala za dosedanjo pomoč. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:47, 20. marec 2013 (CET) ::::Manjša napaka, "mentorica" namreč letos ne predava, ampak razen uvodnih nekaj predavanj delajo z lastnimi močmi :) --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:58, 20. marec 2013 (CET) :::Hmm... Super! Potem bo treba kontaktirati vsakega posebej... Predlagam posodobitev projektne strani. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:00, 20. marec 2013 (CET) ::::Tako je, sem tudi MZaplotniku omenil, da ne rabim svojih projektnih strani, zato da se udeleženci čimprej spustijo v običajne mehanizme vsakodnevnega dogajanja na WP SI... --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 20. marec 2013 (CET) == Univerza za tretje obdobje: označevanje uporabnikov in člankov == Če želiš vam lahko sestavim eno predlogo, ki bi si jo lahko vsak član [[Wikipedija:WikiProjekt Univerza za tretje življenjsko obdobje|delavnic o Wikipediji na Univerzi za tretje obdobje]] prilepil na svojo uporabniško stran (v stilu kot je to narejeno v {{tl|Uporabnik WPMed}} in še eno primerno za na pogovorne strani novih ali razširjenih člankov (v stilu predloge {{tl|WikiProjekt Medicina}}). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:18, 18. marec 2013 (CET) :To pa ni tako slab predlog :). Se potem da hitro sumirati, kateri članki uporabljajo to označbo na svoji pogovorni strani? lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2013 (CET) ::Ja, zelo enostavno, lahko s [[Posebno:KajSePovezujeSem]] (glej [[Posebno:KajSePovezujeSem/Predloga:WikiProjekt Medicina]]) ali pa se ji določi kategorijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:34, 19. marec 2013 (CET) ::: tukaj padeš potem na pogovorno stran, tako da je kategorija mogoče ustreznejša rešitev... Ki pa ni tako slikovita ;) --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:39, 19. marec 2013 (CET) ::::Hja, tudi če bo predloga določala kategorijo, se bo vanjo uvrstila pogovorna stran, ker bo pač predloga na pogovorni strani. Alternativa je samo ročno vnašanje ustrezne kategorije v članek (ta mora biti potem {{tl|Skritakat}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:46, 19. marec 2013 (CET) Mislim, da ni moteče, če so v kategoriji navedene pogovorne strani, še vedno bodo urejene po abecednem redu člankov - [[:Kategorija:Članki WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]]. Ta način je že večkrat uporabljen (glej npr. [[:Kategorija:Članki brez infopolja Infopolje Znanstvenik]]). Bom predlogi v osnovi pripravila in se bo potem lažje pogovarjati o podrobnostih delovanja in vsebini besedil. Če mislite, da je avtomatska kategorizacija nesmislna, se jo bo enostavno dalo iz predloge odstraniti. A ima Univerza za tretje življenjsko obdobje na voljo kakšen logo? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 19. marec 2013 (CET) :meni bi bilo zanimivo le, če bi lahko avtomatsko kategoriziral glavne, ne pogovorne strani. Razlog: na Univerzi se morajo sem in tja pohvaliti s svojimi dosžki, in za njih je nesprejemljivo, da bi pošiljali linke do pogovornih strani, ker se po vsej verjetnosti prejemniki nato ne bi znašli in znali klikniti na glavno stran članka... Logo: http://www.napovednik.com/univerza-za-tretje-zivljenjsko-obdobje-v-ljubljani--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 16:21, 19. marec 2013 (CET) Potem pa vam preostane le ročno vnašanje skrite kategorije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 19. marec 2013 (CET) :: Člani lahko na svojo uporabniško stran vključijo nekaj takega ... {{tl|Uporabnik WPUniverza3}} (sprejemam tudi drugačne ideje). Z vključitvijo tega bo uporabnik avtomatsko umeščen v [[:Kategorija:Sodelavci WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]].{{Uporabnik WPUniverza3|nocat=true}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 19. marec 2013 (CET) ::škoda, da je sedaj kategorija skrita... prej mi je bilo bolj všeč :D lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 18:24, 20. marec 2013 (CET) :::Vidnost skrite kategorije si vklopiš v svojih uporabniških nastavitvah. Ne bi bilo pa dobro da bi jo kombinirali z vsebinskimi kategorijami. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:28, 20. marec 2013 (CET) ::Bravo, kako ste se vi trije potrudili in sestavili novo kategorijo za "starejše študente" (pa ta slikca s čarobnim črnim klobukom!). Ker pa je skrivno in meni skrivnostno, ne vem, ali deluje avtomatika ali pa moram jaz kaj in kje označevati pri mojih člankih? "Maggie" sem dodala ročno na seznam, ki je od lani na pogovorni strani od tretje Univerze, lp. :::Uporaba predloge {{tl|Uporabnik WPUniverza3}} avtomatsko umesti uporabnika te predloge le v [[:Kategorija:Sodelavci WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]]. Seznam na strani Wikiprojekta [[Wikipedija:WikiProjekt Univerza za tretje življenjsko obdobje|Univerza za tretje življenjsko obdobje]] je dopolnilna stran, kjer se vpisujejo podatki za katere se dogovorite člani Wikiprojekta samega. Da svoj članek umestite v [[:Kategorija:Članki WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]], pa ne gre avtomatsko. Ko napišete članek, mu ročno vpišete to kategorijo - lahko tudi s pomočjo gumba (+) na dnu strani članka:<br /><tt>Kategorija (++): ena_že_obstoječa_kategorija (−) (±) (↓) (↑)|'''(+)'''</tt> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:39, 26. marec 2013 (CET) ::To torej pomeni, da odslej za wikiprojekte kategoriziramo članke, ne pa pogovornih strani (kot npr. s predlogo {{tl|WPMED}})? Strinjam se z Yerpom, da kombiniranje vsebinskih in projektnih kategorij ni zaželeno. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 08:51, 26. marec 2013 (CET) ::: To je bila želja [[Uporabnik:ModriDirkac|ModregaDirkača]]. Tudi jaz bi raje videla, da kategorizacija projektnih strani ne bi bila na vsebinski strani članka. Ker nimamo glede tega nobenega pravila (ali pač?), nisem ustvarila še eno primerno predlogo za na pogovorne strani člankov tega projekta (glej pogovor na začetku tega razdelka).--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:51, 26. marec 2013 (CET) == Brisanje nesmiselnih ali drugače neprimernih strani == Samo z izpraznitvijo strani ne dosežeš pravega učinka. V zelo očitnih primerih daj na vrh predlogo {{tl|Briši ker}}, sicer [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlagaj za brisanje]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:03, 21. marec 2013 (CET) :sem vedel, da je en trik. Thx ! --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:04, 21. marec 2013 (CET) == Jekavica == Ma znaš kaj, nisem siguran če se slovneski pravopis doslovce drži zagrabačke škole, če se drži onda je ''ie/je'', če pa ne onda more biti ''je/je'' ali ''ie/ie''. Sigurno ne veš ni jeden primer jekavice v slovenščini? ker ima ikavice ''nimam, nisem, blisek...'' [[Uporabnik:Slavić|Slavić]] ([[Uporabniški pogovor:Slavić|pogovor]]) 20:40, 4. april 2013 (CEST) ==Predloga:Uporabniško polje== Nisi za roza??? Sem spremenila na rdeče. Uporabi angleške izraze. Ima pa ta predloga {{tl|Uporabniško polje}} več možnosti nastavitev. Uporabo si lahko ogledaš v dokumentaciji predloge (boljšo dokumentacijo imajo na angleški wikipediji). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:49, 19. junij 2013 (CEST) == Pop Design == Svetujem, da preveriš vir besedila preden se trudiš s slogom. Tekst v članku [[Pop Design]] je bil enostaven copy-paste z uradne spletne strani benda. Verjetno z avtorskimi pravicami ne bodo komplicirali, glede na to, da je uporabnik (verjetno) eden od članov ali iz založbe, ampak takole golo piarovstvo po mojem mnenju že v principu nima kaj početi v Wikipediji. Tudi če se ga potem spolira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:42, 27. avgust 2013 (CEST) :Če ne bi vseeno vztrajali že tako dolgo, bi se popolnoma strinjal s tabo. Ves čas, ko sem popravljal, sem se boril s podobnimi mislimi kot ti, nazadnje je prevladala želja po informaciji. Sem pa članek dopolnil z viktorji, po drugi strani so že sami dodali tudi manj slavne poteze. :) --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 09:12, 27. avgust 2013 (CEST) ::Manj slavne poteze so bile že prej tam, samo brisati si jih niso upali ;) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 27. avgust 2013 (CEST) == ŠČ Velenje == Oprosti nisem videl sporočilo. Ne vem ali si poklical številki ki sem jih napisal, če nisi in se hočeš zmeniti z mano potem lahko tudi na wikipediji.--[[Uporabnik:Тежава|Тежава]] ([[Uporabniški pogovor:Тежава|pogovor]]) 14:10, 8. september 2013 (CEST) == Administratorstvo == Modri Dirkač, si pripravljen postati administrator slovenske Wikipedije? Veliko storiš za njeno promocijo in mislim, da bi ti dodatne pravice olajšale delo.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:52, 13. september 2013 (CEST) :Hm. Sem že sam razmišljal o tem, pa zaenkrat niti ne rabim. Vandalizme lahko razveljavim, slike in članke predlagam, ene stvari so tehnično težje, pa me zato niti ne veselijo, tako da mi ostane malo stvari, ki bi jih lahko delal, pa jih zdaj ne morem. Kaj če bi tko rekla zaenkrat: sem počaščen, bom pa sam povedal, kdaj sem pripravljen sprejeti to čast in hkrati odgovornost? lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 00:15, 14. september 2013 (CEST) ::Seveda. Srečno! --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 15:38, 23. oktober 2013 (CEST) ==Sidro ni z Rex-a== Živijo, ne najdem debate o tem sidru, vendar je bil njegov izvor z ladje Rex zgolj urbana legenda. Tudi jaz sem bil malo "razočaran", ko sem moral pobrisati te podatke iz člankov o parku in Rex-u. Zdaj so se ponovno pojavili, seveda brez navedenega vira (ker pač tega v merodajnem viru ne moremo najti). Na to temo sem se enkrat pogovarjal z avtorjem knjige Ulično pohištvo Ljubljane, Gojkom Zupanom, in se mi zdi, da je tam lepo vse navedeno. V ladjedelnici v Kopru naj bi naredili sidro, ki je pač dobilo svoje mesto na trgu kot simbol, da imamo Slovenci tudi svoje morje. Bi bilo pa bolj bombastično ali "zgodbičarsko" seveda slišati, da bi bil z Rex-a. Ena notranja povezava več:) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 12:59, 23. oktober 2013 (CEST) : Hja. Ampak vsi viri, nekateri v podrobnostih, govorijo o tej zgodbi https://www.google.si/search?q=sidro+kongresni+trg&ie=utf-8&oe=utf-8&rls=org.mozilla:sl:official&client=firefox-a&gws_rd=cr&ei=DdRnUreiN4fNsgagzoCwCQ .... --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:55, 23. oktober 2013 (CEST) == Feedback needed on using special characters == Hello, sorry I'm writing in English. Thank you for using VisualEditor! Having editors use it is the best way for the Wikimedia Foundation to develop it into the best tool it can be. The developers are especially interested right now in '''your feedback on the special character inserter'''. This new tool is used for inserting special characters (including symbols like [[:en:Mill (currency)|₥]], [[:en:International Phonetic Alphabet|IPA pronunciation symbols]], mathematics symbols, and characters with [[:en:diacritics|diacritics]]). It is intended to help people whose computers do not have good character inserters. The current version of the special characters tool in VisualEditor is very simple and very basic. It will be getting a lot of work in the coming weeks and months. It does not contain very many character sets at this time. (The specific character sets can be customized at each Wikipedia, so that each project could have a local version with the characters it wants.) But the developers want your ideas at this early stage about ways that the overall concept could be improved. I would appreciate your input on this question, so please try out the character inserter and tell me what changes to the design would (or would not!) best work for you. {| style="margin: 0 auto;" | [[File:VisualEditor insert menu 01 January 2014.png|thumb|upright|alt=Screenshot of the Insert menu in VisualEditor|The "insert" pulldown on the task bar of VisualEditor will lead you to the '{{int:visualeditor-specialcharacterinspector-title}}' tool.]] | [[File:VisualEditor - Toolbar - SpecialCharacters.png|thumb|upright|alt=Screenshot of Special Characters tool|This is the {{int:visualeditor-specialcharacterinspector-title}} inserter as it appears on many wikis. (Some may have customized it.) Your feedback on this tool is particularly important.]] |} After you have tested the tool, please '''[[:mw:VisualEditor/Feedback#Special_characters_39625|answer these questions]]''', or suggest your ideas in that thread at mediawiki.org (just hit [https://www.mediawiki.org/w/index.php?title=VisualEditor/Feedback&lqt_method=reply&lqt_operand=39625#Special_characters_39625 the Reply button] located on the right, below the questions). Thanks a lot for your help and support, [[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 15:52, 20. februar 2014 (CET) == Projekt Upravni postopek, pomoč in usmeritve== Spoštovani, navezati poskušam kontakt z vami, saj si želimo vzpostaviti določene vsebine, ki bodo ustrezale vsem, bodo umeščene na prave strani v pravi obliki in predvsem koristile uporabnikom. --[[Uporabnik:Mitjad|Mitjad]] ([[Uporabniški pogovor:Mitjad|pogovor]]) 14:32, 3. marec 2014 (CET) :' dan. Hvala za kontakt, mogoče bo učinkovito, če me pokličete na 031505401. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 14:46, 3. marec 2014 (CET) ==Pomoč za finaliziranje člankov== Ja pomoč je več kot dobrodošla, kot si omenil na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Babic.simona Članki, ki sedaj nastajajo v manjšem obsegu pa so iz strani [[Seznam okoljevarstvenih katastrof]], ki jo dopolnjujemo: [[Kemična eksplozija v mestu Jilin leta 2005]], [[SS Makambo]], [[Saemangeum]], [[Kostanjev rak]], [[Katastrofa v Sevesu]], [[Obrazni tumor tasmanskih vragov]], [[Ghost net]], [[Otok Lord Howe]], [[Jastreb]], [[Niigata minamatska bolezen]], [[Justinijanova kuga]]. [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|~~‎~~Mravlja Matjaz~~‎~~]] ([[Uporabniški pogovor:Mravlja Matjaz|pogovor]]) 16:55, 21. marec 2014 (CET) :Še nekaj člankov sem dodal na seznam. [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|~~‎~~Mravlja Matjaz~~‎~~]] ([[Uporabniški pogovor:Mravlja Matjaz|pogovor]]) 22:42, 25. marec 2014 (CET) :[[Wangari Maathai]], [[Ekološki problem velikega koralnega grebena]], [[Nesreča v Gioâni]] [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|~~‎~~Mravlja Matjaz~~‎~~]] ([[Uporabniški pogovor:Mravlja Matjaz|pogovor]]) 13:54, 30. marec 2014 (CEST) == Branost člankov == Mi lahko prosim posreduješ še povezavo, s pomočjo katere sledim branosti člankov. : Hvala! --[[Uporabnik:ManuAve|ManuAve]] ([[Uporabniški pogovor:ManuAve|pogovor]]) 22:37, 21. april 2014 (CEST) ::{{done}} == Članku manjka notranjih povezav == Živjo! Na začetku članka mi je administrator napisal, da mu manjka kakovostnih povezav. Povezave sem dodala, tudi glej tudi, nadaljnje branje.... Ta napis pa ni izginil. Skrbi me, ker bo moj prispevek na Wiki ocenjen na faksu in upam, da to kar piše ne bo negativno vplivalo. Prispevek je: Ustvarjalnost v organizaciji. Hvala za odgovor, Kaja (katypikkica) Najlepša hvala, Modri Dirkač! :) == [[Hannyjin objekt]] == V originalu je bilo Hanny's Voorwerp '''and''' IC 2497. Kljub temu hvala, vidim, da zgleda neprevedeno. ;_) --[[Uporabnik:Zlatifilatelist|Zlatifilatelist]] ([[Uporabniški pogovor:Zlatifilatelist|pogovor]]) 14:00, 16. junij 2014 (CEST) :Kera finta, ja, menil sem, da je še vedno angleško (in=v). No, samo da sva popravila :)--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 14:12, 16. junij 2014 (CEST) ==Iniciativa: re== Pozdravljen, vidim, da si me navedel kot svetovalca pri predlogu za slikanje slovenskih naselij. Hvala za zaupanje, če mi bo čas dopuščal, se bom vključil v delo - vendar mi ga trenutno zelo primanjkuje. Vsekakor predlog iskreno pozdravljam in mu izražam vso podporo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 21:43, 6. september 2014 (CEST) :Hvala; to sem slutil, ker te nič ni okoli, nasveti pa bodo dobrodošlli pri vzpostavitvi postopkov. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:45, 6. september 2014 (CEST) Na [[:meta:Grants talk:IEG/Every settlement in Slovenia has to have decent WikiPicture]] je nekdo z WMF zaprosil za dodatna pojasnila, najbrž nisi videl. Sem odgovoril nekaj malega, pa bi bilo verjetno dobro, da se tudi ti oglasiš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:13, 25. september 2014 (CEST) == Wikimedia Central Eastern European Meeting-2014 == Hi! On December 19-21 in Kyiv will take place Wikimedia Central Eastern European Meeting-2014. We have contacted another Slovenian and he recommended to invite you as he thinks that you're the best candidature. You can learn more about the conference from [[:meta:Wikimedia_CEE_Meeting_2014|this page]]. If you're interested in participation, please fill in the [https://docs.google.com/forms/d/1WtSEXTbZKxBDaGcNVgGbfgWeFbORYKXC3CjpETkk0hA required form]. If you want to be a speaker at [[:meta:Wikimedia_CEE_Meeting_2014/Programme|some sessions]], please let me know. P.S. we are providing scholarship for travel and accommodation. --[[Uporabnik:Ліонкінг|Ліонкінг]] ([[Uporabniški pogovor:Ліонкінг|pogovor]]) 16:14, 8. december 2014 (CET) == Pozdravljen == Hvala za dobrodošlico, zagotovo bom rabil kako pomoč, nasvet, tako da se slišimo. Lp [[Zabavnique]] :Kar napiši, če ti kaj ne bo šlo, le pogumno na delo...{{smeško}}--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:24, 26. marec 2015 (CET) == Zahvala == Hvala za nasvet glede slike. :) --[[Uporabnik:Viktorina|Viktorina]] ([[Uporabniški pogovor:Viktorina|pogovor]]) 08:18, 21. april 2015 == Zahvala == Vesel sem Tvoje pomoči pri Italiji. Vsekakor mojemu delu manjka slovenska specifika, za kar sem Tebi in vsem drugim hvaležen. O svoji teti Marički, ki smo ji do vedno pošiljali pošto na naslov "Ajdovščina, Slovensko Primorje" sicer ne morem pisati, vsaj ne tu, ampak ... ups, malo sem se zgubil, pa nič zato. Da ne padem v patos in Zdravljico, na kratko še enkrat hvala[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 18:21, 17. julij 2015 (CEST) == Fotosinteza == Se mi zdi, da bi bilo primernejše ''jakost'' svetlobe in ne ''moč'' svetlobe, ker se dejansko nanaša na intenziteto svetlobe oz. [[Gostota energijskega toka|gostoto svetlobnega toka]] (ki je zvrst energijskega toka), torej sevalni tok oz. ''moč'', ki ga prejme določena površina (glej tudi članek [[jakost (fizika)]]). Sicer SSKJ pravi npr. jakost valovanja, Botanični terminološki slovar pravi npr. presežna jakost svetlobe. Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 23:44, 29. oktober 2015 (CET) :Prav, bom vrnil. Mi je pa popolnoma arhaičen/neslovenski izraz... --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 09:56, 30. oktober 2015 (CET) ::Tvoji vtisi so pravilni, saj glede na [http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4220830/jk?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=jakost Etimološki slovar] najdemo besedo ''jâk'' v hrvaščini in srbščini (močan, zdrav), podobno je gornjelužiško ''jakny'' (krepak, močan). Je pa enostavno problem pri tem članku, da je treba ločiti fizikalne količine med seboj, torej jakost, ki se meri v [[Watt|W]]/m<sup>2</sup>, in sam energijski tok oz. moč, sicer hitro pride do zmede. Že tako imam včasih občutek, da so v raznih monografijah na to temo dotični fizikalni pojmi nejasno predstavljeni. Sicer pa fino, da si izpostavil problem, ker sploh nisem dojel, da sem v poglavju dejavnikov zamešal jakost z osvetlitvijo ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 11:48, 30. oktober 2015 (CET) ::: Ja, znani problem z mešanjem pojmov. Še nekaj jih imam na zalogi, ki me mučijo. Enote so pri tem v zelo veliko pomoč. Problem je pmsm tudi, ker se izrazi prevajajo/prenašajo iz različnih jezikov (npr. nemščina, angleščina in bognedaj ruščina in/ali hrvaščina) in je potem zmeda. Če tudi prav razumem razlago iz SES, razvoj quālitās ni šel strogo vzporedno z intensus, ko na koncu jakost ustreza [http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4220725/intenzven?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=intenziven intenzivnosti] in obratno. Zanimivo. Če je pa res čisto sopomensko, bi tudi bilo dobro vedeti, saj je še nekaj količin povezanih s svetlobo, ki se večkrat mešajo med seboj ([[svetlost]], ''[[:en:brightness|brightness]]'' in družina). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:09, 30. oktober 2015 (CET) == We sent you an e-mail == Hello {{PAGENAME}}, Really sorry for the inconvenience. This is a gentle note to request that you check your email. We sent you a message titled "The Community Insights survey is coming!". If you have questions, email surveys@wikimedia.org. You can [[:m:Special:Diff/20479077|see my explanation here]]. [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:53, 25. september 2020 (CEST) <!-- Message sent by User:Samuel (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Samuel_(WMF)/Community_Insights_survey/other-languages&oldid=20479295 --> == Rimsko cesarstvo == Predlagam, da se tudi sam posvetiš ponovnemu urejanju, saj je ogromno dela z napačnim ali površnim oblikovanjem in uporabo smernic, pa tudi strojepisnih in drugih napak. Predvsem pa smo se že davno dogovorili, da govorimo o Rimskem cesarstvi in ne imperiju, kar dosledno uporabljaš v tekstu. Poleg tega mene motijo vse silne notranje povezave v referencah, ki so potem v tekstu vse rdeče in v slovenščini nimajo kaj iskat.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:28, 12. maj 2021 (CEST) == Zamusani: thank you very much! == Thank you very much for your help on the [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Pod_lipo&diff=5856943&oldid=5856616#I_am_looking_for_a_former_Yugoslav_settlement Zamusani issue]. Since I don't have any other clue, no other tip has been received, so I accept it (the picture you sent actually says the same thing in the caption). Thank you! Bye! [[Uporabnik:Pallor|Pallor]] ([[Uporabniški pogovor:Pallor|pogovor]]) 11:28, 4. januar 2023 (CET) == Plečnik and Prague == Hi ModriDirkac, last time we met each other at the CEEM in Thessalonikki where we had a conversation concerning the prosposal of a joint project between Slovenian and Czech Wikimedians about Plečnik and his heritage. I've sent you an e-mail a while ago, did you get it? I am looking forward for your answer! Best, [[Uporabnik:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|Tadeáš Bednarz (WMCZ)]] ([[Uporabniški pogovor:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|pogovor]]) 17:39, 23. februar 2026 (CET) : If he doesnt answer, we are very interested. Under Slovenian law, copyright lasts for 70 years after the author’s death. Protection expires at the end of the calendar year, and the works enter the public domain on 1 January of the following year. Therefore, copyright in Plečnik’s works expires on 31 December 2027, and his works will enter the public domain on 1 January 2028. And we do not have freedom of panorama. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:15, 23. februar 2026 (CET) :hi. I am quite busy sorting out personal life, but will reply in 14 days. Stay tuned! ---[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2026 (CET) ::{{ping|Pinky sl|ModriDirkac}}, pinging you both just to follow up. [[Uporabnik:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|Tadeáš Bednarz (WMCZ)]] ([[Uporabniški pogovor:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|pogovor]]) 15:02, 12. marec 2026 (CET) :::@[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] Hi! Any news? [[Uporabnik:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|Tadeáš Bednarz (WMCZ)]] ([[Uporabniški pogovor:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|pogovor]]) 21:03, 13. maj 2026 (CEST) hxtgfvf0j5cxuj4ylmvrm1zz1qfgzew 6675558 6675450 2026-05-14T08:29:22Z Pinky sl 2932 /* Plečnik and Prague */ 6675558 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}} <center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom]]</center> <center><big>'''[[Wikipedija:Uvod|Pozdravljen/a]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], {{PAGENAME}}!'''</big></center> {| | |-- |[[Slika:Crystal Clear app amor.png|left|35px]] | Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej [[Wikipedija:Uvod|uvod]] in obišči [[Wikipedija:Vadnica|vadnico]]. Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje). |-- |[[Slika:Wiki letter w.svg|left|40px]] | Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila in smernice]]: :* [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merila za vključitev člankov]] :* [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]] :* [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristransko pisanje]] :* [[Wikipedija:Slogovni priročnik|slog]] :* [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]] Preizkušanju urejanja je namenjen [[Uporabnik:{{PAGENAME}}/Peskovnik|peskovnik]]. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: <nowiki>--~~~~</nowiki>. |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/a]] oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabi slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|avtorskih pravicah]]. |-- |[[Slika:Crystal Clear action info.png|left|35px]] | Če imaš še kako vprašanje: :* za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. :* v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], se pridruži [[Wikipedija:IRC-kanal|IRC-kanalu]] <code>#wikipedia-sl</code> ali pa se obrni kar name. <br>Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu! {{#if:'''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|<span style="background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps">M<span style="background:#aad">♦</span>Zaplotnik</span>]]''''' <sup>[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<code style="color:gray">prispevki</code>]]</sup> 19:05, 19. marec 2012 (CET)|'''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|<span style="background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps">M<span style="background:#aad">♦</span>Zaplotnik</span>]]''''' <sup>[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<code style="color:gray">prispevki</code>]]</sup> 19:05, 19. marec 2012 (CET)}} |} {{Konec okvira}} == Viri == Angleška Wikipedija ni zanesljiv vir, zato je ni dovoljeno navajati v člankih. Če prevajaš angleški članek, prosim skopiraj vire, ki so navedeni v njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:19, 1. april 2012 (CEST) khm... ok :) --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:32, 1. april 2012 (CEST) :Članek zdaj zgleda dosti bolje, lahko kar odstraniš oznako z vrha. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:26, 3. april 2012 (CEST) == [[Andrej Baumkirchner]] == Zdravo! Vidim, da si najprej dodal, nato pa odstranil vsebino o [[Andrej Baumkirchner|Andreju Baumkirchnerju]]. Morda zato, ker je bila prepisana iz [http://www.vipavska-dolina.si/?id=281 vodnika po Vipavski dolini]? Prepisovati res ne smemo, lahko pa povzameš vsebino s svojimi besedami in pri tem navedeš vir, pa bo nov članek. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:46, 13. maj 2012 (CEST) ::razlog je bolj enciklopedične narave. Materiale za članek o [[Vipava|Vipavi]] sem dobil v TIC Vipava, potem pa sem po iskanju dodatnih informacij ugotovil, da imajo tipkarsko napako in je [[Andrej Baumkircher|Baumkircher]] že obdelan na Wikipediji in drugih virih. Načeloma pa smo zmenjeni, da lahko uporabimo njihove strani. Ali je to prepovedano, če dobiš dovoljenje lastnika? Itak tekst, kot je, ni primeren za objavo, in ga moraš precej predelati... --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:10, 13. maj 2012 (CEST) :::Z dovoljenjem ni problema, mora biti samo izrecno povedano, da lahko vsebino vsakdo uporabi v vsak možen namen po določilih licence [http://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ CC-BY-SA 3.0] - to med drugim vključuje komercialno distribucijo, kar je zelo drugače od [http://www.vipavska-dolina.si/?oblika=Obvestilo&baza=0 tega obvestila]. Če pa so s tem načelnim dovoljenjem mislili "lahko se objavi v Wikipediji", je to na žalost premalo. "Precej predelati" je raztegljiv pojem, ampak tekst o Baumkirch(n)erju to ni bil. Najbolje je, da je vsebina napisana povsem na novo, z drugimi besedami (razen seveda če da lastnik avtorskih pravic izrecno dovoljenje). Mimogrede, če gre za tipkarsko napako v naslovu, ki se zna zgodit še komu, je [[Wikipedija:Preusmeritev]] boljša rešitev kot izbris strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:36, 13. maj 2012 (CEST) == [[:slika:Cerkev sv. Terezije Deteta Jezusa Kodeljevo med gradnjo.tif‎]] == Dodaj prosim še vir in avtorja slike kot je nujno po [[WP:SLIKE|pravilih za slike]]. To je pomembno za ugotavljanje ali je slika res v javni lasti ali ne. Isto velja za [[:Slika:Kodeljevo okrasitev ob blagoslovu temeljnega kamna.tif]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:22, 17. junij 2012 (CEST) ::bom poskusil, ampak to so slike, ki se hranijo po župnišču in okolici že kar nekaj časa in je avtorstvo težko določljivo. Vsekakor so to slike, ki bodo na novi spletni strani župnije...--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 16:35, 17. junij 2012 (CEST) :::Stvar je v tem, da je delo v javni lasti 70 let po prvi objavi ali 70 let po smrti avtorja če je ta znan. So bile slike objavljene v kakšni cerkveni publikaciji v času gradnje? Če v arhivu nimajo podatka o avtorju, je to potem dovoljšen argument da je avtor neznan in da je slika v javni lasti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:41, 17. junij 2012 (CEST) Slike, ki so naložene v Zbirki, prosim kategoriziraj v Zbirki, ne tukaj. Drevo kategorij je v angleškem jeziku (za vodnjake recimo [[:commons:Category:Water wells in Slovenia]]), dobro je pa poleg kategorije o vsebini dodati še kategorijo o lokaciji (ustvarjene so že kategorije za mnoge kraje v Sloveniji, če je še ni, lahko gre slika v kategorijo za ustrezno občino) - [http://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File%3AVodnjak_Vrhpolje.jpg&diff=76269869&oldid=76266950 zgled]. Mimogrede, slike drugih avtorjev z drugih spletnih strani morajo imeti točen URL vira in pisno dovoljenje za objavo po izbrani licenci, ki se ga pošlje po navodilih na strani [[:Commons:Commons:OTRS]]. Sicer jih bodo administratorji izbrisali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:29, 20. avgust 2012 (CEST) :: tisto s kategorijami razumem, se mi je zdelo čudno, kako se mi naenkrat prikazujejo slovenske strani. Jasno, moram iti na Commons stran in tam kategorizirati... z dovoljenji pa kaže mnogo bolj komplicirano (na prvi pogled)... Ni verzije navodil za začetnike :( lp [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 16:04, 20. avgust 2012 (CEST) :: Sem še enkrat prebral in mi je jasno. Poslati je treba mail, našteti fotografije in povedati, da daješ na voljo pod ustrezno licenco. Ok. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:19, 23. avgust 2012 (CEST) == O krožku == Stran sem prestavil na [[Wikipedija:WikiProjekt Univerza za tretje življenjsko obdobje‎]], kamor spada, in jo opremil po muštru ostalih organiziranih WikiProjektov. Pogovorna stran članka je načeloma namenjena samo razpravi o vsebini tega konkretnega članka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:22, 18. september 2012 (CEST) :: ali lahko potem link na to stran postavimo v članek o Univerzi za 3. živ. obdobje? --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 12:17, 18. september 2012 (CEST) :::Podpornih strani v drugih imenskih prostorih načeloma ne povezujemo iz člankov. Kvečjemu je lahko povezava na pogovorni strani članka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:59, 18. september 2012 (CEST) == Spreminjanje naslovov člankov == Prosim, da spreminjaš naslove člankov s funkcijo "prestavi", ne s copy-pastanjem teksta na novoustvarjeno stran. S tem ko si to naredil na [[tekoči trak (transport)]], se je izgubila zgodovina strani, kjer so podatki o avtorstvu, nastal pa je podatek, da si ti avtor (kar ni res). Zdaj bom izbrisal novo stran [[tekoči trak (transport)]] in razveljavil poseg na strani [[tekoči trak]]. Če rabiš pomoč s prestavljanjem, povej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:10, 24. september 2012 (CEST) ::kaj pa zdaj, popravim preusmeritveno stran v razločitveno? --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:15, 24. september 2012 (CEST) :::Tako ponavadi počnemo, ja. Za tisto je sistem zapisal, da je tvoje delo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:17, 24. september 2012 (CEST) == Predlogi za izbrane slike == Sem popravil tvoj predlog ([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_slike%2FPredlogi%2FSlika%3AHDR_Brith_Vrhpolje_Vipavska_dolina.jpg&diff=3747230&oldid=3746899 takole]), za v bodoče dobiš standardno formo predloga tako, da vpišeš ime datoteke v tisto polje pod "Dodajanje novih slik" na [[Wikipedija:Predlogi za izbrane slike]]. Predpripravljena koda za copy-paste je potem v rumenem polju na vrhu strani, ki se odpre. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:15, 20. december 2012 (CET) :hvala, sem upal, da se bo kdo usmilil predloga in ga posvojil ;) . Mimogrede, nominacijo za en članek na angleški wikipediji sem zvozil do konca, tole mi pa ni ravno šlo. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 09:22, 20. december 2012 (CET) == Slike iz ljubljanske stolnice == Živijo. Ko vidim, da si ravno ljubljansko stolnico "olepševal"... za [[seznam slovenskih svetnikov]] bi potreboval slike škofov iz stolnice (svetega Maksima, Florija, Kasta in Genadija). Ne vem, če si morda iz Ljubljane, pa vseeno vprašam kar tako, na slepo srečo, ali bi morda lahko naredil posnetke kipov, če hodiš kaj tam mimo? --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:42, 24. januar 2013 (CET) :ker sem precej trmaste narave, in hočem izdelati Izbrani članek, + kupili smo foto, ki je posebej primeren za slikanje v slabših pogojih, mislim, da se bo to kmalu zgodilo :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 18:44, 24. januar 2013 (CET) O, super, super. Hvala že vnaprej. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 18:49, 24. januar 2013 (CET) :Se pridružujem s komentarjem: Odlično bi bilo, če bi ti uspelo poslikati tudi Langusove freske v kupoli stolnice. Trenutno med vsemi 57 slikami ni niti ene dobre fotke teh fresk (še najboljša je [http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ljubljana_Cathedral_chandelier.jpg tale]). Dobrodošle pa bi bile tudi slike rimskih nagrobnikov, vzidanih v steno stolnice. Vnaprej hvala za to delo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 20:23, 24. januar 2013 (CET) :Če potrebuješ dodatne vire za članek, jih lahko nekaj najdeš na [[:en:Ljubljana Cathedral]], ki ga zlagoma pišem; ti pa prav tako vsebujejo sezname uporabljenih virov. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 20:23, 24. januar 2013 (CET) == Sodelovanje pri projektu [[Wikipedija gre med ljudi]]== Nisem med najbolj aktivnimi na Wikipidiji, sem pa verjetno med najstarejšimi. Pripravljen sem sodelovati, tudi 15 ur za uvajanje, šolanje ali izpopolnjevanje ne bo problem. Vedeti želim samo to , kam bo treba priti, kdaj, kolikokrat in kakšna je vizija ter cilj tega projekta. Lepo te pozdravljam Štefan/struc/ [[Uporabnik:Struc|struc]] ([[Uporabniški pogovor:Struc|pogovor]]) 23:08, 9. februar 2013 (CET) :Super, še kakšen dan počakam na odzive ostalih, potem pa javim :) lp a.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:16, 9. februar 2013 (CET) == Wikipedija gre med ljudi == Pozdravljeni, zadeva me zanima vendar moram vedeti kje, kdaj in kako bo zadeva potekala. [[Uporabnik:AndrejS.K|zvitorepec]] ([[Uporabniški pogovor:AndrejS.K|pogovor]]) 18:14, 16. februar 2013 (CET) * Datum in ura mi ustrezata. Lep dan, [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 19:59, 4. marec 2013 (CET) * Šment, jaz pa imam ravno vsak drugi torek v mesecu popoldne govorilne ure, tako bi lahko pridrvel do Ljubljane šele ok. 19.30, ko se bo srečanje verjetno že bližalo koncu. Kateri koli drug dan bi mi bolj ustrezal. Lp, <font style="white-space:nowrap;text-shadow:#01796F 0.1em 0.1em 1.5em,#01796F -0.1em -0.1em 1.5em;color:#000000">'''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|<font color="#86b">M♦Zaplotnik</font>]]'''[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<sup>prispevki</sup>]]</font> 20:20, 4. marec 2013 (CET) :: ko boš, boš ;) no, počakajva še malo, da vidiva, kakšna je volja ljudstva --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 20:29, 4. marec 2013 (CET) :::Kot vidim, srečanje verjetno bo. Kot sem sporočil zgoraj, se vidimo, če mi bo uspelo pravočasno prihiteti do Ljubljane. Še eno vprašanjce. Če želiš, lahko na vrh SL:WP lahko pripopamo obvestilo (''sitenotice'') o dogodku, da bo vidno vsem. Sitenotice ni obvezen, če želiš ožji krog udeležencev, zato te raje prej vprašam, da ti ne zamešam planov. Obvestilo je lahko vidno samo prijavljenim uporabnikom ali pa vsem (tudi neprijavljenim). Lp, <font style="white-space:nowrap;text-shadow:#01796F 0.1em 0.1em 1.5em,#01796F -0.1em -0.1em 1.5em;color:#000000">'''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|<font color="#86b">M♦Zaplotnik</font>]]'''[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|<sup>prispevki</sup>]]</font> 19:08, 11. marec 2013 (CET) ::::Hvala za tole - tole mi bo super prav prišlo, ko bomo imeli dogodke po Sloveniji. Zaenkrat pa nas bo, kot kaže, ravno prav :) lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 19:50, 11. marec 2013 (CET) == Wikipedija gre med ljudi - srečanje == Če si za - se zapiši :) : * [[Uporabnik:ModriDirkac]] * [[Uporabnik:Bojan PLOJ]] načeloma sem za sodelovanje --[[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 21:12, 4. marec 2013 (CET) * [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 10:48, 5. marec 2013 (CET) * Sem za. Lahko pokrijem [[Gorenjska|Gorenjsko]]. [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|~~‎~~Mravlja Matjaz~~‎~~]] ([[Uporabniški pogovor:Mravlja Matjaz|pogovor]]) 08:54, 6. marec 2013 (CET) *Žal se moram odjaviti od projekta...--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:02, 6. marec 2013 (CET) * [[Uporabnik:Struc]] Termin srečanja v torek12. 3./13/ mi ustreza in bom prišel v Caffe Metropol. Lep pozdrav Struc-[[Uporabnik:Struc|struc]] ([[Uporabniški pogovor:Struc|pogovor]]) * Se še pogajam, ker moram biti istočasno še na eni drugi zadevi ... upam, da se vidimo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:49, 9. marec 2013 (CET) * <s>Pridem.</s> Žal je nekaj prišlo vmes, tako da ne morem priti. Lp,--[[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx - Miha]][[slika:Aiga mail.png|30px|link=Uporabniški pogovor:Xyxyx]] 13:47, 12. marec 2013 (CET) * Danes se mi ne bo izšlo. Za kazen predavam v petek o Wikipediji 36 učiteljicam slovenščine v okviru permanentnega izobraževanja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:05, 12. marec 2013 (CET) :Za vse, ki ne morete priti: poskusil bom izvesti deljenje ekrana, slike in zvoka - sem si naročil Skype Premium; poiščite uporabnika MD Wikipedija Slovenija... lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 22:43, 11. marec 2013 (CET) * 21.3., ob 18. uri ne morem priti zaradi šolskih obveznosti. Meni bi drugače bolj ustrezalo, da bi bil sestanek enkrat v petek. Lp, --[[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx - Miha]][[slika:Aiga mail.png|30px|link=Uporabniški pogovor:Xyxyx]] 18:04, 17. marec 2013 (CET) * Kako poteka projekt. Kje dobim kaj več o tem? Tudi jaz bi lahko organiziral kakšno izobraževanje na Fužinah recimo [[Uporabnik:Jurijbavdaz|Jurij]] ([[Uporabniški pogovor:Jurijbavdaz|pogovor]]) 10:04, 15. april 2013 (CEST) == Slike in infopolja == Zdravo, slikce s podatki od Angele in Margaret so zdaj super! Zdaj mi pa dela težave prenos slike iz sh wiki general Hamović - ali zato, ker je tam slika skenirana? Ali bi uspelo, če se prenese slikca skupaj z infopoljem? To ne znam - ko boste imeli kaj lufta, prosim poglejte. Tudi imam odprt problem pri infopolju Papandreou, ki ga je zrihtal Badovinac, ampak mu je nekaj odrezalo pri prenosu iz ang. wiki, zdaj sem urgirala, če bo mu ratalo.Lp.--Janja Dvorsak 12:22, 8. marec 2013 (CET) :Dobro, hvala, bom poizkusila po teh ovinkih,lp.--Janja Dvorsak 01:04, 11. marec 2013 (CET) :Rada bi zaključila članek o generalu z infopoljem, ki ga imajo na sh.wiki, pa ne vem, kako - ali so kje kakšna navodila? hvala, lp. --Janja Dvorsak 13:32, 18. marec 2013 (CET) :Thx, sem preštudirala in naredila enega z osnovnimi podatki, le nekam širok je, lp.--Janja Dvorsak 21:35, 18. marec 2013 (CET) ::Širina infopolja je nastavljena na 315px v predlogi sami in ga uporabnik sam ne more spreminjati. Več o predlogi sami in njenih parametrih je navedeno v dokumentaciji predloge {{tl|Infopolje Vojaška oseba}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 21:52, 18. marec 2013 (CET) == Univerza za tretje obdobje: nalaganje slik == Zdravo, omenil si, da poznaš mentorico, ki ima delavnice o Wikipediji na Univerzi za tretje obdobje. Bi jo lahko kontaktiral glede nalaganja slik? Zdi se namreč, da od tam prihajajo številni novi uporabniki, ki namesto licence CC-BY-SA uporabljajo licenco GFDL. Tako so jih namreč učili,[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Ljuba_brank&oldid=3959196#GFDL] kar pa predstavlja problem, ker je treba v tem primeru ob vsaki uporabi slike navesti celotno besedilo licence. Hvala. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:57, 19. marec 2013 (CET) :javljeno, ljubo sem tudi opozoril, da se slike narave nalagajo v Zbirko. lp--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:27, 19. marec 2013 (CET) ::Očitno bo treba udeležence še večkrat opozoriti. [[:Slika:Lastno delo, GFDL.jpeg|Tale primer]] namreč precej nazorno pokaže, koliko so jim stvari jasne. Tudi [http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Spomenik_Ivana_Cankarja_na_Vrhniki.jpg], [http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rojstna_hi%C5%A1a_Ivana_Cankarja.jpg]. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 09:45, 20. marec 2013 (CET) :::Sem še sam kontaktiral "mentorico".[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Mravlja_Matjaz&diff=3969603&oldid=3966525] Hvala za dosedanjo pomoč. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 10:47, 20. marec 2013 (CET) ::::Manjša napaka, "mentorica" namreč letos ne predava, ampak razen uvodnih nekaj predavanj delajo z lastnimi močmi :) --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 10:58, 20. marec 2013 (CET) :::Hmm... Super! Potem bo treba kontaktirati vsakega posebej... Predlagam posodobitev projektne strani. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 11:00, 20. marec 2013 (CET) ::::Tako je, sem tudi MZaplotniku omenil, da ne rabim svojih projektnih strani, zato da se udeleženci čimprej spustijo v običajne mehanizme vsakodnevnega dogajanja na WP SI... --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:01, 20. marec 2013 (CET) == Univerza za tretje obdobje: označevanje uporabnikov in člankov == Če želiš vam lahko sestavim eno predlogo, ki bi si jo lahko vsak član [[Wikipedija:WikiProjekt Univerza za tretje življenjsko obdobje|delavnic o Wikipediji na Univerzi za tretje obdobje]] prilepil na svojo uporabniško stran (v stilu kot je to narejeno v {{tl|Uporabnik WPMed}} in še eno primerno za na pogovorne strani novih ali razširjenih člankov (v stilu predloge {{tl|WikiProjekt Medicina}}). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:18, 18. marec 2013 (CET) :To pa ni tako slab predlog :). Se potem da hitro sumirati, kateri članki uporabljajo to označbo na svoji pogovorni strani? lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:30, 19. marec 2013 (CET) ::Ja, zelo enostavno, lahko s [[Posebno:KajSePovezujeSem]] (glej [[Posebno:KajSePovezujeSem/Predloga:WikiProjekt Medicina]]) ali pa se ji določi kategorijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:34, 19. marec 2013 (CET) ::: tukaj padeš potem na pogovorno stran, tako da je kategorija mogoče ustreznejša rešitev... Ki pa ni tako slikovita ;) --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:39, 19. marec 2013 (CET) ::::Hja, tudi če bo predloga določala kategorijo, se bo vanjo uvrstila pogovorna stran, ker bo pač predloga na pogovorni strani. Alternativa je samo ročno vnašanje ustrezne kategorije v članek (ta mora biti potem {{tl|Skritakat}}). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:46, 19. marec 2013 (CET) Mislim, da ni moteče, če so v kategoriji navedene pogovorne strani, še vedno bodo urejene po abecednem redu člankov - [[:Kategorija:Članki WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]]. Ta način je že večkrat uporabljen (glej npr. [[:Kategorija:Članki brez infopolja Infopolje Znanstvenik]]). Bom predlogi v osnovi pripravila in se bo potem lažje pogovarjati o podrobnostih delovanja in vsebini besedil. Če mislite, da je avtomatska kategorizacija nesmislna, se jo bo enostavno dalo iz predloge odstraniti. A ima Univerza za tretje življenjsko obdobje na voljo kakšen logo? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:13, 19. marec 2013 (CET) :meni bi bilo zanimivo le, če bi lahko avtomatsko kategoriziral glavne, ne pogovorne strani. Razlog: na Univerzi se morajo sem in tja pohvaliti s svojimi dosžki, in za njih je nesprejemljivo, da bi pošiljali linke do pogovornih strani, ker se po vsej verjetnosti prejemniki nato ne bi znašli in znali klikniti na glavno stran članka... Logo: http://www.napovednik.com/univerza-za-tretje-zivljenjsko-obdobje-v-ljubljani--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 16:21, 19. marec 2013 (CET) Potem pa vam preostane le ročno vnašanje skrite kategorije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:51, 19. marec 2013 (CET) :: Člani lahko na svojo uporabniško stran vključijo nekaj takega ... {{tl|Uporabnik WPUniverza3}} (sprejemam tudi drugačne ideje). Z vključitvijo tega bo uporabnik avtomatsko umeščen v [[:Kategorija:Sodelavci WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]].{{Uporabnik WPUniverza3|nocat=true}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:22, 19. marec 2013 (CET) ::škoda, da je sedaj kategorija skrita... prej mi je bilo bolj všeč :D lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 18:24, 20. marec 2013 (CET) :::Vidnost skrite kategorije si vklopiš v svojih uporabniških nastavitvah. Ne bi bilo pa dobro da bi jo kombinirali z vsebinskimi kategorijami. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:28, 20. marec 2013 (CET) ::Bravo, kako ste se vi trije potrudili in sestavili novo kategorijo za "starejše študente" (pa ta slikca s čarobnim črnim klobukom!). Ker pa je skrivno in meni skrivnostno, ne vem, ali deluje avtomatika ali pa moram jaz kaj in kje označevati pri mojih člankih? "Maggie" sem dodala ročno na seznam, ki je od lani na pogovorni strani od tretje Univerze, lp. :::Uporaba predloge {{tl|Uporabnik WPUniverza3}} avtomatsko umesti uporabnika te predloge le v [[:Kategorija:Sodelavci WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]]. Seznam na strani Wikiprojekta [[Wikipedija:WikiProjekt Univerza za tretje življenjsko obdobje|Univerza za tretje življenjsko obdobje]] je dopolnilna stran, kjer se vpisujejo podatki za katere se dogovorite člani Wikiprojekta samega. Da svoj članek umestite v [[:Kategorija:Članki WikiProjekta Univerza za tretje življenjsko obdobje]], pa ne gre avtomatsko. Ko napišete članek, mu ročno vpišete to kategorijo - lahko tudi s pomočjo gumba (+) na dnu strani članka:<br /><tt>Kategorija (++): ena_že_obstoječa_kategorija (−) (±) (↓) (↑)|'''(+)'''</tt> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:39, 26. marec 2013 (CET) ::To torej pomeni, da odslej za wikiprojekte kategoriziramo članke, ne pa pogovornih strani (kot npr. s predlogo {{tl|WPMED}})? Strinjam se z Yerpom, da kombiniranje vsebinskih in projektnih kategorij ni zaželeno. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 08:51, 26. marec 2013 (CET) ::: To je bila želja [[Uporabnik:ModriDirkac|ModregaDirkača]]. Tudi jaz bi raje videla, da kategorizacija projektnih strani ne bi bila na vsebinski strani članka. Ker nimamo glede tega nobenega pravila (ali pač?), nisem ustvarila še eno primerno predlogo za na pogovorne strani člankov tega projekta (glej pogovor na začetku tega razdelka).--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 11:51, 26. marec 2013 (CET) == Brisanje nesmiselnih ali drugače neprimernih strani == Samo z izpraznitvijo strani ne dosežeš pravega učinka. V zelo očitnih primerih daj na vrh predlogo {{tl|Briši ker}}, sicer [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlagaj za brisanje]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:03, 21. marec 2013 (CET) :sem vedel, da je en trik. Thx ! --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 13:04, 21. marec 2013 (CET) == Jekavica == Ma znaš kaj, nisem siguran če se slovneski pravopis doslovce drži zagrabačke škole, če se drži onda je ''ie/je'', če pa ne onda more biti ''je/je'' ali ''ie/ie''. Sigurno ne veš ni jeden primer jekavice v slovenščini? ker ima ikavice ''nimam, nisem, blisek...'' [[Uporabnik:Slavić|Slavić]] ([[Uporabniški pogovor:Slavić|pogovor]]) 20:40, 4. april 2013 (CEST) ==Predloga:Uporabniško polje== Nisi za roza??? Sem spremenila na rdeče. Uporabi angleške izraze. Ima pa ta predloga {{tl|Uporabniško polje}} več možnosti nastavitev. Uporabo si lahko ogledaš v dokumentaciji predloge (boljšo dokumentacijo imajo na angleški wikipediji). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:49, 19. junij 2013 (CEST) == Pop Design == Svetujem, da preveriš vir besedila preden se trudiš s slogom. Tekst v članku [[Pop Design]] je bil enostaven copy-paste z uradne spletne strani benda. Verjetno z avtorskimi pravicami ne bodo komplicirali, glede na to, da je uporabnik (verjetno) eden od članov ali iz založbe, ampak takole golo piarovstvo po mojem mnenju že v principu nima kaj početi v Wikipediji. Tudi če se ga potem spolira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:42, 27. avgust 2013 (CEST) :Če ne bi vseeno vztrajali že tako dolgo, bi se popolnoma strinjal s tabo. Ves čas, ko sem popravljal, sem se boril s podobnimi mislimi kot ti, nazadnje je prevladala želja po informaciji. Sem pa članek dopolnil z viktorji, po drugi strani so že sami dodali tudi manj slavne poteze. :) --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 09:12, 27. avgust 2013 (CEST) ::Manj slavne poteze so bile že prej tam, samo brisati si jih niso upali ;) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:14, 27. avgust 2013 (CEST) == ŠČ Velenje == Oprosti nisem videl sporočilo. Ne vem ali si poklical številki ki sem jih napisal, če nisi in se hočeš zmeniti z mano potem lahko tudi na wikipediji.--[[Uporabnik:Тежава|Тежава]] ([[Uporabniški pogovor:Тежава|pogovor]]) 14:10, 8. september 2013 (CEST) == Administratorstvo == Modri Dirkač, si pripravljen postati administrator slovenske Wikipedije? Veliko storiš za njeno promocijo in mislim, da bi ti dodatne pravice olajšale delo.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:52, 13. september 2013 (CEST) :Hm. Sem že sam razmišljal o tem, pa zaenkrat niti ne rabim. Vandalizme lahko razveljavim, slike in članke predlagam, ene stvari so tehnično težje, pa me zato niti ne veselijo, tako da mi ostane malo stvari, ki bi jih lahko delal, pa jih zdaj ne morem. Kaj če bi tko rekla zaenkrat: sem počaščen, bom pa sam povedal, kdaj sem pripravljen sprejeti to čast in hkrati odgovornost? lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 00:15, 14. september 2013 (CEST) ::Seveda. Srečno! --[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 15:38, 23. oktober 2013 (CEST) ==Sidro ni z Rex-a== Živijo, ne najdem debate o tem sidru, vendar je bil njegov izvor z ladje Rex zgolj urbana legenda. Tudi jaz sem bil malo "razočaran", ko sem moral pobrisati te podatke iz člankov o parku in Rex-u. Zdaj so se ponovno pojavili, seveda brez navedenega vira (ker pač tega v merodajnem viru ne moremo najti). Na to temo sem se enkrat pogovarjal z avtorjem knjige Ulično pohištvo Ljubljane, Gojkom Zupanom, in se mi zdi, da je tam lepo vse navedeno. V ladjedelnici v Kopru naj bi naredili sidro, ki je pač dobilo svoje mesto na trgu kot simbol, da imamo Slovenci tudi svoje morje. Bi bilo pa bolj bombastično ali "zgodbičarsko" seveda slišati, da bi bil z Rex-a. Ena notranja povezava več:) lp., [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] [[Uporabniški pogovor:Žiga|✉]] 12:59, 23. oktober 2013 (CEST) : Hja. Ampak vsi viri, nekateri v podrobnostih, govorijo o tej zgodbi https://www.google.si/search?q=sidro+kongresni+trg&ie=utf-8&oe=utf-8&rls=org.mozilla:sl:official&client=firefox-a&gws_rd=cr&ei=DdRnUreiN4fNsgagzoCwCQ .... --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 15:55, 23. oktober 2013 (CEST) == Feedback needed on using special characters == Hello, sorry I'm writing in English. Thank you for using VisualEditor! Having editors use it is the best way for the Wikimedia Foundation to develop it into the best tool it can be. The developers are especially interested right now in '''your feedback on the special character inserter'''. This new tool is used for inserting special characters (including symbols like [[:en:Mill (currency)|₥]], [[:en:International Phonetic Alphabet|IPA pronunciation symbols]], mathematics symbols, and characters with [[:en:diacritics|diacritics]]). It is intended to help people whose computers do not have good character inserters. The current version of the special characters tool in VisualEditor is very simple and very basic. It will be getting a lot of work in the coming weeks and months. It does not contain very many character sets at this time. (The specific character sets can be customized at each Wikipedia, so that each project could have a local version with the characters it wants.) But the developers want your ideas at this early stage about ways that the overall concept could be improved. I would appreciate your input on this question, so please try out the character inserter and tell me what changes to the design would (or would not!) best work for you. {| style="margin: 0 auto;" | [[File:VisualEditor insert menu 01 January 2014.png|thumb|upright|alt=Screenshot of the Insert menu in VisualEditor|The "insert" pulldown on the task bar of VisualEditor will lead you to the '{{int:visualeditor-specialcharacterinspector-title}}' tool.]] | [[File:VisualEditor - Toolbar - SpecialCharacters.png|thumb|upright|alt=Screenshot of Special Characters tool|This is the {{int:visualeditor-specialcharacterinspector-title}} inserter as it appears on many wikis. (Some may have customized it.) Your feedback on this tool is particularly important.]] |} After you have tested the tool, please '''[[:mw:VisualEditor/Feedback#Special_characters_39625|answer these questions]]''', or suggest your ideas in that thread at mediawiki.org (just hit [https://www.mediawiki.org/w/index.php?title=VisualEditor/Feedback&lqt_method=reply&lqt_operand=39625#Special_characters_39625 the Reply button] located on the right, below the questions). Thanks a lot for your help and support, [[Uporabnik:Elitre (WMF)|Elitre (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Elitre (WMF)|pogovor]]) 15:52, 20. februar 2014 (CET) == Projekt Upravni postopek, pomoč in usmeritve== Spoštovani, navezati poskušam kontakt z vami, saj si želimo vzpostaviti določene vsebine, ki bodo ustrezale vsem, bodo umeščene na prave strani v pravi obliki in predvsem koristile uporabnikom. --[[Uporabnik:Mitjad|Mitjad]] ([[Uporabniški pogovor:Mitjad|pogovor]]) 14:32, 3. marec 2014 (CET) :' dan. Hvala za kontakt, mogoče bo učinkovito, če me pokličete na 031505401. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 14:46, 3. marec 2014 (CET) ==Pomoč za finaliziranje člankov== Ja pomoč je več kot dobrodošla, kot si omenil na strani https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Babic.simona Članki, ki sedaj nastajajo v manjšem obsegu pa so iz strani [[Seznam okoljevarstvenih katastrof]], ki jo dopolnjujemo: [[Kemična eksplozija v mestu Jilin leta 2005]], [[SS Makambo]], [[Saemangeum]], [[Kostanjev rak]], [[Katastrofa v Sevesu]], [[Obrazni tumor tasmanskih vragov]], [[Ghost net]], [[Otok Lord Howe]], [[Jastreb]], [[Niigata minamatska bolezen]], [[Justinijanova kuga]]. [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|~~‎~~Mravlja Matjaz~~‎~~]] ([[Uporabniški pogovor:Mravlja Matjaz|pogovor]]) 16:55, 21. marec 2014 (CET) :Še nekaj člankov sem dodal na seznam. [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|~~‎~~Mravlja Matjaz~~‎~~]] ([[Uporabniški pogovor:Mravlja Matjaz|pogovor]]) 22:42, 25. marec 2014 (CET) :[[Wangari Maathai]], [[Ekološki problem velikega koralnega grebena]], [[Nesreča v Gioâni]] [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|~~‎~~Mravlja Matjaz~~‎~~]] ([[Uporabniški pogovor:Mravlja Matjaz|pogovor]]) 13:54, 30. marec 2014 (CEST) == Branost člankov == Mi lahko prosim posreduješ še povezavo, s pomočjo katere sledim branosti člankov. : Hvala! --[[Uporabnik:ManuAve|ManuAve]] ([[Uporabniški pogovor:ManuAve|pogovor]]) 22:37, 21. april 2014 (CEST) ::{{done}} == Članku manjka notranjih povezav == Živjo! Na začetku članka mi je administrator napisal, da mu manjka kakovostnih povezav. Povezave sem dodala, tudi glej tudi, nadaljnje branje.... Ta napis pa ni izginil. Skrbi me, ker bo moj prispevek na Wiki ocenjen na faksu in upam, da to kar piše ne bo negativno vplivalo. Prispevek je: Ustvarjalnost v organizaciji. Hvala za odgovor, Kaja (katypikkica) Najlepša hvala, Modri Dirkač! :) == [[Hannyjin objekt]] == V originalu je bilo Hanny's Voorwerp '''and''' IC 2497. Kljub temu hvala, vidim, da zgleda neprevedeno. ;_) --[[Uporabnik:Zlatifilatelist|Zlatifilatelist]] ([[Uporabniški pogovor:Zlatifilatelist|pogovor]]) 14:00, 16. junij 2014 (CEST) :Kera finta, ja, menil sem, da je še vedno angleško (in=v). No, samo da sva popravila :)--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 14:12, 16. junij 2014 (CEST) ==Iniciativa: re== Pozdravljen, vidim, da si me navedel kot svetovalca pri predlogu za slikanje slovenskih naselij. Hvala za zaupanje, če mi bo čas dopuščal, se bom vključil v delo - vendar mi ga trenutno zelo primanjkuje. Vsekakor predlog iskreno pozdravljam in mu izražam vso podporo. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]</sup> 21:43, 6. september 2014 (CEST) :Hvala; to sem slutil, ker te nič ni okoli, nasveti pa bodo dobrodošlli pri vzpostavitvi postopkov. lp --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:45, 6. september 2014 (CEST) Na [[:meta:Grants talk:IEG/Every settlement in Slovenia has to have decent WikiPicture]] je nekdo z WMF zaprosil za dodatna pojasnila, najbrž nisi videl. Sem odgovoril nekaj malega, pa bi bilo verjetno dobro, da se tudi ti oglasiš. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:13, 25. september 2014 (CEST) == Wikimedia Central Eastern European Meeting-2014 == Hi! On December 19-21 in Kyiv will take place Wikimedia Central Eastern European Meeting-2014. We have contacted another Slovenian and he recommended to invite you as he thinks that you're the best candidature. You can learn more about the conference from [[:meta:Wikimedia_CEE_Meeting_2014|this page]]. If you're interested in participation, please fill in the [https://docs.google.com/forms/d/1WtSEXTbZKxBDaGcNVgGbfgWeFbORYKXC3CjpETkk0hA required form]. If you want to be a speaker at [[:meta:Wikimedia_CEE_Meeting_2014/Programme|some sessions]], please let me know. P.S. we are providing scholarship for travel and accommodation. --[[Uporabnik:Ліонкінг|Ліонкінг]] ([[Uporabniški pogovor:Ліонкінг|pogovor]]) 16:14, 8. december 2014 (CET) == Pozdravljen == Hvala za dobrodošlico, zagotovo bom rabil kako pomoč, nasvet, tako da se slišimo. Lp [[Zabavnique]] :Kar napiši, če ti kaj ne bo šlo, le pogumno na delo...{{smeško}}--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 08:24, 26. marec 2015 (CET) == Zahvala == Hvala za nasvet glede slike. :) --[[Uporabnik:Viktorina|Viktorina]] ([[Uporabniški pogovor:Viktorina|pogovor]]) 08:18, 21. april 2015 == Zahvala == Vesel sem Tvoje pomoči pri Italiji. Vsekakor mojemu delu manjka slovenska specifika, za kar sem Tebi in vsem drugim hvaležen. O svoji teti Marički, ki smo ji do vedno pošiljali pošto na naslov "Ajdovščina, Slovensko Primorje" sicer ne morem pisati, vsaj ne tu, ampak ... ups, malo sem se zgubil, pa nič zato. Da ne padem v patos in Zdravljico, na kratko še enkrat hvala[[Uporabnik:SmozBleda|SmozBleda]] ([[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]) 18:21, 17. julij 2015 (CEST) == Fotosinteza == Se mi zdi, da bi bilo primernejše ''jakost'' svetlobe in ne ''moč'' svetlobe, ker se dejansko nanaša na intenziteto svetlobe oz. [[Gostota energijskega toka|gostoto svetlobnega toka]] (ki je zvrst energijskega toka), torej sevalni tok oz. ''moč'', ki ga prejme določena površina (glej tudi članek [[jakost (fizika)]]). Sicer SSKJ pravi npr. jakost valovanja, Botanični terminološki slovar pravi npr. presežna jakost svetlobe. Lp, --[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 23:44, 29. oktober 2015 (CET) :Prav, bom vrnil. Mi je pa popolnoma arhaičen/neslovenski izraz... --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 09:56, 30. oktober 2015 (CET) ::Tvoji vtisi so pravilni, saj glede na [http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4220830/jk?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=jakost Etimološki slovar] najdemo besedo ''jâk'' v hrvaščini in srbščini (močan, zdrav), podobno je gornjelužiško ''jakny'' (krepak, močan). Je pa enostavno problem pri tem članku, da je treba ločiti fizikalne količine med seboj, torej jakost, ki se meri v [[Watt|W]]/m<sup>2</sup>, in sam energijski tok oz. moč, sicer hitro pride do zmede. Že tako imam včasih občutek, da so v raznih monografijah na to temo dotični fizikalni pojmi nejasno predstavljeni. Sicer pa fino, da si izpostavil problem, ker sploh nisem dojel, da sem v poglavju dejavnikov zamešal jakost z osvetlitvijo ...--[[Uporabnik:Archangel|<font color="FF1493">'''''Arch'''''</font>]][[Uporabniški_pogovor:Archangel|<font color="007FFF">'''''angel'''''</font>]] 11:48, 30. oktober 2015 (CET) ::: Ja, znani problem z mešanjem pojmov. Še nekaj jih imam na zalogi, ki me mučijo. Enote so pri tem v zelo veliko pomoč. Problem je pmsm tudi, ker se izrazi prevajajo/prenašajo iz različnih jezikov (npr. nemščina, angleščina in bognedaj ruščina in/ali hrvaščina) in je potem zmeda. Če tudi prav razumem razlago iz SES, razvoj quālitās ni šel strogo vzporedno z intensus, ko na koncu jakost ustreza [http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4220725/intenzven?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=intenziven intenzivnosti] in obratno. Zanimivo. Če je pa res čisto sopomensko, bi tudi bilo dobro vedeti, saj je še nekaj količin povezanih s svetlobo, ki se večkrat mešajo med seboj ([[svetlost]], ''[[:en:brightness|brightness]]'' in družina). --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:09, 30. oktober 2015 (CET) == We sent you an e-mail == Hello {{PAGENAME}}, Really sorry for the inconvenience. This is a gentle note to request that you check your email. We sent you a message titled "The Community Insights survey is coming!". If you have questions, email surveys@wikimedia.org. You can [[:m:Special:Diff/20479077|see my explanation here]]. [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:53, 25. september 2020 (CEST) <!-- Message sent by User:Samuel (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Samuel_(WMF)/Community_Insights_survey/other-languages&oldid=20479295 --> == Rimsko cesarstvo == Predlagam, da se tudi sam posvetiš ponovnemu urejanju, saj je ogromno dela z napačnim ali površnim oblikovanjem in uporabo smernic, pa tudi strojepisnih in drugih napak. Predvsem pa smo se že davno dogovorili, da govorimo o Rimskem cesarstvi in ne imperiju, kar dosledno uporabljaš v tekstu. Poleg tega mene motijo vse silne notranje povezave v referencah, ki so potem v tekstu vse rdeče in v slovenščini nimajo kaj iskat.--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 14:28, 12. maj 2021 (CEST) == Zamusani: thank you very much! == Thank you very much for your help on the [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Pod_lipo&diff=5856943&oldid=5856616#I_am_looking_for_a_former_Yugoslav_settlement Zamusani issue]. Since I don't have any other clue, no other tip has been received, so I accept it (the picture you sent actually says the same thing in the caption). Thank you! Bye! [[Uporabnik:Pallor|Pallor]] ([[Uporabniški pogovor:Pallor|pogovor]]) 11:28, 4. januar 2023 (CET) == Plečnik and Prague == Hi ModriDirkac, last time we met each other at the CEEM in Thessalonikki where we had a conversation concerning the prosposal of a joint project between Slovenian and Czech Wikimedians about Plečnik and his heritage. I've sent you an e-mail a while ago, did you get it? I am looking forward for your answer! Best, [[Uporabnik:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|Tadeáš Bednarz (WMCZ)]] ([[Uporabniški pogovor:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|pogovor]]) 17:39, 23. februar 2026 (CET) : If he doesnt answer, we are very interested. Under Slovenian law, copyright lasts for 70 years after the author’s death. Protection expires at the end of the calendar year, and the works enter the public domain on 1 January of the following year. Therefore, copyright in Plečnik’s works expires on 31 December 2027, and his works will enter the public domain on 1 January 2028. And we do not have freedom of panorama. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:15, 23. februar 2026 (CET) :hi. I am quite busy sorting out personal life, but will reply in 14 days. Stay tuned! ---[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 18:15, 24. februar 2026 (CET) ::{{ping|Pinky sl|ModriDirkac}}, pinging you both just to follow up. [[Uporabnik:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|Tadeáš Bednarz (WMCZ)]] ([[Uporabniški pogovor:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|pogovor]]) 15:02, 12. marec 2026 (CET) :::@[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] Hi! Any news? [[Uporabnik:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|Tadeáš Bednarz (WMCZ)]] ([[Uporabniški pogovor:Tadeáš Bednarz (WMCZ)|pogovor]]) 21:03, 13. maj 2026 (CEST) :{{ping|Yerpo}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:29, 14. maj 2026 (CEST) c7r9do5ty34szy0j2oo70o5nncc4s5p 0 331832 6675546 6656863 2026-05-14T07:25:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675546 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Kriva pota | slika = [[Slika:Breaking Bad logo.svg|240px]] | naslov = | žanr = [[triler]]<br /> [[Dramski film|drama]]<br />[[črna komedija]] | čas_trajanja = 43–58 minut | avtor = <!-- WD --> | glavni_igralci = [[Bryan Cranston]]<br />[[Anna Gunn]]<br />[[Aaron Paul]]<br />[[Dean Norris]]<br />[[Betsy Brandt]]<br />[[RJ Mitte]]<br />[[Bob Odenkirk]]<br />[[Giancarlo Esposito]]<br />[[Jonathan Banks]] | pripovedovalec = / | skladatelj = <!-- WD --> | država = <!-- WD --> | jezik = <!-- WD --> | izvršni_producent = Vince Gilligan<br/>[[Mark Johnson (producent)|Mark Johnson]]<br/>[[Michelle MacLaren]] | režiser = | produkcijska_hiša = <!-- WD --> | lokacija snemanja = [[Albuquerque, Nova Mehika]], ZDA | uvodna_špica = | število_predvajanih sezon = <!-- WD --> | število_predvajanih epizod = <!-- WD --> | začetek_konec = 8. januar 2008 - [[29. september]] [[2013]] | spletna_stran = <!-- WD --> | televizijski_kanal = <!-- WD --> }} '''''Kriva pota''''' (v izvirniku {{jezik-en|Breaking Bad}}) je [[Združene države Amerike|ameriška]] [[Dramski film|dramska]] [[televizijska serija]] avtorja in producenta [[Vince Gilligan|Vincea Gilligana]], ki se je v ZDA predvajala na kabelskem kanalu AMC med 20. januarjem 2008 in 29. septembrom 2013. Pripoveduje zgodbo o srednješolskem učitelju [[kemija|kemije]] Walterju Whiteu ([[Bryan Cranston]]), ki je ob številnih vsakdanjih težavah soočen z diagnozo neozdravljivega [[pljučni rak|pljučnega raka]], zaradi česar se ob pomoči nekdanjega učenca Jesseja Pinkmana ([[Aaron Paul]]) loti izdelave in prodaje kristaliziranega [[metamfetamin]]a, da bi pred smrtjo zagotovil finančno varnost družini, ob tem pa mora krmariti med nevarnostmi kriminalnega sveta, s katerim nima izkušenj. Dogajanje je postavljeno v mesto [[Albuquerque, Nova Mehika]] z okolico, kjer je bila serija tudi posneta. Serija je bila med občinstvom izredno pozitivno sprejeta, posebej zaradi scenarija, fotografije in igre ter velja za eno najboljših televizijskih serij vseh časov.<ref name="greatest"/> Prejela je šestnajst primetime [[emmy]]jev, dva [[zlati globus|zlata globusa]], dve [[Peabodyjeva nagrada|Peabodyjevi nagradi]] in [[Seznam nagrad in nominacij za TV-serijo Kriva pota|številna druga priznanja]]. Kritiki so jo uvrstili ob bok ostalim znanilcem preporoda ameriške televizije na začetku 21. stoletja. == Pregled sezon == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! style="padding: 0 30px;" colspan="2" rowspan="2"| Sezona ! style="padding: 0 30px;" rowspan="2"| Št. epizod ! style="padding: 0 30px;" colspan="2"| Prvo predvajanje v ZDA (AMC) ! style="padding: 0 30px;" colspan="2"| Prvo predvajanje v Sloveniji (POP TV in Kanal A) |- ! style="padding: 0 30px;" | Premiera sezone ! style="padding: 0 30px;" | Finale sezone ! style="padding: 0 30px;" | Premiera sezone ! style="padding: 0 30px;" | Finale sezone |- |style="background: #1DACD6;"| |'''1''' |style="padding: 0 30px;"| 7 |style="padding: 0 30px;"| 8. januar 2008 |9. marec 2008 |29. april 2010 |11. maj 2010 |- |style="background: #2c6576;"| |'''2''' |13 |8. marec 2009 |31. maj 2009 |4. oktober 2010 |25. oktober 2010 |- |style="background: #808080;"| |'''3''' |13 |21. marec 2010 |13. junij 2010 |19. januar 2012 |6. februar 2012 |- |style="background: #FFD800;"| |'''4''' |13 |17. julij 2011 |9. oktober 2011 |7. februar 2012 |29. februar 2012 |- |style="background: #49a761;"| |'''5 (1. del)''' |8 |15. julij 2012 |2. september 2012 |6. oktober 2013 |2. november 2013 |- |bgcolor="#A80D0D"| |'''5 (2. del)''' |8 |11. avgust 2013 |29. september 2013 |22. maj 2014 |4. junij 2014 |} == Vsebina == === 1. sezona === Srednješolski učitelj kemije Walter White (Bryan Cranston), ki poleg poučevanja za dodaten zaslužek dela še v avtopralnici, da bi preživel svojo družino, se nekega dne zgrudi v službi in dobi diagnozo [[pljučni rak|pljučnega raka]] v poznem stadiju. Kasneje spremlja svojega svaka, pripadnika [[Agencija za nadzor nad drogami|Agencije za nadzor nad drogami]] (DEA) Hanka Schraderja ([[Dean Norris]]), na racijo, kjer opazi svojega nekdanjega učenca Jesseja Pinkmana (Aaron Paul), ki zbeži s prizorišča ilegalnega laboratorija za pridobivanje metamfetamina. Čez nekaj časa stopi v stik z Jessejem in naredi načrt, kako bo uporabil svoje kemijsko znanje za sintezo metamfetamina visoke kakovosti, Jesse pa bo uporabil svoje povezave na ulici za preprodajo droge. Želi namreč zaslužiti dovolj denarja, da bi pred smrtjo preskrbel svojo nosečo ženo Skyler ([[Anna Gunn]]) in najstniškega sina, ki trpi za [[cerebralna paraliza|cerebralno paralizo]], ter pokril visoke stroške zdravljenja.<ref name="Esquire"/> Res mu uspe narediti metamfetamin izredne kakovosti, pri prodaji pa prideta partnerja v konflikt z drugimi preprodajalci drog. Prisiljena sta sodelovati z lokalnim preprodajalcem Tucom ([[Raymond Cruz]]), ki je sicer vpliven, a zelo nepredvidljiv. Kljub težavam Walter nadaljuje s proizvodnjo, pri čemer prevzame psevdonim »[[Werner Karl Heisenberg|Heisenberg]]«. === 2. sezona === [[slika:Twisters, Isleta Blvd, South Valley NM.jpg|thumb|Lokal s hitro hrano ''Twisters'' v kraju South Valley, Nova Mehika, ki je služil kot Gusov lokal ''Los Pollos Hermanos'' od druge sezone dalje]] Začetek je počasen in Walter ima še vedno težave z računi za zdravljenje. Kljub več slabim izkušnjam pri sodelovanju z Jessejem popusti in ga znova vzame za partnerja. Težave pa se nadaljujejo - Jessejev prijatelj Badger (Matt L. Jones) je aretiran pri poskusu prodaje droge agentu pod krinko, zaradi česar Walter najame odvetnika sumljivega slovesa Saula Goodmana (Bob Odenkirk), da bi mu pomagal. Walter in Jesse se odpeljeta z avtodomom v puščavo in v štirih dneh izdelata večjo količino metamfetamina, vendar v poskusu prodaje rivalna tolpa ubije Comba, še enega od Jessejevih prijateljev, saj je zašel na njihov teritorij. Saul zato predlaga učinkovitejši način razpečevanja. Jesse se v tem času zbliža s svojo sosedo in najemodajalko Jane Margolis ([[Krysten Ritter]]). Jane je odvisnica na odvajanju od drog, a popusti skušnjavi in z Jessejem pričneta jemati [[heroin]]. Saul najde Waltu in Jesseju novega partnerja, poslovneža Gustava »Gusa« Fringa ([[Giancarlo Esposito]]), ki je pripravljen plačati 1,2 milijona [[ameriški dolar|USD]] za več kot 17&nbsp;kg metamfetamina, ki ga še vedno nista uspela prodati. Na dogovorjeni dan je Jesse neuporaben zaradi odmerka heroina, zato Walter v naglici dostavi produkt Gusu, da ne bi zapravil priložnosti, vendar zaradi tega zamudi rojstvo svoje hčerke. Nato zadrži Jessejevo polovico zaslužka, a Jane to izve in dobi denar od njega z izsiljevanjem. Walt med kasnejšim obiskom pri Jesseju vidi, kako se Jane, ki zaradi heroina ni pri zavesti, prične dušiti s svojim bljuvanjem, in jo pusti umreti. Doma pride v konflikt s Skyler, ki je postala sumničava zaradi njegove odsotnosti in stalnih izgovorov. Prične odkrivati resnico o njegovem skrivnem življenju in zahteva ločitev. === 3. sezona === Walter želi obdržati družino skupaj in pove Skyler resnico, ona pa je zaprepadena in zahteva ločitev tudi uradno. Takrat mu Gus ponudi 3 milijone USD za tri mesece dela zanj, kar vključuje vrhunski laboratorij in sposobnega asistenta Galea ([[David Costabile]]). Hkrati Jesse nadaljuje z izdelavo in prodajo metamfetamina na lastno pest. Preiskuje ga Hank, ki počasi zbira dokaze za aretacijo. Nekega dne Tucova bratranca poskušata ubiti Hanka; ta napad preživi, a je huje ranjen. Jesse zagrozi Walterju, da ga bo izdal, če bo aretiran, zato mu Walter ponudi Galeov položaj v laboratoriju. Ponudbo sprejme, prične pa skrivoma krasti del proizvoda ter ga prodajati na strani. V programu odvajanja od heroina spozna žensko, s katero postane par, in izve, da so Gus in njegovi pajdaši napeljali njenega 11-letnega brata na umor Comba. Odloči se maščevati prijatelja. Povzroči nekaj težav, nakar ga Walter sicer obvaruje pred Gusovim besom, a ta prične izgubljati potrpljenje z dvojico. Galeu naroči, naj od Walterja dobi dovolj podatkov za samostojno izdelovanje metamfetamina. Tik preden Gusovi pajdaši odstranijo Walterja, ta naroči Jesseju naj ubije Galea, kar bi prisililo Gusa, da ga obdrži kot edinega, ki zna sintetizirati tako dober produkt. === 4. sezona === Jesse res umori Galea. Gus je njega in Walterja prisiljen obdržati, a se ju loti disciplinirati ter spreti med seboj. Walter mora večinoma delati sam, Jesseja pa skuša Gus premamiti tako, da mu dodeli odgovornejšo zadolžitev spremljanja njegovega izterjevalca Mika na terenu. Odnos med Walterjem in Jessejem se močno poslabša. Medtem Hank, ki okreva po napadu, najde povezavo med Galeom in Gusom. Spozna, da je Gus pomemben razpečevalec drog in začne zbirati dokaze za obtožnico. Gus dojame, da lahko Walterjeva povezava s Hankom ogrozi celotno operacijo, zato odpusti Walterja in mu pove, da bo ubil Hanka ter zagrozi z umorom Walterjeve celotne družine, če mu bo ta stopil na pot. Walter in Jesse se zato pobotata in izdelata načrt, kako bosta ubila Gusa. Načrt vključuje nekdanjega vodjo rivalnega mamilarskega kartela Hectorja Salamanco, ki naj bi detoniral samomorilsko bombo. Hectorju uspe, pri čemer umre skupaj z Gusom. Nato Walter in Jesse uničita laboratorij, Walter pa sporoči svoji zdaj odtujeni, a po sili razmer sodelujoči ženi: »Zmagal sem«. === 5. sezona === Walter po smrti Gusa Fringa prepriča Jesseja in Gusovega nekdanjega pajdaša Mika, da vzpostavijo novo operacijo izdelave in razpečevanja metamfetamina. Mike prevzame poslovni del, Walter in Jesse pa sodelujeta z ekipo, ki izvaja [[fumigacija|fumigacijo]], in skrivoma izdelujeta metamfetamin v zapečatenih hišah. Ekipa DEA pod Hankovim vodstvom medtem odkrije devet zapornikov in odvetnika, ki jim Mike redno plačuje, da ne izdajo Gusovega in njegovega početja. Walter ubije Mika, vendar ga zaskrbi, da bodo zaporniki s svojimi informacijami uničili vse, ko bo prenehal prihajati denar. Zato najame vodjo [[neonacizem|neonacistične]] tolpe Jacka Welkerja, ki s pomočjo svojih znancev v zaporih organizira umor vseh devetih. Walter nadaljuje s poslovanjem, dokler se pri vsoti 80 milijonov dolarjev, ki jih Skyler hrani v gotovini v nekem skladišču, ne odloči upokojiti. Kasneje je Hank z ženo na obisku pri Whiteovih, kjer po naključju naleti na Galeovo sporočilo Walterju in spozna, da je Walter zloglasni Heisenberg, ki ga je lovil ves ta čas. Zaprepaden in besen se poveže z Jessejem, ki prav tako prezira Walterja zaradi vsega slabega, kar je storil. Walter, stisnjen v kot, zakoplje denar v puščavi in najame Jacka, da bi ubil Jesseja. Ko poskuša sam obračunati z Jessejem, ga Hank pretenta in aretira. Vendar se pripelje Jackova tolpa, s katero se Hank zaplete v strelski obračun in je na koncu usmrčen, Jesseja pa ujamejo in prisilijo v izdelavo metamfetamina zanje. Poberejo tudi skoraj ves Walterjev denar. Skyler in Walterjev sin sta iz sebe zaradi Hankove smrti in ne želita pobegniti z Walterjem, ki ga krivita za te dogodke. Namesto tega pokličeta policijo. Walter se naslednjih nekaj mesecev skriva v samotni koči v [[New Hampshire]]u, že precej zdelan zaradi raka. Kasneje se vrne v Novo Mehiko, da bi še zadnjič obiskal družino in se maščeval Jacku. Tisti večer postreli celotno tolpo z avtomatsko puško, ki jo je skril v prtljažniku avtomobila, in osvobodi Jesseja, ki pobegne pred prihodom policistov. Walter, smrtno ranjen v obračunu, počaka na posestvu in na koncu podleže poškodbi. == Igralska zasedba in liki == [[File:PaleyFest 2010 - Breaking Bad.jpg|right|thumb|280px|Igralska zasedba in ustvarjalci serije ''Kriva pota'' (od leve proti desni): avtor Vince Gilligan, RJ Mitte (Walt Jr.), Aaron Paul (Jesse Pinkman), Anna Gunn (Skyler White), Bryan Cranston (Walter White), Dean Norris (Hank Schrader) in producent Mark Johnson.]] === Glavni liki === * [[Bryan Cranston]] kot Walter »Walt« White&nbsp;– učitelj kemije z diagnozo pljučnega raka v poznem stadiju, ki se zateče v izdelavo metamfetamina, da bi finančno preskrbel družino. Sčasoma dobi sloves v kriminalnem podzemlju kot zloglasni »Heisenberg«. * [[Anna Gunn]] kot Skyler White&nbsp;– Walterjeva žena, noseča z njunim drugim otrokom v času Walterjeve diagnoze, ki postane sumničava do Walterjevih izgovorov. Gunnova je lik Skyler opisala kot »močno in zavzeto žensko z nogami na tleh«.<ref name="AutoHY-19"/> Ko izve resnico, je razpeta med zgroženostjo nad Walterjevim početjem in potrebo za preskrbo družine. * [[Aaron Paul]] kot Jesse Pinkman&nbsp;– Walterjev nekdanji učenec in partner. Po igralčevih besedah je lik dobrosrčen, a je zaradi odtujenosti od staršev in slabe družbe zašel v kriminal. Njegov odnos z Walterjem je podoben tistemu med protagonistoma v seriji ''[[Nenavaden par]]''.<ref name="AutoHY-20" /> * [[Dean Norris]] kot Hank Schrader&nbsp;– svak od Walta in Skyler, mož njene sestre in agent pri Agenciji za nadzor nad drogami. Hank je bil zasnovan kot zgolj komičen, klišejski stranski lik, ki pa je kasneje pridobil resnejši podton in osrednjo vlogo v zgodbi. Norris je bil znan po vlogah policistov že od prej.<ref name="VultureHank"/> * [[Betsy Brandt]] kot Marie Schrader&nbsp;– sestra Skyler in Hankova [[kleptomanija|kleptomanska]], vase zaverovana žena. * [[RJ Mitte]] kot Walter White ml.&nbsp;– sin Walterja in Skyler, ki trpi za cerebralno paralizo. Njegove najstniške probleme zasenči družinska kriza, zaradi katere je razpet med mamo in očetom, saj je na Walterja zelo navezan. Mitte sam prav tako trpi za cerebralno paralizo, a v blažji obliki. Za vlogo je začasno prekinil s terapijo, bedel dolgo v noč, da bi manj razločno govoril, in se naučil prepričljivo hoditi z berglami.<ref name="AutoHY-23" /> * [[Bob Odenkirk]] kot Saul Goodman (stranska vloga v 2. sezoni, glavna v kasnejših)&nbsp;– pokvarjen [[odvetnik]], ki zastopa Walta in Jesseja. Odenkirk je za navdih uporabil producenta serije [[Robert Evans (producent)|Roberta Evansa]] z njegovim nenavadnim načinom govora.<ref name="AutoHY-24" /> * [[Giancarlo Esposito]] kot Gustavo »Gus« Fring (stalna stranska vloga v 2. sezoni, glavna v 3. in 4.)&nbsp;– preprodajalec drog na visokem položaju, ki uporablja svojo verigo lokalov s [[hitra hrana|hitro hrano]] ''Los Pollos Hermanos'' za krinko kriminalnih aktivnosti. Seva samozavest in hladnokrvnost, pri čemer se je igralec zgledoval po [[Edward James Olmos|Edwardu Jamesu Olmosu]] v seriji ''[[Miami Vice]]''.<ref name="AutoHY-25" /> * [[Jonathan Banks]] kot Mike Ehrmantraut (gostujoča vloga v 2. sezoni, glavna vloga v 3., 4. in prvi polovici 5. sezone)&nbsp;– Gusova desna roka, dela tudi za Saula kot zasebni preiskovalec. Lik Mika so nekateri komentatorji primerjali z likom Winstona Wolfa ([[Harvey Keitel]]) iz filma ''[[Šund (film)|Šund]]'', vendar je Banks izjavil, da ga ne posnema namerno.<ref name="AutoHY-26" /> * [[Laura Fraser]] kot Lydia Rodarte-Quayle (stalna stranska vloga v prvem delu in glavna v drugem delu 5. sezone)&nbsp;– uslužbenka na visokem položaju v družbi Madrigal Electromotive, nekdanja sodelavka Gusa Fringa. Proti koncu serije začne Waltu in Jesseju dobavljati [[metilamin]] za sintezo metamfetamina in razpošiljati drogo v Evropo. * [[Jesse Plemons]] kot Todd Alquist (stalna stranska vloga v prvem delu in glavna v drugem delu 5. sezone)&nbsp;– uslužbenec podjetja Vamonos Pest Control, ki postane Waltov in Jessejev sodelavec. Tudi član tolpe neonacistov, antagonistov konca serije. === Stalni stranski liki === * [[Steven Michael Quezada]] kot Steven »Gomie« Gomez&nbsp;– Hankov partner pri DEA in njegov najboljši prijatelj, ki mu pomaga razvozlavati Heisenbergovo identiteto. Deluje kot Hankovo nasprotje, ko ima ta klišejske izpade. * [[Matt L. Jones]] kot Brandon »Badger« Mayhew&nbsp;– Jessejev prijatelj in odvisnik, komičen lik. * [[Charles Baker (igralec)|Charles Baker]] kot Skinny Pete&nbsp;– Jessejev prijatelj in pomočnik pri razpečevanju droge. * Rodney Rush kot Christian »Combo« Ortega&nbsp;– prav tako Jessejev prijatelj in pomočnik pri razpečevanju droge. * [[Jessica Hecht]] in [[Adam Godley]] kot Gretchen in Elliot Schwartz&nbsp;– lastnika korporacije Gray Matter, ki so jo ustanovili skupaj z Walterjem, ki pa je zaradi finančnih težav prodal svoj delež, preden je njihova ideja uspela. Gretchen je tudi nekdanja Waltova simpatija in del razloga, zakaj je odšel. * [[Raymond Cruz]] kot Tuco Salamanca&nbsp;– neuravnovešeni mehiški vodja tolpe preprodajalcev, ki postane Waltov in Jessejev distributer. * [[Mark Margolis]] kot Hector Salamanca&nbsp;– nekdanji visoko rangirani član kartela iz Juareza ter Gusov sovražnik, zdaj priklenjen na invalidski voziček in nem zaradi kapi. Stric Tuca, Marca in Leonela Salamance. * [[Christopher Cousins]] kot Ted Beneke&nbsp;– predsednik podjetja Beneke Fabricators, pri katerem dela Skyler. Z njo ima kratkotrajno razmerje, Skyler mu poleg tega pomaga, ko zaide v finančne težave. * [[Krysten Ritter]] kot Jane Margolis&nbsp;– Jessejeva stanodajalka in punca, odvisnica na zdravljenju. * [[John de Lancie]] kot Donald Margolis&nbsp;– oče Jane, [[Kontrola zračnega prometa|nadzornik zračnega prometa]], ki, raztresen zaradi hčerine smrti, povzroči trčenje dveh letal konec 2. sezone. * [[David Costabile]] kot Gale Boetticher&nbsp;– kemik, ki ga najame Gus za Waltovega pomočnika. * Daniel in Luis Moncada kot Leonel in Marco Salamanca&nbsp;– neusmiljena in redkobesedna morilca kartela iz Juareza, Tucova bratranca ter Hectorjeva nečaka. * [[Emily Rios]] kot Andrea Cantillo&nbsp;– Jessejeva druga ljubezen, prav tako odvisnica na zdravljenju. Ima mladega sina Brocka. * [[Jeremiah Bitsui]] kot Victor&nbsp;– Gusov zvesti pajdaš, izterjevalec ob Miku. * Ray Campbell kot Tyrus Kitt&nbsp;– Gusov izterjevalec v 4. sezoni. * [[Lavell Crawford]] kot Huell Babineaux&nbsp;– Saulov telesni stražar in pomočnik. * [[Bill Burr]] kot Patrick Kuby&nbsp;– Saulov plačanec, specialist za prevare. * [[Michael Bowen (igralec)|Michael Bowen]] kot Jack Welker&nbsp;– Toddov stric in vodja tolpe neonacistov. === Posebni gostje === * [[Danny Trejo]] kot Tortuga&nbsp;– član mehiškega kartela in vohun za DEA. * [[DJ Qualls]] kot Getz&nbsp;– policist v Albuquerqueju, ki aretira Badgerja, zaradi česar se mora Walt obrniti na Saula. * [[Jim Beaver]] kot Lawson&nbsp;– trgovec z orožjem, ki priskrbi Waltu več kosov. * [[Steven Bauer]] kot Don Eladio Vuente&nbsp;– vodja kartela iz [[Ciudad Juárez|Juáreza]], ki ima staro rivalstvo z Gusom. * [[Robert Forster]] kot Ed&nbsp;– popravljalec sesalnikov, ki ilegalno preskrbi ljudem nove identitete. * [[Charlie Rose]] kot on sam. == Produkcija == === Zasnova === [[slika:Vince Gilligan by Gage Skidmore.jpg|thumb|left|Avtor serije Vince Gilligan]] ''Kriva pota'' je ustvaril [[Vince Gilligan]], znan kot avtor [[Fox Broadcasting Company|Foxove]] serije ''[[Dosjeji X]]''. Osnovna ideja je bila posneti serijo, v kateri se protagonist postopoma spremeni v antagonista. Po njegovem mnenju so televizijski liki tradicionalno statični, na račun česar se lahko serija nadaljuje dolga leta ali celo desetletja. Namesto tega je želel postaviti spremembo za temeljni koncept.<ref name="grantland"/> Povedano drugače, Walterja je hotel »spremeniti iz [[Goodbye, Mr. Chips|g. Chipsa]] v [[Brazgotinec|Brazgotinca]]«.<ref name="THR" /><ref name="Bowles0713" /><ref name="Ginsberg0716" /> Na to namiguje tudi naslov izvirnika (''Breaking Bad''), ki je v angleščini fraza s pomenom »podivjati«, »se upreti avtoriteti«.<ref name="Rothman" /> Ideja za zgodbo se je Gilliganu porodila, ko sta s kolegom [[Thomas Schnauz|Thomasom Schnauzem]] debatirala o svoji takratni situaciji (oba sta bila brez dela) in v šali sklenila, da bi bila najboljša rešitev postaviti laboratorij za izdelavo metamfetamina v zadnji del avtodoma, se voziti naokrog po državi, kuhati drogo in služiti denar.<ref name=tease/> Gilligan je napisal koncept in začel ponujati idejo različnim studijem, a je skoraj obupal, ko je odkril serijo ''[[Gandža (TV-serija)|Gandža]]'' (''Weeds'') z zelo podobno premiso. Producenti so ga prepričali, da je njegova ideja dovolj izvirna, da lahko uspe, a je kasneje povedal, da bi jo opustil, če bi prej vedel za ''Gandžo''.<ref name="huffington-weeds" /> Tekom serije je avtor z ekipo piscev Walterja vedno bolj spreminjal v antipatičen lik.<ref name="THR" /> V tem času je v intervjuju izjavil, da želijo gledalce prisiliti v to, da podvomijo v svojega junaka.<ref name="Bowles0713" /> Pred finalom je bilo zanj že težko pisati Walterjevo zgodbo, ker je bil lik že toliko temačen in moralno sporen.<ref name="Segal0706" /> Kljub temu ga je ideja od začetka tako prevzela, da ni preveč razmišljal o tem, kako jo bo prodal. Zavedal pa se je, da bi lahko imel pri šefih studiev težave s tako nenavadno in temačno zgodbo in je bil pripravljen na zavrnitev.<ref name=tease /> === Razvoj === [[slika:Bob Odenkirk Lavell Crawford during shooting Breaking Bad.jpg|thumb|Bob Odenkirk kot Saul Goodman in Lavell Crawford kot Huell (z napisom »Security« na hrbtu) med snemanjem 8. epizode 4. sezone]] Televizijska mreža AMC je naročila devet epizod za prvo sezono (vključno s pilotno), toda zaradi [[Stavka ceha ameriških filmskih in TV scenaristov (2007–2008)|stavke ameriškega sindikata scenaristov konec 2007]] je bilo posnetih samo sedem.<ref name="season 1 episodes" /> V prvih različicah [[scenarij]]a je bilo dogajanje postavljeno v [[Kalifornija|kalifornijsko]] mesto [[Riverside, Kalifornija|Riverside]], a so na [[Sony Pictures Television|Sonyjev]] predlog za lokacijo snemanja izbrali Albuquerque, kjer so lahko izkoristili davčne olajšave zvezne države [[Nova Mehika]]. Gilligan se je zavedel, da bi se pri posnetkih proti vzhodu moral stalno izogibati prepoznavnemu gorovju [[Sandia (gorovje)|Sandia]], zato je spremenil lokacijo zgodbe.<ref name="AutoHY-3" /><ref name="AutoHY-4" /> Večina serije je bila posneta na 35-mm filmski trak,<ref name="AutoHY-5" /> digitalne kamere pa so uporabili za dodatne zorne kote, posnetke iz igralčeve perspektive in [[fotografija v časovnih presledkih|fotografijo v časovnih presledkih]] (time-lapse).<ref name="AutoHY-6" /> Izdelava je stala približno 3 milijone [[ameriški dolar|USD]] na epizodo, kar je več od povprečja za osnovni kabelski program.<ref name="AutoHY-7" /> Julija 2011 je Vince Gilligan namignil, da namerava zaključiti serijo s peto sezono.<ref name="AutoHY-8" /> Kmalu za tem so se začela pogajanja med mrežo AMC in produkcijsko hišo Sony glede pete in verjetno zadnje sezone. Pri AMC so želeli skrajšati sezono na šest do osem epizod namesto 13 za znižanje stroškov, kar pa so producenti zavrnili. Pričeli so že poizvedovati pri drugih televizijskih mrežah za prevzem v primeru da AMC ne bi popustil,<ref name="AutoHY-9" /> vendar je 14. avgusta mreža oznanila zadnjo, peto sezono s 16 epizodami.<ref name="final season" /> Poleg matične televizijske mreže je bil za globalni uspeh ključna tudi spletna storitev videa na zahtevo [[Netflix]], ki jo je Gilligan posebej omenil na podelitvi emmyjev septembra 2013.<ref name="AutoHY-10" /> ==== Strokovna verodostojnost ==== Serija črpa motiv iz resnično težavnih zapletov z odvisnostjo mladine od substanc in zavračanje rešitev v zvezi z zasvojenostjo mladih. Organizacija združenih narodov z Uradom za droge in kriminal ocenjuje svetovno produkcijo droge ob času začetka snemanja te serije na približno 500 ton na leto ali 24,7 milijona odvisnikov na leto. Ameriške uradne službe so ob začetku snemanja serije ugotavljale, da drogo uporablja približno 13 milijonov ljudi, starejših od 12 let, kar pol milijona jih je že rednih uživalcev. Nekaj manj od 5 % šolarjev je že poskusilo metamfetamin vsaj enkrat, lokalno pa so te ocene lahko tudi znatno višje. V Evropi izstopa Češka, kjer se droga pogosto imenuje Pervitin, vidno izstopa ta droga tudi na Švedskem, Finskem, Slovaškem in Latviji, kjer so ocene uporabe med 20 in 60 odstotki vsaj bežnega stika z drogo. Droga je pogosta tudi na Tajskem in Filipinih v obliki manjših tablet s podobnim učinkom. Zaradi nizkih stroškov izdelave in nakupa ter medlimi uporabniki, ki so ob visoki odvisnosti zlahka nevarni za svojo okolico, se serija ukvarja predvsem s težavami domačih pridelovalcev, hkrati pa izpostavlja težave vzpostavljanja nelegalne distribucije. Posneta je bila v obmejni državi z Mehiko, ki je tranzitna država za mnoge druge droge, po katerih povprašujejo v ZDA<ref>{{Navedi splet|url=http://www.drugfreeworld.org/drugfacts/crystalmeth/a-worldwide-epidemic-of-addiction.html|title=Drugfreeworld.org Fundacija|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Na začetku ustvarjalci niso imeli pomoči šolanih kemikov pri pisanju, zaradi česar se je moral Vince Gilligan veliko naučiti o kemiji in trgovanju z drogami, da so bili dialogi prepričljivi. V ta namen je prebiral izpovedi odvisnikov in govoril z nekdanjimi preprodajalci. Sprva je lahko kemijski del poenostavil, saj prva sezona ne vsebuje zapletenejših razlag, le Walta, ki predava srednješolsko kemijo učencem.<ref name="AutoHY-15"/> Kasneje je objavil prošnjo za pomoč v strokovni reviji ''Chemical & Engineering News'', na katero se je odzvala profesorica organske kemije z [[Univerza Oklahome|Univerze Oklahome]] Donna Nelson, ki je nato preverjala pravilnost kemijskih formul in reakcij v scenarijih ter pomagala pri dialogih.<ref name="AutoHY-16"/> Pomagal je tudi kemik Agencije za nadzor nad drogami iz [[Dallas, Teksas|Dallasa]].<ref name="AutoHY-15"/> Kljub temu so drugi kemiki izrazili dvom o več prizorih,<ref name="TelegraphDebunk"/><ref name="Chemie"/> izvedljivost dveh prizorov iz prve sezone pa je ovrgla tudi ekipa serije ''[[MythBusters]]''.<ref name="MyhBusters"/> Na strani varuhov zakona je Dean Norris kot Hank Schrader s pridom uporabil svoje izkušnje z vlogami policistov. V to kulturo se je lahko vživel tudi osebno, njegov prijatelj iz otroštva je namreč policist v [[Chicago|Chicagu]], drugi prijatelj pa šerif na območju [[Los Angeles]]a.<ref name="AutoHY-21"/> === Izbor igralcev === Vince Gilligan je Bryana Cranstona za glavno vlogo izbral na podlagi nastopa v eni od epizod serije ''Dosjeji X'', pri kateri je sam delal kot scenarist. Cranston je igral vlogo neozdravljivo bolnega [[Antisemitizem|antisemita]] in ostal v Gilliganovem spominu kot igralec, ki je sposoben ljudem hkrati prikupiti lik in ga narediti odvratnega.<ref name="Segal0706"/><ref name="Sepinwall0306"/> Odgovorne pri AMC je bilo zanj težko prepričati, saj so ga poznali le po komični vlogi družinskega očeta Hala v seriji ''Glavca'' in so sprva ponudili vlogo [[John Cusack|Johnu Cusacku]] in [[Matthew Broderick|Matthewu Brodericku]].<ref name="AutoHY-11"/> Šele ko sta jo oba zavrnila, jih je Gilligan uspel prepričati tako, da jim je predvajal epizodo ''Dosjejev X''.<ref name="Rosenblum0313"/> Cranston je pomembno prispeval k razvoju lika Walterja Whitea; zanj je napisal ozadje in večkrat spreminjal elemente scenarija, kadar se ni strinjal z obravnavo svojega lika.<ref name="Segal0706"/> Aaron Paul je bil za vlogo njegovega pajdaša Jesseja izbran na avdiciji, kjer je najbolj prepričljivo zadel vedenje zgube, ki se vrti v sumljivi družbi.<ref name="Iqbal-Paul"/> Sprva je bilo mišljeno, da bo umrl konec prve sezone, a sta se Paul in Cranston tako dobro ujela, da so zanju spremenili celotno dinamiko serije.<ref name="PaulNPR"/> Anna Gunn je morala za svojo vlogo na avdiciji odigrati sceno, kjer masturbira Cranstonu in ob tem hladnokrvno spremlja potek avkcije na [[eBay]]u,<ref name="GunnHuffTV"/> Dean Norris pa je imel za avdicijo mačističen in nekoliko rasističen monolog o svojem sodelavcu Steveu Gomezu (Steven Michael Quezada), skladno z začetno zasnovo Hanka Schraderja kot komičnega lika.<ref name="NorrisRS"/> == Zgodovina izdaj in gledanost == Serijo je predvajala televizijska mreža AMC v nedeljskem večernem terminu. {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! rowspan="2" | Sezona ! rowspan="2" | Termin ([[Vzhodni čas|ET]]) ! rowspan="2" | Epizod ! colspan="2" | Premiera ! colspan="2" | Konec ! rowspan="2" | Povprečno gledalcev<br>(v milijonih) |- ! Datum ! style="font-size: smaller; line-height: 100%;" | Gledalcev premiere<br />(v milijonih) ! Datum ! style="font-size: smaller; line-height: 100%;" | Gledalcev finala<br />(v milijonih) |- ! '''[[Kriva pota (1. sezona)|1. sezona]]''' | rowspan="5"| Nedelja, 22:00 | '''7''' | <small>20. januar 2008</small> | '''1,41'''<ref name="finale_record">{{navedi novice |url=http://www.hollywoodreporter.com/live-feed/tv-ratings-breaking-bad-finale-639093|title=TV Ratings: 'Breaking Bad' Finale Smashes Records With 10.3 Million Viewers|last=O'Connell|first=Michael|work=Hollywood Reporter|date=30.9.2013|accessdate=16.7.2015}}</ref> | <small>9. marec 2008</small> | '''1,50'''<ref>{{navedi novice |url=http://usatoday30.usatoday.com/life/television/news/2008-03-11-nielsens-analysis_N.htm |title=Nielsens: 'Runway' finale rules on cable |first=Gary |last=Levin |work=USA Today |date=11.3.2008 |accessdate=19.11.2013}}</ref> | '''1,23'''<ref>{{navedi novice |url=http://www.adweek.com/news/television/breaking-bad-finale-draws-103-million-viewers-152804 |title=Breaking Bad Finale Draws 10.3 Million Viewers |work=Adweek |first=Anthony |last=Crupi |date=30.9.2013 |accessdate=15.6.2015}}</ref> |- ! '''[[Kriva pota (2. sezona)|2. sezona]]''' | '''13''' | <small>8. marec 2009</small> | '''1,66'''<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2009/03/10/icarly-burn-notice-and-wwe-raw-top-cable-charts/14228/|title=iCarly, Burn Notice and WWE RAW top cable charts|work=TV by the Numbers|last=Seidman|first=Robert|date=10.3.2009|accessdate=20.6.2011|archive-date=2012-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120917023915/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2009/03/10/icarly-burn-notice-and-wwe-raw-top-cable-charts/14228/|url-status=dead}}</ref> | <small>31. maj 2009</small> | '''1,50'''<ref>{{navedi splet |url=http://usatoday30.usatoday.com/life/television/news/2009-06-02-nielsen-analysis_N.htm|title=Nielsens: 'Jon & Kate' plus big ratings|last=Levin|first=Gary|work=USA Today|date=5.6.2009|accessdate=3.7.2015}}</ref> | '''1,30'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.ew.com/article/2012/07/16/breaking-bad-ratings-2 |title='Breaking Bad' returns to record premiere ratings |work=Entertainment Weekly |first=James |last=Hibberd |date=16.7.2012 |accessdate=16.7.2015 |archive-date=2021-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210423212702/https://ew.com/article/2012/07/16/breaking-bad-ratings-2/ |url-status=dead }}</ref> |- ! '''[[Kriva pota (3. sezona)|3. sezona]]''' | '''13''' | <small>21. marec 2010</small> | '''1,95'''<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2010/04/07/breaking-bad-season-3-ratings/47698|title=''Breaking Bad'' Season 3 Ratings|work=TV by the Numbers|author=Julia|date=7.4.2010|accessdate=10.11.2010|archive-date=2010-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20101126033903/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2010/04/07/breaking-bad-season-3-ratings/47698|url-status=dead}}</ref> | <small>13. junij 2010</small> | '''1,56'''<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2010/06/15/sunday-cable-ratings-true-blood-breaking-bad-army-wives-drop-dead-diva-much-more/54242|title=Sunday Cable Ratings: ''True Blood'', ''Breaking Bad'', ''Army Wives'', ''Drop Dead Diva'' & Much More|work=TV by the Numbers|last=Gorman|first=Bill|date=15.6.2010|accessdate=8.11.2010|archive-date=2012-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120807160016/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2010/06/15/sunday-cable-ratings-true-blood-breaking-bad-army-wives-drop-dead-diva-much-more/54242/|url-status=dead}}</ref> | '''1,52'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.thefutoncritic.com/news/2011/01/24/2010-year-in-review-2011-year-in-preview-amc-558111/9082/ |title=2010 Year in Review/2011 Year in Preview: AMC |publisher=The Futon Critic |date=24.1.2011 |accessdate=15.6.2015}}</ref> |- ! '''[[Kriva pota (4. sezona)|4. sezona]]''' | '''13''' | <small>17. julij 2011</small> | '''2,58'''<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2011/07/19/sunday-cable-ratings-true-blood-slips-falling-skies-steady-breaking-bad-leverage-in-plain-sight-the-glades-more/98316/|title=Sunday Cable Ratings: 'True Blood' Slips , 'Falling Skies' Steady + 'Breaking Bad,' 'Leverage,' 'In Plain Sight,' 'The Glades' & More|work=TV by the Numbers|last=Seidman|first=Robert|date=19.7.2011|accessdate=19.7.2011|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722140513/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2011/07/19/sunday-cable-ratings-true-blood-slips-falling-skies-steady-breaking-bad-leverage-in-plain-sight-the-glades-more/98316/|url-status=dead}}</ref> | <small>9. oktober 2011</small> | '''1,90'''<ref>{{navedi splet|url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2011/10/11/sunday-cable-ratings-nothing-keeps-up-with-kardashians-plus-housewives-nj-finale-boardwalk-empire-breaking-bad-dexter-more/106761/|title=Sunday Cable Ratings: Nothing Keeps Up With Kardashians; Plus 'Housewives NJ' Finale, 'Boardwalk Empire,' 'Breaking Bad,' 'Dexter' & More|work=TV by the Numbers|last=Gorman|first=Bill|date=11.10.2011|accessdate=11.10.2011|archive-date=2012-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20120701234436/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2011/10/11/sunday-cable-ratings-nothing-keeps-up-with-kardashians-plus-housewives-nj-finale-boardwalk-empire-breaking-bad-dexter-more/106761/|url-status=dead}}</ref> | '''1,90'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.thefutoncritic.com/ratings/2011/10/10/amcs-breaking-bad-breaks-records-by-growing-more-than-any-other-season-4-drama-in-basic-cable-history-for-adults-18-49-935013/20111010amc01/ |title=AMC's "Breaking Bad" Breaks Records by Growing More Than Any Other Season 4 Drama in Basic Cable History for Adults 18-49 |publisher=The Futon Critic |date=10.10.2011 |accessdate=15.6.2015}}</ref> |- |- ! '''[[Kriva pota (5. sezona)|5. sezona]] A''' | '''8''' | <small>15. julij 2012</small> | '''2,93'''<ref>{{navedi splet |url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2012/07/17/sunday-cable-ratings-true-blood-beats-breaking-bad-premiere-keeping-up-with-the-kardashians-verry-funny-news-real-housewives-of-new-jersey-falling-skies-more/141785/ |title=Sunday Cable Ratings: 'True Blood' Beats 'Breaking Bad' Premiere, + 'Keeping Up With the Kardashians', 'Very Funny News', 'Real Housewives of New Jersey', 'Falling Skies' & More |work=TV by the Numbers |first=Amanda |last=Kondolojy |date=17.7.2012 |accessdate=17.7.2012 |archive-date=2012-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120820112053/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2012/07/17/sunday-cable-ratings-true-blood-beats-breaking-bad-premiere-keeping-up-with-the-kardashians-verry-funny-news-real-housewives-of-new-jersey-falling-skies-more/141785/ |url-status=dead }}</ref> | <small>2. september 2012</small> | '''2,78'''<ref>{{navedi splet |url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2012/09/05/sunday-cable-ratings-nascar-wins-night-breaking-bad-keeping-up-with-the-kardashians-leverage-hell-on-wheels-married-to-jonas-more/147079/ |title=Sunday Cable Ratings: NASCAR Wins Night, 'Breaking Bad', 'Keeping Up With the Kardashians', 'Leverage', 'Hell on Wheels', 'Married to Jonas', & More |last=Bibel |first=Sara |date=5.9.2012 |work=TV by the Numbers |accessdate=5.9.2012 |archive-date=2012-09-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120908072110/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2012/09/05/sunday-cable-ratings-nascar-wins-night-breaking-bad-keeping-up-with-the-kardashians-leverage-hell-on-wheels-married-to-jonas-more/147079/ |url-status=dead }}</ref> | rowspan="2"|'''4,32'''<ref>{{navedi splet|url=http://tvseriesfinale.com/tv-show/breaking-bad-season-five-ratings-23805/|title=Breaking Bad: Season Five Ratings|publisher=TV Series Finale|date=2.10.2013|accessdate=14.6.2015}}</ref> |- ! '''[[Kriva pota (5. sezona)|5. sezona]] B''' | Nedelja, 21:00 | '''8''' | <small>11. avgust 2013</small> | '''5,92'''<ref>{{navedi splet |last=Bibel |first=Sara |title=Sunday Cable Ratings: 'Breaking Bad' Wins Night, 'True Blood', 'Low Winter Sun', 'Devious Maids', 'Dexter', 'The Newsroom' & More |url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2013/08/13/sunday-cable-ratings-breaking-bad-wins-night-true-blood-low-winter-sun-devious-maids-dexter-the-newsroom-more/197129/ |work=TV by the Numbers |date=13.8.2013 |accessdate=13.8.2013 |archive-date=2016-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610155335/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2013/08/13/sunday-cable-ratings-breaking-bad-wins-night-true-blood-low-winter-sun-devious-maids-dexter-the-newsroom-more/197129/ |url-status=dead }}</ref> | <small>29. september 2013</small> | '''10,28'''<ref>{{navedi splet |url=http://tvbythenumbers.zap2it.com/2013/10/01/sunday-cable-ratingsbreaking-bad-wins-big-talking-bad-homeland-boardwalk-empiremasters-of-sex-more/205986/ |title=Sunday Cable Ratings: 'Breaking Bad' Wins Big, 'Talking Bad', 'Homeland', 'Boardwalk Empire','Masters of Sex' & More |work=TV by the Numbers |first=Sara |last=Bibel |date=1.10.2013 |accessdate=1.10.2013 |archive-date=2013-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024033044/http://tvbythenumbers.zap2it.com/2013/10/01/sunday-cable-ratingsbreaking-bad-wins-big-talking-bad-homeland-boardwalk-empiremasters-of-sex-more/205986/ |url-status=dead }}</ref> |} Da bi omejila piratiziranje, je mreža ponudila vsako epizodo občinstvu po vsem svetu na ogled že nekaj ur po prvem predvajanju, prek spletnih servisov ''[[Netflix]]'' in ''[[iTunes]]''. Kljub temu so analitiki beležili množičen prenos po protokolu [[BitTorrent]]. Tekom 5. sezone je bila ena najbolj množično prenašanih serij, ni pa se v tem pogledu približala rekordu serije ''[[Igra prestolov (TV-serija)|Igra prestolov]]''.<ref name="Guardian20130813"/><ref name="TF"/> Gledanost od začetka ni izpolnila pričakovanj, po Gilliganovem mnenju jo je rešila predvsem dostopnost prek Netflixa, kar je pritegnilo nove redne gledalce, zato se je gledanost iz sezone v sezono izboljševala. Brez tega bi seriji grozila ukinitev po koncu druge sezone.<ref name="AutoHY-10" /> Da bi vzdrževal pričakovanje občinstva je AMC pred zaključno epizodo serije predvajal maraton ponovitev vseh epizod.<ref name="LAT-marathon"/> Taktika se je obrestovala, saj so za finale zabeležili 10,3 milijona gledalcev, skoraj dvakrat toliko kot je znašal prejšnji rekord serije, kar je bila za serijo ''[[Živi mrtveci (TV-serija)|Živi mrtveci]]'' druga najboljša gledanost med AMC-jevim izvirnim programom<ref name="finale_record"/> ter tretja najboljša gledanost finala serije na kabelski televiziji vseh časov, za [[HBO]]-jevima serijama ''[[Sopranovi]]'' in ''[[Seks v mestu]]''.<ref>{{navedi novice| url=http://www.cnbc.com/2013/09/30/why-and-how-the-breaking-bad-finale-broke-records.html |title=Why and how the 'Breaking Bad' finale broke records |last=Boorstin |first=Julia |date=30.9.2013 |work=CNBC |accessdate=30.3.2016}}</ref> V Sloveniji sta ''Kriva pota'' predvajala [[POP TV]] in [[Kanal A]] od aprila 2010. POP TV je premierno predvajal prvi dve sezoni, Kanal A pa tretjo, četrto in peto. Prvi del zadnje sezone je prišel na Kanal A v nedeljo, 6. oktobra 2013, ob 00:50.<ref name="5sez-KanalA"/> Na sporedu je bil vsako soboto in nedeljo okoli 00:30 in se zaključil v soboto, 2. novembra 2013. Zadnjih 8 delov serije (druga polovica zadnje sezone) je prišlo na spored v četrtek, 22. maja 2014. === Na drugih nosilcih === Kompleti vseh epizod posamezne sezone so izhajali z zamikom približno enega leta po koncu sezone na nosilcih [[DVD]] in nekoliko kasneje še [[Blu-ray]]. Zbirka vseh epizod je izšla 26. novembra 2013 v formatu [[DVD]] in [[Blu-ray]]. Ploščki so bili v škatli, oblikovani kot sod, v kakršnem je Walt zakopal svoj denar. Komplet vsebuje različne dodatke, kot so dvourni dokumentarec o ustvarjanju serije, zbirateljski kovanec in predpasnik restavracije Los Pollos Hermanos, enega pomembnih prizorišč v seriji.<ref name="complete"/> Vsebuje tudi komičen alternativni konec, v katerem se Cranston v vlogi svojega lika iz serije ''Glavca'' zbudi iz nočne more in začne razlagati svoji ženi Lois ([[Jane Kaczmarek]]), kako je sanjal o bombah, policistih in drogah. Skeč je odkrit poklon koncu serije ''[[Newhart]]'', v katerem se glavni igralec prav tako zbudi v svoji prejšnji seriji.<ref name="Newhart" /> === Sorodne vsebine === ==== ''Talking Bad'' ==== Epizode drugega dela zadnje, pete sezone je spremljala polurna pogovorna oddaja ''Talking Bad'' pod vodstvom moderatorja Chrisa Hardwicka, v kateri je z gosti (igralci, ustvarjalci serije, slavnimi oboževalci ipd.) razpravljal o pravkar predvajani epizodi ter ugibal o naslednji. Oddaja posnema format ''Talking Dead'', spremljevalne oddaje serije ''Živi mrtveci'', ki se je izkazal za uspešnega.<ref name="TalkingBad"/> Pritegnila je približno milijon gledalcev na epizodo, razen zadnje epizode, ki je sledila finalu in je - skladno z njim - pritegnila rekordnih 4,4 milijona gledalcev.<ref name="finale_record"/> ==== ''Metástasis'' ==== Matična produkcijska hiša Sony je 13. maja 2013 potrdila, da bo v sodelovanju s podjetjem Teleset posnela priredbo z naslovom ''Metástasis'' za latinskoameriški trg. Kot distributer je bila navedena korporacija Univision. V priredbi nastopata [[Diego Trujillo]] kot Walter Bianco (Walter White) in Roberto Urbina kot José Miguel Rosas (Jesse Pinkman) poleg Sandre Reyes (Cielo Blanco/Skyler White) in Juliána Arangoja (Henry Navarro/Hank Schrader).<ref name="remakeconfirm" /> Ta serija je obsegala 63 epizod, ki so se predvajale vsakodnevno, v formatu [[telenovela|telenovele]]. Njena zgodba sicer natančno sledi izvirniku, le nekateri elementi so prirejeni latinskoameriški kulturi, dogajanje pa je postavljeno v kolumbijsko mesto [[Bogota]].<ref name="remake" /> ==== ''Better Call Saul'' ==== Že aprila 2013 je prišel v javnost tudi podatek, da se AMC in Sony zanimata za spin-off serijo, v kateri bi imel glavno vlogo Waltov pokvarjeni odvetnik Saul Goodman (Bob Odenkirk), in da Gilligan ter scenarist Peter Gould že delata na projektu.<ref name="AutoHY-79" /> Septembra 2013 je mreža AMC naročila serijo pod naslovom ''[[Pokličite Saula|Better Call Saul]]'' (Saulov promocijski slogan iz izvirnika), ki bo služila kot predzgodba (''prequel'') izvirne serije. ''Better Call Saul'' se dogaja šest let preden Saul postane Waltov odvetnik, premiero je doživela 8. februarja 2015 na AMC in manj kot mesec dni kasneje tudi pri slovenskem distributerju AMC-jevega programa.<ref name="SIoL-Saul"/> ==== ''El Camino: A Breaking Bad Movie'' ==== Februarja 2019 je bil napovedan celovečerni film po seriji. ''El Camino'' bo izšel 11. oktobra 2019 v distribuciji podjetja [[Netflix]], ki bo film najprej ponudilo ekskluzivno prek svoje spletne storitve, kasneje pa ga bo predvajala tudi mreža AMC. Prikazoval bo dogodke tik po koncu finala serije ''Kriva pota'', ko Jesse Pinkman uide ugrabiteljem, in spremljal njegovo iskanje svobode. Scenarij za ''El Camino'' je napisal in ga produciral Vince Gilligan, Aaron Paul pa je ponovil svojo vlogo Pinkmana.<ref name="ElCamino"/> == Odziv == === Ocene kritikov === Ob zaključku je bila serija deležna vsesplošnega odobravanja kritikov, mnogi od njih so jo razglasili za enega najboljših televizijskih programov vseh časov.<ref name="greatest"/> Uvrščena je bila tudi na različne lestvice najboljših serij; tako jo je [[American Film Institute]] (AFI) uvrstil med deset najboljših serij v letih 2008, 2010, 2011, 2012 in 2013,<ref name="AutoHY-49"/><ref name="AutoHY-50"/><ref name="AutoHY-51"/><ref name="AutoHY-52"/><ref name="AutoHY-53"/> revija ''[[TV Guide]]'' leta 2013 na deveto mesto svoje lestvice šestdesetih najboljših TV-serij vseh časov,<ref name="TVGuide"/> revija ''[[The Hollywood Reporter]]'' pa leta 2015 na drugo mesto lestvice stotih najljubših TV-serij vseh časov, ki je nastala na podlagi ankete med igralci, režiserji ter scenaristi.<ref name="THRbest"/> Odziv je bil sprva razmeroma pozitiven. V prvi sezoni so kritiki izpostavili predvsem odlično igro obeh glavnih protagonistov in že takrat so se pojavili komentarji, da je med njima »enkratna kemija«.<ref name="AutoHY-55" /><ref name="AutoHY-56" /> Drugi, denimo Matthew Gilbert iz časopisa ''Boston Globe'', so bili manj navdušeni nad vzdušjem in ocenili serijo kot nekoliko klišejsko in neprepričljivo.<ref name="GlobeReview"/> Tekom naslednjih sezon so se pohvale samo še stopnjevale, na račun vseh elementov - zgodbe, scenarija, igre, montaže, vzdušja, uporabe zvoka, pozornosti na detajle itd. Na spletni strani ''[[Metacritic]]'', ki zbira in povpreči ocene pomembnejših kritikov, ima tako druga sezona oceno 84, tretja 89, četrta 96 in peta kar 99 od 100.<ref name="Metacritic"/> Na podlagi ocene zadnje sezone na ''Metacriticu'' je bila vpisana v ''[[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovo knjigo rekordov]]'' kot kritiško najbolje sprejeta TV-serija vseh časov.<ref name="Guinness"/> Svoje so dodale tudi slavne osebnosti. Že v začetku druge sezone je pisatelj [[Stephen King]] zapisal, da je to najbolje napisana serija, kar jih je videl na televiziji, ter jo primerjal s kultnimi ''[[Twin Peaks]]'',<ref name="AutoHY-59" /> igralec [[Anthony Hopkins]] pa je po ogledu celotne serije poslal Bryanu Cranstonu pismo s pohvalo zanj in celotno ekipo ter potrdil avtorstvo, ko je prišlo v javnost.<ref name="Hopkins"/> Vsesplošno kritiško in javno odobravanje je doseglo vrhunec s koncem serije, ko so komentatorji ''Kriva pota'' postavili ob bok ostalim znanilcem preporoda ameriške televizije z začetka 21. stoletja.<ref name="AutoHY-63"/><ref name="Atlantic-Dark"/> === Priznanja === [[slika:The cast and crew of Breaking Bad at the 68th Annual Peabody Awards.jpg|thumb|Ustvarjalci serije na 68. podelitvi Peabodyjevih nagrad 18. maja 2009]] {{glavni|Seznam nagrad in nominacij za TV-serijo Kriva pota}} Za serijo so njeni ustvarjalci prejeli 120 pomembnejših nagrad v ameriški industriji zabave in še skoraj 200 nominacij.<ref name="IMDb-awards"/> Med njimi je 16 primetime [[emmy]]jev, vključno z glavno nagrado za izstopajočo dramsko serijo v letih 2013 in 2014. Bryan Cranston je štirikrat prejel emmyja za najboljšega glavnega igralca v dramski seriji, Aaron Paul trikrat za stranskega igralca ter Anna Gunn dvakrat za stransko igralko.<ref name="emmys"/> Serija je bila nagrajena tudi z dvema [[Peabodyjeva nagrada|Peabodyjevima nagradama]] (2008 in 2013), dvema nagradama Združenja televizijskih kritikov (TCA) v letu 2013 ter dvema nagradama Združenja ameriških scenaristov (Writers Guild of America) v letih 2012 in 2013, poleg številnih drugih.<ref name="IMDb-awards"/> === Posnemovalci === V letih po predvajanju serije so, predvsem v ZDA, prišli v javnost različni primeri zločinov, ki naj bi jih navdihnilo početje likov v ''Krivih potih''. Tožilci ali obtoženi so v več primerih izpostavili domnevno vzporednico, kar jim je prineslo medijsko pozornost, saj so tovrstne povezave med umetnostjo in vsakdanjim življenjem že dolgo privlačna snov za pisce novic.<ref name="GuardianCopycat"/> Neka Britanka je denimo leta 2014 prek spleta naročila močan strup, s katerim naj bi poskušala ubiti svojo mati. Na sojenju je izjavila, da je zgolj fantazirala, da je televizijska zvezda, podobno kot Walter White, ki je v seriji uporabil [[ricin]], a da načrta ni izpeljala.<ref name="Guardian-ricin"/> Povezave konkretno s serijo ''Kriva pota'' so omenjali tudi v primeru ameriškega gimnazijskega učitelja kemije, ki naj bi doma izdeloval metamfetamin,<ref name="Portland"/> in v primeru francoskih študentov, obtoženih umora ženske, ki jim je dolgovala denar. Njeno truplo naj bi poskušali razgraditi v sodu kisline, kar naj bi navdihnila serija, v kateri Walter in Jesse pogosto uporabita [[fluorovodikova kislina|fluorovodikovo kislino]] v plastičnih sodih, da se znebita trupel.<ref name="FrenchConnection"/> Leta 2015 je moral Vince Gilligan javno prositi oboževalce, naj prenehajo poustvarjati prizor iz tretje sezone, v katerem Walter jezno vrže pico na streho hiše, ko ga žena ne spusti noter. Pritožila sta se mu namreč resnična lastnika hiše v Albuquerqueju, v kateri je bil posnet velik del serije, vključno s tem prizorom, ki nista bila navdušena nad tem, da morata stalno odstranjevati pice s svoje strehe.<ref name="Pica"/> Nekateri so sloves serije izkoristili tudi v poslovne namene; nastalo je nekaj tematskih lokalov (sicer neavtoriziranih), ki privabljajo goste s poustvarjanjem vzdušja serije, v Albuquerqueju pa podjetniki prirejajo ture po lokacijah snemanja.<ref name="MMCpoti"/> == Sklici in opombe == {{sklici|30em|refs= <ref name="greatest">Med viri, ki označujejo ''Kriva pota'' za eno najboljših televizijskih predstav vseh časov, so: *{{navedi novice |last=Moore |first=Frazier |title=2013 brought surprises, good and bad, to viewers |url=http://bigstory.ap.org/article/2013-brought-surprises-good-and-bad-viewers |agency=Associated Press |date=18.12.2013 |accessdate=24.12.2013 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224145338/http://bigstory.ap.org/article/2013-brought-surprises-good-and-bad-viewers |url-status=dead }} *{{navedi novice |last=St. John |first=Allen |title=Why 'Breaking Bad' Is The Best Show Ever And Why That Matters |url=http://www.forbes.com/sites/allenstjohn/2013/09/16/why-breaking-bad-is-the-best-show-ever-and-why-that-matters/ |work=Forbes |date=16.9.2013 |accessdate=24.12.2013 }} *{{navedi novice |last=Bianculli |first=David |title=Great New DVD Box Sets: Blasts From The Past And 'Breaking Bad' |url=http://www.npr.org/2013/12/23/255740346/2013s-best-dvd-box-sets-blasts-from-the-past-and-breaking-bad |publisher=NPR |date=23.12.2013 |accessdate=24.12.2013 }} *{{navedi novice |title=2013′s 10 Best and Worst TV Shows, From Good 'Breaking Bad' to Bad 'Broke Girls' |url=http://tv.yahoo.com/news/2013-10-best-worst-tv-shows-good-breaking-213235107.html |work=Yahoo TV |date=19.12.2013 |accessdate=24.12.2013 }} *{{navedi novice |last=Hickey |first=Walter |title=Breaking Bad Is The Greatest Show Ever Made |url=http://www.businessinsider.com/chart-breaking-bad-is-the-greatest-show-ever-made-2013-9 |work=Business Insider |date=29.9.2013 |accessdate=24.12.2013 }} *{{navedi novice |last=Lawson |first=Richard |title=The Case for 'Breaking Bad' as Television's Best Show |url=http://www.thewire.com/entertainment/2012/07/case-breaking-bad-televisions-best-show/54565/ |work=The Wire |date=13.7.2012 |accessdate=24.12.2013 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224105403/http://www.thewire.com/entertainment/2012/07/case-breaking-bad-televisions-best-show/54565/ |url-status=dead }} *{{navedi revijo |last=Tomić |first=Anže |date=8.11.2013 |title=Padec na temno stran |url=http://www.mladina.si/150382/padec-na-temno-stran/ |journal=[[Mladina (revija)|Mladina]] |issue=45 |accessdate=10.3.2016 }}</ref> <ref name="Esquire">{{navedi splet |url=http://www.esquire.com/features/esquire-100/cranston1007 |title=No. 93: Bryan Cranston |work=Esquire |date=18.9.2007 |accessdate=11.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-19">{{navedi splet |url=http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2008/03/interview-with-anna-gunn.php |publisher=AMC |first=Clayton |last=Neuman |date=24.3.2008 |title=Q&A: Anna Gunn (Skyler White) |accessdate=20.12.2011}}</ref> <ref name="AutoHY-20">{{navedi splet |url=http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2008/02/qa-aaron-paul-j-1.php |publisher=AMC |first=Clayton |last=Neuman |date=25.2.2008 |title=Q&A: Aaron Paul (Jesse Pinkman)&nbsp;– Part I |accessdate=20.12.2011 |archive-date=2012-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304072712/http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2008/02/qa-aaron-paul-j-1.php |url-status=dead }}</ref> <ref name="VultureHank">{{navedi splet |url=http://www.vulture.com/2010/05/breaking_bads_dean_norris_on_l.html |title=Breaking Bad’s Dean Norris Weighs In on Hank’s Explosive Episode |first=Emma |last=Barker |work=Vulture |date=3.5.2010 |accessdate=12.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-23">{{navedi splet |url=http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2008/03/qa-rj-mitte-wal.php |publisher=AMC |first=Clayton |last=Neuman |date=11.3.2008 |title=Q&A: RJ Mitte (Walter Jr.) |accessdate=20.12.2011 |archive-date=2012-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120109234648/http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2008/03/qa-rj-mitte-wal.php |url-status=dead }}</ref> <ref name="AutoHY-24">{{navedi splet |url=http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2009/04/bob-odenkirk-interview.php |publisher=AMC |first=Clayton |last=Neuman |date=30.4.2009 |title=Q&A&nbsp;– Bob Odenkirk (Saul Goodman) |accessdate=20.12.2011 |archive-date=2011-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111220230837/http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2009/04/bob-odenkirk-interview.php |url-status=dead }}</ref> <ref name="AutoHY-25">{{navedi splet |url=http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2010/04/giancarlo-esposito-interview.php |publisher=AMC |first=Clayton |last=Neuman |date=27.4.2010 |title=Q&A&nbsp;– Giancarlo Esposito (Gus Fring) |accessdate=20.12.2011}}</ref> <ref name="AutoHY-26">{{navedi splet |url=http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2009/11/jonathan-banks-interview.php |publisher=AMC |first=Clayton |last=Neuman |date=12.11.2009 |title=Q&A&nbsp;– Jonathan Banks (Mike "The Cleaner") |accessdate=20.12.2011 |archive-date=2011-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110809020832/http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2009/11/jonathan-banks-interview.php |url-status=dead }}</ref> <ref name="grantland">{{navedi splet |last=Klosterman |first=Chuck |title=Bad Decisions |url=http://www.grantland.com/story/_/id/6763000/bad-decisions |work=Grantland |date=12.7.2011 |accessdate=16.3.2016}}</ref> <ref name="THR">{{navedi splet |last=Goodman |first=Tim |title='Breaking Bad': Dark Side of the Dream |url=http://www.hollywoodreporter.com/review/breaking-bad-dark-side-dream-210786 |work=The Hollywood Reporter |date=13.7.2011 |accessdate=17.7.2011}}</ref> <ref name="Bowles0713">{{navedi novice |last=Bowles |first=Scott |title='Breaking Bad' Shows Man at His Worst in Season 4 |work=[[USA Today]] |date=13.7.2011 |url=http://www.usatoday.com/life/television/news/2011-07-12-breaking-bad-season-4_n.htm |accessdate=26.7.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110718011532/http://www.usatoday.com/life/television/news/2011-07-12-breaking-bad-season-4_n.htm |archivedate=2011-07-18 |url-status=dead }}</ref> <ref name="Ginsberg0716">{{navedi novice |last=Ginsberg |first=Merle |title='Breaking Bad' Star Bryan Cranston on Walter White: 'He's Well on His Way to Badass' (Q&A) |work=The Hollywood Reporter |date=16.7.2011 |url=http://www.hollywoodreporter.com/live-feed/breaking-bad-star-bryan-cranston-212262 |accessdate=26.7.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110720085936/http://www.hollywoodreporter.com/live-feed/breaking-bad-star-bryan-cranston-212262 |archivedate=2011-07-20 |url-status=dead }}</ref> <ref name="Rothman">{{navedi splet |url=http://entertainment.time.com/2013/09/23/breaking-bad-what-does-that-phrase-actually-mean/ |title=Breaking Bad: What Does That Phrase Actually Mean? |last=Rothman |first=Lily |work=[[Time (revija)|Time]] |date=23.9.2013 |accessdate=9.3.2014 |archive-date=2014-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140124120843/http://entertainment.time.com/2013/09/23/breaking-bad-what-does-that-phrase-actually-mean/ |url-status=dead }}</ref> <ref name="tease">{{navedi knjigo |title=Script Tease: Today's Hottest Screenwriters Bare All |first=Dylan |last=Callaghan |pages=83–84 |publisher=Adams Media |year=2012 |ISBN=1-4405-4176-0}}</ref> <ref name=huffington-weeds>{{navedi splet |url=http://www.huffingtonpost.com/2012/07/17/vince-gilligan-breaking-bad_n_1679038.html |title=Vince Gilligan Talks 'Breaking Bad' Beginnings, 'Weeds' |work=The Huffington Post |date=17.7.2012 |accessdate=23.10.2012}}</ref> <ref name="Segal0706">{{navedi novice |last=Segal |first=David |title=The Dark Art of 'Breaking Bad' |work=[[The New York Times]] |date=6.7.2011 |url=http://www.nytimes.com/2011/07/10/magazine/the-dark-art-of-breaking-bad.html?pagewanted=4&_r=1 |accessdate=25.7.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110710032447/http://www.nytimes.com/2011/07/10/magazine/the-dark-art-of-breaking-bad.html?pagewanted=4&_r=1 |archivedate=2011-07-10 |url-status=dead }}</ref> <ref name="season 1 episodes">{{navedi splet |url=http://ign.com/articles/2007/06/20/amc-breaking-bad-with-bryan-cranston |title=AMC Breaking Bad with Bryan Cranston |work=IGN |date=20.6.2007 |accessdate=16.1.2008}}</ref> <ref name="AutoHY-3">{{navedi novice |url=http://www.vulture.com/2013/05/vince-gilligan-on-breaking-bad.html |title=In Conversation: Vince Gilligan on the End of ''Breaking Bad'' |work=Vulture |first=Lane |last=Brown |date=12.5.2013 |accessdate=10.6.2013}}</ref> <ref name="AutoHY-4">{{navedi novice |url=http://www.abqstudios.com/news.aspx?ID=151 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071014052137/http://abqstudios.com/news.aspx?ID=151 |title=Series 'Breaking Bad' to Begin Production at Albuquerque Studios |work=Albuquerque Studios |date=23.8.2007 |accessdate=23.8.2007 |archivedate=2007-10-14 |url-status=live }}</ref> <ref name="AutoHY-5">{{cite video |people=Gilligan, Vince |date=2.8.2011 |title=Breaking Bad Insider 403 |medium=Podcast |publisher=Breaking Bad Insider Podcast |time=7:17–7:50}}</ref> <ref name="AutoHY-6">{{navedi splet |last=Dixon |first=Kelley |title=Breaking Bad Insider Podcast |url=https://itunes.apple.com/us/podcast/breaking-bad-insider-505/id311058181?i=119345800&mt=2 |accessdate=3.12.2013 |format=Podcast |publisher=iTunes Store}}</ref> <ref name="AutoHY-7">{{navedi splet |last=Littleton |first=Cynthia |url=http://www.variety.com/article/VR1118020572?refCatId=14|title=AMC, Sony Make 'Bad' Budget Work |work=[[Variety (revija)|Variety]] |date=13.6.2010 |accessdate=8.11.2015}}</ref> <ref name="AutoHY-8">{{navedi novice |url=http://www.nytimes.com/2011/07/17/arts/television/breaking-bad-returns-and-walter-whites-descent-continues.html |title=Shattering All Vestiges of Innocence |work=The New York Times |first=Joe |last=Rhodes |date=15.7.2011 |accessdate=20.12.2011}}</ref> <ref name="AutoHY-9">{{navedi splet |url=http://insidetv.ew.com/2011/08/01/breaking-bad-renewal-talks/ |title='Breaking Bad' Shopped to Other Networks as Fifth (and Final?) Season Renewal Talks Drag On |work=Entertainment Weekly |first=James |last=Hibberd |date=1.8.2011 |accessdate=2.8.2011 |archive-date=2011-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110930080933/http://insidetv.ew.com/2011/08/01/breaking-bad-renewal-talks/ |url-status=dead }}</ref> <ref name="final season">{{navedi splet |url=http://www.deadline.com/2011/08/done-amc-sony-tv-reach-deal-for-16-episode-final-season-of-breaking-bad/ |title=AMC & Sony TV Reach Deal for 16-Episode Final Order of 'Breaking Bad' |work=Deadline |first=Nellie |last=Andreeva |date=14.8.2011 |accessdate=14.8.2011}}</ref> <ref name="AutoHY-10">{{navedi splet |url=http://mashable.com/2014/02/24/all-breaking-bad-netflix/ |title=All 'Breaking Bad' Episodes Are Now on Netflix |work=Mashable |first=Brian Anthony |last=Hernandez |date=24.2.2014 |accessdate=13.9.2014}}</ref> <ref name="AutoHY-15">{{navedi splet |last=Gross |first=Terry |title='Breaking Bad': Vince Gilligan on Meth and Morals |url=http://www.npr.org/2011/09/19/140111200/breaking-bad-vince-gilligan-on-meth-and-morals |publisher=NPR |date=19.9.2011 |accessdate=20.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-16">{{navedi splet |last=Creghton |first=Jennifer |title=Scientist Spotlight: Donna Nelson |url=http://www.scienceandentertainmentexchange.org/article/scientist-spotlight-donna-nelson/ |work=The Science and Entertainment Exchange |date=17.10.2011 |accessdate=20.3.2016}}</ref> <ref name="TelegraphDebunk">{{navedi splet| url=http://www.telegraph.co.uk/culture/tvandradio/10218885/Breaking-Bad-The-science-behind-the-fiction.html |title=Breaking Bad: The science behind the fiction |last=Vincent |first=Alice |date=3.8.2013 |accessdate=20.3.2016}}</ref> <ref name="Chemie">{{navedi revijo |last1=Harnish |first1=Falk |last2=Salthammer |first2=Tunga |doi=10.1002/ciuz.201300612 |title=Die Chemie bei Breaking Bad |language=de |date=avgust 2013 |journal=Chemie in unserer Zeit |volume=47 |issue=4 |pages=214–221 |via=ChemistryViews}} (v angleščino prevedel David Old Brand kot »[http://www.chemistryviews.org/details/ezine/5416791/The_Chemistry_of_Breaking_Bad.html The Chemistry of Breaking Bad]«)</ref> <ref name="MyhBusters">{{navedi splet| url=http://variety.com/2015/tv/news/mythbusters-breaking-bad-finale-1201579607/ |title=‘Mythbusters’ Tests Out Final ‘Breaking Bad’ Showdown |first=Whitney |last=Friedlander |date=27.8.2015 |work=Variety |accessdate=20.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-21">{{navedi splet |url=http://blogs.amctv.com/breaking-bad/2008/03/qa-dean-norris.php |title=Q&A: Dean Norris (Hank Schrader) |publisher=AMC |first=Clayton |last=Neuman |date=3.3.2008 |accessdate=20.12.2011}}</ref> <ref name="Sepinwall0306">{{navedi novice |last=Sepinwall |first=Alan |title=Sepinwall on TV: Bryan Cranston talks 'Breaking Bad' season two |work=The Star-Ledger |date=6.3.2009 |url=http://www.nj.com/entertainment/tv/index.ssf/2009/03/sepinwall_on_tv_bryan_cranston.html |accessdate=25.7.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111116005902/http://www.nj.com/entertainment/tv/index.ssf/2009/03/sepinwall_on_tv_bryan_cranston.html |archivedate=2011-11-16 |url-status=dead }}</ref> <ref name="AutoHY-11">{{navedi splet |url=http://www.huffingtonpost.com/2012/07/16/breaking-bad-john-cusack-matthew-broderick_n_1676856.html |title='Breaking Bad': John Cusack, Matthew Broderick Turned Down Walter White Role |work=The Huffington Post |first=Leigh |last=Weingus |date=16.7.2012 |accessdate=9.10.2013}}</ref> <ref name="Rosenblum0313">{{navedi novice |last=Rosenblum |first=Emma |title=Bleak House |work=New York |date=13.3.2009 |url=http://nymag.com/arts/tv/features/55303/ |accessdate=25.7.2011 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120207052959/http://nymag.com/arts/tv/features/55303/ |archivedate=2012-02-07 |url-status=dead }}</ref> <ref name="Iqbal-Paul">{{navedi novice |url=http://www.theguardian.com/tv-and-radio/2014/aug/18/breaking-bad-aaron-paul-i-miss-jesse-pinkman |title= Breaking Bad's Aaron Paul: ‘I miss Jesse Pinkman’ |first=Nosheen |last=Iqbal |date=18.8.2014 |work=The Guardian |accessdate=21.3.2016}}</ref> <ref name="PaulNPR">{{navedi novice| url=http://www.npr.org/2011/09/19/140040966/aaron-paul-breaking-bad-dealer-isnt-dead-yet |title=Aaron Paul: 'Breaking Bad' Dealer Isn't Dead ... Yet |date=19.9.2011 |work=NPR |accessdate=21.3.2016}}</ref> <ref name="GunnHuffTV">{{navedi novice| url=http://www.huffingtonpost.com/2014/04/24/breaking-bad-anna-gunn_n_5207565.html |title=That Time Anna Gunn Gave A Hand Job Demo In Her 'Breaking Bad' Audition |last=Toomer |first=Jessica |work=HuffPost TV |date=24.4.2014 |accessdate=21.3.2016}}</ref> <ref name="NorrisRS">{{navedi revijo |url=http://www.rollingstone.com/tv/news/dean-norris-explains-hanks-moral-code-on-breaking-bad-20130912 |title=Dean Norris Explains Hank's Moral Code on 'Breaking Bad' |last=Tannenbaum |first=Rob |journal=Rolling Stone |date=12.9.2013 |accessdate=21.3.2016 |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325224416/http://www.rollingstone.com/tv/news/dean-norris-explains-hanks-moral-code-on-breaking-bad-20130912 |url-status=dead }}</ref> <ref name="Guardian20130813">{{navedi novice |url=http://www.theguardian.com/technology/2013/aug/13/breaking-bad-bittorrent-downloads-piracy |title= New Breaking Bad series already a global hit… for BitTorrent downloads |first=Stuart |last=Dredge |work=The Guardian |date=13.8.2013 |accessdate=25.3.2016}}</ref> <ref name="TF">{{navedi splet |url=https://torrentfreak.com/breaking-bad-sparks-global-piracy-craze-130812/ |title=Breaking Bad sparks global piracy craze |work=TorrentFreak |date=12.8.2013 |accessdate=25.3.2016}}</ref> <ref name="LAT-marathon">{{navedi novice| url=http://articles.latimes.com/2013/sep/20/entertainment/la-et-st-amc-will-give-breaking-bad-a-finale-marathon-20130920 |title=AMC will give 'Breaking Bad' a finale marathon |last=Day |first=Patrick K. |date=20.9.2013 |work=Los Angeles Times |accessdate=26.3.2016}}</ref> <ref name="5sez-KanalA">{{navedi novice| url=http://www.zurnal24.si/kriva-pota-brez-napak-clanek-207871 |title=Kriva pota brez napak |last=Bernik |first=Tina |date=5.10.2013 |work=[[Žurnal24]] |accessdate=25.3.2016}}</ref> <ref name="complete">{{navedi novice| url=http://www.businessinsider.com/breaking-bad-complete-series-disc-containers-are-awesome-2013-11 |title=These 'Breaking Bad' Disc Containers Are The Coolest Feature In The Complete Series Box Set |last=Acuna |first=Kirsten |work=Business Insider |date=27.11.2013 |accessdate=26.3.2016}}</ref> <ref name="Newhart">{{navedi splet |url=http://www.avclub.com/article/watch-this-in-embreaking-badems-alternate-ending-b-105727 |title=Watch this: In ''Breaking Bad''’s alternate ending, Bryan Cranston discovers it was all a ''Malcolm In The Middle'' dream |last=Teti |first=John |date=17.11.2013 |work=The A.V. Club |accessdate=26.3.2016 |archive-date=2013-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131118153110/http://www.avclub.com/article/watch-this-in-embreaking-badems-alternate-ending-b-105727 |url-status=dead }}</ref> <ref name="remakeconfirm">{{navedi novice |url=http://www.hollywoodreporter.com/live-feed/univision-sony-firm-up-plans-521718 |title=Univision and Sony Firm Up Plans for a ''Breaking Bad'' Spanish-language Remake |last=O'Connell |first=Michael |date=13.5.2013 |accessdate=30.3.2016 |work=The Hollywood Reporter}}</ref> <ref name="remake">{{navedi novice| url=http://www.bbc.com/mundo/noticias/2014/06/140523_metastasis_breaking_bad_adaptacion_jgc |title="Metástasis" vs "Breaking Bad": los riesgos de adaptar una serie perfecta |last=García |first=Julio |date=8.6.2014 |work=BBC Mundo |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="TalkingBad">{{navedi novice| url=http://www.cinemablend.com/television/Talking-Dead-Chris-Hardwick-Host-Breaking-Bad-Talk-Show-Talking-Bad-57733.html |title=Talking Dead's Chris Hardwick To Host Breaking Bad Talk Show Talking Bad |last=West |first=Kelly |publisher=CinemaBlend |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-79">{{navedi novice |last=Andreeva |first=Nellie |url=http://www.deadline.com/2013/04/breaking-bad-spinoff-series-bob-odenkirk-saul-goodman-amc/ |title=AMC Eyes 'Breaking Bad' Spinoff Toplined by Bob Odenkirk |publisher=Deadline.com |date=9.4.2013 |accessdate=9.4.2013}}</ref> <ref name="SIoL-Saul">{{navedi novice|url=http://www.siol.net/trendi/film/koga-boste-poklicali-ko-zaidete-na-kriva-pota-256314 |title=Koga boste poklicali, ko zaidete na Kriva pota? |date=24.2.2015 |work=[[SiOL.net]] |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="ElCamino">{{navedi novice |last1=Itzkoff |first1=Dave |title=‘Breaking Bad’ Movie, Starring Aaron Paul, Coming to Netflix in October |url=https://www.nytimes.com/2019/08/24/arts/television/breaking-bad-movie-starring-aaron-paul-coming-to-netflix-in-october.html |accessdate=2019-09-25 |work=The New York Times |date=2019-08-24}}</ref> <ref name="THRbest">{{navedi splet| url=http://www.hollywoodreporter.com/lists/best-tv-shows-ever-top-819499 |title= Hollywood's 100 Favorite TV Shows |date=16.9.2015 |work=The Hollywood Reporter |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-49">{{navedi splet |url=http://www.afi.com/afiawards/AFIAwards08.aspx |title=AFI Awards 2008 |publisher=The American Film Institute |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-50">{{navedi splet |url=http://www.deadline.com/2010/12/afi-top-10-filmtv-awards-official-selections/ |title=AFI Top 10 Film/TV Awards Official Selections |publisher=Deadline |first=Nikki |last=Finke |date=12.12.2010 |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-51">{{navedi novice |url=http://www.ibtimes.com/articles/265741/20111212/afi-awards-2011-bridesmaids-good-wife.htm |title=AFI Awards 2011: Bridesmaids, The Good Wife among Best in Film and TV |work=International Business Times |first=Peggy |last=Truong |date=12.12.2011 |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-52">{{navedi novice |url=http://www.hollywoodreporter.com/news/afi-names-best-movies-tv-399891 |title=AFI Names Best Movies and TV Series of 2012 |work=The Hollywood Reporter |first=Seth |last=Abramovitch |date=10.12.2012 |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-53">{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/2013/12/09/showbiz/movies/afi-best-movies-tv-shows-2013/ |title=AFI names 10 best movies, TV shows of 2013 |publisher=CNN |first=Breeanna |last=Hare |date=9.12.2013 |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="TVGuide">{{navedi splet |url=http://www.tvguide.com/news/tv-guide-magazine-60-best-series-1074962/ |title=TV Guide Magazine's 60 Best Series of All Time |work=TV Guide |first1=Bruce |last1=Fretts |first2=Matt |last2=Roush |date=23.12.2013 |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-55">{{navedi splet |url=http://nypost.com/2008/01/17/tour-de-pants/ |title=TOUR DE PANTS, Breaking Bad is Not Your Typical Drama |work=New York Post |date=17.1.2008 |accessdate=20.12.2011 |last=Stasi |first=Linda}}</ref> <ref name="AutoHY-56">{{navedi splet |url=http://www.usatoday.com/life/television/reviews/2008-01-17-breaking-bad_N.htm |title='Breaking' Is Far from Bad; It's Fantastic |work=USA Today |date=17.1.2008 |accessdate=20.12.2011 |last=Bianco |first=Robert}}</ref> <ref name="Guinness">{{navedi novice| url=http://www.hollywoodreporter.com/news/breaking-bad-sets-guinness-world-622475 |title='Breaking Bad' Sets Guinness World Record |last=Couch |first=Aaron |date=5.9.2013 |work=Hollywood Reporter |accessdate=10.3.2016}}</ref> <ref name="GlobeReview">{{navedi novice| url=http://archive.boston.com/ae/tv/articles/2008/01/19/watching_a_good_man_reach_his_breaking_point/ |title=Watching a good man reach his breaking point |date=19.1.2008 |last=Gilbert |first=Matthew |work=Boston Globe |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="Metacritic">{{navedi splet| url=http://www.metacritic.com/tv/breaking-bad |title=Breaking Bad |work=Metacritic |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="AutoHY-59">{{navedi splet |url=http://www.ew.com/ew/article/0,,20263453,00.html |title=Stephen King: Why I love 'Breaking Bad' |work=Entertainment Weekly |date=6.3.2009 |accessdate=30.3.2016 |last=King |first=Stephen |archive-date=2012-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120106032427/http://www.ew.com/ew/article/0,,20263453,00.html |url-status=dead }}</ref> <ref name="AutoHY-63">{{navedi splet |last=Bowman |first=Donna |title=Breaking Bad: Full Measure |url=http://www.avclub.com/articles/full-measure,42061/ |work=The A.V. Club |date=13.6.2010 |accessdate=2. januar 2012 |archive-date=2013-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019131928/http://www.avclub.com/articles/full-measure,42061/ |url-status=dead }}</ref> <ref name="Atlantic-Dark">{{navedi splet| url=http://www.theatlantic.com/entertainment/archive/2013/07/why-is-the-golden-age-of-tv-so-dark/277696/ |title=Why Is the Golden Age of TV So Dark? |last=Reese |first=Hope |date=11.7.2013 |work=The Atlantic |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="Hopkins">{{navedi splet| url=http://www.vanityfair.com/hollywood/2013/10/anthony-hopkins-breaking-bad-fan-letter |title=Read Anthony Hopkins’s Breaking Bad Fan Letter to Bryan Cranston |last=Miller |first=Julie |date=14.10.2013 |work=Vanity Fair |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="IMDb-awards">{{navedi splet| url=http://www.imdb.com/title/tt0903747/awards |title=Breaking Bad - Awards |work=[[Internet Movie Database]] |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="emmys">{{navedi splet |url=http://www.emmys.com/shows/breaking-bad |title=Breaking Bad |publisher=Emmys.com |accessdate=30.3.2016}}</ref> <ref name="GuardianCopycat">{{navedi novice |url=http://www.theguardian.com/tv-and-radio/shortcuts/2014/sep/29/breaking-bad-inspiring-real-life-crimes-criminal-behaviour |title= Is Breaking Bad really inspiring copycat crime? |date=29.9.2014 |first=Leo |last=Benedictus |work=The Guardian |accessdate=11.4.2016}}</ref> <ref name="Guardian-ricin">{{navedi novice| url=http://www.theguardian.com/uk-news/2014/sep/30/breaking-bad-plot-fantasy-woman-accused-mother |title=‘Breaking Bad plot’ was fantasy, says woman accused of trying to kill mother |date=30.9.2014 |work=The Guardian |accessdate=11.4.2016}}</ref> <ref name="Portland">{{navedi novice| url=https://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2014/10/17/portlands-real-life-breaking-bad-former-chemistry-teacher-charged-with-manufacturing-methamphetamine/ |title=Portland’s real-life ‘Breaking Bad': Former chemistry teacher charged with manufacturing methamphetamine |first=Lindsey |last=Bever |date=17.10.2014 |work=Washington Post |accessdate=11.4.2016}}</ref> <ref name="FrenchConnection">{{navedi novice| url=https://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2015/08/10/in-breaking-bad-inspired-killing-french-students-tried-to-dissolve-victims-body-in-acid-police-say/ |title=In ‘Breaking Bad’-inspired killing, French students tried to dissolve victim’s body in acid, police say |first=Lindsey |last=Bever |date=10.8.2015 |work=Washington Post |accessdate=11.4.2016}}</ref> <ref name="Pica">{{navedi novice |last=Kelley|first=Seth|url=http://variety.com/2015/tv/news/breaking-bad-house-pizzas-vince-gilligan-1201450839/|title=‘Breaking Bad' Creator Urges Fans to Stop Throwing Pizzas on Walter White's Roof|date=11.3.2015|journal=Variety|accessdate=11.4.2016}}</ref> <ref name="MMCpoti">{{navedi novice| title=Po poteh Walterja Whita - odpirajo se lokali v slogu Breaking Bad |url=http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/po-poteh-walterja-whita-odpirajo-se-lokali-v-slogu-breaking-bad/372043 |date=18.8.2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=25.4.2016}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Breaking Bad}} ;{{ikona en}} * [http://www.amctv.com/shows/breaking-bad Uradna stran] * {{IMDb title|0903747|Kriva pota}} * [http://www.tv.com/shows/breaking-bad/ ''Kriva pota''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120404194714/http://www.tv.com/shows/breaking-bad |date=2012-04-04 }} na [[TV.com]] {{EmmyDramskaSerija}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ameriške televizijske serije]] [[Kategorija:Televizijske serije leta 2008]] [[Kategorija:Dramske televizijske serije]] ir8g7srnpmyxp3vnqx79p36vzpywktg 0 340614 6675514 6675289 2026-05-14T02:59:24Z Signal 28172 /* 1969 */ popr. Jože Pahor --> Jože Pahor (1933-2017) 6675514 wikitext text/x-wiki '''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''' je podeljeval [[Sklad Borisa Kidriča]] v letih od 1957 do 1991. == Namen == Uspele tehnične iznajdbe in izpopolnitve so pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju. Z namenom, da bi spodbudili iznajditeljsko delo, je v letu 1956 [[Sklad Borisa Kidriča]] razpisal natečaj za iznajdbe in izpopolnitve, ki so se v praksi že uveljavile. Prve nagrade te vrste so bile podeljene leta 1957. Od leta 1957 do 1965 so se ta nagrade imenovala ''Nagrade za iznajdbe in izpopolnitve'' oziroma ''Nagrade za tehnične iznajdbe in izpopolnitve'' in od leta 1966 naprej ''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''. O podelitvi nagrad je odločal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča. == Nagrajenci == === 1957 === * [[Martin Obran]] za konstrukcijo montažnega in plezalnega opaža z delovnimi odri za armiranobetonske konstrukcije * [[Edvard Cilenšek]] za postavitev električnega pospeševalnika v [[Institut Jožef Stefan|Institutu Jožef Stefan]] * [[Ivan Zupan (strojnik)]] za rekonstrukcijo priprave za mazanje pnevmatskega orodja in za konstrukcijo pnevmatskega kladiva za batne stroje === 1959 === Prva nagrada: * ekipa kirurške klinike pod vodstvom [[Božidar Lavrič|Božidarja Lavriča]] za operacijo srca z uporabo metode ekstrakorporealne cirkulacije Dve drugi nagradi: * [[Leopold Andrée]] za konstrukcijo generatorja ultra zvočnega valovanja za pospeševanje zgorevanja prašnih goriv * [[Marijan Ferjan]], [[Engelbert Hribernik]], [[Zdenko Marinček]] in [[Miodrag Milojević]] za iznajdbo ''Uporaba poroznega betona za osuševanje predorov in podzemnih galerij ter za opaž pri vakuumskem betoniranju'' === 1960 === Prva nagrada: * [[Vinko Kramaršič]] za iznajdbo ''Votlo mešalo in postopek mešanja v tekočinah'' Druga nagrada: * [[Milan Dobovišek]] za iznajdbo ''Postopek za vlivanje in nadaljnjo izdelavo zloženih jekel'' === 1961 === Prva nagrada ni bila podeljena. Tri druge nagrade: * [[Valter Krušič]] za delo na področju borbe proti kariesu – zobni gnilobi * [[Leo Knez]] in [[Ivan Kotnik (inovator)]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo in polnjenje jeklenk za plin dissous'' * [[Vilko Kukec]] za iznajdbo ''Prenosna conska sušilnica za sadje in druge pridelke'' === 1962 === Nagrada ni bila podeljena, ker predložena dela niso izpolnila vseh razpisnih pogojev. === 1963 === Prva nagrada ni bila podeljena. Dve drugi nagradi: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Priprava za navijanje kovinskih plošč v zvitke'' * [[Valentin Osredkar]] za iznajdbo ''Jamska stojka in Jamsko stropno oporje'' === 1964 === Prva nagrada: * [[Ivan Fink]] za tehnično izpopolnitev na projektu in razvoju elektronske telefonske centrale === 1965 === Prva nagrada: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavo ''Spektrometer za jedrski spinski odmev'' in aparaturo za merjenje olja v zrnih kmetijskih kultur'' Tri druge nagrade: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavi ''Protonski magnetometer'' in ''Protonski gradientni magnetometer'' * [[Viktor Repenšek]] za ''Žlahtnjenje krompirja'' * [[Filip Sedmak]] za iznajdbo ''Prenapetostni odvodnik'' === 1966 === Prva nagrada: * [[Albert Čebulj]] za iznajdbo ''Zaščitna vezava za transformatorje'' Drugi nagradi: * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]], [[Stojan Jeretin]] in [[Zdenko Milavec]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje pretoka plinov po metodi ionizacije'' * [[Jože Pirih]] in [[Franc Špiler]] za tehnično izboljšavo ''Montažni nosilci za električne vodnike in priključni pribor'' === 1967 === Prva nagrada: * [[Aleš Strojnik]] za tehnično izboljšavo na rutinskem elektronskem mikroskopu Tri druge nagrade: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Čistilna priprava za čiščenje cevi rekuperatorskih kotlov med obratovanjem'' * [[Štefan Zagoričnik]] za iznajdbo ''Izmenljiva objemka za jamske stojke'' * [[Viktor Zupančič]] za iznajdbo ''Nakladalna priprava za palete'' === 1968 === Dve prvi nagradi: * [[Avgust Belič]] in [[Janez Eržen]] za izum ''Hermetični trdomagnetni kontaktnik'' * [[Karel Ferlež]] za izum ''Mlin za mletje močnih krmil in žitaric'' Drugi nagradi: * [[Ivan Car]] za izum ''Sonde z vložki za signalizacijo nivoja vnetljivih in nevnetljivih tekočin in električno vezje za signalizacijo ter vključevanje motorjev v odvisnosti od nivoja tekočine'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Mehanizem za zaviranje traktorjev in prikolic ali podobno'' === 1969 === Prva nagrada: * [[Deso Javornik]] za izum ''Plazemski gorilnik'' Tri druge nagrade: * [[Matjaž Leskovšek]] za tehnično izboljšavo pri razvoju telegrafske multipleksne tehnike * [[Jože Pahor (1933-2017)]], [[Jože Šnajder]] in [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] za tehnično izboljšavo ''Analogni računalnik za vrednotenje rezultatov Rose Bengal testa'' * [[Mitja Vidmar]] za iznajdbo ''Trifazni alternator z drsnimi obroči z vgrajenim napetostnim regulatorjem in nosilci usmerniških diod'' === 1970 === Devet nagrad: * [[Erik Vrenko]] in [[Alojz Klinej]] za izum ''Koherentna svetilka za linearno polarizirano svetlobo'' * [[Edo Prostor]] za izum ''Postopek zaščite kondenzatorjev z epoksi smolo'' * [[Ivan Milič]], [[Edo Prostor]] in [[Žarko Stok]] za izum ''Postopek za utrditev surovin'' * [[Anton Oblak]] za izum ''Reaktor za oksidacijsko pihanje raztaljenega bitumena ali drugih smolnatih snovi'' * [[Vladimir Senčar]] za izboljšavo ''Obračanje blumov na zanko pri valjanju ingotov v blume za žično valjarno'' * [[Alojz Fornazarič]] in [[Milan Lekšan]] za vzgojo nove sorte breskve ''Slovenija'' * [[Marko Pečnik]] za izboljšavo ''Iskalnik napak v kablih'' * [[Marko Jagodič]] in [[Božo Bastaž]] za izboljšavo ''Razvoj družine 12/24 kanalskih telefonskih multipleksnih sistemov'' * [[Božo Bartelj]] in [[Bogdan Babšek]] za izboljšavo ''Analitična rešitev optimalne dolžine valjanih izdelkov'' === 1971 === Šest nagrad: * [[Lojze Čigon]] za iznajdbo ''Postopek za izdelavo zidnih in stropnih konstrukcij z opečnimi elementi'' * [[France Bremšak|Franc Bremšak]] in [[Slavko Hanžel]] za iznajdbo ''Visokoimpedančni enosmerni operacijski ojačevalnik'' * [[Jože Gajšek]] za iznajdbo ''Prilagoditvena vezava programatorja v avtomatskih pralnih in podobnih gospodinjskih strojih za olajšanje radijskih motenj'' * [[Rado Kocjan]] in [[Borut Pelan]] za iznajdbo ''Postopek za izolacijo in hidriranje naravnih secale alkaloidov'' * [[Aleksander Kostnapfl]] za iznajdbo ''Merilna priprava za merjenje osne sile v vrveh'' in ''Hidravlična napenjalna in merilna priprava za nosilne vrvi pri žičnicah'' * [[Milan Pečnik]] za iznajdbo ''Gumbna pogonska ureditev za odmična, paketna ali druga ročna stikala'' === 1972 === Devet nagrad: * [[Vital Eržen]], [[Igor Levstek]], [[Jernej Porok]] in [[Ivan Zupančič]] za izum ''Pulzni oljni analizator'' * [[Zdenko Milavec]] in [[Franc Celar]] za izum ''Detektor maksimalnih vrednosti napetosti in analogni spomin'' * [[Boris Frlec]] in [[Andrej Šmalc]] za izuma: ''Prenosnik pritiska za merjenje pritiska elementarnega fluora in drugih visokokorozivnih plinov'' ter ''Nizko temperaturna celica za IR spektroskopijo visokokorozivnih fluoridov'' * [[Jurij Hribovšek]] za izum ''Temperaturna kompenzacija večkanalnega oscilatorja za frekvenčno področje 20 do 30 MHz'' * [[Jože Korošec]] za vzgojo nove sorte črne detelje ''poljanka'' * [[Dragica Kralj]] in [[Tone Wagner]] za vzgojo novih sort hmelja ''ahil'', ''apolon'', ''atlas'', ''aurora'' * [[Jurij Zadravec]] za iznajdbo ''Enofazni sinhronski motor za majhne moči z lastnim zagonom'' * [[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] za izume: ''Ureditev generacije nosilnih frekvenc za prenos informacij, zlasti po visokonapetostnih daljnovodih z nosilno frekvenco'', ''Izboljšano ojačevalno vezje'', ''Izboljšana ureditev dvosmernega prenosa kombiniranih informacij po zlepljenih pasovih s pomočjo nosilnih frekvenc'', ''Ureditev za vzpostavitev optimalnega režima pri tranzitiranju s kompanderiziranimi in nekompanderiziranimi aparaturami'' * [[Laslo Rešković]] in [[Franc Štefančič]] za izpopolnitev ''Enote za priključek telegrafskega daljnega naročnika'' === 1973 === Šestnajst nagrad: * [[Avgust Berlič]] za iznajdbo ''Zataljevalni stroj za hermetično zapiranje steklenih cevk'' * [[Janez Eržen]] in [[Adolf Vauda]] za tehnično izboljšavo ''Signalno varnostna naprava z brezžičnim prenosom alarmnega signala'' * [[Radovan Tavzes]], [[Evgen Kansky]] in [[Jelko Koron]] za iznajdbo ''Potenciometer'' * [[Evgen Kansky]], [[Radovan Tavzes]] in [[Jelko Koron]] za ''Podnožje za elektronske elemente'' * [[Božidar Brudar]] za iznajdbo ''Merilna priprava za rezanje blumov'' * [[Bogdan Bastar]], [[Zdenko Milavec]], [[Jože Pahor]] in [[Boris Navinšek]] za tehnično izboljšavo ''Tiristorski regulator scenske razsvetljave'' * [[Ljubo Planinšček]], [[Jože Wemad]], [[Fran Erbežnik]] in [[Viktor Ramovš]] za iznajdbo ''Izboljšave mozaične komandne plošče'' * [[Stojan Havliček]] za tehnično izboljšavo ''Troakar za operativno laparaskopijo'' * [[Peter Jerman]] in [[Franjo Kajfež]] za iznajdbo ''Biosintezni postopki za pridobivanje antibiotikov tetraciklinske skupine'' * [[Miha Japelj]], [[Tone Povše]], [[Pavle Zupet]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo rentgenskih kontrastnih sredstev'' * [[Marko Gliha]], [[Jurij Hribovšek]], [[Peter Benedik]] in [[Maks Simončič]] za tehnično izboljšavo ''Vpeljava enobočno moduliranega prenosa v metrsko valovno področje'' * [[Milan Oklobdžija]], [[Miha Japelj]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo 7-kloro-2, 3-dihidro-1-metil-5-fenil-(1H)-1,4-benzodiaze-pina in ustreznega derivata benzodiazepin-2-ona'' * [[Janez Štupar]] za iznajdbo ''Gorilnik za merjenje atomske absorbcije z laminarnim plamenom in ločenim vbrizgavanjem raztopine v plamen'' * [[Franc Avčin]] in [[Anton Jeglič]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za iskanje ponesrečencev zasutih v plazu'' * [[Erno Petrič]] za tehnično izboljšavo na področju razvoja avtomatizacije za daljinsko upravljanje, daljinsko signalizacijo in daljinski prenos meritev * [[Anton Jeglič]], [[Ignac Uršič]] in [[Maks Smolnik]] za tehnično izboljšavo ''Radiofrekvenčna peronealna opornica'' === 1974 === Štirinajst nagrad: * [[Anton Razinger]] in [[Jože Arh]] za iznajdbo ''Priprava za dodajanje svinca pri izdelavi ali vlivanju svinčevih jekel'' * [[Marjan Buh]], [[Josip Puh]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Postopek za pripravo miniaturnih keramičnih kondenzatorjev'' * [[Igor Grabec]] za iznajdbo ''Umetno oko za kontrolo žarometov'' * [[Valentin Grilc]] za iznajdbo ''Kontaktni vložek za izdelavo kontaktnih stavkov ali drugega stikala z drsnim kontaktom'' * [[Smiljan Jerič]], [[Ludvik Simonič]], [[Lado Androja]] in [[Jože Kelhar]] za tehnično izboljšavo ''Originalni vakuumski postopek brezkontaktnega nikljanja pirolitskih uporov'' * [[Jože Jan]], [[Ivan Pokorn]] in [[Tomo Čavić]] za iznajdbo z naslovom ''Naprava za predenje mineralne volne iz raztaljenih mineralov'' * [[Stane Kranjc]] za tehnično izboljšavo ''Ročni hladilnik mleka'' * [[Jože Pahor]] za iznajdbo ''Stabilizator efektivne napetosti z linearno zvezo med efektivno in kontrolno napetostjo pri sistemih s fazno regulacijo'' * [[Pavel Zupet]], [[Anton Povše]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Milena Popovič]] za tehnično izboljšavo čiščenja 3,5-diacetilamino-2,4,6-trijod benzojeve kisline, do kvalitete, uporabne za paranteralne raztopine * [[Sava Rakčević]] za iznajdbo ''Regulator pretoka za nizkotlačne hidroelektrarne'' * [[Marko Štular]], [[Erik Vrenko]], [[Ana Švajger]], [[Zvonko Krevelj]], [[Ilija Rajver]], [[Janko Lipovž]], [[Janez Šteblaj]], [[Mitja Kovačič]], [[Stane Petrič]] in [[Marija Bernard]] za iznajdbo ''Laserski razdaljemer za vgradnjo v vozila'' * [[Jože Vugrinc]], [[Stane Pavlin]], [[Slavko Ožbalt]], [[Andrej Lavrič]], [[Srečko Hribar]] in [[Roman Kunaver]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za radiorelejne usmerjene zveze za prenos snopa do 60 govornih kanalov'' * [[Franc Zajc]] in [[Matevž Vrhovnik]] za izum ''Konstrukcija za izdelavo nadgradnje na vlačilcih in prikolicah'' * [[Jože Grmek]] in [[Branka Grmek Štebih]] za iznajdbi: ''Vezava radiatorskih členov'' in ''Radiatorski členi'' === 1975 === Dvajset nagrad: * [[Jože Spanring]] za izpopolnitev ''Rž tetraploidna okta'' * [[Lucijan Krivec]] za izum ''Pretočne posode za odstranjevanje gnojevke izpod mrež ali rešetk pri etažnih baterijah za vzrejo v živinoreji'' * [[Andrej Šalehar]], [[Alojz Čandak]] in [[Joža Urbas]] za izpopolnitev metode ''Selekcija hibridnih prašičev'' * [[Niko Kralj]] za izum ''Univerzalni montažni sklopi predfabriciranih konstrukcijskih elementov'' * [[Borut Pelan]], [[Rudi Ručman]] in sodelavec [[Rudo Kocjan]] za izum ''Postopek za pripravo vodotopnega escina'' * [[Tone Blatnik]] za izpopolnitev ''Proizvodnja suhega komprimiranega zraka za industrijsko fermentacijo antibiotikov'' * [[Jure Babič]] in sodelavci: [[Janez Bernik]], [[Glijeb Karpljuk]], [[Vinko Manček]], [[Jože Miklič]], [[Mladen Pavletič]] in [[Janko Petrovič]] za izpopolnitev postopka proizvodnje oksitetraciklina * [[Jože Salmič]] in [[Jože Verce]] za izpopolnitev ''Dodatna naprava na stroju FEMA za avtomatsko dodajanje žličk'' * [[Miloš Marinček]] za izpopolnitev ''Pomična streha na letnem gledališču Križanke v Ljubljani'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Avtomat za izdelavo stenskih zaščitnih kotnikov'' * [[Jože Koželj]] za izum ''Fluorescenčna svetilka kot nosilec sekundarnega stropa'' * [[Peter Šuhel]] za izum ''Avtomatski integrirani intravaginalni stimulator'' * [[Janez Fister]], [[Iva Kavčič]] in [[Jože Slivnik]] za izum ''Postopek za pripravo rdečega živosrebrnega oksida za izdelavo baterij'' * [[Jože Pahor]] in [[Milan Petrovič]] za izum ''Akustična panorama'' * [[Jože Gajšek]] za izum ''Uporaba vzmeti za ščetke kot dušilke za znižanje nivoja radiofrekvenčnih motenj pri malih univerzalnih motorjih'' * [[Peter Šuhel]], [[Miroslav Žlajpah]], [[Jurij Strnad]] in [[Franc Beravs]] za izum ''Precizni avtomatski merilnik reed kontaktnikov'' * [[Boštjan Škorjak]], [[Jože Podlipnik]], [[Anton Ogorelec]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Rožman]], [[Milan Zdešar]], [[Viki Uhan]] za izpopolnitev ''Naprave za kompleksno avtomatizacijo hidroelektrarn'' * [[Franc Tori]] za izpopolnitev ''Tori votlak'' * [[Marjan Vozelj]] za izpopolnitev uporabe laserskih žarkov za vzbujanje fluorescence * [[Marko Habič]] in [[Andrej Kmet]] za izpopolnitev metode ''Določanje doze pri radikalni radioterapiji Hodgkingove bolezni na telekobaltu'' === 1976 === Trinajst nagrad: * [[Marjan Petelinšek]] in [[Ivan Zavšek]] za izum ''Stroji za nanašanje emajla'' * [[Jože Koželj]] za izpopolnitev ''Stol 2140 z ekscentrično vrtljivo sedežno ploskvijo'' * [[Anton Brcar]] za izum ''Ureditev dovajanja in odvajanja tlačnega fluida pri vrtečih se gredah in z njimi vezanih delih strojnih naprav'' * [[Vanja Kreft]] in [[Vinko Muha]] za izum ''Nov princip 12 - pulznega usmerjanja'' * [[Janez Sever]] kot avtor oziroma soavtor izumov ''Enofazni koračni motor z vezjem za napajanje'', ''Polarizirano elektromagnetno močnostno stikalo'' in ''Vezje za integrirani elektronski časovni zbiralnik'' * [[Stanislav Štrukelj]] za izum ''Sistem izbiranja pomnilniških celic'' * [[Jože Lavrin]] za izum ''Vodotesno ohišje za galvansko celico'' * [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]] in [[Marjan Erjavec]] za iznajdbo ''Mobilni renograf'' * [[Rafael Cajhen]], [[Janez Nastran]] in [[Matija Seliger]] za izum ''Uspešna tehnološka rešitev vklopne problematike pri DC/AC pretvornikih'' * [[Tomislav Rančič]] za tehnično izpopolnitev ''Tehnološke rešitve elektronskega regulatorja avtomatske regulacije izhodne napetosti specialnih transformatorjev srednjih moči'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Pavel Zupet]], [[Mladen Pavletič]], [[Franc Novosel]] in [[Tomaž Stepišnik]] za izum ''Izolacija, ovrednotenje in uporaba encima nevtralne proteaze kot sekundarne surovine pri fermentaciji oksitetraciklina'' * [[Marjeta Globokar]], [[Pavle Zupet]], [[Matija Maučec]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Tehnološka izboljšava sinteze etilnega estra p-klor-fenoksi izomaslene kisline'' * [[Janez Trontelj]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Franc Levornik]] za izum ''Izvedba precizijskega elektronskega števca električne energije razreda 0,2 in 0,5'' === 1977 === Osemnajst nagrad: * [[Niko Kralj]] za izume in modele s področja industrijskega oblikovanja * [[Štefan Zagoričnik]] za izum ''Jekleno popustljivo podporje z gibljivim spojem za rudnike'' * [[Janez Nebec]] za izum ''Mehanski postopek za voluminiziranje tkanin'' * [[Marjan Umek]] za ''Razvijalnik za lahko peno'' * [[Milan Kocjan]] za izum ''Izdelava prototipa planetnega mešalca za mešanje prašnih komponent'' * [[Ciril Kastelic]] za izpopolnitev ''Plamaflex-poliuretanske izolacijske plošče'' * [[Milan Čelan]] za izum ''Razvoj in organizacija pilotne proizvodnje stikalnih elementov s hermetičnimi kontaktniki'' * [[Marjan Žagar]] in [[Jernej Raspet]] za izum ''Snežna veriga za pnevmatike motornih vozil za hitro nameščanje'' * [[Srečko Oman]] in [[Miro Brzin]] za napravo ''Originalna izvedba stabilnega mikrogazometra z maksimalno občutljivostjo, za njegovo avtomatizacijo in za pripravo diferenčne metode mikrogazometra'' * [[Tatjana Brodnik]] in [[Peter Suhač]] za izum ''Sredstvo za zatiranje škodljivcev'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]] in [[Tomaž Ermenc]] za izpopolnitev ''Elektronski regulator jalove moči Iskra-APJ'' * [[Igor Grabec]] in [[Peter Mužič]] za ''Detektor akustične emisije'' in ''Senzor akustične emisije z vgrajenim predojačevalnikom'' * [[Franc Jesenko]], [[Aleš Kmecl]] in [[Ivan Savnik]] za izum ''Selekcija hibridov prelux'' * [[Franjo Gračanin]], [[Miroslav Vrabič]] in [[Janez Šega]] za izum ''Funkcionalna električna stimulacija'' * [[Bojan Košir]], [[Borut Komar]], [[Janez Gradišek]] in [[Branimir Zamola]] za izum ''Razvoj tekočega cepiva claviceps purpurea za proizvodnjo rženih rožičkov'' * [[Rudolf Ručman]], [[Andreja Drnovšek]], [[Stanislav Jankovič]], [[Janez Levec]] in [[Milena Kotar]] za izum ''Postopek za pripravo 9, 10 dihidroalkaloidov rženega rožička'' * [[Miloš Komac]], [[Dimitrij Sušnik]], [[Stane Pejovnik]], [[Drago Kolar]], [[Anton Čandek]], [[Anton Porenta]] in [[Borut Vičič]] za tehnično izpopolnitev ''Priprava permeabilnih keramičnih teles s kontrolirano propustnostjo in dimenzijami'' * [[Jože Podlipnik]], [[Sava Rakčevič]], [[Peter Lah]], [[Milana Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Milan Zdešar]] in [[Boštjan Škorjak]] za izpopolnitev ''Elektronski turbinski regulator Iskra-ETR'' === 1978 === Sedemnajst nagrad: * [[Peter Šuhel]] za ''Dosežke pri uvajanju mikro računalnikov v avtomatske merilne sisteme'' * [[Milan Mekinda]] za izpopolnitev ''Nova organizacija programov lokalne centrale M 10 C'' * [[Miroslav Marec]] za izum ''Elektronski telefonski aparat z nizkoohmskim vhodom'' * [[Franc Brezovnik]] za izpopolnitev ''SOM priprava za odvijanje matic'' * [[Vladimir Sokolov]] za izum ''Univerzalni sistem za alarmiranje'' * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] in [[Peter Rupnik]] za izpolnitev ''Sonda za določanje koncentracije HG v stenah vrtin'' * [[Bogdan Sicherel]], [[Niko Zakonjšek]] in [[Viktor Logar]] za izpopolnitev ''Plinski gorilnik VARIO'' * [[Drago Kolar]], [[Marija Trontelj]] in [[Alenka Rožaj Brvar]] za izum ''Varistor na osnovi kovinskih oksidov za napetostno območje od 50 do 600 V'' * [[Zmago Štadler]], [[Drago Kolar]] in [[Josip Puh]] za izum ''Dielektrična keramika z vnaprej določenim temperaturnim koeficientom dielektričnosti'' * [[Jurij Tasič]], [[Sašo Divjak]] in [[Amadej Trnkoczy]] za izum ''Mikrokalkulatorski analizator podatkov'' * [[Dušan Milivojevič]], [[Janez Perkavec]] in [[Janko Popović]] za izum ''Postopek za pridobivanje čistih proteolitskih aktivnih encimov iz mlečka Carica papaya'' * [[Jože Pahor]], [[Milan Petrovič]], [[Žiga Šmit]] in [[Edvard Šefer]] za izpopolnitev ''Naprava za kontinuirano avtomatsko večstopenjsko kontrolo razstrupljevanja tekočih odpadkov pri industrijskih galvanikah'' * [[Janez Gantar]], [[Albin Kurnik]], [[Marko Werk]], [[France Kolenc]] in [[Pavle Matijašič]] za izum ''Digitalni frekvenčni rele'' * [[Ana Matičič]], [[Tilka Krivic]], [[Franc Mikuž]], [[Jana Babnik Garmuš]], [[Marija Vidrih]] za izum ''Požlahtnjenje hibrida koruze in uvedba v kmetijsko proizvodnjo'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Anton Pavletič]], [[Nenad Djurič]], [[Janez Bernik]], [[Marija Kompan]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Postopek za fermentacijo cefalosporina C in njegovo kemijsko transformacijo v 7-aminocefalosporansko kislino'' * [[Pavel Zupet]], [[Josip Žuvanič]], [[Tomislav Barun]], [[Miha Japelj]], [[Janez Kržan]] in [[Josip Lokobauer]] za izpopolnitev ''Uporaba sekundarnih surovin iz kemijske sinteze v fermentacijski proizvodnji pri izolaciji oksitetraciklina in čiščenju fermentacijskih odpadnih vod'' * [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Janez Krajnik]], [[Sergej Pahor]], [[Jože Šnajder]], [[Miran Tiringer]], [[Janez Cerar]], [[Marjan Erjavec]], [[Milan Soklič]] za izpopolnitev ''JANUS 3 računalniški sistem za zbiranje in obdelavo podatkov v nuklearni medicini'' === 1979 === Sedemnajst nagrad: * [[Branko Pustoslemšek]] za izpopolnitev ''Korekturo čiščenje in reciklaža filtrata v obratu nevtralizacije TIO 2'' * [[Franc Oman]] za izpopolnitev ''Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do gotovih izdelkov v IBI Kranj'' in ''Izdelava lastnih žakardnih strojev'' * [[Leopold Južina]] za izum ''Merilniki za določevanje parametrov hermetičnih kontaktnikov'' * [[Jože Slivnik]] in [[Andrej Stergavšek]] izum ''Postopek nevtralizacije rafinata za recikliranje vode pri predelavi uranove rude'' * [[Stanislav Štrukelj]] in [[Georg Wirth]] za izpopolnitev ''Neredundančno priključevanje naročniških vodov dvojnikov na javne telefonske centrale'' * [[Marino Urbanc]], [[Boris Makarovič]] in [[Mirko Opara]] za izum ''Stolp za razpršilno sušenje v protitoku'' * [[Boris Pihlar]], [[Lado Kosta]] in [[Branko Hristovski]] za izpopolnitev ''Elektrodni sistem za merjenje cianida'' * [[Andrej Ocvirk]], [[Drago Lipuša]] in [[Alfonz Grad]] za izum ''Postopek za pripravo čistega natrijevega metaborata'' * [[Robert Jedlovčnik]], [[Martin Fevžer]] in [[Stane Zule]] za izum ''Postopek čiščenja usnjarskih odpadnih vod'' * [[Borut Pelan]], [[Marija Milohnoja]] in [[Magda Pezdirc]] za izum ''Postopek za pripravo betametildigoksina'' * [[Jernej Črnko]], [[Josip Priolgg, [[Adolf Šauperl]] in [[Janko Lipovec]] za izpopolnitev ''Novo vzgojena sorta jablane Lonjon'' * [[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]], [[Janez Kristan]], [[Miro Škofljanec]] in [[Meta Ančik]] za izum ''Radiološka zaščita v rudnikih urana in meritev radioaktivnosti v okolju'' * [[Matjaž Leskovšek]], [[Mirko Curk]], [[Desanka Jagarinec]] in [[Franc Bojc]] za izpopolnitev ''Razvoj naprav za prenos komand, signalizacij in merjenj manjših in srednjih kapacitet - TM 15'' * [[Drago Končnik]], [[Tomaž Bajuk]], [[Drago Hribšek]], [[Tine Zajc]] in [[Marko Werk]] za izpopolnitev ''Modularni napetostni regulator'' * [[Franc Kervina]], [[Marko Bertoncelj]], [[Dušan Kastelic]], [[Bojan Šobar]], [[Davorin Šobar]] in [[Emerik Valinger]] za izpopolnitev ''Gradnja hlevov velikega razpona z uporabo lepljenih lesenih nosilcev brez stebrov'' * [[Stanko Gajšek]], [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Evstahij Moder]], [[Stanislav Lampret]], [[Drago Logar]], [[Peter Benedik]] in [[Mitja Zornada]] za izum ''Razvoj in realizacija navigacijskega sistema za instrumentalno vodenje letal'' * [[Uroš Stanič]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Matija Maležič]], [[Miha Stopar]], [[Janez Grom]], [[Jože Opeka]], [[Dušan Filipič]], [[Tone Jeglič]], [[Stanislav Reberšek]], [[Primož Strojnik]] in [[Ignac Uršič]] za izume ''Avtomatski integrirani funkcionalni in terapevtski elektronski stimulator'', ''Elektronski stimulator z avtomatskim vklopom in nastavljivim stimulacijskim zaporedjem'' in ''Terapevtski elektronski stimulator mišic'' === 1980 === Triindvajset nagrad: * [[Vojko Ozim]] za izpopolnitev ''Razželezenje vode'' * [[Miran Mozetič]] za izum ''Naprava za upravljanje malih turbin'' * [[Jože Szabo]] za izpopolnitev ''Nova metoda pridobivanja zemeljskega plina'' * [[Josip Zoubek]] za izum ''Glinična keramika in postopek za izdelavo'' * [[Božo Glavič]] in [[Bojan Paradiž]] za izpopolnitev ''Optoelektronski rotacijski merilnik vetra'' * [[Dušan Kitek]] in [[Franc Mežnar]] za izpopolnitev ''Rešitev zmanjšanja onesnaženja reke Meže in Drave'' * [[Branislav Protega]] in [[Jože Maček]] za izpopolnitev ''Razvoj in realizacija merilnika popačenj in količnika napak MIG-1'' * [[Egon Lukacs]], [[Matija Koželj]] in [[Anton Sedovšek]] za izpopolnitev ''Metode racionalnega raziskovanja, odpiranja in odkopavanja ležišča urana Žirovski vrh'' * [[Lojze Trontelj]], [[Stane Ožbolt]] in [[Vojko Strle]] za izpopolnitev ''Vezje za stikalno matriko EMZ 1005 A in EMZ 1005 B'' * [[Janez Trontelj]], [[Tomaž Martinčič]] in [[Peter Stavanju]] za izpopolnitev ''Vezje za časovnik EMZ 1002'' * [[Branko Krašovec]], [[Angela Mihelič Zupančič]] in [[Suzana Reutlinger Rupnik]] za izum ''Izkoriščanje odpadnega bujona pri predelavi kokoši'' * [[Franc Levovnik]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Slavko Vidic]] za izpopolnitev ''Etalonski merilnik pogreškov'' * [[Dimitrij Sušnik]], [[Anton Porenta]], [[Marija Trontelj]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Termoluminiscentni material in postopek za njegovo pripravo'' * [[Tone Praprotnik]], [[Ciril Dovč]], [[Viktor Repanšek]] in [[Tadej Sluga]] za izum ''Vzgoja dveh novih sort krompirja Jaka in Meta'' * [[Rudolf Ručnam]], [[Milivoj Kodrič]], [[Franc Lipovšek]], [[Franc Rupar]] in [[Drago Kren]] za izume ''Postopek za pripravo lizergovih kislin, postopek za izolacijo čiste lizergove kisline in postopek za ločitev obeh izomer lizergove kisline'' * [[Pavel Oblak]], [[Anton Čižman]], [[Alojz Keber]], [[Saša Divjak]], [[Demetrij Uran]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Naprava za avtomatsko vodenje betonarn'' * [[Marko Rogač]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Božidar Ropret]], [[Andrej Uratnik]], [[Dušan Kodak]] in [[Anton Železnikar]] za razvojni dosežek ''Mikroračunalnik ISKRA DATA 1680'' * [[Natalija Vitezič]], [[Miha Japelj]], [[Mario Merslavič]], [[Marijan Hohnjec]], [[Stane Kovačič]] in [[Marinka Praznik]] za izum iz področja polsintetskih betalaktamskih antibiotikov * [[Stana Molan]], [[Marjan Kermc]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Marjan Kopač]], [[Tone Recelj]] in [[Alojzija Roženberger]] za izpopolnitev ''Tehnološka izboljšava sinteze metioninmetilsulfonmetilsulfata - vitamina U'' * [[Anka Puc]], [[Franc Arko]], [[Helena Sočič]], [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]], [[Anton Laniško]] in [[Miha Kremser]] za izum ''Postopek za pripravo ergotamina in ergokriptina s submerzno fermentacijo'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Peter Lah]], [[Matija Trebar]], [[Milena Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Tomaž Ermenc]] in [[Marjan Lisjak]] za izpopolnitev ''Sinhronizator Iskra - NAS'' * [[Jože Berlan]], [[Zvone Cepuš]], [[Danilo Kotnik]], [[Matjaž Krašovec]], [[Ladislav Madunič]], [[Miško Sreš]] in [[Cvetko Ščuka]] za izpopolnitev ''Zasnova in razvoj univerzalnega elektronsko-optičnega sistema za nagibne tehtnice točnostnega razreda III in IV'' * [[Marinka Drobnič Košorok]], [[Marija Kopitar]], [[Alojz Suhar]], [[Vito Turk]], [[Mirjam Derenčin]], [[France Lipolt]], [[Miroslav Pokorny]], [[Franc Raspor]] in [[Pavel Zupet]] za izuma ''Postopek za pripravo stabilnega surovega pektinolitičnega preparata iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' in ''Postopek za pripravo surovega preparata proteinaz in pektinaz iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' === 1981 === Šestindvajset nagrad: * [[Andrej Robič]] za razvoj in izoblikovanje geometrije smuči na osnovi poenotenih elementov različnih zvrsti smučanja * [[Raoul Jenčič]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba stabilnega oroševalnega sistema za obrambo sadovnjakov pred pozebo'' * [[Ciril Kastelic]] za izuma ''Postopek in naprava za proizvodnjo cevastih in izolacijskih oblog iz ekspandiranih elastičnih umetnih snovi'' in ''Postopek separatne aktivacije reaktantskega sistema poliol - izocianat pri tvorbi poliuretanskih filmov'' * [[Tomislav Petkovič]] za tehnično izboljšavo ''Fermentativna proizvodnja Zn-bacitracina'' * [[Matija Exel]] in [[Branislav Popovič]] za tehnično izboljšavo ''Programski sistem jezika SL1 za formalno definiranje komutacijskih procesov v programsko vodenih telefonskih centralah'' * [[Jože Ferčej]], [[Jože Osterc]] in [[Jože Čeh]] za tehnično izpopolnitev ''Pitanje bikov - križancev z mesnimi pasmami'' * [[Jože Sterle]], [[Tone Zidar]] in [[Jože Urbas]] za izum ''Inovacijski projekt tovarne ognjeodpornih plošč'' * [[Janez Pelc]], [[Pavel Munih]] in [[Branko Petrič]] za izum ''Razvoj tehnološkega postopka za ločevanje gume od kovine z visoko frekvenco'' * [[Janez Trontelj]], [[Tone Pleteršek]] in [[Marjan Mihelin]] za tehnično izboljšavo ''MikoračunaInik za analizo mikroelektromiografskega signala'' * [[Branko Pirnar]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Lado Nikšič]] in [[France Stare]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj prikazovalnika s tastaturo'' * [[Tone Wagner]], [[Dragica Kralj]], [[Nežika Mecved]] in [[Marta Dolinar]] za izum ''Žlahtnitve hmelja - B kultivarji'' * [[Marko Jagodič]], [[Mladen Matošić]], [[Nikola Simić]] in [[Božo Štimec]] za tehnično izboljšavo ''Telekomunikacijski sistem za prenos raznorodnih informacij vzdolž avtocest'' * [[Janko Lužnik]], [[Janez Pirnat (*1948)]], [[Franc Kogovšek]] in [[Zvone Trontelj]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje barvnih koordinat'' * [[Lojze Butina]], [[Vinko Cotič]], [[Alojz Mehle]], [[Brane Urbanc]] in [[Jože Plazar]] za tehnično izboljšavo ''Krmilni sistem za vodenje tovarne betona'' * [[Milan Banovec]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janko Petravić]], [[Franc Novosel]] in [[Peter Vinić]] za tehnično izboljšavo ''Tehnološki postopek pridobivanja injekcijske kvalitete OTC - HCI'' * [[Janja Stres]], [[Rudolf Ručman]], [[Zdenka Lindič]], [[Milivoj Kodrič]] in [[Franc Lipovšek]] za izum ''Postopek za sintezo zdravila Nicergolin'' * [[Viktor Dimic]], [[Andrej Kužnik]], [[Marjan Levstek]], [[Ivan Mrčun]], [[Marjan Erjavec]] in [[France Guna]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj metode za proizvajanje radioaktivnega fluora 18 za medicinsko uporabo'' * [[Matija Maležič]], [[Marino Lukežič]], [[Miha Stopar]], [[Jože Opeka]], [[Primož Strojnik]] in [[Stanislav Žerovnik]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska naprava za lajšanje bolečin'' * [[Rudolf Ručman]], [[Milan Jurgec]], [[Branko Stanovnik]], [[Miha Tišler]], [[Janja Koršič]], [[Milena Kotar]] in [[Milivoj Kodrič]] za izum ''Postopek za pridobivanje 2-brom-ergokriptina'' * [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Drago Logar]], [[Stanislav Lampe]], [[Evstahij Moder]], [[Mitja Zornada]] in [[Peter Benedik]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in realizacija radijske sprejemno oddajne naprave RT-20-TM'' * [[Tone Obersnu]], [[Vinko Nastran]], [[Anton Lebar]], [[Aleš Juhart]], [[Jože Potočnik]], [[Stane Krajnc]] in [[Franc Madjar]] za tehnično izboljšavo ''Hermetična kondenzacijska enota za toplotno črpalko'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marjan Pegan]], [[Christodoulos Physicos]], [[Matija Povirk]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]] in [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za izravnavanje konic v odjemu električne energije'' * [[Silva Pirš]], [[Janja Jager]], [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Tone Prelesnik]], [[Bojan Ložar]], [[Iva Levstek]], [[Bojan Marin]] in [[Alenka Kandušer]] za izum ''Uporaba tekočih kristalov'' * [[Jurij Tasič]], [[Lado Lenart]], [[Vladimir Jovan]], [[Janez Zalar]], [[Jože Opeka]], [[Franc Panter]], [[Savo Trebše]], [[Kostja Skok]], [[Martin Mali]] in [[Janez Šerjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za zajemanje, prikaz, obdelavo in nadzor prostorsko in časovno porazdeljenih podatkov elektroenergetskega sistema'' * [[Anton Čižman]], [[Pavel Oblak]], [[Alojzij Keber]], [[Saša Divjak]], [[Daniel Šlebinger]], [[Dušan Filipič]], [[Janez Grom]], [[Zdenko Milavc]], [[Uroš Aleksič]] in [[Janez Plestenjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za diskretno regulacijo vrtljajev trifaznega asinhronskega pogonskega motorja'' * [[Dimitrije Arandželović]], [[Helena Žnidaršič]], [[Draga Brkljačič]], [[Milan Bezeg]], [[Nikola Vuk]], [[Milan Banovec]], [[Tone Recelj]], [[Pavel Zupet]], [[Miroslav Pokorny]] in [[Darinka Galovič]] za izum ''Uporaba sekundarnih surovin iz biosinteze oksitetraciklina in ekonomične izolacije prehrambenih proteoliznih encimov'' === 1982 === Enaindvajset nagrad: * [[Romeo Miloševič]] za življenjsko delo pri snovanju in razvoju dvotaktnih motorjev, krmilnih motorjev in motornih agregatov * [[Franc Jan]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje razvojnih dosežkov debeloplastnih hibridnih verzij v proizvodnjo'' * [[Peter Knego]] za tehnično izboljšavo ''Družina switching usmernikov'' * [[Danilo Poberaj]] za tehnično izboljšavo ''Komunikacijski vmesnik'' * [[Vlado Tumpej]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje sodobne tehnologije pri pridelovanju mleka na tržnih kmetijah'' * [[Milan Čelan]] in [[Andrej Pregelj]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tipk TX-1 in TC za elektronske naprave'' * [[Milan Novak]] in [[Tone Zafošnik]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba nove tehnologije pridelovanja trsnih cepljenk'' * [[Borut Lavrenčič]], [[Pavle Cevc]] in [[Janko Polanec]] za izum ''Pasivna infrardeča alarmna naprava'' * [[Jože Novak]], [[Peter Stegnar]] in [[Viktor Dimic]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj postopka pridobivanja radioaktivnega tehnecija'' * [[Dušan Brajnik]], [[Marjan Logar]] in [[Aleš Stanovnik]] za tehnično izboljšavo ''Nedestruktivno določanje urana in drugih naravnih sevalcev v rudah, geoloških vzorcih in zemljinah'' * [[Andrej Banovec]], [[Marija Kern]] in [[Stanko Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tankoplastnega tenziometra'' * [[Branko Robavs]], [[Jože Marušič]] in [[Leopold Prevc]] za tehnično izboljšavo ''Numerična pozicionirna naprava'' * [[Jože Marušič]], [[Matija Kodrič]] in [[Alojz Kozinc]] za tehnično izboljšavo ''Tehtalno dozirni sistem VDT 21 D/R,P'' * [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Uroš Stanič]] in [[Jože Opeka]] za izum ''Terapevtski elektronski stimulator TES'' * [[Avgust Plaskan]], [[Janez Oven]], [[Jure Kranjc]], [[Vinko Tiselj]] in [[Jule Šetina]] za tehnično izboljšavo ''Prenos tehnološkega postopka in konstrukcije kompletne naprave za visokovakuumsko kaljenje stožčastih zobnikov in drugih sestavnih delov v proizvodnjo poljedelskih strojev SIP Šempeter'' * [[Jože Kanduč]], [[Miro Kikelj]], [[Leon Kos]], [[Janez Novak]], [[Vinko Kosmač]] in [[Jože Škrabe]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniški sistem vlakovnih številk MIN-30'' * [[Radovan Tavzes]], [[Janko Grom]], [[Ivo Bric]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Hermetično zaščiteni subminiaturni elektromehanski rele SR1 v tranzistorskem ohišju'' * [[Evgen Kansky]], [[Rasto Zavašnik]], [[Marko Žumer]], [[Vinko Nemanič]], [[Janez Štamcar]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in konstrukcija vakuumske naprave za tehnološko obdelavo površin polprevodnikov v skrajnem ultravakuumu z vgrajenim spektrometrom Augerjevih elektronov'' * [[Vlado Božjak]], [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Martin Lesjak]], [[Emil Mandeljc]], [[Bojan Paradiž]] in [[Jože Šnajder]] za tehnično izboljšavo ''Računalniška ekološka postaja'' * [[Tea Rihter]], [[Irena Šoster]], [[Edi Voga]], [[Milijana Prokič]], [[Tinka Ernst]], [[Miran Majcen]], [[Marjan Hauptman]], [[Vasja Barsa]] in [[Tina Kankolič]] za razvojni dosežek ''Izdelava termoobčutljivih papirjev'' * [[Brane Jenko]], [[Franc Lipovšek]], [[Dušan Milivojevič]], [[Metka Lenarčič]], [[Zdenka Lindič]], [[Franc Jeraj]], [[Breda Dolinšek]], [[Rudi Dejak]], [[Igor Langof]] in [[Joža Habjan]] za tehnično izboljšavo ''Sinteza in tehnološki postopek cimetidina'' === 1983 === Enaindvajset nagrad: * [[Franc Levovnik]] za življenjsko delo na področju merjenja električne energije * [[Rajko Kenda]] za izum ''Zbiralnik za ločeno prestrezanje urina pri otrocih'' * [[Vlado Rozman]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za odvajanje škodljivih plinov v DE poliuretan'' * [[Vid Gazvoda]] za nov postopek izdelave hypalonske tkanine in konfekcije * [[Jože Korošec]] za vzgojo 3 novih sort trav in ene sorte detelje * [[Smiljan Jerič]] in [[Miha Kocmur]] za razvoj tehnološkega postopka kemičnega (netokovnega) nanosa tankih kovinskih prevlek za profesionalne elektronske elemente * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semiloč]] in Jože Gregorčič za tehnično izboljšavo ''Tiristorski servo regulator tip Sr-Th-2'' * [[Borut Ahačič]], [[Janez Benedik]], Janez Grohar, [[Jože Omejc]] za tehnično izboljšavo ''Avtomat za izdelavo elektromagnetnih jeder'' * [[Pavel Zupet]], [[Milan Bezeg]], [[Tone Recelj]] in [[Miha Japelj]] za tehnično izboljšavo ''Izpopolnitev tehnologije postopka za sintezo centrofenoksina'' * [[Zdravko Rupnik]], [[Ivan Jermol]], [[Tomaž Skalar]] in Franc Kovačič za tehnično izboljšavo ''Računalniško krmiljen stroj za avtomatsko merjenje in sortiranje diastatov v procesu serijske proizvodnje'' * [[Drago Končnik]], [[Janez Zakonjšek]], [[Miro Vrhovec]] in [[Matjaž Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Vzdolžna diferencialna zaščita energetskih vodov'' * [[Branko Robavs]], [[Leopold Prevc]], [[Rudolf Čurić]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Dušan Kodek]] za delo ''Mikroračunalniške numerične merilno pozicionirne naprave družine LJUMO PNC'' * [[Jernej Böhm]], [[Aleš Jereb]], [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]], [[Marko Drenik]] in [[Dušan Gabrijelčič]] za tehnično izboljšavo ''Avtomatski merilni sistem za merjenje in računanje karakteristik mehkomagnetnih feritnih materialov'' * [[Gojmir Lahajnar]], [[Robert Blinc]], [[Ivan Zupančič]], [[Milan Rormarin]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Leon Barbič]] za izum ''Nedestruktivni postopek za določevanje aktivnosti cementa'' * [[Bojan Držaj]], [[Sjajna Flis]], [[Jože Kuzma]], [[Jože Jerovšek]], [[Radenko Salemović]], [[Ivan Goznik]] in [[Lora Gabrovšek]] za uvedbo postopka pridobivanja zeolita A in njegovo vgradnjo v pralni prašek * [[Alojzij Keber]], [[Uroš Aleksić]], Pavel Oblak, [[Dušan Filipič]], [[Janez Plestenjak]], [[Mario Bar]] in [[Brane Klančar]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmiljenje dvigal MKD 2'' * [[Boris Šket]], [[Marko Zupan]], [[Stane Molan]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Zora Torbica]] in [[Marjan Slamnik]] za izum ''Neodvisni postopek za sintezo nifedipina in izdelavo lastnih tehnoloških postopkov za njegovo kemijsko sintezo in farmacevtsko formulacijo v končno obliko zdravila'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Igor Ribič]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]], [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] in [[Boris Žnidarič]] za tehnično izboljšavo ''Univerzalni digitalni avtomat UDA 021'' * [[Viljem Gerkeš]], [[Matija Učakar]], [[Drago Logar]], [[Zvonimir Capek]], [[Milana Balon]], [[Stane Lampe]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Nadja Kirin]] za razvoj in realizacijo letalskega avtomatskega radijskega kompasa * [[Cveto Brajnik]], Jože Debevec, [[Peter Kavčič]], [[Franci Nadles]], [[Karol Pravica]], [[Ilija Rajver]], [[Andrej Šinkovec]], [[Stojan Trošt]] in [[Božo Vukas]] za tehnično izboljšavo ''Miniaturni laserski razdaljemer'' * [[Pavel Oblak]], [[Uroš Stanič]], [[Jadran Lenarčič]], [[Saša Divjak]], [[Danijel Šlebinger]], [[Anton Ružič]], [[Alojz Žnidarčič]], [[Viktor Vavpot]], [[Boris Krevzel]], [[Miomir Vukobratovič]], [[Dragan Hristić]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izboljšavo ''Robot GORO – 101'' === 1984 === Dvaindvajset nagrad: * [[Niko Kralj]] za življenjsko delo na področju industrijskega oblikovanja * [[Mirko Doberšek]] za razvoj nove dentalne zlitine * [[France Strojin]] za uvedbo livnih praškov v redno proizvodnjo * [[Heron Šubic]] za nov postopek združevanja plastičnih materialov po principih gumarske tehnologije * [[France Brecelj]] in [[Sejjad Salam]] za razvoj tehnološkega postopka za proizvodnjo halogenskih žarnic * [[Edo Dolžan]] in [[Jože Mertelj]] za tehnično izboljšavo ''Valjčna obračalna odvodka'' * [[Štefan Urankar]] in [[Miran Bratkovič]] za zasnovo matenalne opreme ''Zasebne centrale Sl 2000/020'' * [[Ciril Zevnik]] in [[Jože Horvat]] za postopek za kontinuirano vroče pospajkovanje trakov iz bakra in njegovih zlitin * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut B. Lavrenčič]] za izum ''Naprava in sistem naprav za protipožarno zaščito industrijskih transportnih in odpraševalnih kanalov'' * [[Jože Gasperič]], [[Milena Žerovnik Turk]], [[Jelka Zupan]], [[Vinko Rebec]] in [[Branko Kos]] za razvoj skupine vakuumskih naprav za porodništvo * [[Stanko Strmčnik]], [[Vladimir Jovan]], [[Janko Petrovčič]], [[Janko Černetič]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izpopolnitev ''Simer-mikroračunalniški sistem za merjenje in regulacijo v procesni industriji'' * [[Miroljub Kljajić]], [[Janez Krajnik]], [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Čevlji za merjenje vertikalne sile in njenega prijemališča med hojo'' * [[Matija Kodrič]], [[Alojz Kozinc]], [[Darko Drglin]], [[Samo Prodan]] in [[Jurij Juršič]] za delo ''Računalniška tehtnica RT 211 s priborom'' * [[Anton Šebenik]], [[Uči Osredkar]], [[Bojana Dobnikar]], [[Janez Volčič]], [[Zoran Cvetkovič]] in [[Igor Smerkolj]] za tehnično izboljšavo sinteze in uporabe fenolformaledhidne smole * [[Gabrijela Pepelnjak]], [[Radmilo Anđelković]], [[Božo Iglič]], [[Zdenko Gasparič]], [[Sretan Dimitrijević]] in [[Milan Mitrović]] za izdelavo protiaerosolnih in vodnih filtrov * [[Peter Peterlin]], [[Bojan Grilc]], [[Bojan Grošelj]], [[Janez Novak]], [[Marjan Markelj]] in [[Ludvig Gyergyek]] za delo ''Naprave za povezavo operaterja z računalniškim sistemom za vodenje procesov v realnem času'' * [[Vinko Sever]], [[Zvezdana Sterle]], [[Franc Pinterič]], [[Andrej Pajnič]], [[Boštjan Sivka]], [[Lado Lenart]] in [[Jurij Tasič]] za dela pri razvoju in izdelavi mikroračunalniškega in analogno elektronskega dela plamenskega emisijskega fotometra FLAPHO-40 * [[Ivo Blažič]], [[Milan Bajec]], [[Franc Stariha]], [[Silvo Jakša]], [[Ivo Slana]], [[Alojz Malenšek]], [[Peter Šuhel]] in [[Alojz Roškar]] za ''Mikroračunalniško krmiljenje za avtomatski navijalni stroj ANM 236'' * [[Miloš Budnar]], [[Vladimir Cindro]], [[Mitja Kregar]], [[Vekoslav Ramšak]], [[Marjan Ravnikar]], [[Zdravko Rupnik]], [[Vito Starc]] in [[Žiga Šmit]] za tehnično izpopolnitev ''Razvoj metode protonskega vzbujanja rentgenskih žarkov (PIXE) za sledne analize'' * [[Marko Valič]], [[Dušan Kusterle]], [[Karolj Nemeš]], [[Uroš Aleksić]], [[Vladimir Leskovar]], [[Mario Kalčić]], [[Matjaž Drenik]], [[Dimitrij Kramar]] in [[Jožef Hozjan]] za tehnično izboljšavo ''Laserski obdelovalni sistem ISKRA LMP 600'' * [[Evgen Kansky]], [[Danilo Gorjan]], [[Marjan Stipanov]], [[Marjan Buh]], [[Nevenka Čok]], [[Bojan Erjavec]], [[Jožica Lenassi]], [[Zlata Roš]], [[Stanislav Šorli]] in [[Josip Zoubek]] za tehnično izpopolnitev ''Metalizacija visoko glinične keramike'' * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Erik Margan]], [[Stanimir Vasić]], [[Igor Muševič]], [[Andrej Primc]], [[Ivan Kvasić]], [[Andrej Vučković]], [[Silva Pirš]], [[Andrej Gartner]] in [[Robert Blinc]] za izuma ''Miniaturni monitor časovno odvisnih električnih signalov z LCD zaslonom in pomnilnim zapisom'' in ''Tekočekristalni osciloskopski zaslon z internim reflektorjem in interno mrežo'' === 1985 === Enaindvajset nagrad: * [[Albert Čebulj]] za življenjsko delo na področju elektroenergetike in uporabe električne energije * [[Drago Westersbach]] za ''Statistični multipleksor'' * [[Marjan Mrhar]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje aktivnega dosuševanja krme s hladnim in dogretim zrakom'' * [[Lovro Koblar]] in [[Boris Zalokar]] za tehnično izboljšavo ''Lokatorji napak v kablih z velikim slabljenjem'' * [[Janez Plestenjak]] in [[Edvin Batista]] za tehnično izboljšavo mikroplazemske naprave PV 20 T za varjenje tankih varjencev * [[Silvij Mikac]] in [[Vitomir Garbajs]] za izum ''Postopek in naprava za adaptivno krmiljenje elektroerozijskega obdelovalnega procesa'' * [[Janez Pelc]], [[Branko Petrič]] in [[Jože Kaplan]] za razvoj aperiodičnega indukcijskega generatorja za visoke in nizke frekvence za površinsko in skozno segrevanje kovin * [[Bojan Povh]], [[Bruno Tavčar]] in [[Franci Štemberger]] za raziskave, razvoj in osvojitev izdelavnega postopka za proizvodnjo germicidnih svetil na lEVT * [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]] in [[Anka Puc]] za izum postopka za pripravo ergokornina in ergokriptina s submerzno fermentacijo * [[Emil Knez]], [[Milena Kukovič]], [[Milena Žnidar]] in [[Milijana Prokić]] za izum ''Mikrokapsule za brezkarbonske kopirne papirje'' * Janez Eržen, [[Franc Mihalič]], [[Leopold Južina]] in [[Dušan Raič]] za ''Elektronsko precizno tehtnico razreda II'' * [[Peter Prelovšek]], [[Matjaž Babič]], [[Andrej Kregar]] in [[Bojan Uran]] za izum ''Merilnik toplotne prevodnosti z izboljšano metodo grelne žice'' * [[Primož Strojnik]], [[Stanislav Žerovnik]], [[Miha Stopar]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Elektronska naprava za korekcijo skolioze'' * [[Bogdan Baster]], [[Vladimir Franinovič]], [[Herman Kralj]], [[Franc Mavrič]] in [[Zdenko Milavc]] za izboljšavo ''Indukcijska peč GIG'' * [[Anton Železnikar]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Šalehar]], [[Drago Novak]], [[Andrej Leskovar]] in [[Aleksander Hadži]] za mikroračunalniški sistem PARTNER * [[Martin Lesjak]], [[Primož Mlakar]], [[Vlado Božjak]], [[Boris Glavič]], [[Marko Drenik]] in [[Jože Šnajder]] za napravo za avtomatsko določanje RVR na letališčih * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Vojko Lončarič]], [[Andrej Križnik]], [[Boris Krofl]] in [[Milena Jan]] za ''Video krmilni modul KLT-T, PAKA 3000'' * [[Josip Puh]], [[Drago Kolar]], [[Zmago Stadler]], [[Danilo Suvorov]], [[Leon Gričar]], [[Zvonko Bradač]], [[Jože Klobčar]] in [[Peter Bavdek]] za razvoj in uvedbo postopka za izdelavo večplastnih kondenzatorjev * [[Alojzij Keber]], [[Vladimir Jovan]], [[Mario Bar]], [[Tomaž Štrukelj]], [[Dušan Filipič]], [[Liljana Per]], [[Veronika Gašpar]], [[Janez Plestenjak]] in [[Mitja Pirjevec]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmilje dvigal SMKD 1'' * [[Boris Šket]], [[Nataša Zupančič]], [[Pavel Zupet]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]], [[Milan Banovec]], [[Alenka Jakovljević]], [[Marija Will]] in [[Franc Kozjek]] za izum za sintezo piroksikama, prenos tehnološkega postopka v redno industrijsko proizvodnjo in tržno realizacijo lastnega zdravila ERAZON * [[Edvard Mali]], [[Stane Droljc]], [[Borut Habič]], [[Damijana Dimic]], [[Janez Gjura,1926|Janez Gjura]], [[Janez Požun]], [[Andrej Flis]], [[Jadran Korla]], [[Janez Gjura, 1952|Janez Gjura]], [[Dušan Arko]], [[Tomo Gečev]] in [[Miro Špoljarič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje penobetonov v grajenje pri nas'' === 1986 === Enaindvajset nagrad: * [[Miha Japelj]] za vrhunske dosežke na področju farmacevtskih preparatov * [[Janez Eržen]] za tehnični izboljšavi ''Razvoj polariziranega releja s hermetičnim izmeničnim Hg kontaktnikom'' in ''Razvoj izdelavnega postopka za serijsko proizvodnjo releja vključno z merilnimi napravami'' * [[Silva Avšič]] za delo na žlahtnjenju in selekciji novih sort fižola * [[Vijko Ozim]] in [[Vera Ozim]] za izum ''Demanganizacija ali istočasna demanganizacija in deferizacija vode brez uporabe aktivnega oglja z ozonom'' * [[Jože Pogačar]] in [[Franc Dolenc]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska planšeta EPLA - 48 za spremljanje zračne situacije'' * [[Božo Glavič]] in [[Milan Šantelj]] za tehnično izboljšavo ''Ročni vetromer RVM 96'' * [[Boris Navinšek]] in [[Anton Žabkar]] za izum ''Trde zaščitne prevleke iz titanovega nitrida za povečanje življenjske dobe orodij in strojnih delov'' * [[Borut Bohanec]], [[Branka Javornik]] in [[Ivan Kreft]] za požlahtnitev sorte ajde siva * [[Monika Jenko]], [[Radovan Tavzes]], [[Lidija Koller]] in [[Aleksander Kveder]] za izum ''Difuzijsko kromiranje železa za profesionalne releje'' * [[Vital Eržen]], [[Janez Stepišnik]], [[Damir Zajec]] in [[Adrijan Levstik]] za tehnično izboljšavo ''Ultrazvočni defektoskop'' * [[Franc Kunšič]], [[Janez Trontelj]], [[Lojze Trontelj]] in [[Anton Pleteršek]] za tehnično izboljšavo ''Števna enota laserskih razdaljemerov v 3μ CMOS tehnologiji'' * [[Mario Korva]], [[Drago Logar]], [[Egon Perisutti]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Mitja Zornada]] za tehnično izboljšavo ''Prenosna radijska sprejemno oddajna naprava s frekvenčnim skakanjem SPARK'' * [[Bogdana Kurbus]], [[Franjo Bakula]], [[Roman Gabrovšek]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Milojka Pirc]] za izum ''Postopek za izdelavo lahkih izolacijskih in gradbenih elementov iz amorfne kremenice'' * [[Stojan Trošt]], [[Boris Vedlin]], [[Marko Kažič]], [[Jurij Nahtigal]] in [[Jože Žakelj]] za izum ''Okulistični Nd - YAG sunkovni laser'' * [[Marjan Kopač]], [[Jože Kocjančič]], [[Drago Kolar]], [[Anton Jager]], [[Danilo Suvorov]] in [[Borut Vičič]] za izpopolnitev recepture in tehnološkega postopka pri proizvodnji steklenih izolacijskih vlaken * [[Rudolf Murn]], [[Borut Kastelic]], [[Dušan Peček]], [[Davor Miljan]], [[Jože Pahor]] in [[Tomaž Lunder]] za tehnično izboljšavo ''Sistem računalniško vodenih radiometričnih vrat - RV 3'' * [[Marijan Miletič]], [[Branko Jevtič]], [[Tomaž Krištofelc]], [[Igor Ozimek]], [[Robert Reinhardt]] in [[Marjan Špegel]] za ''Enokartični 16-bitni mikroračunalnik PMP-11'' * [[Danilo Mozetič]], [[Franci Pinterič]], [[Andrej Godec]], [[Ivan Košak]], [[Ciril Pohar]] in [[Gorazd Vesnaver]] za tehnično izboljšavo ''Industrijski konduktomer MA 5971 z ustreznimi celicami'' * [[Natalija Vitezić]], [[Jože Gnidovec]], [[Pavel Zupet]], [[Marjo Merslavič]], [[Marjan Kermc]], [[Metka Palka]] in [[Majda Kopač]] za izum ''Sinteza piperacilina, priprava sterilne Na soli in prenos v industrijsko proizvodnjo'' * [[Janez Pirš (Pirša)|Janez Pirš]], [[Silva Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Bojan Marin]], [[Tone Pleteršek]], [[Peter Stavanja]], [[Andrej Gartner]], [[Jože Pirkovič]], [[Jože Pucelj]], [[Erik Margan]] in [[Janez Drmaž]] za tehnologijo izdelave in krmiljenja tekočekristalnih optičnih prikazalnikov * [[Radko Luzer]], [[Darko Duh]], [[Darko Kodrič]], [[Branko Škrubej]], [[Stane Zagorc]], [[Ignac Bakše]], [[Miran Kranjec]], [[Ignac Uršič]], [[Janko Nendl]], [[Marjan Kunstelj]], [[Brane Šesek]] in [[Iztok Ograjenšek]] za sistem za špiralizacijo uporov z Nd: YAG industrijskim laserjem UPLAS-20 === 1987 === Enaindvajset nagrad: * [[Mitja Šipek]] za življenjsko delo na področju kontrole materialov * [[Vinko Kambič]] za novo metodo slikanja grla skozi operacijski mikroskop * [[Franc Glinšek]] za razvoj in uvedbo žičnega upora v proizvodnji * [[Milica Oblak]] za uvajanje nove vrste jagodičja - žlahtnih borovnic v Sloveniji * [[Dušan Gnidovec]] in [[Bojan Breskvar]] za razvoj zlitin Bazil S za zobno protetiko in Permil 50 za magnetne oklope, razvoj mikrofiltrov za kriogeno tehniko in razvoj pseudozlitine AgZnO za električne kontakte * [[Marta Dolinar]] in [[Tine Vučer]] za Model za napoved časa tretiranja hmeljne peronospore v razmerah Savinjske doline * [[Mirjam Cergolj]], [[Jadranka Praštalo]] in [[Marija Trontelj]] za razvoj in uvedbo varistorja v proizvodnjo * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut Lavrenčič]] za infrardečo protipožarno napravo * [[Janez Žvab]], [[Andrej Vozlič]] in [[Vojko Strle]] za distribuirani procesni krmilni sistem PKS-2 * [[Boris Pihlar]], [[Janez Lavriša]], [[Janez Medic]] in [[Ljuban Klojčnik]] za prototip Cianidni analizator MA 5400 * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semolič]], [[Zdravko Zore]], [[Ljubo Pogačnik]] in [[Mitja Skvarča]] za Tranzistorski servo regulator SR-Tr-20/40 in SR-Tr-40/100 * [[Zvone Kerin]], [[Božidar Gošte]], [[Roman Lešnjak]], [[Franc Strojin]] in [[Štafan Smolič]] za finalizacijo linije za upore ali druge elektronske elemente z aksialnimi priključki * [[Franc Florjančič]], [[Alojz Medic]], [[Nada Radonjič]], [[Jože Klanjšek]] in [[Stane Jamnik]] za ''Proces in napravo za čiščenje odpadnih vod predelave rastlinskih olj in masti in za Flotacijo z raztopIjenim zrakom kot postopek ločevanja suspendiranih snovi iz vode'' * [[Matjaž Mihelič]], [[Uroš Miklavžič]], [[Zdravko Rupnik]], [[Pavao Satalić]], [[Franc Spreizer]] in [[Igor Žerovnik]] za mikroračunalniški termoluminescentni analizator IJS MR-200 * [[Nataša Zupančič]], [[Boris Šket]], [[Pavel Zupat]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]] in [[Marjan Kermc]] za nove sinteze in tehnološki postopek za proizvodnjo norfloksacina - nove antimikrobne učinkovine * [[Ljubomir Antončič]], [[Anton Čopar]], [[Darko Kocijan]], [[Boris Rusjakovski]], [[Iztok Jazbec]], [[Alenka Jeriha]] in [[Ivana Krivec]] za izum postopka za pripravo nikardipina in njegove hidrokloridne soli * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Bogo Romih]], [[Vojko Lončarič]], [[Jože Steblovnik]], [[Franc Peršak]] in [[Vinko Žagavec]] za Videoterminal PAKA 5000 * [[Branko Baslač]], [[Mladen Kokolj]], [[Mihajlo Komunjer]], [[Ivan Pepelnjak]], [[Darko Perhoč]], [[Srečko Seljan]], [[Branko Šoštarić]] in [[Zdravko Vuk]] za lokalno mrežo za računalnike PARTNER (LAN-P, LSYN-002) * [[Niko Škorc]], [[Franci Pintar]], [[Aljoša Resinovič]], [[Franc Pretnar]], [[Jože Koleša]], [[Marko Kodela]], [[Jože Vozel]], [[Stanislav Kuhar]] in [[Bogomir Rajh]] za ''Informacijski sistem za upravIjanje prometa'' * [[Drago Končnik]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Koprivšek]], [[Branko Štrukelj]], [[Jože Zajec]], [[Janez Zakonjšek]], [[Rajko Brglez]], [[Janez Jordan]], [[Anton Ogorelec]] in [[Georgi Zlatarev]] za delo ''Sistem zaščitnih naprav za objekte prenosa in razdeljevanja električne energije z uporabo novih teoretičnih in tehnoloških rešitev'' * [[Marko Rogač]], [[Damijan Hafner]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Zalar]], [[Milan Malej]], [[Marjan Bohnec]], [[Drago Westerbach]], [[Kristl Ogris]], [[Bogdan Kejžar]], [[Aleksander Hadži]] in [[Andrej Leskovar]] za Mikroračunalniški sistem TRIGLAV === 1988 === Enaindvajset nagrad: * [[Igor Levstek]] za vrhunski dosežek na področju izumov in izboljšav za uvajanje merskih metod jedrske magnetne resonance pri selekciji oljaric in na številna druga področja, ter za sistem za vzpodbujanja inovacij na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu Jožef Stefan]], ki je dal v zadnjih 15 letih več kot 250 izumov in prav toliko izboljšav * [[Mihaela Černe]] za delo ''Novi kultivarji in tehnologija vzgoje vrtnin za predelavo'' * [[Alenka Kandušer]] za postopek za formiranje elektrod na tankih kristalnih rezinah z velikimi elektromehanskimi in elektrotermalnimi koeficienti * [[Dane Peterc]] za razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave na poskusni živali ter razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave in zdravljenje pri človeku * [[Jože Pogačar]] in [[Igor Orel]] za elektronsko napravo za rafinerijo olja – ENRO * [[Vladimir Kosi]] in [[Vera Banfi]] za tehnično izboljšavo postopka za izdelavo preparatov za žičarne * [[Zdenko Milavec]], [[Marko Dolanc]] in [[Herman Kralj]] za tlačilko za infuzijo – Infuzon * [[Tomaž Skapin]], [[Andrej Šmalc]] in [[Andrej Stergaršek]] za postopek proizvodnje nikljevega (II) fluorida tetrahidrata * [[Bojan Cestnik]], [[Igor Kononenko]] in [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] za sistem avtomatskega učenja odločitvenih pravil ASISTENT 86 * [[Marin Berović]], [[Jože Velkavrh]], [[Srečko Oman]] in [[Marko Drašler]] za proizvodnjo laboratorijskih in pilotnih bioreaktorjev * [[Avguštin Blažič]], [[Aleš Juhart]], [[Andrej Peternelj]] in [[Marijan Potočnik]] za miniaturni Joule-Thompsonov utekočinjevalnik plina z reguliranim pretokom plina za doseganje temperatur okrog 77 K * [[Vinko Rebec]], [[Marjan Blenkuš]], [[Branko Kos]], [[Igor Podbrežnik]] in [[Alojz Virant]] za razvoj in izdelavo ultrazvočne čistilna naprave UZČ-41 s tehnologijo čiščenja vred * [[Janez Pelc]], [[Taso Lazovski]], [[Janez Oven]], [[Branko Petrič]] in [[Črtomir Vodušek]] za razvoj konstrukcije in izdelave avtomatske naprave za visokofrekvenčno industrijsko termično obdelavo (kaljenje) osi satelitov diferenciala Citroën ter vsestransko kontrolo postopka in kakovosti vzdolž celotne transportne poti obdelovanca * [[Franc Dacar]], [[Peter Reinhardt]], [[Albert Kolar]], [[Boris Težak]] in [[Marjan Špegel]] za grafični procesor GRAF–100 * [[Andrej Eleršek]], [[Jurij Šoba]], [[Edo Kladnik]], [[Zmago Stadler]] in [[Matjaž Žaucer]] za toplotno izolacijski keramični material * [[Dušan Kunsterl]], [[Marko Valič]], [[Roman Debeljak]], [[Danijel Šlebinger]] in [[Milan Krsmanović]] za laserski sistem za tridimenzionalno obdelavo * [[Jožef Pislak]], [[Marko Jeruc]], [[Brane Kamšek]], [[Janja Carli]] in [[Peter Zadel]] za enokanalno radio-relejno napravo RRS-7 (RRU-1) * [[Radovan Tavzes]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]], [[Drago Railič]], [[Brane Miklavž]] in [[Jože Zupančič]] za razvoj in proizvodnjo družine profesionalnih subminiaturnih hermetičnih relejev * [[Jože Marušič]], [[Iztok Hudoklin]], [[Mitja Pernuš]], [[Franc Vogrin]], [[Rudolf Čurič]] in [[Jurij Juršič]] za družino numeričnih kazalnikov pozicije NP 200/300 * [[Janez Peklenik]], [[Mirko Klanjšček]], [[Ivan Vengust]], [[Andrej Konjajev]], [[Ernest Zebec]] in [[Borut Ahačič]] za sistem za vstavljanje elektronskih komponent z računalniškim krmiljenjem (NC vstavljalnik) * [[Milojka Mohar]], [[Ljuba Kremžar]], [[Zdenka Jerala Štrukelj]], [[Angela Vene Možina]], [[Janja Urbančič Smerkolj]], [[Polona Cvelbar]], [[Zdravko Kopitar]], [[Mirjam Žorž]], [[Andrej Lenardič]], [[Bojan Kofler]], [[Frida Lah Gros]], [[Vida Nikolič]], [[Mihaela Mavec]] in [[Marija Lampret]] za tablete s podaljšanim delovanjem na osnovi hidroksipropil metilceluloze z veliko molsko maso in postopek za njegovo pripravo === 1989 === Enaindvajset nagrad: * [[Peter Vogrinčić]] za življenjsko delo na področju izumov in izboljšav za celovito zasnovo programa preoblikovalne opreme za kovine in nekovine * [[Elza Leskovec]] za prispevek k intenzifikaciji vrtnarske proizvodnje * [[Boris Stropnik]] za novo tehnologijo odpepeljevanja pri termoelektrarni Šoštanj * [[Aleksander Šiftar]] za pomembne raziskovalne dosežke na področju razmnoževanja rastlin in vitro * [[Martin Lesjak]] in [[Jože Šnajder]] za avtomatsko računalniško merilno postajo META 789 * [[Andrej Banovec]] in [[Marija Kern]] za razvoj in proizvodnjo tankoplastnega senzorja relativne vlage * [[Boris Orel]], [[Zorica Crnjak Orel]] in [[Ištvan Radoczy]] za barvni premaz z visoko stopnjo dispergiranja oziroma kritja in postopek za njegovo pripravo in uporabo * [[Jože Perne]], [[Milam Kozole]] in [[Stanislav Miklavčič]] za sistem za merjenje, registracijo in obdelavo električne energije ISKRAMATIC SEP 2 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]] in [[Peter Rakovec]] za inteligentni prožilnik za selektivno ventrikulografijo * [[Franc Lipovšek]], [[Brane Jenko]], [[Franc Jeraj]] in [[Janko Pavlič]] za postopek za popolno ločljivost zmesi polisulfon-diklormetan * [[Janko Žmitek]], [[Alenka Hribar Kikelj]], [[Ljubo Antončič]] in [[Anton Čopar]] za sintezo auranofina * [[Vinko Ribnikar]], [[Jaro Kapus]], [[Vojko Mencinger]] in [[Jože Prelovšek]] za omrežni tonfrekvenčni sprejemnik TS 5 * [[Darko Belavič]], [[Silvo Mojstrovič]], [[Muharem Murčehajič]], [[Stojan Šoba]] in [[Milan Vodopivec]] za senzor krvnega tlaka * [[Stane Koprivšek]], [[Marko Maver]], [[Marko Kompare]], [[Bogomir Vrhovec]], [[Simon Jug]] in [[Jože Vrežej]] za distančno zaščito za srednje napetostna elektroenergetska omrežja * [[Marij Herslavič]], [[Pavel Zupet]], [[Vesna Flego]], [[Miha Japelj]], [[Branko Stanovnik]] in [[Janja Cirnski]] za pripravo derivatov L-alanil-L-prolina in neodvisen postopek za sintezo enalapril maleata * [[Primož Rode]], [[Dušan Štajer]], [[Matija Horvat]], [[Ivan Zupančič]], [[Žarko Gorup]] in [[Danijel Peterc]] za raziskavo pomena poznih prekatnih potencialov * [[Igor Birkelbach]], [[Branko Štrukelj]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Janez Jordan]], [[Drago Končnik]] in [[Vinko Žerjav]] za mikroprocesorski frekvenčni rele RFN 30 * [[Milan Jeran]], [[Franc Podbevšek]], [[Iztok Medved]], [[Vlado Ahtik]], [[Stane Baš]], [[Stane Plaskan]] in [[Marko Agnež]] za sisteme za avtomatizacijo proizvodnih procesov, serijo procesnih računalnikov KLAS in KUP * [[Žarko Gorup]], [[Leopold Trdan]], [[Niko Basarič]], [[Andrej Levstek]], [[Marko Perovšek]], [[Boštjan Peršič]], [[Miran Šavli]] in [[Branko Šušterič]] za avtomatsko transportno linijo * [[Zdenko Vižintin]], [[Jože Petkovšek]], [[Karel Rankel]], [[Marjan Kunstelj]], [[Miro Treven]], [[Drago Markič]], [[Slavko Guzelj]] in [[Zdravko Grmovšek]] za detektor laserske osvetlitve * [[Bernard Herman]], [[Tomaž Slivnik]], [[Rajko Mahkovic]], [[Branko Treska]], [[Ivo Eržen]], [[Zlatan Magajna]], [[Matjaž Mlinšek]], [[Bojan Breznik]], [[Jože Bizjak]] in [[Goran Čeledin]] za numerično krmilje za stružnice CNC-2T === 1990 === Dvajset nagrad: * [[Smiljan Jerič]] za življenjsko delo pri proučevanju elektronskih sestavnih delov * [[Vojko Ozim]] za izum ''Hidrokinetični postopek za razželezenje vod s kisikom'' * [[Leon Žlajpah]] in [[Milko Čefarin]] za izboljšavo robotizirane celice za hladno preoblikovanje * [[Natalija Vitezič]] in [[Pavel Zupet]] za izum sinteze piperacilina, farmacevtske surovine za Krkin preparat ISIPEN * [[Vital Eržen]], [[Davorin Kotnik]] in [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] za izboljšavo ''Mini NMR spektrometer'' * [[Matija Maležič]], [[Helena Benko]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Vezja alternativnega dvokanalnega spodbujevalnika mišic'' * [[Zoran Seljak]], [[Ivan Rupnik]] in [[Dušan Kastrevc]] za izboljšavo NC obdelovalna linija za razrez Al - profila in prebijanje lukenj * [[Karl Kuzman]], [[Janez Pipan]], [[Samo Večko]] in [[Tone Pratnekar]] za izboljšavo ''Feritne in austenitne armature iz pločevine'' * [[Jožef Rupar]], [[Boštjan Šuhelj]], [[Dušan Terčelj]] in [[Matjaž Vrhovec]] za integrirano mikroprocesorsko zaščito za srednjenapetostni vod z avtomatskim ponovnim vklopom RIR 2000 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]], [[Peter Rakovec]] in [[Sergej Hojker]] za raziskave s področja teorije informacij v medicinskih slikah * [[Simona Bohanec]], [[Livija Lah]], [[Marjan Tušar]], [[Marko Meglič]] in [[Tanja Ljubič]] za C13 SYS-CARBON, programski paket za ekspertno reševanje problemov s področja C13 NMR * [[Zlatko Roškar]], [[Janez Špeh]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]] in [[Franc Šmajs]] za montažno linijo srednje litražnih grelnikov vode * [[Neda Benički]], [[Vladimir Pokorni]], [[Dragan Radovič]], [[Ivan Radež]], [[Miljenko Sokolić]] in [[Marjeta Grom]] za izum izdelave neodvisnega postopka za biosintezo antibiotika Salinomicina in tržnega preparata KOKCISAN R * [[Drago Kolar]], [[Miha Drofenik]], [[Igor Zajc]], [[Andrej Češnovar]], [[Zora Omahen]] in [[Ivo Močnik]] za PTC – termistorje * [[Jurij Druškovič]], [[Stanislav Pintar]], [[Maksimiljan Fijački]], [[Saša Prešern]], [[Rudi Murn]], [[Branko Mihovilovič]] in [[Mate Lamut]] za ''Računalniško podprt informacijski sistem za spremljanje in vodenje kontrole kakovosti v tovarni avtopnevmatike Sava-Semperit'' * [[Marjan Špegel]], [[Marko Bonač]], [[Bogdan Filipič]], [[Tadej Lasbaher]], [[Mitja Lasič]], [[Janko Mivšek]] in [[Peter Reinhardt]] za izboljšavo KRONOS - sistem za računalniško evidentiranje prisotnosti z magnetno kartico * [[Jožica Friedrich]], [[Nina Gunde Cimerman]], [[Aleksa Cimerman]], [[Branislav Filipovič]], [[Pavica Hajko]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janez Bernik]] in [[Jože Repše]] za izum postopka za proizvodnjo mikrobiološkega sirišča s submerzno fermentacijo * [[Jernej Virant]], [[Marjan Bradeško]], [[Igor Rozman]], [[Tomi Zebič]], [[Niko Zimic]], [[Marko Agrež]], [[Stane Baš]] in [[Damijan Kramer]] za programirano napravo - programski paket FEPRO * [[David Čok]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marijan Vidmar]], [[Dragan Mrdaković]], [[Janko Petrovčič]], [[Marko Šega]], [[Janez Žmuc]] in [[Stojan Binder]] za izboljšavo mikroračunalniškega vodenja steklarske talilne peči * [[Janez Markač]], [[Stane Plaskan]], [[Franc Šmajs]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]], [[Marina Tavčar]], [[Frank Kranjc]], [[Iztok Simšič]], [[Rastko Čop]] in [[Breda Mencej]] za izboljšavo merjenja, označevanja in avtomatske identifikacije furnirja === 1991 === Šest nagrad: * [[Marko Kos]] za življenjsko delo na področju razvojno konstrukcijske dejavnosti * [[Marjan Špegelj]], [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]], [[Borut Lesjak]], [[Slavko Mavrič]] in [[Vid Vouk]] za razvojni sistem IN-BED za programiranje mikroprocesorjev v Moduli-2 * [[Savo Leonardis]], [[Franc Bratkovič]], [[Aleksander Razmovski]], [[Damjan Luin]], [[Matjaž Blokar]] in [[Janez Vrzel]] za izum vezja za digitalni multifrekvenčni sprejemnik signala * [[Janez Jenko]] za izum kline pri drsalki * [[Milan Skitek]], [[Ljubiša Lukić]] in [[Niko Jesenovec]] za izum stabilne kontrole krvi za hematološke analizatorje na Coulterjevem principu * [[Matija Kodrič]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Vladimir Kavrečič]] za izum vezja za kompenzacijo spremembe upornosti povezovalnega kabla med merilno dozo in merilnim instrumentom == Viri == * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1954-1958.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu v letih 1954 - 1958] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1958-1959.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1958 in 1959] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1960-1961.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1960 - 1961] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1962.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1962] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1963.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1963] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1964.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1964] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1965.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1965] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1966.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1966] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1967.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1967] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1968.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1968] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1969.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1969] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1970.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1970] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1971.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1971] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1972.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1972] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1973-1.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1973] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1974.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1974] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1975.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1975] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1976.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1976] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1977.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1977] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1978.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1978] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1979.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1979] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1980.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1980] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1981.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1981] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1982] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1983.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1983] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1984.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1984] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1985.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1985] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1986] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1987.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1987] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1988.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1988] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1989] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rsrdt-porocilo-1990.pdf Republika Slovenija, Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1990] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1991.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1991] {{COBISS|ID=7017499}} == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Sklad Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] hxkopcya6lcnm153k7zzcm2j1tkc3fk 6675516 6675514 2026-05-14T03:23:17Z Signal 28172 /* 1973 */ popr. Jože Pahor --> Jože Pahor (1933-2017) 6675516 wikitext text/x-wiki '''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''' je podeljeval [[Sklad Borisa Kidriča]] v letih od 1957 do 1991. == Namen == Uspele tehnične iznajdbe in izpopolnitve so pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju. Z namenom, da bi spodbudili iznajditeljsko delo, je v letu 1956 [[Sklad Borisa Kidriča]] razpisal natečaj za iznajdbe in izpopolnitve, ki so se v praksi že uveljavile. Prve nagrade te vrste so bile podeljene leta 1957. Od leta 1957 do 1965 so se ta nagrade imenovala ''Nagrade za iznajdbe in izpopolnitve'' oziroma ''Nagrade za tehnične iznajdbe in izpopolnitve'' in od leta 1966 naprej ''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''. O podelitvi nagrad je odločal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča. == Nagrajenci == === 1957 === * [[Martin Obran]] za konstrukcijo montažnega in plezalnega opaža z delovnimi odri za armiranobetonske konstrukcije * [[Edvard Cilenšek]] za postavitev električnega pospeševalnika v [[Institut Jožef Stefan|Institutu Jožef Stefan]] * [[Ivan Zupan (strojnik)]] za rekonstrukcijo priprave za mazanje pnevmatskega orodja in za konstrukcijo pnevmatskega kladiva za batne stroje === 1959 === Prva nagrada: * ekipa kirurške klinike pod vodstvom [[Božidar Lavrič|Božidarja Lavriča]] za operacijo srca z uporabo metode ekstrakorporealne cirkulacije Dve drugi nagradi: * [[Leopold Andrée]] za konstrukcijo generatorja ultra zvočnega valovanja za pospeševanje zgorevanja prašnih goriv * [[Marijan Ferjan]], [[Engelbert Hribernik]], [[Zdenko Marinček]] in [[Miodrag Milojević]] za iznajdbo ''Uporaba poroznega betona za osuševanje predorov in podzemnih galerij ter za opaž pri vakuumskem betoniranju'' === 1960 === Prva nagrada: * [[Vinko Kramaršič]] za iznajdbo ''Votlo mešalo in postopek mešanja v tekočinah'' Druga nagrada: * [[Milan Dobovišek]] za iznajdbo ''Postopek za vlivanje in nadaljnjo izdelavo zloženih jekel'' === 1961 === Prva nagrada ni bila podeljena. Tri druge nagrade: * [[Valter Krušič]] za delo na področju borbe proti kariesu – zobni gnilobi * [[Leo Knez]] in [[Ivan Kotnik (inovator)]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo in polnjenje jeklenk za plin dissous'' * [[Vilko Kukec]] za iznajdbo ''Prenosna conska sušilnica za sadje in druge pridelke'' === 1962 === Nagrada ni bila podeljena, ker predložena dela niso izpolnila vseh razpisnih pogojev. === 1963 === Prva nagrada ni bila podeljena. Dve drugi nagradi: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Priprava za navijanje kovinskih plošč v zvitke'' * [[Valentin Osredkar]] za iznajdbo ''Jamska stojka in Jamsko stropno oporje'' === 1964 === Prva nagrada: * [[Ivan Fink]] za tehnično izpopolnitev na projektu in razvoju elektronske telefonske centrale === 1965 === Prva nagrada: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavo ''Spektrometer za jedrski spinski odmev'' in aparaturo za merjenje olja v zrnih kmetijskih kultur'' Tri druge nagrade: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavi ''Protonski magnetometer'' in ''Protonski gradientni magnetometer'' * [[Viktor Repenšek]] za ''Žlahtnjenje krompirja'' * [[Filip Sedmak]] za iznajdbo ''Prenapetostni odvodnik'' === 1966 === Prva nagrada: * [[Albert Čebulj]] za iznajdbo ''Zaščitna vezava za transformatorje'' Drugi nagradi: * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]], [[Stojan Jeretin]] in [[Zdenko Milavec]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje pretoka plinov po metodi ionizacije'' * [[Jože Pirih]] in [[Franc Špiler]] za tehnično izboljšavo ''Montažni nosilci za električne vodnike in priključni pribor'' === 1967 === Prva nagrada: * [[Aleš Strojnik]] za tehnično izboljšavo na rutinskem elektronskem mikroskopu Tri druge nagrade: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Čistilna priprava za čiščenje cevi rekuperatorskih kotlov med obratovanjem'' * [[Štefan Zagoričnik]] za iznajdbo ''Izmenljiva objemka za jamske stojke'' * [[Viktor Zupančič]] za iznajdbo ''Nakladalna priprava za palete'' === 1968 === Dve prvi nagradi: * [[Avgust Belič]] in [[Janez Eržen]] za izum ''Hermetični trdomagnetni kontaktnik'' * [[Karel Ferlež]] za izum ''Mlin za mletje močnih krmil in žitaric'' Drugi nagradi: * [[Ivan Car]] za izum ''Sonde z vložki za signalizacijo nivoja vnetljivih in nevnetljivih tekočin in električno vezje za signalizacijo ter vključevanje motorjev v odvisnosti od nivoja tekočine'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Mehanizem za zaviranje traktorjev in prikolic ali podobno'' === 1969 === Prva nagrada: * [[Deso Javornik]] za izum ''Plazemski gorilnik'' Tri druge nagrade: * [[Matjaž Leskovšek]] za tehnično izboljšavo pri razvoju telegrafske multipleksne tehnike * [[Jože Pahor (1933-2017)]], [[Jože Šnajder]] in [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] za tehnično izboljšavo ''Analogni računalnik za vrednotenje rezultatov Rose Bengal testa'' * [[Mitja Vidmar]] za iznajdbo ''Trifazni alternator z drsnimi obroči z vgrajenim napetostnim regulatorjem in nosilci usmerniških diod'' === 1970 === Devet nagrad: * [[Erik Vrenko]] in [[Alojz Klinej]] za izum ''Koherentna svetilka za linearno polarizirano svetlobo'' * [[Edo Prostor]] za izum ''Postopek zaščite kondenzatorjev z epoksi smolo'' * [[Ivan Milič]], [[Edo Prostor]] in [[Žarko Stok]] za izum ''Postopek za utrditev surovin'' * [[Anton Oblak]] za izum ''Reaktor za oksidacijsko pihanje raztaljenega bitumena ali drugih smolnatih snovi'' * [[Vladimir Senčar]] za izboljšavo ''Obračanje blumov na zanko pri valjanju ingotov v blume za žično valjarno'' * [[Alojz Fornazarič]] in [[Milan Lekšan]] za vzgojo nove sorte breskve ''Slovenija'' * [[Marko Pečnik]] za izboljšavo ''Iskalnik napak v kablih'' * [[Marko Jagodič]] in [[Božo Bastaž]] za izboljšavo ''Razvoj družine 12/24 kanalskih telefonskih multipleksnih sistemov'' * [[Božo Bartelj]] in [[Bogdan Babšek]] za izboljšavo ''Analitična rešitev optimalne dolžine valjanih izdelkov'' === 1971 === Šest nagrad: * [[Lojze Čigon]] za iznajdbo ''Postopek za izdelavo zidnih in stropnih konstrukcij z opečnimi elementi'' * [[France Bremšak|Franc Bremšak]] in [[Slavko Hanžel]] za iznajdbo ''Visokoimpedančni enosmerni operacijski ojačevalnik'' * [[Jože Gajšek]] za iznajdbo ''Prilagoditvena vezava programatorja v avtomatskih pralnih in podobnih gospodinjskih strojih za olajšanje radijskih motenj'' * [[Rado Kocjan]] in [[Borut Pelan]] za iznajdbo ''Postopek za izolacijo in hidriranje naravnih secale alkaloidov'' * [[Aleksander Kostnapfl]] za iznajdbo ''Merilna priprava za merjenje osne sile v vrveh'' in ''Hidravlična napenjalna in merilna priprava za nosilne vrvi pri žičnicah'' * [[Milan Pečnik]] za iznajdbo ''Gumbna pogonska ureditev za odmična, paketna ali druga ročna stikala'' === 1972 === Devet nagrad: * [[Vital Eržen]], [[Igor Levstek]], [[Jernej Porok]] in [[Ivan Zupančič]] za izum ''Pulzni oljni analizator'' * [[Zdenko Milavec]] in [[Franc Celar]] za izum ''Detektor maksimalnih vrednosti napetosti in analogni spomin'' * [[Boris Frlec]] in [[Andrej Šmalc]] za izuma: ''Prenosnik pritiska za merjenje pritiska elementarnega fluora in drugih visokokorozivnih plinov'' ter ''Nizko temperaturna celica za IR spektroskopijo visokokorozivnih fluoridov'' * [[Jurij Hribovšek]] za izum ''Temperaturna kompenzacija večkanalnega oscilatorja za frekvenčno področje 20 do 30 MHz'' * [[Jože Korošec]] za vzgojo nove sorte črne detelje ''poljanka'' * [[Dragica Kralj]] in [[Tone Wagner]] za vzgojo novih sort hmelja ''ahil'', ''apolon'', ''atlas'', ''aurora'' * [[Jurij Zadravec]] za iznajdbo ''Enofazni sinhronski motor za majhne moči z lastnim zagonom'' * [[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] za izume: ''Ureditev generacije nosilnih frekvenc za prenos informacij, zlasti po visokonapetostnih daljnovodih z nosilno frekvenco'', ''Izboljšano ojačevalno vezje'', ''Izboljšana ureditev dvosmernega prenosa kombiniranih informacij po zlepljenih pasovih s pomočjo nosilnih frekvenc'', ''Ureditev za vzpostavitev optimalnega režima pri tranzitiranju s kompanderiziranimi in nekompanderiziranimi aparaturami'' * [[Laslo Rešković]] in [[Franc Štefančič]] za izpopolnitev ''Enote za priključek telegrafskega daljnega naročnika'' === 1973 === Šestnajst nagrad: * [[Avgust Berlič]] za iznajdbo ''Zataljevalni stroj za hermetično zapiranje steklenih cevk'' * [[Janez Eržen]] in [[Adolf Vauda]] za tehnično izboljšavo ''Signalno varnostna naprava z brezžičnim prenosom alarmnega signala'' * [[Radovan Tavzes]], [[Evgen Kansky]] in [[Jelko Koron]] za iznajdbo ''Potenciometer'' * [[Evgen Kansky]], [[Radovan Tavzes]] in [[Jelko Koron]] za ''Podnožje za elektronske elemente'' * [[Božidar Brudar]] za iznajdbo ''Merilna priprava za rezanje blumov'' * [[Bogdan Bastar]], [[Zdenko Milavec]], [[Jože Pahor (1933-2017)]] in [[Boris Navinšek]] za tehnično izboljšavo ''Tiristorski regulator scenske razsvetljave'' * [[Ljubo Planinšček]], [[Jože Wemad]], [[Fran Erbežnik]] in [[Viktor Ramovš]] za iznajdbo ''Izboljšave mozaične komandne plošče'' * [[Stojan Havliček]] za tehnično izboljšavo ''Troakar za operativno laparaskopijo'' * [[Peter Jerman]] in [[Franjo Kajfež]] za iznajdbo ''Biosintezni postopki za pridobivanje antibiotikov tetraciklinske skupine'' * [[Miha Japelj]], [[Tone Povše]], [[Pavle Zupet]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo rentgenskih kontrastnih sredstev'' * [[Marko Gliha]], [[Jurij Hribovšek]], [[Peter Benedik]] in [[Maks Simončič]] za tehnično izboljšavo ''Vpeljava enobočno moduliranega prenosa v metrsko valovno področje'' * [[Milan Oklobdžija]], [[Miha Japelj]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo 7-kloro-2, 3-dihidro-1-metil-5-fenil-(1H)-1,4-benzodiaze-pina in ustreznega derivata benzodiazepin-2-ona'' * [[Janez Štupar]] za iznajdbo ''Gorilnik za merjenje atomske absorbcije z laminarnim plamenom in ločenim vbrizgavanjem raztopine v plamen'' * [[Franc Avčin]] in [[Anton Jeglič]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za iskanje ponesrečencev zasutih v plazu'' * [[Erno Petrič]] za tehnično izboljšavo na področju razvoja avtomatizacije za daljinsko upravljanje, daljinsko signalizacijo in daljinski prenos meritev * [[Anton Jeglič]], [[Ignac Uršič]] in [[Maks Smolnik]] za tehnično izboljšavo ''Radiofrekvenčna peronealna opornica'' === 1974 === Štirinajst nagrad: * [[Anton Razinger]] in [[Jože Arh]] za iznajdbo ''Priprava za dodajanje svinca pri izdelavi ali vlivanju svinčevih jekel'' * [[Marjan Buh]], [[Josip Puh]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Postopek za pripravo miniaturnih keramičnih kondenzatorjev'' * [[Igor Grabec]] za iznajdbo ''Umetno oko za kontrolo žarometov'' * [[Valentin Grilc]] za iznajdbo ''Kontaktni vložek za izdelavo kontaktnih stavkov ali drugega stikala z drsnim kontaktom'' * [[Smiljan Jerič]], [[Ludvik Simonič]], [[Lado Androja]] in [[Jože Kelhar]] za tehnično izboljšavo ''Originalni vakuumski postopek brezkontaktnega nikljanja pirolitskih uporov'' * [[Jože Jan]], [[Ivan Pokorn]] in [[Tomo Čavić]] za iznajdbo z naslovom ''Naprava za predenje mineralne volne iz raztaljenih mineralov'' * [[Stane Kranjc]] za tehnično izboljšavo ''Ročni hladilnik mleka'' * [[Jože Pahor]] za iznajdbo ''Stabilizator efektivne napetosti z linearno zvezo med efektivno in kontrolno napetostjo pri sistemih s fazno regulacijo'' * [[Pavel Zupet]], [[Anton Povše]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Milena Popovič]] za tehnično izboljšavo čiščenja 3,5-diacetilamino-2,4,6-trijod benzojeve kisline, do kvalitete, uporabne za paranteralne raztopine * [[Sava Rakčević]] za iznajdbo ''Regulator pretoka za nizkotlačne hidroelektrarne'' * [[Marko Štular]], [[Erik Vrenko]], [[Ana Švajger]], [[Zvonko Krevelj]], [[Ilija Rajver]], [[Janko Lipovž]], [[Janez Šteblaj]], [[Mitja Kovačič]], [[Stane Petrič]] in [[Marija Bernard]] za iznajdbo ''Laserski razdaljemer za vgradnjo v vozila'' * [[Jože Vugrinc]], [[Stane Pavlin]], [[Slavko Ožbalt]], [[Andrej Lavrič]], [[Srečko Hribar]] in [[Roman Kunaver]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za radiorelejne usmerjene zveze za prenos snopa do 60 govornih kanalov'' * [[Franc Zajc]] in [[Matevž Vrhovnik]] za izum ''Konstrukcija za izdelavo nadgradnje na vlačilcih in prikolicah'' * [[Jože Grmek]] in [[Branka Grmek Štebih]] za iznajdbi: ''Vezava radiatorskih členov'' in ''Radiatorski členi'' === 1975 === Dvajset nagrad: * [[Jože Spanring]] za izpopolnitev ''Rž tetraploidna okta'' * [[Lucijan Krivec]] za izum ''Pretočne posode za odstranjevanje gnojevke izpod mrež ali rešetk pri etažnih baterijah za vzrejo v živinoreji'' * [[Andrej Šalehar]], [[Alojz Čandak]] in [[Joža Urbas]] za izpopolnitev metode ''Selekcija hibridnih prašičev'' * [[Niko Kralj]] za izum ''Univerzalni montažni sklopi predfabriciranih konstrukcijskih elementov'' * [[Borut Pelan]], [[Rudi Ručman]] in sodelavec [[Rudo Kocjan]] za izum ''Postopek za pripravo vodotopnega escina'' * [[Tone Blatnik]] za izpopolnitev ''Proizvodnja suhega komprimiranega zraka za industrijsko fermentacijo antibiotikov'' * [[Jure Babič]] in sodelavci: [[Janez Bernik]], [[Glijeb Karpljuk]], [[Vinko Manček]], [[Jože Miklič]], [[Mladen Pavletič]] in [[Janko Petrovič]] za izpopolnitev postopka proizvodnje oksitetraciklina * [[Jože Salmič]] in [[Jože Verce]] za izpopolnitev ''Dodatna naprava na stroju FEMA za avtomatsko dodajanje žličk'' * [[Miloš Marinček]] za izpopolnitev ''Pomična streha na letnem gledališču Križanke v Ljubljani'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Avtomat za izdelavo stenskih zaščitnih kotnikov'' * [[Jože Koželj]] za izum ''Fluorescenčna svetilka kot nosilec sekundarnega stropa'' * [[Peter Šuhel]] za izum ''Avtomatski integrirani intravaginalni stimulator'' * [[Janez Fister]], [[Iva Kavčič]] in [[Jože Slivnik]] za izum ''Postopek za pripravo rdečega živosrebrnega oksida za izdelavo baterij'' * [[Jože Pahor]] in [[Milan Petrovič]] za izum ''Akustična panorama'' * [[Jože Gajšek]] za izum ''Uporaba vzmeti za ščetke kot dušilke za znižanje nivoja radiofrekvenčnih motenj pri malih univerzalnih motorjih'' * [[Peter Šuhel]], [[Miroslav Žlajpah]], [[Jurij Strnad]] in [[Franc Beravs]] za izum ''Precizni avtomatski merilnik reed kontaktnikov'' * [[Boštjan Škorjak]], [[Jože Podlipnik]], [[Anton Ogorelec]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Rožman]], [[Milan Zdešar]], [[Viki Uhan]] za izpopolnitev ''Naprave za kompleksno avtomatizacijo hidroelektrarn'' * [[Franc Tori]] za izpopolnitev ''Tori votlak'' * [[Marjan Vozelj]] za izpopolnitev uporabe laserskih žarkov za vzbujanje fluorescence * [[Marko Habič]] in [[Andrej Kmet]] za izpopolnitev metode ''Določanje doze pri radikalni radioterapiji Hodgkingove bolezni na telekobaltu'' === 1976 === Trinajst nagrad: * [[Marjan Petelinšek]] in [[Ivan Zavšek]] za izum ''Stroji za nanašanje emajla'' * [[Jože Koželj]] za izpopolnitev ''Stol 2140 z ekscentrično vrtljivo sedežno ploskvijo'' * [[Anton Brcar]] za izum ''Ureditev dovajanja in odvajanja tlačnega fluida pri vrtečih se gredah in z njimi vezanih delih strojnih naprav'' * [[Vanja Kreft]] in [[Vinko Muha]] za izum ''Nov princip 12 - pulznega usmerjanja'' * [[Janez Sever]] kot avtor oziroma soavtor izumov ''Enofazni koračni motor z vezjem za napajanje'', ''Polarizirano elektromagnetno močnostno stikalo'' in ''Vezje za integrirani elektronski časovni zbiralnik'' * [[Stanislav Štrukelj]] za izum ''Sistem izbiranja pomnilniških celic'' * [[Jože Lavrin]] za izum ''Vodotesno ohišje za galvansko celico'' * [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]] in [[Marjan Erjavec]] za iznajdbo ''Mobilni renograf'' * [[Rafael Cajhen]], [[Janez Nastran]] in [[Matija Seliger]] za izum ''Uspešna tehnološka rešitev vklopne problematike pri DC/AC pretvornikih'' * [[Tomislav Rančič]] za tehnično izpopolnitev ''Tehnološke rešitve elektronskega regulatorja avtomatske regulacije izhodne napetosti specialnih transformatorjev srednjih moči'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Pavel Zupet]], [[Mladen Pavletič]], [[Franc Novosel]] in [[Tomaž Stepišnik]] za izum ''Izolacija, ovrednotenje in uporaba encima nevtralne proteaze kot sekundarne surovine pri fermentaciji oksitetraciklina'' * [[Marjeta Globokar]], [[Pavle Zupet]], [[Matija Maučec]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Tehnološka izboljšava sinteze etilnega estra p-klor-fenoksi izomaslene kisline'' * [[Janez Trontelj]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Franc Levornik]] za izum ''Izvedba precizijskega elektronskega števca električne energije razreda 0,2 in 0,5'' === 1977 === Osemnajst nagrad: * [[Niko Kralj]] za izume in modele s področja industrijskega oblikovanja * [[Štefan Zagoričnik]] za izum ''Jekleno popustljivo podporje z gibljivim spojem za rudnike'' * [[Janez Nebec]] za izum ''Mehanski postopek za voluminiziranje tkanin'' * [[Marjan Umek]] za ''Razvijalnik za lahko peno'' * [[Milan Kocjan]] za izum ''Izdelava prototipa planetnega mešalca za mešanje prašnih komponent'' * [[Ciril Kastelic]] za izpopolnitev ''Plamaflex-poliuretanske izolacijske plošče'' * [[Milan Čelan]] za izum ''Razvoj in organizacija pilotne proizvodnje stikalnih elementov s hermetičnimi kontaktniki'' * [[Marjan Žagar]] in [[Jernej Raspet]] za izum ''Snežna veriga za pnevmatike motornih vozil za hitro nameščanje'' * [[Srečko Oman]] in [[Miro Brzin]] za napravo ''Originalna izvedba stabilnega mikrogazometra z maksimalno občutljivostjo, za njegovo avtomatizacijo in za pripravo diferenčne metode mikrogazometra'' * [[Tatjana Brodnik]] in [[Peter Suhač]] za izum ''Sredstvo za zatiranje škodljivcev'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]] in [[Tomaž Ermenc]] za izpopolnitev ''Elektronski regulator jalove moči Iskra-APJ'' * [[Igor Grabec]] in [[Peter Mužič]] za ''Detektor akustične emisije'' in ''Senzor akustične emisije z vgrajenim predojačevalnikom'' * [[Franc Jesenko]], [[Aleš Kmecl]] in [[Ivan Savnik]] za izum ''Selekcija hibridov prelux'' * [[Franjo Gračanin]], [[Miroslav Vrabič]] in [[Janez Šega]] za izum ''Funkcionalna električna stimulacija'' * [[Bojan Košir]], [[Borut Komar]], [[Janez Gradišek]] in [[Branimir Zamola]] za izum ''Razvoj tekočega cepiva claviceps purpurea za proizvodnjo rženih rožičkov'' * [[Rudolf Ručman]], [[Andreja Drnovšek]], [[Stanislav Jankovič]], [[Janez Levec]] in [[Milena Kotar]] za izum ''Postopek za pripravo 9, 10 dihidroalkaloidov rženega rožička'' * [[Miloš Komac]], [[Dimitrij Sušnik]], [[Stane Pejovnik]], [[Drago Kolar]], [[Anton Čandek]], [[Anton Porenta]] in [[Borut Vičič]] za tehnično izpopolnitev ''Priprava permeabilnih keramičnih teles s kontrolirano propustnostjo in dimenzijami'' * [[Jože Podlipnik]], [[Sava Rakčevič]], [[Peter Lah]], [[Milana Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Milan Zdešar]] in [[Boštjan Škorjak]] za izpopolnitev ''Elektronski turbinski regulator Iskra-ETR'' === 1978 === Sedemnajst nagrad: * [[Peter Šuhel]] za ''Dosežke pri uvajanju mikro računalnikov v avtomatske merilne sisteme'' * [[Milan Mekinda]] za izpopolnitev ''Nova organizacija programov lokalne centrale M 10 C'' * [[Miroslav Marec]] za izum ''Elektronski telefonski aparat z nizkoohmskim vhodom'' * [[Franc Brezovnik]] za izpopolnitev ''SOM priprava za odvijanje matic'' * [[Vladimir Sokolov]] za izum ''Univerzalni sistem za alarmiranje'' * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] in [[Peter Rupnik]] za izpolnitev ''Sonda za določanje koncentracije HG v stenah vrtin'' * [[Bogdan Sicherel]], [[Niko Zakonjšek]] in [[Viktor Logar]] za izpopolnitev ''Plinski gorilnik VARIO'' * [[Drago Kolar]], [[Marija Trontelj]] in [[Alenka Rožaj Brvar]] za izum ''Varistor na osnovi kovinskih oksidov za napetostno območje od 50 do 600 V'' * [[Zmago Štadler]], [[Drago Kolar]] in [[Josip Puh]] za izum ''Dielektrična keramika z vnaprej določenim temperaturnim koeficientom dielektričnosti'' * [[Jurij Tasič]], [[Sašo Divjak]] in [[Amadej Trnkoczy]] za izum ''Mikrokalkulatorski analizator podatkov'' * [[Dušan Milivojevič]], [[Janez Perkavec]] in [[Janko Popović]] za izum ''Postopek za pridobivanje čistih proteolitskih aktivnih encimov iz mlečka Carica papaya'' * [[Jože Pahor]], [[Milan Petrovič]], [[Žiga Šmit]] in [[Edvard Šefer]] za izpopolnitev ''Naprava za kontinuirano avtomatsko večstopenjsko kontrolo razstrupljevanja tekočih odpadkov pri industrijskih galvanikah'' * [[Janez Gantar]], [[Albin Kurnik]], [[Marko Werk]], [[France Kolenc]] in [[Pavle Matijašič]] za izum ''Digitalni frekvenčni rele'' * [[Ana Matičič]], [[Tilka Krivic]], [[Franc Mikuž]], [[Jana Babnik Garmuš]], [[Marija Vidrih]] za izum ''Požlahtnjenje hibrida koruze in uvedba v kmetijsko proizvodnjo'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Anton Pavletič]], [[Nenad Djurič]], [[Janez Bernik]], [[Marija Kompan]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Postopek za fermentacijo cefalosporina C in njegovo kemijsko transformacijo v 7-aminocefalosporansko kislino'' * [[Pavel Zupet]], [[Josip Žuvanič]], [[Tomislav Barun]], [[Miha Japelj]], [[Janez Kržan]] in [[Josip Lokobauer]] za izpopolnitev ''Uporaba sekundarnih surovin iz kemijske sinteze v fermentacijski proizvodnji pri izolaciji oksitetraciklina in čiščenju fermentacijskih odpadnih vod'' * [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Janez Krajnik]], [[Sergej Pahor]], [[Jože Šnajder]], [[Miran Tiringer]], [[Janez Cerar]], [[Marjan Erjavec]], [[Milan Soklič]] za izpopolnitev ''JANUS 3 računalniški sistem za zbiranje in obdelavo podatkov v nuklearni medicini'' === 1979 === Sedemnajst nagrad: * [[Branko Pustoslemšek]] za izpopolnitev ''Korekturo čiščenje in reciklaža filtrata v obratu nevtralizacije TIO 2'' * [[Franc Oman]] za izpopolnitev ''Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do gotovih izdelkov v IBI Kranj'' in ''Izdelava lastnih žakardnih strojev'' * [[Leopold Južina]] za izum ''Merilniki za določevanje parametrov hermetičnih kontaktnikov'' * [[Jože Slivnik]] in [[Andrej Stergavšek]] izum ''Postopek nevtralizacije rafinata za recikliranje vode pri predelavi uranove rude'' * [[Stanislav Štrukelj]] in [[Georg Wirth]] za izpopolnitev ''Neredundančno priključevanje naročniških vodov dvojnikov na javne telefonske centrale'' * [[Marino Urbanc]], [[Boris Makarovič]] in [[Mirko Opara]] za izum ''Stolp za razpršilno sušenje v protitoku'' * [[Boris Pihlar]], [[Lado Kosta]] in [[Branko Hristovski]] za izpopolnitev ''Elektrodni sistem za merjenje cianida'' * [[Andrej Ocvirk]], [[Drago Lipuša]] in [[Alfonz Grad]] za izum ''Postopek za pripravo čistega natrijevega metaborata'' * [[Robert Jedlovčnik]], [[Martin Fevžer]] in [[Stane Zule]] za izum ''Postopek čiščenja usnjarskih odpadnih vod'' * [[Borut Pelan]], [[Marija Milohnoja]] in [[Magda Pezdirc]] za izum ''Postopek za pripravo betametildigoksina'' * [[Jernej Črnko]], [[Josip Priolgg, [[Adolf Šauperl]] in [[Janko Lipovec]] za izpopolnitev ''Novo vzgojena sorta jablane Lonjon'' * [[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]], [[Janez Kristan]], [[Miro Škofljanec]] in [[Meta Ančik]] za izum ''Radiološka zaščita v rudnikih urana in meritev radioaktivnosti v okolju'' * [[Matjaž Leskovšek]], [[Mirko Curk]], [[Desanka Jagarinec]] in [[Franc Bojc]] za izpopolnitev ''Razvoj naprav za prenos komand, signalizacij in merjenj manjših in srednjih kapacitet - TM 15'' * [[Drago Končnik]], [[Tomaž Bajuk]], [[Drago Hribšek]], [[Tine Zajc]] in [[Marko Werk]] za izpopolnitev ''Modularni napetostni regulator'' * [[Franc Kervina]], [[Marko Bertoncelj]], [[Dušan Kastelic]], [[Bojan Šobar]], [[Davorin Šobar]] in [[Emerik Valinger]] za izpopolnitev ''Gradnja hlevov velikega razpona z uporabo lepljenih lesenih nosilcev brez stebrov'' * [[Stanko Gajšek]], [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Evstahij Moder]], [[Stanislav Lampret]], [[Drago Logar]], [[Peter Benedik]] in [[Mitja Zornada]] za izum ''Razvoj in realizacija navigacijskega sistema za instrumentalno vodenje letal'' * [[Uroš Stanič]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Matija Maležič]], [[Miha Stopar]], [[Janez Grom]], [[Jože Opeka]], [[Dušan Filipič]], [[Tone Jeglič]], [[Stanislav Reberšek]], [[Primož Strojnik]] in [[Ignac Uršič]] za izume ''Avtomatski integrirani funkcionalni in terapevtski elektronski stimulator'', ''Elektronski stimulator z avtomatskim vklopom in nastavljivim stimulacijskim zaporedjem'' in ''Terapevtski elektronski stimulator mišic'' === 1980 === Triindvajset nagrad: * [[Vojko Ozim]] za izpopolnitev ''Razželezenje vode'' * [[Miran Mozetič]] za izum ''Naprava za upravljanje malih turbin'' * [[Jože Szabo]] za izpopolnitev ''Nova metoda pridobivanja zemeljskega plina'' * [[Josip Zoubek]] za izum ''Glinična keramika in postopek za izdelavo'' * [[Božo Glavič]] in [[Bojan Paradiž]] za izpopolnitev ''Optoelektronski rotacijski merilnik vetra'' * [[Dušan Kitek]] in [[Franc Mežnar]] za izpopolnitev ''Rešitev zmanjšanja onesnaženja reke Meže in Drave'' * [[Branislav Protega]] in [[Jože Maček]] za izpopolnitev ''Razvoj in realizacija merilnika popačenj in količnika napak MIG-1'' * [[Egon Lukacs]], [[Matija Koželj]] in [[Anton Sedovšek]] za izpopolnitev ''Metode racionalnega raziskovanja, odpiranja in odkopavanja ležišča urana Žirovski vrh'' * [[Lojze Trontelj]], [[Stane Ožbolt]] in [[Vojko Strle]] za izpopolnitev ''Vezje za stikalno matriko EMZ 1005 A in EMZ 1005 B'' * [[Janez Trontelj]], [[Tomaž Martinčič]] in [[Peter Stavanju]] za izpopolnitev ''Vezje za časovnik EMZ 1002'' * [[Branko Krašovec]], [[Angela Mihelič Zupančič]] in [[Suzana Reutlinger Rupnik]] za izum ''Izkoriščanje odpadnega bujona pri predelavi kokoši'' * [[Franc Levovnik]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Slavko Vidic]] za izpopolnitev ''Etalonski merilnik pogreškov'' * [[Dimitrij Sušnik]], [[Anton Porenta]], [[Marija Trontelj]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Termoluminiscentni material in postopek za njegovo pripravo'' * [[Tone Praprotnik]], [[Ciril Dovč]], [[Viktor Repanšek]] in [[Tadej Sluga]] za izum ''Vzgoja dveh novih sort krompirja Jaka in Meta'' * [[Rudolf Ručnam]], [[Milivoj Kodrič]], [[Franc Lipovšek]], [[Franc Rupar]] in [[Drago Kren]] za izume ''Postopek za pripravo lizergovih kislin, postopek za izolacijo čiste lizergove kisline in postopek za ločitev obeh izomer lizergove kisline'' * [[Pavel Oblak]], [[Anton Čižman]], [[Alojz Keber]], [[Saša Divjak]], [[Demetrij Uran]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Naprava za avtomatsko vodenje betonarn'' * [[Marko Rogač]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Božidar Ropret]], [[Andrej Uratnik]], [[Dušan Kodak]] in [[Anton Železnikar]] za razvojni dosežek ''Mikroračunalnik ISKRA DATA 1680'' * [[Natalija Vitezič]], [[Miha Japelj]], [[Mario Merslavič]], [[Marijan Hohnjec]], [[Stane Kovačič]] in [[Marinka Praznik]] za izum iz področja polsintetskih betalaktamskih antibiotikov * [[Stana Molan]], [[Marjan Kermc]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Marjan Kopač]], [[Tone Recelj]] in [[Alojzija Roženberger]] za izpopolnitev ''Tehnološka izboljšava sinteze metioninmetilsulfonmetilsulfata - vitamina U'' * [[Anka Puc]], [[Franc Arko]], [[Helena Sočič]], [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]], [[Anton Laniško]] in [[Miha Kremser]] za izum ''Postopek za pripravo ergotamina in ergokriptina s submerzno fermentacijo'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Peter Lah]], [[Matija Trebar]], [[Milena Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Tomaž Ermenc]] in [[Marjan Lisjak]] za izpopolnitev ''Sinhronizator Iskra - NAS'' * [[Jože Berlan]], [[Zvone Cepuš]], [[Danilo Kotnik]], [[Matjaž Krašovec]], [[Ladislav Madunič]], [[Miško Sreš]] in [[Cvetko Ščuka]] za izpopolnitev ''Zasnova in razvoj univerzalnega elektronsko-optičnega sistema za nagibne tehtnice točnostnega razreda III in IV'' * [[Marinka Drobnič Košorok]], [[Marija Kopitar]], [[Alojz Suhar]], [[Vito Turk]], [[Mirjam Derenčin]], [[France Lipolt]], [[Miroslav Pokorny]], [[Franc Raspor]] in [[Pavel Zupet]] za izuma ''Postopek za pripravo stabilnega surovega pektinolitičnega preparata iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' in ''Postopek za pripravo surovega preparata proteinaz in pektinaz iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' === 1981 === Šestindvajset nagrad: * [[Andrej Robič]] za razvoj in izoblikovanje geometrije smuči na osnovi poenotenih elementov različnih zvrsti smučanja * [[Raoul Jenčič]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba stabilnega oroševalnega sistema za obrambo sadovnjakov pred pozebo'' * [[Ciril Kastelic]] za izuma ''Postopek in naprava za proizvodnjo cevastih in izolacijskih oblog iz ekspandiranih elastičnih umetnih snovi'' in ''Postopek separatne aktivacije reaktantskega sistema poliol - izocianat pri tvorbi poliuretanskih filmov'' * [[Tomislav Petkovič]] za tehnično izboljšavo ''Fermentativna proizvodnja Zn-bacitracina'' * [[Matija Exel]] in [[Branislav Popovič]] za tehnično izboljšavo ''Programski sistem jezika SL1 za formalno definiranje komutacijskih procesov v programsko vodenih telefonskih centralah'' * [[Jože Ferčej]], [[Jože Osterc]] in [[Jože Čeh]] za tehnično izpopolnitev ''Pitanje bikov - križancev z mesnimi pasmami'' * [[Jože Sterle]], [[Tone Zidar]] in [[Jože Urbas]] za izum ''Inovacijski projekt tovarne ognjeodpornih plošč'' * [[Janez Pelc]], [[Pavel Munih]] in [[Branko Petrič]] za izum ''Razvoj tehnološkega postopka za ločevanje gume od kovine z visoko frekvenco'' * [[Janez Trontelj]], [[Tone Pleteršek]] in [[Marjan Mihelin]] za tehnično izboljšavo ''MikoračunaInik za analizo mikroelektromiografskega signala'' * [[Branko Pirnar]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Lado Nikšič]] in [[France Stare]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj prikazovalnika s tastaturo'' * [[Tone Wagner]], [[Dragica Kralj]], [[Nežika Mecved]] in [[Marta Dolinar]] za izum ''Žlahtnitve hmelja - B kultivarji'' * [[Marko Jagodič]], [[Mladen Matošić]], [[Nikola Simić]] in [[Božo Štimec]] za tehnično izboljšavo ''Telekomunikacijski sistem za prenos raznorodnih informacij vzdolž avtocest'' * [[Janko Lužnik]], [[Janez Pirnat (*1948)]], [[Franc Kogovšek]] in [[Zvone Trontelj]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje barvnih koordinat'' * [[Lojze Butina]], [[Vinko Cotič]], [[Alojz Mehle]], [[Brane Urbanc]] in [[Jože Plazar]] za tehnično izboljšavo ''Krmilni sistem za vodenje tovarne betona'' * [[Milan Banovec]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janko Petravić]], [[Franc Novosel]] in [[Peter Vinić]] za tehnično izboljšavo ''Tehnološki postopek pridobivanja injekcijske kvalitete OTC - HCI'' * [[Janja Stres]], [[Rudolf Ručman]], [[Zdenka Lindič]], [[Milivoj Kodrič]] in [[Franc Lipovšek]] za izum ''Postopek za sintezo zdravila Nicergolin'' * [[Viktor Dimic]], [[Andrej Kužnik]], [[Marjan Levstek]], [[Ivan Mrčun]], [[Marjan Erjavec]] in [[France Guna]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj metode za proizvajanje radioaktivnega fluora 18 za medicinsko uporabo'' * [[Matija Maležič]], [[Marino Lukežič]], [[Miha Stopar]], [[Jože Opeka]], [[Primož Strojnik]] in [[Stanislav Žerovnik]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska naprava za lajšanje bolečin'' * [[Rudolf Ručman]], [[Milan Jurgec]], [[Branko Stanovnik]], [[Miha Tišler]], [[Janja Koršič]], [[Milena Kotar]] in [[Milivoj Kodrič]] za izum ''Postopek za pridobivanje 2-brom-ergokriptina'' * [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Drago Logar]], [[Stanislav Lampe]], [[Evstahij Moder]], [[Mitja Zornada]] in [[Peter Benedik]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in realizacija radijske sprejemno oddajne naprave RT-20-TM'' * [[Tone Obersnu]], [[Vinko Nastran]], [[Anton Lebar]], [[Aleš Juhart]], [[Jože Potočnik]], [[Stane Krajnc]] in [[Franc Madjar]] za tehnično izboljšavo ''Hermetična kondenzacijska enota za toplotno črpalko'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marjan Pegan]], [[Christodoulos Physicos]], [[Matija Povirk]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]] in [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za izravnavanje konic v odjemu električne energije'' * [[Silva Pirš]], [[Janja Jager]], [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Tone Prelesnik]], [[Bojan Ložar]], [[Iva Levstek]], [[Bojan Marin]] in [[Alenka Kandušer]] za izum ''Uporaba tekočih kristalov'' * [[Jurij Tasič]], [[Lado Lenart]], [[Vladimir Jovan]], [[Janez Zalar]], [[Jože Opeka]], [[Franc Panter]], [[Savo Trebše]], [[Kostja Skok]], [[Martin Mali]] in [[Janez Šerjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za zajemanje, prikaz, obdelavo in nadzor prostorsko in časovno porazdeljenih podatkov elektroenergetskega sistema'' * [[Anton Čižman]], [[Pavel Oblak]], [[Alojzij Keber]], [[Saša Divjak]], [[Daniel Šlebinger]], [[Dušan Filipič]], [[Janez Grom]], [[Zdenko Milavc]], [[Uroš Aleksič]] in [[Janez Plestenjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za diskretno regulacijo vrtljajev trifaznega asinhronskega pogonskega motorja'' * [[Dimitrije Arandželović]], [[Helena Žnidaršič]], [[Draga Brkljačič]], [[Milan Bezeg]], [[Nikola Vuk]], [[Milan Banovec]], [[Tone Recelj]], [[Pavel Zupet]], [[Miroslav Pokorny]] in [[Darinka Galovič]] za izum ''Uporaba sekundarnih surovin iz biosinteze oksitetraciklina in ekonomične izolacije prehrambenih proteoliznih encimov'' === 1982 === Enaindvajset nagrad: * [[Romeo Miloševič]] za življenjsko delo pri snovanju in razvoju dvotaktnih motorjev, krmilnih motorjev in motornih agregatov * [[Franc Jan]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje razvojnih dosežkov debeloplastnih hibridnih verzij v proizvodnjo'' * [[Peter Knego]] za tehnično izboljšavo ''Družina switching usmernikov'' * [[Danilo Poberaj]] za tehnično izboljšavo ''Komunikacijski vmesnik'' * [[Vlado Tumpej]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje sodobne tehnologije pri pridelovanju mleka na tržnih kmetijah'' * [[Milan Čelan]] in [[Andrej Pregelj]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tipk TX-1 in TC za elektronske naprave'' * [[Milan Novak]] in [[Tone Zafošnik]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba nove tehnologije pridelovanja trsnih cepljenk'' * [[Borut Lavrenčič]], [[Pavle Cevc]] in [[Janko Polanec]] za izum ''Pasivna infrardeča alarmna naprava'' * [[Jože Novak]], [[Peter Stegnar]] in [[Viktor Dimic]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj postopka pridobivanja radioaktivnega tehnecija'' * [[Dušan Brajnik]], [[Marjan Logar]] in [[Aleš Stanovnik]] za tehnično izboljšavo ''Nedestruktivno določanje urana in drugih naravnih sevalcev v rudah, geoloških vzorcih in zemljinah'' * [[Andrej Banovec]], [[Marija Kern]] in [[Stanko Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tankoplastnega tenziometra'' * [[Branko Robavs]], [[Jože Marušič]] in [[Leopold Prevc]] za tehnično izboljšavo ''Numerična pozicionirna naprava'' * [[Jože Marušič]], [[Matija Kodrič]] in [[Alojz Kozinc]] za tehnično izboljšavo ''Tehtalno dozirni sistem VDT 21 D/R,P'' * [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Uroš Stanič]] in [[Jože Opeka]] za izum ''Terapevtski elektronski stimulator TES'' * [[Avgust Plaskan]], [[Janez Oven]], [[Jure Kranjc]], [[Vinko Tiselj]] in [[Jule Šetina]] za tehnično izboljšavo ''Prenos tehnološkega postopka in konstrukcije kompletne naprave za visokovakuumsko kaljenje stožčastih zobnikov in drugih sestavnih delov v proizvodnjo poljedelskih strojev SIP Šempeter'' * [[Jože Kanduč]], [[Miro Kikelj]], [[Leon Kos]], [[Janez Novak]], [[Vinko Kosmač]] in [[Jože Škrabe]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniški sistem vlakovnih številk MIN-30'' * [[Radovan Tavzes]], [[Janko Grom]], [[Ivo Bric]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Hermetično zaščiteni subminiaturni elektromehanski rele SR1 v tranzistorskem ohišju'' * [[Evgen Kansky]], [[Rasto Zavašnik]], [[Marko Žumer]], [[Vinko Nemanič]], [[Janez Štamcar]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in konstrukcija vakuumske naprave za tehnološko obdelavo površin polprevodnikov v skrajnem ultravakuumu z vgrajenim spektrometrom Augerjevih elektronov'' * [[Vlado Božjak]], [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Martin Lesjak]], [[Emil Mandeljc]], [[Bojan Paradiž]] in [[Jože Šnajder]] za tehnično izboljšavo ''Računalniška ekološka postaja'' * [[Tea Rihter]], [[Irena Šoster]], [[Edi Voga]], [[Milijana Prokič]], [[Tinka Ernst]], [[Miran Majcen]], [[Marjan Hauptman]], [[Vasja Barsa]] in [[Tina Kankolič]] za razvojni dosežek ''Izdelava termoobčutljivih papirjev'' * [[Brane Jenko]], [[Franc Lipovšek]], [[Dušan Milivojevič]], [[Metka Lenarčič]], [[Zdenka Lindič]], [[Franc Jeraj]], [[Breda Dolinšek]], [[Rudi Dejak]], [[Igor Langof]] in [[Joža Habjan]] za tehnično izboljšavo ''Sinteza in tehnološki postopek cimetidina'' === 1983 === Enaindvajset nagrad: * [[Franc Levovnik]] za življenjsko delo na področju merjenja električne energije * [[Rajko Kenda]] za izum ''Zbiralnik za ločeno prestrezanje urina pri otrocih'' * [[Vlado Rozman]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za odvajanje škodljivih plinov v DE poliuretan'' * [[Vid Gazvoda]] za nov postopek izdelave hypalonske tkanine in konfekcije * [[Jože Korošec]] za vzgojo 3 novih sort trav in ene sorte detelje * [[Smiljan Jerič]] in [[Miha Kocmur]] za razvoj tehnološkega postopka kemičnega (netokovnega) nanosa tankih kovinskih prevlek za profesionalne elektronske elemente * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semiloč]] in Jože Gregorčič za tehnično izboljšavo ''Tiristorski servo regulator tip Sr-Th-2'' * [[Borut Ahačič]], [[Janez Benedik]], Janez Grohar, [[Jože Omejc]] za tehnično izboljšavo ''Avtomat za izdelavo elektromagnetnih jeder'' * [[Pavel Zupet]], [[Milan Bezeg]], [[Tone Recelj]] in [[Miha Japelj]] za tehnično izboljšavo ''Izpopolnitev tehnologije postopka za sintezo centrofenoksina'' * [[Zdravko Rupnik]], [[Ivan Jermol]], [[Tomaž Skalar]] in Franc Kovačič za tehnično izboljšavo ''Računalniško krmiljen stroj za avtomatsko merjenje in sortiranje diastatov v procesu serijske proizvodnje'' * [[Drago Končnik]], [[Janez Zakonjšek]], [[Miro Vrhovec]] in [[Matjaž Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Vzdolžna diferencialna zaščita energetskih vodov'' * [[Branko Robavs]], [[Leopold Prevc]], [[Rudolf Čurić]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Dušan Kodek]] za delo ''Mikroračunalniške numerične merilno pozicionirne naprave družine LJUMO PNC'' * [[Jernej Böhm]], [[Aleš Jereb]], [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]], [[Marko Drenik]] in [[Dušan Gabrijelčič]] za tehnično izboljšavo ''Avtomatski merilni sistem za merjenje in računanje karakteristik mehkomagnetnih feritnih materialov'' * [[Gojmir Lahajnar]], [[Robert Blinc]], [[Ivan Zupančič]], [[Milan Rormarin]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Leon Barbič]] za izum ''Nedestruktivni postopek za določevanje aktivnosti cementa'' * [[Bojan Držaj]], [[Sjajna Flis]], [[Jože Kuzma]], [[Jože Jerovšek]], [[Radenko Salemović]], [[Ivan Goznik]] in [[Lora Gabrovšek]] za uvedbo postopka pridobivanja zeolita A in njegovo vgradnjo v pralni prašek * [[Alojzij Keber]], [[Uroš Aleksić]], Pavel Oblak, [[Dušan Filipič]], [[Janez Plestenjak]], [[Mario Bar]] in [[Brane Klančar]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmiljenje dvigal MKD 2'' * [[Boris Šket]], [[Marko Zupan]], [[Stane Molan]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Zora Torbica]] in [[Marjan Slamnik]] za izum ''Neodvisni postopek za sintezo nifedipina in izdelavo lastnih tehnoloških postopkov za njegovo kemijsko sintezo in farmacevtsko formulacijo v končno obliko zdravila'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Igor Ribič]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]], [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] in [[Boris Žnidarič]] za tehnično izboljšavo ''Univerzalni digitalni avtomat UDA 021'' * [[Viljem Gerkeš]], [[Matija Učakar]], [[Drago Logar]], [[Zvonimir Capek]], [[Milana Balon]], [[Stane Lampe]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Nadja Kirin]] za razvoj in realizacijo letalskega avtomatskega radijskega kompasa * [[Cveto Brajnik]], Jože Debevec, [[Peter Kavčič]], [[Franci Nadles]], [[Karol Pravica]], [[Ilija Rajver]], [[Andrej Šinkovec]], [[Stojan Trošt]] in [[Božo Vukas]] za tehnično izboljšavo ''Miniaturni laserski razdaljemer'' * [[Pavel Oblak]], [[Uroš Stanič]], [[Jadran Lenarčič]], [[Saša Divjak]], [[Danijel Šlebinger]], [[Anton Ružič]], [[Alojz Žnidarčič]], [[Viktor Vavpot]], [[Boris Krevzel]], [[Miomir Vukobratovič]], [[Dragan Hristić]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izboljšavo ''Robot GORO – 101'' === 1984 === Dvaindvajset nagrad: * [[Niko Kralj]] za življenjsko delo na področju industrijskega oblikovanja * [[Mirko Doberšek]] za razvoj nove dentalne zlitine * [[France Strojin]] za uvedbo livnih praškov v redno proizvodnjo * [[Heron Šubic]] za nov postopek združevanja plastičnih materialov po principih gumarske tehnologije * [[France Brecelj]] in [[Sejjad Salam]] za razvoj tehnološkega postopka za proizvodnjo halogenskih žarnic * [[Edo Dolžan]] in [[Jože Mertelj]] za tehnično izboljšavo ''Valjčna obračalna odvodka'' * [[Štefan Urankar]] in [[Miran Bratkovič]] za zasnovo matenalne opreme ''Zasebne centrale Sl 2000/020'' * [[Ciril Zevnik]] in [[Jože Horvat]] za postopek za kontinuirano vroče pospajkovanje trakov iz bakra in njegovih zlitin * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut B. Lavrenčič]] za izum ''Naprava in sistem naprav za protipožarno zaščito industrijskih transportnih in odpraševalnih kanalov'' * [[Jože Gasperič]], [[Milena Žerovnik Turk]], [[Jelka Zupan]], [[Vinko Rebec]] in [[Branko Kos]] za razvoj skupine vakuumskih naprav za porodništvo * [[Stanko Strmčnik]], [[Vladimir Jovan]], [[Janko Petrovčič]], [[Janko Černetič]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izpopolnitev ''Simer-mikroračunalniški sistem za merjenje in regulacijo v procesni industriji'' * [[Miroljub Kljajić]], [[Janez Krajnik]], [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Čevlji za merjenje vertikalne sile in njenega prijemališča med hojo'' * [[Matija Kodrič]], [[Alojz Kozinc]], [[Darko Drglin]], [[Samo Prodan]] in [[Jurij Juršič]] za delo ''Računalniška tehtnica RT 211 s priborom'' * [[Anton Šebenik]], [[Uči Osredkar]], [[Bojana Dobnikar]], [[Janez Volčič]], [[Zoran Cvetkovič]] in [[Igor Smerkolj]] za tehnično izboljšavo sinteze in uporabe fenolformaledhidne smole * [[Gabrijela Pepelnjak]], [[Radmilo Anđelković]], [[Božo Iglič]], [[Zdenko Gasparič]], [[Sretan Dimitrijević]] in [[Milan Mitrović]] za izdelavo protiaerosolnih in vodnih filtrov * [[Peter Peterlin]], [[Bojan Grilc]], [[Bojan Grošelj]], [[Janez Novak]], [[Marjan Markelj]] in [[Ludvig Gyergyek]] za delo ''Naprave za povezavo operaterja z računalniškim sistemom za vodenje procesov v realnem času'' * [[Vinko Sever]], [[Zvezdana Sterle]], [[Franc Pinterič]], [[Andrej Pajnič]], [[Boštjan Sivka]], [[Lado Lenart]] in [[Jurij Tasič]] za dela pri razvoju in izdelavi mikroračunalniškega in analogno elektronskega dela plamenskega emisijskega fotometra FLAPHO-40 * [[Ivo Blažič]], [[Milan Bajec]], [[Franc Stariha]], [[Silvo Jakša]], [[Ivo Slana]], [[Alojz Malenšek]], [[Peter Šuhel]] in [[Alojz Roškar]] za ''Mikroračunalniško krmiljenje za avtomatski navijalni stroj ANM 236'' * [[Miloš Budnar]], [[Vladimir Cindro]], [[Mitja Kregar]], [[Vekoslav Ramšak]], [[Marjan Ravnikar]], [[Zdravko Rupnik]], [[Vito Starc]] in [[Žiga Šmit]] za tehnično izpopolnitev ''Razvoj metode protonskega vzbujanja rentgenskih žarkov (PIXE) za sledne analize'' * [[Marko Valič]], [[Dušan Kusterle]], [[Karolj Nemeš]], [[Uroš Aleksić]], [[Vladimir Leskovar]], [[Mario Kalčić]], [[Matjaž Drenik]], [[Dimitrij Kramar]] in [[Jožef Hozjan]] za tehnično izboljšavo ''Laserski obdelovalni sistem ISKRA LMP 600'' * [[Evgen Kansky]], [[Danilo Gorjan]], [[Marjan Stipanov]], [[Marjan Buh]], [[Nevenka Čok]], [[Bojan Erjavec]], [[Jožica Lenassi]], [[Zlata Roš]], [[Stanislav Šorli]] in [[Josip Zoubek]] za tehnično izpopolnitev ''Metalizacija visoko glinične keramike'' * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Erik Margan]], [[Stanimir Vasić]], [[Igor Muševič]], [[Andrej Primc]], [[Ivan Kvasić]], [[Andrej Vučković]], [[Silva Pirš]], [[Andrej Gartner]] in [[Robert Blinc]] za izuma ''Miniaturni monitor časovno odvisnih električnih signalov z LCD zaslonom in pomnilnim zapisom'' in ''Tekočekristalni osciloskopski zaslon z internim reflektorjem in interno mrežo'' === 1985 === Enaindvajset nagrad: * [[Albert Čebulj]] za življenjsko delo na področju elektroenergetike in uporabe električne energije * [[Drago Westersbach]] za ''Statistični multipleksor'' * [[Marjan Mrhar]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje aktivnega dosuševanja krme s hladnim in dogretim zrakom'' * [[Lovro Koblar]] in [[Boris Zalokar]] za tehnično izboljšavo ''Lokatorji napak v kablih z velikim slabljenjem'' * [[Janez Plestenjak]] in [[Edvin Batista]] za tehnično izboljšavo mikroplazemske naprave PV 20 T za varjenje tankih varjencev * [[Silvij Mikac]] in [[Vitomir Garbajs]] za izum ''Postopek in naprava za adaptivno krmiljenje elektroerozijskega obdelovalnega procesa'' * [[Janez Pelc]], [[Branko Petrič]] in [[Jože Kaplan]] za razvoj aperiodičnega indukcijskega generatorja za visoke in nizke frekvence za površinsko in skozno segrevanje kovin * [[Bojan Povh]], [[Bruno Tavčar]] in [[Franci Štemberger]] za raziskave, razvoj in osvojitev izdelavnega postopka za proizvodnjo germicidnih svetil na lEVT * [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]] in [[Anka Puc]] za izum postopka za pripravo ergokornina in ergokriptina s submerzno fermentacijo * [[Emil Knez]], [[Milena Kukovič]], [[Milena Žnidar]] in [[Milijana Prokić]] za izum ''Mikrokapsule za brezkarbonske kopirne papirje'' * Janez Eržen, [[Franc Mihalič]], [[Leopold Južina]] in [[Dušan Raič]] za ''Elektronsko precizno tehtnico razreda II'' * [[Peter Prelovšek]], [[Matjaž Babič]], [[Andrej Kregar]] in [[Bojan Uran]] za izum ''Merilnik toplotne prevodnosti z izboljšano metodo grelne žice'' * [[Primož Strojnik]], [[Stanislav Žerovnik]], [[Miha Stopar]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Elektronska naprava za korekcijo skolioze'' * [[Bogdan Baster]], [[Vladimir Franinovič]], [[Herman Kralj]], [[Franc Mavrič]] in [[Zdenko Milavc]] za izboljšavo ''Indukcijska peč GIG'' * [[Anton Železnikar]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Šalehar]], [[Drago Novak]], [[Andrej Leskovar]] in [[Aleksander Hadži]] za mikroračunalniški sistem PARTNER * [[Martin Lesjak]], [[Primož Mlakar]], [[Vlado Božjak]], [[Boris Glavič]], [[Marko Drenik]] in [[Jože Šnajder]] za napravo za avtomatsko določanje RVR na letališčih * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Vojko Lončarič]], [[Andrej Križnik]], [[Boris Krofl]] in [[Milena Jan]] za ''Video krmilni modul KLT-T, PAKA 3000'' * [[Josip Puh]], [[Drago Kolar]], [[Zmago Stadler]], [[Danilo Suvorov]], [[Leon Gričar]], [[Zvonko Bradač]], [[Jože Klobčar]] in [[Peter Bavdek]] za razvoj in uvedbo postopka za izdelavo večplastnih kondenzatorjev * [[Alojzij Keber]], [[Vladimir Jovan]], [[Mario Bar]], [[Tomaž Štrukelj]], [[Dušan Filipič]], [[Liljana Per]], [[Veronika Gašpar]], [[Janez Plestenjak]] in [[Mitja Pirjevec]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmilje dvigal SMKD 1'' * [[Boris Šket]], [[Nataša Zupančič]], [[Pavel Zupet]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]], [[Milan Banovec]], [[Alenka Jakovljević]], [[Marija Will]] in [[Franc Kozjek]] za izum za sintezo piroksikama, prenos tehnološkega postopka v redno industrijsko proizvodnjo in tržno realizacijo lastnega zdravila ERAZON * [[Edvard Mali]], [[Stane Droljc]], [[Borut Habič]], [[Damijana Dimic]], [[Janez Gjura,1926|Janez Gjura]], [[Janez Požun]], [[Andrej Flis]], [[Jadran Korla]], [[Janez Gjura, 1952|Janez Gjura]], [[Dušan Arko]], [[Tomo Gečev]] in [[Miro Špoljarič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje penobetonov v grajenje pri nas'' === 1986 === Enaindvajset nagrad: * [[Miha Japelj]] za vrhunske dosežke na področju farmacevtskih preparatov * [[Janez Eržen]] za tehnični izboljšavi ''Razvoj polariziranega releja s hermetičnim izmeničnim Hg kontaktnikom'' in ''Razvoj izdelavnega postopka za serijsko proizvodnjo releja vključno z merilnimi napravami'' * [[Silva Avšič]] za delo na žlahtnjenju in selekciji novih sort fižola * [[Vijko Ozim]] in [[Vera Ozim]] za izum ''Demanganizacija ali istočasna demanganizacija in deferizacija vode brez uporabe aktivnega oglja z ozonom'' * [[Jože Pogačar]] in [[Franc Dolenc]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska planšeta EPLA - 48 za spremljanje zračne situacije'' * [[Božo Glavič]] in [[Milan Šantelj]] za tehnično izboljšavo ''Ročni vetromer RVM 96'' * [[Boris Navinšek]] in [[Anton Žabkar]] za izum ''Trde zaščitne prevleke iz titanovega nitrida za povečanje življenjske dobe orodij in strojnih delov'' * [[Borut Bohanec]], [[Branka Javornik]] in [[Ivan Kreft]] za požlahtnitev sorte ajde siva * [[Monika Jenko]], [[Radovan Tavzes]], [[Lidija Koller]] in [[Aleksander Kveder]] za izum ''Difuzijsko kromiranje železa za profesionalne releje'' * [[Vital Eržen]], [[Janez Stepišnik]], [[Damir Zajec]] in [[Adrijan Levstik]] za tehnično izboljšavo ''Ultrazvočni defektoskop'' * [[Franc Kunšič]], [[Janez Trontelj]], [[Lojze Trontelj]] in [[Anton Pleteršek]] za tehnično izboljšavo ''Števna enota laserskih razdaljemerov v 3μ CMOS tehnologiji'' * [[Mario Korva]], [[Drago Logar]], [[Egon Perisutti]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Mitja Zornada]] za tehnično izboljšavo ''Prenosna radijska sprejemno oddajna naprava s frekvenčnim skakanjem SPARK'' * [[Bogdana Kurbus]], [[Franjo Bakula]], [[Roman Gabrovšek]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Milojka Pirc]] za izum ''Postopek za izdelavo lahkih izolacijskih in gradbenih elementov iz amorfne kremenice'' * [[Stojan Trošt]], [[Boris Vedlin]], [[Marko Kažič]], [[Jurij Nahtigal]] in [[Jože Žakelj]] za izum ''Okulistični Nd - YAG sunkovni laser'' * [[Marjan Kopač]], [[Jože Kocjančič]], [[Drago Kolar]], [[Anton Jager]], [[Danilo Suvorov]] in [[Borut Vičič]] za izpopolnitev recepture in tehnološkega postopka pri proizvodnji steklenih izolacijskih vlaken * [[Rudolf Murn]], [[Borut Kastelic]], [[Dušan Peček]], [[Davor Miljan]], [[Jože Pahor]] in [[Tomaž Lunder]] za tehnično izboljšavo ''Sistem računalniško vodenih radiometričnih vrat - RV 3'' * [[Marijan Miletič]], [[Branko Jevtič]], [[Tomaž Krištofelc]], [[Igor Ozimek]], [[Robert Reinhardt]] in [[Marjan Špegel]] za ''Enokartični 16-bitni mikroračunalnik PMP-11'' * [[Danilo Mozetič]], [[Franci Pinterič]], [[Andrej Godec]], [[Ivan Košak]], [[Ciril Pohar]] in [[Gorazd Vesnaver]] za tehnično izboljšavo ''Industrijski konduktomer MA 5971 z ustreznimi celicami'' * [[Natalija Vitezić]], [[Jože Gnidovec]], [[Pavel Zupet]], [[Marjo Merslavič]], [[Marjan Kermc]], [[Metka Palka]] in [[Majda Kopač]] za izum ''Sinteza piperacilina, priprava sterilne Na soli in prenos v industrijsko proizvodnjo'' * [[Janez Pirš (Pirša)|Janez Pirš]], [[Silva Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Bojan Marin]], [[Tone Pleteršek]], [[Peter Stavanja]], [[Andrej Gartner]], [[Jože Pirkovič]], [[Jože Pucelj]], [[Erik Margan]] in [[Janez Drmaž]] za tehnologijo izdelave in krmiljenja tekočekristalnih optičnih prikazalnikov * [[Radko Luzer]], [[Darko Duh]], [[Darko Kodrič]], [[Branko Škrubej]], [[Stane Zagorc]], [[Ignac Bakše]], [[Miran Kranjec]], [[Ignac Uršič]], [[Janko Nendl]], [[Marjan Kunstelj]], [[Brane Šesek]] in [[Iztok Ograjenšek]] za sistem za špiralizacijo uporov z Nd: YAG industrijskim laserjem UPLAS-20 === 1987 === Enaindvajset nagrad: * [[Mitja Šipek]] za življenjsko delo na področju kontrole materialov * [[Vinko Kambič]] za novo metodo slikanja grla skozi operacijski mikroskop * [[Franc Glinšek]] za razvoj in uvedbo žičnega upora v proizvodnji * [[Milica Oblak]] za uvajanje nove vrste jagodičja - žlahtnih borovnic v Sloveniji * [[Dušan Gnidovec]] in [[Bojan Breskvar]] za razvoj zlitin Bazil S za zobno protetiko in Permil 50 za magnetne oklope, razvoj mikrofiltrov za kriogeno tehniko in razvoj pseudozlitine AgZnO za električne kontakte * [[Marta Dolinar]] in [[Tine Vučer]] za Model za napoved časa tretiranja hmeljne peronospore v razmerah Savinjske doline * [[Mirjam Cergolj]], [[Jadranka Praštalo]] in [[Marija Trontelj]] za razvoj in uvedbo varistorja v proizvodnjo * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut Lavrenčič]] za infrardečo protipožarno napravo * [[Janez Žvab]], [[Andrej Vozlič]] in [[Vojko Strle]] za distribuirani procesni krmilni sistem PKS-2 * [[Boris Pihlar]], [[Janez Lavriša]], [[Janez Medic]] in [[Ljuban Klojčnik]] za prototip Cianidni analizator MA 5400 * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semolič]], [[Zdravko Zore]], [[Ljubo Pogačnik]] in [[Mitja Skvarča]] za Tranzistorski servo regulator SR-Tr-20/40 in SR-Tr-40/100 * [[Zvone Kerin]], [[Božidar Gošte]], [[Roman Lešnjak]], [[Franc Strojin]] in [[Štafan Smolič]] za finalizacijo linije za upore ali druge elektronske elemente z aksialnimi priključki * [[Franc Florjančič]], [[Alojz Medic]], [[Nada Radonjič]], [[Jože Klanjšek]] in [[Stane Jamnik]] za ''Proces in napravo za čiščenje odpadnih vod predelave rastlinskih olj in masti in za Flotacijo z raztopIjenim zrakom kot postopek ločevanja suspendiranih snovi iz vode'' * [[Matjaž Mihelič]], [[Uroš Miklavžič]], [[Zdravko Rupnik]], [[Pavao Satalić]], [[Franc Spreizer]] in [[Igor Žerovnik]] za mikroračunalniški termoluminescentni analizator IJS MR-200 * [[Nataša Zupančič]], [[Boris Šket]], [[Pavel Zupat]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]] in [[Marjan Kermc]] za nove sinteze in tehnološki postopek za proizvodnjo norfloksacina - nove antimikrobne učinkovine * [[Ljubomir Antončič]], [[Anton Čopar]], [[Darko Kocijan]], [[Boris Rusjakovski]], [[Iztok Jazbec]], [[Alenka Jeriha]] in [[Ivana Krivec]] za izum postopka za pripravo nikardipina in njegove hidrokloridne soli * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Bogo Romih]], [[Vojko Lončarič]], [[Jože Steblovnik]], [[Franc Peršak]] in [[Vinko Žagavec]] za Videoterminal PAKA 5000 * [[Branko Baslač]], [[Mladen Kokolj]], [[Mihajlo Komunjer]], [[Ivan Pepelnjak]], [[Darko Perhoč]], [[Srečko Seljan]], [[Branko Šoštarić]] in [[Zdravko Vuk]] za lokalno mrežo za računalnike PARTNER (LAN-P, LSYN-002) * [[Niko Škorc]], [[Franci Pintar]], [[Aljoša Resinovič]], [[Franc Pretnar]], [[Jože Koleša]], [[Marko Kodela]], [[Jože Vozel]], [[Stanislav Kuhar]] in [[Bogomir Rajh]] za ''Informacijski sistem za upravIjanje prometa'' * [[Drago Končnik]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Koprivšek]], [[Branko Štrukelj]], [[Jože Zajec]], [[Janez Zakonjšek]], [[Rajko Brglez]], [[Janez Jordan]], [[Anton Ogorelec]] in [[Georgi Zlatarev]] za delo ''Sistem zaščitnih naprav za objekte prenosa in razdeljevanja električne energije z uporabo novih teoretičnih in tehnoloških rešitev'' * [[Marko Rogač]], [[Damijan Hafner]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Zalar]], [[Milan Malej]], [[Marjan Bohnec]], [[Drago Westerbach]], [[Kristl Ogris]], [[Bogdan Kejžar]], [[Aleksander Hadži]] in [[Andrej Leskovar]] za Mikroračunalniški sistem TRIGLAV === 1988 === Enaindvajset nagrad: * [[Igor Levstek]] za vrhunski dosežek na področju izumov in izboljšav za uvajanje merskih metod jedrske magnetne resonance pri selekciji oljaric in na številna druga področja, ter za sistem za vzpodbujanja inovacij na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu Jožef Stefan]], ki je dal v zadnjih 15 letih več kot 250 izumov in prav toliko izboljšav * [[Mihaela Černe]] za delo ''Novi kultivarji in tehnologija vzgoje vrtnin za predelavo'' * [[Alenka Kandušer]] za postopek za formiranje elektrod na tankih kristalnih rezinah z velikimi elektromehanskimi in elektrotermalnimi koeficienti * [[Dane Peterc]] za razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave na poskusni živali ter razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave in zdravljenje pri človeku * [[Jože Pogačar]] in [[Igor Orel]] za elektronsko napravo za rafinerijo olja – ENRO * [[Vladimir Kosi]] in [[Vera Banfi]] za tehnično izboljšavo postopka za izdelavo preparatov za žičarne * [[Zdenko Milavec]], [[Marko Dolanc]] in [[Herman Kralj]] za tlačilko za infuzijo – Infuzon * [[Tomaž Skapin]], [[Andrej Šmalc]] in [[Andrej Stergaršek]] za postopek proizvodnje nikljevega (II) fluorida tetrahidrata * [[Bojan Cestnik]], [[Igor Kononenko]] in [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] za sistem avtomatskega učenja odločitvenih pravil ASISTENT 86 * [[Marin Berović]], [[Jože Velkavrh]], [[Srečko Oman]] in [[Marko Drašler]] za proizvodnjo laboratorijskih in pilotnih bioreaktorjev * [[Avguštin Blažič]], [[Aleš Juhart]], [[Andrej Peternelj]] in [[Marijan Potočnik]] za miniaturni Joule-Thompsonov utekočinjevalnik plina z reguliranim pretokom plina za doseganje temperatur okrog 77 K * [[Vinko Rebec]], [[Marjan Blenkuš]], [[Branko Kos]], [[Igor Podbrežnik]] in [[Alojz Virant]] za razvoj in izdelavo ultrazvočne čistilna naprave UZČ-41 s tehnologijo čiščenja vred * [[Janez Pelc]], [[Taso Lazovski]], [[Janez Oven]], [[Branko Petrič]] in [[Črtomir Vodušek]] za razvoj konstrukcije in izdelave avtomatske naprave za visokofrekvenčno industrijsko termično obdelavo (kaljenje) osi satelitov diferenciala Citroën ter vsestransko kontrolo postopka in kakovosti vzdolž celotne transportne poti obdelovanca * [[Franc Dacar]], [[Peter Reinhardt]], [[Albert Kolar]], [[Boris Težak]] in [[Marjan Špegel]] za grafični procesor GRAF–100 * [[Andrej Eleršek]], [[Jurij Šoba]], [[Edo Kladnik]], [[Zmago Stadler]] in [[Matjaž Žaucer]] za toplotno izolacijski keramični material * [[Dušan Kunsterl]], [[Marko Valič]], [[Roman Debeljak]], [[Danijel Šlebinger]] in [[Milan Krsmanović]] za laserski sistem za tridimenzionalno obdelavo * [[Jožef Pislak]], [[Marko Jeruc]], [[Brane Kamšek]], [[Janja Carli]] in [[Peter Zadel]] za enokanalno radio-relejno napravo RRS-7 (RRU-1) * [[Radovan Tavzes]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]], [[Drago Railič]], [[Brane Miklavž]] in [[Jože Zupančič]] za razvoj in proizvodnjo družine profesionalnih subminiaturnih hermetičnih relejev * [[Jože Marušič]], [[Iztok Hudoklin]], [[Mitja Pernuš]], [[Franc Vogrin]], [[Rudolf Čurič]] in [[Jurij Juršič]] za družino numeričnih kazalnikov pozicije NP 200/300 * [[Janez Peklenik]], [[Mirko Klanjšček]], [[Ivan Vengust]], [[Andrej Konjajev]], [[Ernest Zebec]] in [[Borut Ahačič]] za sistem za vstavljanje elektronskih komponent z računalniškim krmiljenjem (NC vstavljalnik) * [[Milojka Mohar]], [[Ljuba Kremžar]], [[Zdenka Jerala Štrukelj]], [[Angela Vene Možina]], [[Janja Urbančič Smerkolj]], [[Polona Cvelbar]], [[Zdravko Kopitar]], [[Mirjam Žorž]], [[Andrej Lenardič]], [[Bojan Kofler]], [[Frida Lah Gros]], [[Vida Nikolič]], [[Mihaela Mavec]] in [[Marija Lampret]] za tablete s podaljšanim delovanjem na osnovi hidroksipropil metilceluloze z veliko molsko maso in postopek za njegovo pripravo === 1989 === Enaindvajset nagrad: * [[Peter Vogrinčić]] za življenjsko delo na področju izumov in izboljšav za celovito zasnovo programa preoblikovalne opreme za kovine in nekovine * [[Elza Leskovec]] za prispevek k intenzifikaciji vrtnarske proizvodnje * [[Boris Stropnik]] za novo tehnologijo odpepeljevanja pri termoelektrarni Šoštanj * [[Aleksander Šiftar]] za pomembne raziskovalne dosežke na področju razmnoževanja rastlin in vitro * [[Martin Lesjak]] in [[Jože Šnajder]] za avtomatsko računalniško merilno postajo META 789 * [[Andrej Banovec]] in [[Marija Kern]] za razvoj in proizvodnjo tankoplastnega senzorja relativne vlage * [[Boris Orel]], [[Zorica Crnjak Orel]] in [[Ištvan Radoczy]] za barvni premaz z visoko stopnjo dispergiranja oziroma kritja in postopek za njegovo pripravo in uporabo * [[Jože Perne]], [[Milam Kozole]] in [[Stanislav Miklavčič]] za sistem za merjenje, registracijo in obdelavo električne energije ISKRAMATIC SEP 2 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]] in [[Peter Rakovec]] za inteligentni prožilnik za selektivno ventrikulografijo * [[Franc Lipovšek]], [[Brane Jenko]], [[Franc Jeraj]] in [[Janko Pavlič]] za postopek za popolno ločljivost zmesi polisulfon-diklormetan * [[Janko Žmitek]], [[Alenka Hribar Kikelj]], [[Ljubo Antončič]] in [[Anton Čopar]] za sintezo auranofina * [[Vinko Ribnikar]], [[Jaro Kapus]], [[Vojko Mencinger]] in [[Jože Prelovšek]] za omrežni tonfrekvenčni sprejemnik TS 5 * [[Darko Belavič]], [[Silvo Mojstrovič]], [[Muharem Murčehajič]], [[Stojan Šoba]] in [[Milan Vodopivec]] za senzor krvnega tlaka * [[Stane Koprivšek]], [[Marko Maver]], [[Marko Kompare]], [[Bogomir Vrhovec]], [[Simon Jug]] in [[Jože Vrežej]] za distančno zaščito za srednje napetostna elektroenergetska omrežja * [[Marij Herslavič]], [[Pavel Zupet]], [[Vesna Flego]], [[Miha Japelj]], [[Branko Stanovnik]] in [[Janja Cirnski]] za pripravo derivatov L-alanil-L-prolina in neodvisen postopek za sintezo enalapril maleata * [[Primož Rode]], [[Dušan Štajer]], [[Matija Horvat]], [[Ivan Zupančič]], [[Žarko Gorup]] in [[Danijel Peterc]] za raziskavo pomena poznih prekatnih potencialov * [[Igor Birkelbach]], [[Branko Štrukelj]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Janez Jordan]], [[Drago Končnik]] in [[Vinko Žerjav]] za mikroprocesorski frekvenčni rele RFN 30 * [[Milan Jeran]], [[Franc Podbevšek]], [[Iztok Medved]], [[Vlado Ahtik]], [[Stane Baš]], [[Stane Plaskan]] in [[Marko Agnež]] za sisteme za avtomatizacijo proizvodnih procesov, serijo procesnih računalnikov KLAS in KUP * [[Žarko Gorup]], [[Leopold Trdan]], [[Niko Basarič]], [[Andrej Levstek]], [[Marko Perovšek]], [[Boštjan Peršič]], [[Miran Šavli]] in [[Branko Šušterič]] za avtomatsko transportno linijo * [[Zdenko Vižintin]], [[Jože Petkovšek]], [[Karel Rankel]], [[Marjan Kunstelj]], [[Miro Treven]], [[Drago Markič]], [[Slavko Guzelj]] in [[Zdravko Grmovšek]] za detektor laserske osvetlitve * [[Bernard Herman]], [[Tomaž Slivnik]], [[Rajko Mahkovic]], [[Branko Treska]], [[Ivo Eržen]], [[Zlatan Magajna]], [[Matjaž Mlinšek]], [[Bojan Breznik]], [[Jože Bizjak]] in [[Goran Čeledin]] za numerično krmilje za stružnice CNC-2T === 1990 === Dvajset nagrad: * [[Smiljan Jerič]] za življenjsko delo pri proučevanju elektronskih sestavnih delov * [[Vojko Ozim]] za izum ''Hidrokinetični postopek za razželezenje vod s kisikom'' * [[Leon Žlajpah]] in [[Milko Čefarin]] za izboljšavo robotizirane celice za hladno preoblikovanje * [[Natalija Vitezič]] in [[Pavel Zupet]] za izum sinteze piperacilina, farmacevtske surovine za Krkin preparat ISIPEN * [[Vital Eržen]], [[Davorin Kotnik]] in [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] za izboljšavo ''Mini NMR spektrometer'' * [[Matija Maležič]], [[Helena Benko]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Vezja alternativnega dvokanalnega spodbujevalnika mišic'' * [[Zoran Seljak]], [[Ivan Rupnik]] in [[Dušan Kastrevc]] za izboljšavo NC obdelovalna linija za razrez Al - profila in prebijanje lukenj * [[Karl Kuzman]], [[Janez Pipan]], [[Samo Večko]] in [[Tone Pratnekar]] za izboljšavo ''Feritne in austenitne armature iz pločevine'' * [[Jožef Rupar]], [[Boštjan Šuhelj]], [[Dušan Terčelj]] in [[Matjaž Vrhovec]] za integrirano mikroprocesorsko zaščito za srednjenapetostni vod z avtomatskim ponovnim vklopom RIR 2000 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]], [[Peter Rakovec]] in [[Sergej Hojker]] za raziskave s področja teorije informacij v medicinskih slikah * [[Simona Bohanec]], [[Livija Lah]], [[Marjan Tušar]], [[Marko Meglič]] in [[Tanja Ljubič]] za C13 SYS-CARBON, programski paket za ekspertno reševanje problemov s področja C13 NMR * [[Zlatko Roškar]], [[Janez Špeh]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]] in [[Franc Šmajs]] za montažno linijo srednje litražnih grelnikov vode * [[Neda Benički]], [[Vladimir Pokorni]], [[Dragan Radovič]], [[Ivan Radež]], [[Miljenko Sokolić]] in [[Marjeta Grom]] za izum izdelave neodvisnega postopka za biosintezo antibiotika Salinomicina in tržnega preparata KOKCISAN R * [[Drago Kolar]], [[Miha Drofenik]], [[Igor Zajc]], [[Andrej Češnovar]], [[Zora Omahen]] in [[Ivo Močnik]] za PTC – termistorje * [[Jurij Druškovič]], [[Stanislav Pintar]], [[Maksimiljan Fijački]], [[Saša Prešern]], [[Rudi Murn]], [[Branko Mihovilovič]] in [[Mate Lamut]] za ''Računalniško podprt informacijski sistem za spremljanje in vodenje kontrole kakovosti v tovarni avtopnevmatike Sava-Semperit'' * [[Marjan Špegel]], [[Marko Bonač]], [[Bogdan Filipič]], [[Tadej Lasbaher]], [[Mitja Lasič]], [[Janko Mivšek]] in [[Peter Reinhardt]] za izboljšavo KRONOS - sistem za računalniško evidentiranje prisotnosti z magnetno kartico * [[Jožica Friedrich]], [[Nina Gunde Cimerman]], [[Aleksa Cimerman]], [[Branislav Filipovič]], [[Pavica Hajko]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janez Bernik]] in [[Jože Repše]] za izum postopka za proizvodnjo mikrobiološkega sirišča s submerzno fermentacijo * [[Jernej Virant]], [[Marjan Bradeško]], [[Igor Rozman]], [[Tomi Zebič]], [[Niko Zimic]], [[Marko Agrež]], [[Stane Baš]] in [[Damijan Kramer]] za programirano napravo - programski paket FEPRO * [[David Čok]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marijan Vidmar]], [[Dragan Mrdaković]], [[Janko Petrovčič]], [[Marko Šega]], [[Janez Žmuc]] in [[Stojan Binder]] za izboljšavo mikroračunalniškega vodenja steklarske talilne peči * [[Janez Markač]], [[Stane Plaskan]], [[Franc Šmajs]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]], [[Marina Tavčar]], [[Frank Kranjc]], [[Iztok Simšič]], [[Rastko Čop]] in [[Breda Mencej]] za izboljšavo merjenja, označevanja in avtomatske identifikacije furnirja === 1991 === Šest nagrad: * [[Marko Kos]] za življenjsko delo na področju razvojno konstrukcijske dejavnosti * [[Marjan Špegelj]], [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]], [[Borut Lesjak]], [[Slavko Mavrič]] in [[Vid Vouk]] za razvojni sistem IN-BED za programiranje mikroprocesorjev v Moduli-2 * [[Savo Leonardis]], [[Franc Bratkovič]], [[Aleksander Razmovski]], [[Damjan Luin]], [[Matjaž Blokar]] in [[Janez Vrzel]] za izum vezja za digitalni multifrekvenčni sprejemnik signala * [[Janez Jenko]] za izum kline pri drsalki * [[Milan Skitek]], [[Ljubiša Lukić]] in [[Niko Jesenovec]] za izum stabilne kontrole krvi za hematološke analizatorje na Coulterjevem principu * [[Matija Kodrič]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Vladimir Kavrečič]] za izum vezja za kompenzacijo spremembe upornosti povezovalnega kabla med merilno dozo in merilnim instrumentom == Viri == * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1954-1958.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu v letih 1954 - 1958] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1958-1959.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1958 in 1959] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1960-1961.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1960 - 1961] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1962.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1962] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1963.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1963] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1964.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1964] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1965.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1965] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1966.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1966] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1967.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1967] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1968.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1968] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1969.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1969] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1970.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1970] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1971.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1971] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1972.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1972] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1973-1.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1973] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1974.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1974] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1975.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1975] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1976.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1976] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1977.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1977] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1978.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1978] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1979.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1979] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1980.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1980] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1981.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1981] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1982] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1983.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1983] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1984.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1984] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1985.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1985] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1986] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1987.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1987] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1988.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1988] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1989] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rsrdt-porocilo-1990.pdf Republika Slovenija, Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1990] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1991.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1991] {{COBISS|ID=7017499}} == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Sklad Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] q5y82wnp3mo6tk2r0iyjvqgnewozsdk 6675517 6675516 2026-05-14T03:25:52Z Signal 28172 /* 1974 */ popr. Jože Pahor --> Jože Pahor (1933-2017) 6675517 wikitext text/x-wiki '''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''' je podeljeval [[Sklad Borisa Kidriča]] v letih od 1957 do 1991. == Namen == Uspele tehnične iznajdbe in izpopolnitve so pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju. Z namenom, da bi spodbudili iznajditeljsko delo, je v letu 1956 [[Sklad Borisa Kidriča]] razpisal natečaj za iznajdbe in izpopolnitve, ki so se v praksi že uveljavile. Prve nagrade te vrste so bile podeljene leta 1957. Od leta 1957 do 1965 so se ta nagrade imenovala ''Nagrade za iznajdbe in izpopolnitve'' oziroma ''Nagrade za tehnične iznajdbe in izpopolnitve'' in od leta 1966 naprej ''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''. O podelitvi nagrad je odločal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča. == Nagrajenci == === 1957 === * [[Martin Obran]] za konstrukcijo montažnega in plezalnega opaža z delovnimi odri za armiranobetonske konstrukcije * [[Edvard Cilenšek]] za postavitev električnega pospeševalnika v [[Institut Jožef Stefan|Institutu Jožef Stefan]] * [[Ivan Zupan (strojnik)]] za rekonstrukcijo priprave za mazanje pnevmatskega orodja in za konstrukcijo pnevmatskega kladiva za batne stroje === 1959 === Prva nagrada: * ekipa kirurške klinike pod vodstvom [[Božidar Lavrič|Božidarja Lavriča]] za operacijo srca z uporabo metode ekstrakorporealne cirkulacije Dve drugi nagradi: * [[Leopold Andrée]] za konstrukcijo generatorja ultra zvočnega valovanja za pospeševanje zgorevanja prašnih goriv * [[Marijan Ferjan]], [[Engelbert Hribernik]], [[Zdenko Marinček]] in [[Miodrag Milojević]] za iznajdbo ''Uporaba poroznega betona za osuševanje predorov in podzemnih galerij ter za opaž pri vakuumskem betoniranju'' === 1960 === Prva nagrada: * [[Vinko Kramaršič]] za iznajdbo ''Votlo mešalo in postopek mešanja v tekočinah'' Druga nagrada: * [[Milan Dobovišek]] za iznajdbo ''Postopek za vlivanje in nadaljnjo izdelavo zloženih jekel'' === 1961 === Prva nagrada ni bila podeljena. Tri druge nagrade: * [[Valter Krušič]] za delo na področju borbe proti kariesu – zobni gnilobi * [[Leo Knez]] in [[Ivan Kotnik (inovator)]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo in polnjenje jeklenk za plin dissous'' * [[Vilko Kukec]] za iznajdbo ''Prenosna conska sušilnica za sadje in druge pridelke'' === 1962 === Nagrada ni bila podeljena, ker predložena dela niso izpolnila vseh razpisnih pogojev. === 1963 === Prva nagrada ni bila podeljena. Dve drugi nagradi: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Priprava za navijanje kovinskih plošč v zvitke'' * [[Valentin Osredkar]] za iznajdbo ''Jamska stojka in Jamsko stropno oporje'' === 1964 === Prva nagrada: * [[Ivan Fink]] za tehnično izpopolnitev na projektu in razvoju elektronske telefonske centrale === 1965 === Prva nagrada: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavo ''Spektrometer za jedrski spinski odmev'' in aparaturo za merjenje olja v zrnih kmetijskih kultur'' Tri druge nagrade: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavi ''Protonski magnetometer'' in ''Protonski gradientni magnetometer'' * [[Viktor Repenšek]] za ''Žlahtnjenje krompirja'' * [[Filip Sedmak]] za iznajdbo ''Prenapetostni odvodnik'' === 1966 === Prva nagrada: * [[Albert Čebulj]] za iznajdbo ''Zaščitna vezava za transformatorje'' Drugi nagradi: * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]], [[Stojan Jeretin]] in [[Zdenko Milavec]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje pretoka plinov po metodi ionizacije'' * [[Jože Pirih]] in [[Franc Špiler]] za tehnično izboljšavo ''Montažni nosilci za električne vodnike in priključni pribor'' === 1967 === Prva nagrada: * [[Aleš Strojnik]] za tehnično izboljšavo na rutinskem elektronskem mikroskopu Tri druge nagrade: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Čistilna priprava za čiščenje cevi rekuperatorskih kotlov med obratovanjem'' * [[Štefan Zagoričnik]] za iznajdbo ''Izmenljiva objemka za jamske stojke'' * [[Viktor Zupančič]] za iznajdbo ''Nakladalna priprava za palete'' === 1968 === Dve prvi nagradi: * [[Avgust Belič]] in [[Janez Eržen]] za izum ''Hermetični trdomagnetni kontaktnik'' * [[Karel Ferlež]] za izum ''Mlin za mletje močnih krmil in žitaric'' Drugi nagradi: * [[Ivan Car]] za izum ''Sonde z vložki za signalizacijo nivoja vnetljivih in nevnetljivih tekočin in električno vezje za signalizacijo ter vključevanje motorjev v odvisnosti od nivoja tekočine'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Mehanizem za zaviranje traktorjev in prikolic ali podobno'' === 1969 === Prva nagrada: * [[Deso Javornik]] za izum ''Plazemski gorilnik'' Tri druge nagrade: * [[Matjaž Leskovšek]] za tehnično izboljšavo pri razvoju telegrafske multipleksne tehnike * [[Jože Pahor (1933-2017)]], [[Jože Šnajder]] in [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] za tehnično izboljšavo ''Analogni računalnik za vrednotenje rezultatov Rose Bengal testa'' * [[Mitja Vidmar]] za iznajdbo ''Trifazni alternator z drsnimi obroči z vgrajenim napetostnim regulatorjem in nosilci usmerniških diod'' === 1970 === Devet nagrad: * [[Erik Vrenko]] in [[Alojz Klinej]] za izum ''Koherentna svetilka za linearno polarizirano svetlobo'' * [[Edo Prostor]] za izum ''Postopek zaščite kondenzatorjev z epoksi smolo'' * [[Ivan Milič]], [[Edo Prostor]] in [[Žarko Stok]] za izum ''Postopek za utrditev surovin'' * [[Anton Oblak]] za izum ''Reaktor za oksidacijsko pihanje raztaljenega bitumena ali drugih smolnatih snovi'' * [[Vladimir Senčar]] za izboljšavo ''Obračanje blumov na zanko pri valjanju ingotov v blume za žično valjarno'' * [[Alojz Fornazarič]] in [[Milan Lekšan]] za vzgojo nove sorte breskve ''Slovenija'' * [[Marko Pečnik]] za izboljšavo ''Iskalnik napak v kablih'' * [[Marko Jagodič]] in [[Božo Bastaž]] za izboljšavo ''Razvoj družine 12/24 kanalskih telefonskih multipleksnih sistemov'' * [[Božo Bartelj]] in [[Bogdan Babšek]] za izboljšavo ''Analitična rešitev optimalne dolžine valjanih izdelkov'' === 1971 === Šest nagrad: * [[Lojze Čigon]] za iznajdbo ''Postopek za izdelavo zidnih in stropnih konstrukcij z opečnimi elementi'' * [[France Bremšak|Franc Bremšak]] in [[Slavko Hanžel]] za iznajdbo ''Visokoimpedančni enosmerni operacijski ojačevalnik'' * [[Jože Gajšek]] za iznajdbo ''Prilagoditvena vezava programatorja v avtomatskih pralnih in podobnih gospodinjskih strojih za olajšanje radijskih motenj'' * [[Rado Kocjan]] in [[Borut Pelan]] za iznajdbo ''Postopek za izolacijo in hidriranje naravnih secale alkaloidov'' * [[Aleksander Kostnapfl]] za iznajdbo ''Merilna priprava za merjenje osne sile v vrveh'' in ''Hidravlična napenjalna in merilna priprava za nosilne vrvi pri žičnicah'' * [[Milan Pečnik]] za iznajdbo ''Gumbna pogonska ureditev za odmična, paketna ali druga ročna stikala'' === 1972 === Devet nagrad: * [[Vital Eržen]], [[Igor Levstek]], [[Jernej Porok]] in [[Ivan Zupančič]] za izum ''Pulzni oljni analizator'' * [[Zdenko Milavec]] in [[Franc Celar]] za izum ''Detektor maksimalnih vrednosti napetosti in analogni spomin'' * [[Boris Frlec]] in [[Andrej Šmalc]] za izuma: ''Prenosnik pritiska za merjenje pritiska elementarnega fluora in drugih visokokorozivnih plinov'' ter ''Nizko temperaturna celica za IR spektroskopijo visokokorozivnih fluoridov'' * [[Jurij Hribovšek]] za izum ''Temperaturna kompenzacija večkanalnega oscilatorja za frekvenčno področje 20 do 30 MHz'' * [[Jože Korošec]] za vzgojo nove sorte črne detelje ''poljanka'' * [[Dragica Kralj]] in [[Tone Wagner]] za vzgojo novih sort hmelja ''ahil'', ''apolon'', ''atlas'', ''aurora'' * [[Jurij Zadravec]] za iznajdbo ''Enofazni sinhronski motor za majhne moči z lastnim zagonom'' * [[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] za izume: ''Ureditev generacije nosilnih frekvenc za prenos informacij, zlasti po visokonapetostnih daljnovodih z nosilno frekvenco'', ''Izboljšano ojačevalno vezje'', ''Izboljšana ureditev dvosmernega prenosa kombiniranih informacij po zlepljenih pasovih s pomočjo nosilnih frekvenc'', ''Ureditev za vzpostavitev optimalnega režima pri tranzitiranju s kompanderiziranimi in nekompanderiziranimi aparaturami'' * [[Laslo Rešković]] in [[Franc Štefančič]] za izpopolnitev ''Enote za priključek telegrafskega daljnega naročnika'' === 1973 === Šestnajst nagrad: * [[Avgust Berlič]] za iznajdbo ''Zataljevalni stroj za hermetično zapiranje steklenih cevk'' * [[Janez Eržen]] in [[Adolf Vauda]] za tehnično izboljšavo ''Signalno varnostna naprava z brezžičnim prenosom alarmnega signala'' * [[Radovan Tavzes]], [[Evgen Kansky]] in [[Jelko Koron]] za iznajdbo ''Potenciometer'' * [[Evgen Kansky]], [[Radovan Tavzes]] in [[Jelko Koron]] za ''Podnožje za elektronske elemente'' * [[Božidar Brudar]] za iznajdbo ''Merilna priprava za rezanje blumov'' * [[Bogdan Bastar]], [[Zdenko Milavec]], [[Jože Pahor (1933-2017)]] in [[Boris Navinšek]] za tehnično izboljšavo ''Tiristorski regulator scenske razsvetljave'' * [[Ljubo Planinšček]], [[Jože Wemad]], [[Fran Erbežnik]] in [[Viktor Ramovš]] za iznajdbo ''Izboljšave mozaične komandne plošče'' * [[Stojan Havliček]] za tehnično izboljšavo ''Troakar za operativno laparaskopijo'' * [[Peter Jerman]] in [[Franjo Kajfež]] za iznajdbo ''Biosintezni postopki za pridobivanje antibiotikov tetraciklinske skupine'' * [[Miha Japelj]], [[Tone Povše]], [[Pavle Zupet]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo rentgenskih kontrastnih sredstev'' * [[Marko Gliha]], [[Jurij Hribovšek]], [[Peter Benedik]] in [[Maks Simončič]] za tehnično izboljšavo ''Vpeljava enobočno moduliranega prenosa v metrsko valovno področje'' * [[Milan Oklobdžija]], [[Miha Japelj]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo 7-kloro-2, 3-dihidro-1-metil-5-fenil-(1H)-1,4-benzodiaze-pina in ustreznega derivata benzodiazepin-2-ona'' * [[Janez Štupar]] za iznajdbo ''Gorilnik za merjenje atomske absorbcije z laminarnim plamenom in ločenim vbrizgavanjem raztopine v plamen'' * [[Franc Avčin]] in [[Anton Jeglič]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za iskanje ponesrečencev zasutih v plazu'' * [[Erno Petrič]] za tehnično izboljšavo na področju razvoja avtomatizacije za daljinsko upravljanje, daljinsko signalizacijo in daljinski prenos meritev * [[Anton Jeglič]], [[Ignac Uršič]] in [[Maks Smolnik]] za tehnično izboljšavo ''Radiofrekvenčna peronealna opornica'' === 1974 === Štirinajst nagrad: * [[Anton Razinger]] in [[Jože Arh]] za iznajdbo ''Priprava za dodajanje svinca pri izdelavi ali vlivanju svinčevih jekel'' * [[Marjan Buh]], [[Josip Puh]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Postopek za pripravo miniaturnih keramičnih kondenzatorjev'' * [[Igor Grabec]] za iznajdbo ''Umetno oko za kontrolo žarometov'' * [[Valentin Grilc]] za iznajdbo ''Kontaktni vložek za izdelavo kontaktnih stavkov ali drugega stikala z drsnim kontaktom'' * [[Smiljan Jerič]], [[Ludvik Simonič]], [[Lado Androja]] in [[Jože Kelhar]] za tehnično izboljšavo ''Originalni vakuumski postopek brezkontaktnega nikljanja pirolitskih uporov'' * [[Jože Jan]], [[Ivan Pokorn]] in [[Tomo Čavić]] za iznajdbo z naslovom ''Naprava za predenje mineralne volne iz raztaljenih mineralov'' * [[Stane Kranjc]] za tehnično izboljšavo ''Ročni hladilnik mleka'' * [[Jože Pahor (1933-2017)]] za iznajdbo ''Stabilizator efektivne napetosti z linearno zvezo med efektivno in kontrolno napetostjo pri sistemih s fazno regulacijo'' * [[Pavel Zupet]], [[Anton Povše]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Milena Popovič]] za tehnično izboljšavo čiščenja 3,5-diacetilamino-2,4,6-trijod benzojeve kisline, do kvalitete, uporabne za paranteralne raztopine * [[Sava Rakčević]] za iznajdbo ''Regulator pretoka za nizkotlačne hidroelektrarne'' * [[Marko Štular]], [[Erik Vrenko]], [[Ana Švajger]], [[Zvonko Krevelj]], [[Ilija Rajver]], [[Janko Lipovž]], [[Janez Šteblaj]], [[Mitja Kovačič]], [[Stane Petrič]] in [[Marija Bernard]] za iznajdbo ''Laserski razdaljemer za vgradnjo v vozila'' * [[Jože Vugrinc]], [[Stane Pavlin]], [[Slavko Ožbalt]], [[Andrej Lavrič]], [[Srečko Hribar]] in [[Roman Kunaver]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za radiorelejne usmerjene zveze za prenos snopa do 60 govornih kanalov'' * [[Franc Zajc]] in [[Matevž Vrhovnik]] za izum ''Konstrukcija za izdelavo nadgradnje na vlačilcih in prikolicah'' * [[Jože Grmek]] in [[Branka Grmek Štebih]] za iznajdbi: ''Vezava radiatorskih členov'' in ''Radiatorski členi'' === 1975 === Dvajset nagrad: * [[Jože Spanring]] za izpopolnitev ''Rž tetraploidna okta'' * [[Lucijan Krivec]] za izum ''Pretočne posode za odstranjevanje gnojevke izpod mrež ali rešetk pri etažnih baterijah za vzrejo v živinoreji'' * [[Andrej Šalehar]], [[Alojz Čandak]] in [[Joža Urbas]] za izpopolnitev metode ''Selekcija hibridnih prašičev'' * [[Niko Kralj]] za izum ''Univerzalni montažni sklopi predfabriciranih konstrukcijskih elementov'' * [[Borut Pelan]], [[Rudi Ručman]] in sodelavec [[Rudo Kocjan]] za izum ''Postopek za pripravo vodotopnega escina'' * [[Tone Blatnik]] za izpopolnitev ''Proizvodnja suhega komprimiranega zraka za industrijsko fermentacijo antibiotikov'' * [[Jure Babič]] in sodelavci: [[Janez Bernik]], [[Glijeb Karpljuk]], [[Vinko Manček]], [[Jože Miklič]], [[Mladen Pavletič]] in [[Janko Petrovič]] za izpopolnitev postopka proizvodnje oksitetraciklina * [[Jože Salmič]] in [[Jože Verce]] za izpopolnitev ''Dodatna naprava na stroju FEMA za avtomatsko dodajanje žličk'' * [[Miloš Marinček]] za izpopolnitev ''Pomična streha na letnem gledališču Križanke v Ljubljani'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Avtomat za izdelavo stenskih zaščitnih kotnikov'' * [[Jože Koželj]] za izum ''Fluorescenčna svetilka kot nosilec sekundarnega stropa'' * [[Peter Šuhel]] za izum ''Avtomatski integrirani intravaginalni stimulator'' * [[Janez Fister]], [[Iva Kavčič]] in [[Jože Slivnik]] za izum ''Postopek za pripravo rdečega živosrebrnega oksida za izdelavo baterij'' * [[Jože Pahor]] in [[Milan Petrovič]] za izum ''Akustična panorama'' * [[Jože Gajšek]] za izum ''Uporaba vzmeti za ščetke kot dušilke za znižanje nivoja radiofrekvenčnih motenj pri malih univerzalnih motorjih'' * [[Peter Šuhel]], [[Miroslav Žlajpah]], [[Jurij Strnad]] in [[Franc Beravs]] za izum ''Precizni avtomatski merilnik reed kontaktnikov'' * [[Boštjan Škorjak]], [[Jože Podlipnik]], [[Anton Ogorelec]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Rožman]], [[Milan Zdešar]], [[Viki Uhan]] za izpopolnitev ''Naprave za kompleksno avtomatizacijo hidroelektrarn'' * [[Franc Tori]] za izpopolnitev ''Tori votlak'' * [[Marjan Vozelj]] za izpopolnitev uporabe laserskih žarkov za vzbujanje fluorescence * [[Marko Habič]] in [[Andrej Kmet]] za izpopolnitev metode ''Določanje doze pri radikalni radioterapiji Hodgkingove bolezni na telekobaltu'' === 1976 === Trinajst nagrad: * [[Marjan Petelinšek]] in [[Ivan Zavšek]] za izum ''Stroji za nanašanje emajla'' * [[Jože Koželj]] za izpopolnitev ''Stol 2140 z ekscentrično vrtljivo sedežno ploskvijo'' * [[Anton Brcar]] za izum ''Ureditev dovajanja in odvajanja tlačnega fluida pri vrtečih se gredah in z njimi vezanih delih strojnih naprav'' * [[Vanja Kreft]] in [[Vinko Muha]] za izum ''Nov princip 12 - pulznega usmerjanja'' * [[Janez Sever]] kot avtor oziroma soavtor izumov ''Enofazni koračni motor z vezjem za napajanje'', ''Polarizirano elektromagnetno močnostno stikalo'' in ''Vezje za integrirani elektronski časovni zbiralnik'' * [[Stanislav Štrukelj]] za izum ''Sistem izbiranja pomnilniških celic'' * [[Jože Lavrin]] za izum ''Vodotesno ohišje za galvansko celico'' * [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]] in [[Marjan Erjavec]] za iznajdbo ''Mobilni renograf'' * [[Rafael Cajhen]], [[Janez Nastran]] in [[Matija Seliger]] za izum ''Uspešna tehnološka rešitev vklopne problematike pri DC/AC pretvornikih'' * [[Tomislav Rančič]] za tehnično izpopolnitev ''Tehnološke rešitve elektronskega regulatorja avtomatske regulacije izhodne napetosti specialnih transformatorjev srednjih moči'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Pavel Zupet]], [[Mladen Pavletič]], [[Franc Novosel]] in [[Tomaž Stepišnik]] za izum ''Izolacija, ovrednotenje in uporaba encima nevtralne proteaze kot sekundarne surovine pri fermentaciji oksitetraciklina'' * [[Marjeta Globokar]], [[Pavle Zupet]], [[Matija Maučec]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Tehnološka izboljšava sinteze etilnega estra p-klor-fenoksi izomaslene kisline'' * [[Janez Trontelj]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Franc Levornik]] za izum ''Izvedba precizijskega elektronskega števca električne energije razreda 0,2 in 0,5'' === 1977 === Osemnajst nagrad: * [[Niko Kralj]] za izume in modele s področja industrijskega oblikovanja * [[Štefan Zagoričnik]] za izum ''Jekleno popustljivo podporje z gibljivim spojem za rudnike'' * [[Janez Nebec]] za izum ''Mehanski postopek za voluminiziranje tkanin'' * [[Marjan Umek]] za ''Razvijalnik za lahko peno'' * [[Milan Kocjan]] za izum ''Izdelava prototipa planetnega mešalca za mešanje prašnih komponent'' * [[Ciril Kastelic]] za izpopolnitev ''Plamaflex-poliuretanske izolacijske plošče'' * [[Milan Čelan]] za izum ''Razvoj in organizacija pilotne proizvodnje stikalnih elementov s hermetičnimi kontaktniki'' * [[Marjan Žagar]] in [[Jernej Raspet]] za izum ''Snežna veriga za pnevmatike motornih vozil za hitro nameščanje'' * [[Srečko Oman]] in [[Miro Brzin]] za napravo ''Originalna izvedba stabilnega mikrogazometra z maksimalno občutljivostjo, za njegovo avtomatizacijo in za pripravo diferenčne metode mikrogazometra'' * [[Tatjana Brodnik]] in [[Peter Suhač]] za izum ''Sredstvo za zatiranje škodljivcev'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]] in [[Tomaž Ermenc]] za izpopolnitev ''Elektronski regulator jalove moči Iskra-APJ'' * [[Igor Grabec]] in [[Peter Mužič]] za ''Detektor akustične emisije'' in ''Senzor akustične emisije z vgrajenim predojačevalnikom'' * [[Franc Jesenko]], [[Aleš Kmecl]] in [[Ivan Savnik]] za izum ''Selekcija hibridov prelux'' * [[Franjo Gračanin]], [[Miroslav Vrabič]] in [[Janez Šega]] za izum ''Funkcionalna električna stimulacija'' * [[Bojan Košir]], [[Borut Komar]], [[Janez Gradišek]] in [[Branimir Zamola]] za izum ''Razvoj tekočega cepiva claviceps purpurea za proizvodnjo rženih rožičkov'' * [[Rudolf Ručman]], [[Andreja Drnovšek]], [[Stanislav Jankovič]], [[Janez Levec]] in [[Milena Kotar]] za izum ''Postopek za pripravo 9, 10 dihidroalkaloidov rženega rožička'' * [[Miloš Komac]], [[Dimitrij Sušnik]], [[Stane Pejovnik]], [[Drago Kolar]], [[Anton Čandek]], [[Anton Porenta]] in [[Borut Vičič]] za tehnično izpopolnitev ''Priprava permeabilnih keramičnih teles s kontrolirano propustnostjo in dimenzijami'' * [[Jože Podlipnik]], [[Sava Rakčevič]], [[Peter Lah]], [[Milana Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Milan Zdešar]] in [[Boštjan Škorjak]] za izpopolnitev ''Elektronski turbinski regulator Iskra-ETR'' === 1978 === Sedemnajst nagrad: * [[Peter Šuhel]] za ''Dosežke pri uvajanju mikro računalnikov v avtomatske merilne sisteme'' * [[Milan Mekinda]] za izpopolnitev ''Nova organizacija programov lokalne centrale M 10 C'' * [[Miroslav Marec]] za izum ''Elektronski telefonski aparat z nizkoohmskim vhodom'' * [[Franc Brezovnik]] za izpopolnitev ''SOM priprava za odvijanje matic'' * [[Vladimir Sokolov]] za izum ''Univerzalni sistem za alarmiranje'' * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] in [[Peter Rupnik]] za izpolnitev ''Sonda za določanje koncentracije HG v stenah vrtin'' * [[Bogdan Sicherel]], [[Niko Zakonjšek]] in [[Viktor Logar]] za izpopolnitev ''Plinski gorilnik VARIO'' * [[Drago Kolar]], [[Marija Trontelj]] in [[Alenka Rožaj Brvar]] za izum ''Varistor na osnovi kovinskih oksidov za napetostno območje od 50 do 600 V'' * [[Zmago Štadler]], [[Drago Kolar]] in [[Josip Puh]] za izum ''Dielektrična keramika z vnaprej določenim temperaturnim koeficientom dielektričnosti'' * [[Jurij Tasič]], [[Sašo Divjak]] in [[Amadej Trnkoczy]] za izum ''Mikrokalkulatorski analizator podatkov'' * [[Dušan Milivojevič]], [[Janez Perkavec]] in [[Janko Popović]] za izum ''Postopek za pridobivanje čistih proteolitskih aktivnih encimov iz mlečka Carica papaya'' * [[Jože Pahor]], [[Milan Petrovič]], [[Žiga Šmit]] in [[Edvard Šefer]] za izpopolnitev ''Naprava za kontinuirano avtomatsko večstopenjsko kontrolo razstrupljevanja tekočih odpadkov pri industrijskih galvanikah'' * [[Janez Gantar]], [[Albin Kurnik]], [[Marko Werk]], [[France Kolenc]] in [[Pavle Matijašič]] za izum ''Digitalni frekvenčni rele'' * [[Ana Matičič]], [[Tilka Krivic]], [[Franc Mikuž]], [[Jana Babnik Garmuš]], [[Marija Vidrih]] za izum ''Požlahtnjenje hibrida koruze in uvedba v kmetijsko proizvodnjo'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Anton Pavletič]], [[Nenad Djurič]], [[Janez Bernik]], [[Marija Kompan]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Postopek za fermentacijo cefalosporina C in njegovo kemijsko transformacijo v 7-aminocefalosporansko kislino'' * [[Pavel Zupet]], [[Josip Žuvanič]], [[Tomislav Barun]], [[Miha Japelj]], [[Janez Kržan]] in [[Josip Lokobauer]] za izpopolnitev ''Uporaba sekundarnih surovin iz kemijske sinteze v fermentacijski proizvodnji pri izolaciji oksitetraciklina in čiščenju fermentacijskih odpadnih vod'' * [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Janez Krajnik]], [[Sergej Pahor]], [[Jože Šnajder]], [[Miran Tiringer]], [[Janez Cerar]], [[Marjan Erjavec]], [[Milan Soklič]] za izpopolnitev ''JANUS 3 računalniški sistem za zbiranje in obdelavo podatkov v nuklearni medicini'' === 1979 === Sedemnajst nagrad: * [[Branko Pustoslemšek]] za izpopolnitev ''Korekturo čiščenje in reciklaža filtrata v obratu nevtralizacije TIO 2'' * [[Franc Oman]] za izpopolnitev ''Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do gotovih izdelkov v IBI Kranj'' in ''Izdelava lastnih žakardnih strojev'' * [[Leopold Južina]] za izum ''Merilniki za določevanje parametrov hermetičnih kontaktnikov'' * [[Jože Slivnik]] in [[Andrej Stergavšek]] izum ''Postopek nevtralizacije rafinata za recikliranje vode pri predelavi uranove rude'' * [[Stanislav Štrukelj]] in [[Georg Wirth]] za izpopolnitev ''Neredundančno priključevanje naročniških vodov dvojnikov na javne telefonske centrale'' * [[Marino Urbanc]], [[Boris Makarovič]] in [[Mirko Opara]] za izum ''Stolp za razpršilno sušenje v protitoku'' * [[Boris Pihlar]], [[Lado Kosta]] in [[Branko Hristovski]] za izpopolnitev ''Elektrodni sistem za merjenje cianida'' * [[Andrej Ocvirk]], [[Drago Lipuša]] in [[Alfonz Grad]] za izum ''Postopek za pripravo čistega natrijevega metaborata'' * [[Robert Jedlovčnik]], [[Martin Fevžer]] in [[Stane Zule]] za izum ''Postopek čiščenja usnjarskih odpadnih vod'' * [[Borut Pelan]], [[Marija Milohnoja]] in [[Magda Pezdirc]] za izum ''Postopek za pripravo betametildigoksina'' * [[Jernej Črnko]], [[Josip Priolgg, [[Adolf Šauperl]] in [[Janko Lipovec]] za izpopolnitev ''Novo vzgojena sorta jablane Lonjon'' * [[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]], [[Janez Kristan]], [[Miro Škofljanec]] in [[Meta Ančik]] za izum ''Radiološka zaščita v rudnikih urana in meritev radioaktivnosti v okolju'' * [[Matjaž Leskovšek]], [[Mirko Curk]], [[Desanka Jagarinec]] in [[Franc Bojc]] za izpopolnitev ''Razvoj naprav za prenos komand, signalizacij in merjenj manjših in srednjih kapacitet - TM 15'' * [[Drago Končnik]], [[Tomaž Bajuk]], [[Drago Hribšek]], [[Tine Zajc]] in [[Marko Werk]] za izpopolnitev ''Modularni napetostni regulator'' * [[Franc Kervina]], [[Marko Bertoncelj]], [[Dušan Kastelic]], [[Bojan Šobar]], [[Davorin Šobar]] in [[Emerik Valinger]] za izpopolnitev ''Gradnja hlevov velikega razpona z uporabo lepljenih lesenih nosilcev brez stebrov'' * [[Stanko Gajšek]], [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Evstahij Moder]], [[Stanislav Lampret]], [[Drago Logar]], [[Peter Benedik]] in [[Mitja Zornada]] za izum ''Razvoj in realizacija navigacijskega sistema za instrumentalno vodenje letal'' * [[Uroš Stanič]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Matija Maležič]], [[Miha Stopar]], [[Janez Grom]], [[Jože Opeka]], [[Dušan Filipič]], [[Tone Jeglič]], [[Stanislav Reberšek]], [[Primož Strojnik]] in [[Ignac Uršič]] za izume ''Avtomatski integrirani funkcionalni in terapevtski elektronski stimulator'', ''Elektronski stimulator z avtomatskim vklopom in nastavljivim stimulacijskim zaporedjem'' in ''Terapevtski elektronski stimulator mišic'' === 1980 === Triindvajset nagrad: * [[Vojko Ozim]] za izpopolnitev ''Razželezenje vode'' * [[Miran Mozetič]] za izum ''Naprava za upravljanje malih turbin'' * [[Jože Szabo]] za izpopolnitev ''Nova metoda pridobivanja zemeljskega plina'' * [[Josip Zoubek]] za izum ''Glinična keramika in postopek za izdelavo'' * [[Božo Glavič]] in [[Bojan Paradiž]] za izpopolnitev ''Optoelektronski rotacijski merilnik vetra'' * [[Dušan Kitek]] in [[Franc Mežnar]] za izpopolnitev ''Rešitev zmanjšanja onesnaženja reke Meže in Drave'' * [[Branislav Protega]] in [[Jože Maček]] za izpopolnitev ''Razvoj in realizacija merilnika popačenj in količnika napak MIG-1'' * [[Egon Lukacs]], [[Matija Koželj]] in [[Anton Sedovšek]] za izpopolnitev ''Metode racionalnega raziskovanja, odpiranja in odkopavanja ležišča urana Žirovski vrh'' * [[Lojze Trontelj]], [[Stane Ožbolt]] in [[Vojko Strle]] za izpopolnitev ''Vezje za stikalno matriko EMZ 1005 A in EMZ 1005 B'' * [[Janez Trontelj]], [[Tomaž Martinčič]] in [[Peter Stavanju]] za izpopolnitev ''Vezje za časovnik EMZ 1002'' * [[Branko Krašovec]], [[Angela Mihelič Zupančič]] in [[Suzana Reutlinger Rupnik]] za izum ''Izkoriščanje odpadnega bujona pri predelavi kokoši'' * [[Franc Levovnik]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Slavko Vidic]] za izpopolnitev ''Etalonski merilnik pogreškov'' * [[Dimitrij Sušnik]], [[Anton Porenta]], [[Marija Trontelj]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Termoluminiscentni material in postopek za njegovo pripravo'' * [[Tone Praprotnik]], [[Ciril Dovč]], [[Viktor Repanšek]] in [[Tadej Sluga]] za izum ''Vzgoja dveh novih sort krompirja Jaka in Meta'' * [[Rudolf Ručnam]], [[Milivoj Kodrič]], [[Franc Lipovšek]], [[Franc Rupar]] in [[Drago Kren]] za izume ''Postopek za pripravo lizergovih kislin, postopek za izolacijo čiste lizergove kisline in postopek za ločitev obeh izomer lizergove kisline'' * [[Pavel Oblak]], [[Anton Čižman]], [[Alojz Keber]], [[Saša Divjak]], [[Demetrij Uran]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Naprava za avtomatsko vodenje betonarn'' * [[Marko Rogač]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Božidar Ropret]], [[Andrej Uratnik]], [[Dušan Kodak]] in [[Anton Železnikar]] za razvojni dosežek ''Mikroračunalnik ISKRA DATA 1680'' * [[Natalija Vitezič]], [[Miha Japelj]], [[Mario Merslavič]], [[Marijan Hohnjec]], [[Stane Kovačič]] in [[Marinka Praznik]] za izum iz področja polsintetskih betalaktamskih antibiotikov * [[Stana Molan]], [[Marjan Kermc]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Marjan Kopač]], [[Tone Recelj]] in [[Alojzija Roženberger]] za izpopolnitev ''Tehnološka izboljšava sinteze metioninmetilsulfonmetilsulfata - vitamina U'' * [[Anka Puc]], [[Franc Arko]], [[Helena Sočič]], [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]], [[Anton Laniško]] in [[Miha Kremser]] za izum ''Postopek za pripravo ergotamina in ergokriptina s submerzno fermentacijo'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Peter Lah]], [[Matija Trebar]], [[Milena Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Tomaž Ermenc]] in [[Marjan Lisjak]] za izpopolnitev ''Sinhronizator Iskra - NAS'' * [[Jože Berlan]], [[Zvone Cepuš]], [[Danilo Kotnik]], [[Matjaž Krašovec]], [[Ladislav Madunič]], [[Miško Sreš]] in [[Cvetko Ščuka]] za izpopolnitev ''Zasnova in razvoj univerzalnega elektronsko-optičnega sistema za nagibne tehtnice točnostnega razreda III in IV'' * [[Marinka Drobnič Košorok]], [[Marija Kopitar]], [[Alojz Suhar]], [[Vito Turk]], [[Mirjam Derenčin]], [[France Lipolt]], [[Miroslav Pokorny]], [[Franc Raspor]] in [[Pavel Zupet]] za izuma ''Postopek za pripravo stabilnega surovega pektinolitičnega preparata iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' in ''Postopek za pripravo surovega preparata proteinaz in pektinaz iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' === 1981 === Šestindvajset nagrad: * [[Andrej Robič]] za razvoj in izoblikovanje geometrije smuči na osnovi poenotenih elementov različnih zvrsti smučanja * [[Raoul Jenčič]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba stabilnega oroševalnega sistema za obrambo sadovnjakov pred pozebo'' * [[Ciril Kastelic]] za izuma ''Postopek in naprava za proizvodnjo cevastih in izolacijskih oblog iz ekspandiranih elastičnih umetnih snovi'' in ''Postopek separatne aktivacije reaktantskega sistema poliol - izocianat pri tvorbi poliuretanskih filmov'' * [[Tomislav Petkovič]] za tehnično izboljšavo ''Fermentativna proizvodnja Zn-bacitracina'' * [[Matija Exel]] in [[Branislav Popovič]] za tehnično izboljšavo ''Programski sistem jezika SL1 za formalno definiranje komutacijskih procesov v programsko vodenih telefonskih centralah'' * [[Jože Ferčej]], [[Jože Osterc]] in [[Jože Čeh]] za tehnično izpopolnitev ''Pitanje bikov - križancev z mesnimi pasmami'' * [[Jože Sterle]], [[Tone Zidar]] in [[Jože Urbas]] za izum ''Inovacijski projekt tovarne ognjeodpornih plošč'' * [[Janez Pelc]], [[Pavel Munih]] in [[Branko Petrič]] za izum ''Razvoj tehnološkega postopka za ločevanje gume od kovine z visoko frekvenco'' * [[Janez Trontelj]], [[Tone Pleteršek]] in [[Marjan Mihelin]] za tehnično izboljšavo ''MikoračunaInik za analizo mikroelektromiografskega signala'' * [[Branko Pirnar]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Lado Nikšič]] in [[France Stare]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj prikazovalnika s tastaturo'' * [[Tone Wagner]], [[Dragica Kralj]], [[Nežika Mecved]] in [[Marta Dolinar]] za izum ''Žlahtnitve hmelja - B kultivarji'' * [[Marko Jagodič]], [[Mladen Matošić]], [[Nikola Simić]] in [[Božo Štimec]] za tehnično izboljšavo ''Telekomunikacijski sistem za prenos raznorodnih informacij vzdolž avtocest'' * [[Janko Lužnik]], [[Janez Pirnat (*1948)]], [[Franc Kogovšek]] in [[Zvone Trontelj]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje barvnih koordinat'' * [[Lojze Butina]], [[Vinko Cotič]], [[Alojz Mehle]], [[Brane Urbanc]] in [[Jože Plazar]] za tehnično izboljšavo ''Krmilni sistem za vodenje tovarne betona'' * [[Milan Banovec]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janko Petravić]], [[Franc Novosel]] in [[Peter Vinić]] za tehnično izboljšavo ''Tehnološki postopek pridobivanja injekcijske kvalitete OTC - HCI'' * [[Janja Stres]], [[Rudolf Ručman]], [[Zdenka Lindič]], [[Milivoj Kodrič]] in [[Franc Lipovšek]] za izum ''Postopek za sintezo zdravila Nicergolin'' * [[Viktor Dimic]], [[Andrej Kužnik]], [[Marjan Levstek]], [[Ivan Mrčun]], [[Marjan Erjavec]] in [[France Guna]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj metode za proizvajanje radioaktivnega fluora 18 za medicinsko uporabo'' * [[Matija Maležič]], [[Marino Lukežič]], [[Miha Stopar]], [[Jože Opeka]], [[Primož Strojnik]] in [[Stanislav Žerovnik]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska naprava za lajšanje bolečin'' * [[Rudolf Ručman]], [[Milan Jurgec]], [[Branko Stanovnik]], [[Miha Tišler]], [[Janja Koršič]], [[Milena Kotar]] in [[Milivoj Kodrič]] za izum ''Postopek za pridobivanje 2-brom-ergokriptina'' * [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Drago Logar]], [[Stanislav Lampe]], [[Evstahij Moder]], [[Mitja Zornada]] in [[Peter Benedik]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in realizacija radijske sprejemno oddajne naprave RT-20-TM'' * [[Tone Obersnu]], [[Vinko Nastran]], [[Anton Lebar]], [[Aleš Juhart]], [[Jože Potočnik]], [[Stane Krajnc]] in [[Franc Madjar]] za tehnično izboljšavo ''Hermetična kondenzacijska enota za toplotno črpalko'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marjan Pegan]], [[Christodoulos Physicos]], [[Matija Povirk]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]] in [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za izravnavanje konic v odjemu električne energije'' * [[Silva Pirš]], [[Janja Jager]], [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Tone Prelesnik]], [[Bojan Ložar]], [[Iva Levstek]], [[Bojan Marin]] in [[Alenka Kandušer]] za izum ''Uporaba tekočih kristalov'' * [[Jurij Tasič]], [[Lado Lenart]], [[Vladimir Jovan]], [[Janez Zalar]], [[Jože Opeka]], [[Franc Panter]], [[Savo Trebše]], [[Kostja Skok]], [[Martin Mali]] in [[Janez Šerjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za zajemanje, prikaz, obdelavo in nadzor prostorsko in časovno porazdeljenih podatkov elektroenergetskega sistema'' * [[Anton Čižman]], [[Pavel Oblak]], [[Alojzij Keber]], [[Saša Divjak]], [[Daniel Šlebinger]], [[Dušan Filipič]], [[Janez Grom]], [[Zdenko Milavc]], [[Uroš Aleksič]] in [[Janez Plestenjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za diskretno regulacijo vrtljajev trifaznega asinhronskega pogonskega motorja'' * [[Dimitrije Arandželović]], [[Helena Žnidaršič]], [[Draga Brkljačič]], [[Milan Bezeg]], [[Nikola Vuk]], [[Milan Banovec]], [[Tone Recelj]], [[Pavel Zupet]], [[Miroslav Pokorny]] in [[Darinka Galovič]] za izum ''Uporaba sekundarnih surovin iz biosinteze oksitetraciklina in ekonomične izolacije prehrambenih proteoliznih encimov'' === 1982 === Enaindvajset nagrad: * [[Romeo Miloševič]] za življenjsko delo pri snovanju in razvoju dvotaktnih motorjev, krmilnih motorjev in motornih agregatov * [[Franc Jan]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje razvojnih dosežkov debeloplastnih hibridnih verzij v proizvodnjo'' * [[Peter Knego]] za tehnično izboljšavo ''Družina switching usmernikov'' * [[Danilo Poberaj]] za tehnično izboljšavo ''Komunikacijski vmesnik'' * [[Vlado Tumpej]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje sodobne tehnologije pri pridelovanju mleka na tržnih kmetijah'' * [[Milan Čelan]] in [[Andrej Pregelj]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tipk TX-1 in TC za elektronske naprave'' * [[Milan Novak]] in [[Tone Zafošnik]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba nove tehnologije pridelovanja trsnih cepljenk'' * [[Borut Lavrenčič]], [[Pavle Cevc]] in [[Janko Polanec]] za izum ''Pasivna infrardeča alarmna naprava'' * [[Jože Novak]], [[Peter Stegnar]] in [[Viktor Dimic]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj postopka pridobivanja radioaktivnega tehnecija'' * [[Dušan Brajnik]], [[Marjan Logar]] in [[Aleš Stanovnik]] za tehnično izboljšavo ''Nedestruktivno določanje urana in drugih naravnih sevalcev v rudah, geoloških vzorcih in zemljinah'' * [[Andrej Banovec]], [[Marija Kern]] in [[Stanko Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tankoplastnega tenziometra'' * [[Branko Robavs]], [[Jože Marušič]] in [[Leopold Prevc]] za tehnično izboljšavo ''Numerična pozicionirna naprava'' * [[Jože Marušič]], [[Matija Kodrič]] in [[Alojz Kozinc]] za tehnično izboljšavo ''Tehtalno dozirni sistem VDT 21 D/R,P'' * [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Uroš Stanič]] in [[Jože Opeka]] za izum ''Terapevtski elektronski stimulator TES'' * [[Avgust Plaskan]], [[Janez Oven]], [[Jure Kranjc]], [[Vinko Tiselj]] in [[Jule Šetina]] za tehnično izboljšavo ''Prenos tehnološkega postopka in konstrukcije kompletne naprave za visokovakuumsko kaljenje stožčastih zobnikov in drugih sestavnih delov v proizvodnjo poljedelskih strojev SIP Šempeter'' * [[Jože Kanduč]], [[Miro Kikelj]], [[Leon Kos]], [[Janez Novak]], [[Vinko Kosmač]] in [[Jože Škrabe]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniški sistem vlakovnih številk MIN-30'' * [[Radovan Tavzes]], [[Janko Grom]], [[Ivo Bric]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Hermetično zaščiteni subminiaturni elektromehanski rele SR1 v tranzistorskem ohišju'' * [[Evgen Kansky]], [[Rasto Zavašnik]], [[Marko Žumer]], [[Vinko Nemanič]], [[Janez Štamcar]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in konstrukcija vakuumske naprave za tehnološko obdelavo površin polprevodnikov v skrajnem ultravakuumu z vgrajenim spektrometrom Augerjevih elektronov'' * [[Vlado Božjak]], [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Martin Lesjak]], [[Emil Mandeljc]], [[Bojan Paradiž]] in [[Jože Šnajder]] za tehnično izboljšavo ''Računalniška ekološka postaja'' * [[Tea Rihter]], [[Irena Šoster]], [[Edi Voga]], [[Milijana Prokič]], [[Tinka Ernst]], [[Miran Majcen]], [[Marjan Hauptman]], [[Vasja Barsa]] in [[Tina Kankolič]] za razvojni dosežek ''Izdelava termoobčutljivih papirjev'' * [[Brane Jenko]], [[Franc Lipovšek]], [[Dušan Milivojevič]], [[Metka Lenarčič]], [[Zdenka Lindič]], [[Franc Jeraj]], [[Breda Dolinšek]], [[Rudi Dejak]], [[Igor Langof]] in [[Joža Habjan]] za tehnično izboljšavo ''Sinteza in tehnološki postopek cimetidina'' === 1983 === Enaindvajset nagrad: * [[Franc Levovnik]] za življenjsko delo na področju merjenja električne energije * [[Rajko Kenda]] za izum ''Zbiralnik za ločeno prestrezanje urina pri otrocih'' * [[Vlado Rozman]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za odvajanje škodljivih plinov v DE poliuretan'' * [[Vid Gazvoda]] za nov postopek izdelave hypalonske tkanine in konfekcije * [[Jože Korošec]] za vzgojo 3 novih sort trav in ene sorte detelje * [[Smiljan Jerič]] in [[Miha Kocmur]] za razvoj tehnološkega postopka kemičnega (netokovnega) nanosa tankih kovinskih prevlek za profesionalne elektronske elemente * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semiloč]] in Jože Gregorčič za tehnično izboljšavo ''Tiristorski servo regulator tip Sr-Th-2'' * [[Borut Ahačič]], [[Janez Benedik]], Janez Grohar, [[Jože Omejc]] za tehnično izboljšavo ''Avtomat za izdelavo elektromagnetnih jeder'' * [[Pavel Zupet]], [[Milan Bezeg]], [[Tone Recelj]] in [[Miha Japelj]] za tehnično izboljšavo ''Izpopolnitev tehnologije postopka za sintezo centrofenoksina'' * [[Zdravko Rupnik]], [[Ivan Jermol]], [[Tomaž Skalar]] in Franc Kovačič za tehnično izboljšavo ''Računalniško krmiljen stroj za avtomatsko merjenje in sortiranje diastatov v procesu serijske proizvodnje'' * [[Drago Končnik]], [[Janez Zakonjšek]], [[Miro Vrhovec]] in [[Matjaž Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Vzdolžna diferencialna zaščita energetskih vodov'' * [[Branko Robavs]], [[Leopold Prevc]], [[Rudolf Čurić]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Dušan Kodek]] za delo ''Mikroračunalniške numerične merilno pozicionirne naprave družine LJUMO PNC'' * [[Jernej Böhm]], [[Aleš Jereb]], [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]], [[Marko Drenik]] in [[Dušan Gabrijelčič]] za tehnično izboljšavo ''Avtomatski merilni sistem za merjenje in računanje karakteristik mehkomagnetnih feritnih materialov'' * [[Gojmir Lahajnar]], [[Robert Blinc]], [[Ivan Zupančič]], [[Milan Rormarin]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Leon Barbič]] za izum ''Nedestruktivni postopek za določevanje aktivnosti cementa'' * [[Bojan Držaj]], [[Sjajna Flis]], [[Jože Kuzma]], [[Jože Jerovšek]], [[Radenko Salemović]], [[Ivan Goznik]] in [[Lora Gabrovšek]] za uvedbo postopka pridobivanja zeolita A in njegovo vgradnjo v pralni prašek * [[Alojzij Keber]], [[Uroš Aleksić]], Pavel Oblak, [[Dušan Filipič]], [[Janez Plestenjak]], [[Mario Bar]] in [[Brane Klančar]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmiljenje dvigal MKD 2'' * [[Boris Šket]], [[Marko Zupan]], [[Stane Molan]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Zora Torbica]] in [[Marjan Slamnik]] za izum ''Neodvisni postopek za sintezo nifedipina in izdelavo lastnih tehnoloških postopkov za njegovo kemijsko sintezo in farmacevtsko formulacijo v končno obliko zdravila'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Igor Ribič]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]], [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] in [[Boris Žnidarič]] za tehnično izboljšavo ''Univerzalni digitalni avtomat UDA 021'' * [[Viljem Gerkeš]], [[Matija Učakar]], [[Drago Logar]], [[Zvonimir Capek]], [[Milana Balon]], [[Stane Lampe]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Nadja Kirin]] za razvoj in realizacijo letalskega avtomatskega radijskega kompasa * [[Cveto Brajnik]], Jože Debevec, [[Peter Kavčič]], [[Franci Nadles]], [[Karol Pravica]], [[Ilija Rajver]], [[Andrej Šinkovec]], [[Stojan Trošt]] in [[Božo Vukas]] za tehnično izboljšavo ''Miniaturni laserski razdaljemer'' * [[Pavel Oblak]], [[Uroš Stanič]], [[Jadran Lenarčič]], [[Saša Divjak]], [[Danijel Šlebinger]], [[Anton Ružič]], [[Alojz Žnidarčič]], [[Viktor Vavpot]], [[Boris Krevzel]], [[Miomir Vukobratovič]], [[Dragan Hristić]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izboljšavo ''Robot GORO – 101'' === 1984 === Dvaindvajset nagrad: * [[Niko Kralj]] za življenjsko delo na področju industrijskega oblikovanja * [[Mirko Doberšek]] za razvoj nove dentalne zlitine * [[France Strojin]] za uvedbo livnih praškov v redno proizvodnjo * [[Heron Šubic]] za nov postopek združevanja plastičnih materialov po principih gumarske tehnologije * [[France Brecelj]] in [[Sejjad Salam]] za razvoj tehnološkega postopka za proizvodnjo halogenskih žarnic * [[Edo Dolžan]] in [[Jože Mertelj]] za tehnično izboljšavo ''Valjčna obračalna odvodka'' * [[Štefan Urankar]] in [[Miran Bratkovič]] za zasnovo matenalne opreme ''Zasebne centrale Sl 2000/020'' * [[Ciril Zevnik]] in [[Jože Horvat]] za postopek za kontinuirano vroče pospajkovanje trakov iz bakra in njegovih zlitin * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut B. Lavrenčič]] za izum ''Naprava in sistem naprav za protipožarno zaščito industrijskih transportnih in odpraševalnih kanalov'' * [[Jože Gasperič]], [[Milena Žerovnik Turk]], [[Jelka Zupan]], [[Vinko Rebec]] in [[Branko Kos]] za razvoj skupine vakuumskih naprav za porodništvo * [[Stanko Strmčnik]], [[Vladimir Jovan]], [[Janko Petrovčič]], [[Janko Černetič]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izpopolnitev ''Simer-mikroračunalniški sistem za merjenje in regulacijo v procesni industriji'' * [[Miroljub Kljajić]], [[Janez Krajnik]], [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Čevlji za merjenje vertikalne sile in njenega prijemališča med hojo'' * [[Matija Kodrič]], [[Alojz Kozinc]], [[Darko Drglin]], [[Samo Prodan]] in [[Jurij Juršič]] za delo ''Računalniška tehtnica RT 211 s priborom'' * [[Anton Šebenik]], [[Uči Osredkar]], [[Bojana Dobnikar]], [[Janez Volčič]], [[Zoran Cvetkovič]] in [[Igor Smerkolj]] za tehnično izboljšavo sinteze in uporabe fenolformaledhidne smole * [[Gabrijela Pepelnjak]], [[Radmilo Anđelković]], [[Božo Iglič]], [[Zdenko Gasparič]], [[Sretan Dimitrijević]] in [[Milan Mitrović]] za izdelavo protiaerosolnih in vodnih filtrov * [[Peter Peterlin]], [[Bojan Grilc]], [[Bojan Grošelj]], [[Janez Novak]], [[Marjan Markelj]] in [[Ludvig Gyergyek]] za delo ''Naprave za povezavo operaterja z računalniškim sistemom za vodenje procesov v realnem času'' * [[Vinko Sever]], [[Zvezdana Sterle]], [[Franc Pinterič]], [[Andrej Pajnič]], [[Boštjan Sivka]], [[Lado Lenart]] in [[Jurij Tasič]] za dela pri razvoju in izdelavi mikroračunalniškega in analogno elektronskega dela plamenskega emisijskega fotometra FLAPHO-40 * [[Ivo Blažič]], [[Milan Bajec]], [[Franc Stariha]], [[Silvo Jakša]], [[Ivo Slana]], [[Alojz Malenšek]], [[Peter Šuhel]] in [[Alojz Roškar]] za ''Mikroračunalniško krmiljenje za avtomatski navijalni stroj ANM 236'' * [[Miloš Budnar]], [[Vladimir Cindro]], [[Mitja Kregar]], [[Vekoslav Ramšak]], [[Marjan Ravnikar]], [[Zdravko Rupnik]], [[Vito Starc]] in [[Žiga Šmit]] za tehnično izpopolnitev ''Razvoj metode protonskega vzbujanja rentgenskih žarkov (PIXE) za sledne analize'' * [[Marko Valič]], [[Dušan Kusterle]], [[Karolj Nemeš]], [[Uroš Aleksić]], [[Vladimir Leskovar]], [[Mario Kalčić]], [[Matjaž Drenik]], [[Dimitrij Kramar]] in [[Jožef Hozjan]] za tehnično izboljšavo ''Laserski obdelovalni sistem ISKRA LMP 600'' * [[Evgen Kansky]], [[Danilo Gorjan]], [[Marjan Stipanov]], [[Marjan Buh]], [[Nevenka Čok]], [[Bojan Erjavec]], [[Jožica Lenassi]], [[Zlata Roš]], [[Stanislav Šorli]] in [[Josip Zoubek]] za tehnično izpopolnitev ''Metalizacija visoko glinične keramike'' * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Erik Margan]], [[Stanimir Vasić]], [[Igor Muševič]], [[Andrej Primc]], [[Ivan Kvasić]], [[Andrej Vučković]], [[Silva Pirš]], [[Andrej Gartner]] in [[Robert Blinc]] za izuma ''Miniaturni monitor časovno odvisnih električnih signalov z LCD zaslonom in pomnilnim zapisom'' in ''Tekočekristalni osciloskopski zaslon z internim reflektorjem in interno mrežo'' === 1985 === Enaindvajset nagrad: * [[Albert Čebulj]] za življenjsko delo na področju elektroenergetike in uporabe električne energije * [[Drago Westersbach]] za ''Statistični multipleksor'' * [[Marjan Mrhar]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje aktivnega dosuševanja krme s hladnim in dogretim zrakom'' * [[Lovro Koblar]] in [[Boris Zalokar]] za tehnično izboljšavo ''Lokatorji napak v kablih z velikim slabljenjem'' * [[Janez Plestenjak]] in [[Edvin Batista]] za tehnično izboljšavo mikroplazemske naprave PV 20 T za varjenje tankih varjencev * [[Silvij Mikac]] in [[Vitomir Garbajs]] za izum ''Postopek in naprava za adaptivno krmiljenje elektroerozijskega obdelovalnega procesa'' * [[Janez Pelc]], [[Branko Petrič]] in [[Jože Kaplan]] za razvoj aperiodičnega indukcijskega generatorja za visoke in nizke frekvence za površinsko in skozno segrevanje kovin * [[Bojan Povh]], [[Bruno Tavčar]] in [[Franci Štemberger]] za raziskave, razvoj in osvojitev izdelavnega postopka za proizvodnjo germicidnih svetil na lEVT * [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]] in [[Anka Puc]] za izum postopka za pripravo ergokornina in ergokriptina s submerzno fermentacijo * [[Emil Knez]], [[Milena Kukovič]], [[Milena Žnidar]] in [[Milijana Prokić]] za izum ''Mikrokapsule za brezkarbonske kopirne papirje'' * Janez Eržen, [[Franc Mihalič]], [[Leopold Južina]] in [[Dušan Raič]] za ''Elektronsko precizno tehtnico razreda II'' * [[Peter Prelovšek]], [[Matjaž Babič]], [[Andrej Kregar]] in [[Bojan Uran]] za izum ''Merilnik toplotne prevodnosti z izboljšano metodo grelne žice'' * [[Primož Strojnik]], [[Stanislav Žerovnik]], [[Miha Stopar]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Elektronska naprava za korekcijo skolioze'' * [[Bogdan Baster]], [[Vladimir Franinovič]], [[Herman Kralj]], [[Franc Mavrič]] in [[Zdenko Milavc]] za izboljšavo ''Indukcijska peč GIG'' * [[Anton Železnikar]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Šalehar]], [[Drago Novak]], [[Andrej Leskovar]] in [[Aleksander Hadži]] za mikroračunalniški sistem PARTNER * [[Martin Lesjak]], [[Primož Mlakar]], [[Vlado Božjak]], [[Boris Glavič]], [[Marko Drenik]] in [[Jože Šnajder]] za napravo za avtomatsko določanje RVR na letališčih * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Vojko Lončarič]], [[Andrej Križnik]], [[Boris Krofl]] in [[Milena Jan]] za ''Video krmilni modul KLT-T, PAKA 3000'' * [[Josip Puh]], [[Drago Kolar]], [[Zmago Stadler]], [[Danilo Suvorov]], [[Leon Gričar]], [[Zvonko Bradač]], [[Jože Klobčar]] in [[Peter Bavdek]] za razvoj in uvedbo postopka za izdelavo večplastnih kondenzatorjev * [[Alojzij Keber]], [[Vladimir Jovan]], [[Mario Bar]], [[Tomaž Štrukelj]], [[Dušan Filipič]], [[Liljana Per]], [[Veronika Gašpar]], [[Janez Plestenjak]] in [[Mitja Pirjevec]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmilje dvigal SMKD 1'' * [[Boris Šket]], [[Nataša Zupančič]], [[Pavel Zupet]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]], [[Milan Banovec]], [[Alenka Jakovljević]], [[Marija Will]] in [[Franc Kozjek]] za izum za sintezo piroksikama, prenos tehnološkega postopka v redno industrijsko proizvodnjo in tržno realizacijo lastnega zdravila ERAZON * [[Edvard Mali]], [[Stane Droljc]], [[Borut Habič]], [[Damijana Dimic]], [[Janez Gjura,1926|Janez Gjura]], [[Janez Požun]], [[Andrej Flis]], [[Jadran Korla]], [[Janez Gjura, 1952|Janez Gjura]], [[Dušan Arko]], [[Tomo Gečev]] in [[Miro Špoljarič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje penobetonov v grajenje pri nas'' === 1986 === Enaindvajset nagrad: * [[Miha Japelj]] za vrhunske dosežke na področju farmacevtskih preparatov * [[Janez Eržen]] za tehnični izboljšavi ''Razvoj polariziranega releja s hermetičnim izmeničnim Hg kontaktnikom'' in ''Razvoj izdelavnega postopka za serijsko proizvodnjo releja vključno z merilnimi napravami'' * [[Silva Avšič]] za delo na žlahtnjenju in selekciji novih sort fižola * [[Vijko Ozim]] in [[Vera Ozim]] za izum ''Demanganizacija ali istočasna demanganizacija in deferizacija vode brez uporabe aktivnega oglja z ozonom'' * [[Jože Pogačar]] in [[Franc Dolenc]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska planšeta EPLA - 48 za spremljanje zračne situacije'' * [[Božo Glavič]] in [[Milan Šantelj]] za tehnično izboljšavo ''Ročni vetromer RVM 96'' * [[Boris Navinšek]] in [[Anton Žabkar]] za izum ''Trde zaščitne prevleke iz titanovega nitrida za povečanje življenjske dobe orodij in strojnih delov'' * [[Borut Bohanec]], [[Branka Javornik]] in [[Ivan Kreft]] za požlahtnitev sorte ajde siva * [[Monika Jenko]], [[Radovan Tavzes]], [[Lidija Koller]] in [[Aleksander Kveder]] za izum ''Difuzijsko kromiranje železa za profesionalne releje'' * [[Vital Eržen]], [[Janez Stepišnik]], [[Damir Zajec]] in [[Adrijan Levstik]] za tehnično izboljšavo ''Ultrazvočni defektoskop'' * [[Franc Kunšič]], [[Janez Trontelj]], [[Lojze Trontelj]] in [[Anton Pleteršek]] za tehnično izboljšavo ''Števna enota laserskih razdaljemerov v 3μ CMOS tehnologiji'' * [[Mario Korva]], [[Drago Logar]], [[Egon Perisutti]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Mitja Zornada]] za tehnično izboljšavo ''Prenosna radijska sprejemno oddajna naprava s frekvenčnim skakanjem SPARK'' * [[Bogdana Kurbus]], [[Franjo Bakula]], [[Roman Gabrovšek]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Milojka Pirc]] za izum ''Postopek za izdelavo lahkih izolacijskih in gradbenih elementov iz amorfne kremenice'' * [[Stojan Trošt]], [[Boris Vedlin]], [[Marko Kažič]], [[Jurij Nahtigal]] in [[Jože Žakelj]] za izum ''Okulistični Nd - YAG sunkovni laser'' * [[Marjan Kopač]], [[Jože Kocjančič]], [[Drago Kolar]], [[Anton Jager]], [[Danilo Suvorov]] in [[Borut Vičič]] za izpopolnitev recepture in tehnološkega postopka pri proizvodnji steklenih izolacijskih vlaken * [[Rudolf Murn]], [[Borut Kastelic]], [[Dušan Peček]], [[Davor Miljan]], [[Jože Pahor]] in [[Tomaž Lunder]] za tehnično izboljšavo ''Sistem računalniško vodenih radiometričnih vrat - RV 3'' * [[Marijan Miletič]], [[Branko Jevtič]], [[Tomaž Krištofelc]], [[Igor Ozimek]], [[Robert Reinhardt]] in [[Marjan Špegel]] za ''Enokartični 16-bitni mikroračunalnik PMP-11'' * [[Danilo Mozetič]], [[Franci Pinterič]], [[Andrej Godec]], [[Ivan Košak]], [[Ciril Pohar]] in [[Gorazd Vesnaver]] za tehnično izboljšavo ''Industrijski konduktomer MA 5971 z ustreznimi celicami'' * [[Natalija Vitezić]], [[Jože Gnidovec]], [[Pavel Zupet]], [[Marjo Merslavič]], [[Marjan Kermc]], [[Metka Palka]] in [[Majda Kopač]] za izum ''Sinteza piperacilina, priprava sterilne Na soli in prenos v industrijsko proizvodnjo'' * [[Janez Pirš (Pirša)|Janez Pirš]], [[Silva Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Bojan Marin]], [[Tone Pleteršek]], [[Peter Stavanja]], [[Andrej Gartner]], [[Jože Pirkovič]], [[Jože Pucelj]], [[Erik Margan]] in [[Janez Drmaž]] za tehnologijo izdelave in krmiljenja tekočekristalnih optičnih prikazalnikov * [[Radko Luzer]], [[Darko Duh]], [[Darko Kodrič]], [[Branko Škrubej]], [[Stane Zagorc]], [[Ignac Bakše]], [[Miran Kranjec]], [[Ignac Uršič]], [[Janko Nendl]], [[Marjan Kunstelj]], [[Brane Šesek]] in [[Iztok Ograjenšek]] za sistem za špiralizacijo uporov z Nd: YAG industrijskim laserjem UPLAS-20 === 1987 === Enaindvajset nagrad: * [[Mitja Šipek]] za življenjsko delo na področju kontrole materialov * [[Vinko Kambič]] za novo metodo slikanja grla skozi operacijski mikroskop * [[Franc Glinšek]] za razvoj in uvedbo žičnega upora v proizvodnji * [[Milica Oblak]] za uvajanje nove vrste jagodičja - žlahtnih borovnic v Sloveniji * [[Dušan Gnidovec]] in [[Bojan Breskvar]] za razvoj zlitin Bazil S za zobno protetiko in Permil 50 za magnetne oklope, razvoj mikrofiltrov za kriogeno tehniko in razvoj pseudozlitine AgZnO za električne kontakte * [[Marta Dolinar]] in [[Tine Vučer]] za Model za napoved časa tretiranja hmeljne peronospore v razmerah Savinjske doline * [[Mirjam Cergolj]], [[Jadranka Praštalo]] in [[Marija Trontelj]] za razvoj in uvedbo varistorja v proizvodnjo * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut Lavrenčič]] za infrardečo protipožarno napravo * [[Janez Žvab]], [[Andrej Vozlič]] in [[Vojko Strle]] za distribuirani procesni krmilni sistem PKS-2 * [[Boris Pihlar]], [[Janez Lavriša]], [[Janez Medic]] in [[Ljuban Klojčnik]] za prototip Cianidni analizator MA 5400 * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semolič]], [[Zdravko Zore]], [[Ljubo Pogačnik]] in [[Mitja Skvarča]] za Tranzistorski servo regulator SR-Tr-20/40 in SR-Tr-40/100 * [[Zvone Kerin]], [[Božidar Gošte]], [[Roman Lešnjak]], [[Franc Strojin]] in [[Štafan Smolič]] za finalizacijo linije za upore ali druge elektronske elemente z aksialnimi priključki * [[Franc Florjančič]], [[Alojz Medic]], [[Nada Radonjič]], [[Jože Klanjšek]] in [[Stane Jamnik]] za ''Proces in napravo za čiščenje odpadnih vod predelave rastlinskih olj in masti in za Flotacijo z raztopIjenim zrakom kot postopek ločevanja suspendiranih snovi iz vode'' * [[Matjaž Mihelič]], [[Uroš Miklavžič]], [[Zdravko Rupnik]], [[Pavao Satalić]], [[Franc Spreizer]] in [[Igor Žerovnik]] za mikroračunalniški termoluminescentni analizator IJS MR-200 * [[Nataša Zupančič]], [[Boris Šket]], [[Pavel Zupat]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]] in [[Marjan Kermc]] za nove sinteze in tehnološki postopek za proizvodnjo norfloksacina - nove antimikrobne učinkovine * [[Ljubomir Antončič]], [[Anton Čopar]], [[Darko Kocijan]], [[Boris Rusjakovski]], [[Iztok Jazbec]], [[Alenka Jeriha]] in [[Ivana Krivec]] za izum postopka za pripravo nikardipina in njegove hidrokloridne soli * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Bogo Romih]], [[Vojko Lončarič]], [[Jože Steblovnik]], [[Franc Peršak]] in [[Vinko Žagavec]] za Videoterminal PAKA 5000 * [[Branko Baslač]], [[Mladen Kokolj]], [[Mihajlo Komunjer]], [[Ivan Pepelnjak]], [[Darko Perhoč]], [[Srečko Seljan]], [[Branko Šoštarić]] in [[Zdravko Vuk]] za lokalno mrežo za računalnike PARTNER (LAN-P, LSYN-002) * [[Niko Škorc]], [[Franci Pintar]], [[Aljoša Resinovič]], [[Franc Pretnar]], [[Jože Koleša]], [[Marko Kodela]], [[Jože Vozel]], [[Stanislav Kuhar]] in [[Bogomir Rajh]] za ''Informacijski sistem za upravIjanje prometa'' * [[Drago Končnik]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Koprivšek]], [[Branko Štrukelj]], [[Jože Zajec]], [[Janez Zakonjšek]], [[Rajko Brglez]], [[Janez Jordan]], [[Anton Ogorelec]] in [[Georgi Zlatarev]] za delo ''Sistem zaščitnih naprav za objekte prenosa in razdeljevanja električne energije z uporabo novih teoretičnih in tehnoloških rešitev'' * [[Marko Rogač]], [[Damijan Hafner]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Zalar]], [[Milan Malej]], [[Marjan Bohnec]], [[Drago Westerbach]], [[Kristl Ogris]], [[Bogdan Kejžar]], [[Aleksander Hadži]] in [[Andrej Leskovar]] za Mikroračunalniški sistem TRIGLAV === 1988 === Enaindvajset nagrad: * [[Igor Levstek]] za vrhunski dosežek na področju izumov in izboljšav za uvajanje merskih metod jedrske magnetne resonance pri selekciji oljaric in na številna druga področja, ter za sistem za vzpodbujanja inovacij na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu Jožef Stefan]], ki je dal v zadnjih 15 letih več kot 250 izumov in prav toliko izboljšav * [[Mihaela Černe]] za delo ''Novi kultivarji in tehnologija vzgoje vrtnin za predelavo'' * [[Alenka Kandušer]] za postopek za formiranje elektrod na tankih kristalnih rezinah z velikimi elektromehanskimi in elektrotermalnimi koeficienti * [[Dane Peterc]] za razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave na poskusni živali ter razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave in zdravljenje pri človeku * [[Jože Pogačar]] in [[Igor Orel]] za elektronsko napravo za rafinerijo olja – ENRO * [[Vladimir Kosi]] in [[Vera Banfi]] za tehnično izboljšavo postopka za izdelavo preparatov za žičarne * [[Zdenko Milavec]], [[Marko Dolanc]] in [[Herman Kralj]] za tlačilko za infuzijo – Infuzon * [[Tomaž Skapin]], [[Andrej Šmalc]] in [[Andrej Stergaršek]] za postopek proizvodnje nikljevega (II) fluorida tetrahidrata * [[Bojan Cestnik]], [[Igor Kononenko]] in [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] za sistem avtomatskega učenja odločitvenih pravil ASISTENT 86 * [[Marin Berović]], [[Jože Velkavrh]], [[Srečko Oman]] in [[Marko Drašler]] za proizvodnjo laboratorijskih in pilotnih bioreaktorjev * [[Avguštin Blažič]], [[Aleš Juhart]], [[Andrej Peternelj]] in [[Marijan Potočnik]] za miniaturni Joule-Thompsonov utekočinjevalnik plina z reguliranim pretokom plina za doseganje temperatur okrog 77 K * [[Vinko Rebec]], [[Marjan Blenkuš]], [[Branko Kos]], [[Igor Podbrežnik]] in [[Alojz Virant]] za razvoj in izdelavo ultrazvočne čistilna naprave UZČ-41 s tehnologijo čiščenja vred * [[Janez Pelc]], [[Taso Lazovski]], [[Janez Oven]], [[Branko Petrič]] in [[Črtomir Vodušek]] za razvoj konstrukcije in izdelave avtomatske naprave za visokofrekvenčno industrijsko termično obdelavo (kaljenje) osi satelitov diferenciala Citroën ter vsestransko kontrolo postopka in kakovosti vzdolž celotne transportne poti obdelovanca * [[Franc Dacar]], [[Peter Reinhardt]], [[Albert Kolar]], [[Boris Težak]] in [[Marjan Špegel]] za grafični procesor GRAF–100 * [[Andrej Eleršek]], [[Jurij Šoba]], [[Edo Kladnik]], [[Zmago Stadler]] in [[Matjaž Žaucer]] za toplotno izolacijski keramični material * [[Dušan Kunsterl]], [[Marko Valič]], [[Roman Debeljak]], [[Danijel Šlebinger]] in [[Milan Krsmanović]] za laserski sistem za tridimenzionalno obdelavo * [[Jožef Pislak]], [[Marko Jeruc]], [[Brane Kamšek]], [[Janja Carli]] in [[Peter Zadel]] za enokanalno radio-relejno napravo RRS-7 (RRU-1) * [[Radovan Tavzes]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]], [[Drago Railič]], [[Brane Miklavž]] in [[Jože Zupančič]] za razvoj in proizvodnjo družine profesionalnih subminiaturnih hermetičnih relejev * [[Jože Marušič]], [[Iztok Hudoklin]], [[Mitja Pernuš]], [[Franc Vogrin]], [[Rudolf Čurič]] in [[Jurij Juršič]] za družino numeričnih kazalnikov pozicije NP 200/300 * [[Janez Peklenik]], [[Mirko Klanjšček]], [[Ivan Vengust]], [[Andrej Konjajev]], [[Ernest Zebec]] in [[Borut Ahačič]] za sistem za vstavljanje elektronskih komponent z računalniškim krmiljenjem (NC vstavljalnik) * [[Milojka Mohar]], [[Ljuba Kremžar]], [[Zdenka Jerala Štrukelj]], [[Angela Vene Možina]], [[Janja Urbančič Smerkolj]], [[Polona Cvelbar]], [[Zdravko Kopitar]], [[Mirjam Žorž]], [[Andrej Lenardič]], [[Bojan Kofler]], [[Frida Lah Gros]], [[Vida Nikolič]], [[Mihaela Mavec]] in [[Marija Lampret]] za tablete s podaljšanim delovanjem na osnovi hidroksipropil metilceluloze z veliko molsko maso in postopek za njegovo pripravo === 1989 === Enaindvajset nagrad: * [[Peter Vogrinčić]] za življenjsko delo na področju izumov in izboljšav za celovito zasnovo programa preoblikovalne opreme za kovine in nekovine * [[Elza Leskovec]] za prispevek k intenzifikaciji vrtnarske proizvodnje * [[Boris Stropnik]] za novo tehnologijo odpepeljevanja pri termoelektrarni Šoštanj * [[Aleksander Šiftar]] za pomembne raziskovalne dosežke na področju razmnoževanja rastlin in vitro * [[Martin Lesjak]] in [[Jože Šnajder]] za avtomatsko računalniško merilno postajo META 789 * [[Andrej Banovec]] in [[Marija Kern]] za razvoj in proizvodnjo tankoplastnega senzorja relativne vlage * [[Boris Orel]], [[Zorica Crnjak Orel]] in [[Ištvan Radoczy]] za barvni premaz z visoko stopnjo dispergiranja oziroma kritja in postopek za njegovo pripravo in uporabo * [[Jože Perne]], [[Milam Kozole]] in [[Stanislav Miklavčič]] za sistem za merjenje, registracijo in obdelavo električne energije ISKRAMATIC SEP 2 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]] in [[Peter Rakovec]] za inteligentni prožilnik za selektivno ventrikulografijo * [[Franc Lipovšek]], [[Brane Jenko]], [[Franc Jeraj]] in [[Janko Pavlič]] za postopek za popolno ločljivost zmesi polisulfon-diklormetan * [[Janko Žmitek]], [[Alenka Hribar Kikelj]], [[Ljubo Antončič]] in [[Anton Čopar]] za sintezo auranofina * [[Vinko Ribnikar]], [[Jaro Kapus]], [[Vojko Mencinger]] in [[Jože Prelovšek]] za omrežni tonfrekvenčni sprejemnik TS 5 * [[Darko Belavič]], [[Silvo Mojstrovič]], [[Muharem Murčehajič]], [[Stojan Šoba]] in [[Milan Vodopivec]] za senzor krvnega tlaka * [[Stane Koprivšek]], [[Marko Maver]], [[Marko Kompare]], [[Bogomir Vrhovec]], [[Simon Jug]] in [[Jože Vrežej]] za distančno zaščito za srednje napetostna elektroenergetska omrežja * [[Marij Herslavič]], [[Pavel Zupet]], [[Vesna Flego]], [[Miha Japelj]], [[Branko Stanovnik]] in [[Janja Cirnski]] za pripravo derivatov L-alanil-L-prolina in neodvisen postopek za sintezo enalapril maleata * [[Primož Rode]], [[Dušan Štajer]], [[Matija Horvat]], [[Ivan Zupančič]], [[Žarko Gorup]] in [[Danijel Peterc]] za raziskavo pomena poznih prekatnih potencialov * [[Igor Birkelbach]], [[Branko Štrukelj]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Janez Jordan]], [[Drago Končnik]] in [[Vinko Žerjav]] za mikroprocesorski frekvenčni rele RFN 30 * [[Milan Jeran]], [[Franc Podbevšek]], [[Iztok Medved]], [[Vlado Ahtik]], [[Stane Baš]], [[Stane Plaskan]] in [[Marko Agnež]] za sisteme za avtomatizacijo proizvodnih procesov, serijo procesnih računalnikov KLAS in KUP * [[Žarko Gorup]], [[Leopold Trdan]], [[Niko Basarič]], [[Andrej Levstek]], [[Marko Perovšek]], [[Boštjan Peršič]], [[Miran Šavli]] in [[Branko Šušterič]] za avtomatsko transportno linijo * [[Zdenko Vižintin]], [[Jože Petkovšek]], [[Karel Rankel]], [[Marjan Kunstelj]], [[Miro Treven]], [[Drago Markič]], [[Slavko Guzelj]] in [[Zdravko Grmovšek]] za detektor laserske osvetlitve * [[Bernard Herman]], [[Tomaž Slivnik]], [[Rajko Mahkovic]], [[Branko Treska]], [[Ivo Eržen]], [[Zlatan Magajna]], [[Matjaž Mlinšek]], [[Bojan Breznik]], [[Jože Bizjak]] in [[Goran Čeledin]] za numerično krmilje za stružnice CNC-2T === 1990 === Dvajset nagrad: * [[Smiljan Jerič]] za življenjsko delo pri proučevanju elektronskih sestavnih delov * [[Vojko Ozim]] za izum ''Hidrokinetični postopek za razželezenje vod s kisikom'' * [[Leon Žlajpah]] in [[Milko Čefarin]] za izboljšavo robotizirane celice za hladno preoblikovanje * [[Natalija Vitezič]] in [[Pavel Zupet]] za izum sinteze piperacilina, farmacevtske surovine za Krkin preparat ISIPEN * [[Vital Eržen]], [[Davorin Kotnik]] in [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] za izboljšavo ''Mini NMR spektrometer'' * [[Matija Maležič]], [[Helena Benko]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Vezja alternativnega dvokanalnega spodbujevalnika mišic'' * [[Zoran Seljak]], [[Ivan Rupnik]] in [[Dušan Kastrevc]] za izboljšavo NC obdelovalna linija za razrez Al - profila in prebijanje lukenj * [[Karl Kuzman]], [[Janez Pipan]], [[Samo Večko]] in [[Tone Pratnekar]] za izboljšavo ''Feritne in austenitne armature iz pločevine'' * [[Jožef Rupar]], [[Boštjan Šuhelj]], [[Dušan Terčelj]] in [[Matjaž Vrhovec]] za integrirano mikroprocesorsko zaščito za srednjenapetostni vod z avtomatskim ponovnim vklopom RIR 2000 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]], [[Peter Rakovec]] in [[Sergej Hojker]] za raziskave s področja teorije informacij v medicinskih slikah * [[Simona Bohanec]], [[Livija Lah]], [[Marjan Tušar]], [[Marko Meglič]] in [[Tanja Ljubič]] za C13 SYS-CARBON, programski paket za ekspertno reševanje problemov s področja C13 NMR * [[Zlatko Roškar]], [[Janez Špeh]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]] in [[Franc Šmajs]] za montažno linijo srednje litražnih grelnikov vode * [[Neda Benički]], [[Vladimir Pokorni]], [[Dragan Radovič]], [[Ivan Radež]], [[Miljenko Sokolić]] in [[Marjeta Grom]] za izum izdelave neodvisnega postopka za biosintezo antibiotika Salinomicina in tržnega preparata KOKCISAN R * [[Drago Kolar]], [[Miha Drofenik]], [[Igor Zajc]], [[Andrej Češnovar]], [[Zora Omahen]] in [[Ivo Močnik]] za PTC – termistorje * [[Jurij Druškovič]], [[Stanislav Pintar]], [[Maksimiljan Fijački]], [[Saša Prešern]], [[Rudi Murn]], [[Branko Mihovilovič]] in [[Mate Lamut]] za ''Računalniško podprt informacijski sistem za spremljanje in vodenje kontrole kakovosti v tovarni avtopnevmatike Sava-Semperit'' * [[Marjan Špegel]], [[Marko Bonač]], [[Bogdan Filipič]], [[Tadej Lasbaher]], [[Mitja Lasič]], [[Janko Mivšek]] in [[Peter Reinhardt]] za izboljšavo KRONOS - sistem za računalniško evidentiranje prisotnosti z magnetno kartico * [[Jožica Friedrich]], [[Nina Gunde Cimerman]], [[Aleksa Cimerman]], [[Branislav Filipovič]], [[Pavica Hajko]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janez Bernik]] in [[Jože Repše]] za izum postopka za proizvodnjo mikrobiološkega sirišča s submerzno fermentacijo * [[Jernej Virant]], [[Marjan Bradeško]], [[Igor Rozman]], [[Tomi Zebič]], [[Niko Zimic]], [[Marko Agrež]], [[Stane Baš]] in [[Damijan Kramer]] za programirano napravo - programski paket FEPRO * [[David Čok]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marijan Vidmar]], [[Dragan Mrdaković]], [[Janko Petrovčič]], [[Marko Šega]], [[Janez Žmuc]] in [[Stojan Binder]] za izboljšavo mikroračunalniškega vodenja steklarske talilne peči * [[Janez Markač]], [[Stane Plaskan]], [[Franc Šmajs]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]], [[Marina Tavčar]], [[Frank Kranjc]], [[Iztok Simšič]], [[Rastko Čop]] in [[Breda Mencej]] za izboljšavo merjenja, označevanja in avtomatske identifikacije furnirja === 1991 === Šest nagrad: * [[Marko Kos]] za življenjsko delo na področju razvojno konstrukcijske dejavnosti * [[Marjan Špegelj]], [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]], [[Borut Lesjak]], [[Slavko Mavrič]] in [[Vid Vouk]] za razvojni sistem IN-BED za programiranje mikroprocesorjev v Moduli-2 * [[Savo Leonardis]], [[Franc Bratkovič]], [[Aleksander Razmovski]], [[Damjan Luin]], [[Matjaž Blokar]] in [[Janez Vrzel]] za izum vezja za digitalni multifrekvenčni sprejemnik signala * [[Janez Jenko]] za izum kline pri drsalki * [[Milan Skitek]], [[Ljubiša Lukić]] in [[Niko Jesenovec]] za izum stabilne kontrole krvi za hematološke analizatorje na Coulterjevem principu * [[Matija Kodrič]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Vladimir Kavrečič]] za izum vezja za kompenzacijo spremembe upornosti povezovalnega kabla med merilno dozo in merilnim instrumentom == Viri == * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1954-1958.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu v letih 1954 - 1958] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1958-1959.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1958 in 1959] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1960-1961.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1960 - 1961] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1962.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1962] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1963.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1963] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1964.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1964] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1965.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1965] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1966.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1966] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1967.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1967] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1968.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1968] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1969.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1969] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1970.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1970] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1971.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1971] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1972.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1972] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1973-1.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1973] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1974.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1974] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1975.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1975] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1976.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1976] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1977.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1977] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1978.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1978] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1979.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1979] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1980.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1980] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1981.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1981] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1982] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1983.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1983] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1984.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1984] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1985.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1985] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1986] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1987.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1987] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1988.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1988] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1989] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rsrdt-porocilo-1990.pdf Republika Slovenija, Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1990] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1991.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1991] {{COBISS|ID=7017499}} == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Sklad Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] 7568dl6556adof41e7695fu2bhwvpdk 6675518 6675517 2026-05-14T03:28:09Z Signal 28172 /* 1975 */ popr. Jože Pahor --> Jože Pahor (1933-2017) 6675518 wikitext text/x-wiki '''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''' je podeljeval [[Sklad Borisa Kidriča]] v letih od 1957 do 1991. == Namen == Uspele tehnične iznajdbe in izpopolnitve so pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju. Z namenom, da bi spodbudili iznajditeljsko delo, je v letu 1956 [[Sklad Borisa Kidriča]] razpisal natečaj za iznajdbe in izpopolnitve, ki so se v praksi že uveljavile. Prve nagrade te vrste so bile podeljene leta 1957. Od leta 1957 do 1965 so se ta nagrade imenovala ''Nagrade za iznajdbe in izpopolnitve'' oziroma ''Nagrade za tehnične iznajdbe in izpopolnitve'' in od leta 1966 naprej ''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''. O podelitvi nagrad je odločal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča. == Nagrajenci == === 1957 === * [[Martin Obran]] za konstrukcijo montažnega in plezalnega opaža z delovnimi odri za armiranobetonske konstrukcije * [[Edvard Cilenšek]] za postavitev električnega pospeševalnika v [[Institut Jožef Stefan|Institutu Jožef Stefan]] * [[Ivan Zupan (strojnik)]] za rekonstrukcijo priprave za mazanje pnevmatskega orodja in za konstrukcijo pnevmatskega kladiva za batne stroje === 1959 === Prva nagrada: * ekipa kirurške klinike pod vodstvom [[Božidar Lavrič|Božidarja Lavriča]] za operacijo srca z uporabo metode ekstrakorporealne cirkulacije Dve drugi nagradi: * [[Leopold Andrée]] za konstrukcijo generatorja ultra zvočnega valovanja za pospeševanje zgorevanja prašnih goriv * [[Marijan Ferjan]], [[Engelbert Hribernik]], [[Zdenko Marinček]] in [[Miodrag Milojević]] za iznajdbo ''Uporaba poroznega betona za osuševanje predorov in podzemnih galerij ter za opaž pri vakuumskem betoniranju'' === 1960 === Prva nagrada: * [[Vinko Kramaršič]] za iznajdbo ''Votlo mešalo in postopek mešanja v tekočinah'' Druga nagrada: * [[Milan Dobovišek]] za iznajdbo ''Postopek za vlivanje in nadaljnjo izdelavo zloženih jekel'' === 1961 === Prva nagrada ni bila podeljena. Tri druge nagrade: * [[Valter Krušič]] za delo na področju borbe proti kariesu – zobni gnilobi * [[Leo Knez]] in [[Ivan Kotnik (inovator)]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo in polnjenje jeklenk za plin dissous'' * [[Vilko Kukec]] za iznajdbo ''Prenosna conska sušilnica za sadje in druge pridelke'' === 1962 === Nagrada ni bila podeljena, ker predložena dela niso izpolnila vseh razpisnih pogojev. === 1963 === Prva nagrada ni bila podeljena. Dve drugi nagradi: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Priprava za navijanje kovinskih plošč v zvitke'' * [[Valentin Osredkar]] za iznajdbo ''Jamska stojka in Jamsko stropno oporje'' === 1964 === Prva nagrada: * [[Ivan Fink]] za tehnično izpopolnitev na projektu in razvoju elektronske telefonske centrale === 1965 === Prva nagrada: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavo ''Spektrometer za jedrski spinski odmev'' in aparaturo za merjenje olja v zrnih kmetijskih kultur'' Tri druge nagrade: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavi ''Protonski magnetometer'' in ''Protonski gradientni magnetometer'' * [[Viktor Repenšek]] za ''Žlahtnjenje krompirja'' * [[Filip Sedmak]] za iznajdbo ''Prenapetostni odvodnik'' === 1966 === Prva nagrada: * [[Albert Čebulj]] za iznajdbo ''Zaščitna vezava za transformatorje'' Drugi nagradi: * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]], [[Stojan Jeretin]] in [[Zdenko Milavec]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje pretoka plinov po metodi ionizacije'' * [[Jože Pirih]] in [[Franc Špiler]] za tehnično izboljšavo ''Montažni nosilci za električne vodnike in priključni pribor'' === 1967 === Prva nagrada: * [[Aleš Strojnik]] za tehnično izboljšavo na rutinskem elektronskem mikroskopu Tri druge nagrade: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Čistilna priprava za čiščenje cevi rekuperatorskih kotlov med obratovanjem'' * [[Štefan Zagoričnik]] za iznajdbo ''Izmenljiva objemka za jamske stojke'' * [[Viktor Zupančič]] za iznajdbo ''Nakladalna priprava za palete'' === 1968 === Dve prvi nagradi: * [[Avgust Belič]] in [[Janez Eržen]] za izum ''Hermetični trdomagnetni kontaktnik'' * [[Karel Ferlež]] za izum ''Mlin za mletje močnih krmil in žitaric'' Drugi nagradi: * [[Ivan Car]] za izum ''Sonde z vložki za signalizacijo nivoja vnetljivih in nevnetljivih tekočin in električno vezje za signalizacijo ter vključevanje motorjev v odvisnosti od nivoja tekočine'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Mehanizem za zaviranje traktorjev in prikolic ali podobno'' === 1969 === Prva nagrada: * [[Deso Javornik]] za izum ''Plazemski gorilnik'' Tri druge nagrade: * [[Matjaž Leskovšek]] za tehnično izboljšavo pri razvoju telegrafske multipleksne tehnike * [[Jože Pahor (1933-2017)]], [[Jože Šnajder]] in [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] za tehnično izboljšavo ''Analogni računalnik za vrednotenje rezultatov Rose Bengal testa'' * [[Mitja Vidmar]] za iznajdbo ''Trifazni alternator z drsnimi obroči z vgrajenim napetostnim regulatorjem in nosilci usmerniških diod'' === 1970 === Devet nagrad: * [[Erik Vrenko]] in [[Alojz Klinej]] za izum ''Koherentna svetilka za linearno polarizirano svetlobo'' * [[Edo Prostor]] za izum ''Postopek zaščite kondenzatorjev z epoksi smolo'' * [[Ivan Milič]], [[Edo Prostor]] in [[Žarko Stok]] za izum ''Postopek za utrditev surovin'' * [[Anton Oblak]] za izum ''Reaktor za oksidacijsko pihanje raztaljenega bitumena ali drugih smolnatih snovi'' * [[Vladimir Senčar]] za izboljšavo ''Obračanje blumov na zanko pri valjanju ingotov v blume za žično valjarno'' * [[Alojz Fornazarič]] in [[Milan Lekšan]] za vzgojo nove sorte breskve ''Slovenija'' * [[Marko Pečnik]] za izboljšavo ''Iskalnik napak v kablih'' * [[Marko Jagodič]] in [[Božo Bastaž]] za izboljšavo ''Razvoj družine 12/24 kanalskih telefonskih multipleksnih sistemov'' * [[Božo Bartelj]] in [[Bogdan Babšek]] za izboljšavo ''Analitična rešitev optimalne dolžine valjanih izdelkov'' === 1971 === Šest nagrad: * [[Lojze Čigon]] za iznajdbo ''Postopek za izdelavo zidnih in stropnih konstrukcij z opečnimi elementi'' * [[France Bremšak|Franc Bremšak]] in [[Slavko Hanžel]] za iznajdbo ''Visokoimpedančni enosmerni operacijski ojačevalnik'' * [[Jože Gajšek]] za iznajdbo ''Prilagoditvena vezava programatorja v avtomatskih pralnih in podobnih gospodinjskih strojih za olajšanje radijskih motenj'' * [[Rado Kocjan]] in [[Borut Pelan]] za iznajdbo ''Postopek za izolacijo in hidriranje naravnih secale alkaloidov'' * [[Aleksander Kostnapfl]] za iznajdbo ''Merilna priprava za merjenje osne sile v vrveh'' in ''Hidravlična napenjalna in merilna priprava za nosilne vrvi pri žičnicah'' * [[Milan Pečnik]] za iznajdbo ''Gumbna pogonska ureditev za odmična, paketna ali druga ročna stikala'' === 1972 === Devet nagrad: * [[Vital Eržen]], [[Igor Levstek]], [[Jernej Porok]] in [[Ivan Zupančič]] za izum ''Pulzni oljni analizator'' * [[Zdenko Milavec]] in [[Franc Celar]] za izum ''Detektor maksimalnih vrednosti napetosti in analogni spomin'' * [[Boris Frlec]] in [[Andrej Šmalc]] za izuma: ''Prenosnik pritiska za merjenje pritiska elementarnega fluora in drugih visokokorozivnih plinov'' ter ''Nizko temperaturna celica za IR spektroskopijo visokokorozivnih fluoridov'' * [[Jurij Hribovšek]] za izum ''Temperaturna kompenzacija večkanalnega oscilatorja za frekvenčno področje 20 do 30 MHz'' * [[Jože Korošec]] za vzgojo nove sorte črne detelje ''poljanka'' * [[Dragica Kralj]] in [[Tone Wagner]] za vzgojo novih sort hmelja ''ahil'', ''apolon'', ''atlas'', ''aurora'' * [[Jurij Zadravec]] za iznajdbo ''Enofazni sinhronski motor za majhne moči z lastnim zagonom'' * [[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] za izume: ''Ureditev generacije nosilnih frekvenc za prenos informacij, zlasti po visokonapetostnih daljnovodih z nosilno frekvenco'', ''Izboljšano ojačevalno vezje'', ''Izboljšana ureditev dvosmernega prenosa kombiniranih informacij po zlepljenih pasovih s pomočjo nosilnih frekvenc'', ''Ureditev za vzpostavitev optimalnega režima pri tranzitiranju s kompanderiziranimi in nekompanderiziranimi aparaturami'' * [[Laslo Rešković]] in [[Franc Štefančič]] za izpopolnitev ''Enote za priključek telegrafskega daljnega naročnika'' === 1973 === Šestnajst nagrad: * [[Avgust Berlič]] za iznajdbo ''Zataljevalni stroj za hermetično zapiranje steklenih cevk'' * [[Janez Eržen]] in [[Adolf Vauda]] za tehnično izboljšavo ''Signalno varnostna naprava z brezžičnim prenosom alarmnega signala'' * [[Radovan Tavzes]], [[Evgen Kansky]] in [[Jelko Koron]] za iznajdbo ''Potenciometer'' * [[Evgen Kansky]], [[Radovan Tavzes]] in [[Jelko Koron]] za ''Podnožje za elektronske elemente'' * [[Božidar Brudar]] za iznajdbo ''Merilna priprava za rezanje blumov'' * [[Bogdan Bastar]], [[Zdenko Milavec]], [[Jože Pahor (1933-2017)]] in [[Boris Navinšek]] za tehnično izboljšavo ''Tiristorski regulator scenske razsvetljave'' * [[Ljubo Planinšček]], [[Jože Wemad]], [[Fran Erbežnik]] in [[Viktor Ramovš]] za iznajdbo ''Izboljšave mozaične komandne plošče'' * [[Stojan Havliček]] za tehnično izboljšavo ''Troakar za operativno laparaskopijo'' * [[Peter Jerman]] in [[Franjo Kajfež]] za iznajdbo ''Biosintezni postopki za pridobivanje antibiotikov tetraciklinske skupine'' * [[Miha Japelj]], [[Tone Povše]], [[Pavle Zupet]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo rentgenskih kontrastnih sredstev'' * [[Marko Gliha]], [[Jurij Hribovšek]], [[Peter Benedik]] in [[Maks Simončič]] za tehnično izboljšavo ''Vpeljava enobočno moduliranega prenosa v metrsko valovno področje'' * [[Milan Oklobdžija]], [[Miha Japelj]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo 7-kloro-2, 3-dihidro-1-metil-5-fenil-(1H)-1,4-benzodiaze-pina in ustreznega derivata benzodiazepin-2-ona'' * [[Janez Štupar]] za iznajdbo ''Gorilnik za merjenje atomske absorbcije z laminarnim plamenom in ločenim vbrizgavanjem raztopine v plamen'' * [[Franc Avčin]] in [[Anton Jeglič]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za iskanje ponesrečencev zasutih v plazu'' * [[Erno Petrič]] za tehnično izboljšavo na področju razvoja avtomatizacije za daljinsko upravljanje, daljinsko signalizacijo in daljinski prenos meritev * [[Anton Jeglič]], [[Ignac Uršič]] in [[Maks Smolnik]] za tehnično izboljšavo ''Radiofrekvenčna peronealna opornica'' === 1974 === Štirinajst nagrad: * [[Anton Razinger]] in [[Jože Arh]] za iznajdbo ''Priprava za dodajanje svinca pri izdelavi ali vlivanju svinčevih jekel'' * [[Marjan Buh]], [[Josip Puh]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Postopek za pripravo miniaturnih keramičnih kondenzatorjev'' * [[Igor Grabec]] za iznajdbo ''Umetno oko za kontrolo žarometov'' * [[Valentin Grilc]] za iznajdbo ''Kontaktni vložek za izdelavo kontaktnih stavkov ali drugega stikala z drsnim kontaktom'' * [[Smiljan Jerič]], [[Ludvik Simonič]], [[Lado Androja]] in [[Jože Kelhar]] za tehnično izboljšavo ''Originalni vakuumski postopek brezkontaktnega nikljanja pirolitskih uporov'' * [[Jože Jan]], [[Ivan Pokorn]] in [[Tomo Čavić]] za iznajdbo z naslovom ''Naprava za predenje mineralne volne iz raztaljenih mineralov'' * [[Stane Kranjc]] za tehnično izboljšavo ''Ročni hladilnik mleka'' * [[Jože Pahor (1933-2017)]] za iznajdbo ''Stabilizator efektivne napetosti z linearno zvezo med efektivno in kontrolno napetostjo pri sistemih s fazno regulacijo'' * [[Pavel Zupet]], [[Anton Povše]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Milena Popovič]] za tehnično izboljšavo čiščenja 3,5-diacetilamino-2,4,6-trijod benzojeve kisline, do kvalitete, uporabne za paranteralne raztopine * [[Sava Rakčević]] za iznajdbo ''Regulator pretoka za nizkotlačne hidroelektrarne'' * [[Marko Štular]], [[Erik Vrenko]], [[Ana Švajger]], [[Zvonko Krevelj]], [[Ilija Rajver]], [[Janko Lipovž]], [[Janez Šteblaj]], [[Mitja Kovačič]], [[Stane Petrič]] in [[Marija Bernard]] za iznajdbo ''Laserski razdaljemer za vgradnjo v vozila'' * [[Jože Vugrinc]], [[Stane Pavlin]], [[Slavko Ožbalt]], [[Andrej Lavrič]], [[Srečko Hribar]] in [[Roman Kunaver]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za radiorelejne usmerjene zveze za prenos snopa do 60 govornih kanalov'' * [[Franc Zajc]] in [[Matevž Vrhovnik]] za izum ''Konstrukcija za izdelavo nadgradnje na vlačilcih in prikolicah'' * [[Jože Grmek]] in [[Branka Grmek Štebih]] za iznajdbi: ''Vezava radiatorskih členov'' in ''Radiatorski členi'' === 1975 === Dvajset nagrad: * [[Jože Spanring]] za izpopolnitev ''Rž tetraploidna okta'' * [[Lucijan Krivec]] za izum ''Pretočne posode za odstranjevanje gnojevke izpod mrež ali rešetk pri etažnih baterijah za vzrejo v živinoreji'' * [[Andrej Šalehar]], [[Alojz Čandak]] in [[Joža Urbas]] za izpopolnitev metode ''Selekcija hibridnih prašičev'' * [[Niko Kralj]] za izum ''Univerzalni montažni sklopi predfabriciranih konstrukcijskih elementov'' * [[Borut Pelan]], [[Rudi Ručman]] in sodelavec [[Rudo Kocjan]] za izum ''Postopek za pripravo vodotopnega escina'' * [[Tone Blatnik]] za izpopolnitev ''Proizvodnja suhega komprimiranega zraka za industrijsko fermentacijo antibiotikov'' * [[Jure Babič]] in sodelavci: [[Janez Bernik]], [[Glijeb Karpljuk]], [[Vinko Manček]], [[Jože Miklič]], [[Mladen Pavletič]] in [[Janko Petrovič]] za izpopolnitev postopka proizvodnje oksitetraciklina * [[Jože Salmič]] in [[Jože Verce]] za izpopolnitev ''Dodatna naprava na stroju FEMA za avtomatsko dodajanje žličk'' * [[Miloš Marinček]] za izpopolnitev ''Pomična streha na letnem gledališču Križanke v Ljubljani'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Avtomat za izdelavo stenskih zaščitnih kotnikov'' * [[Jože Koželj]] za izum ''Fluorescenčna svetilka kot nosilec sekundarnega stropa'' * [[Peter Šuhel]] za izum ''Avtomatski integrirani intravaginalni stimulator'' * [[Janez Fister]], [[Iva Kavčič]] in [[Jože Slivnik]] za izum ''Postopek za pripravo rdečega živosrebrnega oksida za izdelavo baterij'' * [[Jože Pahor (1933-2017)]] in [[Milan Petrovič]] za izum ''Akustična panorama'' * [[Jože Gajšek]] za izum ''Uporaba vzmeti za ščetke kot dušilke za znižanje nivoja radiofrekvenčnih motenj pri malih univerzalnih motorjih'' * [[Peter Šuhel]], [[Miroslav Žlajpah]], [[Jurij Strnad]] in [[Franc Beravs]] za izum ''Precizni avtomatski merilnik reed kontaktnikov'' * [[Boštjan Škorjak]], [[Jože Podlipnik]], [[Anton Ogorelec]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Rožman]], [[Milan Zdešar]], [[Viki Uhan]] za izpopolnitev ''Naprave za kompleksno avtomatizacijo hidroelektrarn'' * [[Franc Tori]] za izpopolnitev ''Tori votlak'' * [[Marjan Vozelj]] za izpopolnitev uporabe laserskih žarkov za vzbujanje fluorescence * [[Marko Habič]] in [[Andrej Kmet]] za izpopolnitev metode ''Določanje doze pri radikalni radioterapiji Hodgkingove bolezni na telekobaltu'' === 1976 === Trinajst nagrad: * [[Marjan Petelinšek]] in [[Ivan Zavšek]] za izum ''Stroji za nanašanje emajla'' * [[Jože Koželj]] za izpopolnitev ''Stol 2140 z ekscentrično vrtljivo sedežno ploskvijo'' * [[Anton Brcar]] za izum ''Ureditev dovajanja in odvajanja tlačnega fluida pri vrtečih se gredah in z njimi vezanih delih strojnih naprav'' * [[Vanja Kreft]] in [[Vinko Muha]] za izum ''Nov princip 12 - pulznega usmerjanja'' * [[Janez Sever]] kot avtor oziroma soavtor izumov ''Enofazni koračni motor z vezjem za napajanje'', ''Polarizirano elektromagnetno močnostno stikalo'' in ''Vezje za integrirani elektronski časovni zbiralnik'' * [[Stanislav Štrukelj]] za izum ''Sistem izbiranja pomnilniških celic'' * [[Jože Lavrin]] za izum ''Vodotesno ohišje za galvansko celico'' * [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]] in [[Marjan Erjavec]] za iznajdbo ''Mobilni renograf'' * [[Rafael Cajhen]], [[Janez Nastran]] in [[Matija Seliger]] za izum ''Uspešna tehnološka rešitev vklopne problematike pri DC/AC pretvornikih'' * [[Tomislav Rančič]] za tehnično izpopolnitev ''Tehnološke rešitve elektronskega regulatorja avtomatske regulacije izhodne napetosti specialnih transformatorjev srednjih moči'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Pavel Zupet]], [[Mladen Pavletič]], [[Franc Novosel]] in [[Tomaž Stepišnik]] za izum ''Izolacija, ovrednotenje in uporaba encima nevtralne proteaze kot sekundarne surovine pri fermentaciji oksitetraciklina'' * [[Marjeta Globokar]], [[Pavle Zupet]], [[Matija Maučec]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Tehnološka izboljšava sinteze etilnega estra p-klor-fenoksi izomaslene kisline'' * [[Janez Trontelj]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Franc Levornik]] za izum ''Izvedba precizijskega elektronskega števca električne energije razreda 0,2 in 0,5'' === 1977 === Osemnajst nagrad: * [[Niko Kralj]] za izume in modele s področja industrijskega oblikovanja * [[Štefan Zagoričnik]] za izum ''Jekleno popustljivo podporje z gibljivim spojem za rudnike'' * [[Janez Nebec]] za izum ''Mehanski postopek za voluminiziranje tkanin'' * [[Marjan Umek]] za ''Razvijalnik za lahko peno'' * [[Milan Kocjan]] za izum ''Izdelava prototipa planetnega mešalca za mešanje prašnih komponent'' * [[Ciril Kastelic]] za izpopolnitev ''Plamaflex-poliuretanske izolacijske plošče'' * [[Milan Čelan]] za izum ''Razvoj in organizacija pilotne proizvodnje stikalnih elementov s hermetičnimi kontaktniki'' * [[Marjan Žagar]] in [[Jernej Raspet]] za izum ''Snežna veriga za pnevmatike motornih vozil za hitro nameščanje'' * [[Srečko Oman]] in [[Miro Brzin]] za napravo ''Originalna izvedba stabilnega mikrogazometra z maksimalno občutljivostjo, za njegovo avtomatizacijo in za pripravo diferenčne metode mikrogazometra'' * [[Tatjana Brodnik]] in [[Peter Suhač]] za izum ''Sredstvo za zatiranje škodljivcev'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]] in [[Tomaž Ermenc]] za izpopolnitev ''Elektronski regulator jalove moči Iskra-APJ'' * [[Igor Grabec]] in [[Peter Mužič]] za ''Detektor akustične emisije'' in ''Senzor akustične emisije z vgrajenim predojačevalnikom'' * [[Franc Jesenko]], [[Aleš Kmecl]] in [[Ivan Savnik]] za izum ''Selekcija hibridov prelux'' * [[Franjo Gračanin]], [[Miroslav Vrabič]] in [[Janez Šega]] za izum ''Funkcionalna električna stimulacija'' * [[Bojan Košir]], [[Borut Komar]], [[Janez Gradišek]] in [[Branimir Zamola]] za izum ''Razvoj tekočega cepiva claviceps purpurea za proizvodnjo rženih rožičkov'' * [[Rudolf Ručman]], [[Andreja Drnovšek]], [[Stanislav Jankovič]], [[Janez Levec]] in [[Milena Kotar]] za izum ''Postopek za pripravo 9, 10 dihidroalkaloidov rženega rožička'' * [[Miloš Komac]], [[Dimitrij Sušnik]], [[Stane Pejovnik]], [[Drago Kolar]], [[Anton Čandek]], [[Anton Porenta]] in [[Borut Vičič]] za tehnično izpopolnitev ''Priprava permeabilnih keramičnih teles s kontrolirano propustnostjo in dimenzijami'' * [[Jože Podlipnik]], [[Sava Rakčevič]], [[Peter Lah]], [[Milana Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Milan Zdešar]] in [[Boštjan Škorjak]] za izpopolnitev ''Elektronski turbinski regulator Iskra-ETR'' === 1978 === Sedemnajst nagrad: * [[Peter Šuhel]] za ''Dosežke pri uvajanju mikro računalnikov v avtomatske merilne sisteme'' * [[Milan Mekinda]] za izpopolnitev ''Nova organizacija programov lokalne centrale M 10 C'' * [[Miroslav Marec]] za izum ''Elektronski telefonski aparat z nizkoohmskim vhodom'' * [[Franc Brezovnik]] za izpopolnitev ''SOM priprava za odvijanje matic'' * [[Vladimir Sokolov]] za izum ''Univerzalni sistem za alarmiranje'' * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] in [[Peter Rupnik]] za izpolnitev ''Sonda za določanje koncentracije HG v stenah vrtin'' * [[Bogdan Sicherel]], [[Niko Zakonjšek]] in [[Viktor Logar]] za izpopolnitev ''Plinski gorilnik VARIO'' * [[Drago Kolar]], [[Marija Trontelj]] in [[Alenka Rožaj Brvar]] za izum ''Varistor na osnovi kovinskih oksidov za napetostno območje od 50 do 600 V'' * [[Zmago Štadler]], [[Drago Kolar]] in [[Josip Puh]] za izum ''Dielektrična keramika z vnaprej določenim temperaturnim koeficientom dielektričnosti'' * [[Jurij Tasič]], [[Sašo Divjak]] in [[Amadej Trnkoczy]] za izum ''Mikrokalkulatorski analizator podatkov'' * [[Dušan Milivojevič]], [[Janez Perkavec]] in [[Janko Popović]] za izum ''Postopek za pridobivanje čistih proteolitskih aktivnih encimov iz mlečka Carica papaya'' * [[Jože Pahor]], [[Milan Petrovič]], [[Žiga Šmit]] in [[Edvard Šefer]] za izpopolnitev ''Naprava za kontinuirano avtomatsko večstopenjsko kontrolo razstrupljevanja tekočih odpadkov pri industrijskih galvanikah'' * [[Janez Gantar]], [[Albin Kurnik]], [[Marko Werk]], [[France Kolenc]] in [[Pavle Matijašič]] za izum ''Digitalni frekvenčni rele'' * [[Ana Matičič]], [[Tilka Krivic]], [[Franc Mikuž]], [[Jana Babnik Garmuš]], [[Marija Vidrih]] za izum ''Požlahtnjenje hibrida koruze in uvedba v kmetijsko proizvodnjo'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Anton Pavletič]], [[Nenad Djurič]], [[Janez Bernik]], [[Marija Kompan]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Postopek za fermentacijo cefalosporina C in njegovo kemijsko transformacijo v 7-aminocefalosporansko kislino'' * [[Pavel Zupet]], [[Josip Žuvanič]], [[Tomislav Barun]], [[Miha Japelj]], [[Janez Kržan]] in [[Josip Lokobauer]] za izpopolnitev ''Uporaba sekundarnih surovin iz kemijske sinteze v fermentacijski proizvodnji pri izolaciji oksitetraciklina in čiščenju fermentacijskih odpadnih vod'' * [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Janez Krajnik]], [[Sergej Pahor]], [[Jože Šnajder]], [[Miran Tiringer]], [[Janez Cerar]], [[Marjan Erjavec]], [[Milan Soklič]] za izpopolnitev ''JANUS 3 računalniški sistem za zbiranje in obdelavo podatkov v nuklearni medicini'' === 1979 === Sedemnajst nagrad: * [[Branko Pustoslemšek]] za izpopolnitev ''Korekturo čiščenje in reciklaža filtrata v obratu nevtralizacije TIO 2'' * [[Franc Oman]] za izpopolnitev ''Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do gotovih izdelkov v IBI Kranj'' in ''Izdelava lastnih žakardnih strojev'' * [[Leopold Južina]] za izum ''Merilniki za določevanje parametrov hermetičnih kontaktnikov'' * [[Jože Slivnik]] in [[Andrej Stergavšek]] izum ''Postopek nevtralizacije rafinata za recikliranje vode pri predelavi uranove rude'' * [[Stanislav Štrukelj]] in [[Georg Wirth]] za izpopolnitev ''Neredundančno priključevanje naročniških vodov dvojnikov na javne telefonske centrale'' * [[Marino Urbanc]], [[Boris Makarovič]] in [[Mirko Opara]] za izum ''Stolp za razpršilno sušenje v protitoku'' * [[Boris Pihlar]], [[Lado Kosta]] in [[Branko Hristovski]] za izpopolnitev ''Elektrodni sistem za merjenje cianida'' * [[Andrej Ocvirk]], [[Drago Lipuša]] in [[Alfonz Grad]] za izum ''Postopek za pripravo čistega natrijevega metaborata'' * [[Robert Jedlovčnik]], [[Martin Fevžer]] in [[Stane Zule]] za izum ''Postopek čiščenja usnjarskih odpadnih vod'' * [[Borut Pelan]], [[Marija Milohnoja]] in [[Magda Pezdirc]] za izum ''Postopek za pripravo betametildigoksina'' * [[Jernej Črnko]], [[Josip Priolgg, [[Adolf Šauperl]] in [[Janko Lipovec]] za izpopolnitev ''Novo vzgojena sorta jablane Lonjon'' * [[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]], [[Janez Kristan]], [[Miro Škofljanec]] in [[Meta Ančik]] za izum ''Radiološka zaščita v rudnikih urana in meritev radioaktivnosti v okolju'' * [[Matjaž Leskovšek]], [[Mirko Curk]], [[Desanka Jagarinec]] in [[Franc Bojc]] za izpopolnitev ''Razvoj naprav za prenos komand, signalizacij in merjenj manjših in srednjih kapacitet - TM 15'' * [[Drago Končnik]], [[Tomaž Bajuk]], [[Drago Hribšek]], [[Tine Zajc]] in [[Marko Werk]] za izpopolnitev ''Modularni napetostni regulator'' * [[Franc Kervina]], [[Marko Bertoncelj]], [[Dušan Kastelic]], [[Bojan Šobar]], [[Davorin Šobar]] in [[Emerik Valinger]] za izpopolnitev ''Gradnja hlevov velikega razpona z uporabo lepljenih lesenih nosilcev brez stebrov'' * [[Stanko Gajšek]], [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Evstahij Moder]], [[Stanislav Lampret]], [[Drago Logar]], [[Peter Benedik]] in [[Mitja Zornada]] za izum ''Razvoj in realizacija navigacijskega sistema za instrumentalno vodenje letal'' * [[Uroš Stanič]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Matija Maležič]], [[Miha Stopar]], [[Janez Grom]], [[Jože Opeka]], [[Dušan Filipič]], [[Tone Jeglič]], [[Stanislav Reberšek]], [[Primož Strojnik]] in [[Ignac Uršič]] za izume ''Avtomatski integrirani funkcionalni in terapevtski elektronski stimulator'', ''Elektronski stimulator z avtomatskim vklopom in nastavljivim stimulacijskim zaporedjem'' in ''Terapevtski elektronski stimulator mišic'' === 1980 === Triindvajset nagrad: * [[Vojko Ozim]] za izpopolnitev ''Razželezenje vode'' * [[Miran Mozetič]] za izum ''Naprava za upravljanje malih turbin'' * [[Jože Szabo]] za izpopolnitev ''Nova metoda pridobivanja zemeljskega plina'' * [[Josip Zoubek]] za izum ''Glinična keramika in postopek za izdelavo'' * [[Božo Glavič]] in [[Bojan Paradiž]] za izpopolnitev ''Optoelektronski rotacijski merilnik vetra'' * [[Dušan Kitek]] in [[Franc Mežnar]] za izpopolnitev ''Rešitev zmanjšanja onesnaženja reke Meže in Drave'' * [[Branislav Protega]] in [[Jože Maček]] za izpopolnitev ''Razvoj in realizacija merilnika popačenj in količnika napak MIG-1'' * [[Egon Lukacs]], [[Matija Koželj]] in [[Anton Sedovšek]] za izpopolnitev ''Metode racionalnega raziskovanja, odpiranja in odkopavanja ležišča urana Žirovski vrh'' * [[Lojze Trontelj]], [[Stane Ožbolt]] in [[Vojko Strle]] za izpopolnitev ''Vezje za stikalno matriko EMZ 1005 A in EMZ 1005 B'' * [[Janez Trontelj]], [[Tomaž Martinčič]] in [[Peter Stavanju]] za izpopolnitev ''Vezje za časovnik EMZ 1002'' * [[Branko Krašovec]], [[Angela Mihelič Zupančič]] in [[Suzana Reutlinger Rupnik]] za izum ''Izkoriščanje odpadnega bujona pri predelavi kokoši'' * [[Franc Levovnik]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Slavko Vidic]] za izpopolnitev ''Etalonski merilnik pogreškov'' * [[Dimitrij Sušnik]], [[Anton Porenta]], [[Marija Trontelj]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Termoluminiscentni material in postopek za njegovo pripravo'' * [[Tone Praprotnik]], [[Ciril Dovč]], [[Viktor Repanšek]] in [[Tadej Sluga]] za izum ''Vzgoja dveh novih sort krompirja Jaka in Meta'' * [[Rudolf Ručnam]], [[Milivoj Kodrič]], [[Franc Lipovšek]], [[Franc Rupar]] in [[Drago Kren]] za izume ''Postopek za pripravo lizergovih kislin, postopek za izolacijo čiste lizergove kisline in postopek za ločitev obeh izomer lizergove kisline'' * [[Pavel Oblak]], [[Anton Čižman]], [[Alojz Keber]], [[Saša Divjak]], [[Demetrij Uran]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Naprava za avtomatsko vodenje betonarn'' * [[Marko Rogač]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Božidar Ropret]], [[Andrej Uratnik]], [[Dušan Kodak]] in [[Anton Železnikar]] za razvojni dosežek ''Mikroračunalnik ISKRA DATA 1680'' * [[Natalija Vitezič]], [[Miha Japelj]], [[Mario Merslavič]], [[Marijan Hohnjec]], [[Stane Kovačič]] in [[Marinka Praznik]] za izum iz področja polsintetskih betalaktamskih antibiotikov * [[Stana Molan]], [[Marjan Kermc]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Marjan Kopač]], [[Tone Recelj]] in [[Alojzija Roženberger]] za izpopolnitev ''Tehnološka izboljšava sinteze metioninmetilsulfonmetilsulfata - vitamina U'' * [[Anka Puc]], [[Franc Arko]], [[Helena Sočič]], [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]], [[Anton Laniško]] in [[Miha Kremser]] za izum ''Postopek za pripravo ergotamina in ergokriptina s submerzno fermentacijo'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Peter Lah]], [[Matija Trebar]], [[Milena Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Tomaž Ermenc]] in [[Marjan Lisjak]] za izpopolnitev ''Sinhronizator Iskra - NAS'' * [[Jože Berlan]], [[Zvone Cepuš]], [[Danilo Kotnik]], [[Matjaž Krašovec]], [[Ladislav Madunič]], [[Miško Sreš]] in [[Cvetko Ščuka]] za izpopolnitev ''Zasnova in razvoj univerzalnega elektronsko-optičnega sistema za nagibne tehtnice točnostnega razreda III in IV'' * [[Marinka Drobnič Košorok]], [[Marija Kopitar]], [[Alojz Suhar]], [[Vito Turk]], [[Mirjam Derenčin]], [[France Lipolt]], [[Miroslav Pokorny]], [[Franc Raspor]] in [[Pavel Zupet]] za izuma ''Postopek za pripravo stabilnega surovega pektinolitičnega preparata iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' in ''Postopek za pripravo surovega preparata proteinaz in pektinaz iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' === 1981 === Šestindvajset nagrad: * [[Andrej Robič]] za razvoj in izoblikovanje geometrije smuči na osnovi poenotenih elementov različnih zvrsti smučanja * [[Raoul Jenčič]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba stabilnega oroševalnega sistema za obrambo sadovnjakov pred pozebo'' * [[Ciril Kastelic]] za izuma ''Postopek in naprava za proizvodnjo cevastih in izolacijskih oblog iz ekspandiranih elastičnih umetnih snovi'' in ''Postopek separatne aktivacije reaktantskega sistema poliol - izocianat pri tvorbi poliuretanskih filmov'' * [[Tomislav Petkovič]] za tehnično izboljšavo ''Fermentativna proizvodnja Zn-bacitracina'' * [[Matija Exel]] in [[Branislav Popovič]] za tehnično izboljšavo ''Programski sistem jezika SL1 za formalno definiranje komutacijskih procesov v programsko vodenih telefonskih centralah'' * [[Jože Ferčej]], [[Jože Osterc]] in [[Jože Čeh]] za tehnično izpopolnitev ''Pitanje bikov - križancev z mesnimi pasmami'' * [[Jože Sterle]], [[Tone Zidar]] in [[Jože Urbas]] za izum ''Inovacijski projekt tovarne ognjeodpornih plošč'' * [[Janez Pelc]], [[Pavel Munih]] in [[Branko Petrič]] za izum ''Razvoj tehnološkega postopka za ločevanje gume od kovine z visoko frekvenco'' * [[Janez Trontelj]], [[Tone Pleteršek]] in [[Marjan Mihelin]] za tehnično izboljšavo ''MikoračunaInik za analizo mikroelektromiografskega signala'' * [[Branko Pirnar]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Lado Nikšič]] in [[France Stare]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj prikazovalnika s tastaturo'' * [[Tone Wagner]], [[Dragica Kralj]], [[Nežika Mecved]] in [[Marta Dolinar]] za izum ''Žlahtnitve hmelja - B kultivarji'' * [[Marko Jagodič]], [[Mladen Matošić]], [[Nikola Simić]] in [[Božo Štimec]] za tehnično izboljšavo ''Telekomunikacijski sistem za prenos raznorodnih informacij vzdolž avtocest'' * [[Janko Lužnik]], [[Janez Pirnat (*1948)]], [[Franc Kogovšek]] in [[Zvone Trontelj]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje barvnih koordinat'' * [[Lojze Butina]], [[Vinko Cotič]], [[Alojz Mehle]], [[Brane Urbanc]] in [[Jože Plazar]] za tehnično izboljšavo ''Krmilni sistem za vodenje tovarne betona'' * [[Milan Banovec]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janko Petravić]], [[Franc Novosel]] in [[Peter Vinić]] za tehnično izboljšavo ''Tehnološki postopek pridobivanja injekcijske kvalitete OTC - HCI'' * [[Janja Stres]], [[Rudolf Ručman]], [[Zdenka Lindič]], [[Milivoj Kodrič]] in [[Franc Lipovšek]] za izum ''Postopek za sintezo zdravila Nicergolin'' * [[Viktor Dimic]], [[Andrej Kužnik]], [[Marjan Levstek]], [[Ivan Mrčun]], [[Marjan Erjavec]] in [[France Guna]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj metode za proizvajanje radioaktivnega fluora 18 za medicinsko uporabo'' * [[Matija Maležič]], [[Marino Lukežič]], [[Miha Stopar]], [[Jože Opeka]], [[Primož Strojnik]] in [[Stanislav Žerovnik]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska naprava za lajšanje bolečin'' * [[Rudolf Ručman]], [[Milan Jurgec]], [[Branko Stanovnik]], [[Miha Tišler]], [[Janja Koršič]], [[Milena Kotar]] in [[Milivoj Kodrič]] za izum ''Postopek za pridobivanje 2-brom-ergokriptina'' * [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Drago Logar]], [[Stanislav Lampe]], [[Evstahij Moder]], [[Mitja Zornada]] in [[Peter Benedik]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in realizacija radijske sprejemno oddajne naprave RT-20-TM'' * [[Tone Obersnu]], [[Vinko Nastran]], [[Anton Lebar]], [[Aleš Juhart]], [[Jože Potočnik]], [[Stane Krajnc]] in [[Franc Madjar]] za tehnično izboljšavo ''Hermetična kondenzacijska enota za toplotno črpalko'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marjan Pegan]], [[Christodoulos Physicos]], [[Matija Povirk]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]] in [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za izravnavanje konic v odjemu električne energije'' * [[Silva Pirš]], [[Janja Jager]], [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Tone Prelesnik]], [[Bojan Ložar]], [[Iva Levstek]], [[Bojan Marin]] in [[Alenka Kandušer]] za izum ''Uporaba tekočih kristalov'' * [[Jurij Tasič]], [[Lado Lenart]], [[Vladimir Jovan]], [[Janez Zalar]], [[Jože Opeka]], [[Franc Panter]], [[Savo Trebše]], [[Kostja Skok]], [[Martin Mali]] in [[Janez Šerjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za zajemanje, prikaz, obdelavo in nadzor prostorsko in časovno porazdeljenih podatkov elektroenergetskega sistema'' * [[Anton Čižman]], [[Pavel Oblak]], [[Alojzij Keber]], [[Saša Divjak]], [[Daniel Šlebinger]], [[Dušan Filipič]], [[Janez Grom]], [[Zdenko Milavc]], [[Uroš Aleksič]] in [[Janez Plestenjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za diskretno regulacijo vrtljajev trifaznega asinhronskega pogonskega motorja'' * [[Dimitrije Arandželović]], [[Helena Žnidaršič]], [[Draga Brkljačič]], [[Milan Bezeg]], [[Nikola Vuk]], [[Milan Banovec]], [[Tone Recelj]], [[Pavel Zupet]], [[Miroslav Pokorny]] in [[Darinka Galovič]] za izum ''Uporaba sekundarnih surovin iz biosinteze oksitetraciklina in ekonomične izolacije prehrambenih proteoliznih encimov'' === 1982 === Enaindvajset nagrad: * [[Romeo Miloševič]] za življenjsko delo pri snovanju in razvoju dvotaktnih motorjev, krmilnih motorjev in motornih agregatov * [[Franc Jan]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje razvojnih dosežkov debeloplastnih hibridnih verzij v proizvodnjo'' * [[Peter Knego]] za tehnično izboljšavo ''Družina switching usmernikov'' * [[Danilo Poberaj]] za tehnično izboljšavo ''Komunikacijski vmesnik'' * [[Vlado Tumpej]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje sodobne tehnologije pri pridelovanju mleka na tržnih kmetijah'' * [[Milan Čelan]] in [[Andrej Pregelj]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tipk TX-1 in TC za elektronske naprave'' * [[Milan Novak]] in [[Tone Zafošnik]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba nove tehnologije pridelovanja trsnih cepljenk'' * [[Borut Lavrenčič]], [[Pavle Cevc]] in [[Janko Polanec]] za izum ''Pasivna infrardeča alarmna naprava'' * [[Jože Novak]], [[Peter Stegnar]] in [[Viktor Dimic]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj postopka pridobivanja radioaktivnega tehnecija'' * [[Dušan Brajnik]], [[Marjan Logar]] in [[Aleš Stanovnik]] za tehnično izboljšavo ''Nedestruktivno določanje urana in drugih naravnih sevalcev v rudah, geoloških vzorcih in zemljinah'' * [[Andrej Banovec]], [[Marija Kern]] in [[Stanko Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tankoplastnega tenziometra'' * [[Branko Robavs]], [[Jože Marušič]] in [[Leopold Prevc]] za tehnično izboljšavo ''Numerična pozicionirna naprava'' * [[Jože Marušič]], [[Matija Kodrič]] in [[Alojz Kozinc]] za tehnično izboljšavo ''Tehtalno dozirni sistem VDT 21 D/R,P'' * [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Uroš Stanič]] in [[Jože Opeka]] za izum ''Terapevtski elektronski stimulator TES'' * [[Avgust Plaskan]], [[Janez Oven]], [[Jure Kranjc]], [[Vinko Tiselj]] in [[Jule Šetina]] za tehnično izboljšavo ''Prenos tehnološkega postopka in konstrukcije kompletne naprave za visokovakuumsko kaljenje stožčastih zobnikov in drugih sestavnih delov v proizvodnjo poljedelskih strojev SIP Šempeter'' * [[Jože Kanduč]], [[Miro Kikelj]], [[Leon Kos]], [[Janez Novak]], [[Vinko Kosmač]] in [[Jože Škrabe]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniški sistem vlakovnih številk MIN-30'' * [[Radovan Tavzes]], [[Janko Grom]], [[Ivo Bric]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Hermetično zaščiteni subminiaturni elektromehanski rele SR1 v tranzistorskem ohišju'' * [[Evgen Kansky]], [[Rasto Zavašnik]], [[Marko Žumer]], [[Vinko Nemanič]], [[Janez Štamcar]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in konstrukcija vakuumske naprave za tehnološko obdelavo površin polprevodnikov v skrajnem ultravakuumu z vgrajenim spektrometrom Augerjevih elektronov'' * [[Vlado Božjak]], [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Martin Lesjak]], [[Emil Mandeljc]], [[Bojan Paradiž]] in [[Jože Šnajder]] za tehnično izboljšavo ''Računalniška ekološka postaja'' * [[Tea Rihter]], [[Irena Šoster]], [[Edi Voga]], [[Milijana Prokič]], [[Tinka Ernst]], [[Miran Majcen]], [[Marjan Hauptman]], [[Vasja Barsa]] in [[Tina Kankolič]] za razvojni dosežek ''Izdelava termoobčutljivih papirjev'' * [[Brane Jenko]], [[Franc Lipovšek]], [[Dušan Milivojevič]], [[Metka Lenarčič]], [[Zdenka Lindič]], [[Franc Jeraj]], [[Breda Dolinšek]], [[Rudi Dejak]], [[Igor Langof]] in [[Joža Habjan]] za tehnično izboljšavo ''Sinteza in tehnološki postopek cimetidina'' === 1983 === Enaindvajset nagrad: * [[Franc Levovnik]] za življenjsko delo na področju merjenja električne energije * [[Rajko Kenda]] za izum ''Zbiralnik za ločeno prestrezanje urina pri otrocih'' * [[Vlado Rozman]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za odvajanje škodljivih plinov v DE poliuretan'' * [[Vid Gazvoda]] za nov postopek izdelave hypalonske tkanine in konfekcije * [[Jože Korošec]] za vzgojo 3 novih sort trav in ene sorte detelje * [[Smiljan Jerič]] in [[Miha Kocmur]] za razvoj tehnološkega postopka kemičnega (netokovnega) nanosa tankih kovinskih prevlek za profesionalne elektronske elemente * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semiloč]] in Jože Gregorčič za tehnično izboljšavo ''Tiristorski servo regulator tip Sr-Th-2'' * [[Borut Ahačič]], [[Janez Benedik]], Janez Grohar, [[Jože Omejc]] za tehnično izboljšavo ''Avtomat za izdelavo elektromagnetnih jeder'' * [[Pavel Zupet]], [[Milan Bezeg]], [[Tone Recelj]] in [[Miha Japelj]] za tehnično izboljšavo ''Izpopolnitev tehnologije postopka za sintezo centrofenoksina'' * [[Zdravko Rupnik]], [[Ivan Jermol]], [[Tomaž Skalar]] in Franc Kovačič za tehnično izboljšavo ''Računalniško krmiljen stroj za avtomatsko merjenje in sortiranje diastatov v procesu serijske proizvodnje'' * [[Drago Končnik]], [[Janez Zakonjšek]], [[Miro Vrhovec]] in [[Matjaž Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Vzdolžna diferencialna zaščita energetskih vodov'' * [[Branko Robavs]], [[Leopold Prevc]], [[Rudolf Čurić]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Dušan Kodek]] za delo ''Mikroračunalniške numerične merilno pozicionirne naprave družine LJUMO PNC'' * [[Jernej Böhm]], [[Aleš Jereb]], [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]], [[Marko Drenik]] in [[Dušan Gabrijelčič]] za tehnično izboljšavo ''Avtomatski merilni sistem za merjenje in računanje karakteristik mehkomagnetnih feritnih materialov'' * [[Gojmir Lahajnar]], [[Robert Blinc]], [[Ivan Zupančič]], [[Milan Rormarin]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Leon Barbič]] za izum ''Nedestruktivni postopek za določevanje aktivnosti cementa'' * [[Bojan Držaj]], [[Sjajna Flis]], [[Jože Kuzma]], [[Jože Jerovšek]], [[Radenko Salemović]], [[Ivan Goznik]] in [[Lora Gabrovšek]] za uvedbo postopka pridobivanja zeolita A in njegovo vgradnjo v pralni prašek * [[Alojzij Keber]], [[Uroš Aleksić]], Pavel Oblak, [[Dušan Filipič]], [[Janez Plestenjak]], [[Mario Bar]] in [[Brane Klančar]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmiljenje dvigal MKD 2'' * [[Boris Šket]], [[Marko Zupan]], [[Stane Molan]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Zora Torbica]] in [[Marjan Slamnik]] za izum ''Neodvisni postopek za sintezo nifedipina in izdelavo lastnih tehnoloških postopkov za njegovo kemijsko sintezo in farmacevtsko formulacijo v končno obliko zdravila'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Igor Ribič]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]], [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] in [[Boris Žnidarič]] za tehnično izboljšavo ''Univerzalni digitalni avtomat UDA 021'' * [[Viljem Gerkeš]], [[Matija Učakar]], [[Drago Logar]], [[Zvonimir Capek]], [[Milana Balon]], [[Stane Lampe]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Nadja Kirin]] za razvoj in realizacijo letalskega avtomatskega radijskega kompasa * [[Cveto Brajnik]], Jože Debevec, [[Peter Kavčič]], [[Franci Nadles]], [[Karol Pravica]], [[Ilija Rajver]], [[Andrej Šinkovec]], [[Stojan Trošt]] in [[Božo Vukas]] za tehnično izboljšavo ''Miniaturni laserski razdaljemer'' * [[Pavel Oblak]], [[Uroš Stanič]], [[Jadran Lenarčič]], [[Saša Divjak]], [[Danijel Šlebinger]], [[Anton Ružič]], [[Alojz Žnidarčič]], [[Viktor Vavpot]], [[Boris Krevzel]], [[Miomir Vukobratovič]], [[Dragan Hristić]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izboljšavo ''Robot GORO – 101'' === 1984 === Dvaindvajset nagrad: * [[Niko Kralj]] za življenjsko delo na področju industrijskega oblikovanja * [[Mirko Doberšek]] za razvoj nove dentalne zlitine * [[France Strojin]] za uvedbo livnih praškov v redno proizvodnjo * [[Heron Šubic]] za nov postopek združevanja plastičnih materialov po principih gumarske tehnologije * [[France Brecelj]] in [[Sejjad Salam]] za razvoj tehnološkega postopka za proizvodnjo halogenskih žarnic * [[Edo Dolžan]] in [[Jože Mertelj]] za tehnično izboljšavo ''Valjčna obračalna odvodka'' * [[Štefan Urankar]] in [[Miran Bratkovič]] za zasnovo matenalne opreme ''Zasebne centrale Sl 2000/020'' * [[Ciril Zevnik]] in [[Jože Horvat]] za postopek za kontinuirano vroče pospajkovanje trakov iz bakra in njegovih zlitin * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut B. Lavrenčič]] za izum ''Naprava in sistem naprav za protipožarno zaščito industrijskih transportnih in odpraševalnih kanalov'' * [[Jože Gasperič]], [[Milena Žerovnik Turk]], [[Jelka Zupan]], [[Vinko Rebec]] in [[Branko Kos]] za razvoj skupine vakuumskih naprav za porodništvo * [[Stanko Strmčnik]], [[Vladimir Jovan]], [[Janko Petrovčič]], [[Janko Černetič]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izpopolnitev ''Simer-mikroračunalniški sistem za merjenje in regulacijo v procesni industriji'' * [[Miroljub Kljajić]], [[Janez Krajnik]], [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Čevlji za merjenje vertikalne sile in njenega prijemališča med hojo'' * [[Matija Kodrič]], [[Alojz Kozinc]], [[Darko Drglin]], [[Samo Prodan]] in [[Jurij Juršič]] za delo ''Računalniška tehtnica RT 211 s priborom'' * [[Anton Šebenik]], [[Uči Osredkar]], [[Bojana Dobnikar]], [[Janez Volčič]], [[Zoran Cvetkovič]] in [[Igor Smerkolj]] za tehnično izboljšavo sinteze in uporabe fenolformaledhidne smole * [[Gabrijela Pepelnjak]], [[Radmilo Anđelković]], [[Božo Iglič]], [[Zdenko Gasparič]], [[Sretan Dimitrijević]] in [[Milan Mitrović]] za izdelavo protiaerosolnih in vodnih filtrov * [[Peter Peterlin]], [[Bojan Grilc]], [[Bojan Grošelj]], [[Janez Novak]], [[Marjan Markelj]] in [[Ludvig Gyergyek]] za delo ''Naprave za povezavo operaterja z računalniškim sistemom za vodenje procesov v realnem času'' * [[Vinko Sever]], [[Zvezdana Sterle]], [[Franc Pinterič]], [[Andrej Pajnič]], [[Boštjan Sivka]], [[Lado Lenart]] in [[Jurij Tasič]] za dela pri razvoju in izdelavi mikroračunalniškega in analogno elektronskega dela plamenskega emisijskega fotometra FLAPHO-40 * [[Ivo Blažič]], [[Milan Bajec]], [[Franc Stariha]], [[Silvo Jakša]], [[Ivo Slana]], [[Alojz Malenšek]], [[Peter Šuhel]] in [[Alojz Roškar]] za ''Mikroračunalniško krmiljenje za avtomatski navijalni stroj ANM 236'' * [[Miloš Budnar]], [[Vladimir Cindro]], [[Mitja Kregar]], [[Vekoslav Ramšak]], [[Marjan Ravnikar]], [[Zdravko Rupnik]], [[Vito Starc]] in [[Žiga Šmit]] za tehnično izpopolnitev ''Razvoj metode protonskega vzbujanja rentgenskih žarkov (PIXE) za sledne analize'' * [[Marko Valič]], [[Dušan Kusterle]], [[Karolj Nemeš]], [[Uroš Aleksić]], [[Vladimir Leskovar]], [[Mario Kalčić]], [[Matjaž Drenik]], [[Dimitrij Kramar]] in [[Jožef Hozjan]] za tehnično izboljšavo ''Laserski obdelovalni sistem ISKRA LMP 600'' * [[Evgen Kansky]], [[Danilo Gorjan]], [[Marjan Stipanov]], [[Marjan Buh]], [[Nevenka Čok]], [[Bojan Erjavec]], [[Jožica Lenassi]], [[Zlata Roš]], [[Stanislav Šorli]] in [[Josip Zoubek]] za tehnično izpopolnitev ''Metalizacija visoko glinične keramike'' * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Erik Margan]], [[Stanimir Vasić]], [[Igor Muševič]], [[Andrej Primc]], [[Ivan Kvasić]], [[Andrej Vučković]], [[Silva Pirš]], [[Andrej Gartner]] in [[Robert Blinc]] za izuma ''Miniaturni monitor časovno odvisnih električnih signalov z LCD zaslonom in pomnilnim zapisom'' in ''Tekočekristalni osciloskopski zaslon z internim reflektorjem in interno mrežo'' === 1985 === Enaindvajset nagrad: * [[Albert Čebulj]] za življenjsko delo na področju elektroenergetike in uporabe električne energije * [[Drago Westersbach]] za ''Statistični multipleksor'' * [[Marjan Mrhar]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje aktivnega dosuševanja krme s hladnim in dogretim zrakom'' * [[Lovro Koblar]] in [[Boris Zalokar]] za tehnično izboljšavo ''Lokatorji napak v kablih z velikim slabljenjem'' * [[Janez Plestenjak]] in [[Edvin Batista]] za tehnično izboljšavo mikroplazemske naprave PV 20 T za varjenje tankih varjencev * [[Silvij Mikac]] in [[Vitomir Garbajs]] za izum ''Postopek in naprava za adaptivno krmiljenje elektroerozijskega obdelovalnega procesa'' * [[Janez Pelc]], [[Branko Petrič]] in [[Jože Kaplan]] za razvoj aperiodičnega indukcijskega generatorja za visoke in nizke frekvence za površinsko in skozno segrevanje kovin * [[Bojan Povh]], [[Bruno Tavčar]] in [[Franci Štemberger]] za raziskave, razvoj in osvojitev izdelavnega postopka za proizvodnjo germicidnih svetil na lEVT * [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]] in [[Anka Puc]] za izum postopka za pripravo ergokornina in ergokriptina s submerzno fermentacijo * [[Emil Knez]], [[Milena Kukovič]], [[Milena Žnidar]] in [[Milijana Prokić]] za izum ''Mikrokapsule za brezkarbonske kopirne papirje'' * Janez Eržen, [[Franc Mihalič]], [[Leopold Južina]] in [[Dušan Raič]] za ''Elektronsko precizno tehtnico razreda II'' * [[Peter Prelovšek]], [[Matjaž Babič]], [[Andrej Kregar]] in [[Bojan Uran]] za izum ''Merilnik toplotne prevodnosti z izboljšano metodo grelne žice'' * [[Primož Strojnik]], [[Stanislav Žerovnik]], [[Miha Stopar]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Elektronska naprava za korekcijo skolioze'' * [[Bogdan Baster]], [[Vladimir Franinovič]], [[Herman Kralj]], [[Franc Mavrič]] in [[Zdenko Milavc]] za izboljšavo ''Indukcijska peč GIG'' * [[Anton Železnikar]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Šalehar]], [[Drago Novak]], [[Andrej Leskovar]] in [[Aleksander Hadži]] za mikroračunalniški sistem PARTNER * [[Martin Lesjak]], [[Primož Mlakar]], [[Vlado Božjak]], [[Boris Glavič]], [[Marko Drenik]] in [[Jože Šnajder]] za napravo za avtomatsko določanje RVR na letališčih * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Vojko Lončarič]], [[Andrej Križnik]], [[Boris Krofl]] in [[Milena Jan]] za ''Video krmilni modul KLT-T, PAKA 3000'' * [[Josip Puh]], [[Drago Kolar]], [[Zmago Stadler]], [[Danilo Suvorov]], [[Leon Gričar]], [[Zvonko Bradač]], [[Jože Klobčar]] in [[Peter Bavdek]] za razvoj in uvedbo postopka za izdelavo večplastnih kondenzatorjev * [[Alojzij Keber]], [[Vladimir Jovan]], [[Mario Bar]], [[Tomaž Štrukelj]], [[Dušan Filipič]], [[Liljana Per]], [[Veronika Gašpar]], [[Janez Plestenjak]] in [[Mitja Pirjevec]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmilje dvigal SMKD 1'' * [[Boris Šket]], [[Nataša Zupančič]], [[Pavel Zupet]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]], [[Milan Banovec]], [[Alenka Jakovljević]], [[Marija Will]] in [[Franc Kozjek]] za izum za sintezo piroksikama, prenos tehnološkega postopka v redno industrijsko proizvodnjo in tržno realizacijo lastnega zdravila ERAZON * [[Edvard Mali]], [[Stane Droljc]], [[Borut Habič]], [[Damijana Dimic]], [[Janez Gjura,1926|Janez Gjura]], [[Janez Požun]], [[Andrej Flis]], [[Jadran Korla]], [[Janez Gjura, 1952|Janez Gjura]], [[Dušan Arko]], [[Tomo Gečev]] in [[Miro Špoljarič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje penobetonov v grajenje pri nas'' === 1986 === Enaindvajset nagrad: * [[Miha Japelj]] za vrhunske dosežke na področju farmacevtskih preparatov * [[Janez Eržen]] za tehnični izboljšavi ''Razvoj polariziranega releja s hermetičnim izmeničnim Hg kontaktnikom'' in ''Razvoj izdelavnega postopka za serijsko proizvodnjo releja vključno z merilnimi napravami'' * [[Silva Avšič]] za delo na žlahtnjenju in selekciji novih sort fižola * [[Vijko Ozim]] in [[Vera Ozim]] za izum ''Demanganizacija ali istočasna demanganizacija in deferizacija vode brez uporabe aktivnega oglja z ozonom'' * [[Jože Pogačar]] in [[Franc Dolenc]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska planšeta EPLA - 48 za spremljanje zračne situacije'' * [[Božo Glavič]] in [[Milan Šantelj]] za tehnično izboljšavo ''Ročni vetromer RVM 96'' * [[Boris Navinšek]] in [[Anton Žabkar]] za izum ''Trde zaščitne prevleke iz titanovega nitrida za povečanje življenjske dobe orodij in strojnih delov'' * [[Borut Bohanec]], [[Branka Javornik]] in [[Ivan Kreft]] za požlahtnitev sorte ajde siva * [[Monika Jenko]], [[Radovan Tavzes]], [[Lidija Koller]] in [[Aleksander Kveder]] za izum ''Difuzijsko kromiranje železa za profesionalne releje'' * [[Vital Eržen]], [[Janez Stepišnik]], [[Damir Zajec]] in [[Adrijan Levstik]] za tehnično izboljšavo ''Ultrazvočni defektoskop'' * [[Franc Kunšič]], [[Janez Trontelj]], [[Lojze Trontelj]] in [[Anton Pleteršek]] za tehnično izboljšavo ''Števna enota laserskih razdaljemerov v 3μ CMOS tehnologiji'' * [[Mario Korva]], [[Drago Logar]], [[Egon Perisutti]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Mitja Zornada]] za tehnično izboljšavo ''Prenosna radijska sprejemno oddajna naprava s frekvenčnim skakanjem SPARK'' * [[Bogdana Kurbus]], [[Franjo Bakula]], [[Roman Gabrovšek]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Milojka Pirc]] za izum ''Postopek za izdelavo lahkih izolacijskih in gradbenih elementov iz amorfne kremenice'' * [[Stojan Trošt]], [[Boris Vedlin]], [[Marko Kažič]], [[Jurij Nahtigal]] in [[Jože Žakelj]] za izum ''Okulistični Nd - YAG sunkovni laser'' * [[Marjan Kopač]], [[Jože Kocjančič]], [[Drago Kolar]], [[Anton Jager]], [[Danilo Suvorov]] in [[Borut Vičič]] za izpopolnitev recepture in tehnološkega postopka pri proizvodnji steklenih izolacijskih vlaken * [[Rudolf Murn]], [[Borut Kastelic]], [[Dušan Peček]], [[Davor Miljan]], [[Jože Pahor]] in [[Tomaž Lunder]] za tehnično izboljšavo ''Sistem računalniško vodenih radiometričnih vrat - RV 3'' * [[Marijan Miletič]], [[Branko Jevtič]], [[Tomaž Krištofelc]], [[Igor Ozimek]], [[Robert Reinhardt]] in [[Marjan Špegel]] za ''Enokartični 16-bitni mikroračunalnik PMP-11'' * [[Danilo Mozetič]], [[Franci Pinterič]], [[Andrej Godec]], [[Ivan Košak]], [[Ciril Pohar]] in [[Gorazd Vesnaver]] za tehnično izboljšavo ''Industrijski konduktomer MA 5971 z ustreznimi celicami'' * [[Natalija Vitezić]], [[Jože Gnidovec]], [[Pavel Zupet]], [[Marjo Merslavič]], [[Marjan Kermc]], [[Metka Palka]] in [[Majda Kopač]] za izum ''Sinteza piperacilina, priprava sterilne Na soli in prenos v industrijsko proizvodnjo'' * [[Janez Pirš (Pirša)|Janez Pirš]], [[Silva Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Bojan Marin]], [[Tone Pleteršek]], [[Peter Stavanja]], [[Andrej Gartner]], [[Jože Pirkovič]], [[Jože Pucelj]], [[Erik Margan]] in [[Janez Drmaž]] za tehnologijo izdelave in krmiljenja tekočekristalnih optičnih prikazalnikov * [[Radko Luzer]], [[Darko Duh]], [[Darko Kodrič]], [[Branko Škrubej]], [[Stane Zagorc]], [[Ignac Bakše]], [[Miran Kranjec]], [[Ignac Uršič]], [[Janko Nendl]], [[Marjan Kunstelj]], [[Brane Šesek]] in [[Iztok Ograjenšek]] za sistem za špiralizacijo uporov z Nd: YAG industrijskim laserjem UPLAS-20 === 1987 === Enaindvajset nagrad: * [[Mitja Šipek]] za življenjsko delo na področju kontrole materialov * [[Vinko Kambič]] za novo metodo slikanja grla skozi operacijski mikroskop * [[Franc Glinšek]] za razvoj in uvedbo žičnega upora v proizvodnji * [[Milica Oblak]] za uvajanje nove vrste jagodičja - žlahtnih borovnic v Sloveniji * [[Dušan Gnidovec]] in [[Bojan Breskvar]] za razvoj zlitin Bazil S za zobno protetiko in Permil 50 za magnetne oklope, razvoj mikrofiltrov za kriogeno tehniko in razvoj pseudozlitine AgZnO za električne kontakte * [[Marta Dolinar]] in [[Tine Vučer]] za Model za napoved časa tretiranja hmeljne peronospore v razmerah Savinjske doline * [[Mirjam Cergolj]], [[Jadranka Praštalo]] in [[Marija Trontelj]] za razvoj in uvedbo varistorja v proizvodnjo * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut Lavrenčič]] za infrardečo protipožarno napravo * [[Janez Žvab]], [[Andrej Vozlič]] in [[Vojko Strle]] za distribuirani procesni krmilni sistem PKS-2 * [[Boris Pihlar]], [[Janez Lavriša]], [[Janez Medic]] in [[Ljuban Klojčnik]] za prototip Cianidni analizator MA 5400 * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semolič]], [[Zdravko Zore]], [[Ljubo Pogačnik]] in [[Mitja Skvarča]] za Tranzistorski servo regulator SR-Tr-20/40 in SR-Tr-40/100 * [[Zvone Kerin]], [[Božidar Gošte]], [[Roman Lešnjak]], [[Franc Strojin]] in [[Štafan Smolič]] za finalizacijo linije za upore ali druge elektronske elemente z aksialnimi priključki * [[Franc Florjančič]], [[Alojz Medic]], [[Nada Radonjič]], [[Jože Klanjšek]] in [[Stane Jamnik]] za ''Proces in napravo za čiščenje odpadnih vod predelave rastlinskih olj in masti in za Flotacijo z raztopIjenim zrakom kot postopek ločevanja suspendiranih snovi iz vode'' * [[Matjaž Mihelič]], [[Uroš Miklavžič]], [[Zdravko Rupnik]], [[Pavao Satalić]], [[Franc Spreizer]] in [[Igor Žerovnik]] za mikroračunalniški termoluminescentni analizator IJS MR-200 * [[Nataša Zupančič]], [[Boris Šket]], [[Pavel Zupat]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]] in [[Marjan Kermc]] za nove sinteze in tehnološki postopek za proizvodnjo norfloksacina - nove antimikrobne učinkovine * [[Ljubomir Antončič]], [[Anton Čopar]], [[Darko Kocijan]], [[Boris Rusjakovski]], [[Iztok Jazbec]], [[Alenka Jeriha]] in [[Ivana Krivec]] za izum postopka za pripravo nikardipina in njegove hidrokloridne soli * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Bogo Romih]], [[Vojko Lončarič]], [[Jože Steblovnik]], [[Franc Peršak]] in [[Vinko Žagavec]] za Videoterminal PAKA 5000 * [[Branko Baslač]], [[Mladen Kokolj]], [[Mihajlo Komunjer]], [[Ivan Pepelnjak]], [[Darko Perhoč]], [[Srečko Seljan]], [[Branko Šoštarić]] in [[Zdravko Vuk]] za lokalno mrežo za računalnike PARTNER (LAN-P, LSYN-002) * [[Niko Škorc]], [[Franci Pintar]], [[Aljoša Resinovič]], [[Franc Pretnar]], [[Jože Koleša]], [[Marko Kodela]], [[Jože Vozel]], [[Stanislav Kuhar]] in [[Bogomir Rajh]] za ''Informacijski sistem za upravIjanje prometa'' * [[Drago Končnik]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Koprivšek]], [[Branko Štrukelj]], [[Jože Zajec]], [[Janez Zakonjšek]], [[Rajko Brglez]], [[Janez Jordan]], [[Anton Ogorelec]] in [[Georgi Zlatarev]] za delo ''Sistem zaščitnih naprav za objekte prenosa in razdeljevanja električne energije z uporabo novih teoretičnih in tehnoloških rešitev'' * [[Marko Rogač]], [[Damijan Hafner]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Zalar]], [[Milan Malej]], [[Marjan Bohnec]], [[Drago Westerbach]], [[Kristl Ogris]], [[Bogdan Kejžar]], [[Aleksander Hadži]] in [[Andrej Leskovar]] za Mikroračunalniški sistem TRIGLAV === 1988 === Enaindvajset nagrad: * [[Igor Levstek]] za vrhunski dosežek na področju izumov in izboljšav za uvajanje merskih metod jedrske magnetne resonance pri selekciji oljaric in na številna druga področja, ter za sistem za vzpodbujanja inovacij na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu Jožef Stefan]], ki je dal v zadnjih 15 letih več kot 250 izumov in prav toliko izboljšav * [[Mihaela Černe]] za delo ''Novi kultivarji in tehnologija vzgoje vrtnin za predelavo'' * [[Alenka Kandušer]] za postopek za formiranje elektrod na tankih kristalnih rezinah z velikimi elektromehanskimi in elektrotermalnimi koeficienti * [[Dane Peterc]] za razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave na poskusni živali ter razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave in zdravljenje pri človeku * [[Jože Pogačar]] in [[Igor Orel]] za elektronsko napravo za rafinerijo olja – ENRO * [[Vladimir Kosi]] in [[Vera Banfi]] za tehnično izboljšavo postopka za izdelavo preparatov za žičarne * [[Zdenko Milavec]], [[Marko Dolanc]] in [[Herman Kralj]] za tlačilko za infuzijo – Infuzon * [[Tomaž Skapin]], [[Andrej Šmalc]] in [[Andrej Stergaršek]] za postopek proizvodnje nikljevega (II) fluorida tetrahidrata * [[Bojan Cestnik]], [[Igor Kononenko]] in [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] za sistem avtomatskega učenja odločitvenih pravil ASISTENT 86 * [[Marin Berović]], [[Jože Velkavrh]], [[Srečko Oman]] in [[Marko Drašler]] za proizvodnjo laboratorijskih in pilotnih bioreaktorjev * [[Avguštin Blažič]], [[Aleš Juhart]], [[Andrej Peternelj]] in [[Marijan Potočnik]] za miniaturni Joule-Thompsonov utekočinjevalnik plina z reguliranim pretokom plina za doseganje temperatur okrog 77 K * [[Vinko Rebec]], [[Marjan Blenkuš]], [[Branko Kos]], [[Igor Podbrežnik]] in [[Alojz Virant]] za razvoj in izdelavo ultrazvočne čistilna naprave UZČ-41 s tehnologijo čiščenja vred * [[Janez Pelc]], [[Taso Lazovski]], [[Janez Oven]], [[Branko Petrič]] in [[Črtomir Vodušek]] za razvoj konstrukcije in izdelave avtomatske naprave za visokofrekvenčno industrijsko termično obdelavo (kaljenje) osi satelitov diferenciala Citroën ter vsestransko kontrolo postopka in kakovosti vzdolž celotne transportne poti obdelovanca * [[Franc Dacar]], [[Peter Reinhardt]], [[Albert Kolar]], [[Boris Težak]] in [[Marjan Špegel]] za grafični procesor GRAF–100 * [[Andrej Eleršek]], [[Jurij Šoba]], [[Edo Kladnik]], [[Zmago Stadler]] in [[Matjaž Žaucer]] za toplotno izolacijski keramični material * [[Dušan Kunsterl]], [[Marko Valič]], [[Roman Debeljak]], [[Danijel Šlebinger]] in [[Milan Krsmanović]] za laserski sistem za tridimenzionalno obdelavo * [[Jožef Pislak]], [[Marko Jeruc]], [[Brane Kamšek]], [[Janja Carli]] in [[Peter Zadel]] za enokanalno radio-relejno napravo RRS-7 (RRU-1) * [[Radovan Tavzes]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]], [[Drago Railič]], [[Brane Miklavž]] in [[Jože Zupančič]] za razvoj in proizvodnjo družine profesionalnih subminiaturnih hermetičnih relejev * [[Jože Marušič]], [[Iztok Hudoklin]], [[Mitja Pernuš]], [[Franc Vogrin]], [[Rudolf Čurič]] in [[Jurij Juršič]] za družino numeričnih kazalnikov pozicije NP 200/300 * [[Janez Peklenik]], [[Mirko Klanjšček]], [[Ivan Vengust]], [[Andrej Konjajev]], [[Ernest Zebec]] in [[Borut Ahačič]] za sistem za vstavljanje elektronskih komponent z računalniškim krmiljenjem (NC vstavljalnik) * [[Milojka Mohar]], [[Ljuba Kremžar]], [[Zdenka Jerala Štrukelj]], [[Angela Vene Možina]], [[Janja Urbančič Smerkolj]], [[Polona Cvelbar]], [[Zdravko Kopitar]], [[Mirjam Žorž]], [[Andrej Lenardič]], [[Bojan Kofler]], [[Frida Lah Gros]], [[Vida Nikolič]], [[Mihaela Mavec]] in [[Marija Lampret]] za tablete s podaljšanim delovanjem na osnovi hidroksipropil metilceluloze z veliko molsko maso in postopek za njegovo pripravo === 1989 === Enaindvajset nagrad: * [[Peter Vogrinčić]] za življenjsko delo na področju izumov in izboljšav za celovito zasnovo programa preoblikovalne opreme za kovine in nekovine * [[Elza Leskovec]] za prispevek k intenzifikaciji vrtnarske proizvodnje * [[Boris Stropnik]] za novo tehnologijo odpepeljevanja pri termoelektrarni Šoštanj * [[Aleksander Šiftar]] za pomembne raziskovalne dosežke na področju razmnoževanja rastlin in vitro * [[Martin Lesjak]] in [[Jože Šnajder]] za avtomatsko računalniško merilno postajo META 789 * [[Andrej Banovec]] in [[Marija Kern]] za razvoj in proizvodnjo tankoplastnega senzorja relativne vlage * [[Boris Orel]], [[Zorica Crnjak Orel]] in [[Ištvan Radoczy]] za barvni premaz z visoko stopnjo dispergiranja oziroma kritja in postopek za njegovo pripravo in uporabo * [[Jože Perne]], [[Milam Kozole]] in [[Stanislav Miklavčič]] za sistem za merjenje, registracijo in obdelavo električne energije ISKRAMATIC SEP 2 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]] in [[Peter Rakovec]] za inteligentni prožilnik za selektivno ventrikulografijo * [[Franc Lipovšek]], [[Brane Jenko]], [[Franc Jeraj]] in [[Janko Pavlič]] za postopek za popolno ločljivost zmesi polisulfon-diklormetan * [[Janko Žmitek]], [[Alenka Hribar Kikelj]], [[Ljubo Antončič]] in [[Anton Čopar]] za sintezo auranofina * [[Vinko Ribnikar]], [[Jaro Kapus]], [[Vojko Mencinger]] in [[Jože Prelovšek]] za omrežni tonfrekvenčni sprejemnik TS 5 * [[Darko Belavič]], [[Silvo Mojstrovič]], [[Muharem Murčehajič]], [[Stojan Šoba]] in [[Milan Vodopivec]] za senzor krvnega tlaka * [[Stane Koprivšek]], [[Marko Maver]], [[Marko Kompare]], [[Bogomir Vrhovec]], [[Simon Jug]] in [[Jože Vrežej]] za distančno zaščito za srednje napetostna elektroenergetska omrežja * [[Marij Herslavič]], [[Pavel Zupet]], [[Vesna Flego]], [[Miha Japelj]], [[Branko Stanovnik]] in [[Janja Cirnski]] za pripravo derivatov L-alanil-L-prolina in neodvisen postopek za sintezo enalapril maleata * [[Primož Rode]], [[Dušan Štajer]], [[Matija Horvat]], [[Ivan Zupančič]], [[Žarko Gorup]] in [[Danijel Peterc]] za raziskavo pomena poznih prekatnih potencialov * [[Igor Birkelbach]], [[Branko Štrukelj]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Janez Jordan]], [[Drago Končnik]] in [[Vinko Žerjav]] za mikroprocesorski frekvenčni rele RFN 30 * [[Milan Jeran]], [[Franc Podbevšek]], [[Iztok Medved]], [[Vlado Ahtik]], [[Stane Baš]], [[Stane Plaskan]] in [[Marko Agnež]] za sisteme za avtomatizacijo proizvodnih procesov, serijo procesnih računalnikov KLAS in KUP * [[Žarko Gorup]], [[Leopold Trdan]], [[Niko Basarič]], [[Andrej Levstek]], [[Marko Perovšek]], [[Boštjan Peršič]], [[Miran Šavli]] in [[Branko Šušterič]] za avtomatsko transportno linijo * [[Zdenko Vižintin]], [[Jože Petkovšek]], [[Karel Rankel]], [[Marjan Kunstelj]], [[Miro Treven]], [[Drago Markič]], [[Slavko Guzelj]] in [[Zdravko Grmovšek]] za detektor laserske osvetlitve * [[Bernard Herman]], [[Tomaž Slivnik]], [[Rajko Mahkovic]], [[Branko Treska]], [[Ivo Eržen]], [[Zlatan Magajna]], [[Matjaž Mlinšek]], [[Bojan Breznik]], [[Jože Bizjak]] in [[Goran Čeledin]] za numerično krmilje za stružnice CNC-2T === 1990 === Dvajset nagrad: * [[Smiljan Jerič]] za življenjsko delo pri proučevanju elektronskih sestavnih delov * [[Vojko Ozim]] za izum ''Hidrokinetični postopek za razželezenje vod s kisikom'' * [[Leon Žlajpah]] in [[Milko Čefarin]] za izboljšavo robotizirane celice za hladno preoblikovanje * [[Natalija Vitezič]] in [[Pavel Zupet]] za izum sinteze piperacilina, farmacevtske surovine za Krkin preparat ISIPEN * [[Vital Eržen]], [[Davorin Kotnik]] in [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] za izboljšavo ''Mini NMR spektrometer'' * [[Matija Maležič]], [[Helena Benko]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Vezja alternativnega dvokanalnega spodbujevalnika mišic'' * [[Zoran Seljak]], [[Ivan Rupnik]] in [[Dušan Kastrevc]] za izboljšavo NC obdelovalna linija za razrez Al - profila in prebijanje lukenj * [[Karl Kuzman]], [[Janez Pipan]], [[Samo Večko]] in [[Tone Pratnekar]] za izboljšavo ''Feritne in austenitne armature iz pločevine'' * [[Jožef Rupar]], [[Boštjan Šuhelj]], [[Dušan Terčelj]] in [[Matjaž Vrhovec]] za integrirano mikroprocesorsko zaščito za srednjenapetostni vod z avtomatskim ponovnim vklopom RIR 2000 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]], [[Peter Rakovec]] in [[Sergej Hojker]] za raziskave s področja teorije informacij v medicinskih slikah * [[Simona Bohanec]], [[Livija Lah]], [[Marjan Tušar]], [[Marko Meglič]] in [[Tanja Ljubič]] za C13 SYS-CARBON, programski paket za ekspertno reševanje problemov s področja C13 NMR * [[Zlatko Roškar]], [[Janez Špeh]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]] in [[Franc Šmajs]] za montažno linijo srednje litražnih grelnikov vode * [[Neda Benički]], [[Vladimir Pokorni]], [[Dragan Radovič]], [[Ivan Radež]], [[Miljenko Sokolić]] in [[Marjeta Grom]] za izum izdelave neodvisnega postopka za biosintezo antibiotika Salinomicina in tržnega preparata KOKCISAN R * [[Drago Kolar]], [[Miha Drofenik]], [[Igor Zajc]], [[Andrej Češnovar]], [[Zora Omahen]] in [[Ivo Močnik]] za PTC – termistorje * [[Jurij Druškovič]], [[Stanislav Pintar]], [[Maksimiljan Fijački]], [[Saša Prešern]], [[Rudi Murn]], [[Branko Mihovilovič]] in [[Mate Lamut]] za ''Računalniško podprt informacijski sistem za spremljanje in vodenje kontrole kakovosti v tovarni avtopnevmatike Sava-Semperit'' * [[Marjan Špegel]], [[Marko Bonač]], [[Bogdan Filipič]], [[Tadej Lasbaher]], [[Mitja Lasič]], [[Janko Mivšek]] in [[Peter Reinhardt]] za izboljšavo KRONOS - sistem za računalniško evidentiranje prisotnosti z magnetno kartico * [[Jožica Friedrich]], [[Nina Gunde Cimerman]], [[Aleksa Cimerman]], [[Branislav Filipovič]], [[Pavica Hajko]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janez Bernik]] in [[Jože Repše]] za izum postopka za proizvodnjo mikrobiološkega sirišča s submerzno fermentacijo * [[Jernej Virant]], [[Marjan Bradeško]], [[Igor Rozman]], [[Tomi Zebič]], [[Niko Zimic]], [[Marko Agrež]], [[Stane Baš]] in [[Damijan Kramer]] za programirano napravo - programski paket FEPRO * [[David Čok]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marijan Vidmar]], [[Dragan Mrdaković]], [[Janko Petrovčič]], [[Marko Šega]], [[Janez Žmuc]] in [[Stojan Binder]] za izboljšavo mikroračunalniškega vodenja steklarske talilne peči * [[Janez Markač]], [[Stane Plaskan]], [[Franc Šmajs]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]], [[Marina Tavčar]], [[Frank Kranjc]], [[Iztok Simšič]], [[Rastko Čop]] in [[Breda Mencej]] za izboljšavo merjenja, označevanja in avtomatske identifikacije furnirja === 1991 === Šest nagrad: * [[Marko Kos]] za življenjsko delo na področju razvojno konstrukcijske dejavnosti * [[Marjan Špegelj]], [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]], [[Borut Lesjak]], [[Slavko Mavrič]] in [[Vid Vouk]] za razvojni sistem IN-BED za programiranje mikroprocesorjev v Moduli-2 * [[Savo Leonardis]], [[Franc Bratkovič]], [[Aleksander Razmovski]], [[Damjan Luin]], [[Matjaž Blokar]] in [[Janez Vrzel]] za izum vezja za digitalni multifrekvenčni sprejemnik signala * [[Janez Jenko]] za izum kline pri drsalki * [[Milan Skitek]], [[Ljubiša Lukić]] in [[Niko Jesenovec]] za izum stabilne kontrole krvi za hematološke analizatorje na Coulterjevem principu * [[Matija Kodrič]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Vladimir Kavrečič]] za izum vezja za kompenzacijo spremembe upornosti povezovalnega kabla med merilno dozo in merilnim instrumentom == Viri == * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1954-1958.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu v letih 1954 - 1958] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1958-1959.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1958 in 1959] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1960-1961.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1960 - 1961] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1962.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1962] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1963.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1963] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1964.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1964] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1965.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1965] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1966.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1966] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1967.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1967] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1968.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1968] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1969.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1969] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1970.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1970] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1971.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1971] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1972.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1972] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1973-1.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1973] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1974.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1974] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1975.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1975] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1976.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1976] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1977.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1977] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1978.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1978] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1979.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1979] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1980.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1980] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1981.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1981] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1982] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1983.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1983] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1984.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1984] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1985.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1985] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1986] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1987.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1987] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1988.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1988] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1989] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rsrdt-porocilo-1990.pdf Republika Slovenija, Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1990] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1991.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1991] {{COBISS|ID=7017499}} == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Sklad Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] 39m21k9lmmay2ct7lhpnq7g30ty910e 6675519 6675518 2026-05-14T03:31:22Z Signal 28172 /* 1978 */ popr. Jože Pahor --> Jože Pahor (1933-2017) 6675519 wikitext text/x-wiki '''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''' je podeljeval [[Sklad Borisa Kidriča]] v letih od 1957 do 1991. == Namen == Uspele tehnične iznajdbe in izpopolnitve so pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju. Z namenom, da bi spodbudili iznajditeljsko delo, je v letu 1956 [[Sklad Borisa Kidriča]] razpisal natečaj za iznajdbe in izpopolnitve, ki so se v praksi že uveljavile. Prve nagrade te vrste so bile podeljene leta 1957. Od leta 1957 do 1965 so se ta nagrade imenovala ''Nagrade za iznajdbe in izpopolnitve'' oziroma ''Nagrade za tehnične iznajdbe in izpopolnitve'' in od leta 1966 naprej ''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''. O podelitvi nagrad je odločal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča. == Nagrajenci == === 1957 === * [[Martin Obran]] za konstrukcijo montažnega in plezalnega opaža z delovnimi odri za armiranobetonske konstrukcije * [[Edvard Cilenšek]] za postavitev električnega pospeševalnika v [[Institut Jožef Stefan|Institutu Jožef Stefan]] * [[Ivan Zupan (strojnik)]] za rekonstrukcijo priprave za mazanje pnevmatskega orodja in za konstrukcijo pnevmatskega kladiva za batne stroje === 1959 === Prva nagrada: * ekipa kirurške klinike pod vodstvom [[Božidar Lavrič|Božidarja Lavriča]] za operacijo srca z uporabo metode ekstrakorporealne cirkulacije Dve drugi nagradi: * [[Leopold Andrée]] za konstrukcijo generatorja ultra zvočnega valovanja za pospeševanje zgorevanja prašnih goriv * [[Marijan Ferjan]], [[Engelbert Hribernik]], [[Zdenko Marinček]] in [[Miodrag Milojević]] za iznajdbo ''Uporaba poroznega betona za osuševanje predorov in podzemnih galerij ter za opaž pri vakuumskem betoniranju'' === 1960 === Prva nagrada: * [[Vinko Kramaršič]] za iznajdbo ''Votlo mešalo in postopek mešanja v tekočinah'' Druga nagrada: * [[Milan Dobovišek]] za iznajdbo ''Postopek za vlivanje in nadaljnjo izdelavo zloženih jekel'' === 1961 === Prva nagrada ni bila podeljena. Tri druge nagrade: * [[Valter Krušič]] za delo na področju borbe proti kariesu – zobni gnilobi * [[Leo Knez]] in [[Ivan Kotnik (inovator)]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo in polnjenje jeklenk za plin dissous'' * [[Vilko Kukec]] za iznajdbo ''Prenosna conska sušilnica za sadje in druge pridelke'' === 1962 === Nagrada ni bila podeljena, ker predložena dela niso izpolnila vseh razpisnih pogojev. === 1963 === Prva nagrada ni bila podeljena. Dve drugi nagradi: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Priprava za navijanje kovinskih plošč v zvitke'' * [[Valentin Osredkar]] za iznajdbo ''Jamska stojka in Jamsko stropno oporje'' === 1964 === Prva nagrada: * [[Ivan Fink]] za tehnično izpopolnitev na projektu in razvoju elektronske telefonske centrale === 1965 === Prva nagrada: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavo ''Spektrometer za jedrski spinski odmev'' in aparaturo za merjenje olja v zrnih kmetijskih kultur'' Tri druge nagrade: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavi ''Protonski magnetometer'' in ''Protonski gradientni magnetometer'' * [[Viktor Repenšek]] za ''Žlahtnjenje krompirja'' * [[Filip Sedmak]] za iznajdbo ''Prenapetostni odvodnik'' === 1966 === Prva nagrada: * [[Albert Čebulj]] za iznajdbo ''Zaščitna vezava za transformatorje'' Drugi nagradi: * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]], [[Stojan Jeretin]] in [[Zdenko Milavec]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje pretoka plinov po metodi ionizacije'' * [[Jože Pirih]] in [[Franc Špiler]] za tehnično izboljšavo ''Montažni nosilci za električne vodnike in priključni pribor'' === 1967 === Prva nagrada: * [[Aleš Strojnik]] za tehnično izboljšavo na rutinskem elektronskem mikroskopu Tri druge nagrade: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Čistilna priprava za čiščenje cevi rekuperatorskih kotlov med obratovanjem'' * [[Štefan Zagoričnik]] za iznajdbo ''Izmenljiva objemka za jamske stojke'' * [[Viktor Zupančič]] za iznajdbo ''Nakladalna priprava za palete'' === 1968 === Dve prvi nagradi: * [[Avgust Belič]] in [[Janez Eržen]] za izum ''Hermetični trdomagnetni kontaktnik'' * [[Karel Ferlež]] za izum ''Mlin za mletje močnih krmil in žitaric'' Drugi nagradi: * [[Ivan Car]] za izum ''Sonde z vložki za signalizacijo nivoja vnetljivih in nevnetljivih tekočin in električno vezje za signalizacijo ter vključevanje motorjev v odvisnosti od nivoja tekočine'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Mehanizem za zaviranje traktorjev in prikolic ali podobno'' === 1969 === Prva nagrada: * [[Deso Javornik]] za izum ''Plazemski gorilnik'' Tri druge nagrade: * [[Matjaž Leskovšek]] za tehnično izboljšavo pri razvoju telegrafske multipleksne tehnike * [[Jože Pahor (1933-2017)]], [[Jože Šnajder]] in [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] za tehnično izboljšavo ''Analogni računalnik za vrednotenje rezultatov Rose Bengal testa'' * [[Mitja Vidmar]] za iznajdbo ''Trifazni alternator z drsnimi obroči z vgrajenim napetostnim regulatorjem in nosilci usmerniških diod'' === 1970 === Devet nagrad: * [[Erik Vrenko]] in [[Alojz Klinej]] za izum ''Koherentna svetilka za linearno polarizirano svetlobo'' * [[Edo Prostor]] za izum ''Postopek zaščite kondenzatorjev z epoksi smolo'' * [[Ivan Milič]], [[Edo Prostor]] in [[Žarko Stok]] za izum ''Postopek za utrditev surovin'' * [[Anton Oblak]] za izum ''Reaktor za oksidacijsko pihanje raztaljenega bitumena ali drugih smolnatih snovi'' * [[Vladimir Senčar]] za izboljšavo ''Obračanje blumov na zanko pri valjanju ingotov v blume za žično valjarno'' * [[Alojz Fornazarič]] in [[Milan Lekšan]] za vzgojo nove sorte breskve ''Slovenija'' * [[Marko Pečnik]] za izboljšavo ''Iskalnik napak v kablih'' * [[Marko Jagodič]] in [[Božo Bastaž]] za izboljšavo ''Razvoj družine 12/24 kanalskih telefonskih multipleksnih sistemov'' * [[Božo Bartelj]] in [[Bogdan Babšek]] za izboljšavo ''Analitična rešitev optimalne dolžine valjanih izdelkov'' === 1971 === Šest nagrad: * [[Lojze Čigon]] za iznajdbo ''Postopek za izdelavo zidnih in stropnih konstrukcij z opečnimi elementi'' * [[France Bremšak|Franc Bremšak]] in [[Slavko Hanžel]] za iznajdbo ''Visokoimpedančni enosmerni operacijski ojačevalnik'' * [[Jože Gajšek]] za iznajdbo ''Prilagoditvena vezava programatorja v avtomatskih pralnih in podobnih gospodinjskih strojih za olajšanje radijskih motenj'' * [[Rado Kocjan]] in [[Borut Pelan]] za iznajdbo ''Postopek za izolacijo in hidriranje naravnih secale alkaloidov'' * [[Aleksander Kostnapfl]] za iznajdbo ''Merilna priprava za merjenje osne sile v vrveh'' in ''Hidravlična napenjalna in merilna priprava za nosilne vrvi pri žičnicah'' * [[Milan Pečnik]] za iznajdbo ''Gumbna pogonska ureditev za odmična, paketna ali druga ročna stikala'' === 1972 === Devet nagrad: * [[Vital Eržen]], [[Igor Levstek]], [[Jernej Porok]] in [[Ivan Zupančič]] za izum ''Pulzni oljni analizator'' * [[Zdenko Milavec]] in [[Franc Celar]] za izum ''Detektor maksimalnih vrednosti napetosti in analogni spomin'' * [[Boris Frlec]] in [[Andrej Šmalc]] za izuma: ''Prenosnik pritiska za merjenje pritiska elementarnega fluora in drugih visokokorozivnih plinov'' ter ''Nizko temperaturna celica za IR spektroskopijo visokokorozivnih fluoridov'' * [[Jurij Hribovšek]] za izum ''Temperaturna kompenzacija večkanalnega oscilatorja za frekvenčno področje 20 do 30 MHz'' * [[Jože Korošec]] za vzgojo nove sorte črne detelje ''poljanka'' * [[Dragica Kralj]] in [[Tone Wagner]] za vzgojo novih sort hmelja ''ahil'', ''apolon'', ''atlas'', ''aurora'' * [[Jurij Zadravec]] za iznajdbo ''Enofazni sinhronski motor za majhne moči z lastnim zagonom'' * [[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] za izume: ''Ureditev generacije nosilnih frekvenc za prenos informacij, zlasti po visokonapetostnih daljnovodih z nosilno frekvenco'', ''Izboljšano ojačevalno vezje'', ''Izboljšana ureditev dvosmernega prenosa kombiniranih informacij po zlepljenih pasovih s pomočjo nosilnih frekvenc'', ''Ureditev za vzpostavitev optimalnega režima pri tranzitiranju s kompanderiziranimi in nekompanderiziranimi aparaturami'' * [[Laslo Rešković]] in [[Franc Štefančič]] za izpopolnitev ''Enote za priključek telegrafskega daljnega naročnika'' === 1973 === Šestnajst nagrad: * [[Avgust Berlič]] za iznajdbo ''Zataljevalni stroj za hermetično zapiranje steklenih cevk'' * [[Janez Eržen]] in [[Adolf Vauda]] za tehnično izboljšavo ''Signalno varnostna naprava z brezžičnim prenosom alarmnega signala'' * [[Radovan Tavzes]], [[Evgen Kansky]] in [[Jelko Koron]] za iznajdbo ''Potenciometer'' * [[Evgen Kansky]], [[Radovan Tavzes]] in [[Jelko Koron]] za ''Podnožje za elektronske elemente'' * [[Božidar Brudar]] za iznajdbo ''Merilna priprava za rezanje blumov'' * [[Bogdan Bastar]], [[Zdenko Milavec]], [[Jože Pahor (1933-2017)]] in [[Boris Navinšek]] za tehnično izboljšavo ''Tiristorski regulator scenske razsvetljave'' * [[Ljubo Planinšček]], [[Jože Wemad]], [[Fran Erbežnik]] in [[Viktor Ramovš]] za iznajdbo ''Izboljšave mozaične komandne plošče'' * [[Stojan Havliček]] za tehnično izboljšavo ''Troakar za operativno laparaskopijo'' * [[Peter Jerman]] in [[Franjo Kajfež]] za iznajdbo ''Biosintezni postopki za pridobivanje antibiotikov tetraciklinske skupine'' * [[Miha Japelj]], [[Tone Povše]], [[Pavle Zupet]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo rentgenskih kontrastnih sredstev'' * [[Marko Gliha]], [[Jurij Hribovšek]], [[Peter Benedik]] in [[Maks Simončič]] za tehnično izboljšavo ''Vpeljava enobočno moduliranega prenosa v metrsko valovno področje'' * [[Milan Oklobdžija]], [[Miha Japelj]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo 7-kloro-2, 3-dihidro-1-metil-5-fenil-(1H)-1,4-benzodiaze-pina in ustreznega derivata benzodiazepin-2-ona'' * [[Janez Štupar]] za iznajdbo ''Gorilnik za merjenje atomske absorbcije z laminarnim plamenom in ločenim vbrizgavanjem raztopine v plamen'' * [[Franc Avčin]] in [[Anton Jeglič]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za iskanje ponesrečencev zasutih v plazu'' * [[Erno Petrič]] za tehnično izboljšavo na področju razvoja avtomatizacije za daljinsko upravljanje, daljinsko signalizacijo in daljinski prenos meritev * [[Anton Jeglič]], [[Ignac Uršič]] in [[Maks Smolnik]] za tehnično izboljšavo ''Radiofrekvenčna peronealna opornica'' === 1974 === Štirinajst nagrad: * [[Anton Razinger]] in [[Jože Arh]] za iznajdbo ''Priprava za dodajanje svinca pri izdelavi ali vlivanju svinčevih jekel'' * [[Marjan Buh]], [[Josip Puh]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Postopek za pripravo miniaturnih keramičnih kondenzatorjev'' * [[Igor Grabec]] za iznajdbo ''Umetno oko za kontrolo žarometov'' * [[Valentin Grilc]] za iznajdbo ''Kontaktni vložek za izdelavo kontaktnih stavkov ali drugega stikala z drsnim kontaktom'' * [[Smiljan Jerič]], [[Ludvik Simonič]], [[Lado Androja]] in [[Jože Kelhar]] za tehnično izboljšavo ''Originalni vakuumski postopek brezkontaktnega nikljanja pirolitskih uporov'' * [[Jože Jan]], [[Ivan Pokorn]] in [[Tomo Čavić]] za iznajdbo z naslovom ''Naprava za predenje mineralne volne iz raztaljenih mineralov'' * [[Stane Kranjc]] za tehnično izboljšavo ''Ročni hladilnik mleka'' * [[Jože Pahor (1933-2017)]] za iznajdbo ''Stabilizator efektivne napetosti z linearno zvezo med efektivno in kontrolno napetostjo pri sistemih s fazno regulacijo'' * [[Pavel Zupet]], [[Anton Povše]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Milena Popovič]] za tehnično izboljšavo čiščenja 3,5-diacetilamino-2,4,6-trijod benzojeve kisline, do kvalitete, uporabne za paranteralne raztopine * [[Sava Rakčević]] za iznajdbo ''Regulator pretoka za nizkotlačne hidroelektrarne'' * [[Marko Štular]], [[Erik Vrenko]], [[Ana Švajger]], [[Zvonko Krevelj]], [[Ilija Rajver]], [[Janko Lipovž]], [[Janez Šteblaj]], [[Mitja Kovačič]], [[Stane Petrič]] in [[Marija Bernard]] za iznajdbo ''Laserski razdaljemer za vgradnjo v vozila'' * [[Jože Vugrinc]], [[Stane Pavlin]], [[Slavko Ožbalt]], [[Andrej Lavrič]], [[Srečko Hribar]] in [[Roman Kunaver]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za radiorelejne usmerjene zveze za prenos snopa do 60 govornih kanalov'' * [[Franc Zajc]] in [[Matevž Vrhovnik]] za izum ''Konstrukcija za izdelavo nadgradnje na vlačilcih in prikolicah'' * [[Jože Grmek]] in [[Branka Grmek Štebih]] za iznajdbi: ''Vezava radiatorskih členov'' in ''Radiatorski členi'' === 1975 === Dvajset nagrad: * [[Jože Spanring]] za izpopolnitev ''Rž tetraploidna okta'' * [[Lucijan Krivec]] za izum ''Pretočne posode za odstranjevanje gnojevke izpod mrež ali rešetk pri etažnih baterijah za vzrejo v živinoreji'' * [[Andrej Šalehar]], [[Alojz Čandak]] in [[Joža Urbas]] za izpopolnitev metode ''Selekcija hibridnih prašičev'' * [[Niko Kralj]] za izum ''Univerzalni montažni sklopi predfabriciranih konstrukcijskih elementov'' * [[Borut Pelan]], [[Rudi Ručman]] in sodelavec [[Rudo Kocjan]] za izum ''Postopek za pripravo vodotopnega escina'' * [[Tone Blatnik]] za izpopolnitev ''Proizvodnja suhega komprimiranega zraka za industrijsko fermentacijo antibiotikov'' * [[Jure Babič]] in sodelavci: [[Janez Bernik]], [[Glijeb Karpljuk]], [[Vinko Manček]], [[Jože Miklič]], [[Mladen Pavletič]] in [[Janko Petrovič]] za izpopolnitev postopka proizvodnje oksitetraciklina * [[Jože Salmič]] in [[Jože Verce]] za izpopolnitev ''Dodatna naprava na stroju FEMA za avtomatsko dodajanje žličk'' * [[Miloš Marinček]] za izpopolnitev ''Pomična streha na letnem gledališču Križanke v Ljubljani'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Avtomat za izdelavo stenskih zaščitnih kotnikov'' * [[Jože Koželj]] za izum ''Fluorescenčna svetilka kot nosilec sekundarnega stropa'' * [[Peter Šuhel]] za izum ''Avtomatski integrirani intravaginalni stimulator'' * [[Janez Fister]], [[Iva Kavčič]] in [[Jože Slivnik]] za izum ''Postopek za pripravo rdečega živosrebrnega oksida za izdelavo baterij'' * [[Jože Pahor (1933-2017)]] in [[Milan Petrovič]] za izum ''Akustična panorama'' * [[Jože Gajšek]] za izum ''Uporaba vzmeti za ščetke kot dušilke za znižanje nivoja radiofrekvenčnih motenj pri malih univerzalnih motorjih'' * [[Peter Šuhel]], [[Miroslav Žlajpah]], [[Jurij Strnad]] in [[Franc Beravs]] za izum ''Precizni avtomatski merilnik reed kontaktnikov'' * [[Boštjan Škorjak]], [[Jože Podlipnik]], [[Anton Ogorelec]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Rožman]], [[Milan Zdešar]], [[Viki Uhan]] za izpopolnitev ''Naprave za kompleksno avtomatizacijo hidroelektrarn'' * [[Franc Tori]] za izpopolnitev ''Tori votlak'' * [[Marjan Vozelj]] za izpopolnitev uporabe laserskih žarkov za vzbujanje fluorescence * [[Marko Habič]] in [[Andrej Kmet]] za izpopolnitev metode ''Določanje doze pri radikalni radioterapiji Hodgkingove bolezni na telekobaltu'' === 1976 === Trinajst nagrad: * [[Marjan Petelinšek]] in [[Ivan Zavšek]] za izum ''Stroji za nanašanje emajla'' * [[Jože Koželj]] za izpopolnitev ''Stol 2140 z ekscentrično vrtljivo sedežno ploskvijo'' * [[Anton Brcar]] za izum ''Ureditev dovajanja in odvajanja tlačnega fluida pri vrtečih se gredah in z njimi vezanih delih strojnih naprav'' * [[Vanja Kreft]] in [[Vinko Muha]] za izum ''Nov princip 12 - pulznega usmerjanja'' * [[Janez Sever]] kot avtor oziroma soavtor izumov ''Enofazni koračni motor z vezjem za napajanje'', ''Polarizirano elektromagnetno močnostno stikalo'' in ''Vezje za integrirani elektronski časovni zbiralnik'' * [[Stanislav Štrukelj]] za izum ''Sistem izbiranja pomnilniških celic'' * [[Jože Lavrin]] za izum ''Vodotesno ohišje za galvansko celico'' * [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]] in [[Marjan Erjavec]] za iznajdbo ''Mobilni renograf'' * [[Rafael Cajhen]], [[Janez Nastran]] in [[Matija Seliger]] za izum ''Uspešna tehnološka rešitev vklopne problematike pri DC/AC pretvornikih'' * [[Tomislav Rančič]] za tehnično izpopolnitev ''Tehnološke rešitve elektronskega regulatorja avtomatske regulacije izhodne napetosti specialnih transformatorjev srednjih moči'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Pavel Zupet]], [[Mladen Pavletič]], [[Franc Novosel]] in [[Tomaž Stepišnik]] za izum ''Izolacija, ovrednotenje in uporaba encima nevtralne proteaze kot sekundarne surovine pri fermentaciji oksitetraciklina'' * [[Marjeta Globokar]], [[Pavle Zupet]], [[Matija Maučec]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Tehnološka izboljšava sinteze etilnega estra p-klor-fenoksi izomaslene kisline'' * [[Janez Trontelj]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Franc Levornik]] za izum ''Izvedba precizijskega elektronskega števca električne energije razreda 0,2 in 0,5'' === 1977 === Osemnajst nagrad: * [[Niko Kralj]] za izume in modele s področja industrijskega oblikovanja * [[Štefan Zagoričnik]] za izum ''Jekleno popustljivo podporje z gibljivim spojem za rudnike'' * [[Janez Nebec]] za izum ''Mehanski postopek za voluminiziranje tkanin'' * [[Marjan Umek]] za ''Razvijalnik za lahko peno'' * [[Milan Kocjan]] za izum ''Izdelava prototipa planetnega mešalca za mešanje prašnih komponent'' * [[Ciril Kastelic]] za izpopolnitev ''Plamaflex-poliuretanske izolacijske plošče'' * [[Milan Čelan]] za izum ''Razvoj in organizacija pilotne proizvodnje stikalnih elementov s hermetičnimi kontaktniki'' * [[Marjan Žagar]] in [[Jernej Raspet]] za izum ''Snežna veriga za pnevmatike motornih vozil za hitro nameščanje'' * [[Srečko Oman]] in [[Miro Brzin]] za napravo ''Originalna izvedba stabilnega mikrogazometra z maksimalno občutljivostjo, za njegovo avtomatizacijo in za pripravo diferenčne metode mikrogazometra'' * [[Tatjana Brodnik]] in [[Peter Suhač]] za izum ''Sredstvo za zatiranje škodljivcev'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]] in [[Tomaž Ermenc]] za izpopolnitev ''Elektronski regulator jalove moči Iskra-APJ'' * [[Igor Grabec]] in [[Peter Mužič]] za ''Detektor akustične emisije'' in ''Senzor akustične emisije z vgrajenim predojačevalnikom'' * [[Franc Jesenko]], [[Aleš Kmecl]] in [[Ivan Savnik]] za izum ''Selekcija hibridov prelux'' * [[Franjo Gračanin]], [[Miroslav Vrabič]] in [[Janez Šega]] za izum ''Funkcionalna električna stimulacija'' * [[Bojan Košir]], [[Borut Komar]], [[Janez Gradišek]] in [[Branimir Zamola]] za izum ''Razvoj tekočega cepiva claviceps purpurea za proizvodnjo rženih rožičkov'' * [[Rudolf Ručman]], [[Andreja Drnovšek]], [[Stanislav Jankovič]], [[Janez Levec]] in [[Milena Kotar]] za izum ''Postopek za pripravo 9, 10 dihidroalkaloidov rženega rožička'' * [[Miloš Komac]], [[Dimitrij Sušnik]], [[Stane Pejovnik]], [[Drago Kolar]], [[Anton Čandek]], [[Anton Porenta]] in [[Borut Vičič]] za tehnično izpopolnitev ''Priprava permeabilnih keramičnih teles s kontrolirano propustnostjo in dimenzijami'' * [[Jože Podlipnik]], [[Sava Rakčevič]], [[Peter Lah]], [[Milana Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Milan Zdešar]] in [[Boštjan Škorjak]] za izpopolnitev ''Elektronski turbinski regulator Iskra-ETR'' === 1978 === Sedemnajst nagrad: * [[Peter Šuhel]] za ''Dosežke pri uvajanju mikro računalnikov v avtomatske merilne sisteme'' * [[Milan Mekinda]] za izpopolnitev ''Nova organizacija programov lokalne centrale M 10 C'' * [[Miroslav Marec]] za izum ''Elektronski telefonski aparat z nizkoohmskim vhodom'' * [[Franc Brezovnik]] za izpopolnitev ''SOM priprava za odvijanje matic'' * [[Vladimir Sokolov]] za izum ''Univerzalni sistem za alarmiranje'' * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] in [[Peter Rupnik]] za izpolnitev ''Sonda za določanje koncentracije HG v stenah vrtin'' * [[Bogdan Sicherel]], [[Niko Zakonjšek]] in [[Viktor Logar]] za izpopolnitev ''Plinski gorilnik VARIO'' * [[Drago Kolar]], [[Marija Trontelj]] in [[Alenka Rožaj Brvar]] za izum ''Varistor na osnovi kovinskih oksidov za napetostno območje od 50 do 600 V'' * [[Zmago Štadler]], [[Drago Kolar]] in [[Josip Puh]] za izum ''Dielektrična keramika z vnaprej določenim temperaturnim koeficientom dielektričnosti'' * [[Jurij Tasič]], [[Sašo Divjak]] in [[Amadej Trnkoczy]] za izum ''Mikrokalkulatorski analizator podatkov'' * [[Dušan Milivojevič]], [[Janez Perkavec]] in [[Janko Popović]] za izum ''Postopek za pridobivanje čistih proteolitskih aktivnih encimov iz mlečka Carica papaya'' * [[Jože Pahor (1933-2017)]], [[Milan Petrovič]], [[Žiga Šmit]] in [[Edvard Šefer]] za izpopolnitev ''Naprava za kontinuirano avtomatsko večstopenjsko kontrolo razstrupljevanja tekočih odpadkov pri industrijskih galvanikah'' * [[Janez Gantar]], [[Albin Kurnik]], [[Marko Werk]], [[France Kolenc]] in [[Pavle Matijašič]] za izum ''Digitalni frekvenčni rele'' * [[Ana Matičič]], [[Tilka Krivic]], [[Franc Mikuž]], [[Jana Babnik Garmuš]], [[Marija Vidrih]] za izum ''Požlahtnjenje hibrida koruze in uvedba v kmetijsko proizvodnjo'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Anton Pavletič]], [[Nenad Djurič]], [[Janez Bernik]], [[Marija Kompan]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Postopek za fermentacijo cefalosporina C in njegovo kemijsko transformacijo v 7-aminocefalosporansko kislino'' * [[Pavel Zupet]], [[Josip Žuvanič]], [[Tomislav Barun]], [[Miha Japelj]], [[Janez Kržan]] in [[Josip Lokobauer]] za izpopolnitev ''Uporaba sekundarnih surovin iz kemijske sinteze v fermentacijski proizvodnji pri izolaciji oksitetraciklina in čiščenju fermentacijskih odpadnih vod'' * [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Janez Krajnik]], [[Sergej Pahor]], [[Jože Šnajder]], [[Miran Tiringer]], [[Janez Cerar]], [[Marjan Erjavec]], [[Milan Soklič]] za izpopolnitev ''JANUS 3 računalniški sistem za zbiranje in obdelavo podatkov v nuklearni medicini'' === 1979 === Sedemnajst nagrad: * [[Branko Pustoslemšek]] za izpopolnitev ''Korekturo čiščenje in reciklaža filtrata v obratu nevtralizacije TIO 2'' * [[Franc Oman]] za izpopolnitev ''Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do gotovih izdelkov v IBI Kranj'' in ''Izdelava lastnih žakardnih strojev'' * [[Leopold Južina]] za izum ''Merilniki za določevanje parametrov hermetičnih kontaktnikov'' * [[Jože Slivnik]] in [[Andrej Stergavšek]] izum ''Postopek nevtralizacije rafinata za recikliranje vode pri predelavi uranove rude'' * [[Stanislav Štrukelj]] in [[Georg Wirth]] za izpopolnitev ''Neredundančno priključevanje naročniških vodov dvojnikov na javne telefonske centrale'' * [[Marino Urbanc]], [[Boris Makarovič]] in [[Mirko Opara]] za izum ''Stolp za razpršilno sušenje v protitoku'' * [[Boris Pihlar]], [[Lado Kosta]] in [[Branko Hristovski]] za izpopolnitev ''Elektrodni sistem za merjenje cianida'' * [[Andrej Ocvirk]], [[Drago Lipuša]] in [[Alfonz Grad]] za izum ''Postopek za pripravo čistega natrijevega metaborata'' * [[Robert Jedlovčnik]], [[Martin Fevžer]] in [[Stane Zule]] za izum ''Postopek čiščenja usnjarskih odpadnih vod'' * [[Borut Pelan]], [[Marija Milohnoja]] in [[Magda Pezdirc]] za izum ''Postopek za pripravo betametildigoksina'' * [[Jernej Črnko]], [[Josip Priolgg, [[Adolf Šauperl]] in [[Janko Lipovec]] za izpopolnitev ''Novo vzgojena sorta jablane Lonjon'' * [[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]], [[Janez Kristan]], [[Miro Škofljanec]] in [[Meta Ančik]] za izum ''Radiološka zaščita v rudnikih urana in meritev radioaktivnosti v okolju'' * [[Matjaž Leskovšek]], [[Mirko Curk]], [[Desanka Jagarinec]] in [[Franc Bojc]] za izpopolnitev ''Razvoj naprav za prenos komand, signalizacij in merjenj manjših in srednjih kapacitet - TM 15'' * [[Drago Končnik]], [[Tomaž Bajuk]], [[Drago Hribšek]], [[Tine Zajc]] in [[Marko Werk]] za izpopolnitev ''Modularni napetostni regulator'' * [[Franc Kervina]], [[Marko Bertoncelj]], [[Dušan Kastelic]], [[Bojan Šobar]], [[Davorin Šobar]] in [[Emerik Valinger]] za izpopolnitev ''Gradnja hlevov velikega razpona z uporabo lepljenih lesenih nosilcev brez stebrov'' * [[Stanko Gajšek]], [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Evstahij Moder]], [[Stanislav Lampret]], [[Drago Logar]], [[Peter Benedik]] in [[Mitja Zornada]] za izum ''Razvoj in realizacija navigacijskega sistema za instrumentalno vodenje letal'' * [[Uroš Stanič]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Matija Maležič]], [[Miha Stopar]], [[Janez Grom]], [[Jože Opeka]], [[Dušan Filipič]], [[Tone Jeglič]], [[Stanislav Reberšek]], [[Primož Strojnik]] in [[Ignac Uršič]] za izume ''Avtomatski integrirani funkcionalni in terapevtski elektronski stimulator'', ''Elektronski stimulator z avtomatskim vklopom in nastavljivim stimulacijskim zaporedjem'' in ''Terapevtski elektronski stimulator mišic'' === 1980 === Triindvajset nagrad: * [[Vojko Ozim]] za izpopolnitev ''Razželezenje vode'' * [[Miran Mozetič]] za izum ''Naprava za upravljanje malih turbin'' * [[Jože Szabo]] za izpopolnitev ''Nova metoda pridobivanja zemeljskega plina'' * [[Josip Zoubek]] za izum ''Glinična keramika in postopek za izdelavo'' * [[Božo Glavič]] in [[Bojan Paradiž]] za izpopolnitev ''Optoelektronski rotacijski merilnik vetra'' * [[Dušan Kitek]] in [[Franc Mežnar]] za izpopolnitev ''Rešitev zmanjšanja onesnaženja reke Meže in Drave'' * [[Branislav Protega]] in [[Jože Maček]] za izpopolnitev ''Razvoj in realizacija merilnika popačenj in količnika napak MIG-1'' * [[Egon Lukacs]], [[Matija Koželj]] in [[Anton Sedovšek]] za izpopolnitev ''Metode racionalnega raziskovanja, odpiranja in odkopavanja ležišča urana Žirovski vrh'' * [[Lojze Trontelj]], [[Stane Ožbolt]] in [[Vojko Strle]] za izpopolnitev ''Vezje za stikalno matriko EMZ 1005 A in EMZ 1005 B'' * [[Janez Trontelj]], [[Tomaž Martinčič]] in [[Peter Stavanju]] za izpopolnitev ''Vezje za časovnik EMZ 1002'' * [[Branko Krašovec]], [[Angela Mihelič Zupančič]] in [[Suzana Reutlinger Rupnik]] za izum ''Izkoriščanje odpadnega bujona pri predelavi kokoši'' * [[Franc Levovnik]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Slavko Vidic]] za izpopolnitev ''Etalonski merilnik pogreškov'' * [[Dimitrij Sušnik]], [[Anton Porenta]], [[Marija Trontelj]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Termoluminiscentni material in postopek za njegovo pripravo'' * [[Tone Praprotnik]], [[Ciril Dovč]], [[Viktor Repanšek]] in [[Tadej Sluga]] za izum ''Vzgoja dveh novih sort krompirja Jaka in Meta'' * [[Rudolf Ručnam]], [[Milivoj Kodrič]], [[Franc Lipovšek]], [[Franc Rupar]] in [[Drago Kren]] za izume ''Postopek za pripravo lizergovih kislin, postopek za izolacijo čiste lizergove kisline in postopek za ločitev obeh izomer lizergove kisline'' * [[Pavel Oblak]], [[Anton Čižman]], [[Alojz Keber]], [[Saša Divjak]], [[Demetrij Uran]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Naprava za avtomatsko vodenje betonarn'' * [[Marko Rogač]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Božidar Ropret]], [[Andrej Uratnik]], [[Dušan Kodak]] in [[Anton Železnikar]] za razvojni dosežek ''Mikroračunalnik ISKRA DATA 1680'' * [[Natalija Vitezič]], [[Miha Japelj]], [[Mario Merslavič]], [[Marijan Hohnjec]], [[Stane Kovačič]] in [[Marinka Praznik]] za izum iz področja polsintetskih betalaktamskih antibiotikov * [[Stana Molan]], [[Marjan Kermc]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Marjan Kopač]], [[Tone Recelj]] in [[Alojzija Roženberger]] za izpopolnitev ''Tehnološka izboljšava sinteze metioninmetilsulfonmetilsulfata - vitamina U'' * [[Anka Puc]], [[Franc Arko]], [[Helena Sočič]], [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]], [[Anton Laniško]] in [[Miha Kremser]] za izum ''Postopek za pripravo ergotamina in ergokriptina s submerzno fermentacijo'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Peter Lah]], [[Matija Trebar]], [[Milena Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Tomaž Ermenc]] in [[Marjan Lisjak]] za izpopolnitev ''Sinhronizator Iskra - NAS'' * [[Jože Berlan]], [[Zvone Cepuš]], [[Danilo Kotnik]], [[Matjaž Krašovec]], [[Ladislav Madunič]], [[Miško Sreš]] in [[Cvetko Ščuka]] za izpopolnitev ''Zasnova in razvoj univerzalnega elektronsko-optičnega sistema za nagibne tehtnice točnostnega razreda III in IV'' * [[Marinka Drobnič Košorok]], [[Marija Kopitar]], [[Alojz Suhar]], [[Vito Turk]], [[Mirjam Derenčin]], [[France Lipolt]], [[Miroslav Pokorny]], [[Franc Raspor]] in [[Pavel Zupet]] za izuma ''Postopek za pripravo stabilnega surovega pektinolitičnega preparata iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' in ''Postopek za pripravo surovega preparata proteinaz in pektinaz iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' === 1981 === Šestindvajset nagrad: * [[Andrej Robič]] za razvoj in izoblikovanje geometrije smuči na osnovi poenotenih elementov različnih zvrsti smučanja * [[Raoul Jenčič]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba stabilnega oroševalnega sistema za obrambo sadovnjakov pred pozebo'' * [[Ciril Kastelic]] za izuma ''Postopek in naprava za proizvodnjo cevastih in izolacijskih oblog iz ekspandiranih elastičnih umetnih snovi'' in ''Postopek separatne aktivacije reaktantskega sistema poliol - izocianat pri tvorbi poliuretanskih filmov'' * [[Tomislav Petkovič]] za tehnično izboljšavo ''Fermentativna proizvodnja Zn-bacitracina'' * [[Matija Exel]] in [[Branislav Popovič]] za tehnično izboljšavo ''Programski sistem jezika SL1 za formalno definiranje komutacijskih procesov v programsko vodenih telefonskih centralah'' * [[Jože Ferčej]], [[Jože Osterc]] in [[Jože Čeh]] za tehnično izpopolnitev ''Pitanje bikov - križancev z mesnimi pasmami'' * [[Jože Sterle]], [[Tone Zidar]] in [[Jože Urbas]] za izum ''Inovacijski projekt tovarne ognjeodpornih plošč'' * [[Janez Pelc]], [[Pavel Munih]] in [[Branko Petrič]] za izum ''Razvoj tehnološkega postopka za ločevanje gume od kovine z visoko frekvenco'' * [[Janez Trontelj]], [[Tone Pleteršek]] in [[Marjan Mihelin]] za tehnično izboljšavo ''MikoračunaInik za analizo mikroelektromiografskega signala'' * [[Branko Pirnar]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Lado Nikšič]] in [[France Stare]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj prikazovalnika s tastaturo'' * [[Tone Wagner]], [[Dragica Kralj]], [[Nežika Mecved]] in [[Marta Dolinar]] za izum ''Žlahtnitve hmelja - B kultivarji'' * [[Marko Jagodič]], [[Mladen Matošić]], [[Nikola Simić]] in [[Božo Štimec]] za tehnično izboljšavo ''Telekomunikacijski sistem za prenos raznorodnih informacij vzdolž avtocest'' * [[Janko Lužnik]], [[Janez Pirnat (*1948)]], [[Franc Kogovšek]] in [[Zvone Trontelj]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje barvnih koordinat'' * [[Lojze Butina]], [[Vinko Cotič]], [[Alojz Mehle]], [[Brane Urbanc]] in [[Jože Plazar]] za tehnično izboljšavo ''Krmilni sistem za vodenje tovarne betona'' * [[Milan Banovec]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janko Petravić]], [[Franc Novosel]] in [[Peter Vinić]] za tehnično izboljšavo ''Tehnološki postopek pridobivanja injekcijske kvalitete OTC - HCI'' * [[Janja Stres]], [[Rudolf Ručman]], [[Zdenka Lindič]], [[Milivoj Kodrič]] in [[Franc Lipovšek]] za izum ''Postopek za sintezo zdravila Nicergolin'' * [[Viktor Dimic]], [[Andrej Kužnik]], [[Marjan Levstek]], [[Ivan Mrčun]], [[Marjan Erjavec]] in [[France Guna]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj metode za proizvajanje radioaktivnega fluora 18 za medicinsko uporabo'' * [[Matija Maležič]], [[Marino Lukežič]], [[Miha Stopar]], [[Jože Opeka]], [[Primož Strojnik]] in [[Stanislav Žerovnik]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska naprava za lajšanje bolečin'' * [[Rudolf Ručman]], [[Milan Jurgec]], [[Branko Stanovnik]], [[Miha Tišler]], [[Janja Koršič]], [[Milena Kotar]] in [[Milivoj Kodrič]] za izum ''Postopek za pridobivanje 2-brom-ergokriptina'' * [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Drago Logar]], [[Stanislav Lampe]], [[Evstahij Moder]], [[Mitja Zornada]] in [[Peter Benedik]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in realizacija radijske sprejemno oddajne naprave RT-20-TM'' * [[Tone Obersnu]], [[Vinko Nastran]], [[Anton Lebar]], [[Aleš Juhart]], [[Jože Potočnik]], [[Stane Krajnc]] in [[Franc Madjar]] za tehnično izboljšavo ''Hermetična kondenzacijska enota za toplotno črpalko'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marjan Pegan]], [[Christodoulos Physicos]], [[Matija Povirk]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]] in [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za izravnavanje konic v odjemu električne energije'' * [[Silva Pirš]], [[Janja Jager]], [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Tone Prelesnik]], [[Bojan Ložar]], [[Iva Levstek]], [[Bojan Marin]] in [[Alenka Kandušer]] za izum ''Uporaba tekočih kristalov'' * [[Jurij Tasič]], [[Lado Lenart]], [[Vladimir Jovan]], [[Janez Zalar]], [[Jože Opeka]], [[Franc Panter]], [[Savo Trebše]], [[Kostja Skok]], [[Martin Mali]] in [[Janez Šerjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za zajemanje, prikaz, obdelavo in nadzor prostorsko in časovno porazdeljenih podatkov elektroenergetskega sistema'' * [[Anton Čižman]], [[Pavel Oblak]], [[Alojzij Keber]], [[Saša Divjak]], [[Daniel Šlebinger]], [[Dušan Filipič]], [[Janez Grom]], [[Zdenko Milavc]], [[Uroš Aleksič]] in [[Janez Plestenjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za diskretno regulacijo vrtljajev trifaznega asinhronskega pogonskega motorja'' * [[Dimitrije Arandželović]], [[Helena Žnidaršič]], [[Draga Brkljačič]], [[Milan Bezeg]], [[Nikola Vuk]], [[Milan Banovec]], [[Tone Recelj]], [[Pavel Zupet]], [[Miroslav Pokorny]] in [[Darinka Galovič]] za izum ''Uporaba sekundarnih surovin iz biosinteze oksitetraciklina in ekonomične izolacije prehrambenih proteoliznih encimov'' === 1982 === Enaindvajset nagrad: * [[Romeo Miloševič]] za življenjsko delo pri snovanju in razvoju dvotaktnih motorjev, krmilnih motorjev in motornih agregatov * [[Franc Jan]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje razvojnih dosežkov debeloplastnih hibridnih verzij v proizvodnjo'' * [[Peter Knego]] za tehnično izboljšavo ''Družina switching usmernikov'' * [[Danilo Poberaj]] za tehnično izboljšavo ''Komunikacijski vmesnik'' * [[Vlado Tumpej]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje sodobne tehnologije pri pridelovanju mleka na tržnih kmetijah'' * [[Milan Čelan]] in [[Andrej Pregelj]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tipk TX-1 in TC za elektronske naprave'' * [[Milan Novak]] in [[Tone Zafošnik]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba nove tehnologije pridelovanja trsnih cepljenk'' * [[Borut Lavrenčič]], [[Pavle Cevc]] in [[Janko Polanec]] za izum ''Pasivna infrardeča alarmna naprava'' * [[Jože Novak]], [[Peter Stegnar]] in [[Viktor Dimic]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj postopka pridobivanja radioaktivnega tehnecija'' * [[Dušan Brajnik]], [[Marjan Logar]] in [[Aleš Stanovnik]] za tehnično izboljšavo ''Nedestruktivno določanje urana in drugih naravnih sevalcev v rudah, geoloških vzorcih in zemljinah'' * [[Andrej Banovec]], [[Marija Kern]] in [[Stanko Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tankoplastnega tenziometra'' * [[Branko Robavs]], [[Jože Marušič]] in [[Leopold Prevc]] za tehnično izboljšavo ''Numerična pozicionirna naprava'' * [[Jože Marušič]], [[Matija Kodrič]] in [[Alojz Kozinc]] za tehnično izboljšavo ''Tehtalno dozirni sistem VDT 21 D/R,P'' * [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Uroš Stanič]] in [[Jože Opeka]] za izum ''Terapevtski elektronski stimulator TES'' * [[Avgust Plaskan]], [[Janez Oven]], [[Jure Kranjc]], [[Vinko Tiselj]] in [[Jule Šetina]] za tehnično izboljšavo ''Prenos tehnološkega postopka in konstrukcije kompletne naprave za visokovakuumsko kaljenje stožčastih zobnikov in drugih sestavnih delov v proizvodnjo poljedelskih strojev SIP Šempeter'' * [[Jože Kanduč]], [[Miro Kikelj]], [[Leon Kos]], [[Janez Novak]], [[Vinko Kosmač]] in [[Jože Škrabe]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniški sistem vlakovnih številk MIN-30'' * [[Radovan Tavzes]], [[Janko Grom]], [[Ivo Bric]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Hermetično zaščiteni subminiaturni elektromehanski rele SR1 v tranzistorskem ohišju'' * [[Evgen Kansky]], [[Rasto Zavašnik]], [[Marko Žumer]], [[Vinko Nemanič]], [[Janez Štamcar]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in konstrukcija vakuumske naprave za tehnološko obdelavo površin polprevodnikov v skrajnem ultravakuumu z vgrajenim spektrometrom Augerjevih elektronov'' * [[Vlado Božjak]], [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Martin Lesjak]], [[Emil Mandeljc]], [[Bojan Paradiž]] in [[Jože Šnajder]] za tehnično izboljšavo ''Računalniška ekološka postaja'' * [[Tea Rihter]], [[Irena Šoster]], [[Edi Voga]], [[Milijana Prokič]], [[Tinka Ernst]], [[Miran Majcen]], [[Marjan Hauptman]], [[Vasja Barsa]] in [[Tina Kankolič]] za razvojni dosežek ''Izdelava termoobčutljivih papirjev'' * [[Brane Jenko]], [[Franc Lipovšek]], [[Dušan Milivojevič]], [[Metka Lenarčič]], [[Zdenka Lindič]], [[Franc Jeraj]], [[Breda Dolinšek]], [[Rudi Dejak]], [[Igor Langof]] in [[Joža Habjan]] za tehnično izboljšavo ''Sinteza in tehnološki postopek cimetidina'' === 1983 === Enaindvajset nagrad: * [[Franc Levovnik]] za življenjsko delo na področju merjenja električne energije * [[Rajko Kenda]] za izum ''Zbiralnik za ločeno prestrezanje urina pri otrocih'' * [[Vlado Rozman]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za odvajanje škodljivih plinov v DE poliuretan'' * [[Vid Gazvoda]] za nov postopek izdelave hypalonske tkanine in konfekcije * [[Jože Korošec]] za vzgojo 3 novih sort trav in ene sorte detelje * [[Smiljan Jerič]] in [[Miha Kocmur]] za razvoj tehnološkega postopka kemičnega (netokovnega) nanosa tankih kovinskih prevlek za profesionalne elektronske elemente * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semiloč]] in Jože Gregorčič za tehnično izboljšavo ''Tiristorski servo regulator tip Sr-Th-2'' * [[Borut Ahačič]], [[Janez Benedik]], Janez Grohar, [[Jože Omejc]] za tehnično izboljšavo ''Avtomat za izdelavo elektromagnetnih jeder'' * [[Pavel Zupet]], [[Milan Bezeg]], [[Tone Recelj]] in [[Miha Japelj]] za tehnično izboljšavo ''Izpopolnitev tehnologije postopka za sintezo centrofenoksina'' * [[Zdravko Rupnik]], [[Ivan Jermol]], [[Tomaž Skalar]] in Franc Kovačič za tehnično izboljšavo ''Računalniško krmiljen stroj za avtomatsko merjenje in sortiranje diastatov v procesu serijske proizvodnje'' * [[Drago Končnik]], [[Janez Zakonjšek]], [[Miro Vrhovec]] in [[Matjaž Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Vzdolžna diferencialna zaščita energetskih vodov'' * [[Branko Robavs]], [[Leopold Prevc]], [[Rudolf Čurić]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Dušan Kodek]] za delo ''Mikroračunalniške numerične merilno pozicionirne naprave družine LJUMO PNC'' * [[Jernej Böhm]], [[Aleš Jereb]], [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]], [[Marko Drenik]] in [[Dušan Gabrijelčič]] za tehnično izboljšavo ''Avtomatski merilni sistem za merjenje in računanje karakteristik mehkomagnetnih feritnih materialov'' * [[Gojmir Lahajnar]], [[Robert Blinc]], [[Ivan Zupančič]], [[Milan Rormarin]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Leon Barbič]] za izum ''Nedestruktivni postopek za določevanje aktivnosti cementa'' * [[Bojan Držaj]], [[Sjajna Flis]], [[Jože Kuzma]], [[Jože Jerovšek]], [[Radenko Salemović]], [[Ivan Goznik]] in [[Lora Gabrovšek]] za uvedbo postopka pridobivanja zeolita A in njegovo vgradnjo v pralni prašek * [[Alojzij Keber]], [[Uroš Aleksić]], Pavel Oblak, [[Dušan Filipič]], [[Janez Plestenjak]], [[Mario Bar]] in [[Brane Klančar]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmiljenje dvigal MKD 2'' * [[Boris Šket]], [[Marko Zupan]], [[Stane Molan]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Zora Torbica]] in [[Marjan Slamnik]] za izum ''Neodvisni postopek za sintezo nifedipina in izdelavo lastnih tehnoloških postopkov za njegovo kemijsko sintezo in farmacevtsko formulacijo v končno obliko zdravila'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Igor Ribič]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]], [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] in [[Boris Žnidarič]] za tehnično izboljšavo ''Univerzalni digitalni avtomat UDA 021'' * [[Viljem Gerkeš]], [[Matija Učakar]], [[Drago Logar]], [[Zvonimir Capek]], [[Milana Balon]], [[Stane Lampe]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Nadja Kirin]] za razvoj in realizacijo letalskega avtomatskega radijskega kompasa * [[Cveto Brajnik]], Jože Debevec, [[Peter Kavčič]], [[Franci Nadles]], [[Karol Pravica]], [[Ilija Rajver]], [[Andrej Šinkovec]], [[Stojan Trošt]] in [[Božo Vukas]] za tehnično izboljšavo ''Miniaturni laserski razdaljemer'' * [[Pavel Oblak]], [[Uroš Stanič]], [[Jadran Lenarčič]], [[Saša Divjak]], [[Danijel Šlebinger]], [[Anton Ružič]], [[Alojz Žnidarčič]], [[Viktor Vavpot]], [[Boris Krevzel]], [[Miomir Vukobratovič]], [[Dragan Hristić]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izboljšavo ''Robot GORO – 101'' === 1984 === Dvaindvajset nagrad: * [[Niko Kralj]] za življenjsko delo na področju industrijskega oblikovanja * [[Mirko Doberšek]] za razvoj nove dentalne zlitine * [[France Strojin]] za uvedbo livnih praškov v redno proizvodnjo * [[Heron Šubic]] za nov postopek združevanja plastičnih materialov po principih gumarske tehnologije * [[France Brecelj]] in [[Sejjad Salam]] za razvoj tehnološkega postopka za proizvodnjo halogenskih žarnic * [[Edo Dolžan]] in [[Jože Mertelj]] za tehnično izboljšavo ''Valjčna obračalna odvodka'' * [[Štefan Urankar]] in [[Miran Bratkovič]] za zasnovo matenalne opreme ''Zasebne centrale Sl 2000/020'' * [[Ciril Zevnik]] in [[Jože Horvat]] za postopek za kontinuirano vroče pospajkovanje trakov iz bakra in njegovih zlitin * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut B. Lavrenčič]] za izum ''Naprava in sistem naprav za protipožarno zaščito industrijskih transportnih in odpraševalnih kanalov'' * [[Jože Gasperič]], [[Milena Žerovnik Turk]], [[Jelka Zupan]], [[Vinko Rebec]] in [[Branko Kos]] za razvoj skupine vakuumskih naprav za porodništvo * [[Stanko Strmčnik]], [[Vladimir Jovan]], [[Janko Petrovčič]], [[Janko Černetič]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izpopolnitev ''Simer-mikroračunalniški sistem za merjenje in regulacijo v procesni industriji'' * [[Miroljub Kljajić]], [[Janez Krajnik]], [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Čevlji za merjenje vertikalne sile in njenega prijemališča med hojo'' * [[Matija Kodrič]], [[Alojz Kozinc]], [[Darko Drglin]], [[Samo Prodan]] in [[Jurij Juršič]] za delo ''Računalniška tehtnica RT 211 s priborom'' * [[Anton Šebenik]], [[Uči Osredkar]], [[Bojana Dobnikar]], [[Janez Volčič]], [[Zoran Cvetkovič]] in [[Igor Smerkolj]] za tehnično izboljšavo sinteze in uporabe fenolformaledhidne smole * [[Gabrijela Pepelnjak]], [[Radmilo Anđelković]], [[Božo Iglič]], [[Zdenko Gasparič]], [[Sretan Dimitrijević]] in [[Milan Mitrović]] za izdelavo protiaerosolnih in vodnih filtrov * [[Peter Peterlin]], [[Bojan Grilc]], [[Bojan Grošelj]], [[Janez Novak]], [[Marjan Markelj]] in [[Ludvig Gyergyek]] za delo ''Naprave za povezavo operaterja z računalniškim sistemom za vodenje procesov v realnem času'' * [[Vinko Sever]], [[Zvezdana Sterle]], [[Franc Pinterič]], [[Andrej Pajnič]], [[Boštjan Sivka]], [[Lado Lenart]] in [[Jurij Tasič]] za dela pri razvoju in izdelavi mikroračunalniškega in analogno elektronskega dela plamenskega emisijskega fotometra FLAPHO-40 * [[Ivo Blažič]], [[Milan Bajec]], [[Franc Stariha]], [[Silvo Jakša]], [[Ivo Slana]], [[Alojz Malenšek]], [[Peter Šuhel]] in [[Alojz Roškar]] za ''Mikroračunalniško krmiljenje za avtomatski navijalni stroj ANM 236'' * [[Miloš Budnar]], [[Vladimir Cindro]], [[Mitja Kregar]], [[Vekoslav Ramšak]], [[Marjan Ravnikar]], [[Zdravko Rupnik]], [[Vito Starc]] in [[Žiga Šmit]] za tehnično izpopolnitev ''Razvoj metode protonskega vzbujanja rentgenskih žarkov (PIXE) za sledne analize'' * [[Marko Valič]], [[Dušan Kusterle]], [[Karolj Nemeš]], [[Uroš Aleksić]], [[Vladimir Leskovar]], [[Mario Kalčić]], [[Matjaž Drenik]], [[Dimitrij Kramar]] in [[Jožef Hozjan]] za tehnično izboljšavo ''Laserski obdelovalni sistem ISKRA LMP 600'' * [[Evgen Kansky]], [[Danilo Gorjan]], [[Marjan Stipanov]], [[Marjan Buh]], [[Nevenka Čok]], [[Bojan Erjavec]], [[Jožica Lenassi]], [[Zlata Roš]], [[Stanislav Šorli]] in [[Josip Zoubek]] za tehnično izpopolnitev ''Metalizacija visoko glinične keramike'' * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Erik Margan]], [[Stanimir Vasić]], [[Igor Muševič]], [[Andrej Primc]], [[Ivan Kvasić]], [[Andrej Vučković]], [[Silva Pirš]], [[Andrej Gartner]] in [[Robert Blinc]] za izuma ''Miniaturni monitor časovno odvisnih električnih signalov z LCD zaslonom in pomnilnim zapisom'' in ''Tekočekristalni osciloskopski zaslon z internim reflektorjem in interno mrežo'' === 1985 === Enaindvajset nagrad: * [[Albert Čebulj]] za življenjsko delo na področju elektroenergetike in uporabe električne energije * [[Drago Westersbach]] za ''Statistični multipleksor'' * [[Marjan Mrhar]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje aktivnega dosuševanja krme s hladnim in dogretim zrakom'' * [[Lovro Koblar]] in [[Boris Zalokar]] za tehnično izboljšavo ''Lokatorji napak v kablih z velikim slabljenjem'' * [[Janez Plestenjak]] in [[Edvin Batista]] za tehnično izboljšavo mikroplazemske naprave PV 20 T za varjenje tankih varjencev * [[Silvij Mikac]] in [[Vitomir Garbajs]] za izum ''Postopek in naprava za adaptivno krmiljenje elektroerozijskega obdelovalnega procesa'' * [[Janez Pelc]], [[Branko Petrič]] in [[Jože Kaplan]] za razvoj aperiodičnega indukcijskega generatorja za visoke in nizke frekvence za površinsko in skozno segrevanje kovin * [[Bojan Povh]], [[Bruno Tavčar]] in [[Franci Štemberger]] za raziskave, razvoj in osvojitev izdelavnega postopka za proizvodnjo germicidnih svetil na lEVT * [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]] in [[Anka Puc]] za izum postopka za pripravo ergokornina in ergokriptina s submerzno fermentacijo * [[Emil Knez]], [[Milena Kukovič]], [[Milena Žnidar]] in [[Milijana Prokić]] za izum ''Mikrokapsule za brezkarbonske kopirne papirje'' * Janez Eržen, [[Franc Mihalič]], [[Leopold Južina]] in [[Dušan Raič]] za ''Elektronsko precizno tehtnico razreda II'' * [[Peter Prelovšek]], [[Matjaž Babič]], [[Andrej Kregar]] in [[Bojan Uran]] za izum ''Merilnik toplotne prevodnosti z izboljšano metodo grelne žice'' * [[Primož Strojnik]], [[Stanislav Žerovnik]], [[Miha Stopar]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Elektronska naprava za korekcijo skolioze'' * [[Bogdan Baster]], [[Vladimir Franinovič]], [[Herman Kralj]], [[Franc Mavrič]] in [[Zdenko Milavc]] za izboljšavo ''Indukcijska peč GIG'' * [[Anton Železnikar]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Šalehar]], [[Drago Novak]], [[Andrej Leskovar]] in [[Aleksander Hadži]] za mikroračunalniški sistem PARTNER * [[Martin Lesjak]], [[Primož Mlakar]], [[Vlado Božjak]], [[Boris Glavič]], [[Marko Drenik]] in [[Jože Šnajder]] za napravo za avtomatsko določanje RVR na letališčih * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Vojko Lončarič]], [[Andrej Križnik]], [[Boris Krofl]] in [[Milena Jan]] za ''Video krmilni modul KLT-T, PAKA 3000'' * [[Josip Puh]], [[Drago Kolar]], [[Zmago Stadler]], [[Danilo Suvorov]], [[Leon Gričar]], [[Zvonko Bradač]], [[Jože Klobčar]] in [[Peter Bavdek]] za razvoj in uvedbo postopka za izdelavo večplastnih kondenzatorjev * [[Alojzij Keber]], [[Vladimir Jovan]], [[Mario Bar]], [[Tomaž Štrukelj]], [[Dušan Filipič]], [[Liljana Per]], [[Veronika Gašpar]], [[Janez Plestenjak]] in [[Mitja Pirjevec]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmilje dvigal SMKD 1'' * [[Boris Šket]], [[Nataša Zupančič]], [[Pavel Zupet]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]], [[Milan Banovec]], [[Alenka Jakovljević]], [[Marija Will]] in [[Franc Kozjek]] za izum za sintezo piroksikama, prenos tehnološkega postopka v redno industrijsko proizvodnjo in tržno realizacijo lastnega zdravila ERAZON * [[Edvard Mali]], [[Stane Droljc]], [[Borut Habič]], [[Damijana Dimic]], [[Janez Gjura,1926|Janez Gjura]], [[Janez Požun]], [[Andrej Flis]], [[Jadran Korla]], [[Janez Gjura, 1952|Janez Gjura]], [[Dušan Arko]], [[Tomo Gečev]] in [[Miro Špoljarič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje penobetonov v grajenje pri nas'' === 1986 === Enaindvajset nagrad: * [[Miha Japelj]] za vrhunske dosežke na področju farmacevtskih preparatov * [[Janez Eržen]] za tehnični izboljšavi ''Razvoj polariziranega releja s hermetičnim izmeničnim Hg kontaktnikom'' in ''Razvoj izdelavnega postopka za serijsko proizvodnjo releja vključno z merilnimi napravami'' * [[Silva Avšič]] za delo na žlahtnjenju in selekciji novih sort fižola * [[Vijko Ozim]] in [[Vera Ozim]] za izum ''Demanganizacija ali istočasna demanganizacija in deferizacija vode brez uporabe aktivnega oglja z ozonom'' * [[Jože Pogačar]] in [[Franc Dolenc]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska planšeta EPLA - 48 za spremljanje zračne situacije'' * [[Božo Glavič]] in [[Milan Šantelj]] za tehnično izboljšavo ''Ročni vetromer RVM 96'' * [[Boris Navinšek]] in [[Anton Žabkar]] za izum ''Trde zaščitne prevleke iz titanovega nitrida za povečanje življenjske dobe orodij in strojnih delov'' * [[Borut Bohanec]], [[Branka Javornik]] in [[Ivan Kreft]] za požlahtnitev sorte ajde siva * [[Monika Jenko]], [[Radovan Tavzes]], [[Lidija Koller]] in [[Aleksander Kveder]] za izum ''Difuzijsko kromiranje železa za profesionalne releje'' * [[Vital Eržen]], [[Janez Stepišnik]], [[Damir Zajec]] in [[Adrijan Levstik]] za tehnično izboljšavo ''Ultrazvočni defektoskop'' * [[Franc Kunšič]], [[Janez Trontelj]], [[Lojze Trontelj]] in [[Anton Pleteršek]] za tehnično izboljšavo ''Števna enota laserskih razdaljemerov v 3μ CMOS tehnologiji'' * [[Mario Korva]], [[Drago Logar]], [[Egon Perisutti]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Mitja Zornada]] za tehnično izboljšavo ''Prenosna radijska sprejemno oddajna naprava s frekvenčnim skakanjem SPARK'' * [[Bogdana Kurbus]], [[Franjo Bakula]], [[Roman Gabrovšek]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Milojka Pirc]] za izum ''Postopek za izdelavo lahkih izolacijskih in gradbenih elementov iz amorfne kremenice'' * [[Stojan Trošt]], [[Boris Vedlin]], [[Marko Kažič]], [[Jurij Nahtigal]] in [[Jože Žakelj]] za izum ''Okulistični Nd - YAG sunkovni laser'' * [[Marjan Kopač]], [[Jože Kocjančič]], [[Drago Kolar]], [[Anton Jager]], [[Danilo Suvorov]] in [[Borut Vičič]] za izpopolnitev recepture in tehnološkega postopka pri proizvodnji steklenih izolacijskih vlaken * [[Rudolf Murn]], [[Borut Kastelic]], [[Dušan Peček]], [[Davor Miljan]], [[Jože Pahor]] in [[Tomaž Lunder]] za tehnično izboljšavo ''Sistem računalniško vodenih radiometričnih vrat - RV 3'' * [[Marijan Miletič]], [[Branko Jevtič]], [[Tomaž Krištofelc]], [[Igor Ozimek]], [[Robert Reinhardt]] in [[Marjan Špegel]] za ''Enokartični 16-bitni mikroračunalnik PMP-11'' * [[Danilo Mozetič]], [[Franci Pinterič]], [[Andrej Godec]], [[Ivan Košak]], [[Ciril Pohar]] in [[Gorazd Vesnaver]] za tehnično izboljšavo ''Industrijski konduktomer MA 5971 z ustreznimi celicami'' * [[Natalija Vitezić]], [[Jože Gnidovec]], [[Pavel Zupet]], [[Marjo Merslavič]], [[Marjan Kermc]], [[Metka Palka]] in [[Majda Kopač]] za izum ''Sinteza piperacilina, priprava sterilne Na soli in prenos v industrijsko proizvodnjo'' * [[Janez Pirš (Pirša)|Janez Pirš]], [[Silva Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Bojan Marin]], [[Tone Pleteršek]], [[Peter Stavanja]], [[Andrej Gartner]], [[Jože Pirkovič]], [[Jože Pucelj]], [[Erik Margan]] in [[Janez Drmaž]] za tehnologijo izdelave in krmiljenja tekočekristalnih optičnih prikazalnikov * [[Radko Luzer]], [[Darko Duh]], [[Darko Kodrič]], [[Branko Škrubej]], [[Stane Zagorc]], [[Ignac Bakše]], [[Miran Kranjec]], [[Ignac Uršič]], [[Janko Nendl]], [[Marjan Kunstelj]], [[Brane Šesek]] in [[Iztok Ograjenšek]] za sistem za špiralizacijo uporov z Nd: YAG industrijskim laserjem UPLAS-20 === 1987 === Enaindvajset nagrad: * [[Mitja Šipek]] za življenjsko delo na področju kontrole materialov * [[Vinko Kambič]] za novo metodo slikanja grla skozi operacijski mikroskop * [[Franc Glinšek]] za razvoj in uvedbo žičnega upora v proizvodnji * [[Milica Oblak]] za uvajanje nove vrste jagodičja - žlahtnih borovnic v Sloveniji * [[Dušan Gnidovec]] in [[Bojan Breskvar]] za razvoj zlitin Bazil S za zobno protetiko in Permil 50 za magnetne oklope, razvoj mikrofiltrov za kriogeno tehniko in razvoj pseudozlitine AgZnO za električne kontakte * [[Marta Dolinar]] in [[Tine Vučer]] za Model za napoved časa tretiranja hmeljne peronospore v razmerah Savinjske doline * [[Mirjam Cergolj]], [[Jadranka Praštalo]] in [[Marija Trontelj]] za razvoj in uvedbo varistorja v proizvodnjo * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut Lavrenčič]] za infrardečo protipožarno napravo * [[Janez Žvab]], [[Andrej Vozlič]] in [[Vojko Strle]] za distribuirani procesni krmilni sistem PKS-2 * [[Boris Pihlar]], [[Janez Lavriša]], [[Janez Medic]] in [[Ljuban Klojčnik]] za prototip Cianidni analizator MA 5400 * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semolič]], [[Zdravko Zore]], [[Ljubo Pogačnik]] in [[Mitja Skvarča]] za Tranzistorski servo regulator SR-Tr-20/40 in SR-Tr-40/100 * [[Zvone Kerin]], [[Božidar Gošte]], [[Roman Lešnjak]], [[Franc Strojin]] in [[Štafan Smolič]] za finalizacijo linije za upore ali druge elektronske elemente z aksialnimi priključki * [[Franc Florjančič]], [[Alojz Medic]], [[Nada Radonjič]], [[Jože Klanjšek]] in [[Stane Jamnik]] za ''Proces in napravo za čiščenje odpadnih vod predelave rastlinskih olj in masti in za Flotacijo z raztopIjenim zrakom kot postopek ločevanja suspendiranih snovi iz vode'' * [[Matjaž Mihelič]], [[Uroš Miklavžič]], [[Zdravko Rupnik]], [[Pavao Satalić]], [[Franc Spreizer]] in [[Igor Žerovnik]] za mikroračunalniški termoluminescentni analizator IJS MR-200 * [[Nataša Zupančič]], [[Boris Šket]], [[Pavel Zupat]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]] in [[Marjan Kermc]] za nove sinteze in tehnološki postopek za proizvodnjo norfloksacina - nove antimikrobne učinkovine * [[Ljubomir Antončič]], [[Anton Čopar]], [[Darko Kocijan]], [[Boris Rusjakovski]], [[Iztok Jazbec]], [[Alenka Jeriha]] in [[Ivana Krivec]] za izum postopka za pripravo nikardipina in njegove hidrokloridne soli * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Bogo Romih]], [[Vojko Lončarič]], [[Jože Steblovnik]], [[Franc Peršak]] in [[Vinko Žagavec]] za Videoterminal PAKA 5000 * [[Branko Baslač]], [[Mladen Kokolj]], [[Mihajlo Komunjer]], [[Ivan Pepelnjak]], [[Darko Perhoč]], [[Srečko Seljan]], [[Branko Šoštarić]] in [[Zdravko Vuk]] za lokalno mrežo za računalnike PARTNER (LAN-P, LSYN-002) * [[Niko Škorc]], [[Franci Pintar]], [[Aljoša Resinovič]], [[Franc Pretnar]], [[Jože Koleša]], [[Marko Kodela]], [[Jože Vozel]], [[Stanislav Kuhar]] in [[Bogomir Rajh]] za ''Informacijski sistem za upravIjanje prometa'' * [[Drago Končnik]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Koprivšek]], [[Branko Štrukelj]], [[Jože Zajec]], [[Janez Zakonjšek]], [[Rajko Brglez]], [[Janez Jordan]], [[Anton Ogorelec]] in [[Georgi Zlatarev]] za delo ''Sistem zaščitnih naprav za objekte prenosa in razdeljevanja električne energije z uporabo novih teoretičnih in tehnoloških rešitev'' * [[Marko Rogač]], [[Damijan Hafner]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Zalar]], [[Milan Malej]], [[Marjan Bohnec]], [[Drago Westerbach]], [[Kristl Ogris]], [[Bogdan Kejžar]], [[Aleksander Hadži]] in [[Andrej Leskovar]] za Mikroračunalniški sistem TRIGLAV === 1988 === Enaindvajset nagrad: * [[Igor Levstek]] za vrhunski dosežek na področju izumov in izboljšav za uvajanje merskih metod jedrske magnetne resonance pri selekciji oljaric in na številna druga področja, ter za sistem za vzpodbujanja inovacij na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu Jožef Stefan]], ki je dal v zadnjih 15 letih več kot 250 izumov in prav toliko izboljšav * [[Mihaela Černe]] za delo ''Novi kultivarji in tehnologija vzgoje vrtnin za predelavo'' * [[Alenka Kandušer]] za postopek za formiranje elektrod na tankih kristalnih rezinah z velikimi elektromehanskimi in elektrotermalnimi koeficienti * [[Dane Peterc]] za razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave na poskusni živali ter razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave in zdravljenje pri človeku * [[Jože Pogačar]] in [[Igor Orel]] za elektronsko napravo za rafinerijo olja – ENRO * [[Vladimir Kosi]] in [[Vera Banfi]] za tehnično izboljšavo postopka za izdelavo preparatov za žičarne * [[Zdenko Milavec]], [[Marko Dolanc]] in [[Herman Kralj]] za tlačilko za infuzijo – Infuzon * [[Tomaž Skapin]], [[Andrej Šmalc]] in [[Andrej Stergaršek]] za postopek proizvodnje nikljevega (II) fluorida tetrahidrata * [[Bojan Cestnik]], [[Igor Kononenko]] in [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] za sistem avtomatskega učenja odločitvenih pravil ASISTENT 86 * [[Marin Berović]], [[Jože Velkavrh]], [[Srečko Oman]] in [[Marko Drašler]] za proizvodnjo laboratorijskih in pilotnih bioreaktorjev * [[Avguštin Blažič]], [[Aleš Juhart]], [[Andrej Peternelj]] in [[Marijan Potočnik]] za miniaturni Joule-Thompsonov utekočinjevalnik plina z reguliranim pretokom plina za doseganje temperatur okrog 77 K * [[Vinko Rebec]], [[Marjan Blenkuš]], [[Branko Kos]], [[Igor Podbrežnik]] in [[Alojz Virant]] za razvoj in izdelavo ultrazvočne čistilna naprave UZČ-41 s tehnologijo čiščenja vred * [[Janez Pelc]], [[Taso Lazovski]], [[Janez Oven]], [[Branko Petrič]] in [[Črtomir Vodušek]] za razvoj konstrukcije in izdelave avtomatske naprave za visokofrekvenčno industrijsko termično obdelavo (kaljenje) osi satelitov diferenciala Citroën ter vsestransko kontrolo postopka in kakovosti vzdolž celotne transportne poti obdelovanca * [[Franc Dacar]], [[Peter Reinhardt]], [[Albert Kolar]], [[Boris Težak]] in [[Marjan Špegel]] za grafični procesor GRAF–100 * [[Andrej Eleršek]], [[Jurij Šoba]], [[Edo Kladnik]], [[Zmago Stadler]] in [[Matjaž Žaucer]] za toplotno izolacijski keramični material * [[Dušan Kunsterl]], [[Marko Valič]], [[Roman Debeljak]], [[Danijel Šlebinger]] in [[Milan Krsmanović]] za laserski sistem za tridimenzionalno obdelavo * [[Jožef Pislak]], [[Marko Jeruc]], [[Brane Kamšek]], [[Janja Carli]] in [[Peter Zadel]] za enokanalno radio-relejno napravo RRS-7 (RRU-1) * [[Radovan Tavzes]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]], [[Drago Railič]], [[Brane Miklavž]] in [[Jože Zupančič]] za razvoj in proizvodnjo družine profesionalnih subminiaturnih hermetičnih relejev * [[Jože Marušič]], [[Iztok Hudoklin]], [[Mitja Pernuš]], [[Franc Vogrin]], [[Rudolf Čurič]] in [[Jurij Juršič]] za družino numeričnih kazalnikov pozicije NP 200/300 * [[Janez Peklenik]], [[Mirko Klanjšček]], [[Ivan Vengust]], [[Andrej Konjajev]], [[Ernest Zebec]] in [[Borut Ahačič]] za sistem za vstavljanje elektronskih komponent z računalniškim krmiljenjem (NC vstavljalnik) * [[Milojka Mohar]], [[Ljuba Kremžar]], [[Zdenka Jerala Štrukelj]], [[Angela Vene Možina]], [[Janja Urbančič Smerkolj]], [[Polona Cvelbar]], [[Zdravko Kopitar]], [[Mirjam Žorž]], [[Andrej Lenardič]], [[Bojan Kofler]], [[Frida Lah Gros]], [[Vida Nikolič]], [[Mihaela Mavec]] in [[Marija Lampret]] za tablete s podaljšanim delovanjem na osnovi hidroksipropil metilceluloze z veliko molsko maso in postopek za njegovo pripravo === 1989 === Enaindvajset nagrad: * [[Peter Vogrinčić]] za življenjsko delo na področju izumov in izboljšav za celovito zasnovo programa preoblikovalne opreme za kovine in nekovine * [[Elza Leskovec]] za prispevek k intenzifikaciji vrtnarske proizvodnje * [[Boris Stropnik]] za novo tehnologijo odpepeljevanja pri termoelektrarni Šoštanj * [[Aleksander Šiftar]] za pomembne raziskovalne dosežke na področju razmnoževanja rastlin in vitro * [[Martin Lesjak]] in [[Jože Šnajder]] za avtomatsko računalniško merilno postajo META 789 * [[Andrej Banovec]] in [[Marija Kern]] za razvoj in proizvodnjo tankoplastnega senzorja relativne vlage * [[Boris Orel]], [[Zorica Crnjak Orel]] in [[Ištvan Radoczy]] za barvni premaz z visoko stopnjo dispergiranja oziroma kritja in postopek za njegovo pripravo in uporabo * [[Jože Perne]], [[Milam Kozole]] in [[Stanislav Miklavčič]] za sistem za merjenje, registracijo in obdelavo električne energije ISKRAMATIC SEP 2 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]] in [[Peter Rakovec]] za inteligentni prožilnik za selektivno ventrikulografijo * [[Franc Lipovšek]], [[Brane Jenko]], [[Franc Jeraj]] in [[Janko Pavlič]] za postopek za popolno ločljivost zmesi polisulfon-diklormetan * [[Janko Žmitek]], [[Alenka Hribar Kikelj]], [[Ljubo Antončič]] in [[Anton Čopar]] za sintezo auranofina * [[Vinko Ribnikar]], [[Jaro Kapus]], [[Vojko Mencinger]] in [[Jože Prelovšek]] za omrežni tonfrekvenčni sprejemnik TS 5 * [[Darko Belavič]], [[Silvo Mojstrovič]], [[Muharem Murčehajič]], [[Stojan Šoba]] in [[Milan Vodopivec]] za senzor krvnega tlaka * [[Stane Koprivšek]], [[Marko Maver]], [[Marko Kompare]], [[Bogomir Vrhovec]], [[Simon Jug]] in [[Jože Vrežej]] za distančno zaščito za srednje napetostna elektroenergetska omrežja * [[Marij Herslavič]], [[Pavel Zupet]], [[Vesna Flego]], [[Miha Japelj]], [[Branko Stanovnik]] in [[Janja Cirnski]] za pripravo derivatov L-alanil-L-prolina in neodvisen postopek za sintezo enalapril maleata * [[Primož Rode]], [[Dušan Štajer]], [[Matija Horvat]], [[Ivan Zupančič]], [[Žarko Gorup]] in [[Danijel Peterc]] za raziskavo pomena poznih prekatnih potencialov * [[Igor Birkelbach]], [[Branko Štrukelj]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Janez Jordan]], [[Drago Končnik]] in [[Vinko Žerjav]] za mikroprocesorski frekvenčni rele RFN 30 * [[Milan Jeran]], [[Franc Podbevšek]], [[Iztok Medved]], [[Vlado Ahtik]], [[Stane Baš]], [[Stane Plaskan]] in [[Marko Agnež]] za sisteme za avtomatizacijo proizvodnih procesov, serijo procesnih računalnikov KLAS in KUP * [[Žarko Gorup]], [[Leopold Trdan]], [[Niko Basarič]], [[Andrej Levstek]], [[Marko Perovšek]], [[Boštjan Peršič]], [[Miran Šavli]] in [[Branko Šušterič]] za avtomatsko transportno linijo * [[Zdenko Vižintin]], [[Jože Petkovšek]], [[Karel Rankel]], [[Marjan Kunstelj]], [[Miro Treven]], [[Drago Markič]], [[Slavko Guzelj]] in [[Zdravko Grmovšek]] za detektor laserske osvetlitve * [[Bernard Herman]], [[Tomaž Slivnik]], [[Rajko Mahkovic]], [[Branko Treska]], [[Ivo Eržen]], [[Zlatan Magajna]], [[Matjaž Mlinšek]], [[Bojan Breznik]], [[Jože Bizjak]] in [[Goran Čeledin]] za numerično krmilje za stružnice CNC-2T === 1990 === Dvajset nagrad: * [[Smiljan Jerič]] za življenjsko delo pri proučevanju elektronskih sestavnih delov * [[Vojko Ozim]] za izum ''Hidrokinetični postopek za razželezenje vod s kisikom'' * [[Leon Žlajpah]] in [[Milko Čefarin]] za izboljšavo robotizirane celice za hladno preoblikovanje * [[Natalija Vitezič]] in [[Pavel Zupet]] za izum sinteze piperacilina, farmacevtske surovine za Krkin preparat ISIPEN * [[Vital Eržen]], [[Davorin Kotnik]] in [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] za izboljšavo ''Mini NMR spektrometer'' * [[Matija Maležič]], [[Helena Benko]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Vezja alternativnega dvokanalnega spodbujevalnika mišic'' * [[Zoran Seljak]], [[Ivan Rupnik]] in [[Dušan Kastrevc]] za izboljšavo NC obdelovalna linija za razrez Al - profila in prebijanje lukenj * [[Karl Kuzman]], [[Janez Pipan]], [[Samo Večko]] in [[Tone Pratnekar]] za izboljšavo ''Feritne in austenitne armature iz pločevine'' * [[Jožef Rupar]], [[Boštjan Šuhelj]], [[Dušan Terčelj]] in [[Matjaž Vrhovec]] za integrirano mikroprocesorsko zaščito za srednjenapetostni vod z avtomatskim ponovnim vklopom RIR 2000 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]], [[Peter Rakovec]] in [[Sergej Hojker]] za raziskave s področja teorije informacij v medicinskih slikah * [[Simona Bohanec]], [[Livija Lah]], [[Marjan Tušar]], [[Marko Meglič]] in [[Tanja Ljubič]] za C13 SYS-CARBON, programski paket za ekspertno reševanje problemov s področja C13 NMR * [[Zlatko Roškar]], [[Janez Špeh]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]] in [[Franc Šmajs]] za montažno linijo srednje litražnih grelnikov vode * [[Neda Benički]], [[Vladimir Pokorni]], [[Dragan Radovič]], [[Ivan Radež]], [[Miljenko Sokolić]] in [[Marjeta Grom]] za izum izdelave neodvisnega postopka za biosintezo antibiotika Salinomicina in tržnega preparata KOKCISAN R * [[Drago Kolar]], [[Miha Drofenik]], [[Igor Zajc]], [[Andrej Češnovar]], [[Zora Omahen]] in [[Ivo Močnik]] za PTC – termistorje * [[Jurij Druškovič]], [[Stanislav Pintar]], [[Maksimiljan Fijački]], [[Saša Prešern]], [[Rudi Murn]], [[Branko Mihovilovič]] in [[Mate Lamut]] za ''Računalniško podprt informacijski sistem za spremljanje in vodenje kontrole kakovosti v tovarni avtopnevmatike Sava-Semperit'' * [[Marjan Špegel]], [[Marko Bonač]], [[Bogdan Filipič]], [[Tadej Lasbaher]], [[Mitja Lasič]], [[Janko Mivšek]] in [[Peter Reinhardt]] za izboljšavo KRONOS - sistem za računalniško evidentiranje prisotnosti z magnetno kartico * [[Jožica Friedrich]], [[Nina Gunde Cimerman]], [[Aleksa Cimerman]], [[Branislav Filipovič]], [[Pavica Hajko]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janez Bernik]] in [[Jože Repše]] za izum postopka za proizvodnjo mikrobiološkega sirišča s submerzno fermentacijo * [[Jernej Virant]], [[Marjan Bradeško]], [[Igor Rozman]], [[Tomi Zebič]], [[Niko Zimic]], [[Marko Agrež]], [[Stane Baš]] in [[Damijan Kramer]] za programirano napravo - programski paket FEPRO * [[David Čok]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marijan Vidmar]], [[Dragan Mrdaković]], [[Janko Petrovčič]], [[Marko Šega]], [[Janez Žmuc]] in [[Stojan Binder]] za izboljšavo mikroračunalniškega vodenja steklarske talilne peči * [[Janez Markač]], [[Stane Plaskan]], [[Franc Šmajs]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]], [[Marina Tavčar]], [[Frank Kranjc]], [[Iztok Simšič]], [[Rastko Čop]] in [[Breda Mencej]] za izboljšavo merjenja, označevanja in avtomatske identifikacije furnirja === 1991 === Šest nagrad: * [[Marko Kos]] za življenjsko delo na področju razvojno konstrukcijske dejavnosti * [[Marjan Špegelj]], [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]], [[Borut Lesjak]], [[Slavko Mavrič]] in [[Vid Vouk]] za razvojni sistem IN-BED za programiranje mikroprocesorjev v Moduli-2 * [[Savo Leonardis]], [[Franc Bratkovič]], [[Aleksander Razmovski]], [[Damjan Luin]], [[Matjaž Blokar]] in [[Janez Vrzel]] za izum vezja za digitalni multifrekvenčni sprejemnik signala * [[Janez Jenko]] za izum kline pri drsalki * [[Milan Skitek]], [[Ljubiša Lukić]] in [[Niko Jesenovec]] za izum stabilne kontrole krvi za hematološke analizatorje na Coulterjevem principu * [[Matija Kodrič]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Vladimir Kavrečič]] za izum vezja za kompenzacijo spremembe upornosti povezovalnega kabla med merilno dozo in merilnim instrumentom == Viri == * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1954-1958.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu v letih 1954 - 1958] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1958-1959.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1958 in 1959] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1960-1961.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1960 - 1961] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1962.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1962] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1963.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1963] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1964.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1964] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1965.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1965] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1966.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1966] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1967.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1967] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1968.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1968] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1969.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1969] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1970.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1970] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1971.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1971] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1972.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1972] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1973-1.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1973] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1974.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1974] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1975.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1975] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1976.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1976] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1977.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1977] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1978.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1978] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1979.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1979] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1980.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1980] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1981.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1981] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1982] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1983.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1983] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1984.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1984] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1985.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1985] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1986] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1987.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1987] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1988.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1988] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1989] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rsrdt-porocilo-1990.pdf Republika Slovenija, Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1990] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1991.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1991] {{COBISS|ID=7017499}} == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Sklad Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] 9y8vsd82p0cxahq7bqndpuhxfae4wux 6675520 6675519 2026-05-14T03:36:41Z Signal 28172 /* 1986 */ popr. Jože Pahor --> Jože Pahor (1933-2017) 6675520 wikitext text/x-wiki '''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''' je podeljeval [[Sklad Borisa Kidriča]] v letih od 1957 do 1991. == Namen == Uspele tehnične iznajdbe in izpopolnitve so pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju. Z namenom, da bi spodbudili iznajditeljsko delo, je v letu 1956 [[Sklad Borisa Kidriča]] razpisal natečaj za iznajdbe in izpopolnitve, ki so se v praksi že uveljavile. Prve nagrade te vrste so bile podeljene leta 1957. Od leta 1957 do 1965 so se ta nagrade imenovala ''Nagrade za iznajdbe in izpopolnitve'' oziroma ''Nagrade za tehnične iznajdbe in izpopolnitve'' in od leta 1966 naprej ''Nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave''. O podelitvi nagrad je odločal Upravni odbor Sklada Borisa Kidriča. == Nagrajenci == === 1957 === * [[Martin Obran]] za konstrukcijo montažnega in plezalnega opaža z delovnimi odri za armiranobetonske konstrukcije * [[Edvard Cilenšek]] za postavitev električnega pospeševalnika v [[Institut Jožef Stefan|Institutu Jožef Stefan]] * [[Ivan Zupan (strojnik)]] za rekonstrukcijo priprave za mazanje pnevmatskega orodja in za konstrukcijo pnevmatskega kladiva za batne stroje === 1959 === Prva nagrada: * ekipa kirurške klinike pod vodstvom [[Božidar Lavrič|Božidarja Lavriča]] za operacijo srca z uporabo metode ekstrakorporealne cirkulacije Dve drugi nagradi: * [[Leopold Andrée]] za konstrukcijo generatorja ultra zvočnega valovanja za pospeševanje zgorevanja prašnih goriv * [[Marijan Ferjan]], [[Engelbert Hribernik]], [[Zdenko Marinček]] in [[Miodrag Milojević]] za iznajdbo ''Uporaba poroznega betona za osuševanje predorov in podzemnih galerij ter za opaž pri vakuumskem betoniranju'' === 1960 === Prva nagrada: * [[Vinko Kramaršič]] za iznajdbo ''Votlo mešalo in postopek mešanja v tekočinah'' Druga nagrada: * [[Milan Dobovišek]] za iznajdbo ''Postopek za vlivanje in nadaljnjo izdelavo zloženih jekel'' === 1961 === Prva nagrada ni bila podeljena. Tri druge nagrade: * [[Valter Krušič]] za delo na področju borbe proti kariesu – zobni gnilobi * [[Leo Knez]] in [[Ivan Kotnik (inovator)]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo in polnjenje jeklenk za plin dissous'' * [[Vilko Kukec]] za iznajdbo ''Prenosna conska sušilnica za sadje in druge pridelke'' === 1962 === Nagrada ni bila podeljena, ker predložena dela niso izpolnila vseh razpisnih pogojev. === 1963 === Prva nagrada ni bila podeljena. Dve drugi nagradi: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Priprava za navijanje kovinskih plošč v zvitke'' * [[Valentin Osredkar]] za iznajdbo ''Jamska stojka in Jamsko stropno oporje'' === 1964 === Prva nagrada: * [[Ivan Fink]] za tehnično izpopolnitev na projektu in razvoju elektronske telefonske centrale === 1965 === Prva nagrada: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavo ''Spektrometer za jedrski spinski odmev'' in aparaturo za merjenje olja v zrnih kmetijskih kultur'' Tri druge nagrade: * [[Stane Vrščaj]] za izboljšavi ''Protonski magnetometer'' in ''Protonski gradientni magnetometer'' * [[Viktor Repenšek]] za ''Žlahtnjenje krompirja'' * [[Filip Sedmak]] za iznajdbo ''Prenapetostni odvodnik'' === 1966 === Prva nagrada: * [[Albert Čebulj]] za iznajdbo ''Zaščitna vezava za transformatorje'' Drugi nagradi: * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]], [[Stojan Jeretin]] in [[Zdenko Milavec]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje pretoka plinov po metodi ionizacije'' * [[Jože Pirih]] in [[Franc Špiler]] za tehnično izboljšavo ''Montažni nosilci za električne vodnike in priključni pribor'' === 1967 === Prva nagrada: * [[Aleš Strojnik]] za tehnično izboljšavo na rutinskem elektronskem mikroskopu Tri druge nagrade: * [[Branko Pustoslemšek]] za iznajdbo ''Čistilna priprava za čiščenje cevi rekuperatorskih kotlov med obratovanjem'' * [[Štefan Zagoričnik]] za iznajdbo ''Izmenljiva objemka za jamske stojke'' * [[Viktor Zupančič]] za iznajdbo ''Nakladalna priprava za palete'' === 1968 === Dve prvi nagradi: * [[Avgust Belič]] in [[Janez Eržen]] za izum ''Hermetični trdomagnetni kontaktnik'' * [[Karel Ferlež]] za izum ''Mlin za mletje močnih krmil in žitaric'' Drugi nagradi: * [[Ivan Car]] za izum ''Sonde z vložki za signalizacijo nivoja vnetljivih in nevnetljivih tekočin in električno vezje za signalizacijo ter vključevanje motorjev v odvisnosti od nivoja tekočine'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Mehanizem za zaviranje traktorjev in prikolic ali podobno'' === 1969 === Prva nagrada: * [[Deso Javornik]] za izum ''Plazemski gorilnik'' Tri druge nagrade: * [[Matjaž Leskovšek]] za tehnično izboljšavo pri razvoju telegrafske multipleksne tehnike * [[Jože Pahor (1933-2017)]], [[Jože Šnajder]] in [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] za tehnično izboljšavo ''Analogni računalnik za vrednotenje rezultatov Rose Bengal testa'' * [[Mitja Vidmar]] za iznajdbo ''Trifazni alternator z drsnimi obroči z vgrajenim napetostnim regulatorjem in nosilci usmerniških diod'' === 1970 === Devet nagrad: * [[Erik Vrenko]] in [[Alojz Klinej]] za izum ''Koherentna svetilka za linearno polarizirano svetlobo'' * [[Edo Prostor]] za izum ''Postopek zaščite kondenzatorjev z epoksi smolo'' * [[Ivan Milič]], [[Edo Prostor]] in [[Žarko Stok]] za izum ''Postopek za utrditev surovin'' * [[Anton Oblak]] za izum ''Reaktor za oksidacijsko pihanje raztaljenega bitumena ali drugih smolnatih snovi'' * [[Vladimir Senčar]] za izboljšavo ''Obračanje blumov na zanko pri valjanju ingotov v blume za žično valjarno'' * [[Alojz Fornazarič]] in [[Milan Lekšan]] za vzgojo nove sorte breskve ''Slovenija'' * [[Marko Pečnik]] za izboljšavo ''Iskalnik napak v kablih'' * [[Marko Jagodič]] in [[Božo Bastaž]] za izboljšavo ''Razvoj družine 12/24 kanalskih telefonskih multipleksnih sistemov'' * [[Božo Bartelj]] in [[Bogdan Babšek]] za izboljšavo ''Analitična rešitev optimalne dolžine valjanih izdelkov'' === 1971 === Šest nagrad: * [[Lojze Čigon]] za iznajdbo ''Postopek za izdelavo zidnih in stropnih konstrukcij z opečnimi elementi'' * [[France Bremšak|Franc Bremšak]] in [[Slavko Hanžel]] za iznajdbo ''Visokoimpedančni enosmerni operacijski ojačevalnik'' * [[Jože Gajšek]] za iznajdbo ''Prilagoditvena vezava programatorja v avtomatskih pralnih in podobnih gospodinjskih strojih za olajšanje radijskih motenj'' * [[Rado Kocjan]] in [[Borut Pelan]] za iznajdbo ''Postopek za izolacijo in hidriranje naravnih secale alkaloidov'' * [[Aleksander Kostnapfl]] za iznajdbo ''Merilna priprava za merjenje osne sile v vrveh'' in ''Hidravlična napenjalna in merilna priprava za nosilne vrvi pri žičnicah'' * [[Milan Pečnik]] za iznajdbo ''Gumbna pogonska ureditev za odmična, paketna ali druga ročna stikala'' === 1972 === Devet nagrad: * [[Vital Eržen]], [[Igor Levstek]], [[Jernej Porok]] in [[Ivan Zupančič]] za izum ''Pulzni oljni analizator'' * [[Zdenko Milavec]] in [[Franc Celar]] za izum ''Detektor maksimalnih vrednosti napetosti in analogni spomin'' * [[Boris Frlec]] in [[Andrej Šmalc]] za izuma: ''Prenosnik pritiska za merjenje pritiska elementarnega fluora in drugih visokokorozivnih plinov'' ter ''Nizko temperaturna celica za IR spektroskopijo visokokorozivnih fluoridov'' * [[Jurij Hribovšek]] za izum ''Temperaturna kompenzacija večkanalnega oscilatorja za frekvenčno področje 20 do 30 MHz'' * [[Jože Korošec]] za vzgojo nove sorte črne detelje ''poljanka'' * [[Dragica Kralj]] in [[Tone Wagner]] za vzgojo novih sort hmelja ''ahil'', ''apolon'', ''atlas'', ''aurora'' * [[Jurij Zadravec]] za iznajdbo ''Enofazni sinhronski motor za majhne moči z lastnim zagonom'' * [[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] za izume: ''Ureditev generacije nosilnih frekvenc za prenos informacij, zlasti po visokonapetostnih daljnovodih z nosilno frekvenco'', ''Izboljšano ojačevalno vezje'', ''Izboljšana ureditev dvosmernega prenosa kombiniranih informacij po zlepljenih pasovih s pomočjo nosilnih frekvenc'', ''Ureditev za vzpostavitev optimalnega režima pri tranzitiranju s kompanderiziranimi in nekompanderiziranimi aparaturami'' * [[Laslo Rešković]] in [[Franc Štefančič]] za izpopolnitev ''Enote za priključek telegrafskega daljnega naročnika'' === 1973 === Šestnajst nagrad: * [[Avgust Berlič]] za iznajdbo ''Zataljevalni stroj za hermetično zapiranje steklenih cevk'' * [[Janez Eržen]] in [[Adolf Vauda]] za tehnično izboljšavo ''Signalno varnostna naprava z brezžičnim prenosom alarmnega signala'' * [[Radovan Tavzes]], [[Evgen Kansky]] in [[Jelko Koron]] za iznajdbo ''Potenciometer'' * [[Evgen Kansky]], [[Radovan Tavzes]] in [[Jelko Koron]] za ''Podnožje za elektronske elemente'' * [[Božidar Brudar]] za iznajdbo ''Merilna priprava za rezanje blumov'' * [[Bogdan Bastar]], [[Zdenko Milavec]], [[Jože Pahor (1933-2017)]] in [[Boris Navinšek]] za tehnično izboljšavo ''Tiristorski regulator scenske razsvetljave'' * [[Ljubo Planinšček]], [[Jože Wemad]], [[Fran Erbežnik]] in [[Viktor Ramovš]] za iznajdbo ''Izboljšave mozaične komandne plošče'' * [[Stojan Havliček]] za tehnično izboljšavo ''Troakar za operativno laparaskopijo'' * [[Peter Jerman]] in [[Franjo Kajfež]] za iznajdbo ''Biosintezni postopki za pridobivanje antibiotikov tetraciklinske skupine'' * [[Miha Japelj]], [[Tone Povše]], [[Pavle Zupet]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo rentgenskih kontrastnih sredstev'' * [[Marko Gliha]], [[Jurij Hribovšek]], [[Peter Benedik]] in [[Maks Simončič]] za tehnično izboljšavo ''Vpeljava enobočno moduliranega prenosa v metrsko valovno področje'' * [[Milan Oklobdžija]], [[Miha Japelj]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Peter Jerman]] za iznajdbo ''Postopek za pripravo 7-kloro-2, 3-dihidro-1-metil-5-fenil-(1H)-1,4-benzodiaze-pina in ustreznega derivata benzodiazepin-2-ona'' * [[Janez Štupar]] za iznajdbo ''Gorilnik za merjenje atomske absorbcije z laminarnim plamenom in ločenim vbrizgavanjem raztopine v plamen'' * [[Franc Avčin]] in [[Anton Jeglič]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za iskanje ponesrečencev zasutih v plazu'' * [[Erno Petrič]] za tehnično izboljšavo na področju razvoja avtomatizacije za daljinsko upravljanje, daljinsko signalizacijo in daljinski prenos meritev * [[Anton Jeglič]], [[Ignac Uršič]] in [[Maks Smolnik]] za tehnično izboljšavo ''Radiofrekvenčna peronealna opornica'' === 1974 === Štirinajst nagrad: * [[Anton Razinger]] in [[Jože Arh]] za iznajdbo ''Priprava za dodajanje svinca pri izdelavi ali vlivanju svinčevih jekel'' * [[Marjan Buh]], [[Josip Puh]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Postopek za pripravo miniaturnih keramičnih kondenzatorjev'' * [[Igor Grabec]] za iznajdbo ''Umetno oko za kontrolo žarometov'' * [[Valentin Grilc]] za iznajdbo ''Kontaktni vložek za izdelavo kontaktnih stavkov ali drugega stikala z drsnim kontaktom'' * [[Smiljan Jerič]], [[Ludvik Simonič]], [[Lado Androja]] in [[Jože Kelhar]] za tehnično izboljšavo ''Originalni vakuumski postopek brezkontaktnega nikljanja pirolitskih uporov'' * [[Jože Jan]], [[Ivan Pokorn]] in [[Tomo Čavić]] za iznajdbo z naslovom ''Naprava za predenje mineralne volne iz raztaljenih mineralov'' * [[Stane Kranjc]] za tehnično izboljšavo ''Ročni hladilnik mleka'' * [[Jože Pahor (1933-2017)]] za iznajdbo ''Stabilizator efektivne napetosti z linearno zvezo med efektivno in kontrolno napetostjo pri sistemih s fazno regulacijo'' * [[Pavel Zupet]], [[Anton Povše]], [[Srečko Ostroveršnik]] in [[Milena Popovič]] za tehnično izboljšavo čiščenja 3,5-diacetilamino-2,4,6-trijod benzojeve kisline, do kvalitete, uporabne za paranteralne raztopine * [[Sava Rakčević]] za iznajdbo ''Regulator pretoka za nizkotlačne hidroelektrarne'' * [[Marko Štular]], [[Erik Vrenko]], [[Ana Švajger]], [[Zvonko Krevelj]], [[Ilija Rajver]], [[Janko Lipovž]], [[Janez Šteblaj]], [[Mitja Kovačič]], [[Stane Petrič]] in [[Marija Bernard]] za iznajdbo ''Laserski razdaljemer za vgradnjo v vozila'' * [[Jože Vugrinc]], [[Stane Pavlin]], [[Slavko Ožbalt]], [[Andrej Lavrič]], [[Srečko Hribar]] in [[Roman Kunaver]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za radiorelejne usmerjene zveze za prenos snopa do 60 govornih kanalov'' * [[Franc Zajc]] in [[Matevž Vrhovnik]] za izum ''Konstrukcija za izdelavo nadgradnje na vlačilcih in prikolicah'' * [[Jože Grmek]] in [[Branka Grmek Štebih]] za iznajdbi: ''Vezava radiatorskih členov'' in ''Radiatorski členi'' === 1975 === Dvajset nagrad: * [[Jože Spanring]] za izpopolnitev ''Rž tetraploidna okta'' * [[Lucijan Krivec]] za izum ''Pretočne posode za odstranjevanje gnojevke izpod mrež ali rešetk pri etažnih baterijah za vzrejo v živinoreji'' * [[Andrej Šalehar]], [[Alojz Čandak]] in [[Joža Urbas]] za izpopolnitev metode ''Selekcija hibridnih prašičev'' * [[Niko Kralj]] za izum ''Univerzalni montažni sklopi predfabriciranih konstrukcijskih elementov'' * [[Borut Pelan]], [[Rudi Ručman]] in sodelavec [[Rudo Kocjan]] za izum ''Postopek za pripravo vodotopnega escina'' * [[Tone Blatnik]] za izpopolnitev ''Proizvodnja suhega komprimiranega zraka za industrijsko fermentacijo antibiotikov'' * [[Jure Babič]] in sodelavci: [[Janez Bernik]], [[Glijeb Karpljuk]], [[Vinko Manček]], [[Jože Miklič]], [[Mladen Pavletič]] in [[Janko Petrovič]] za izpopolnitev postopka proizvodnje oksitetraciklina * [[Jože Salmič]] in [[Jože Verce]] za izpopolnitev ''Dodatna naprava na stroju FEMA za avtomatsko dodajanje žličk'' * [[Miloš Marinček]] za izpopolnitev ''Pomična streha na letnem gledališču Križanke v Ljubljani'' * [[Viktor Zupančič]] za izum ''Avtomat za izdelavo stenskih zaščitnih kotnikov'' * [[Jože Koželj]] za izum ''Fluorescenčna svetilka kot nosilec sekundarnega stropa'' * [[Peter Šuhel]] za izum ''Avtomatski integrirani intravaginalni stimulator'' * [[Janez Fister]], [[Iva Kavčič]] in [[Jože Slivnik]] za izum ''Postopek za pripravo rdečega živosrebrnega oksida za izdelavo baterij'' * [[Jože Pahor (1933-2017)]] in [[Milan Petrovič]] za izum ''Akustična panorama'' * [[Jože Gajšek]] za izum ''Uporaba vzmeti za ščetke kot dušilke za znižanje nivoja radiofrekvenčnih motenj pri malih univerzalnih motorjih'' * [[Peter Šuhel]], [[Miroslav Žlajpah]], [[Jurij Strnad]] in [[Franc Beravs]] za izum ''Precizni avtomatski merilnik reed kontaktnikov'' * [[Boštjan Škorjak]], [[Jože Podlipnik]], [[Anton Ogorelec]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Rožman]], [[Milan Zdešar]], [[Viki Uhan]] za izpopolnitev ''Naprave za kompleksno avtomatizacijo hidroelektrarn'' * [[Franc Tori]] za izpopolnitev ''Tori votlak'' * [[Marjan Vozelj]] za izpopolnitev uporabe laserskih žarkov za vzbujanje fluorescence * [[Marko Habič]] in [[Andrej Kmet]] za izpopolnitev metode ''Določanje doze pri radikalni radioterapiji Hodgkingove bolezni na telekobaltu'' === 1976 === Trinajst nagrad: * [[Marjan Petelinšek]] in [[Ivan Zavšek]] za izum ''Stroji za nanašanje emajla'' * [[Jože Koželj]] za izpopolnitev ''Stol 2140 z ekscentrično vrtljivo sedežno ploskvijo'' * [[Anton Brcar]] za izum ''Ureditev dovajanja in odvajanja tlačnega fluida pri vrtečih se gredah in z njimi vezanih delih strojnih naprav'' * [[Vanja Kreft]] in [[Vinko Muha]] za izum ''Nov princip 12 - pulznega usmerjanja'' * [[Janez Sever]] kot avtor oziroma soavtor izumov ''Enofazni koračni motor z vezjem za napajanje'', ''Polarizirano elektromagnetno močnostno stikalo'' in ''Vezje za integrirani elektronski časovni zbiralnik'' * [[Stanislav Štrukelj]] za izum ''Sistem izbiranja pomnilniških celic'' * [[Jože Lavrin]] za izum ''Vodotesno ohišje za galvansko celico'' * [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]] in [[Marjan Erjavec]] za iznajdbo ''Mobilni renograf'' * [[Rafael Cajhen]], [[Janez Nastran]] in [[Matija Seliger]] za izum ''Uspešna tehnološka rešitev vklopne problematike pri DC/AC pretvornikih'' * [[Tomislav Rančič]] za tehnično izpopolnitev ''Tehnološke rešitve elektronskega regulatorja avtomatske regulacije izhodne napetosti specialnih transformatorjev srednjih moči'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Pavel Zupet]], [[Mladen Pavletič]], [[Franc Novosel]] in [[Tomaž Stepišnik]] za izum ''Izolacija, ovrednotenje in uporaba encima nevtralne proteaze kot sekundarne surovine pri fermentaciji oksitetraciklina'' * [[Marjeta Globokar]], [[Pavle Zupet]], [[Matija Maučec]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Tehnološka izboljšava sinteze etilnega estra p-klor-fenoksi izomaslene kisline'' * [[Janez Trontelj]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Franc Levornik]] za izum ''Izvedba precizijskega elektronskega števca električne energije razreda 0,2 in 0,5'' === 1977 === Osemnajst nagrad: * [[Niko Kralj]] za izume in modele s področja industrijskega oblikovanja * [[Štefan Zagoričnik]] za izum ''Jekleno popustljivo podporje z gibljivim spojem za rudnike'' * [[Janez Nebec]] za izum ''Mehanski postopek za voluminiziranje tkanin'' * [[Marjan Umek]] za ''Razvijalnik za lahko peno'' * [[Milan Kocjan]] za izum ''Izdelava prototipa planetnega mešalca za mešanje prašnih komponent'' * [[Ciril Kastelic]] za izpopolnitev ''Plamaflex-poliuretanske izolacijske plošče'' * [[Milan Čelan]] za izum ''Razvoj in organizacija pilotne proizvodnje stikalnih elementov s hermetičnimi kontaktniki'' * [[Marjan Žagar]] in [[Jernej Raspet]] za izum ''Snežna veriga za pnevmatike motornih vozil za hitro nameščanje'' * [[Srečko Oman]] in [[Miro Brzin]] za napravo ''Originalna izvedba stabilnega mikrogazometra z maksimalno občutljivostjo, za njegovo avtomatizacijo in za pripravo diferenčne metode mikrogazometra'' * [[Tatjana Brodnik]] in [[Peter Suhač]] za izum ''Sredstvo za zatiranje škodljivcev'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]] in [[Tomaž Ermenc]] za izpopolnitev ''Elektronski regulator jalove moči Iskra-APJ'' * [[Igor Grabec]] in [[Peter Mužič]] za ''Detektor akustične emisije'' in ''Senzor akustične emisije z vgrajenim predojačevalnikom'' * [[Franc Jesenko]], [[Aleš Kmecl]] in [[Ivan Savnik]] za izum ''Selekcija hibridov prelux'' * [[Franjo Gračanin]], [[Miroslav Vrabič]] in [[Janez Šega]] za izum ''Funkcionalna električna stimulacija'' * [[Bojan Košir]], [[Borut Komar]], [[Janez Gradišek]] in [[Branimir Zamola]] za izum ''Razvoj tekočega cepiva claviceps purpurea za proizvodnjo rženih rožičkov'' * [[Rudolf Ručman]], [[Andreja Drnovšek]], [[Stanislav Jankovič]], [[Janez Levec]] in [[Milena Kotar]] za izum ''Postopek za pripravo 9, 10 dihidroalkaloidov rženega rožička'' * [[Miloš Komac]], [[Dimitrij Sušnik]], [[Stane Pejovnik]], [[Drago Kolar]], [[Anton Čandek]], [[Anton Porenta]] in [[Borut Vičič]] za tehnično izpopolnitev ''Priprava permeabilnih keramičnih teles s kontrolirano propustnostjo in dimenzijami'' * [[Jože Podlipnik]], [[Sava Rakčevič]], [[Peter Lah]], [[Milana Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Milan Zdešar]] in [[Boštjan Škorjak]] za izpopolnitev ''Elektronski turbinski regulator Iskra-ETR'' === 1978 === Sedemnajst nagrad: * [[Peter Šuhel]] za ''Dosežke pri uvajanju mikro računalnikov v avtomatske merilne sisteme'' * [[Milan Mekinda]] za izpopolnitev ''Nova organizacija programov lokalne centrale M 10 C'' * [[Miroslav Marec]] za izum ''Elektronski telefonski aparat z nizkoohmskim vhodom'' * [[Franc Brezovnik]] za izpopolnitev ''SOM priprava za odvijanje matic'' * [[Vladimir Sokolov]] za izum ''Univerzalni sistem za alarmiranje'' * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] in [[Peter Rupnik]] za izpolnitev ''Sonda za določanje koncentracije HG v stenah vrtin'' * [[Bogdan Sicherel]], [[Niko Zakonjšek]] in [[Viktor Logar]] za izpopolnitev ''Plinski gorilnik VARIO'' * [[Drago Kolar]], [[Marija Trontelj]] in [[Alenka Rožaj Brvar]] za izum ''Varistor na osnovi kovinskih oksidov za napetostno območje od 50 do 600 V'' * [[Zmago Štadler]], [[Drago Kolar]] in [[Josip Puh]] za izum ''Dielektrična keramika z vnaprej določenim temperaturnim koeficientom dielektričnosti'' * [[Jurij Tasič]], [[Sašo Divjak]] in [[Amadej Trnkoczy]] za izum ''Mikrokalkulatorski analizator podatkov'' * [[Dušan Milivojevič]], [[Janez Perkavec]] in [[Janko Popović]] za izum ''Postopek za pridobivanje čistih proteolitskih aktivnih encimov iz mlečka Carica papaya'' * [[Jože Pahor (1933-2017)]], [[Milan Petrovič]], [[Žiga Šmit]] in [[Edvard Šefer]] za izpopolnitev ''Naprava za kontinuirano avtomatsko večstopenjsko kontrolo razstrupljevanja tekočih odpadkov pri industrijskih galvanikah'' * [[Janez Gantar]], [[Albin Kurnik]], [[Marko Werk]], [[France Kolenc]] in [[Pavle Matijašič]] za izum ''Digitalni frekvenčni rele'' * [[Ana Matičič]], [[Tilka Krivic]], [[Franc Mikuž]], [[Jana Babnik Garmuš]], [[Marija Vidrih]] za izum ''Požlahtnjenje hibrida koruze in uvedba v kmetijsko proizvodnjo'' * [[Miroslav Pokorny]], [[Anton Pavletič]], [[Nenad Djurič]], [[Janez Bernik]], [[Marija Kompan]] in [[Miha Japelj]] za izum ''Postopek za fermentacijo cefalosporina C in njegovo kemijsko transformacijo v 7-aminocefalosporansko kislino'' * [[Pavel Zupet]], [[Josip Žuvanič]], [[Tomislav Barun]], [[Miha Japelj]], [[Janez Kržan]] in [[Josip Lokobauer]] za izpopolnitev ''Uporaba sekundarnih surovin iz kemijske sinteze v fermentacijski proizvodnji pri izolaciji oksitetraciklina in čiščenju fermentacijskih odpadnih vod'' * [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Janez Krajnik]], [[Sergej Pahor]], [[Jože Šnajder]], [[Miran Tiringer]], [[Janez Cerar]], [[Marjan Erjavec]], [[Milan Soklič]] za izpopolnitev ''JANUS 3 računalniški sistem za zbiranje in obdelavo podatkov v nuklearni medicini'' === 1979 === Sedemnajst nagrad: * [[Branko Pustoslemšek]] za izpopolnitev ''Korekturo čiščenje in reciklaža filtrata v obratu nevtralizacije TIO 2'' * [[Franc Oman]] za izpopolnitev ''Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do gotovih izdelkov v IBI Kranj'' in ''Izdelava lastnih žakardnih strojev'' * [[Leopold Južina]] za izum ''Merilniki za določevanje parametrov hermetičnih kontaktnikov'' * [[Jože Slivnik]] in [[Andrej Stergavšek]] izum ''Postopek nevtralizacije rafinata za recikliranje vode pri predelavi uranove rude'' * [[Stanislav Štrukelj]] in [[Georg Wirth]] za izpopolnitev ''Neredundančno priključevanje naročniških vodov dvojnikov na javne telefonske centrale'' * [[Marino Urbanc]], [[Boris Makarovič]] in [[Mirko Opara]] za izum ''Stolp za razpršilno sušenje v protitoku'' * [[Boris Pihlar]], [[Lado Kosta]] in [[Branko Hristovski]] za izpopolnitev ''Elektrodni sistem za merjenje cianida'' * [[Andrej Ocvirk]], [[Drago Lipuša]] in [[Alfonz Grad]] za izum ''Postopek za pripravo čistega natrijevega metaborata'' * [[Robert Jedlovčnik]], [[Martin Fevžer]] in [[Stane Zule]] za izum ''Postopek čiščenja usnjarskih odpadnih vod'' * [[Borut Pelan]], [[Marija Milohnoja]] in [[Magda Pezdirc]] za izum ''Postopek za pripravo betametildigoksina'' * [[Jernej Črnko]], [[Josip Priolgg, [[Adolf Šauperl]] in [[Janko Lipovec]] za izpopolnitev ''Novo vzgojena sorta jablane Lonjon'' * [[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]], [[Janez Kristan]], [[Miro Škofljanec]] in [[Meta Ančik]] za izum ''Radiološka zaščita v rudnikih urana in meritev radioaktivnosti v okolju'' * [[Matjaž Leskovšek]], [[Mirko Curk]], [[Desanka Jagarinec]] in [[Franc Bojc]] za izpopolnitev ''Razvoj naprav za prenos komand, signalizacij in merjenj manjših in srednjih kapacitet - TM 15'' * [[Drago Končnik]], [[Tomaž Bajuk]], [[Drago Hribšek]], [[Tine Zajc]] in [[Marko Werk]] za izpopolnitev ''Modularni napetostni regulator'' * [[Franc Kervina]], [[Marko Bertoncelj]], [[Dušan Kastelic]], [[Bojan Šobar]], [[Davorin Šobar]] in [[Emerik Valinger]] za izpopolnitev ''Gradnja hlevov velikega razpona z uporabo lepljenih lesenih nosilcev brez stebrov'' * [[Stanko Gajšek]], [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Evstahij Moder]], [[Stanislav Lampret]], [[Drago Logar]], [[Peter Benedik]] in [[Mitja Zornada]] za izum ''Razvoj in realizacija navigacijskega sistema za instrumentalno vodenje letal'' * [[Uroš Stanič]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Matija Maležič]], [[Miha Stopar]], [[Janez Grom]], [[Jože Opeka]], [[Dušan Filipič]], [[Tone Jeglič]], [[Stanislav Reberšek]], [[Primož Strojnik]] in [[Ignac Uršič]] za izume ''Avtomatski integrirani funkcionalni in terapevtski elektronski stimulator'', ''Elektronski stimulator z avtomatskim vklopom in nastavljivim stimulacijskim zaporedjem'' in ''Terapevtski elektronski stimulator mišic'' === 1980 === Triindvajset nagrad: * [[Vojko Ozim]] za izpopolnitev ''Razželezenje vode'' * [[Miran Mozetič]] za izum ''Naprava za upravljanje malih turbin'' * [[Jože Szabo]] za izpopolnitev ''Nova metoda pridobivanja zemeljskega plina'' * [[Josip Zoubek]] za izum ''Glinična keramika in postopek za izdelavo'' * [[Božo Glavič]] in [[Bojan Paradiž]] za izpopolnitev ''Optoelektronski rotacijski merilnik vetra'' * [[Dušan Kitek]] in [[Franc Mežnar]] za izpopolnitev ''Rešitev zmanjšanja onesnaženja reke Meže in Drave'' * [[Branislav Protega]] in [[Jože Maček]] za izpopolnitev ''Razvoj in realizacija merilnika popačenj in količnika napak MIG-1'' * [[Egon Lukacs]], [[Matija Koželj]] in [[Anton Sedovšek]] za izpopolnitev ''Metode racionalnega raziskovanja, odpiranja in odkopavanja ležišča urana Žirovski vrh'' * [[Lojze Trontelj]], [[Stane Ožbolt]] in [[Vojko Strle]] za izpopolnitev ''Vezje za stikalno matriko EMZ 1005 A in EMZ 1005 B'' * [[Janez Trontelj]], [[Tomaž Martinčič]] in [[Peter Stavanju]] za izpopolnitev ''Vezje za časovnik EMZ 1002'' * [[Branko Krašovec]], [[Angela Mihelič Zupančič]] in [[Suzana Reutlinger Rupnik]] za izum ''Izkoriščanje odpadnega bujona pri predelavi kokoši'' * [[Franc Levovnik]], [[Milan Mežek]], [[Anton Vencelj]] in [[Slavko Vidic]] za izpopolnitev ''Etalonski merilnik pogreškov'' * [[Dimitrij Sušnik]], [[Anton Porenta]], [[Marija Trontelj]] in [[Drago Kolar]] za izum ''Termoluminiscentni material in postopek za njegovo pripravo'' * [[Tone Praprotnik]], [[Ciril Dovč]], [[Viktor Repanšek]] in [[Tadej Sluga]] za izum ''Vzgoja dveh novih sort krompirja Jaka in Meta'' * [[Rudolf Ručnam]], [[Milivoj Kodrič]], [[Franc Lipovšek]], [[Franc Rupar]] in [[Drago Kren]] za izume ''Postopek za pripravo lizergovih kislin, postopek za izolacijo čiste lizergove kisline in postopek za ločitev obeh izomer lizergove kisline'' * [[Pavel Oblak]], [[Anton Čižman]], [[Alojz Keber]], [[Saša Divjak]], [[Demetrij Uran]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Naprava za avtomatsko vodenje betonarn'' * [[Marko Rogač]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Božidar Ropret]], [[Andrej Uratnik]], [[Dušan Kodak]] in [[Anton Železnikar]] za razvojni dosežek ''Mikroračunalnik ISKRA DATA 1680'' * [[Natalija Vitezič]], [[Miha Japelj]], [[Mario Merslavič]], [[Marijan Hohnjec]], [[Stane Kovačič]] in [[Marinka Praznik]] za izum iz področja polsintetskih betalaktamskih antibiotikov * [[Stana Molan]], [[Marjan Kermc]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Marjan Kopač]], [[Tone Recelj]] in [[Alojzija Roženberger]] za izpopolnitev ''Tehnološka izboljšava sinteze metioninmetilsulfonmetilsulfata - vitamina U'' * [[Anka Puc]], [[Franc Arko]], [[Helena Sočič]], [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]], [[Anton Laniško]] in [[Miha Kremser]] za izum ''Postopek za pripravo ergotamina in ergokriptina s submerzno fermentacijo'' * [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Peter Lah]], [[Matija Trebar]], [[Milena Milavec]], [[Janez Grčar]], [[Tomaž Ermenc]] in [[Marjan Lisjak]] za izpopolnitev ''Sinhronizator Iskra - NAS'' * [[Jože Berlan]], [[Zvone Cepuš]], [[Danilo Kotnik]], [[Matjaž Krašovec]], [[Ladislav Madunič]], [[Miško Sreš]] in [[Cvetko Ščuka]] za izpopolnitev ''Zasnova in razvoj univerzalnega elektronsko-optičnega sistema za nagibne tehtnice točnostnega razreda III in IV'' * [[Marinka Drobnič Košorok]], [[Marija Kopitar]], [[Alojz Suhar]], [[Vito Turk]], [[Mirjam Derenčin]], [[France Lipolt]], [[Miroslav Pokorny]], [[Franc Raspor]] in [[Pavel Zupet]] za izuma ''Postopek za pripravo stabilnega surovega pektinolitičnega preparata iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' in ''Postopek za pripravo surovega preparata proteinaz in pektinaz iz fermentacijske brozge Aspergillus niger'' === 1981 === Šestindvajset nagrad: * [[Andrej Robič]] za razvoj in izoblikovanje geometrije smuči na osnovi poenotenih elementov različnih zvrsti smučanja * [[Raoul Jenčič]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba stabilnega oroševalnega sistema za obrambo sadovnjakov pred pozebo'' * [[Ciril Kastelic]] za izuma ''Postopek in naprava za proizvodnjo cevastih in izolacijskih oblog iz ekspandiranih elastičnih umetnih snovi'' in ''Postopek separatne aktivacije reaktantskega sistema poliol - izocianat pri tvorbi poliuretanskih filmov'' * [[Tomislav Petkovič]] za tehnično izboljšavo ''Fermentativna proizvodnja Zn-bacitracina'' * [[Matija Exel]] in [[Branislav Popovič]] za tehnično izboljšavo ''Programski sistem jezika SL1 za formalno definiranje komutacijskih procesov v programsko vodenih telefonskih centralah'' * [[Jože Ferčej]], [[Jože Osterc]] in [[Jože Čeh]] za tehnično izpopolnitev ''Pitanje bikov - križancev z mesnimi pasmami'' * [[Jože Sterle]], [[Tone Zidar]] in [[Jože Urbas]] za izum ''Inovacijski projekt tovarne ognjeodpornih plošč'' * [[Janez Pelc]], [[Pavel Munih]] in [[Branko Petrič]] za izum ''Razvoj tehnološkega postopka za ločevanje gume od kovine z visoko frekvenco'' * [[Janez Trontelj]], [[Tone Pleteršek]] in [[Marjan Mihelin]] za tehnično izboljšavo ''MikoračunaInik za analizo mikroelektromiografskega signala'' * [[Branko Pirnar]], [[Žarko Mirosavljev]], [[Lado Nikšič]] in [[France Stare]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj prikazovalnika s tastaturo'' * [[Tone Wagner]], [[Dragica Kralj]], [[Nežika Mecved]] in [[Marta Dolinar]] za izum ''Žlahtnitve hmelja - B kultivarji'' * [[Marko Jagodič]], [[Mladen Matošić]], [[Nikola Simić]] in [[Božo Štimec]] za tehnično izboljšavo ''Telekomunikacijski sistem za prenos raznorodnih informacij vzdolž avtocest'' * [[Janko Lužnik]], [[Janez Pirnat (*1948)]], [[Franc Kogovšek]] in [[Zvone Trontelj]] za tehnično izboljšavo ''Aparatura za merjenje barvnih koordinat'' * [[Lojze Butina]], [[Vinko Cotič]], [[Alojz Mehle]], [[Brane Urbanc]] in [[Jože Plazar]] za tehnično izboljšavo ''Krmilni sistem za vodenje tovarne betona'' * [[Milan Banovec]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janko Petravić]], [[Franc Novosel]] in [[Peter Vinić]] za tehnično izboljšavo ''Tehnološki postopek pridobivanja injekcijske kvalitete OTC - HCI'' * [[Janja Stres]], [[Rudolf Ručman]], [[Zdenka Lindič]], [[Milivoj Kodrič]] in [[Franc Lipovšek]] za izum ''Postopek za sintezo zdravila Nicergolin'' * [[Viktor Dimic]], [[Andrej Kužnik]], [[Marjan Levstek]], [[Ivan Mrčun]], [[Marjan Erjavec]] in [[France Guna]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj metode za proizvajanje radioaktivnega fluora 18 za medicinsko uporabo'' * [[Matija Maležič]], [[Marino Lukežič]], [[Miha Stopar]], [[Jože Opeka]], [[Primož Strojnik]] in [[Stanislav Žerovnik]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska naprava za lajšanje bolečin'' * [[Rudolf Ručman]], [[Milan Jurgec]], [[Branko Stanovnik]], [[Miha Tišler]], [[Janja Koršič]], [[Milena Kotar]] in [[Milivoj Kodrič]] za izum ''Postopek za pridobivanje 2-brom-ergokriptina'' * [[Jurij Hribovšek]], [[Marko Rebolj]], [[Drago Logar]], [[Stanislav Lampe]], [[Evstahij Moder]], [[Mitja Zornada]] in [[Peter Benedik]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in realizacija radijske sprejemno oddajne naprave RT-20-TM'' * [[Tone Obersnu]], [[Vinko Nastran]], [[Anton Lebar]], [[Aleš Juhart]], [[Jože Potočnik]], [[Stane Krajnc]] in [[Franc Madjar]] za tehnično izboljšavo ''Hermetična kondenzacijska enota za toplotno črpalko'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marjan Pegan]], [[Christodoulos Physicos]], [[Matija Povirk]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]] in [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] za tehnično izboljšavo ''Sistem za izravnavanje konic v odjemu električne energije'' * [[Silva Pirš]], [[Janja Jager]], [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Tone Prelesnik]], [[Bojan Ložar]], [[Iva Levstek]], [[Bojan Marin]] in [[Alenka Kandušer]] za izum ''Uporaba tekočih kristalov'' * [[Jurij Tasič]], [[Lado Lenart]], [[Vladimir Jovan]], [[Janez Zalar]], [[Jože Opeka]], [[Franc Panter]], [[Savo Trebše]], [[Kostja Skok]], [[Martin Mali]] in [[Janez Šerjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za zajemanje, prikaz, obdelavo in nadzor prostorsko in časovno porazdeljenih podatkov elektroenergetskega sistema'' * [[Anton Čižman]], [[Pavel Oblak]], [[Alojzij Keber]], [[Saša Divjak]], [[Daniel Šlebinger]], [[Dušan Filipič]], [[Janez Grom]], [[Zdenko Milavc]], [[Uroš Aleksič]] in [[Janez Plestenjak]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za diskretno regulacijo vrtljajev trifaznega asinhronskega pogonskega motorja'' * [[Dimitrije Arandželović]], [[Helena Žnidaršič]], [[Draga Brkljačič]], [[Milan Bezeg]], [[Nikola Vuk]], [[Milan Banovec]], [[Tone Recelj]], [[Pavel Zupet]], [[Miroslav Pokorny]] in [[Darinka Galovič]] za izum ''Uporaba sekundarnih surovin iz biosinteze oksitetraciklina in ekonomične izolacije prehrambenih proteoliznih encimov'' === 1982 === Enaindvajset nagrad: * [[Romeo Miloševič]] za življenjsko delo pri snovanju in razvoju dvotaktnih motorjev, krmilnih motorjev in motornih agregatov * [[Franc Jan]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje razvojnih dosežkov debeloplastnih hibridnih verzij v proizvodnjo'' * [[Peter Knego]] za tehnično izboljšavo ''Družina switching usmernikov'' * [[Danilo Poberaj]] za tehnično izboljšavo ''Komunikacijski vmesnik'' * [[Vlado Tumpej]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje sodobne tehnologije pri pridelovanju mleka na tržnih kmetijah'' * [[Milan Čelan]] in [[Andrej Pregelj]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tipk TX-1 in TC za elektronske naprave'' * [[Milan Novak]] in [[Tone Zafošnik]] za tehnično izboljšavo ''Uvedba nove tehnologije pridelovanja trsnih cepljenk'' * [[Borut Lavrenčič]], [[Pavle Cevc]] in [[Janko Polanec]] za izum ''Pasivna infrardeča alarmna naprava'' * [[Jože Novak]], [[Peter Stegnar]] in [[Viktor Dimic]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj postopka pridobivanja radioaktivnega tehnecija'' * [[Dušan Brajnik]], [[Marjan Logar]] in [[Aleš Stanovnik]] za tehnično izboljšavo ''Nedestruktivno določanje urana in drugih naravnih sevalcev v rudah, geoloških vzorcih in zemljinah'' * [[Andrej Banovec]], [[Marija Kern]] in [[Stanko Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj tankoplastnega tenziometra'' * [[Branko Robavs]], [[Jože Marušič]] in [[Leopold Prevc]] za tehnično izboljšavo ''Numerična pozicionirna naprava'' * [[Jože Marušič]], [[Matija Kodrič]] in [[Alojz Kozinc]] za tehnično izboljšavo ''Tehtalno dozirni sistem VDT 21 D/R,P'' * [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]], [[Uroš Stanič]] in [[Jože Opeka]] za izum ''Terapevtski elektronski stimulator TES'' * [[Avgust Plaskan]], [[Janez Oven]], [[Jure Kranjc]], [[Vinko Tiselj]] in [[Jule Šetina]] za tehnično izboljšavo ''Prenos tehnološkega postopka in konstrukcije kompletne naprave za visokovakuumsko kaljenje stožčastih zobnikov in drugih sestavnih delov v proizvodnjo poljedelskih strojev SIP Šempeter'' * [[Jože Kanduč]], [[Miro Kikelj]], [[Leon Kos]], [[Janez Novak]], [[Vinko Kosmač]] in [[Jože Škrabe]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniški sistem vlakovnih številk MIN-30'' * [[Radovan Tavzes]], [[Janko Grom]], [[Ivo Bric]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Hermetično zaščiteni subminiaturni elektromehanski rele SR1 v tranzistorskem ohišju'' * [[Evgen Kansky]], [[Rasto Zavašnik]], [[Marko Žumer]], [[Vinko Nemanič]], [[Janez Štamcar]] in [[Jože Zupančič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in konstrukcija vakuumske naprave za tehnološko obdelavo površin polprevodnikov v skrajnem ultravakuumu z vgrajenim spektrometrom Augerjevih elektronov'' * [[Vlado Božjak]], [[Jernej Böhm]], [[Bano Diallo]], [[Martin Lesjak]], [[Emil Mandeljc]], [[Bojan Paradiž]] in [[Jože Šnajder]] za tehnično izboljšavo ''Računalniška ekološka postaja'' * [[Tea Rihter]], [[Irena Šoster]], [[Edi Voga]], [[Milijana Prokič]], [[Tinka Ernst]], [[Miran Majcen]], [[Marjan Hauptman]], [[Vasja Barsa]] in [[Tina Kankolič]] za razvojni dosežek ''Izdelava termoobčutljivih papirjev'' * [[Brane Jenko]], [[Franc Lipovšek]], [[Dušan Milivojevič]], [[Metka Lenarčič]], [[Zdenka Lindič]], [[Franc Jeraj]], [[Breda Dolinšek]], [[Rudi Dejak]], [[Igor Langof]] in [[Joža Habjan]] za tehnično izboljšavo ''Sinteza in tehnološki postopek cimetidina'' === 1983 === Enaindvajset nagrad: * [[Franc Levovnik]] za življenjsko delo na področju merjenja električne energije * [[Rajko Kenda]] za izum ''Zbiralnik za ločeno prestrezanje urina pri otrocih'' * [[Vlado Rozman]] za tehnično izboljšavo ''Naprava za odvajanje škodljivih plinov v DE poliuretan'' * [[Vid Gazvoda]] za nov postopek izdelave hypalonske tkanine in konfekcije * [[Jože Korošec]] za vzgojo 3 novih sort trav in ene sorte detelje * [[Smiljan Jerič]] in [[Miha Kocmur]] za razvoj tehnološkega postopka kemičnega (netokovnega) nanosa tankih kovinskih prevlek za profesionalne elektronske elemente * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semiloč]] in Jože Gregorčič za tehnično izboljšavo ''Tiristorski servo regulator tip Sr-Th-2'' * [[Borut Ahačič]], [[Janez Benedik]], Janez Grohar, [[Jože Omejc]] za tehnično izboljšavo ''Avtomat za izdelavo elektromagnetnih jeder'' * [[Pavel Zupet]], [[Milan Bezeg]], [[Tone Recelj]] in [[Miha Japelj]] za tehnično izboljšavo ''Izpopolnitev tehnologije postopka za sintezo centrofenoksina'' * [[Zdravko Rupnik]], [[Ivan Jermol]], [[Tomaž Skalar]] in Franc Kovačič za tehnično izboljšavo ''Računalniško krmiljen stroj za avtomatsko merjenje in sortiranje diastatov v procesu serijske proizvodnje'' * [[Drago Končnik]], [[Janez Zakonjšek]], [[Miro Vrhovec]] in [[Matjaž Vrhovec]] za tehnično izboljšavo ''Vzdolžna diferencialna zaščita energetskih vodov'' * [[Branko Robavs]], [[Leopold Prevc]], [[Rudolf Čurić]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Dušan Kodek]] za delo ''Mikroračunalniške numerične merilno pozicionirne naprave družine LJUMO PNC'' * [[Jernej Böhm]], [[Aleš Jereb]], [[Jože Šnajder]], [[Herman Kralj]], [[Marko Drenik]] in [[Dušan Gabrijelčič]] za tehnično izboljšavo ''Avtomatski merilni sistem za merjenje in računanje karakteristik mehkomagnetnih feritnih materialov'' * [[Gojmir Lahajnar]], [[Robert Blinc]], [[Ivan Zupančič]], [[Milan Rormarin]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Leon Barbič]] za izum ''Nedestruktivni postopek za določevanje aktivnosti cementa'' * [[Bojan Držaj]], [[Sjajna Flis]], [[Jože Kuzma]], [[Jože Jerovšek]], [[Radenko Salemović]], [[Ivan Goznik]] in [[Lora Gabrovšek]] za uvedbo postopka pridobivanja zeolita A in njegovo vgradnjo v pralni prašek * [[Alojzij Keber]], [[Uroš Aleksić]], Pavel Oblak, [[Dušan Filipič]], [[Janez Plestenjak]], [[Mario Bar]] in [[Brane Klančar]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmiljenje dvigal MKD 2'' * [[Boris Šket]], [[Marko Zupan]], [[Stane Molan]], [[Pavel Zupet]], [[Miha Japelj]], [[Zora Torbica]] in [[Marjan Slamnik]] za izum ''Neodvisni postopek za sintezo nifedipina in izdelavo lastnih tehnoloških postopkov za njegovo kemijsko sintezo in farmacevtsko formulacijo v končno obliko zdravila'' * [[David Čuk]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Igor Ribič]], [[Radovan Tavzes]], [[Miha Tomšič]], [[Marjan Vidmar (strojnik)|Marjan Vidmar]] in [[Boris Žnidarič]] za tehnično izboljšavo ''Univerzalni digitalni avtomat UDA 021'' * [[Viljem Gerkeš]], [[Matija Učakar]], [[Drago Logar]], [[Zvonimir Capek]], [[Milana Balon]], [[Stane Lampe]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Nadja Kirin]] za razvoj in realizacijo letalskega avtomatskega radijskega kompasa * [[Cveto Brajnik]], Jože Debevec, [[Peter Kavčič]], [[Franci Nadles]], [[Karol Pravica]], [[Ilija Rajver]], [[Andrej Šinkovec]], [[Stojan Trošt]] in [[Božo Vukas]] za tehnično izboljšavo ''Miniaturni laserski razdaljemer'' * [[Pavel Oblak]], [[Uroš Stanič]], [[Jadran Lenarčič]], [[Saša Divjak]], [[Danijel Šlebinger]], [[Anton Ružič]], [[Alojz Žnidarčič]], [[Viktor Vavpot]], [[Boris Krevzel]], [[Miomir Vukobratovič]], [[Dragan Hristić]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izboljšavo ''Robot GORO – 101'' === 1984 === Dvaindvajset nagrad: * [[Niko Kralj]] za življenjsko delo na področju industrijskega oblikovanja * [[Mirko Doberšek]] za razvoj nove dentalne zlitine * [[France Strojin]] za uvedbo livnih praškov v redno proizvodnjo * [[Heron Šubic]] za nov postopek združevanja plastičnih materialov po principih gumarske tehnologije * [[France Brecelj]] in [[Sejjad Salam]] za razvoj tehnološkega postopka za proizvodnjo halogenskih žarnic * [[Edo Dolžan]] in [[Jože Mertelj]] za tehnično izboljšavo ''Valjčna obračalna odvodka'' * [[Štefan Urankar]] in [[Miran Bratkovič]] za zasnovo matenalne opreme ''Zasebne centrale Sl 2000/020'' * [[Ciril Zevnik]] in [[Jože Horvat]] za postopek za kontinuirano vroče pospajkovanje trakov iz bakra in njegovih zlitin * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut B. Lavrenčič]] za izum ''Naprava in sistem naprav za protipožarno zaščito industrijskih transportnih in odpraševalnih kanalov'' * [[Jože Gasperič]], [[Milena Žerovnik Turk]], [[Jelka Zupan]], [[Vinko Rebec]] in [[Branko Kos]] za razvoj skupine vakuumskih naprav za porodništvo * [[Stanko Strmčnik]], [[Vladimir Jovan]], [[Janko Petrovčič]], [[Janko Černetič]] in [[Miroslav Štrubelj]] za tehnično izpopolnitev ''Simer-mikroračunalniški sistem za merjenje in regulacijo v procesni industriji'' * [[Miroljub Kljajić]], [[Janez Krajnik]], [[Miha Stopar]], [[Amadej Trnkoczy]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Čevlji za merjenje vertikalne sile in njenega prijemališča med hojo'' * [[Matija Kodrič]], [[Alojz Kozinc]], [[Darko Drglin]], [[Samo Prodan]] in [[Jurij Juršič]] za delo ''Računalniška tehtnica RT 211 s priborom'' * [[Anton Šebenik]], [[Uči Osredkar]], [[Bojana Dobnikar]], [[Janez Volčič]], [[Zoran Cvetkovič]] in [[Igor Smerkolj]] za tehnično izboljšavo sinteze in uporabe fenolformaledhidne smole * [[Gabrijela Pepelnjak]], [[Radmilo Anđelković]], [[Božo Iglič]], [[Zdenko Gasparič]], [[Sretan Dimitrijević]] in [[Milan Mitrović]] za izdelavo protiaerosolnih in vodnih filtrov * [[Peter Peterlin]], [[Bojan Grilc]], [[Bojan Grošelj]], [[Janez Novak]], [[Marjan Markelj]] in [[Ludvig Gyergyek]] za delo ''Naprave za povezavo operaterja z računalniškim sistemom za vodenje procesov v realnem času'' * [[Vinko Sever]], [[Zvezdana Sterle]], [[Franc Pinterič]], [[Andrej Pajnič]], [[Boštjan Sivka]], [[Lado Lenart]] in [[Jurij Tasič]] za dela pri razvoju in izdelavi mikroračunalniškega in analogno elektronskega dela plamenskega emisijskega fotometra FLAPHO-40 * [[Ivo Blažič]], [[Milan Bajec]], [[Franc Stariha]], [[Silvo Jakša]], [[Ivo Slana]], [[Alojz Malenšek]], [[Peter Šuhel]] in [[Alojz Roškar]] za ''Mikroračunalniško krmiljenje za avtomatski navijalni stroj ANM 236'' * [[Miloš Budnar]], [[Vladimir Cindro]], [[Mitja Kregar]], [[Vekoslav Ramšak]], [[Marjan Ravnikar]], [[Zdravko Rupnik]], [[Vito Starc]] in [[Žiga Šmit]] za tehnično izpopolnitev ''Razvoj metode protonskega vzbujanja rentgenskih žarkov (PIXE) za sledne analize'' * [[Marko Valič]], [[Dušan Kusterle]], [[Karolj Nemeš]], [[Uroš Aleksić]], [[Vladimir Leskovar]], [[Mario Kalčić]], [[Matjaž Drenik]], [[Dimitrij Kramar]] in [[Jožef Hozjan]] za tehnično izboljšavo ''Laserski obdelovalni sistem ISKRA LMP 600'' * [[Evgen Kansky]], [[Danilo Gorjan]], [[Marjan Stipanov]], [[Marjan Buh]], [[Nevenka Čok]], [[Bojan Erjavec]], [[Jožica Lenassi]], [[Zlata Roš]], [[Stanislav Šorli]] in [[Josip Zoubek]] za tehnično izpopolnitev ''Metalizacija visoko glinične keramike'' * [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]], [[Bojan Marin]], [[Erik Margan]], [[Stanimir Vasić]], [[Igor Muševič]], [[Andrej Primc]], [[Ivan Kvasić]], [[Andrej Vučković]], [[Silva Pirš]], [[Andrej Gartner]] in [[Robert Blinc]] za izuma ''Miniaturni monitor časovno odvisnih električnih signalov z LCD zaslonom in pomnilnim zapisom'' in ''Tekočekristalni osciloskopski zaslon z internim reflektorjem in interno mrežo'' === 1985 === Enaindvajset nagrad: * [[Albert Čebulj]] za življenjsko delo na področju elektroenergetike in uporabe električne energije * [[Drago Westersbach]] za ''Statistični multipleksor'' * [[Marjan Mrhar]] za tehnično izboljšavo ''Uvajanje aktivnega dosuševanja krme s hladnim in dogretim zrakom'' * [[Lovro Koblar]] in [[Boris Zalokar]] za tehnično izboljšavo ''Lokatorji napak v kablih z velikim slabljenjem'' * [[Janez Plestenjak]] in [[Edvin Batista]] za tehnično izboljšavo mikroplazemske naprave PV 20 T za varjenje tankih varjencev * [[Silvij Mikac]] in [[Vitomir Garbajs]] za izum ''Postopek in naprava za adaptivno krmiljenje elektroerozijskega obdelovalnega procesa'' * [[Janez Pelc]], [[Branko Petrič]] in [[Jože Kaplan]] za razvoj aperiodičnega indukcijskega generatorja za visoke in nizke frekvence za površinsko in skozno segrevanje kovin * [[Bojan Povh]], [[Bruno Tavčar]] in [[Franci Štemberger]] za raziskave, razvoj in osvojitev izdelavnega postopka za proizvodnjo germicidnih svetil na lEVT * [[Matjana Didek Brumec]], [[Janez Čadež]] in [[Anka Puc]] za izum postopka za pripravo ergokornina in ergokriptina s submerzno fermentacijo * [[Emil Knez]], [[Milena Kukovič]], [[Milena Žnidar]] in [[Milijana Prokić]] za izum ''Mikrokapsule za brezkarbonske kopirne papirje'' * Janez Eržen, [[Franc Mihalič]], [[Leopold Južina]] in [[Dušan Raič]] za ''Elektronsko precizno tehtnico razreda II'' * [[Peter Prelovšek]], [[Matjaž Babič]], [[Andrej Kregar]] in [[Bojan Uran]] za izum ''Merilnik toplotne prevodnosti z izboljšano metodo grelne žice'' * [[Primož Strojnik]], [[Stanislav Žerovnik]], [[Miha Stopar]] in [[Uroš Stanič]] za izum ''Elektronska naprava za korekcijo skolioze'' * [[Bogdan Baster]], [[Vladimir Franinovič]], [[Herman Kralj]], [[Franc Mavrič]] in [[Zdenko Milavc]] za izboljšavo ''Indukcijska peč GIG'' * [[Anton Železnikar]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Šalehar]], [[Drago Novak]], [[Andrej Leskovar]] in [[Aleksander Hadži]] za mikroračunalniški sistem PARTNER * [[Martin Lesjak]], [[Primož Mlakar]], [[Vlado Božjak]], [[Boris Glavič]], [[Marko Drenik]] in [[Jože Šnajder]] za napravo za avtomatsko določanje RVR na letališčih * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Vojko Lončarič]], [[Andrej Križnik]], [[Boris Krofl]] in [[Milena Jan]] za ''Video krmilni modul KLT-T, PAKA 3000'' * [[Josip Puh]], [[Drago Kolar]], [[Zmago Stadler]], [[Danilo Suvorov]], [[Leon Gričar]], [[Zvonko Bradač]], [[Jože Klobčar]] in [[Peter Bavdek]] za razvoj in uvedbo postopka za izdelavo večplastnih kondenzatorjev * [[Alojzij Keber]], [[Vladimir Jovan]], [[Mario Bar]], [[Tomaž Štrukelj]], [[Dušan Filipič]], [[Liljana Per]], [[Veronika Gašpar]], [[Janez Plestenjak]] in [[Mitja Pirjevec]] za tehnično izboljšavo ''Mikroračunalniško krmilje dvigal SMKD 1'' * [[Boris Šket]], [[Nataša Zupančič]], [[Pavel Zupet]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]], [[Milan Banovec]], [[Alenka Jakovljević]], [[Marija Will]] in [[Franc Kozjek]] za izum za sintezo piroksikama, prenos tehnološkega postopka v redno industrijsko proizvodnjo in tržno realizacijo lastnega zdravila ERAZON * [[Edvard Mali]], [[Stane Droljc]], [[Borut Habič]], [[Damijana Dimic]], [[Janez Gjura,1926|Janez Gjura]], [[Janez Požun]], [[Andrej Flis]], [[Jadran Korla]], [[Janez Gjura, 1952|Janez Gjura]], [[Dušan Arko]], [[Tomo Gečev]] in [[Miro Špoljarič]] za tehnično izboljšavo ''Razvoj in uvajanje penobetonov v grajenje pri nas'' === 1986 === Enaindvajset nagrad: * [[Miha Japelj]] za vrhunske dosežke na področju farmacevtskih preparatov * [[Janez Eržen]] za tehnični izboljšavi ''Razvoj polariziranega releja s hermetičnim izmeničnim Hg kontaktnikom'' in ''Razvoj izdelavnega postopka za serijsko proizvodnjo releja vključno z merilnimi napravami'' * [[Silva Avšič]] za delo na žlahtnjenju in selekciji novih sort fižola * [[Vijko Ozim]] in [[Vera Ozim]] za izum ''Demanganizacija ali istočasna demanganizacija in deferizacija vode brez uporabe aktivnega oglja z ozonom'' * [[Jože Pogačar]] in [[Franc Dolenc]] za tehnično izboljšavo ''Elektronska planšeta EPLA - 48 za spremljanje zračne situacije'' * [[Božo Glavič]] in [[Milan Šantelj]] za tehnično izboljšavo ''Ročni vetromer RVM 96'' * [[Boris Navinšek]] in [[Anton Žabkar]] za izum ''Trde zaščitne prevleke iz titanovega nitrida za povečanje življenjske dobe orodij in strojnih delov'' * [[Borut Bohanec]], [[Branka Javornik]] in [[Ivan Kreft]] za požlahtnitev sorte ajde siva * [[Monika Jenko]], [[Radovan Tavzes]], [[Lidija Koller]] in [[Aleksander Kveder]] za izum ''Difuzijsko kromiranje železa za profesionalne releje'' * [[Vital Eržen]], [[Janez Stepišnik]], [[Damir Zajec]] in [[Adrijan Levstik]] za tehnično izboljšavo ''Ultrazvočni defektoskop'' * [[Franc Kunšič]], [[Janez Trontelj]], [[Lojze Trontelj]] in [[Anton Pleteršek]] za tehnično izboljšavo ''Števna enota laserskih razdaljemerov v 3μ CMOS tehnologiji'' * [[Mario Korva]], [[Drago Logar]], [[Egon Perisutti]], [[Jurij Hribovšek]] in [[Mitja Zornada]] za tehnično izboljšavo ''Prenosna radijska sprejemno oddajna naprava s frekvenčnim skakanjem SPARK'' * [[Bogdana Kurbus]], [[Franjo Bakula]], [[Roman Gabrovšek]], [[Ivan Kocuvan]] in [[Milojka Pirc]] za izum ''Postopek za izdelavo lahkih izolacijskih in gradbenih elementov iz amorfne kremenice'' * [[Stojan Trošt]], [[Boris Vedlin]], [[Marko Kažič]], [[Jurij Nahtigal]] in [[Jože Žakelj]] za izum ''Okulistični Nd - YAG sunkovni laser'' * [[Marjan Kopač]], [[Jože Kocjančič]], [[Drago Kolar]], [[Anton Jager]], [[Danilo Suvorov]] in [[Borut Vičič]] za izpopolnitev recepture in tehnološkega postopka pri proizvodnji steklenih izolacijskih vlaken * [[Rudolf Murn]], [[Borut Kastelic]], [[Dušan Peček]], [[Davor Miljan]], [[Jože Pahor (1933-2017)]] in [[Tomaž Lunder]] za tehnično izboljšavo ''Sistem računalniško vodenih radiometričnih vrat - RV 3'' * [[Marijan Miletič]], [[Branko Jevtič]], [[Tomaž Krištofelc]], [[Igor Ozimek]], [[Robert Reinhardt]] in [[Marjan Špegel]] za ''Enokartični 16-bitni mikroračunalnik PMP-11'' * [[Danilo Mozetič]], [[Franci Pinterič]], [[Andrej Godec]], [[Ivan Košak]], [[Ciril Pohar]] in [[Gorazd Vesnaver]] za tehnično izboljšavo ''Industrijski konduktomer MA 5971 z ustreznimi celicami'' * [[Natalija Vitezić]], [[Jože Gnidovec]], [[Pavel Zupet]], [[Marjo Merslavič]], [[Marjan Kermc]], [[Metka Palka]] in [[Majda Kopač]] za izum ''Sinteza piperacilina, priprava sterilne Na soli in prenos v industrijsko proizvodnjo'' * [[Janez Pirš (Pirša)|Janez Pirš]], [[Silva Pirš]], [[Igor Muševič]], [[Bojan Marin]], [[Tone Pleteršek]], [[Peter Stavanja]], [[Andrej Gartner]], [[Jože Pirkovič]], [[Jože Pucelj]], [[Erik Margan]] in [[Janez Drmaž]] za tehnologijo izdelave in krmiljenja tekočekristalnih optičnih prikazalnikov * [[Radko Luzer]], [[Darko Duh]], [[Darko Kodrič]], [[Branko Škrubej]], [[Stane Zagorc]], [[Ignac Bakše]], [[Miran Kranjec]], [[Ignac Uršič]], [[Janko Nendl]], [[Marjan Kunstelj]], [[Brane Šesek]] in [[Iztok Ograjenšek]] za sistem za špiralizacijo uporov z Nd: YAG industrijskim laserjem UPLAS-20 === 1987 === Enaindvajset nagrad: * [[Mitja Šipek]] za življenjsko delo na področju kontrole materialov * [[Vinko Kambič]] za novo metodo slikanja grla skozi operacijski mikroskop * [[Franc Glinšek]] za razvoj in uvedbo žičnega upora v proizvodnji * [[Milica Oblak]] za uvajanje nove vrste jagodičja - žlahtnih borovnic v Sloveniji * [[Dušan Gnidovec]] in [[Bojan Breskvar]] za razvoj zlitin Bazil S za zobno protetiko in Permil 50 za magnetne oklope, razvoj mikrofiltrov za kriogeno tehniko in razvoj pseudozlitine AgZnO za električne kontakte * [[Marta Dolinar]] in [[Tine Vučer]] za Model za napoved časa tretiranja hmeljne peronospore v razmerah Savinjske doline * [[Mirjam Cergolj]], [[Jadranka Praštalo]] in [[Marija Trontelj]] za razvoj in uvedbo varistorja v proizvodnjo * [[Pavel Cevc]], [[Janko Polanec]] in [[Borut Lavrenčič]] za infrardečo protipožarno napravo * [[Janez Žvab]], [[Andrej Vozlič]] in [[Vojko Strle]] za distribuirani procesni krmilni sistem PKS-2 * [[Boris Pihlar]], [[Janez Lavriša]], [[Janez Medic]] in [[Ljuban Klojčnik]] za prototip Cianidni analizator MA 5400 * [[Miran Kosmač]], [[Branko Semolič]], [[Zdravko Zore]], [[Ljubo Pogačnik]] in [[Mitja Skvarča]] za Tranzistorski servo regulator SR-Tr-20/40 in SR-Tr-40/100 * [[Zvone Kerin]], [[Božidar Gošte]], [[Roman Lešnjak]], [[Franc Strojin]] in [[Štafan Smolič]] za finalizacijo linije za upore ali druge elektronske elemente z aksialnimi priključki * [[Franc Florjančič]], [[Alojz Medic]], [[Nada Radonjič]], [[Jože Klanjšek]] in [[Stane Jamnik]] za ''Proces in napravo za čiščenje odpadnih vod predelave rastlinskih olj in masti in za Flotacijo z raztopIjenim zrakom kot postopek ločevanja suspendiranih snovi iz vode'' * [[Matjaž Mihelič]], [[Uroš Miklavžič]], [[Zdravko Rupnik]], [[Pavao Satalić]], [[Franc Spreizer]] in [[Igor Žerovnik]] za mikroračunalniški termoluminescentni analizator IJS MR-200 * [[Nataša Zupančič]], [[Boris Šket]], [[Pavel Zupat]], [[Marko Zupan]], [[Marjeta Globokar]], [[Miha Japelj]] in [[Marjan Kermc]] za nove sinteze in tehnološki postopek za proizvodnjo norfloksacina - nove antimikrobne učinkovine * [[Ljubomir Antončič]], [[Anton Čopar]], [[Darko Kocijan]], [[Boris Rusjakovski]], [[Iztok Jazbec]], [[Alenka Jeriha]] in [[Ivana Krivec]] za izum postopka za pripravo nikardipina in njegove hidrokloridne soli * [[Konrad Steblovnik]], [[Iztok Gabrovec]], [[Bogo Romih]], [[Vojko Lončarič]], [[Jože Steblovnik]], [[Franc Peršak]] in [[Vinko Žagavec]] za Videoterminal PAKA 5000 * [[Branko Baslač]], [[Mladen Kokolj]], [[Mihajlo Komunjer]], [[Ivan Pepelnjak]], [[Darko Perhoč]], [[Srečko Seljan]], [[Branko Šoštarić]] in [[Zdravko Vuk]] za lokalno mrežo za računalnike PARTNER (LAN-P, LSYN-002) * [[Niko Škorc]], [[Franci Pintar]], [[Aljoša Resinovič]], [[Franc Pretnar]], [[Jože Koleša]], [[Marko Kodela]], [[Jože Vozel]], [[Stanislav Kuhar]] in [[Bogomir Rajh]] za ''Informacijski sistem za upravIjanje prometa'' * [[Drago Končnik]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Stane Koprivšek]], [[Branko Štrukelj]], [[Jože Zajec]], [[Janez Zakonjšek]], [[Rajko Brglez]], [[Janez Jordan]], [[Anton Ogorelec]] in [[Georgi Zlatarev]] za delo ''Sistem zaščitnih naprav za objekte prenosa in razdeljevanja električne energije z uporabo novih teoretičnih in tehnoloških rešitev'' * [[Marko Rogač]], [[Damijan Hafner]], [[Marko Kovačevič]], [[Dušan Zalar]], [[Milan Malej]], [[Marjan Bohnec]], [[Drago Westerbach]], [[Kristl Ogris]], [[Bogdan Kejžar]], [[Aleksander Hadži]] in [[Andrej Leskovar]] za Mikroračunalniški sistem TRIGLAV === 1988 === Enaindvajset nagrad: * [[Igor Levstek]] za vrhunski dosežek na področju izumov in izboljšav za uvajanje merskih metod jedrske magnetne resonance pri selekciji oljaric in na številna druga področja, ter za sistem za vzpodbujanja inovacij na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu Jožef Stefan]], ki je dal v zadnjih 15 letih več kot 250 izumov in prav toliko izboljšav * [[Mihaela Černe]] za delo ''Novi kultivarji in tehnologija vzgoje vrtnin za predelavo'' * [[Alenka Kandušer]] za postopek za formiranje elektrod na tankih kristalnih rezinah z velikimi elektromehanskimi in elektrotermalnimi koeficienti * [[Dane Peterc]] za razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave na poskusni živali ter razvoj opreme za elektrofiziološke raziskave in zdravljenje pri človeku * [[Jože Pogačar]] in [[Igor Orel]] za elektronsko napravo za rafinerijo olja – ENRO * [[Vladimir Kosi]] in [[Vera Banfi]] za tehnično izboljšavo postopka za izdelavo preparatov za žičarne * [[Zdenko Milavec]], [[Marko Dolanc]] in [[Herman Kralj]] za tlačilko za infuzijo – Infuzon * [[Tomaž Skapin]], [[Andrej Šmalc]] in [[Andrej Stergaršek]] za postopek proizvodnje nikljevega (II) fluorida tetrahidrata * [[Bojan Cestnik]], [[Igor Kononenko]] in [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] za sistem avtomatskega učenja odločitvenih pravil ASISTENT 86 * [[Marin Berović]], [[Jože Velkavrh]], [[Srečko Oman]] in [[Marko Drašler]] za proizvodnjo laboratorijskih in pilotnih bioreaktorjev * [[Avguštin Blažič]], [[Aleš Juhart]], [[Andrej Peternelj]] in [[Marijan Potočnik]] za miniaturni Joule-Thompsonov utekočinjevalnik plina z reguliranim pretokom plina za doseganje temperatur okrog 77 K * [[Vinko Rebec]], [[Marjan Blenkuš]], [[Branko Kos]], [[Igor Podbrežnik]] in [[Alojz Virant]] za razvoj in izdelavo ultrazvočne čistilna naprave UZČ-41 s tehnologijo čiščenja vred * [[Janez Pelc]], [[Taso Lazovski]], [[Janez Oven]], [[Branko Petrič]] in [[Črtomir Vodušek]] za razvoj konstrukcije in izdelave avtomatske naprave za visokofrekvenčno industrijsko termično obdelavo (kaljenje) osi satelitov diferenciala Citroën ter vsestransko kontrolo postopka in kakovosti vzdolž celotne transportne poti obdelovanca * [[Franc Dacar]], [[Peter Reinhardt]], [[Albert Kolar]], [[Boris Težak]] in [[Marjan Špegel]] za grafični procesor GRAF–100 * [[Andrej Eleršek]], [[Jurij Šoba]], [[Edo Kladnik]], [[Zmago Stadler]] in [[Matjaž Žaucer]] za toplotno izolacijski keramični material * [[Dušan Kunsterl]], [[Marko Valič]], [[Roman Debeljak]], [[Danijel Šlebinger]] in [[Milan Krsmanović]] za laserski sistem za tridimenzionalno obdelavo * [[Jožef Pislak]], [[Marko Jeruc]], [[Brane Kamšek]], [[Janja Carli]] in [[Peter Zadel]] za enokanalno radio-relejno napravo RRS-7 (RRU-1) * [[Radovan Tavzes]], [[Monika Jenko]], [[Lidija Koller]], [[Drago Railič]], [[Brane Miklavž]] in [[Jože Zupančič]] za razvoj in proizvodnjo družine profesionalnih subminiaturnih hermetičnih relejev * [[Jože Marušič]], [[Iztok Hudoklin]], [[Mitja Pernuš]], [[Franc Vogrin]], [[Rudolf Čurič]] in [[Jurij Juršič]] za družino numeričnih kazalnikov pozicije NP 200/300 * [[Janez Peklenik]], [[Mirko Klanjšček]], [[Ivan Vengust]], [[Andrej Konjajev]], [[Ernest Zebec]] in [[Borut Ahačič]] za sistem za vstavljanje elektronskih komponent z računalniškim krmiljenjem (NC vstavljalnik) * [[Milojka Mohar]], [[Ljuba Kremžar]], [[Zdenka Jerala Štrukelj]], [[Angela Vene Možina]], [[Janja Urbančič Smerkolj]], [[Polona Cvelbar]], [[Zdravko Kopitar]], [[Mirjam Žorž]], [[Andrej Lenardič]], [[Bojan Kofler]], [[Frida Lah Gros]], [[Vida Nikolič]], [[Mihaela Mavec]] in [[Marija Lampret]] za tablete s podaljšanim delovanjem na osnovi hidroksipropil metilceluloze z veliko molsko maso in postopek za njegovo pripravo === 1989 === Enaindvajset nagrad: * [[Peter Vogrinčić]] za življenjsko delo na področju izumov in izboljšav za celovito zasnovo programa preoblikovalne opreme za kovine in nekovine * [[Elza Leskovec]] za prispevek k intenzifikaciji vrtnarske proizvodnje * [[Boris Stropnik]] za novo tehnologijo odpepeljevanja pri termoelektrarni Šoštanj * [[Aleksander Šiftar]] za pomembne raziskovalne dosežke na področju razmnoževanja rastlin in vitro * [[Martin Lesjak]] in [[Jože Šnajder]] za avtomatsko računalniško merilno postajo META 789 * [[Andrej Banovec]] in [[Marija Kern]] za razvoj in proizvodnjo tankoplastnega senzorja relativne vlage * [[Boris Orel]], [[Zorica Crnjak Orel]] in [[Ištvan Radoczy]] za barvni premaz z visoko stopnjo dispergiranja oziroma kritja in postopek za njegovo pripravo in uporabo * [[Jože Perne]], [[Milam Kozole]] in [[Stanislav Miklavčič]] za sistem za merjenje, registracijo in obdelavo električne energije ISKRAMATIC SEP 2 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]] in [[Peter Rakovec]] za inteligentni prožilnik za selektivno ventrikulografijo * [[Franc Lipovšek]], [[Brane Jenko]], [[Franc Jeraj]] in [[Janko Pavlič]] za postopek za popolno ločljivost zmesi polisulfon-diklormetan * [[Janko Žmitek]], [[Alenka Hribar Kikelj]], [[Ljubo Antončič]] in [[Anton Čopar]] za sintezo auranofina * [[Vinko Ribnikar]], [[Jaro Kapus]], [[Vojko Mencinger]] in [[Jože Prelovšek]] za omrežni tonfrekvenčni sprejemnik TS 5 * [[Darko Belavič]], [[Silvo Mojstrovič]], [[Muharem Murčehajič]], [[Stojan Šoba]] in [[Milan Vodopivec]] za senzor krvnega tlaka * [[Stane Koprivšek]], [[Marko Maver]], [[Marko Kompare]], [[Bogomir Vrhovec]], [[Simon Jug]] in [[Jože Vrežej]] za distančno zaščito za srednje napetostna elektroenergetska omrežja * [[Marij Herslavič]], [[Pavel Zupet]], [[Vesna Flego]], [[Miha Japelj]], [[Branko Stanovnik]] in [[Janja Cirnski]] za pripravo derivatov L-alanil-L-prolina in neodvisen postopek za sintezo enalapril maleata * [[Primož Rode]], [[Dušan Štajer]], [[Matija Horvat]], [[Ivan Zupančič]], [[Žarko Gorup]] in [[Danijel Peterc]] za raziskavo pomena poznih prekatnih potencialov * [[Igor Birkelbach]], [[Branko Štrukelj]], [[Ivo Brnčič (*1946)]], [[Janez Jordan]], [[Drago Končnik]] in [[Vinko Žerjav]] za mikroprocesorski frekvenčni rele RFN 30 * [[Milan Jeran]], [[Franc Podbevšek]], [[Iztok Medved]], [[Vlado Ahtik]], [[Stane Baš]], [[Stane Plaskan]] in [[Marko Agnež]] za sisteme za avtomatizacijo proizvodnih procesov, serijo procesnih računalnikov KLAS in KUP * [[Žarko Gorup]], [[Leopold Trdan]], [[Niko Basarič]], [[Andrej Levstek]], [[Marko Perovšek]], [[Boštjan Peršič]], [[Miran Šavli]] in [[Branko Šušterič]] za avtomatsko transportno linijo * [[Zdenko Vižintin]], [[Jože Petkovšek]], [[Karel Rankel]], [[Marjan Kunstelj]], [[Miro Treven]], [[Drago Markič]], [[Slavko Guzelj]] in [[Zdravko Grmovšek]] za detektor laserske osvetlitve * [[Bernard Herman]], [[Tomaž Slivnik]], [[Rajko Mahkovic]], [[Branko Treska]], [[Ivo Eržen]], [[Zlatan Magajna]], [[Matjaž Mlinšek]], [[Bojan Breznik]], [[Jože Bizjak]] in [[Goran Čeledin]] za numerično krmilje za stružnice CNC-2T === 1990 === Dvajset nagrad: * [[Smiljan Jerič]] za življenjsko delo pri proučevanju elektronskih sestavnih delov * [[Vojko Ozim]] za izum ''Hidrokinetični postopek za razželezenje vod s kisikom'' * [[Leon Žlajpah]] in [[Milko Čefarin]] za izboljšavo robotizirane celice za hladno preoblikovanje * [[Natalija Vitezič]] in [[Pavel Zupet]] za izum sinteze piperacilina, farmacevtske surovine za Krkin preparat ISIPEN * [[Vital Eržen]], [[Davorin Kotnik]] in [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] za izboljšavo ''Mini NMR spektrometer'' * [[Matija Maležič]], [[Helena Benko]] in [[Dušan Filipič]] za izum ''Vezja alternativnega dvokanalnega spodbujevalnika mišic'' * [[Zoran Seljak]], [[Ivan Rupnik]] in [[Dušan Kastrevc]] za izboljšavo NC obdelovalna linija za razrez Al - profila in prebijanje lukenj * [[Karl Kuzman]], [[Janez Pipan]], [[Samo Večko]] in [[Tone Pratnekar]] za izboljšavo ''Feritne in austenitne armature iz pločevine'' * [[Jožef Rupar]], [[Boštjan Šuhelj]], [[Dušan Terčelj]] in [[Matjaž Vrhovec]] za integrirano mikroprocesorsko zaščito za srednjenapetostni vod z avtomatskim ponovnim vklopom RIR 2000 * [[Valentin Fidler]], [[Milan Prepadnik]], [[Peter Rakovec]] in [[Sergej Hojker]] za raziskave s področja teorije informacij v medicinskih slikah * [[Simona Bohanec]], [[Livija Lah]], [[Marjan Tušar]], [[Marko Meglič]] in [[Tanja Ljubič]] za C13 SYS-CARBON, programski paket za ekspertno reševanje problemov s področja C13 NMR * [[Zlatko Roškar]], [[Janez Špeh]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]] in [[Franc Šmajs]] za montažno linijo srednje litražnih grelnikov vode * [[Neda Benički]], [[Vladimir Pokorni]], [[Dragan Radovič]], [[Ivan Radež]], [[Miljenko Sokolić]] in [[Marjeta Grom]] za izum izdelave neodvisnega postopka za biosintezo antibiotika Salinomicina in tržnega preparata KOKCISAN R * [[Drago Kolar]], [[Miha Drofenik]], [[Igor Zajc]], [[Andrej Češnovar]], [[Zora Omahen]] in [[Ivo Močnik]] za PTC – termistorje * [[Jurij Druškovič]], [[Stanislav Pintar]], [[Maksimiljan Fijački]], [[Saša Prešern]], [[Rudi Murn]], [[Branko Mihovilovič]] in [[Mate Lamut]] za ''Računalniško podprt informacijski sistem za spremljanje in vodenje kontrole kakovosti v tovarni avtopnevmatike Sava-Semperit'' * [[Marjan Špegel]], [[Marko Bonač]], [[Bogdan Filipič]], [[Tadej Lasbaher]], [[Mitja Lasič]], [[Janko Mivšek]] in [[Peter Reinhardt]] za izboljšavo KRONOS - sistem za računalniško evidentiranje prisotnosti z magnetno kartico * [[Jožica Friedrich]], [[Nina Gunde Cimerman]], [[Aleksa Cimerman]], [[Branislav Filipovič]], [[Pavica Hajko]], [[Miroslav Pokorny]], [[Janez Bernik]] in [[Jože Repše]] za izum postopka za proizvodnjo mikrobiološkega sirišča s submerzno fermentacijo * [[Jernej Virant]], [[Marjan Bradeško]], [[Igor Rozman]], [[Tomi Zebič]], [[Niko Zimic]], [[Marko Agrež]], [[Stane Baš]] in [[Damijan Kramer]] za programirano napravo - programski paket FEPRO * [[David Čok]], [[Zoran Marinšek]], [[Drago Pavšelj]], [[Marijan Vidmar]], [[Dragan Mrdaković]], [[Janko Petrovčič]], [[Marko Šega]], [[Janez Žmuc]] in [[Stojan Binder]] za izboljšavo mikroračunalniškega vodenja steklarske talilne peči * [[Janez Markač]], [[Stane Plaskan]], [[Franc Šmajs]], [[Rajko Točaj]], [[Drago Mikuš]], [[Marina Tavčar]], [[Frank Kranjc]], [[Iztok Simšič]], [[Rastko Čop]] in [[Breda Mencej]] za izboljšavo merjenja, označevanja in avtomatske identifikacije furnirja === 1991 === Šest nagrad: * [[Marko Kos]] za življenjsko delo na področju razvojno konstrukcijske dejavnosti * [[Marjan Špegelj]], [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]], [[Borut Lesjak]], [[Slavko Mavrič]] in [[Vid Vouk]] za razvojni sistem IN-BED za programiranje mikroprocesorjev v Moduli-2 * [[Savo Leonardis]], [[Franc Bratkovič]], [[Aleksander Razmovski]], [[Damjan Luin]], [[Matjaž Blokar]] in [[Janez Vrzel]] za izum vezja za digitalni multifrekvenčni sprejemnik signala * [[Janez Jenko]] za izum kline pri drsalki * [[Milan Skitek]], [[Ljubiša Lukić]] in [[Niko Jesenovec]] za izum stabilne kontrole krvi za hematološke analizatorje na Coulterjevem principu * [[Matija Kodrič]], [[Tomaž Slivnik]] in [[Vladimir Kavrečič]] za izum vezja za kompenzacijo spremembe upornosti povezovalnega kabla med merilno dozo in merilnim instrumentom == Viri == * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1954-1958.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu v letih 1954 - 1958] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1958-1959.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1958 in 1959] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1960-1961.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leti 1960 - 1961] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1962.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1962] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1963.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1963] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1964.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1964] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1965.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1965] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1966.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1966] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1967.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1967] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1968.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1968] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1969.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1969] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/skladbk-porocilo-1970.pdf Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1970] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1971.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1971] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1972.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1972] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1973-1.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1973] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-skladbk-porocilo-1974.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Sklad Borisa Kidriča, Poročilo o delu za leto 1974] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1975.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1975] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1976.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1976] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1977.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1977] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1978.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1978] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1979.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1979] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1980.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Poročilo o delu za leto 1980] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1981.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1981] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1982.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1982] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1983.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1983] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1984.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1984] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1985.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1985] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1986] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1987.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1987] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1988.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1988] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1989.pdf Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, Poročilo o delu za leto 1989] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rsrdt-porocilo-1990.pdf Republika Slovenija, Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1990] * [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/mzt-finpor-1991.pdf Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poročilo o delu za leto 1991] {{COBISS|ID=7017499}} == Glej tudi == * [[Državne nagrade za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo]] [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Sklad Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] teso70qmubeaek9yv4bc7avefe2a8w5 0 349143 6675291 6569569 2026-05-13T12:05:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675291 wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija |slika= Free Software Foundation logo and wordmark.svg |podpis= |oznaka_imena1= |ime1= |oznaka_imena2= |ime2= |oznaka_imena3= |ime3= |pravna_oblika= Neprofitna organizacija |ustanovitelj= [[Richard Matthew Stallman]] |starost_clanstva= |stevilo_prostovoljcev= |sedez= [[Boston]], [[Massachusetts]], ZDA |datum_ustanovitve= {{start date and age|1985|10|04}} |datum_ukinitve= |v_javnem_interesu= |naziv_vodje1= Predsednik |vodja1= Richard Matthew Stallman |naziv_vodje2= |vodja2= |mednarodno= |spletna_stran= {{Url|https://www.fsf.org}} }} '''Free Software Foundation (FSF)''' je neprofitna organizacija. Ustanovil jo je [[Richard Stallman|Richard Matthew Stallman]] 4. oktobra 1985 v podporo pri promociji [[prosto programje|svobodnega programja]]. Organizacija promovira univerzalno svobodo pri ustvarjanju, distribuciji in spreminjanju računalniške programske opreme<ref>{{navedi splet|url=http://www.fsf.org/about/ |title=Free software is a matter of liberty, not price|publisher=Free Software Foundation| accessdate=2012-07-22}}</ref> izdano pod "copyleft" pogoji<ref>{{navedi splet|url=http://www.gnu.org/licenses/gpl-faq.html |publisher=Free Software Foundation |title=Frequently Asked Questions about the GNU Licenses |accessdate=2012-07-22}}</ref>, npr. [[GNU]] [[Splošno dovoljenje GNU]].<ref>{{navedi splet |title=What Is Copyleft? |url=http://www.gnu.org/copyleft/copyleft.html |publisher=Free Software Foundation |accessdate=2012-07-22 |archive-date=2007-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070111213420/http://www.gnu.org/copyleft/copyleft.html |url-status=dead }}</ref> FSF je registrirana v [[Massachusetts]]u, ZDA.<ref name="FSF MACorpRegistry">{{navedi splet|url=http://corp.sec.state.ma.us/corp/corpsearch/CorpSearchSummary.asp?ReadFromDB=True&UpdateAllowed=&FEIN=042888848|title=FREE SOFTWARE FOUNDATION, INC. Summary Screen | publisher=The Commonwealth of Massachusetts, Secretary of the Commonwealth, Corporations Division|accessdate=2009-04-06}}</ref> Od ustanovitve do sredine 1990-ih let, so bila sredstva fundacije namenjena primarno razvijalcem svobodnega programja. Od sredine 1990-ih let dalje so zaposleni pri FSF in prostovoljci delali večinoma pri urejanju statusa in strukturnih spremembah v organizaciji in FSF komuni. FSF organizacija pri svojem delu uporablja izključno svobodno programje na svojih računalnikih.<ref>{{navedi splet | url = http://www.gnu.org/philosophy/linux-gnu-freedom.html | title = Linux, GNU, and freedom | accessdate = 2006-12-10 | author = Stallman, Richard Matthew | authorlink = Richard Stallman | year = 2002 | work = Philosophy of the GNU Project | publisher = GNU Project }}</ref> == Glej tudi == * [[GNU]] * [[Splošno dovoljenje GNU]] * [[GNewSense]] * [[Trisquel GNU/Linux]] == Reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.fsf.org Uradna spletna stran] [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1985]] [[Kategorija:Računalniške organizacije]] {{normativna kontrola}} gtlcvklgrkqvx70my1c3ci58t53lfd9 0 361475 6675296 6675266 2026-05-13T12:59:36Z TadejM 738 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6675266|6675266]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-28905-22|~2026-28905-22]] ([[User talk:~2026-28905-22|pogovor]]) 6675296 wikitext text/x-wiki '''Idrijsko hribovje''' je približno 200 [[kvadratni kilometer|km²]] veliko in povprečno 648 metrov visoko [[sredogorje]] v zahodnem delu [[Slovenija|Slovenije]], ki predstavlja ločnico med alpskim in dinarskim svetom<ref>{{navedi splet|url=http://e-lookout.tripod.com/idrijsko_hribovje.htm|title=Idrijsko hribovje|publisher=e-lookout|accessdate=26. avgusta 2013|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305085831/http://e-lookout.tripod.com/idrijsko_hribovje.htm|url-status=dead}}</ref>. Na severu sega do reke [[Idrijca|Idrijce]], na vzhodu je njegova meja [[Rovtarsko hribovje]], na jugu in zahodu pa meji na [[Trnovski gozd]]. Najvišja vzpetina južnega hrbta hribovja je [[Planinca]] z [[nadmorska višina|nadmorsko višino]] 1170 m, severnega pa [[Jelenk]] z nadmorsko višino 1107 m. ==Zunanje povezave== {{commonscat}} ==Reference== {{refsez}} {{Regionalizacija Slovenije}} {{slo-geo-stub}} [[Kategorija:Hribovja v Sloveniji]] [[Kategorija:Predalpsko hribovje]] [[Kategorija:Dinarsko gorovje]] a4wkafj3eqxtgbpv67c6nk4x67qi080 14 368577 6675398 5714070 2026-05-13T17:37:04Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mednarodna cestna omrežja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675398 wikitext text/x-wiki {{Cat main|Trgovska pot}} {{Kategorija v Zbirki|Trgovske poti}} [[Kategorija:Trgovina]] [[Kategorija:Mednarodna trgovina]] [[Kategorija:Mednarodna cestna omrežja]] f3r1v9x2rwv6534wy3zwkfsjt9dh55v 0 384697 6675467 6672040 2026-05-13T19:26:07Z Yerpo 8417 slog 6675467 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox Aircraft Begin |name = Saab 32 Lansen |image = Lansen 1.JPG |caption = Saab J 32B na Kristianstad Airshow leta 2006 }}{{Infobox Aircraft Type |type = Večnamensko [[lovsko letalo]] |manufacturer = [[Saab AB|SAAB]] |designer = |first flight = 3. november 1952 |introduction = [[1956]] |retired = [[1997]] |status = |primary user = [[Švedske letalske sile]] |more users = |produced = [[1954]]-[[1960]] |number built = 450 |unit cost = }} |} '''Saab 32 Lansen''' ("[[Kopje]]") je bil večnamensko [[lovsko letalo]], ki ga je proizvajal švedski [[Saab]] v letih 1954−1960. Uporabljal se je kot [[prestreznik]], [[lovski bombnik]] in [[izvidniško letalo]]. Včasih se uporablja tudi oznako J 32, kjer je »J« okrajšava za Jakt - kar pomeni lovec. Lansena poganja turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem [[Svenska Flygmotor RM 6A]], ki je licenčna verzija britanskega [[Rolls-Royce Avon]]. Edini uporabnik so bile [[Švedske letalske sile]] (''Flygvapnet'')''.'' == Različice == [[Slika:A_32_from_F_17,_1960.jpg|sličica|32A Lansen leta 1960]] [[Slika:J_32B_Lansen_på_Flygfest_2011,_Örebro.JPG|sličica|Saab J 32B Lansen na Flygfestu 2011, Örebro, [[Švedska]]]] ; 32A : Različica za kopenske in pomorske napade. Med letoma 1955 in 1957 izdelanih 287 letal. Upokojeni leta 1978. Oborožen je bil s štirimi Bofors m/49 20 mm topovi in je lahko nosil dve raketi SAAB RB 04, podvozje z nevodenimi raketami in različne bombe do 3 x 600 kg. Opremljen je bil s sprejemnikom radarskih opozoril Radarvarnare F9/5 in radarskimi protiukrepi Box-3. <ref>{{Navedi knjigo|title=Speciel Förarinstruktion A32A|publisher=KUNGL FLYGFÖRVALTNINGEN|page=87, 88|edition=144|url=https://www.aef.se/Biblioteket/Oplacerade_dokument/Flyg/SFI-A32A-9256.pdf|accessdate=25 April 2024}}</ref> ; J 32B : Vsevremenska lovska različica, sprva uporabljena le za slabo vreme in nočne lovske naloge. Med letoma 1958 in 1960 sta bila izdelana dva prototipa in 118 serijskih letal.<ref name="Aeroplane p68-9" /> Upokojeni leta 1973. Oborožen s štirimi 30 mm topovi ADEN, raketami Rb 24 (licencirano izdelana [[AIM-9 Sidewinder]]) ali 75 mm nevodenih raketnih kapsul. J 32B je poganjal močnejši motor Svenska Flygmotor RM6A (Rolls-Royce Avon Mk 47A). ; S 32C : Specializirana pomorska in fotoizvidniška različica, razvita iz A 32A. Med letoma 1958 in 1959 je bilo zgrajenih 45 letal. <ref name="Aeroplane p68-9" /> Upokojeni leta 1978. Opremljen z radarjem PS-432/A z razširjenim dosegom in šestimi kamerami – dvema SKa 23 (Fairchild K-47), eno SKa 15 (Williamson F49 Mk 2) in tremi SKa 16 (Vinten F95). ; J 32D : Različica vlačilca za tarče. Predelanih je bilo šest J 32B. <ref name="Aeroplane p68-9" /> Umaknjeni iz uporabe leta 1997. ; J 32E : Različica [[Elektronski protiukrepi|ECM]] (elektronsko bojevanje in protiukrepi), ki se je uporabljala tudi za usposabljanje za ECM. Štirinajst J 32B je bilo predelanih. <ref name="Aeroplane p68-9" /> Umaknjeni iz uporabe leta 1997. Letalo je bilo opremljeno s sistemom za motenje G 24 v eni od treh različic (za pasove L, S ali C), ki se je uporabljal za motenje zemeljskih in pomorskih radarjev. Za motenje zračnih radarjev sta bila uporabljena modula ''Adrian'' (za pasove S in C) in ''Petrus'' (za pas X). ; J 32AD : Projekt dnevne lovske različice iz leta 1953 kot vmesna rešitev med [[Saab 29 Tunnan|J 29 Tunnan]] in [[Saab 35 Draken|J 35 Draken]], označena kot J 32AD ("D" pomeni ''Dag'' [dan]). Letalo je bilo lažje, brez radarja in oboroženo s štirimi 20 mm in enim 30 mm topom v nosu in različnimi raketami. Nobenega niso zgradili, namesto tega so kupili 120 lovcev [[Hawker Hunter]]. ; J 32U : Projekt lovske različice iz leta 1954 ("U" pomeni ''utveckling'' [razvoj]) z veliko boljšimi zmogljivostmi kot J 32B. Letalo je bilo opremljeno z močnejšim motorjem Rolls-Royce RA 19R in je imelo izboljšano zasnovo kril. Nobeno ni bilo izdelano. ; J 32S/J16 : Leta 1969 so v Norrbotten Wing-u (F 21) predelali 4 letala različice J32B, da bi postali nekakšni snežni čistilci, pri čemer so s toploto motorja topili sneg in led. Odstranili so krila in rep, na vrh trupa pa so dodali majhno kabino. Kjer je bil prej izpust motorja, je bila zdaj kvadratna cev, ki je zrak vodila proti tlom. Tip so pri F 21 testirali in ocenjevali do leta 1971, ko so projekt odpovedali. Projekt so odpovedali zaradi nizke učinkovitosti in zelo visoke porabe goriva. Težava je bila tudi z varjenjem cevi. Poimenovanje različice je precej preprosto, J32S (S pomeni Snö [sneg]) in J16, preprosto zato, ker so za izdelavo J32S odstranili polovico letala. ==Specifikacije (J 32B)== [[File:SAAB J 32 Lansen - 3D drawing.svg|350px|right]] {{aircraft specifications| <!-- if you do not understand how to use this template, please ask at [[Wikipedia talk:WikiProject Aircraft]] --> |ref=''The Great Book of Fighters'',<ref>{{navedi knjigo |author1=Green, William|author2=Swanborough, Gordon |year=2001 |title=The Great Book of Fighters. |url=https://archive.org/details/greatbookoffight0000will|publisher=St. Paul, Minnesota: MBI Publishing |isbn=0-7603-1194-3 |cobiss=23953925 |pages=}}</ref>''Combat Aircraft since 1945'' <ref name=Wilson>Wilson 2000, p.&nbsp;122.</ref> <!-- please answer the following questions --> |plane or copter?=plane |jet or prop?=jet |crew=2 |span main=13,0 m |span alt=42 ft 8 in |length main=14,94 m |length alt=49 ft 0 in |height main=4,65 m |height alt=15 ft 3 in |area main=37,4 m² |area alt=402,6 ft² |empty weight main=7500 kg |empty weight alt=16535 lb |loaded weight main= |loaded weight alt= |max takeoff weight main=13500 kg |max takeoff weight alt=29760 lb |engine (jet)=[[Rolls-Royce Avon|Svenska Flygmotor RM 6A]] |type of jet= [[turboreaktivni motor]] z dodatnim zgorevanjem |number of jets=1 |thrust main=47,0 kN suh, 65,3 kN z dodatnim zgorevanjem |thrust alt=10560 lbf / 14685 lbf |max speed main= 1200 km/h (745 mph) |ceiling main=15000 m |ceiling alt=49200 ft |range main=2000 km |range alt=1240 milj |climb rate main=100 m/s |climb rate alt=19685 ft/min |loading main= |loading alt= |thrust/weight= |armament= *4 × 30 mm [[ADEN top]]opovi, vsak z 90 naboji *4 × [[AIM-9 Sidewinder|Rb 24]] rakete zrak-zrak *4 × izstreljevalci 75 mm raket }} : ==Glej tudi== * [[Dassault Mystère]] * [[Grumman F-9 Cougar]] * [[Hawker Hunter]] * [[McDonnell F3H Demon]] * [[Republic F-84F Thunderstreak]] * [[Saab 18]] * [[Saab 21]]/[[Saab 21R]] * [[Saab 29 Tunnan|Saab 29]] * [[Saab 35 Draken]] * [[Saab 37 Viggen]] * [[Saab JAS 39 Gripen|Saab 39 Gripen]] * [[Seznam lovskih letal]] ==Reference== {{sklici}} {{sklici|group=Nb}} == Bibliografija == * Erichs, Rolph et al. ''The Saab-Scania Story''. Stockholm: Streiffert & Co., 1988. ISBN 91-7886-014-8. * Forsgren, Jan. "Database:SAAB 32 Lansen". ''[[Aeroplane Magazine|Aeroplane]]'', November 2010, Vol 38 No. 11, Issue 451. pp.&nbsp;64–74. * {{navedi knjigo |author=Taylor, John W.R. |year=1969 |title="Saab 32 Lansen (Lance)." Combat Aircraft of the World from 1909 to the present. |publisher=New York: GP Putnam's Sons |isbn=0-425-03633-2 |cobiss= |pages=}} * ''This Happens in the Swedish Air Force'' (brochure). Stockholm: Information Department of the Air Staff, Flygstabens informationsavdelning, Swedish Air Force, 1983. * {{navedi knjigo |author=Wilson, Stewart |year=2000 |title=Combat Aircraft since 1945 |url=https://archive.org/details/combataircraftsi0000wils |publisher=Fyshwick, Australia: Aerospace Publications |isbn=1-875671-50-1 |cobiss= |pages=}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Saab 32}} * [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/32lansen.htm Webpage about A 32] *[http://www.airliners.net/search/photo.search?aircraft_genericsearch=&airlinesearch=&countrysearch=&specialsearch=&daterange=&keywords=32620+foxbat&range=&sort_order=photo_id+desc&page_limit=15&thumbnails= The photo flying Saab J32D Lansen in Swedish colours is operated by heritage flight of the Flygvapnet (Swedish Air Force) - 2012.] {{Reaktivna lovska letala}} [[Kategorija:Letala Saab]] [[Kategorija:Lovska letala]] [[Kategorija:Lovci prve generacije]] [[Kategorija:Švedska lovska letala]] bcah3r6n8qtm40dyzoz0owc53kqomxw 0 400956 6675454 6457950 2026-05-13T19:08:19Z Romanm 13 /* Vladar Poljske-Litve */ [[Katarina Jagelonska]] 6675454 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Sigismund III. | image = Zygmunt Waza Soutman.jpg | caption = Pieter Soutman: Sigismund III. Vasa | succession = Kralj Poljske<br> Veliki knez Litve | reign = 18. september 1587 – 19. april 1632 | coronation = 27. december 1587 | predecessor = [[Ana Jagelo]] in [[Štefan Báthory]] | successor = [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] | succession1 = [[Seznam švedskih kraljev|Kralj Švedske]]<br /> Veliki vojvoda Finske | reign1 = 17. november 1592 – 24. julij 1599 | coronation1 = 19. februar 1594 | predecessor1 = [[Ivan III. Švedski|Ivan III.]] | successor1 = [[Karel IX. Švedski|Karel IX.]] | spouse = Ana Avstrijska <br/> Konstanca Avstrijska | issue = [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]]<br />[[Ivan II. Kazimir]]<br />Ivan Albert <br /> Karel Ferdinand <br /> Aleksander Karel <br /> Ana Katarina Konstanca | issue-link = #Marriages and descendants | issue-pipe = med drugimi... | house = [[Dinastija Vasa]] | father = [[Ivan III. Švedski]] | mother = Karatina Jagelo | birth_date = 20. junij 1566 | birth_place = [[grad Gripsholm]], [[Švedska]] | death_date = {{Death date and age|1632|4|30|1566|6|20|df=yes}} | death_place = [[Varšava]], [[Republika obeh narodov]] | date of burial = 4. februar 1633 | place of burial = katedrala Wawel, [[Krakov]] | signature = Sigismundus III Rex - signature.png | religion = [[katolištvo|rimokatoliška]] | full name = Zygmunt III Waza (poljsko)<br />Sigismund (švedsko) }} '''Sigismund III. Vasa''' ({{jezik-pl|Zygmunt III Waza}}), [[kralj]] [[Poljska|Poljske]], [[veliki knez]] [[Velika Litovska kneževina|Litve]], kralj [[Švedska|Švedske]], * [[20. junij]] [[1566]], [[grad Gripsholm]], [[Mariefred]], † [[30. april]] [[1632]], [[Varšava]]. Sigismund III. je bil prvi vladar [[Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev#Lublinska unija|poljsko-litvanske monarhije]] iz [[Dinastija Vasa|dinastije Vasa]] in ji je vladal v letih 1587-1632. Švedski kralj je bil v letih 1592-99. Bil je vsestransko nadarjen človek, ki pa se v svojih stremljenjih ni znal omejiti. Kot vnet [[Katolištvo|katolik]] je izgubil krono [[Protestantizem|protestantske]] Švedske, ki mu je pripadala po očetu, in si potem vse življenje prizadeval, da bi jo dobil nazaj. Poskušal je osvojiti [[Pravoslavje|pravoslavno]] [[Rusija|Rusijo]] in jo priključiti Poljski, da bi spreobrnil njeno prebivalstvo v katoliško vero in povečal moč svoje države za boj proti Švedski. Ker se je [[Osmansko cesarstvo]] vztrajno širilo proti severu, je bil prisiljen boriti se tudi proti [[Muslimani|muslimanom]]. Plemstvo, ki mu je bilo mar le za lastne koristi, vojskovanja ni hotelo plačevati, pa tudi centralizirane države in močnega vladarja si ni želelo. Vse bolj se je oklepalo katolištva, ki ga je razlikovalo od drugače verujoče okolice in mu vzbujalo občutek povezanosti in narodne enotnosti. Takšna politika se je dolgoročno za državo pokazala kot pogubna; katastrofa je prišla v času vladanja drugega Sigismundovega naslednika, [[Ivan II. Poljski|Ivana II. Kazimirja]]. ==Vladar Poljske-Litve== Sigismund III. je bil sin švedskega kralja [[Ivan III. Švedski|Ivana III.]] iz rodbine Vasa in njegove prve žene [[Katarina Jagelonska|Katarine Jagelonske]], hčerke poljskega kralja [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I.]] Čeprav je rasel v protestantskem okolju, je njegovo vzgojo katoliška mati zaupala [[Jezuiti|jezuitom]], ki so ga vzgojili v vnetega katolika. Po smrti [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]] je bi Sigismund kandidat za vladarja poljsko-litavske unije. Podpirala ga je kraljica-vdova [[Ana Jagelonska]] in del [[Habsburžani|Habsburžanom]] nenaklonjenega plemstva s kanclerjem [[Jan Zamoyski|Janom Zamoyskim]] na čelu. Potem ko je sejm (poljski parlament) zasedal že ves julij, ga je 19. avgusta 1587 poljski primat in ''interrex'' Stanisław Karnkowski imenoval za poljsko-litvanskega monarha. Habsburžanom naklonjeni plemiči se s tem niso strinjali in so tri dni za tem za poljskega kralja proglasili avstrijskega nadvojvodo Maksimiljana III. (sina cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II.]]). Maksimilijan je z vojsko prodrl proti [[Krakov]]u in začel [[Poljska nasledstvena vojna (1587-1588)|poljsko nasledstveno vojno]]. Sigismundove interese je branil Jan Zamoyski, ki ga je denarno izdatno podprla Sigismundova teta Ana Jagelonska. Januarja 1588 je Zamoyski v bitki pri Byczyni premagal Maksimilijana, ga ujel in ga spustil šele po posredovanju papeža [[Papež Sikst V.|Siksta V.]] Zamoyski je pričakoval, da bo vladal namesto mladega kralja, a se je uštel. Sigismund se je začel povezovati s Habsburžani. Oprl se je na jezuite, ki jim je pot na Poljsko odprl že Štefan Báthory in so se s prižnic zavzemali za absolutistično, od cerkve podprto državo po vzoru evropskih monarhij. V svojih kolegijih so vzgajali poljsko plemiško mladino in izvajali rekatolizacijo družbe. Takšna politika ni bila všeč velikemu delu Poljakov in tudi ne Janu Zamoyskemu, ki je na sejmu marca 1589 v Varšavi celo predlagal politično povezavo Poljske z Moskvo in Prago, naperjeno proti Habsburžanom. Vendar ni uspel. Sejm je, nasprotno, Sigismundu dovolil poroko z nadvojvodino Ano Avstrijsko. Že pred tem je cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] obljubil (na pogajanjih v Bytomu in Będzinu, ob posredovanju papeškega nuncija Ippolita, kasnejšega papeža [[Papež Klemen VIII.|Klemena VIII.]]), da proti Poljakom ne bo sklepal zavezništev s Švedi in Rusi. Do poroke je prišlo maja 1592. Šele tedaj se je Maksimilijan III. dokončno odpovedal zahtevi po poljskem prestolu. ==Pridobitev in izguba švedske krone== Novembra 1592 je Sigismundu umrl oče, švedski kralj Ivan III., in poljski sejm je dovolil, da se poteguje za njegovo nasledstvo, do katerega je bil upravičen. Tudi švedski parlament je bil pripravljen Sigismunda imenovati za novega švedskega kralja pod pogojem, da bo spoštoval njihovo [[Luteranstvo|luteransko vero]]. Leta 1594 je bil tako Sigismund kronan še za švedskega kralja. Imenoval je strica [[Karel IX. Švedski|Karla]] za svojega namestnika na Švedskem in se vrnil na Poljsko. Leta [[1596]] je prestavil glavno mesto [[Poljska|Poljske]] iz [[Krakov]]a v [[Varšava|Varšavo]], zaradi boljše geografske lege [[Varšava|Varšave]] v takratni [[Republika obeh narodov|Poljsko-Litvanski Uniji]]. Večji del švedske javnosti pa je vznemirjala Sigismundova navezanost na Habsburžane in njegova izrazita katoliška naravnanost. Njegov glavni svetovalec je bil jezuit Piotr Skarga. Sigismund je podpiral prizadevanja [[Rimska kurija|papeške kurije]], da pridobi za katolištvo tudi pravoslavne vernike. V letih 1595/96 je cerkvena sinoda v [[Brest, Belorusija|Brest]]u postavila temelje ukrajinski [[Uniatska cerkev|uniatski cerkvi]], ki je pravoslavne vernike na ozemlju Poljske-Litve podredila Rimu. Vsi ti dogodki so večali strah Švedov, da bo Sigismund tudi na Švedskem nekoč želel obnoviti katolicizem. Prvotno negodovanje se je do leta 1598 razvilo v odkrit upor proti kralju pod vodstvom strica Karla. Sigismundu se je zdelo, da mora posredovati. Z ladjami je prepeljal na Švedsko 5.000 predvsem ogrskih in nemških najemnikov. Po prvih uspehih se je pokazalo, da podpora njegovih švedskih pristašev ni tolikšna, kot je pričakoval. Septembra 1598 je izgubil odločilno bitko pri Stångebru. Po bitki je Karl zahteval, da Sigismund pošlje svojo vojsko domov in sam nastopi pred švedskim parlamentom, pri čemer je dal vse Sigismundove pristaše v kraljevem svetu zapreti. Vedoč, da tako ne more uspeti, se je Sigismund vrnil na Poljsko. Leta 1599 se je nameraval še enkrat z vojsko vrniti na Švedsko, vendar do tega ni prišlo. Švedski parlament ga je leta 1599 odstavil in leta 1600 izvolil njegovega strica za švedskega kralja [[Karel IX. Švedski|Karla IX.]] (kronan je bil leta 1604). Ko je bil še švedski kralj, je Sigismund, tako kot ga je zavezovala pogodba s poljskim sejmom (''pacta conventa''), švedsko [[Estonija|Estonijo]] priključil Poljski, kar je bil sedaj povod za novo [[Poljsko-švedska vojna (1600-1629)|poljsko-švedsko vojno]]. Poljski vojskovodja, magnat Jan Chodkiewicz, je leta 1605 pri Kirchholmu izbojeval nad Švedi sijajno zmago, vendar so ga vojaki, ki že dolgo niso dobili plačila, po zmagi zapustili. Vojno je nadaljeval z manjšo enoto, ki jo je sam plačeval. K sreči tudi švedski poveljniki niso bili aktivni. Po smrti Karla IX. (1611) je bilo bojevanje do leta 1617 prekinjeno, potem pa se je vojna v presledkih nadaljevala vse do leta 1629. Vsa nadaljnja zunanja politika Sigismunda III. (in njegovega [[Vladislav IV. Poljski|sina]]) je bila usmerjena v ponovno osvojitev švedskega prestola, vendar do tega nikdar ni prišlo. Pozornost poljskega plemstva so leta 1604 pritegnili dogodki v Rusiji. ==Upor Zebrzydowskega (1606-08)== Leta 1604 se je samozvani [[Lažni Dimitrij I.|Lažni Dimitrij]] s podporo nekaterih magnatov iz Poljske [[Mihael Ruski#Boris Godunov. Obdobje zmede|odpravil nad Moskvo]], jo junija 1605 osvoji in ji do maja 1606 tudi vladal. Tedaj so se bojarji in rusko ljudstvo naveličali njegove predstave, ga vrgli s prestola in linčali. Zajeli in deloma pobili so tudi posadko poljskih plemičev v [[Moskovski kremelj|moskovskem kremlju]]. Del moskovskih [[Bojarji|bojarjev]] je postavil na ruski prestol bojarja [[Vasilij IV. Ruski|Vasilija Šujskega]]. Ti dogodki so, čeprav Sigismund v njih ni sodeloval, še povečali srd do nepriljubljenega kralja in sprožili neprestano triletno politično prepiranje. Politični boj, ki je potekal znotraj in zunaj sejma in ga po imenu voditelja poznamo kot ''rokosz'' <ref>''Rokosz'' je neposlušnost ali upor proti kralju, do katerega so bili plemiči upravičeni, kadar so menili, da kralj krši obveze, ki jih je dal ob izvolitvi in ki so bile navedene v t. i. [[Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev#Interregnum. Volitve novega kralja|''Henrikovih členih'']], ki so imeli v poljsko-litvanski uniji status ustave.</ref> Zebrzydowskega, se je končal z oboroženim spopadom. Opozicija je Sigismumdu očitala marsikaj (skrivno dogovarjanje s Habsburžani, zbiranje tujcev okrog sebe, "krvoskrunsko" ženitev s sestro umrle žene<ref>Sigismundu je leta 1598 umrla žena Ana. Leta 1605 se je poročil z njeno sestro Konstanco.</ref>), predvsem pa prizadevanje za večanje kraljeve oblasti, težnjo po absolutizmu, ki so jo podpirali v dvorni stranki zbrani magnati in nekateri škofje. Zahtevala je še večjo utesnitev kralja in omejitev njegovih posebnih pravic; "nepriljubljenemu molčečnežu" je hotela odvzeti pravico podeljevanja naslovov, uvesti volilnost pokrajinskih uradnikov, zavezati poslance z navodili pokrajinskih sejmov, katere naj bi brezpogojno ubogali, in končno izgnati tujce-jezuite, kot netilce verske nestrpnosti in podpornike absolutizma. Po mnogih neuspelih pogajanjih in zborovanjih, na katerih se je veliko vpilo in omenjalo skrb za blaginjo naroda, je naposled prišlo do oboroženega spopada. Julija 1607 je kraljeva vojska pri Guzowu razbila glavne zarotniške sile, njihovi poveljniki z Zebrzydowskim na čelu pa so se naslednje leto v sejmu uklonili kralju. Kljub temu je težko govoriti o zmagi Sigismunda. Kralj ni nikdar več poskušal uveljavljati zakonov, ki bi krepili njegov položaj, [[šlahta]] pa tudi ni izpeljala svojih načrtov. Blokada sprememb v državnem ustroju je šla v prid magnatov<ref>najbogatejši plemiči, mali kralji na svojih posestvih, ki so vzdrževali vojske po dva ali celo tri tisoč mož.</ref>, ki so pod krinko gesla o "zlati svobodi" krmilo države vse bolj prevzemali v svoje roke.<ref>Gieysztor, stran 161-162.</ref> ==Poskus osvojitve Rusije== V Rusiji se je med tem razplamtela državljanska vojna in Sigismundu se je zdelo primerno sprostiti napetosti v državi na zunanjem bojišču. Ko je Vasilij Šujski sklenil obrambno zvezo s Švedsko, se je tudi Sigismund lotil akcije (1610), h kateri so ga spodbujale lastne dinastične ambicije in nagovarjali papež in jezuiti, ki so sanjarili o spreobrnitvi Rusije. Z vojsko je prodrl do [[smolensk]]e trdnjave. Njegov vojskovodja, hetman Stanisław Žółkiewski je 4. julija 1610 pri Klušinu pogumno napadel petkrat močnejše ruske čete, okrepljene s švedskimi pomožnimi četami (razmerje 7.000 : 35.000), in jim zadal uničujoč poraz. Zmaga je Poljakom odprla pot v Moskvo. Bojarji so s prestola vrgli Vasilija Šujskega, ki so ga krivili za poraz, in se začeli pogajati s Sigismundom; njegovemu sinu petnajstletnemu kraljeviču Vladislavu so ponudili carsko krono pod pogojem, da prestopi v pravoslavje. Tega Sigismund, ki je imel v mislih priključitev in katolizacijo Rusije, ni sprejel in je sam želel postati ruski car, o čemer pa seveda Rusi niso hoteli niti slišati. Tedaj pa se je prebudilo rusko ljudstvo. Leta 1612 sta dotlej v javnosti nepoznana Dimitrij Požarski, izkušen vojak, in Kuzma Minjin, trgovec, organizirala ljudsko vojsko, ki je na pohodu proti Moskvi naraščala in zavzela Moskvo. Bojarji so marca 1613 za carja soglasno izvolili [[Mihael Ruski|Mihaela Romanova]]. Poljska se je morala še zagrizeno bojevati, da je obdržala svojo posest, vključno s Smolenskom. [[slika:Truce_of_Deulino_1618-1619.PNG|thumb|Poljska-Litva leta 1619, potem ko je s premirjem v Deulinu pridobila nova ruska ozemlja (oranžno).]] Vendar Sigismund ni odnehal. Leta 1617 je poslal sina Vladislava z vojsko nad Moskvo. Ta se je, sklicujoč se na ponudbo bojarjev iz leta 1610, proglasil za zakonitega carja. Napad ni uspel, pa tudi njegovi bodoči podložniki niso bili navdušeni nad zamenjavo carja. Poljska je s premirjem v Deulinu (1618), sklenjenim za štirinajst let, pridobila nekatera ozemlja okrog Severskega in Černihova. Obe strani sta se premirja zvesto držali. Šele leta 1632, že po Sigismundovi smrti, je Moskva poskušala dobiti nazaj izgubljeno ozemlje, česar pa tedaj pravkar izvoljeni novi kralj [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] ni dopustil. Z mirom v Polanowu (ob reki Poljanowki med [[Vjazma|Vjazmo]] in [[Dorogobuž]]em) (1634) je Poljska za stalno obdržala pridobitve, ki so ji bile priznane v deulinskem premirju, Vladislav pa se je odrekel vsem zahtevam po carskem naslovu in Rusom vrnil carske insignije, ki so bile v poljski posesti iz časov Lažnega Dimitrija. ==Vojna s Turčijo== Razmere na južni meji Poljske-Litve so bile že od [[Jagelonci|jagelonskih]] časov neprestano na robu vojne. Tam so živeli [[kozaki]], potomci revnih kmetov in meščanov, ki so pribežali tja pred bremeni tlake in bede, se tam naselili in se vojaško organizirali. Napadali so enkrat Poljake, drugič, preko meje, Turke. Poljaki so jih skušali vključevati v obrambo svoje južne meje, nekatere med njimi so popisali (registrirani kozaki) in jih vzeli v vojaško službo. Z leti se je [[Osmansko cesarstvo]] vse bolj širilo proti severu. Odkar se je Poljska leta 1613 vojaško povezala s Habsburžani, so bili Turki proti njej sovražneje razpoloženi. Ob izbruhu sovražnosti med Habsburžani in Čehi, ki so vodila v [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], se Sigismund ni vmešal, ker mu sejm tega ni dovoli. So pa t. i. ''lisovčiki'', osebna vojska magnata Aleksandra Lisowskega, zadali udarce vojski [[Kneževina Transilvanija|sedmograškega]] kneza Bethlena Gaborja, turškega vazala, ki je leta 1620 oblegal [[Dunaj]]. Kozaki so oplenili [[Varna, Bolgarija|Varno]]. Zato je Turčija, ki ji je vladal novi sultan, bojeviti [[Osman II.]], Poljski napovedala vojno. Leta 1620 je bil že ostareli hetman Stanisław Žółkiewski pri Cecori (danes v pokrajini [[Iaşi]] v Romuniji) poražen in je raje umrl, kot da bi se rešil z begom. V iskanju zaveznikov se je Sigismund obrnil na kozake in njihov hetman Piotr Konaševič-Suhajdačny je v tabor pri [[Hotin]]u pripelja 40.000 mož. V zameno za pomoč je moral kralj dovoliti (sicer nezakonito) obnovitev hierarhije pravoslavne cerkve na Poljskem (po očetovi smrti jo je legaliziral Vladislav IV.) Turki so leta 1621 v dolini [[Dnester|Dnestra]] pri Hotinu vkopane Poljake brez uspeha napadali, nazadnje pa sprejeli premirje, s katerim je bila obnovljeno ozemeljsko stanje iz jagelonskih časov. Meja je potekala po [[Dneper|Dnepru]], Hotin je bil na turški strani. ==Bojevanje s Švedi v Livoniji in Prusiji== Novi švedski kralj [[Gustav II. Adolf]] (ki mu Sigismund švedske krone ni priznaval) je februarja 1617 sklenil z Rusi mir v Stolbovu <ref>Rusi so izgubili vsa ozemlja ob Finskem zalivu in bili tako ločeni od Baltiškega morja.</ref> in štiri mesece kasneje okupiral skoraj vso livonijsko obalo razen Rige. Potem ko je litovski hetman Krzysztof Radziwiłł večino mest in utrdb ponovno zavzel, je do leta 1620 vladal mir. Leta 1621 je Gustav Adolf ponovno napadel z večjo vojsko in to pot zavzel tudi [[Riga|Rigo]]. Naslednje leto je hetman Radziwiłł spet osvajal trdnjave nazaj, dokler pri mestu [[Jelgava]] (Mitau) ni vojskovanje zamrlo. Avgusta 1622 je bil sklenjen mir, ki je zdržal do leta 1625, Sigismund se je v tem času ukvarjal z mislijo na invazijo na Švedsko; v pristanišču [[Puck]] so v ta namen zgradili sedem srednje velikih ladij. Ob naslednji invaziji švedskega kralja (1625-26) je prišlo do prvih bitk med nasprotnikoma na odprtem terenu. Januarja 1626 so Švedi zmagali pri mestecu Walmojzą in ponovno decembra 1626 blizu Kokneze. Poljsko-litvanska vojska se je umaknila za [[Zahodna Dvina|Dvino]] (na njen južni breg). Maja 1626 je Gustav Adolf prenesel ofenzivo v Prusijo. Pristanek njegovega ladjevja blizu [[Baltijsk]]a (Pillau) je bil za Poljake popolno presenečenje, ki mu je omogočilo, da je 16 (v glavnem protestantskih) mest zavzel praktično brez odpora, ni pa uspel zasesti [[Gdansk]]a. V naslednjih letih se je s Švedi zelo spretno bojeval hetman Stanisław Koniecpolski in junija 1629 dosegel nad njimi veliko zmago pri Trzcianu (Honigfelde). Kljub temu pa so slabi pogajalci na pogajanjih v Altmarku (Stary Targ, oktober 1629) sprejeli za Poljsko-Litvo sramotne pogoje premirja. Poljska je Švedom prepustila Livonijo do Dvine in večino baltiških pristanišč, poljski so ostali le Gdansk, Puck, Królewiec (današnji [[Kaliningrad]]) in [[Liepāja]]. Švedska si je s pravico pobiranja takse od poljske baltiške trgovine zagotovila velike dohodke. Na Baltiškem morju je postala popolni gospodar, kar je bilo dobro izhodišče za poseg v [[Tridesetletna vojna#Švedsko obdobje vojne (1630–35)|tridesetletno vojno]]. Že leta 1605 je Sigismund prepustil upravljanje Knežje (Vojvodske) Prusije [[Brandenburg (volilna kneževina)#Hohenzollerji (od 1415 naprej)|brandeburškemu volilnemu knezu]] Joahimu Frideriku Hohenzollerju in potem spet njegovemu sinu, Ivanu Sigismundu, ki je leta 1618 postal tudi vojvoda Prusije. To se je kasneje pokazalo kot velika napaka. Ivanov vnuk, Veliki volilni knez Brandenburga [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], jo je namreč vključil v Brandenburško veliko kneževino, iz katere je kasneje zraslo [[Nemško cesarstvo]]. ==Sigismundova osebnost== Sigismund je bil vsestransko nadarjen človek, ki pa se ni znal omejiti v svojih ambicijah. Hraber, predan katoliški veri in pobornik rekatolizacije, je vpletel Poljsko v vrsto konfliktov, ki so dosegli svoj višek v času vladanja njegovega [[Ivan II. Poljski|drugega sina]]. 15. novembra 1620 je preživel poskus atentata, ko ga atentator v Varšavi na poti iz kraljeve rezidence v katedralo ni uspel smrtno zabosti. Bil je tudi umetniško nadarjen, [[Renesansa|renesančni]] človek. Ohranjene so tri njegove slike, eno od njih so dolgo pripisovali [[Tintoretto|Tintorettu]]. Iz njegove zlatarske delavnice izhaja velik del slavne srebrne krste svetega Vojteha, ki se danes nahaja v [[Gniezno|gniezenski]] katedrali. Po smrti druge žene so ga mučile psihološke težave. Umaknil se je iz politike in se posvetil družini. Umrl je zadet od kapi. Pokopali so ga v [[vavel]]ski katerdrali. Sigismunda III. je nasledil njegov prvi sin [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]] ==Družina== Sigismund se je poročil dvakrat; prvič 31. maja 1592 z Ano Avstrijsko (1573–1598), hčerko avstrijskega nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] (1540–1590) in njegove žene Marije Bavarske (1551-1608). Z Ano sta imela 5 otrok: * Ana Marija (1593 – 1600) * Katarina (1594 – 1594) * [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav]] (1595 – 1648), poljsko-litvanski vladar v letih 1632–1648 * Katarina (1596 – 1597) * Krištof (1598) Sigismund se je drugič poročil decembra 1605 s sestro prve žene, Konstanco Avstrijsko (1588–1631). Imela sta sedem otrok: * Ivan Kazimir (1607 – 1608) * [[Ivan II. Poljski|Ivan Kazimir]] (1609 – 1672), poljsko-litvanski vladar v letih 1648–1668 * Ivan Albert (1612 – 1634) * Karel Ferdinand (1613 – 1655) * Aleksander Karel (1614 – 1634) * Ana Konstanca (1616) * Ana Katarina Konstanca (1619 – 1651) ∞ Filip Viljem, volilni knez Pfalz-Neuburg. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Gieysztor, Aleksander; Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir, Henryk Wereszycki (1982). ''Zgodovina Poljske''. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 13487617. * {{navedi knjigo|author=Daniel Stone|title=The Polish-Lithuanian State, 1386-1795 |url=https://archive.org/details/polishlithuanian0000ston|year=2001|publisher=University of Washington Press|isbn=978-0-295-98093-5}} * {{navedi knjigo |title=The new encyclopaedia Britannica|url=https://archive.org/details/newencyclopaedia14ency|last= |first= |authorlink= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|[[Dinastija Vasa]]|20. junij|1566|30. april|1632}} {{S-reg}} |- {{S-vac|last=[[Ana Jagelo]]''' in '''[[Štefan Báthory]]}} {{S-ttl|title=Kralj Poljske<br />Veliki knez Litve|years=1587–1632}} {{S-vac|next=[[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]]}} {{S-break}} {{S-bef|before=[[Ivan III. Švedski|Ivan III.]]}} {{S-ttl|title=[[Seznam švedskih kraljev|Kralj Švedske]]<br />Vekiki vojvoda Finske|years=1592–1599}} {{S-vac|next=[[Karel IX. Švedski|Karel IX.]]}} |- {{s-pre|}} |- {{s-bef|before=[[Ana Jagelo]]}} {{s-ttl|title=Brienne |years=1596-1632}} {{s-aft|rows=2|after=[[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]]}} |- {{s-new|loss|reason = odstavljen }} {{s-tul|title=[[Seznam švedskih kraljev|Kralj Švedske]]|years=1599-1632}} <!--Anna Jagiellon died in 1596--> |- {{S-end}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Sigismund III of Poland}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sigismund III. Poljski}} [[Kategorija:Dinastija Vasa]] [[Kategorija:Poljski kralji]] [[Kategorija:Švedski kralji]] o1gbeg20u5fwtpuznnkob874zb3s6rg 0 401612 6675595 6662276 2026-05-14T10:18:41Z Yerpo 8417 pnp 6675595 wikitext text/x-wiki {{Geobox|Building <!-- *** Heading *** --> | name = Struvejev geodetski lok | native_name = | other_name = | category = Zbirka znamenitosti <!-- *** Image *** --> | image = Hammerfest, fuglenes, memoriale per l'arco geodetico di struve, misurato a partire da qui, colonna 02.jpg | image_caption = Najsevernejša točka loka v Fuglenesu, Norveška | image_size =250px <!-- *** Names **** --> | official_name = | etymology = | nickname = <!-- *** Symbols *** --> | flag = | symbol = <!-- *** Country *** --> | country = Estonija | country1 = Belorusija | country2 = Finska | country3 = Latvija | country4 = Litva | country5 = Norveška | country6 = Moldavija | country7 = Rusija | country8 = Švedska | country9 = Ukrajina | state = | district = | municipality = <!-- *** Family *** --> | landmark = Fuglenes | landmark1 = Staro-Nekrasovka | landmark2 = [[Struvejev geodetski lok#Veriga|drugi]] | lake_type = Morja | lake =Arktični ocean | lake1 =Baltiško morje | lake2 =Črno morje | mountain = <!-- *** Locations *** --> | location = | elevation = | prominence = | lat_d = 59| lat_m = 3| lat_s = 28| lat_NS = N | long_d = 26| long_m = 20| long_s = 16| long_EW =E <!-- *** Dimensions *** --> | length = 2821853| length_orientation = sever-jug | width = | width_orientation = | height = | depth = | volume = | area = <!-- *** Features *** --> | author =Friedrich Georg Wilhelm von Struve | author1 = | style = | material = <!-- *** History & management *** --> | established =Geodetski lok | date =1855 | established1 = | date1 = | established2 = | date2 = | government = | management = | leader = | leader1 = <!-- *** Access *** --> | public = | visitation = | visitation_date = | access = | ascent_date = | ascent = | discovery = | discovery_date = <!-- *** UNESCO etc. *** --> | whs_name = Struve Geodetic Arc | whs_year = 2005 | whs_number = 1187 | whs_region = 4 | whs_criteria = ii, iii, vi | iucn_category = <!-- *** Free fields *** --> | free = | free_type = <!-- *** Maps *** --> | map =Struve Geodetic Arc-zoom-fr.svg | map_caption = Zemljevid Struvejevega geodetskega loka; rdeče točke označujejo kraje svetovne dediščine | map_background = | map_locator = | map_locator_x = | map_locator_y = <!-- *** Website *** --> | website = <!-- *** Footnotes *** --> | footnotes = }} '''Struvejev geodetski lok''' je veriga [[triangulacija|triangulacijskih]] točk, ki se razteza od [[Hammerfest]]a na severu [[Norveška|Norveške]] do kraja [[Staro-Nekrasovka]] na [[Črno morje|črnomorski]] obali na jugu [[Ukrajina|Ukrajine]], v razdalji 2821,9 km. Z njihovo pomočjo je bil v 19. stoletju natančno izmerjen [[poldnevnik]] in določena [[oblika Zemlje]]. Poteka skozi 10 držav: [[Norveška|Norveško]], [[Švedska|Švedsko]], [[Finska|Finsko]], [[Rusija|Rusijo]], [[Estonija|Estonijo]], [[Latvija|Latvijo]], [[Litva|Litvo]], [[Belorusija|Belorusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Moldavija|Moldavijo]]; v izvirniku je obsegal 265 triangulacijskih točk, ki so tvorile 258 trikotnikov. Od njih je danes ohranjenih 34 v vseh desetih državah.<ref name="Unesco">{{navedi splet |url=http://www2.astronomicalheritage.net/index.php/show-entity?idunescowhc=1187 |title=The Struve geodetic arc (multiple locations in ten countries): General description |work=Portal to the Heritage of Astronomy |publisher=UNESCO |accessdate=14.4.2015 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodovina == [[slika:Tartu Observatory 2008.JPG|thumb|left|Astronomski observatorij v Tartuju je matična točka loka]] Lok je bil oblikovan na pobudo nemško-ruskega astronoma in geodeta [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedricha von Struveja]], ki je deloval na [[Univerza v Tartuju|Univerzi v Tartuju]] ([[Tartu]] v nekdanjem [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], danes Estonija), z namenom točne določitve oblike Zemlje. Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] porazu so želeli evropski vladarji izkoristiti obdobje miru za temeljito razmejitev držav, vendar je bila oblika Zemlje, pomembna za natančno merjenje razdalj na [[Zemeljsko površje|površju]], v tem času še neznanka. Ruski car [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] je dal Struveju na razpolago dovolj sredstev za nalogo vzpostaviti ustrezno dolg lok triangulacijskih točk.<ref name="Unesco"/> Triangulacija je bila namreč takrat edina zanesljiva metoda za merjenje daljših razdalj.<ref name="Smith2005">{{navedi dokument |author=Smith, J.R. |title=The Struve Geodetic Arch |url=http://www.fig.net/hsm/struve/struve_arc_smith_2005.pdf |publisher=International Institution for History of Surveying & Measurement |year=2005 |accessdate=14.4.2015}}</ref> Struve se je namenil izmeriti poldnevnik, ki poteka skozi [[Stari observatorij Univerze v Tartuju|observatorij v Tartuju]] približno 27 º vzhodne [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in je začel z lokom 3,5 º [[Zemljepisna širina|zemljepisne širine]] med otokom Gögland ([[Hogland]]) v [[Finski zaliv|Finskem zalivu]] ter Jacobstadtom (danes [[Jēkabpils]], Latvija) na jugu. Delo je bilo opravljeno med letoma 1821 in 1831. Približno hkrati je [[Carl Tenner]] neodvisno od njega izvajal geodetske meritve z istim ciljem, a z bazo v [[Vilna|Vilni]] (danes Litva) na jugu. Medtem ko je Struve razmišljal o navezavi na krajše loke, že prej zakoličene na skrajnem severu, si je Tenner zamislil tak podaljšek do Črnega morja na jugu. Njuna loka sta bila na srečo dovolj skupaj, da ju je bilo možno združiti. Nato sta daljšala lok vsak v svojo smer s pomočjo zunanjih sodelavcev na terenu. Naposled je bil lok do leta 1851 zakoličen na celotni razdalji med obalama Arktičnega in Črnega morja, z zaključno fazo (preverjanjem nekaj sumljivih meritev) med 1852 in 1855. Ob tej priložnosti so na skrajni severni in južni točki postavili spomenika.<ref name="Smith2005"/> Ob dokončanju je bil Struverjev lok najsevernejši, najdaljši in najnatančnejši tovrsten lok, z negotovostjo 4 mm na kilometer, in edini, ki se je raztezal skozi več držav – Ruski imperij ter [[Švedsko-norveška zveza|Švedsko-norveško zvezo]]. Poleg uporabnosti za kartiranje [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] je bil njegov vpliv širši: spodbudil je izboljšave merilnih priprav in posredno pripomogel tudi k sprejetju [[Metrični sistem enot|metričnega sistema enot]] ter napredku [[Vede o Zemlji|ved o Zemlji]] kot celote.<ref name="Unesco"/> == Ohranjenost in zaščita == Danes je znan položaj komaj več kot desetine od izvirnih 265 točk, ki so tvorile lok. Te so bile na terenu različno označene in precej označevalcev je izginilo že v 1890. letih.<ref name="Smith2005"/> Tudi preostale so danes različno obeležene, od preproste luknje v skali do posebnih spomenikov, postavljenih v bližini.<ref name="Unesco"/> Komisija [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) je leta 2005 obravnavala serijsko nominacijo desetih držav in vpisala 34 še ohranjenih točk v [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne kulturne dediščine]] na podlagi pomena Struvejevega geodetskega loka za znanstven napredek, pa tudi kot zgled za medkulturno ter meddržavno izmenjavo v obliki znanstvenega sodelovanja.<ref>{{navedi splet| title=Struve Geodetic Arc |url=http://whc.unesco.org/en/list/1187 |work=Seznam svetovne dediščine |publisher=UNESCO |accessdate=15.4.2015}}</ref> S tem je Struvejev geodetski lok edini spomenik, ki je vpisan v seznam izrecno zaradi svojega zgodovinskega pomena za [[astronomija|astronomijo]]. Na seznamu so še drugi, denimo [[observatorij Pulkovo]] v [[Sankt Peterburg]]u, vendar vedno v sklopu širšega kulturnega spomenika (v omenjenem primeru skupaj z zgodovinskim mestnim jedrom in drugimi spomeniki).<ref>{{navedi knjigo |last=Ruggles |first=Clive |year=2009 |chapter=Astronomy and the World Heritage |editor-first=Ian F. |editor-last=Corbett |title=Proceedings of the Twenty Seventh General Assembly Rio de Janeiro 2009: Transactions of the International Astronomical Union XXVIIB |url=https://archive.org/details/proceedingsoftwe0000inte_j0i8 |publisher=Cambridge University Press |pages=[https://archive.org/details/proceedingsoftwe0000inte_j0i8/page/12 12]–17 |isbn=9780521768313}}</ref> Ohranjene točke so zaenkrat v dobrem stanju in večina še danes služi kot del geodetskega omrežja v svojih državah.<ref name="Smith2005"/> === Veriga === Obeleženih je 34 točk v 10 današnjih državah na ozemlju loka:<ref name="Unesco"/> ====Norveška==== *Fuglenes, [[Hammerfest]] ({{coord|70|40|12|N|23|39|48|E}}) *Raipas, [[Alta, Norveška|Alta]] ({{coord|69|56|19|N|23|21|37|E}}) *Luvdiidcohkka, [[Kautokeino]] ({{coord|69|39|52|N|23|36|08|E}}) *Baelljasvarri, Kautokeino ({{coord|69|01|43|N|23|18|19|E}}) ====Švedska==== *»Pajtas-vaara« ([[Tynnyrilaki]]), [[Kiruna]] *»Kerrojupukka« ([[Jupukka]]), [[Pajala]] *[[Pullinki]], [[Övertorneå]] *»Perra-vaara« ([[Perävaara]]), [[Haparanda]] ====Finska==== *Stuor-Oivi (zdaj [[Stuorrahanoaivi]]), [[Enontekiö]] ({{coord|68|40|57|N|22|44|45|E|type:landmark_region:MD}}) *Avasaksa (zdaj [[Aavasaksa]]), [[Ylitornio]] ({{coord|66|23|52|N|23|43|31|E|type:landmark_region:MD}}) *Torneå (zdaj [[Alatornion kirkko]]), [[Tornio]] ({{coord|65|49|48|N|24|09|26|E|type:landmark_region:MD}}) *Puolakka (zdaj [[Oravivuori]]), [[Korpilahti]] ({{coord|61|55|36|N|25|32|01|E|type:landmark_region:MD}}) *Porlom II (zdaj [[Tornikallio]]), [[Lapinjärvi]] ({{coord|60|42|17|N|26|00|12|E|type:landmark_region:MD}}) *Svartvira (zdaj [[Mustaviiri]]), [[Pyhtää]] ({{coord|60|16|35|N|26|36|12|E|type:landmark_region:MD}}) ====Rusija==== [[Slika:GoglandZ.jpg|thumb|»Gogland Z« na otočku Hogland v Finskem zalivu je ena od le dveh točk, ki ležita na ozemlju moderne Rusije]] *»Mäki-päälys« ([[Mäkipäällys]]) na otoku [[Hogland]] *»Hogland, Z« (Gogland, Točka Z), Hogland ({{coord|60|5|9.8|N|26|57|37.5|E|type:landmark_region:RU}}) ====Estonija==== *»Woibifer« ([[Võivere]]), [[župnija Väike-Maarja]] ({{coord|59|03|28|N|26|20|16|E|type:landmark_region:EE}}) *»Katko« ([[Simuna, Estonia|Simuna]]), župnija Väike-Maarja ({{coord|59|02|54|N|26|24|51|E|type:landmark_region:EE}}) *»Dorpat« ([[Stari observatorij Univerze v Tartuju|Observatorij v Tartuju]]), [[Tartu]]. ({{coord|58|22|43.64|N|26|43|12.61|E|type:landmark_region:EE}}) ====Latvija==== *»Sestu-Kalns« (Ziestu), [[Ērgļu novads]] ({{coord|56|50|24|N|25|38|12|E|type:landmark_region:LV}}) *»Jacobstadt«, [[Jēkabpils]] ({{coord|56|30|05|N|25|51|24|E|type:landmark_region:LV}}) ====Litva==== *»Karischki« (Gireišiai), [[Panemunėlis]] ({{coord|55|54|09|N|25|26|12|E|type:landmark_region:MD}}) *»Meschkanzi« (Meškonys), [[Nemenčinė]] ({{coord|54|55|51|N|25|19|00|E|type:landmark_region:MD}}) *»Beresnäki« (Paliepiukai), [[Nemėžis]] ({{coord|54|38|04|N|25|25|45|E|type:landmark_region:MD}}) ====Belorusija==== *»Tupisčki« (Tupiški), okrožje [[Ošmiani]] ({{coord|54|17|30|N|26|2|43|E|type:landmark_region:BY}}) *»Lopati«, okrožje [[Zelva]] ({{coord|53|33|38|N|24|52|11|E|type:landmark_region:BY}}) *»Ossownica« (Osovnica), okrožje [[Ivanovo, Beorusija|Ivanovo]] ({{coord|52|17|22|N|25|38|58|E|type:landmark_region:BY}}) *»Čekutsk« (Čekuck), okrožje Ivanovo ({{coord|52|12|28|N|25|33|23|E|type:landmark_region:BY}}) *»Leskovitsči« (Leskoviči), okrožje Ivanovo ({{coord|52|9|39|N|25|34|17|E|type:landmark_region:BY}}) ====Moldavija==== *»Rudi« pri vasi [[Rudi, Soroca|Rudi]], okrožje [[Soroca]] ({{coord|48|19|08|N|27|52|36|E|type:landmark_region:MD}}) ====Ukrajina==== [[slika:Struve Geodetic Arc in Felshtyn.jpg|thumb|Felštin, Ukrajina]] *Krupi in Krupa, [[Volinska oblast]] ({{coord|50|41|03|N|25|24|45|E|}} ) *Katerinovka in [[Antonivka]], [[Hmelnicka oblast]] ({{coord|49|33|57|N|26|45|22|E|}} ) *Felštin, [[Hvardiiske, Hmelnicka oblast|Hvardiiske]], Hmelnicka oblast ({{coord|49|19|48|N|26|40|55|E|}} ) *Baranovka, [[Baranivka, Hmelnicka oblast|Baranivka]], Hmelnicka oblast ({{coord|49|08|55|N|26|59|30|E|}} ) *Staro-Nekrasovka (Stara Nekrasivka), [[Nekrasivka]], [[Odeška oblast]] ({{coord|45|19|54|N|28|55|41|E|}} ) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Struve Geodetic Arc}} * [http://struvearc.wikidot.com/start Struve Geodetic Arc] wiki [[Kategorija:1855 v znanosti]] [[Kategorija:Geodezija]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Norveškem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Švedskem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Finskem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Belorusiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Estoniji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Litvi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Moldaviji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Ukrajini]] {{normativna kontrola}} ta3zfqlxkcbr8wboq3ua0yfo7s62sxg 6675597 6675595 2026-05-14T10:24:04Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ +ktgr 6675597 wikitext text/x-wiki {{Geobox|Building <!-- *** Heading *** --> | name = Struvejev geodetski lok | native_name = | other_name = | category = Zbirka znamenitosti <!-- *** Image *** --> | image = Hammerfest, fuglenes, memoriale per l'arco geodetico di struve, misurato a partire da qui, colonna 02.jpg | image_caption = Najsevernejša točka loka v Fuglenesu, Norveška | image_size =250px <!-- *** Names **** --> | official_name = | etymology = | nickname = <!-- *** Symbols *** --> | flag = | symbol = <!-- *** Country *** --> | country = Estonija | country1 = Belorusija | country2 = Finska | country3 = Latvija | country4 = Litva | country5 = Norveška | country6 = Moldavija | country7 = Rusija | country8 = Švedska | country9 = Ukrajina | state = | district = | municipality = <!-- *** Family *** --> | landmark = Fuglenes | landmark1 = Staro-Nekrasovka | landmark2 = [[Struvejev geodetski lok#Veriga|drugi]] | lake_type = Morja | lake =Arktični ocean | lake1 =Baltiško morje | lake2 =Črno morje | mountain = <!-- *** Locations *** --> | location = | elevation = | prominence = | lat_d = 59| lat_m = 3| lat_s = 28| lat_NS = N | long_d = 26| long_m = 20| long_s = 16| long_EW =E <!-- *** Dimensions *** --> | length = 2821853| length_orientation = sever-jug | width = | width_orientation = | height = | depth = | volume = | area = <!-- *** Features *** --> | author =Friedrich Georg Wilhelm von Struve | author1 = | style = | material = <!-- *** History & management *** --> | established =Geodetski lok | date =1855 | established1 = | date1 = | established2 = | date2 = | government = | management = | leader = | leader1 = <!-- *** Access *** --> | public = | visitation = | visitation_date = | access = | ascent_date = | ascent = | discovery = | discovery_date = <!-- *** UNESCO etc. *** --> | whs_name = Struve Geodetic Arc | whs_year = 2005 | whs_number = 1187 | whs_region = 4 | whs_criteria = ii, iii, vi | iucn_category = <!-- *** Free fields *** --> | free = | free_type = <!-- *** Maps *** --> | map =Struve Geodetic Arc-zoom-fr.svg | map_caption = Zemljevid Struvejevega geodetskega loka; rdeče točke označujejo kraje svetovne dediščine | map_background = | map_locator = | map_locator_x = | map_locator_y = <!-- *** Website *** --> | website = <!-- *** Footnotes *** --> | footnotes = }} '''Struvejev geodetski lok''' je veriga [[triangulacija|triangulacijskih]] točk, ki se razteza od [[Hammerfest]]a na severu [[Norveška|Norveške]] do kraja [[Staro-Nekrasovka]] na [[Črno morje|črnomorski]] obali na jugu [[Ukrajina|Ukrajine]], v razdalji 2821,9 km. Z njihovo pomočjo je bil v 19. stoletju natančno izmerjen [[poldnevnik]] in določena [[oblika Zemlje]]. Poteka skozi 10 držav: [[Norveška|Norveško]], [[Švedska|Švedsko]], [[Finska|Finsko]], [[Rusija|Rusijo]], [[Estonija|Estonijo]], [[Latvija|Latvijo]], [[Litva|Litvo]], [[Belorusija|Belorusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Moldavija|Moldavijo]]; v izvirniku je obsegal 265 triangulacijskih točk, ki so tvorile 258 trikotnikov. Od njih je danes ohranjenih 34 v vseh desetih državah.<ref name="Unesco">{{navedi splet |url=http://www2.astronomicalheritage.net/index.php/show-entity?idunescowhc=1187 |title=The Struve geodetic arc (multiple locations in ten countries): General description |work=Portal to the Heritage of Astronomy |publisher=UNESCO |accessdate=14.4.2015 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodovina == [[slika:Tartu Observatory 2008.JPG|thumb|left|Astronomski observatorij v Tartuju je matična točka loka]] Lok je bil oblikovan na pobudo nemško-ruskega astronoma in geodeta [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedricha von Struveja]], ki je deloval na [[Univerza v Tartuju|Univerzi v Tartuju]] ([[Tartu]] v nekdanjem [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]], danes Estonija), z namenom točne določitve oblike Zemlje. Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] porazu so želeli evropski vladarji izkoristiti obdobje miru za temeljito razmejitev držav, vendar je bila oblika Zemlje, pomembna za natančno merjenje razdalj na [[Zemeljsko površje|površju]], v tem času še neznanka. Ruski car [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] je dal Struveju na razpolago dovolj sredstev za nalogo vzpostaviti ustrezno dolg lok triangulacijskih točk.<ref name="Unesco"/> Triangulacija je bila namreč takrat edina zanesljiva metoda za merjenje daljših razdalj.<ref name="Smith2005">{{navedi dokument |author=Smith, J.R. |title=The Struve Geodetic Arch |url=http://www.fig.net/hsm/struve/struve_arc_smith_2005.pdf |publisher=International Institution for History of Surveying & Measurement |year=2005 |accessdate=14.4.2015}}</ref> Struve se je namenil izmeriti poldnevnik, ki poteka skozi [[Stari observatorij Univerze v Tartuju|observatorij v Tartuju]] približno 27 º vzhodne [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] in je začel z lokom 3,5 º [[Zemljepisna širina|zemljepisne širine]] med otokom Gögland ([[Hogland]]) v [[Finski zaliv|Finskem zalivu]] ter Jacobstadtom (danes [[Jēkabpils]], Latvija) na jugu. Delo je bilo opravljeno med letoma 1821 in 1831. Približno hkrati je [[Carl Tenner]] neodvisno od njega izvajal geodetske meritve z istim ciljem, a z bazo v [[Vilna|Vilni]] (danes Litva) na jugu. Medtem ko je Struve razmišljal o navezavi na krajše loke, že prej zakoličene na skrajnem severu, si je Tenner zamislil tak podaljšek do Črnega morja na jugu. Njuna loka sta bila na srečo dovolj skupaj, da ju je bilo možno združiti. Nato sta daljšala lok vsak v svojo smer s pomočjo zunanjih sodelavcev na terenu. Naposled je bil lok do leta 1851 zakoličen na celotni razdalji med obalama Arktičnega in Črnega morja, z zaključno fazo (preverjanjem nekaj sumljivih meritev) med 1852 in 1855. Ob tej priložnosti so na skrajni severni in južni točki postavili spomenika.<ref name="Smith2005"/> Ob dokončanju je bil Struverjev lok najsevernejši, najdaljši in najnatančnejši tovrsten lok, z negotovostjo 4 mm na kilometer, in edini, ki se je raztezal skozi več držav – Ruski imperij ter [[Švedsko-norveška zveza|Švedsko-norveško zvezo]]. Poleg uporabnosti za kartiranje [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] je bil njegov vpliv širši: spodbudil je izboljšave merilnih priprav in posredno pripomogel tudi k sprejetju [[Metrični sistem enot|metričnega sistema enot]] ter napredku [[Vede o Zemlji|ved o Zemlji]] kot celote.<ref name="Unesco"/> == Ohranjenost in zaščita == Danes je znan položaj komaj več kot desetine od izvirnih 265 točk, ki so tvorile lok. Te so bile na terenu različno označene in precej označevalcev je izginilo že v 1890. letih.<ref name="Smith2005"/> Tudi preostale so danes različno obeležene, od preproste luknje v skali do posebnih spomenikov, postavljenih v bližini.<ref name="Unesco"/> Komisija [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo]] (UNESCO) je leta 2005 obravnavala serijsko nominacijo desetih držav in vpisala 34 še ohranjenih točk v [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne kulturne dediščine]] na podlagi pomena Struvejevega geodetskega loka za znanstven napredek, pa tudi kot zgled za medkulturno ter meddržavno izmenjavo v obliki znanstvenega sodelovanja.<ref>{{navedi splet| title=Struve Geodetic Arc |url=http://whc.unesco.org/en/list/1187 |work=Seznam svetovne dediščine |publisher=UNESCO |accessdate=15.4.2015}}</ref> S tem je Struvejev geodetski lok edini spomenik, ki je vpisan v seznam izrecno zaradi svojega zgodovinskega pomena za [[astronomija|astronomijo]]. Na seznamu so še drugi, denimo [[observatorij Pulkovo]] v [[Sankt Peterburg]]u, vendar vedno v sklopu širšega kulturnega spomenika (v omenjenem primeru skupaj z zgodovinskim mestnim jedrom in drugimi spomeniki).<ref>{{navedi knjigo |last=Ruggles |first=Clive |year=2009 |chapter=Astronomy and the World Heritage |editor-first=Ian F. |editor-last=Corbett |title=Proceedings of the Twenty Seventh General Assembly Rio de Janeiro 2009: Transactions of the International Astronomical Union XXVIIB |url=https://archive.org/details/proceedingsoftwe0000inte_j0i8 |publisher=Cambridge University Press |pages=[https://archive.org/details/proceedingsoftwe0000inte_j0i8/page/12 12]–17 |isbn=9780521768313}}</ref> Ohranjene točke so zaenkrat v dobrem stanju in večina še danes služi kot del geodetskega omrežja v svojih državah.<ref name="Smith2005"/> === Veriga === Obeleženih je 34 točk v 10 današnjih državah na ozemlju loka:<ref name="Unesco"/> ====Norveška==== *Fuglenes, [[Hammerfest]] ({{coord|70|40|12|N|23|39|48|E}}) *Raipas, [[Alta, Norveška|Alta]] ({{coord|69|56|19|N|23|21|37|E}}) *Luvdiidcohkka, [[Kautokeino]] ({{coord|69|39|52|N|23|36|08|E}}) *Baelljasvarri, Kautokeino ({{coord|69|01|43|N|23|18|19|E}}) ====Švedska==== *»Pajtas-vaara« ([[Tynnyrilaki]]), [[Kiruna]] *»Kerrojupukka« ([[Jupukka]]), [[Pajala]] *[[Pullinki]], [[Övertorneå]] *»Perra-vaara« ([[Perävaara]]), [[Haparanda]] ====Finska==== *Stuor-Oivi (zdaj [[Stuorrahanoaivi]]), [[Enontekiö]] ({{coord|68|40|57|N|22|44|45|E|type:landmark_region:MD}}) *Avasaksa (zdaj [[Aavasaksa]]), [[Ylitornio]] ({{coord|66|23|52|N|23|43|31|E|type:landmark_region:MD}}) *Torneå (zdaj [[Alatornion kirkko]]), [[Tornio]] ({{coord|65|49|48|N|24|09|26|E|type:landmark_region:MD}}) *Puolakka (zdaj [[Oravivuori]]), [[Korpilahti]] ({{coord|61|55|36|N|25|32|01|E|type:landmark_region:MD}}) *Porlom II (zdaj [[Tornikallio]]), [[Lapinjärvi]] ({{coord|60|42|17|N|26|00|12|E|type:landmark_region:MD}}) *Svartvira (zdaj [[Mustaviiri]]), [[Pyhtää]] ({{coord|60|16|35|N|26|36|12|E|type:landmark_region:MD}}) ====Rusija==== [[Slika:GoglandZ.jpg|thumb|»Gogland Z« na otočku Hogland v Finskem zalivu je ena od le dveh točk, ki ležita na ozemlju moderne Rusije]] *»Mäki-päälys« ([[Mäkipäällys]]) na otoku [[Hogland]] *»Hogland, Z« (Gogland, Točka Z), Hogland ({{coord|60|5|9.8|N|26|57|37.5|E|type:landmark_region:RU}}) ====Estonija==== *»Woibifer« ([[Võivere]]), [[župnija Väike-Maarja]] ({{coord|59|03|28|N|26|20|16|E|type:landmark_region:EE}}) *»Katko« ([[Simuna, Estonia|Simuna]]), župnija Väike-Maarja ({{coord|59|02|54|N|26|24|51|E|type:landmark_region:EE}}) *»Dorpat« ([[Stari observatorij Univerze v Tartuju|Observatorij v Tartuju]]), [[Tartu]]. ({{coord|58|22|43.64|N|26|43|12.61|E|type:landmark_region:EE}}) ====Latvija==== *»Sestu-Kalns« (Ziestu), [[Ērgļu novads]] ({{coord|56|50|24|N|25|38|12|E|type:landmark_region:LV}}) *»Jacobstadt«, [[Jēkabpils]] ({{coord|56|30|05|N|25|51|24|E|type:landmark_region:LV}}) ====Litva==== *»Karischki« (Gireišiai), [[Panemunėlis]] ({{coord|55|54|09|N|25|26|12|E|type:landmark_region:MD}}) *»Meschkanzi« (Meškonys), [[Nemenčinė]] ({{coord|54|55|51|N|25|19|00|E|type:landmark_region:MD}}) *»Beresnäki« (Paliepiukai), [[Nemėžis]] ({{coord|54|38|04|N|25|25|45|E|type:landmark_region:MD}}) ====Belorusija==== *»Tupisčki« (Tupiški), okrožje [[Ošmiani]] ({{coord|54|17|30|N|26|2|43|E|type:landmark_region:BY}}) *»Lopati«, okrožje [[Zelva]] ({{coord|53|33|38|N|24|52|11|E|type:landmark_region:BY}}) *»Ossownica« (Osovnica), okrožje [[Ivanovo, Beorusija|Ivanovo]] ({{coord|52|17|22|N|25|38|58|E|type:landmark_region:BY}}) *»Čekutsk« (Čekuck), okrožje Ivanovo ({{coord|52|12|28|N|25|33|23|E|type:landmark_region:BY}}) *»Leskovitsči« (Leskoviči), okrožje Ivanovo ({{coord|52|9|39|N|25|34|17|E|type:landmark_region:BY}}) ====Moldavija==== *»Rudi« pri vasi [[Rudi, Soroca|Rudi]], okrožje [[Soroca]] ({{coord|48|19|08|N|27|52|36|E|type:landmark_region:MD}}) ====Ukrajina==== [[slika:Struve Geodetic Arc in Felshtyn.jpg|thumb|Felštin, Ukrajina]] *Krupi in Krupa, [[Volinska oblast]] ({{coord|50|41|03|N|25|24|45|E|}} ) *Katerinovka in [[Antonivka]], [[Hmelnicka oblast]] ({{coord|49|33|57|N|26|45|22|E|}} ) *Felštin, [[Hvardiiske, Hmelnicka oblast|Hvardiiske]], Hmelnicka oblast ({{coord|49|19|48|N|26|40|55|E|}} ) *Baranovka, [[Baranivka, Hmelnicka oblast|Baranivka]], Hmelnicka oblast ({{coord|49|08|55|N|26|59|30|E|}} ) *Staro-Nekrasovka (Stara Nekrasivka), [[Nekrasivka]], [[Odeška oblast]] ({{coord|45|19|54|N|28|55|41|E|}} ) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Struve Geodetic Arc}} * [http://struvearc.wikidot.com/start Struve Geodetic Arc] wiki {{normativna kontrola}} [[Kategorija:1855 v znanosti]] [[Kategorija:Geodezija]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Norveškem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Švedskem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Finskem]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Belorusiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Estoniji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Litvi]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Moldaviji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Ukrajini]] [[Kategorija:Znanost in tehnika na Norveškem]] [[Kategorija:Znanost in tehnika na Švedskem]] [[Kategorija:Znanost in tehnika na Finskem]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Belorusiji]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Estoniji]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Latviji]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Litvi]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Moldaviji]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Rusiji]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Ukrajini]] qne6wn331bmwxgsbtn4swkc0rzha454 0 409569 6675334 6666281 2026-05-13T14:15:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675334 wikitext text/x-wiki {{distinguish|glufosinat}} {{chembox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 443847907 | Name = glifosat | ImageFile = Glyphosate.svg | ImageSize = | ImageFile2 = Glyphosate-3D-balls.png | ImageFile3 = Glyphosate-3D-vdW.png | IUPACName = ''N''-(fosfonometil)glicin | OtherNames = 2-[(fosfonometil)amino]ocetna kislina |Section1={{Chembox Identifiers | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 4632WW1X5A | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}}f | KEGG = C01705 | InChI = 1/C3H8NO5P/c5-3(6)1-4-2-10(7,8)9/h4H,1-2H2,(H,5,6)(H2,7,8,9) | InChIKey = XDDAORKBJWWYJS-UHFFFAOYAE | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 95764 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C3H8NO5P/c5-3(6)1-4-2-10(7,8)9/h4H,1-2H2,(H,5,6)(H2,7,8,9) | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = XDDAORKBJWWYJS-UHFFFAOYSA-N | CASNo = 1071-83-6 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | CASNo1_Ref = {{cascite|changed|??}} | CASNo1 = 38641-94-0 | CASNo1_Comment = (izopropilamonijeva sol) | CASNo2_Ref = {{cascite|changed|??}} | CASNo2 = 70393-85-0 | CASNo2_Comment = (seskvinatrijeva sol) | CASNo3_Ref = {{cascite|changed|??}} | CASNo3 = 81591-81-3 | CASNo3_Comment = (trimetilsulfonska sol)<!-- 38641-94-0 also verified at CAS Common Chemistry, 70393-85-0 and 81591-81-3 verified at ESIS --> | EC_number = 213-997-4 <!-- 254-056-8 za izopropilamonijevo sol, 274-591-0 za seskvinatrijevo sol --> | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 3376 | RTECS = MC1075000 | PubChem = 3496 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 27744 | SMILES = O=C(O)CNCP(=O)(O)O }} |Section2={{Chembox Properties | Reference = <ref name="EHC">{{EHC-ref|number=159|name=Glyphosate|date=1994|isbn=92-4-157159-4}}</ref> | C=3 | H=8 | N=1 | O=5 | P=1 | Appearance = bel kristaliničen prašek | Density = 1.704 (20&nbsp;°C) | MeltingPtC = 184.5 | BoilingPt= razpade pri | BoilingPtC = 187 | Solubility = 1.01 g/100 mL (20&nbsp;°C) | LogP = −2.8 | pKa = <2, 2.6, 5.6, 10.6 }} |Section7={{Chembox Hazards | Reference = <ref name="EHC"/><ref>{{CLP Regulation|index=607-315-00-8|pages=570, 1100}}</ref> | ExternalSDS = [http://www.inchem.org/documents/icsc/icsc/eics0160.htm InChem MSDS] | EUClass = dražljivec ('''Xi''')<br />Nevarno za okolje ('''N''') | RPhrases = {{R41}}, {{R51/53}} | SPhrases = {{S2}}, {{S26}}, {{S39}}, {{S61}} | GHSPictograms = {{GHS05|Eye Dam. 1}}{{GHS09|Kronično 2 vodno okolje}} | GHSSignalWord = DANGER | HPhrases = {{H-phrases|318|411}} | PPhrases = {{P-phrases|273|280|305+351+338|310|501}} | FlashPt = negorljivo }} }} '''Glifosat''' (''N''-(fosfonometil) glicin) je [[Herbicid|sistemski herbicid]] širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje [[plevel]]a, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave, ki tekmuje s komercialnimi posevki po vsem svetu. Herbicid je leta 1970 odkril kemik [[John E. Franz]], zaposlen v podjetju [[Monsanto]].<ref>{{cite patent|country=ZDA|number=3799758|status=patent|title=N-fitotoksične spojine fosfonometil-glicina|gdate=26.3.1974|fdate=9.8.1971|inventor=Franz, JE|assign1=Monsanto Company}}</ref> Monsanto je herbicid dal na trg leta 1970 pod imenom '''Roundup'''; zadnji komercialno pomemben [[patent]] Monsanta v ZDA je potekel leta 2000. Glifosat so kmetje hitro sprejeli, še toliko bolj, ko je Monsanto ponudil proti glifosatu odporna [[seme]]na, ki so pridelovalcem omogočila uničevati plevel brez škode za pridelek. Leta 2007 je bil glifosat v ZDA najbolj uporabljen herbicid v kmetijstvu (820.000–840.000 [[tona|ton]]) in na drugem mestu (za [[2,4-Diklorofenoksiocetna kislina|2,4-D]]) po porabi za dom in vrt, industrijo, trgovino in državna podjetja.<ref name="EPAusage">United States EPA 2007 Pesticide Market Estimates [http://www.epa.gov/opp00001/pestsales/07pestsales/usage2007_2.htm#3_6 Agriculture], [http://www.epa.gov/opp00001/pestsales/07pestsales/usage2007_3.htm#3_7 Home and Garden]</ref> Do leta 2016 so od začetkov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vrste rabe in porabljene količine herbicidov na osnovi glifosata porasle stokrat; pričakovati je, da bo prišlo do nadaljnje rasti, delno kot odgovor na pojav in širjenje proti glifosatu odpornega plevela po vsem svetu.<ref name="biomedcentral_2016" />{{rp|1}} Glifosat se absorbira skozi liste rastline - le minimalno prek njenih korenin -<ref>{{cite journal |author1=Sprankle P |author2=Meggitt WF |author3=Penner D | title = Rapid inactivation of glyphosate in the soil | journal = Weed Science | date = 1975 | pages = 224–228 }}</ref><ref name="NPIC Data Sheet"/><ref name=moneuro/>, nato pa se prenaša na točke, kjer rastlina raste. Glifosat deluje kot herbicid, ker v rastlinah zavira [[encim]], vpleten v sintezo [[Aromatska spojina|aromatskih]] [[aminokislina|aminokislin]] [[tirozin]]a, [[triptofan]]a in [[fenilalanin]]a. Zaradi tega načina delovanja učinkuje samo na aktivno rastoče rastline; kot herbicid pred vznikom ni uspešen. vse večje število poljščin je [[Genetsko spremenjeni organizem|genetsko spremenjenih]] tako, da so odporne proti glifosatu (npr. t.i Roundup Ready soja, ki omogoča kmetu zatirati z glifosatom plevel tudi, ko je sem enkrat vzniklo. Razvoj odpornosti proti glifosatu v vrstah plevela postaja vse bolj resen in drag problem. Uporabo glifosata in pripravkov na njegovi osnovi, kot je Roundup, so sicer kontrolni organi po vsem svetu v veliki meri odobrili, vendar pomisleki zaradi posledic za ljudi in okolje ne ponehajo.<ref name="biomedcentral_2016">{{cite journal | url=http://ehjournal.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12940-016-0117-0 | title=Concerns over use of glyphosate-based herbicides and risks associated with exposures: a consensus statement | journal=Environmental Health | date=February 17, 2016 | accessdate=March 24, 2016 |first1=John Peterson |last1=Myers |first2=Michael N. |last2=Antoniou |first3=Bruce |last3=Blumberg |first4=Lynn |last4=Carroll |first5=Theo |last5=Colborn |first6=Lorne G. |last6=Everett |first7=Michael |last7=Hansen |first8=Philip J. |last8=Landrigan |first9=Bruce P. |last9=Lanphear |first10=Robin |last10=Mesnage |first11=Laura N. |last11=Vandenberg |first12=Frederick S. |last12=vom Saal |first13=Wade V. |last13=Welshons |first14=Charles M. |last14=Benbroo | name-list-style = vanc | pages=13 |doi=10.1186/s12940-016-0117-0 |volume=15 |number=19}}</ref><ref name=NatureonWHO2015/> Številne zakonodajne in znanstvene ocene so ugotavljale relativno toksičnost glifosata kot herbicida. Nemški Zvezni inštitut za oceno tveganj ([http://www.bfr.bund.de/de/start.html Bundesinstitut für Risikobewewertung]) je leta 2013 objavil toksikološko študijo, v kateri navaja, da so »dostopni podatki protislovni in še zdaleč niso prepričljivi«, kar se tiče korelacije med izpostavljenostjo pripravkom na osnovi glifosata in tveganjem za različne vrste raka, kot je na primer [[Limfom|ne-Hodgkinov limfom]] (NHL).<ref name=BFR2014 /> Meta analiza, objavljena leta 2014, je ugotovila povečano tveganje za NHL pri delavcih, ki so izpostavljeni pripravkom glifosata.<ref name="Schinasi">{{cite journal |author1=Schinasi L |author2=Leon ME |title=Non-Hodgkin lymphoma and occupational exposure to agricultural pesticide chemical groups and active ingredients: a systematic review and meta-analysis |journal=International Journal of Environmental Research and Public Health |volume=11 |issue=4 |pages=4449–527 |date=Apr 2014 |pmid=24762670 |pmc=4025008 |doi=10.3390/ijerph110404449}}</ref> Marca 2015 je [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] Svetovne zdravstvene organizacije na temelju [[epidemiologija|epidemioloških]] raziskav, [[poskusi na živalih|poskusov na živalih]] in poskusov ''[[in vitro]]'' glifosat razvrstila med snovi, ki so »verjetno rakotvorne za ljudi« (kategorija 2A).<ref name=NatureonWHO2015/><ref name=Lancet20March2015>{{cite journal | author1= Guyton KZ |author2=Loomis D |author3=Grosse Y |author4=El Ghissassi F |author5=Benbrahim-Tallaa L |author6=Guha N |author7=Scoccianti C |author8=Mattock H |author9=Straif K | title = Carcinogenicity of tetrachlorvinphos, parathion, malathion, diazinon, and glyphosate | journal = The Lancet. Oncology | volume = 16 | issue = 5 | pages = 490–1 | date = May 2015 | pmid = 25801782 | doi = 10.1016/S1470-2045(15)70134-8 | url = http://www.thelancet.com/journals/lanonc/article/PIIS1470-2045%2815%2970134-8/abstract }}</ref><ref name=IARC20March2015/> Novembra 2015 je [[Evropska agencija za varnost hrane]] objavila posodobljeno poročilo o glifosatu, v katerem ugotavlja, da »glifosat verjetno ni [[Genotoksičnost|genotoksičen]] (to je škodljiv za [[DNA]]) ali da bi bil [[Rakotvornost|rakotvoren]] in zato nevaren za ljudi.« Poleg tega je končno poročilo osvetlilo dejstvo, da sicer obstajajo pripravki na osnovi glifosata, ki so lahko da rakotvorni, da pa raziskave, «ki so se ukvarjale izključno z učinkovino glifosat, tega učinka ne kažejo»<ref>{{navedi splet|url=https://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/corporate_publications/files/efsaexplainsglyphosate151112en.pdf|title=European Food Safety Authority - Glyphosate report|date=|website=EFSA|publisher=|access-date=May 23, 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.efsa.europa.eu/en/press/news/151112|title=Glyphosate: EFSA updates toxicological profile {{!}} European Food Safety Authority|website=www.efsa.europa.eu|access-date=2016-05-23}}</ref>. Maja 2016 so na skupni seji FAO in WHO na temo ostankov pesticidov ugotovili, da » za ljudi izpostavljenost glifosatu prek prehrane verjetno ne bo predstavljala nevarnosti za nastanek raka« tudi pri odmerkih nad 2000&nbsp;mg / kg telesne mase peroralno.<ref name="WHOandUN2016" /> Sistematični [[pregledni članek]], ki ga je financiralo podjetje Monsanto in je bil objavljen septembra 2016, ni našel nobene podpore za vzročno zvezo med izpostavljenostjo glifosatu in tveganjem za NHL ali [[multipli mielom]]<ref>{{cite journal|last1=Acquavella|first1=John|last2=Garabrant|first2=David|last3=Marsh|first3=Gary|last4=Sorahan|first4=Tom|last5=Weed|first5=Douglas L.|title=Glyphosate epidemiology expert panel review: a weight of evidence systematic review of the relationship between glyphosate exposure and non-Hodgkin’s lymphoma or multiple myeloma|journal=Critical Reviews in Toxicology|date=28 September 2016|volume=46|issue=sup1|pages=28–43|doi=10.1080/10408444.2016.1214681|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10408444.2016.1214681}}</ref> == Odkritje== Glifosat je leta 1950 prvič sintetiziral švicarski kemik Henry Martin, zaposlen v švicarskem podjetju Cilag. Delo ni bilo nikoli objavljeno.<ref name="Dill">Dill GM ''s sod.'' (2010). [http://media.johnwiley.com.au/product_data/excerpt/10/04704103/0470410310.pdf "Chapter 1: Glyphosate: Discovery, Development, Applications, and Properties"]. '''V:''' Nandula VK. (ur.) ''Glyphosate Resistance in Crops and Weeds: History, Development, and Management''. John Wiley & Sons, Inc. ISBN 978-0-470-41031-8</ref> Podjetje Stauffer Chemical je leta 1964 učinkovino patentiralo kot kemično sredstvo za vezavo in odstranjevanje mineralov, kot so [[kalcij]], [[magnezij]], [[mangan]], [[baker]] in [[cink]].<ref>{{Navedi splet |url=http://1.usa.gov/1BULtJj |title=United States Patent 3,160,632 (1964) Stauffer Chemical |accessdate=2015-11-01 |archive-date=2015-09-12 |archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20150912081431/http://1.usa.gov/1BULtJj |url-status=dead }}</ref> Glifosat je neodvisno odkril Monsanto leta 1970. Kemiki podjetja so pri iskanju novih sredstev za mehčanje vode sintetizirali okoli 100 analogov aminometilfosfonske kisline. Pri dveh različicah so ugotovili šibko herbicidno dejavnost, zato se je [[John E. Franz]], eden od kemikov podjetja [[Monsanto]], lotil raziskovanja analogov z močnejšim herbicidnim učinkom. Glifosat je bil tretji analog, ki ga je Franz sintetiziral.<ref name=Dill/>{{rp|1–2}} <ref name="pmid11248008">{{navedi revijo|author1=Alibhai MF |author2=Stallings WC.|title=Closing down on glyphosate inhibition--with a new structure for drug discovery|journal=Proc Natl Acad Sci U.S.A.|volume=98|issue=6|pages=2944–6|date=2001|pmid=11248008|pmc=33334|doi=10.1073/pnas.061025898|bibcode=2001PNAS...98.2944A|jstor=3055165}}</ref> Glifosat so nekateri strokovnjaki zaradi širokega spektra in nizke toksičnosti za [[živali]] v primerjavi z drugimi herbicidi označili kot »praktično idealen« herbicid.<ref name=Duke>{{navedi revijo|author1=Duke SO|author2=Powles SB|year=2008|url=http://naldc.nal.usda.gov/download/17918/PDF|title=Glyphosate: a once-in-a-century herbicide: Mini-review|journal=Pest Manag Sci|volume=64|pages=319–25|access-date=2015-11-01|archive-date=2019-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702211642/https://naldc.nal.usda.gov/download/17918/PDF|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/cen-v068n011.p029|title=Monsanto's John E. Franz Wins 1990 Perkin Medal|journal=Chem Eng News|year=1990|volume=68|issue=11|pages=29–30|doi=10.1021/cen-v068n011.p029}}</ref> Revija ''Pesticides News'' je objavila, da »gre za dobrodošel korak proč od kemikalij, ki so visoko strupene za ljudi in druge organizme, ki niso njihov cilj, ter proč od kemičnih snovi, ki neposredno in trajno škodijo okolju«, hkrati pa je opozorila na nevarnost njegove pretirane uporabe in neželenih učinkov na ogrožene rastlinske vrste.<ref name="pesticide news">{{navedi splet|url=http://www.pan-uk.org/pestnews/Actives/glyphosa.htm|title=Glyphosate fact sheet|newspaper=Pesticides News|volume=33|date=september 1996|pages=28-29|accessdate=2015-11-01|archive-date=2016-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20160823030140/http://www.pan-uk.org/pestnews/Actives/glyphosa.htm|url-status=dead}}</ref> Franz je za svoja odkritja leta 1987 prejel Medaljo ZDA za tehnološke dosežke<ref>{{navedi splet|url=http://www.uspto.gov/about/nmti/recipients/1987.jsp|title=The National Medal of Technology and Innovation Recipients - 1987|publisher=The United States Patent and Trademark Office|accessdate=29.11.2012}}</ref>, leta 1990 pa Perkinovo medaljo za uporabno kemijo<ref>{{navedi revijo|title=People: Monsanto Scientist John E. Franz Wins 1990 Perkin Medal For Applied Chemistry|journal=The Scientist|author=Stong C.|date=1990|volume=4|issue=10|pages=28|url=http://classic.the-scientist.com/?articles.view/articleNo/11141/}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> leta 1990. V letu 2007 so Franzu podelili mesto v Državni dvorani slavnih izumiteljev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.invent.org/2007induction/index.asp|title=Meet the 2007 National Inventors Hall of Fame Inductees|year=2007|publisher=National Inventors Hall of Fame|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131005141028/http://www.invent.org/hall_of_fame/1_3_07_induction_Franz.asp|archivedate=5.10.2013}}</ref> == Kemija == Glifosat je aminofosfonski analog [[glicin]]a, naravne aminokisline; ime je okrajšava iz imen obeh sestavin: '''gli'''(cin) '''fos'''(fon)'''at'''. Molekula vsebuje več vodikov, ki lahko disociirajo, zlasti prvi vodik fosfatne skupine. Molekula obstaja pretežno v obliki [[Ion dvojček|iona dvojčka]], pri čemer fosfonski vodik disociira in se veže na aminsko skupino. Topnost glifosata pri sobni temperaturi je 12 g/L.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com.au/books?id=gbHeBwAAQBAJ&pg=PA384|title=Survey of Industrial Chemistry|author=Chenier PJ|page =384|year=2012|publisher=Springer Science+Business Media|edition=3.|isbn=9781461506034}}</ref> :PCl<sub>3</sub> + H<sub>2</sub>CO &rarr; Cl<sub>2</sub>P(=O)-CH<sub>2</sub>Cl :Cl<sub>2</sub>P(=O)-CH<sub>2</sub>Cl + 2 H<sub>2</sub>O &rarr; (HO)<sub>2</sub>P(=O)-CH<sub>2</sub>Cl + 2 HCl :(HO)<sub>2</sub>P(=O)-CH<sub>2</sub>Cl + H<sub>2</sub>N-CH<sub>2</sub>-COOH &rarr; (HO)<sub>2</sub>P(=O)-CH<sub>2</sub>-NH-CH<sub>2</sub>-COOH + HCl ===Industrijska sinteza=== [[File:Glyphosate synthesis from chloroacetic acid.svg|300px|thumb|left|Sinteza glifosata prek [[Iminodiocetna kislina|iminodiocetne kisline]]]] Obstajata dva pristopa industrijske sinteze glifosata. Pri prvem se sinteza začne z iminodiocetno kislino, ki se lahko tvori z reakcijo med kloroocetno kislino ter [[amonijak]]om in [[kalcijev hidroksid|kalcijevim hidroksidom]], Ca(OH)<sub>2</sub>, ter acidifikacijo nastale soli, tj. kalcijevega iminodiacetata. Iminodiocetni kislini se doda [[fosforjeva kislina|fosforjeva]] in [[klorovodikova kislina]] (obe se lahko pripravi iz fosforjevega triklorida, PCl3), pri čemer najprej steče modificirana [[Mannichova reakcija]], nazadnje pa še oksidacija produkta.<ref name="Dill"/> [[File:Glyphosate synthesis from dimethyl phosphite.svg|300px|thumb|right|Sinteza glifosata iz dimetil fosfita]] Pri drugem načinu sprva pride do reakcije med [[glicin]]om in paraformaldehidom v organskem topilu (kot sta npr. [[trietilamin]] ali [[metanol]]), pri čemer nastane bishidroksimetilglicin, nato pa se doda še dimetil fosfit. Slednji reagira s klorovodikovo kislino, pri čemer se hidroksimetilna skupina odcepi od dušikovega atoma, segrevan je pa pospeši [[hidroliza|hidrolizo]] obeh fosfatnih estrskih vezi.<ref name="Dill"/> Ta sintetični pristop je odogovoren za velik delež proizvodnje glifosata na Kitajskem, pri čemer je bilo veliko dela vloženega v recikliranje trietilamina in metanola..<ref name = Dill /> Napredek je bil dosežen tudi pri poskusu, da bi popolnoma odpravili potrebo po trietilaminu.<ref>{{cite journal|title = Study on a New Synthesis Approach of Glyphosate |author1= Zhou J |author2=Li J |author3=An R |author4=Yuan H |author5=Yu F | journal = [[J. Agric. Food Chem.]]|year = 2012|volume = 60|issue = 25|pages = 6279–6285|doi = 10.1021/jf301025p}}</ref> Glavna pot deaktivacije je [[hidroliza]] v aminometilfosfonsko kislino (AMPA).<ref>{{navedi splet|url=http://www.cdpr.ca.gov/docs/emon/pubs/fatememo/glyphos.pdf|title=Environmental Fate of Glyphosate|author=Schuette J.|publisher=Department of Pesticide Regulation, State of California|accessdate=2015-11-01|archive-date=2012-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120420013222/http://www.cdpr.ca.gov/docs/emon/pubs/fatememo/glyphos.pdf|url-status=dead}}</ref> === Biokemija=== Glifosat ubija rastline in številne [[bakterije]], ker moti sintezo aromatskih [[Aminokislina|aminokislin]] [[tirozin]]a, [[triptofan]]a in [[fenilalanin]]a. Mehanizem temelji na onemogočanju encima 5-enolpiruvilšikimat-3-fosfat sintaze (EPSPS), ki [[kataliza|katalizira]] reakcijo piruvilšikimat-3-fosfata (S3P) in fosfoenolpiruvata, pri kateri se tvori 5-enol piruvilšikimat-3-fosfat (EPSP).<ref name="pmid7396959">{{navedi revijo|author1=Steinrücken HC |author2=Amrhein N.|title=The herbicide glyphosate is a potent inhibitor of 5-enolpyruvyl-shikimic acid-3-phosphate synthase|journal=Biochemical and Biophysical Research Communications|volume=94|issue=4|pages=1207–12|date=1980|pmid=7396959|doi=10.1016/0006-291X(80)90547-1}}</ref> [[Slika:EPSPreactionII sl.tif|300px]]{{clear left}} EPSP se nato defosforilira v korizmat, ki je poglaviten predhodnik zgoraj navedenih aminokislin.<ref>[http://www.hort.purdue.edu/rhodcv/hort640c/aromat/ar00007.htm "Aromatic amino acid biosynthesis, The shikimate pathway – synthesis of chorismate"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071219165155/http://www.hort.purdue.edu/rhodcv/hort640c/aromat/ar00007.htm |date=2007-12-19 }}. ''Metabolic Plant Physiology Lecture notes''. Purdue University, Department of Horticulture and Landscape Architecture.</ref> Rastline te aminokisline potrebujejo za tvorbo beljakovin in drugotnih presnovkov, kot so [[Folna kislina|folati]], [[ubikinon]]i in naftokinon. Rentgenske [[Kristalna struktura|kristalografske]] študije glifosata in EPSPS kažejo, da glifosat zasede vezavno mesto za fosfoenolpiruvat, oponašajoč pri tem vmesno stanje ternarnega kompleksa encimskih substratov.<ref name="pmid11171958">{{navedi revijo |last1=Schonbrunn|first1=E.|last2=Eschenburg|first2=S.|last3=Shuttleworth|first3=W. A.|last4=Schloss|first4=J. V.|last5=Amrhein|first5=N.|last6=Evans|first6=J. N. S.|last7=Kabsch|first7=W. |title=Interaction of the herbicide glyphosate with its target enzyme 5-enolpyruvylshikimate 3-phosphate synthase in atomic detail|journal=Proc Natl Acad Sci U.S.A.|volume=98|issue=4|pages=1376–80|date=2001| pmid=11171958|pmc=29264|doi=10.1073/pnas.98.4.1376|bibcode = 2001PNAS...98.1376S}}</ref><ref>[http://www.ebi.ac.uk/pdbe-srv/PDBeXplore/ligand/?ligand=GPJ "Glifosat, vezan na proteine"]. Protein Data Bank in Europe.</ref> Glifosat zavira encime EPSPS različnih vrst rastlin in mikrobov na različnih ravneh.<ref>{{navedi revijo|author1=Schulz A |author2=Krüper A |author3=Amrhein N.|title=Differential sensitivity of bacterial 5-enolpyruvylshikimate-3-phosphate synthases to the herbicide glyphosate|journal=FEMS Microbiology Letters|volume=28|issue=3|year=1985|pages=297-301}}</ref><ref name=Pollegioni>{{navedi revijo |last1=Pollegioni|first1=Loredano |last2=Schonbrunn|first2=Ernst |last3=Siehl|first3=Daniel |title=Molecular basis of glyphosate resistance-different approaches through protein engineering|journal=FEBS J|year=2011|volume=278|issue=16|pages=2753-66|pmid=21668647|pmc=3145815}}</ref> EPSPS proizvajajo samo rastline in mikrobi. Gena zanj v genomu sesalcev ni.<ref name="Funke_2006">{{navedi revijo |last1=Funke|first1=T.|last2=Han|first2=H.|last3=Healy-Fried|first3=M. L.|last4=Fischer|first4=M.|last5=Schonbrunn|first5=E. |title=Molecular basis for the herbicide resistance of Roundup Ready crops|journal=Proc Natl Acad Sci U.S.A.|volume=103|issue=35|pages=13010–5|date=2006|pmid=16916934|pmc=1559744|doi=10.1073/pnas.0603638103|bibcode=2006PNAS..10313010|jstor=30050705}}</ref><ref>{{navedi revijo|author1=Maeda H |author2=Dudareva N.|title=The shikimate pathway and aromatic amino Acid biosynthesis in plants|journal=Annu Rev Plant Biol|year=2012|volume=63|pages=73-105|doi=10.1146/annurev-arplant-042811-105439|pmid=22554242}}</ref> [[Mikroflora]] nekaterih živali vsebuje EPSPS.<ref name="pmid16899736">{{navedi revijo|author1=Cerdeira AL |author2=Duke SO|title=The current status and environmental impacts of glyphosate-resistant crops: a review|journal=Journal of Environmental Quality|volume=35|issue=5|pages=1633–58|year=2006|pmid=16899736|doi=10.2134/jeq2005.0378}}</ref> Glifosat se absorbira skozi listje in v manjši meri skozi korenine. Zaradi tega načina delovanja učinkuje samo na aktivno rastoče rastline; kaljenja semen ne preprečuje.<ref name="NPIC Data Sheet"/><ref name=moneuro/> === Analitika === Zaradi visoke [[polarnost]]i je glifosat in njegov najpomembnejši metabolit [[Aminometilfosfonska kislina|AMPA]] s [[tekočinska kromatografija|tekočinsko kromatografijo]] težko ločiti. Po ISO 21458 se zato obdela s [[Fluorenilmetoksikarbonil|Fmoc]]. Nastale derivate je mogoče zaznati s pomočjo[[Fluorescenca|fluorescence]] .<ref>[http://www.beuth.de/de/norm/iso-21458/115305884 Wasserbeschaffenheit – Bestimmung von Glyphosat und AMPA – Verfahren mittels Hochleistungs-Flüssigkeitschromatographie (HPLC) und fluorometrischer Detektion]</ref> Moderne metode uporabljajo tekočinsko kromatografijo a [[maska spektroskopija|Tandem masno spektroskopijo]] (LC-MS/MS) vor.<ref>[http://www.beuth.de/de/norm-entwurf/iso-dis-16308/179933296?SearchID=518864329 Wasserbeschaffenheit – Bestimmung von Glyphosat und AMPA – Verfahren mittels Hochleistungs-Flüssigkeitschromatographie (HPLC) mit tandem-massenspektrometrischer Detektion]</ref><ref>Nagatomi Y, Yoshioka T, Yanagisawa M, Uyama A, Mochizuki N: ''Simultaneous LC-MS/MS analysis of glyphosate, glufosinate, and their metabolic products in beer, barley tea, and their ingredients'', Biosci Biotechnol Biochem. 2013;77(11):2218–2221, PMID 24200782.</ref> == Usoda v okolju== Glifosat tla močno vsrkavajo, njegovi ostanki v tleh pa naj bi bili negibljivi. Podtalne in površinske vode onesnažuje v omejenem obsegu. Mikrobi v tleh glifosat hitro razgradijo v aminometilfosfonsko kislino (AMPA). Širjenje glifosata in AMPA v talne vode zaradi njunih močnih adsorpcijskih lastnosti ni verjetno. Kljub temu lahko onesnaži površinske vode zaradi adsorpcije na suspendirane delce v vodi, kot se to pojavi npr. pri [[erozija|eroziji tal]]. Po močnem deževju lahko pride do izpiranja pred kratkim nanesenega herbicida. Če glifosat pride v površinsko vodo, se v stiku z vodo ali na soncu ne razgrajuje zlahka.<ref name="epa_reds"/><ref>{{navedi revijo |author1=Borggaard OK |author2=Gimsing AL.|title=Fate of glyphosate in soil and the possibility of leaching to ground and surface waters: a review|journal=Pest Management Science|volume=64|issue=4|pages=441–56|date=2008|pmid=18161065|doi=10.1002/ps.1512|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18161065}}</ref> Razpolovna doba glifosata v tleh je med 2 in 197 dnevi; razpolovna doba, realistična za kmetijske površine, naj bi bila 47 dni. Talne in podnebne razmere vplivajo na obstojnost glifosata v tleh. Median razpolovne dobe glifosata v vodi je spremenljiv, od nekaj dni do 91 dni.<ref name="NPIC Data Sheet"/> Na eni merilni točki v [[Teksas]]u je razpolovna doba bila zgolj tri dni. V [[Iowa|Iowi]] so na enem od mest izmerili razpolovno dobo 141 dni.<ref name=Andrea /> Prisotnost glifosatovega presnovka AMPA so v [[Švedska|švedskih]] gozdnih tleh dokazali tudi po dveh letih od uporabe glifosata. Obstojnost AMPA je bilo v tem primeru pripisati dejstvu, da so tla bila večino leta zamrznjena.<ref name="pmid2806176">{{navedi revijo|author1=Torstensson NT |author2=Lundgren LN |author3=Stenström J.|title=Influence of climatic and edaphic factors on persistence of glyphosate and 2,4-D in forest soils|journal=Ecotoxicology and Environmental Safety|volume=18|issue=2|pages=230–9|date=1989|pmid=2806176|doi=10.1016/0147-6513(89)90084-5}}</ref> Adsorpcija in kasnejše sproščanje glifosata v tleh je odvisno od vrste tal.<ref name="pmid19447533">{{navedi revijo|author1=Albers CN |author2=Banta GT |author3=Hansen PE |author4=Jacobsen OS.|title=The influence of organic matter on sorption and fate of glyphosate in soil--comparing different soils and humic substances|journal=Environmental Pollution|volume=157|issue=10|pages=2865–70|date=2009|pmid=19447533|doi=10.1016/j.envpol.2009.04.004}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://www.asciencejournal.net/asj/index.php/TSPN/article/viewArticle/193|title=Does phosphate affect soil sorption and degradation of glyphosate? - A review|author1=Ole K|author2=Borggaard OK|journal=Trends in Soil Science and Plant Nutrition|volume=2|issue=1|year=2011|pages=17–27|access-date=2015-11-01|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306151611/http://asciencejournal.net/asj/index.php/tspn/article/viewarticle/193|url-status=dead}}</ref> Študija adsorpcije pripravka RoundUpa iz leta 2009 je pokazala, da absorpcija v rastlinah zakasni kasnejšo razgradnjo pesticida v tleh od dva- do šestkrat.<ref name="pmid19625069">{{navedi revijo|author1=Doublet J |author2=Mamy L |author3=Barriuso E |title=Delayed degradation in soil of foliar herbicides glyphosate and sulcotrione previously absorbed by plants: consequences on herbicide fate and risk assessment|journal=Chemosphere|volume=77|issue=4|pages=582–9|date=2009|pmid=19625069|doi=10.1016/j.chemosphere.2009.06.044}}</ref> Po podatkih Informacijskega centra ZDA glifosat ni vključen v seznam spojin, ki ga vodi [[Food and Drug Administration|Uprava za hrano in zdravila]] (FDA) v programu za nadzor nad ostanki pesticidov, prav tako ni vključen v program podatkov o pesticidih ministrstva za kmetijstvo. Terenske raziskave so sicer pokazale, da so ostanki glifosata prisotni v [[solata|solati]], [[korenje|korenju]] in [[ječmen]]u do enega leta po obdelavi tal s 4,15&nbsp;kg glifosata na hektar polja.<ref name="NPIC Data Sheet">{{navedi splet|url=http://npic.orst.edu/factsheets/glyphogen.html|publisher=National Pesticide Information Center|title=Glyphosate General Fact sheet|year=2015|accessdate=15.1.2016}}</ref> == Uporaba == [[Slika:Roundup-in-apple-orchard.jpg|thumb|left|Glifosat se v sadovnjaku uporablja kot alternativa košnji - Ciardes, Italija]] [[File:Glyphosate_USA_2013.png|thumb|250px|Ocena rabe glifosata v ZDA v 2013 in skupne uporabe snovi 1992–2013. Največji delež koruza (rumeno) in soja (zeleno)|desno]] Glifosat učinkovito uničuje široko paleto rastlin, med drugim [[trava|trave]], [[širokolistnice]] in [[lesnate rastline]]. V ZDA je eden od najpogosteje uporabljenih herbicidov.<ref name="NPIC Data Sheet"/> Po količini je eden od najpogosteje uporabljanih sredstev proti plevelu.<ref name="NPIC Data Sheet"/> Leta 2007 je bil glifosat najpogosteje uporabljan herbicid v poljedelstvu ZDA, 180 do 185 milijonov funtov ({{convert|180000000|to|185000000|lb|t|abbr=off|disp=output only}}), za domačo rabo in vrtnarstvo je šlo 5 do 8 milijonov funtov ({{convert|5000000|to|8000000|lb|t|abbr=off|disp=output only}}) in država je porabila 13 do 15 milijonov funtov ({{convert|13000000|to|15000000|lb|t|abbr=off|disp=output only}}) za industrijo in prodajo.<ref name="EPAusage"/> Pogosto se uporablja v [[Kmetijstvo|kmetijstvu]], [[vrtnarjenje|vrtnarjenju]], [[vinogradništvo|vinogradništvu]], [[gozdarstvo|gozdarstvu]] in na domačih vrtovih.<ref name="NPIC Data Sheet"/><ref name=zurich>{{navedi splet|url=http://www.zenobi.ethz.ch/Analytik_2012/T.Amrein%20Analytical%20Strategy%202012.pdf|author=Amrein TM|title=Analysis of pesticides in food|publisher=[[ETH Zurich]]|page=15|date=21.12.2012|accessdate=2.6.2013|archive-date=2014-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20140528045315/http://www.zenobi.ethz.ch/Analytik_2012/T.Amrein%20Analytical%20Strategy%202012.pdf|url-status=dead}}</ref> Ima relativno majhen vpliv na nekatere vrste detelje.<ref>{{navedi splet|author=Knezevic SZ|publisher=University of Nebraska Extension Integrated Weed Management Specialist|date=februar 2010|url=http://elkhorn.unl.edu/epublic/live/g1484/build/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100615033810/http://elkhorn.unl.edu/epublic/live/g1484/build/|archivedate=2010-06-15|title=Use of Herbicide-Tolerant Crops as Part of an Integrated Weed Management Program|accessdate=2015-11-01|url-status=live}}</ref> Pogosto se glifosat razpršuje po mestnih pločnikih, po ulicah in po razpokah na pločnikih, kjer se plevel pogosto zarašča. Okoli 24 % glifosata, ki se naprši na trdna tla, odteče z vodo,<ref>Luijendijk CD ''s sod.'' (maj 2005). [http://www.wageningenur.nl/upload_mm/f/d/9/042e8dca-ba43-4687-99f0-fa082db417f1_Nota_353_totaal.pdf "Measures to reduce glyphosate runoff from hard surfaces"]{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Wageningen: Plant Research International B.V.</ref> zato je uporaba v naseljih eden od glavnih vzrokov za onesnaženje površinskih voda z glifosatom.<ref name="pmid19482331">{{navedi revijo |last1=Botta|first1=Fabrizio |last2=Lavison|first2=Gwenaëlle |last3=Couturier|first3=Guillaume |last4=Alliot|first4=Fabrice |last5=Moreau-Guigon|first5=Elodie |last6=Fauchon|first6=Nils |last7=Guery|first7=Bénédicte |last8=Chevreuil|first8=Marc |last9=Blanchoud|first9=Hélène |title=Transfer of glyphosate and its degradate AMPA to surface waters through urban sewerage systems|journal=Chemosphere|volume=77|issue=1|pages=133–9|date=2009|pmid=19482331|doi=10.1016/j.chemosphere.2009.05.008}}</ref> Glifosat uporabljajo tudi za uničevanje plevela na železniških progah in za odstranjevanje nezaželenega vodnega rastlinstva.<ref name=moneuro/> Od leta 1994 dalje se glifosat uporablja za škropljenje nasadov [[koka|koke]] v [[Kolumbija|Kolumbiji]]; maja 2015 je Kolumbija napovedala, da bo zaradi zaskrbljenosti glede strupenosti kemikalije za ljudi oktobra tega leta v teh programih nehala uporabljati glifosat.<ref>{{navedi splet|newspaper=[[BBC]]|date=10.5.2015|url=http://www.bbc.com/news/world-latin-america-32677411|title=Colombia to ban coca spraying herbicide glyphosate}}</ref> Glifosat se ne uporablja samo kot herbicid, temveč tudi kot sredstvo za izsušitev pridelka (sikacijo)<ref name=moneuro>{{navedi splet| url=http://www.monsanto.com/products/Documents/glyphosate-background-materials/Agronomic%20benefits%20of%20glyphosate%20in%20Europe.pdf |title=The agronomic benefits of glyphosate in Europe|publisher=Monsanto Europe SA|date=februar 2010|accessdate=2.6.2013}}</ref>; tako se na primer poveča koncentracija [[saharoza|saharoze]] v sladkornem trstu.<ref name=LSUAgExt>{{navedi splet|publisher=Louisiana State University Agricultural Extension Office|date=3.9.2014|url=http://www.lsuagcenter.com/en/crops_livestock/crops/sugarcane/harvesting_processing/Sugarcane-Ripener-Recommendations--Glyphosate.htm|title=Sugarcane Ripener Recommendations - Glyphosate|accessdate=3.9.2014|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222122812/http://www.lsuagcenter.com/en/crops_livestock/crops/sugarcane/harvesting_processing/Sugarcane-Ripener-Recommendations--Glyphosate.htm|url-status=dead}}</ref> Če se glifosat naprši na rastline (npr. na žito, ječmen, oves) tik pred žetvijo, je vpliv podoben kot pri sikantih: mrtva rastlina se osuši hitreje in enakomerneje.<ref>{{navedi novice|url=https://www.portageonline.com/ag-news/50516-desiccant-vs-glyphosate-know-your-goals|title=Desiccant vs. Glyphosate: know your goals - PortageOnline.com|last=MacLean|first=Amy-Jean|work=PortageOnline.com|access-date=2017-05-03|language=en-gb|archive-date=2017-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170806022704/https://www.portageonline.com/ag-news/50516-desiccant-vs-glyphosate-know-your-goals|url-status=dead}}</ref> Tako posušeno polje je laže in hitreje požeti, kar pomeni za kmeta prihranek v času in denarju, posebnega pomena v severnejših zemljepisnih širinah, kjer je obdoje rasti in zorenja kratko. .<ref>{{navedi splet|url=http://www.extension.umn.edu/agriculture/small-grains/harvest/preharvest-management/|title=Pre-harvest management options for wheat : Harvest : Small Grains Production : University of Minnesota Extension|website=www.extension.umn.edu|language=en|access-date=2017-05-03|archive-date=2017-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170519025507/http://www.extension.umn.edu/agriculture/small-grains/harvest/preharvest-management/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.usask.ca/agriculture/plantsci/winter_cereals/winter-wheat-production-manual/chapter-23.php|title=Harvesting, Grain Drying and Storage - University of Saskatchewan|website=www.usask.ca|language=en|access-date=2017-05-03|archive-date=2017-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170508044855/http://www.usask.ca/agriculture/plantsci/winter_cereals/winter-wheat-production-manual/chapter-23.php|url-status=dead}}</ref> Če je odmerek sredstva nepravilen, lahko zrna vsebujejo pretirano raven sledi, tako da pridelka ni mogoče prodati.<ref>{{navedi splet|last1=Sprague|first1=Christy|title=Preharvest herbicide applications are an important part of direct-harvest dry bean production|url=http://msue.anr.msu.edu/news/preharvest_herbicide_applications_are_an_important_part_of_direct_harvest_d|website=Michigan State University|publisher=Michigan State University Extension, Department of Plant, Soil and Microbial Sciences|accessdate=20 August 2015}}</ref> == Formulacije in trgovska imena == Glifosat tržijo v ZDA in drugje po svetu številna agrokemična podjetja, v različnih koncentracijah, z različnimi adjuvansi in pod številnimi zaščitenimi imeni, kot so Roundup Ultra® (Monsanto), Glyphomax® ([[Dow AgroSciences]]), Silhouette® (Cenex/[[Land O’Lakes]]), Rattler® ([[Helena Chemical]]) (Riverside/Terra) in Touchdown® ([[AstraZeneca|Zeneca]]).<ref name=AlbertaQuick2015/><ref>{{navedi splet|url=http://www.weeds.iastate.edu/mgmt/2001/glyphosate%20review.htm#Glyphosate%20Products|title=ISU Weed Science Online - Glyphosate - A Review|author=Hartzler B|publisher=Iowa State University Extension|accessdate=2015-11-01|archive-date=2018-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180518051215/http://www.weeds.iastate.edu/mgmt/2001/glyphosate%20review.htm#Glyphosate%20Products|url-status=dead}}</ref><ref name="Weed Handbook Glyphosate">{{navedi splet |url=http://www.invasive.org/gist/products/handbook/14.Glyphosate.pdf |title=Glyphosate |author1=Tu M |author2=Hurd C |author3=Robison R |author4=Randall JM |date=november 2001 |work=Weed Control Methods Handbook |publisher=The Nature Conservancy |accessdate=2015-11-01 |archive-date=2020-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200807040323/https://www.invasive.org/gist/products/handbook/14.Glyphosate.pdf |url-status=dead }}</ref> Na trgu v ZDA se trenutno nahaja več kot 750 izdelkov na osnovi glifosata.<ref name="NPIC Data Sheet"/> Leta 2012 je bila približno polovica celotne svetovne porabe glifosata namenjena konvencionalnim pridelkom; Tihomorska Azija je bil največji in najhitreje rastoči trg.<ref name=ReuterMarkets2014>{{navedi splet|newspaper=Reuters|date=30.4.2014|url=http://www.reuters.com/article/2014/04/30/research-and-markets-idUSnBw306202a+100+BSW20140430|title=Research and Markets: Global Glyphosate Market for Genetically Modified and Conventional Crops 2013 - 2019|accessdate=2015-11-01|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924200327/http://www.reuters.com/article/2014/04/30/research-and-markets-idUSnBw306202a+100+BSW20140430|url-status=dead}}</ref> Kitajska je s približno 30 % svetovnega izvoza<ref name="ReuterMarkets2014" /> največji svetovni proizvajalec glifosata in njegovih predhodnikov.<ref>{{navedi splet|publisher=China Research & Intelligence, Ltd.|date=5.6.2013|url=http://www.shcri.com/agricultural-chemicals/14-research-report-on-global-and-china-glyphosate-industry-2013-2017.html|title=Research Report on Global and China Glyphosate Industry, 2013-2017|accessdate=2015-11-01|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303222042/http://www.shcri.com/agricultural-chemicals/14-research-report-on-global-and-china-glyphosate-industry-2013-2017.html|url-status=dead}}</ref> Ključni proizvajalci so Anhui Huaxing Chemical Industry Company, [[BASF]], [[Bayer CropScience]], [[Dow AgroSciences]], [[DuPont]], Jiangsu Good Harvest-Weien agrochemical Company, [[Monsanto]], Nantong Jiangshan agrochemicals & Chemicals Co., [[NUFARM Limited]], SinoHarvest, [[Syngenta]], in Zhejiang Xinan Chemical Industrial Group Company.<ref name=ReuterMarkets2014/> V Sloveniji ga pod imenom ''Boom Efekt'' proizvaja [[Pinus TKI]] iz [[Rače|Rač]].<ref name="boomefekt">[http://www.pinus-tki.si/sl/Herbicidi_sredstva_za_unicevanje_plevela/BOOM_EFEKT_herbicid/ Herbicidi BOOM EFEKT] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208050326/http://www.pinus-tki.si/sl/Herbicidi_sredstva_za_unicevanje_plevela/BOOM_EFEKT_herbicid/ |date=2015-12-08 }}, spletna stran Pinus TKI, pridobljeno 6. decembra 2015.</ref> Monsanto je glifosat kot sredstvo za uničevanje plevela patentiral v zgodnjih 70-ih letih, prvi komercialni proizvod pod imenom Roundup pa je dal na trg leta 1974. V ZDA si je podjetje pridržalo izključne pravice vse do septembra 2000, ko je patent prenehal veljati.<ref name=Duke/> Glifosat je kisla molekula, zato se uporablja njena [[sol (kemija)|sol]], kar izboljša privzem v rastline. Kot [[protiion]] oz. bazični del se najpogosteje uporabljajo izopropilamin, diamonij, monoamonij ali kalij. Nekatere blagovne znamke vsebujejo več kot eno sol. Določena podjetja navajajo vsebnost v proizvodu kot kislinski ekvivalent (ae) glifosatne kisline, druga navajajo skupno količino soli, tj. aktivne sestavine (AI - ''active ingredient'') in baze, nekatera pa oboje. Za primerjavo uspešnosti različnih pripravkov je treba vedeti, po kakšni formulaciji se izdelki pripravljajo, saj bazični del ne prispeva k zatiranju plevela, in ker imajo različne soli različno molekulsko maso (kar spremeni količinsko razmerje med kislino in bazo), je kislinski ekvivalent za opis in primerjavo med koncentracijami natančnejša metoda.<ref name=UDelFormulations>{{navedi splet|url=http://agdev.anr.udel.edu/weeklycropupdate/?p=96|title=Glyphosate Formulations|author=VanGessel M|work=Control Methods Handbook, Chapter 8, Adjuvants: Weekly Crop Update|publisher=University of Delaware Cooperative Extension|accessdate=2015-11-01|archive-date=2010-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20100613014135/http://agdev.anr.udel.edu/weeklycropupdate/?p=96|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://msue.anr.msu.edu/news/glyphosate_confusion_what_are_the_differences_in_formulations|title=Glyphosate confusion: What are the differences in formulations?|date=5.9.2010|accessdate=20.1.2016|publisher=Michigan State University Extension, Department of Crop & Soil Sciences|author=Sprague C.}}</ref> Nekaterim izdelkom dodajo pomožna površinsko aktivna sredstva (adjuvansi), kot so [[surfaktant]]i, ki zmanjšujejo površinsko napetost nanesene kapljevine in omogočajo boljšo porazdelitev učinkovine. Obremenitev z adjuvansom se nanaša na količino adjuvansa,<ref name="Weed Handbook Glyphosate"/><ref>{{navedi splet|url=http://extension.psu.edu/cmeg/facts/agronomy-facts-37|title=Adjuvants for Enhancing Herbicide Performance|author1=Curran WS|author2=McGlamery MD|author3=Liebl RA|author4=Lingenfelter DD|year=1999|publisher=Penn State Extension|accessdate=2015-11-01|archive-date=2012-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20120827071538/http://extension.psu.edu/cmeg/facts/agronomy-facts-37|url-status=dead}}</ref> ki je že dodan glifosatnemu izdelku. Polno obremenjeni izdelki vsebujejo vse potrebne adjuvanse, med drugim tudi [[surfaktant]]e; nekateri izdelki pomožnih snovi ne vsebujejo, drugi spet vsebujejo le omejeno (minimalno ali delno) količino adjuvansa, tako da je treba pred uporabo primešati površinsko aktivne snovi.<ref name=UDelFormulations /> Leta 2000 je bilo za potrebe v komercialnem kmetijstvu voljo več kot 400 komercialnih dodatkov, ki jih je proizvajalo več kot 34 različnih podjetij.<ref>{{navedi splet|url=http://bulletin.ipm.illinois.edu/pastpest/articles/200007i.html|title=Principles of Postemergence Herbicides|author1=Sprague C|author2=Hager A|date=12.5.2000|publisher=University of Illinois Extension Service|accessdate=29.11.2012|archive-date=2013-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20130215235715/http://bulletin.ipm.illinois.edu/pastpest/articles/200007i.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.herbicide-adjuvants.com/adjcomp-name.htm|title=Adjuvant Products by Manufacturer, Compendium of Herbicide Adjuvants|author=Young B.|publisher=Southern Illinois University}}</ref> Izdelki so najpogosteje na voljo v koncentracijah 120, 240, 360, 480 in 680 g/L učinkovine. Najpogostejši pripravek v kmetijstvu je 360 g/L, brez dodatkov ali pa z dodanimi površinsko aktivnimi sredstvi.<ref name=AlbertaQuick2015>[http://www1.agric.gov.ab.ca/$department/deptdocs.nsf/all/faq8069 "Quick Guide to Glyphosate Products - Frequently Asked Questions"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170726123020/http://www1.agric.gov.ab.ca/$department/deptdocs.nsf/all/faq8069 |date=2017-07-26 }}. Alberta Agriculture and Rural Development, 26.4.2006.</ref> ===Monsanto=== [[File:Roundup herbicide logo.jpg|thumb|[[Monsanto]]v Roundup je najstarejša formulacija glifosata.]] Monsanto je uporabo glifosata kot sredstva za zatiranje plevela razvil in patentiral na začetku sedemdesetih let in ga dal prvič na trg leta 1974 pod imenom Roundup.<ref name="Duke" /><ref name="monsantofaq">{{navedi splet | url=https://monsanto.com/app/uploads/2017/06/back_history.pdf | title=History of Monsanto’s Glyphosate Herbicides | publisher=Monsanto | accessdate=20 December 2015 | archive-date=2018-08-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180807095908/https://monsanto.com/app/uploads/2017/06/back_history.pdf | url-status=dead }}</ref> Prvotni patent<ref>{{cite patent| country = US| number = 3799758 | status = application| title = N-phosphonomethyl-glycine phytotoxicant compositions | pubdate = 1974-03-26| gdate = | fdate = 1971-08-09| pridate = 1971-08-09| invent1 = John E. Franz| assign1 = Monsanto Company}}</ref> je sicer leta 1991 prenehal veljati, vendar je Monsanto v ZDA zadržal ekskluzivne pravice do septembra 2000, ko je prenehal veljati patent za izopropilaminsko sol.<ref>{{cite patent| country = US| number = 4405531 | status = application| title = Salts of N-phosphonomethylglycine| pubdate = 1983-09-20| gdate = | fdate = 1982-03-08| pridate = 1975-11-10| invent1 = John E. Franz| assign1 = Monsanto Company}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.frost.com/prod/servlet/market-insight-print.pag?docid=JEVS-5N2CZG |title=The Glyphosate Market: A 'Roundup' |last1=Fernandez |first1=Ivan |date=2002-05-15 |website=Frost & Sullivan|access-date=2015-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304085158/http://www.frost.com/prod/servlet/market-insight-print.pag?docid=JEVS-5N2CZG |archive-date=2016-03-04}}</ref> Leta 2009 je prodaja teh herbicidnih izdelkov znašala le 10 % prihodkov Monsanta, v prvi vrsti zaradi konkurence v obliki drugih herbicidov na osnovi glifosata;<ref>{{navedi novice|url=http://www.economist.com/displayStory.cfm?story_id=14904184|title=The debate over whether Monsanto is a corporate sinner or saint|date=19 November 2009|work=The Economist|accessdate=20 November 2009}}</ref> izdelki Roundup (med njimi so tudi gensko spremenjena semena) pa so predstavljali okoli [[gross margin|bruto dohodka]].<ref>{{navedi novice | url = http://www.forbes.com/2009/06/29/monsanto-potash-fertilizer-personal-finance-investing-ideas-agrium-mosaic.html | title = The Seeds Of A Monsanto Short Play |author= Cavallaro M | date = 2009-06-26 | publisher = Forbes | accessdate = 2009-07-11 }}</ref> Aktivna učinkovina Monsantovih herbicidov je izopropilaminska sol glifosata. V nekaterih recepturah je tudi pomemben [[surfactant|surfaktant]] [[polyethoxylated tallow amine|polietoksiliran lojni amin]]. Monsanto tudi izdeluje seme, ki zraste v gensko spremenjene rastline, ki so tolerantne do glifosata. Geni v teh izdelkih so patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel med rastjo pridelka. Soja je bila prva gensko spremenjena rastlina z odpornostjo proti glifosatu. Leta 2003 je Monsanto patentiral uporabo glifosata pri zatiranju [[antiparasitic|zajedavcev]].<ref>[https://www.google.com/patents/US7771736 US Patent Publication Number 7771736 B2: Glyphosate formulations and their use for the inhibition of 5-enolpyruvylshikimate-3-phosphate synthase]</ref> Leta 2017 je Monsanto dal na trg recepturo Roundup brez glifosata, kot herbicid za travnike.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.roundup.com/smg/goprod/roundup-for-lawns-southern-refill/prod11850010?locale=en_US |title=Roundup for Lawns description |accessdate=2017-08-06 |archive-date=2017-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170518105724/http://www.roundup.com/smg/goprod/roundup-for-lawns-southern-refill/prod11850010?locale=en_US |url-status=dead }}</ref> == Strupenost == Glifosat je ena od učinkovin v herbicidnih pripravkih, ki snov vsebujejo. Komercialni pripravki glifosata poleg njegove soli vsebujejo dodatke, kot so [[surfaktant]]i, ki se po naravi in koncentraciji med seboj razlikujejo. Toksikologi so zato glifosat preučevali kot samostojno spojino in pa kot sestavino različnih pripravkov. Po smernicah WHO za kvaliteto pitne vode (četrta izdaja, 2011) je vsebnost preostankov glifosata v pitni vodi daleč pod vrednostmi, ki so za zdravje nevarne.<ref>Weltgesundheitsorganisation: [http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/44584/1/9789241548151_eng.pdf Guidelines for Drinking-water Quality]. Vierte Auflage, 2011.</ref> [[ADI]], dopustni dnevni vnos, je v EU največ &nbsp;0,3&nbsp;mg/kg. [[AOEL]] - dopustna izpostavljenost izvajalca varstva rastlin - znaša 0,2&nbsp;mg/kg telesne teže.<ref name="sanco-pesticides">[[Generaldirektion Gesundheit und Verbraucher]]: [http://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/public/?event=activesubstance.detail&language=de&selectedID=1438 EU pesticides database: Glyphosate (incl trimesium aka sulfosate)]</ref> [[IC50|IC<sub>50</sub>]], 50-odstotna vrednost maksimalne inhibitorne koncentracije, za [[progesteron]] pa leži pri mišjih kulturah po eni od študij za Roundup pri 24,4&nbsp;mg/l.<ref>{{cite journal |author1=Walsh LP |author2=McCormick C |author3=Martin C |author4=Stocco DM |title=Roundup inhibits steroidogenesis by disrupting steroidogenic acute regulatory (StAR) protein expression |journal=Environmental Health Perspect |volume=108 |issue=8 |pages=769–776 |date=avgust 2000 |pmid=10964798 |pmc=1638308 |doi= }}</ref> === Glifosat samostojno === ==== Ljudje ==== Obstajajo omejeni dokazi, da izpostavljenost velikim količinam glifosata lahko pri ljudeh poveča tveganje za raka, vendar zanesljivega dokaza za takšno tveganje zaradi običajne uporabe, na primer na domačem vrtu, ni.<ref name=cruk>{{navedi splet |publisher=Cancer Research UK| title=Food Controversies&mdash;Pesticides and organic foods |url=http://www.cancerresearchuk.org/about-cancer/causes-of-cancer/diet-and-cancer/food-controversies#food_controversies4 |date=2016 |accessdate=23 January 2017}}</ref> Pregledni članek za leto 2014 je poročal o signifikantni povezanosti med [[B-celičnim limfom celic B|limfomom celic B]] in poklicno izpostavljenostjo glifosatu.<ref name=Schinasi /> Marca 2015 je [[Mednarodna agencija za raziskave raka]] [[WHO|Svetovne zdravstvene organizacije]] glifosat na osnovi epidemioloških raziskav, študij na živalih, in poskusov ''in vitro'' glifosat razvrstila v [[Mednarodna agencija za raziskave raka#Kategorije IARC|kategorijo 2A]], to je kot snov, ki je »za ljudi&nbsp;verjetno&nbsp;rakotvorna«.<ref name=NatureonWHO2015/><ref name=Lancet20March2015/><ref name=IARC20March2015/> V letu 2016 pa je skupno srečanje strokovne skupine Združenih narodov (FAO) za ostanke pesticidov v živilih in okolju ter osrednje skupine Svetovne zdravstvene organizacije za oceno ostankih pesticidov zaključilo, da je na podlagi razpoložljivih dokazov »malo verjetno, da bi zaradi izpostavljenost prek prehrane glifosat za ljudi predstavljal nevarnost za raka«.<ref name="WHOandUN2016">{{navedi splet | url = http://www.who.int/foodsafety/jmprsummary2016.pdf?ua=1 | title = Joint FAO/WHO Meeting on Pesticide Residues | date= May 2016 | access-date = 1 June 2016 }}</ref> ==== Drugi sesalci ==== Za glifosat se šteje, da je za sesalce »nizko do zelo nizko toksičen«. Smrtni odmerek (LD<sub>50</sub>) glifosata je 5.000&nbsp;mg / kg za podgane, 10.000&nbsp;mg / kg za miši in 3530&nbsp;mg / kg za koze. Akutni kožni odmerek LD<sub>50</sub> pri kuncih je nad 2 g / kg. LD <sub>50s</sub> pri sesalcih se šteje za nizko do zelo nizko strupenost. Znaki zastrupljenja z glifosatom se pri živalih običajno pojavijo pol ure do 2 uri po zaužitju dovolj velike doze, med drugim gre sprva za razdražljivost in tahikardijo, [[ataksija|ataksijo]], depresijo in bradikardijo, pri resnejših primerih pa se lahko sprevržejo v kolaps in krče.<ref name="NPIC Data Sheet"/> Pregled neobjavljenih kratkoročnih testov na zajcih s prehranjevanjem poroča o resnih zastrupitvah pri 150&nbsp;mg / kg / dan, z odmerki »brez opaznih neželenih učinkov« ([[NOAEL]]) med 50 do 200&nbsp;mg / kg / dan.<ref>{{navedi revijo|last1=Kimmel|first1=Gary|title=Evaluation of developmental toxicity studies of glyphosate with attention to cardiovascular development|journal=Critical Reviews in Toxicology|date=2013|volume=43|issue=2|pages=79–95|doi=10.3109/10408444.2012.749834|url=http://www.tandfonline.com/doi/full/10.3109/10408444.2012.749834#.VeW7M_lViko}}</ref> Glifosat ima lahko rakotvorne učinke pri sesalcih (ne-ljudeh). Med drugim gre za povečano pogostnost karcinoma ledvičnih tubul in hemangiosarkoma pri mišjih samcih, in povečan [[Trebušna slinavka|adenom otočkov v trebušni slinavk]]<nowiki/>i pri podganjih samcih.<ref name=Lancet20March2015 /> Herbicidi, ki temeljijo na glifosatu, lahko pri sesalcih povzročijo smrtno nevarne aritmije. Dokazano je tudi, da te vrste herbicidi povzročajo neposredne elektrofiziološke spremembe v kardiovaskularnih sistemih podgan in kuncev.<ref>{{cite journal |author1=Gress S |author2=Lemoine S |author3=Séralini GE |author4=Puddu PE | title = Glyphosate-based herbicides potently affect cardiovascular system in mammals: review of the literature | journal = Cardiovascular Toxicology | volume = 15 | issue = 2 | pages = 117–26 | date = April 2015 | pmid = 25245870 | doi = 10.1007/s12012-014-9282-y }}</ref> ==== Vodna favna ==== Za sladkovodne nevretenčarje (vrste neopredeljene) ima glifosat 48-urno LC <sub>50</sub> v območju od 55 do 780 dnm. 96-urna LC <sub>50</sub> je 281 dnm za skalne kozice vrste ''Palaemon vulgaris'' in 934 dnm za [[rakovice]] vrste ''Uca pugilator''. Na osnovi teh vrednosti naj bi glifosat bil »rahlo strupen do praktično nestrupen«<ref name="NPIC Data Sheet"/> ==== Protimikrobna dejavnost ==== Protimikrobno dejavnost glifosata je mikrobiološka literatura opisala ob njegovem odkritju leta 1970, opis njegovega mehanizma v letu 1972. Učinkovitost je bila opisana za številne bakterije in glive.<ref>Abraham William (Wildwood. [http://www.patentbuddy.com/Patent/7771736 Glyphosate formulations and their use for inhibition of 5-enolpyrovylshikimate-3-phosphate synthase], US Patent 7, 771, 736 B2; 2010</ref> Glifosat lahko kontrolira rast apikompleksnih zajedavcev, kot so [[Toxoplasma gondii]], Plasmodium falciparum in [[Cryptosporidium|Cryptosporidium parvum]], tako da se je obravnaval kot protimikrobno sredstvo pri sesalcih.<ref>{{navedi revijo |last1=Roberts|first1=Craig W.|last2=Roberts|first2=Fiona|last3=Lyons|first3=Russell E.|last4=Kirisits|first4=Michael J.|last5=Mui|first5=Ernest J|last6=Finnerty|first6=John|last7=Johnson|first7=Jennifer J.|last8=Ferguson|first8=David J. P.|last9=Coggins|first9=John R.|last10=Krell|first10=Tino|last11=Coombs|first11=Graham H.|last12=Milhous|first12=Wilbur K.|last13=Kyle|first13=Dennis E.|last14=Tzipori|first14=Saul|last15=Barnwell|first15=John|last16=Dame|first16=John B.|last17=Carlton|first17=Jane|last18=McLeod|first18=Rima |display-authors=5 |title=The Shikimate Pathway and Its Branches in Apicomplexan Parasites|doi=10.1086/338004|journal=The Journal of Infectious Diseases|year=2002|volume=185|page=S25-36}}</ref> Pri nekaterih vrstah Rhizobium, ki so pri soji pomembne za vezavo dušika, lahko pride, posebno še pod stresom vlage, do inhibicije.<ref>{{navedi revijo |first1=Robert M |last1=Zablotowicz |first2=Krishna N |last2=Reddy |title=Impact of glyphosate on the Bradyrhizobium japonicum symbiosis with glyphosate-resistant transgenic soybean: a minireview |doi=10.2134/jeq2004.0825 |pmid=15224916 |journal=J Environ Qual.|year=2004|volume=33|pages=825–31}}</ref> ==== Organizmi v tleh ==== [[File:Glyphosate degradation.svg|thumb|right|Razgradna pot glifosata v tleh<ref name=Giesy2000/>]] Ko pride glifosat v stik s tlemi, se lahko veže na delce v njih, kar upočasni njegovo razgradnjo.<ref name="epa_reds"/><ref name=Andrea>{{navedi revijo | title = Influence of repeated applications of glyphosate on its persistence and soil bioactivity | year = 2003 |author1= Andréa MM |author2=Peres TB |author3=Luchini LC |author4=Bazarin S |author5=Papini S |author6=Matallo MB |author7=Savoy VLT | journal = Pesquisa Agropecuária Brasileira | volume = 38 | issue = 11 | pages = 1329–1335 | doi = 10.1590/S0100-204X2003001100012 }}</ref> Kmetje so zaznali spremembe v teksturi tal: zemlja je bila bolj zbita, na koreninah koruze je bilo videti manj vozličev.<ref name=nyt13>{{navedi novice|author1=STEPHANIE STROM|title=Misgivings About How a Weed Killer Affects the Soil|url=http://www.nytimes.com/2013/09/20/business/misgivings-about-how-a-weed-killer-affects-the-soil.html?_r=0|accessdate=4 October 2015|work=New York Times|date=19 September 2013|quote=Z lopato iz tal izkopati koruzna stebla iz tal ni več šlo lahko, na koreninah rastline je obvisel kup strjene zemlje. Ko se je korenine osvobodilo, so se razširile naravnost v pahljači, posute so bile le z nekaj gomolji, ki so ključnega pomena za izmenjavo hranil.}}</ref> V blatu iz čistilnih naprav nevezani glifosat razgradijo bakterije.<ref name="pmid16346999">{{navedi revijo | author1= Balthazor TM |author2=Hallas LE | title = Glyphosate-degrading microorganisms from industrial activated sludge | journal = Applied and Environmental Microbiology | volume = 51 | issue = 2 | pages = 432–4 | date = Feb 1986 | pmid = 16346999 | pmc = 238888 | doi = | url = http://aem.asm.org/cgi/pmidlookup?view=long&pmid=16346999 }}</ref> Ostanki glifosata in njegovega razpadnega produkta AMPA so po ustaljenem mnenju toksikološko in okoljsko veliko bolj prijazni, kot je večina herbicidnih nadomestkov za glifosat.<ref>{{navedi revijo | author1 = Cerdeira AL |author2=Duke SO | title = Effects of glyphosate-resistant crop cultivation on soil and water quality | journal = GM Crops | volume = 1 | issue = 1 | pages = 16–24 | date = January 2010 | pmid = 21912208 | doi = 10.4161/gmcr.1.1.9404 }}</ref> Meta analiza iz leta 2016 je zaključila, da pri tipični uporabi glifosat ni vplival na mikrobiološko biomaso tal ali respiracijo.<ref name="NguyenRose2016">{{cite journal | last1 = Nguyen | first1 = Duy B. | last2 = Rose | first2 = Michael T. | last3 = Rose | first3 = Terry J . | last4 = Morris | first4 = Stephen G. | last5 = van Zwieten | first5 = Lukas | name-list-style = vanc | title = Impact of glyphosate on soil microbial biomass and respiration: A meta-analysis | journal = Soil Biology and Biochemistry | volume = 92 | year = 2016| pages = 50–57 | issn = 0038-0717 | doi = 10.1016/j.soilbio.2015.09.014 }}</ref> 297/5000 V pregledu leta 2016 je bilo ugotovljeno, da so v različnih poskusih ugotovili neenotne učinke glifosata na deževnike; na nekatere vrste snov ni vplivala, spet druge pa so izgubile težo ali pa se izogibale s snovjo obdelani prsti. Da se ugotovi vpliv glifosata na deževnike v zapletenih sistemih, so potrebne dodatne raziskave.<ref name="RoseCavagnaro2016">{{cite journal|last1=Rose|first1=Michael T.|last2=Cavagnaro|first2=Timothy R.|last3=Scanlan|first3=Craig A.|last4=Rose|first4=Terry J.|last5=Vancov|first5=Tony|last6=Kimber|first6=Stephen|last7=Kennedy|first7=Ivan R.|last8=Kookana|first8=Rai S.|last9=Van Zwieten|first9=Lukas|title=Impact of Herbicides on Soil Biology and Function|volume=136|year=2016|pages=168|issn=0065-2113|doi=10.1016/bs.agron.2015.11.005}}</ref> === Pripravki na osnovi glifosata === Pripravki na temelju glifosata lahko vsebuje številne dodatke, ki se razumejo kot poslovna skrivnost.<ref name="Hoy">{{navedi revijo|author1=Hoy, J. |author2=Swanson, N. |author3=Seneff, S.|journal=Poultry, Fish & Wildlife Sciences|year=2015|volume=3|issue=1|url=http://dx.doi.org/10.4172/2375-446X.100013|title=The high cost of pesticides: Human and animal disease}}</ref> [[Površinsko aktivna snov|Površinsko aktivne snovi]] se uporabljajo v herbicidnih pripravkih kot [[vlažila]], ker povečujejo pokritost in pomagajo herbicidu ali herbicidom prodreti v liste rastlin. Kot adjuvansi za kmetijstvo so površinsko aktivne snovi že kot primes prisotne v komercialnih pripravkih, kot je Roundup, ali pa jih je mogoče kupiti ločeno in primešati (v rezervoarju) na kraju samem. [[Polietoksilirani lojev amin]] (POEA) je površinsko aktivno sredstvo, uporabljeno v prvotni formulaciji Roundup; običajno se uporablja tudi dandanes.<ref name="usgs.glyphosate.poea">{{navedi splet|title=Measuring POEA, a Surfactant Mixture in Herbicide Formulations|url=http://toxics.usgs.gov/highlights/glyphosate_poea.html|publisher=U.S. Geological Survey|accessdate=2015-11-01|archive-date=2015-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20151007051906/http://toxics.usgs.gov/highlights/glyphosate_poea.html|url-status=dead}}</ref> Različne verzije Roundupa so vsebovale različne odstotke POEA. Čeprav Monsanto v [http://www.monsanto.com/sitecollectiondocuments/ito/roundup%20promax_factsheet_april%202010_final%20.pdf Podatkih o izdelku] ne navaja površinsko aktivnih snovi in njihovih deležev, je poročilo vlade ZDA iz leta 1997 navedlo za Roundup 15 % POEA in za Roundup Pro 14,5 %.<ref name="fs.fed.us" /> Pregled literature, ki ga je objavila EPA leta 1997, je ugotovil, da je POEA je za ribe in dvoživke bolj strupen kot pa glifosat sam.<ref name="fs.fed.us">Gary L. Diamond in Patrick R. Durkin Feb. 6, 1997, po pogodbi z Ministerstvom za kmetijstvo ZDA. [http://www.fs.fed.us/foresthealth/pesticide/pdfs/Surfactants.pdf Učinki surfaktantov na strupenost glifosaata, s posebnim poudarkom na RODEO]</ref><ref name="Mann" /> ==== Ljudje ==== V pregledu iz leta 2000 je bilo ugotovljeno, da »v sedanjih pogojih in pri pogojih, ki se pričakujejo v novih uporabah, ni možnosti, da bi Herbicid Roundup pomenil tveganje za zdravje ljudi«<ref name="wkc00">{{cite journal |author1= Williams GM |author2=Kroes R |author3=Munro IC | title = Safety evaluation and risk assessment of the herbicide Roundup and its active ingredient, glyphosate, for humans | journal = Regulatory Toxicology and Pharmacology | volume = 31 | issue = 2 Pt 1 | pages = 117–65 | date = Apr 2000 | pmid = 10854122 | doi = 10.1006/rtph.1999.1371 }}</ref> Pregledni članek Evropske unije iz leta 2002 je prišel do istega zaključka.<ref name="urlec.europa.eu">{{navedi splet | url = http://ec.europa.eu/food/fs/ph_ps/pro/eva/existing/list1_glyphosate_en.pdf | archiveurl=https://web.archive.org/web/20160731190915/http://ec.europa.eu/food/fs/ph_ps/pro/eva/existing/list1_glyphosate_en.pdf |title= Review report for the active substance glyphosate |date= 2002-01-21 |format= |work= Commission working document |publisher= European Commission, Health and Protection Directorate-General: Directorate E – Food Safety: plant health, animal health and welfare, international questions: E1 - Plant Health |archivedate= 31 July 2016 }}</ref> Meta-analiza iz leta 2012 vseh epidemioloških študij o izpostavljenosti pripravkom na osnovi glifosata ni pokazala nobene povezave s katero koli vrsto raka.<ref name="Mink_2012">{{cite journal |author1=Mink PJ |author2=Mandel JS |author3=Sceurman BK |author4=Lundin JI |title= Epidemiologic studies of glyphosate and cancer: a review |journal= Regulatory Toxicology and Pharmacology |volume= 63 |issue=3 |pages= 440–52 |date= Aug 2012 |pmid= 22683395 |doi= 10.1016/j.yrtph.2012.05.012 }}</ref> Leta 2013 je nemški Institut za oceno tveganja objavil sistematični pregled epidemioloških študij delavcev, ki uporabljajo pesticide in ki so bili izpostavljeni glifosatnim formulacijam; naletel ni na nobeno pomembno ogrožanje, poleg tega je komentiral, da so »dostopni podatki protislovni in daleč od tega, da bi bili prepričljivi«<ref name=BFR2014/>{{rp|Volume 1, p64-66}} Vendar pa je leta 2014 meta-analiza istih raziskav ugotovila korelacijo med poklicno izpostavljenostjo pripravkom na osnovi glifosata in povečanemu tveganju za [[limfom|limfom celic B]], to najpogostejšo vrsto ne-Hodgkinovega limfoma. Delavci, izpostavljeni glifosatu, so imeli približno dvakrat višjo verjetnost,da zbolijo za B celičnim limfomom.<ref name="Schinasi"/> Kako akutna je strupenost, je odvisno od odmerka; izpostavljenost kože pripravkom za neposredno uporabo lahko povzroči razdraženje in občasno so poročali o kontaktnem dermatitisu. Ti učinki so verjetno posledica konzervansa [[benzizotiazolin-3-on]]. Hude opekline kože so zelo redke.<ref name = "Bradberry_2004" /> Vdihavanje je manj pogosta pot izpostavljenosti, lahko pa razpršena megla povzroči slabe občutke, neprijeten okus v ustih in mravljince in razdraženo grlo. Izpostavljenost očesu lahko privede do blagega vnetja roženice. Lahko pride do površinske poškodbe roženice, če se oči ne izplakne takoj ali pa premalo.<ref name="Bradberry_2004" /> Poročali so o smrti zaradi namerno previsokega odmerka.<ref name="Bradberry_2004">{{cite journal | author1 = Bradberry SM |author2=Proudfoot AT |author3=Vale JA | title = Glyphosate poisoning | journal = Toxicological Reviews | volume = 23 | issue = 3 | pages = 159–67 | year = 2004 | pmid = 15862083 | doi = 10.2165/00139709-200423030-00003 | url = http://content.wkhealth.com/linkback/openurl?issn=1176-2551&volume=23&issue=3&spage=159 }}</ref><ref name="pmid22835958">{{cite journal |author1 = Sribanditmongkol P |author2=Jutavijittum P |author3=Pongraveevongsa P |author4=Wunnapuk K |author5=Durongkadech P | title = Pathological and toxicological findings in glyphosate-surfactant herbicide fatality: a case report | journal = The American Journal of Forensic Medicine and Pathology | volume = 33 | issue = 3 | pages = 234–7 | date = Sep 2012 | pmid = 22835958 | doi = 10.1097/PAF.0b013e31824b936c }}</ref> Zaužitje 85 do 200 ml izdelka Roundup (v obliki 41 % raztopine) je povzročilo smrt po nekaj urah, obstajajo pa tudi primeri, kjer doza 500 ml ni imela več kot samo mile oziroma zmerne učinke.<ref name="pmid1673618">{{cite journal |author1=Talbot AR |author2=Shiaw MH |author3=Huang JS |author4=Yang SF |author5=Goo TS |author6=Wang SH |author7=Chen CL |author8=Sanford TR |title=Acute poisoning with a glyphosate-surfactant herbicide ('Roundup'): a review of 93 cases |url=https://archive.org/details/sim_human-and-experimental-toxicology_1991-01_10_1/page/1 |journal=Human & Experimental Toxicology |volume=10 |issue=1 |pages=1–8 |date=Jan 1991 |pmid=1673618 |doi=10.1177/096032719101000101}}</ref> .Zaužitje več kot 85 ml koncentriranega izdelka lahko povzroči resne simptome pri odraslih, tako opekline zaradi jedkosti, pa tudi poškodbe ledvic in jeter. Bolj resni primeri kažejo znake kot so »respiratorna stiska, zmanjšana zavest, [[pljučni edem]], infiltracija na rentgenski sliki prsnega koša, šok, aritmija, odpoved ledvic, ki zahteva hemodializo, presnovna acidoza in hiperkaliemija«; preden nastopi smrt, pogosto pride do [[bradikardija|bradikardije]] in [[ventrikularna aritmija|ventrikularne aritmije]].<ref name="Bradberry_2004" /> ==== Druge živali ==== 2000 Pregled ekotoksikoloških podatkov o Roundupu iz leta 2000 navaja najmanj 58 študij o učinkih Roundupa na različne organizme.<ref name=Giesy2000>{{navedi revijo |doi=10.1007/978-1-4612-1156-3_2 |title=Ecotoxicological Risk Assessment for Roundup® Herbicide |journal=Reviews of Environmental Contamination and Toxicology |year=2000 | author1=Giesy JP |author2=Dobson S |author3=Solomon KR | isbn = 978-0-387-95102-7 | volume = 167 | pages = 35–120 | url = http://books.google.com/books?id=7iTdm5ii4NYC&pg=PA35 | series = Reviews of Environmental Contamination and Toxicology }}</ref> Ta pregled je prišel do zaključka, da »... je za uporabo Roundupa na kopnem pričakovati minimalno akutno in kronično tveganje, kar se možne izpostavljenosti ne-ciljnih organizmov tiče«. V študijah vpliva na sposobnost razmnoževanja pri podganah in kuncih niso opazili škodljivih učinkov na matere ali potomstvo pri odmerkih pod 175–293&nbsp;mg / kg telesne teže na dan.<ref name="NPIC Data Sheet" /> ==== Ribe ==== Monsanto in druga podjetja proizvajajo izdelke z glifosatom, ki vsebujejo alternativne površinsko aktivne snovi, posebej pripravljene za vodno uporabo, kot je na primer Monsantov »Biactive« in »AquaMaster«.<ref name="url_backrounder_aquatic">{{navedi splet | url = http://www.monsanto.com/products/Documents/glyphosate-background-materials/bkg_amphib_05a.pdf | title =Response to "The impact of insecticides and herbicides on the biodiversity and productivity of aquatic communities" | date = 2005-04-01 | format = PDF | work = Backgrounder | publisher = Monsanto Company }}</ref><ref name="url_backgrounder_Aquatic_Australia">{{navedi splet | url = http://www.monsanto.com/products/Documents/glyphosate-background-materials/gly_austfrog_bkg.pdf | title = Aquatic Use of Glyphosate Herbicides in Australia | date = 2003-05-01 | format = PDF | work = Backgrounder | publisher = Monsanto Company }}</ref> Pripravki na osnovi glifosata so za dvoživke in ribe veliko bolj strupeni kot pa glifosat sam.<ref name="fs.fed.us" /><ref name="Mann">{{navedi revijo|last1=Mann|first1=Reinier|last2=Hyne|first2=Ross|last3=Choung|first3=Catherine|last4=Wilson|first4=Scott|title=Amphibians and agricultural chemicals: Review of the risks in a complex environment|journal=Environmental Pollution|date=November 2009|volume=157|issue=11|page=2903|doi=10.1016/j.envpol.2009.05.015}}</ref> V vodnih okoljih ima POEA daljšo razpolovno dobo (21–42 dni) kot pa glifosat (7–14 dni).<ref name="Mesnage">{{cite journal |author1= Mesnage R |author2=Defarge N |author3=Spiroux de Vendômois J |author4=Séralini GE | title = Potential toxic effects of glyphosate and its commercial formulations below regulatory limits | journal = Food Chem. Toxicol. | volume = 84 | issue = | pages = 133–53 | year = 2015 | pmid = 26282372 | doi = 10.1016/j.fct.2015.08.012 | author-link4 = Gilles-Éric Séralini }}</ref> ==== Dvoživke ==== Nekateri raziskovalci so izrazili mnenje, da se zaradi njihovega načina življenja učinki pesticidov na dvoživke lahko razlikujejo od učinkov na druge živalske vrste; dvoživke so lahko da bolj občutljive za strupenost pesticidov, saj se pogosto raje razmnožujejo v plitvih, stoječih in obrobnih vodah. Ti habitati formalno ne spadajo med vode, lahko pa v primerjavi z večjimi vodnimi telesi vsebujejo višje koncentracije pesticidov.<ref name="Mann" /><ref name="Govindarajulu">{{navedi splet | author= Govindarajulu PP | year = 2008 | title = Literature Review of Impacts of Glyphosate Herbicide on Amphibians: What Risks can the Silvicultural Use of this Herbicide Pose for Amphibians in BC?|publisher=British Columbia, Ecosystems Branch, Ministry of Environment|accessdate=12. december 2015|url=http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.314.3577&rep=rep1&type=pdf}}</ref> Študije različnih dvoživk so dokazale, da so pripravki, ki vsebujejo POEA, za ličinke dvoživk strupeni. Znaki strupenosti so med drugim motnje v morfologiji škrg in smrtnost zaradi izgube osmotske stabilnosti ali zaradi zadušitve. Pri subletalnih koncentracijah je izpostavljenost POEA ali zmesem glifosata / POEA povezana z znaki kot so zapoznel ali pospešen razvoj, manjša velikost ob preobrazbi, napake v razvoju repa, ust, oči in glave, histološki znaki spolnih sprememb in simptomi oksidativnega stresa<ref name="Mann" /> Študija različnih formulacij glifosata iz leta 2003 je ugotovila, da so »ocene tveganja na podlagi ocenjenih in izmerjenih koncentracij glifosata, do katerih bi prišlo pri nadzoru nad nezaželenimi rastlinami v mokriščih in nad-vodnih razmerah pokazale, da je tveganje za vodne organizme zanemarljivo ali majhno pri količinah pod 4 kg / ha in le nekoliko povečano pri količinah 8 kg / ha.«<ref name="Solomon">{{navedi revijo | author1 = Solomon KR |author2=Thompson DG | title = Ecological risk assessment for aquatic organisms from over-water uses of glyphosate | journal = Journal of Toxicology and Environmental Health. Part B, Critical Reviews | volume = 6 | issue = 3 | pages = 289–324 | year = 2003 | pmid = 12746143 | doi = 10.1080/10937400306468 }}</ref> Upoštevati pa je še en vidik na tem področju, namreč da so dvoživke še posebej občutljive na učinke POEA, še posebej zato, ker imajo za razmnoževanje raje plitve, stoječe, obrežne vode, ki na poljedelskih območjih pogosto vsebujejo višje ravni POEA.<ref name="Mann" /> Pri pripravkih na osnovi glifosata so ugotovili resne subletalne učinke na vodne živali.<ref name="Sparling">{{cite journal | author1= Sparling DW |author2=Matson C |author3=Bickham J |author4=Doelling-Brown P | year = 2006 | title = Toxicity of glyphosate as Glypro® and LI700 to red‐eared slider (''Trachemys scripta elegans'') embryos and early hatchlings | journal = Environmental Toxicology and Chemistry | volume = 25 | issue = 10 | pages = 2768–2774 | doi = 10.1897/05-152.1 }}</ref> Meta-analiza iz leta 2013 je pregledala razpoložljive podatke v zvezi z možnimi vplivi herbicidov na osnovi glifosata na dvoživke. Po mnenju avtorjev uporaba herbicidov na osnovi glifosata ne more biti glavni vzrok za padec pri dvoživkah; do večine zmanjšanj je prišlo pred široko uporabo glifosata ali v nedotaknjenih tropskih območjih z minimalno izpostavljenostjo glifosatu. Avtorji so priporočili nadaljnje raziskave kronične toksičnosti različnih živalskih vrst v razvojni fazi, in sicer na okoljskih ravneh glifosata, poleg tega nadaljnjo analizo podatkov, pomembnih za odgovor na vprašanje, kakšno (če sploh kakšno) vlogo igra glifosat pri upadu v dvoživkah po celem svetu - dvoživke bi bilo smiselno dodati v portfolio standardiziranih testov.<ref name="ReferenceA">{{navedi revijo | author1 = Wagner N |author2=Reichenbecher W |author3=Teichmann H |author4=Tappeser B |author5=Lötters S | title = Questions concerning the potential impact of glyphosate-based herbicides on amphibians | journal = Environmental Toxicology and Chemistry / SETAC | volume = 32 | issue = 8 | pages = 1688–700 | date = Aug 2013 | pmid = 23637092 | doi = 10.1002/etc.2268 }}</ref> ==== Druga vodna fauna ==== Pripravki na osnovi glifosata lahko povzročijo [[oksidativni stres]] pri žabjih paglavcih in pacifiških ostrigah.<ref>{{navedi splet|url=http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112-02.pdf|title=IARC monograph on glyphosate|publisher=IARC|accessdate=27. september 2015}}</ref> ==== Učinek na zdravje rastlin ==== Avtorji naslednjega članka <ref name="Fernandeza">{{navedi revijo |doi=10.2135/cropsci2004.0197 |title=Crop Production Factors Associated with Fusarium Head Blight in Spring Wheat in Eastern Saskatchewan |year=2005 | author1 = Fernandez MR |author2=Selles F |author3=Gehl D |author4=Depauw RM |author5=Zentner RP | journal = Crop Science | volume = 45 | issue = 5 | pages = 1908–16 }}</ref> v »Crop science« so dokazali korelacijo med povečano ravnjo okužbe pšenice s snetjo ''[[Fusarium]]'' in uporabo glifosata, vendar »zaradi narave te študije ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre pri predhodni uporabi GF (glifosat formulacij) in pojavu FHB za vzročno odvisnost«. Druge raziskave so ugotovile vzročno razmerje med glifosatom in zmanjšano odpornostjo proti bolezni<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1007/978-1-4020-5799-1_15 |chapter=Interactions of Synthetic Herbicides with Plant Disease and Microbial Herbicides |title=Novel Biotechnologies for Biocontrol Agent Enhancement and Management |series=NATO Security through Science Series |year=2007 | author1 = Duke SO |author2=Wedge DE |author3=Cerdeira AL |author4=Matallo MB | isbn = 978-1-4020-5797-7 | pages = 277–96 | editor1-first = Maurizio | editor1-last = Vurro | editor2-first = Jonathan | editor2-last = Gressel}}</ref>. Uporaba glifosata vpliva na pogostnost raznih vrst [[endofit |endofitnih bakterij]] v rastlinah gostiteljicah.<ref>{{navedi revijo | author1 = Rosenblueth M |author2=Martínez-Romero E | title = Bacterial endophytes and their interactions with hosts | journal = Molecular Plant-Microbe Interactions | volume = 19 | issue = 8 | pages = 827–37 | date = Aug 2006 | pmid = 16903349 | doi = 10.1094/MPMI-19-0827 }}</ref>. ==== Endokrine motnje ==== Leta 2007 je EPA izbrala glifosat za nadaljnji pregled v okviru programa Presevanje endokrinih disruptorjev (EDSP - Endocrine Disruptor Screening Program). Izbor za ta program temelji na razširjenosti uporabe snovi in sam po sebi ne predstavlja konkretnega suma na endokrino delovanje.<ref>{{navedi revijo | journal = Federal Register | volume = 72 | issue = 116 | pages = 33486–503 | date = 18 June 2007 | title = Draft List of Initial Pesticide Active Ingredients and Pesticide Inerts to be Considered for Screening under the Federal Food, Drug, and Cosmetic Act | url = http://www.epa.gov/endo/pubs/draft_list_frn_061807.pdf }}</ref> 29. junija 2015 je EPA v Zaključku Dela I EDSP objavila za glifosat priporočilo, da se snovi ne vključi v Del II programa. Tako imenovani Sklep na osnovi teže dokazov pravi, da »... ni prepričljivih dokazov za možnost interakcije z estrogenskimi, androgenskimi in ščitničnimi potmi«.<ref>{{navedi splet | title = Memorandum: EDSP Weight of Evidence Conclusions on the Tier 1 Screening Assays for the List 1 Chemicals | url = http://www2.epa.gov/sites/production/files/2015-06/documents/glyphosate-417300_2015-06-29_txr0057175.pdf | date = 29 June 2015 | accessdate = 2015-11-01 | archive-date = 2016-01-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160116111524/http://www.epa.gov/sites/production/files/2015-06/documents/glyphosate-417300_2015-06-29_txr0057175.pdf | url-status = dead }}</ref> ==== Genetske okvare ==== Več projektov [[mutagen |mutagenskih učinkov]] ni ugotovilo.<ref>ToxNet. [http://toxnet.nlm.nih.gov/cgi-bin/sis/search/a?dbs+hsdb:@term+@DOCNO+3432 glifosat]. National Library of Medicine.</ref>, tako da se glifosat ne nahaja v podatkovnih bazah Agencije za zaščito okolja ZDA (EPA) in [[Mednarodna agencija za raziskave raka|Mednarodne agencije za raziskave raka]] (IARC).<ref name="Forty">András Székács and Béla Darvas. [http://www.intechopen.com/books/herbicides-properties-synthesis-and-control-of-weeds/forty-years-with-glyphosate štirideset let z glifosatom]. V: [http://www.intechopen.com/books/herbicides-properties-synthesis-and-control-of-weeds/forty-years-with-glyphosate Herbicidi - Lastnosti, sinteza in zatiranje plevela]", Ur. Mohammed Naguib Abd El-Ghany Hasaneen, ISBN 978-953-307-803-8, Published: January 13, 2012.</ref> Obstajajo tudi raziskave, po katerih je glifosat lahko da mutagen.<ref name=Forty /> Monografija IARC navaja, da pripravki na temelju glifosata pri več pomembnejših živalskih [[razred (biologija)|taksonih]] povzročajo ''in vitro'' prelome v verigi DNA<ref name=iarcmono>{{navedi splet|url=http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112-02.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150905094833/http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112-02.pdf|archivedate=2015-09-05|title=IARC monograph on glyphosate|publisher=IARC|accessdate=September 27, 2015}}</ref>. == Vladna stališča in stališča organizacij == === Evropska agencija za varnost hrane === Sistematični pregled iz leta 2013, ki ga je s strani nemški inštitut za oceno tveganja (BfR) opravil v okviru pregleda [[EFSA]]<ref>http://dar.efsa.europa.eu/dar-web/provision {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130105523/http://dar.efsa.europa.eu/dar-web/provision |date=2009-01-30 }} Rapporteur Member State assessment reports submitted for the EU peer review of active substances used in plant protection products</ref>, vključuje oceno epidemioloških študij, živalskih testov in ''[[in vitro]]'' študij; v zaključku pravi, da ''razvrstitev med rakotvorne snovi in temu ustrezno označevanje nista upravičena'', zato razvrstitve med rakotvorne snovi, bodisi v razred 1A bodisi 1B, ne priporoča.<ref name=BFR2014/>{{rp|Volume 1, p139, see also 34–37}} Poročilo EFSA je bilo objavljeno marca 2014 in do maja 2014 je bilo možno odgovoriti nanj <ref name=BFR2014>Poročilo s ponovno oceno: glifosat. Del 1. Poročilo in predlog sklepa. 18. december, 2013. Nemški inštitut za oceno tveganja, stran 65. preneseno z http://dar.efsa.europa.eu/dar-web/provision {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090130105523/http://dar.efsa.europa.eu/dar-web/provision |date=2009-01-30 }} (registration required)</ref><ref name="Renewal Assessment Report">{{navedi splet | url=http://www.scribd.com/doc/238082730/Glyphosate-RAR-01-Volume-1-2013-12-18-San#scribd | title=Glyphosate RAR 01 Volume 1 2013-12-18 San | publisher=Hungry4Pesticides | work=Renewal Assessment Report | date=18 December 2013 | accessdate=27 March 2015}}</ref><ref>Bundesinstitut für Risikobewertung. Updated 15 January 2014 [http://www.bfr.bund.de/cm/349/frequently-asked-questions-on-the-health-assessment-of-glyphosate.pdf Pogosta vprašanja o zdravstveni oceni glifosata] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151014145339/http://www.bfr.bund.de/cm/349/frequently-asked-questions-on-the-health-assessment-of-glyphosate.pdf |date=2015-10-14 }}</ref> Ker ponovne vrednotenje kasni zaradi razlogov, na katere v postopek vpletene stranke nimajo nobenega vpliva, je komisija EU 20. oktobra 2015 prvotno do konca 2015 veljavno odobritev podaljšala do 30. junija 2016.<ref>[http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32015R1885 Durchführungsverordnung (EU) 2015/1885 der Kommission]</ref> EFSA je 12. Novembra 2015 objavila povzetek toksikološkega ovrednotenja glifosata.<ref>EFSA (2015): ''[http://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/scientific_output/files/main_documents/4302.pdf Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance glyphosate]''. In: ''EFSA Journal'' 13(11):4302</ref> Po na novo opravljeni oceni EPSA ni verjetno, da bi glifosat predstavljal nevarnost za nastanek raka pri ljudeh. V zaključkih ocene predlaga nov varnostni ukrep za zaostritev nadzora nad ostanki glifosata v hrani. Ugotovitev bo del argumentacije Evropske komisije glede vprašanja, ali glifosat dalje ostane na seznamu v EU odobrenih aktivnih snovi, ravno tako bo del zahtev glede ponovnih varnostnih ocen za uporabo pesticidov v državah članicah.Ocena EPSA, da glifosat za ljudi z vidika rakotvornosti ni nevaren, je naletela na kritiko strokovnjakov in znanstvenikov s področja prehrane<ref>{{Navedi splet|title = Riziko rakaː znanstveniki hočejo preprečiti odobritev za glifosat (v nemščini)|url = http://www.zeit.de/wissen/umwelt/2015-11/glyphosat-pflanzenschutzmittel-krebs-risiko|website = ZEIT ONLINE|accessdate = 2015-12-10|first = Alina|last = Schadwinkel}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://db.zs-intern.de/uploads/1448884347-151127_Portier_et_al_EFSA-Glyphosate-Letter.pdf | title=Odprto pismo 96 znanstvenikov komisarju EU, Vytenisu Andriukaitisu | date=2 Decembra 2013 | accessdate=12 decembra 2015 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, kot tudi uradnih krogov v ZR Nemčiji<ref>{{navedi splet | url=http://www.umwelt.niedersachsen.de/aktuelles/pressemitteilungen/umweltminister-wenzel-gegen-verlaengerung-der-glyphosat-zulassung-138683.html | title=Minister za okolje NRW proti podaljšanju dovoljenja za glifosat| date=13 Novembra 2013 | accessdate=12. decembra 2015}}</ref>, saj predlog za podaljšanje ignorira ugotovitve in sklepe [[IARC]]. V EU je uporaba glifosata dovoljena. [[Sprejemljivi dnevni vnos]] (ADI) znaša 0,3 in [[dopustna izpostavljenost izvajalca varstva rastlin]] (AOEL) 0,2 Miligrama na kilogram telesne teže in na dan.<ref>{{PSM-Verz|EU=Glyphosate (incl trimesium aka sulfosate)|Datum=14. Februar 2016}}</ref> Omejitve mejnih vrednostih za ostanke v hrani so vedno povezane z učinkovino/kombinacijo kultur in upoštevajo pri tem konkretno vrsto uporabe. Za glifosat so tako mejne vrednosti postavljene glede na kulturo in na vrsto uporabe. Mejna vrednost za uporabo kot sredstvo za uničevanje plevela v žitnih pridelkih znaša na primer za riž in ajde 0,1&nbsp;mg na kilogram pridelka. Če se glifosat uporablja kot sikant pred žetvijo pridelka, velja za pšenico in rž, mejna vrednost za ostanek snovi 10&nbsp;mg na kilogram pridelka.<ref name="BfR-FAQ">[[Bundesinstitut für Risikobewertung]]: [http://www.bfr.bund.de/de/fragen_und_antworten_zur_gesundheitlichen_bewertung_von_glyphosat-127823.html#topic_188858 Fragen und Antworten zur gesundheitlichen Bewertung von Glyphosat], 15. Januar 2014 ([http://www.bfr.bund.de/cm/343/fragen-und-antworten-zur-gesundheitlichen-bewertung-von-glyphosat.pdf PDF] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140202202749/http://www.bfr.bund.de/cm/343/fragen-und-antworten-zur-gesundheitlichen-bewertung-von-glyphosat.pdf|date=2014-02-02}}).</ref> Sedanje dovoljenje EU je bila podeljeno leta 2002 in prvotno naj bi se izteklo 31. decembra 2015. V okviru rednega pregleda odobritev za učinkovine v [[pesticid]]ih je nemški Zvezni inštitut za oceno tveganja (BfR) decembra 2013 objavil svojo oceno tveganja za zdravje. Analiza številnih novih študij pri laboratorijskih živalih ni ugotovila nobenih znakov rakotvornosti, škodljivih učinkov za plodnost ali mutagenosti glifosata. Po novi oceni ni bilo nobenih razlogov za spremembe v mejnih vrednostih.<ref name="bfr_neubewertung">Bundesinstitut für Risikobewertung: [http://www.bfr.bund.de/de/das_bfr_hat_einen_entwurf_zur_neubewertung_des_gesundheitlichen_risikos_von_glyphosat_erstellt-188579.html Das BfR hat einen Entwurf zur Neubewertung des gesundheitlichen Risikos von Glyphosat erstellt], abgerufen am 12. Dezember 2013.</ref> Februarja 2015 so na srečanju strokovnjakov v EFSA predstavili revidirano poročilo Zveznega inštituta za oceno tveganja (BFR), ki je bilo namenjeno oceni glifosata glede nevarnosti za zdravje. Poročilo je BfR kasneje ponovno dopolnil, med drugim s tabelami in uredniškimi spremembami, ki naj bil razjasnile nekatera vprašanja. BfR je to dodano spremenjeno različico poročila 1. aprila 2015 poslal Zveznemu uradu za varstvo potrošnikov in varnost hrane (BVL) za dostavo EFSA in s tem zaključil svojo predhodno delo v odobritvenem procesu EU<ref>[http://www.bfr.bund.de/cm/343/bfr-zuarbeit-im-eu-genehmigungsverfahren-von-glyphosat-abgeschlossen.pdf BfR-Mitteilung zum EU-Genehmigungsverfahren]</ref> 20. oktobra 2015 je [[Evropska unija|Komisija EU]] dovoljenje, ki se konec leta 2015 izteklo, podaljšala do 30. junija 2016, glede na to, da je nova ocena kasnila iz razlogov, na katere naročnik ocene ni imel nobenega vpliva.<ref>{{EU-Verordnung|2015|1885|titel=vom 20. Oktober 2015 zur Änderung der Durchführungsverordnung (EU) Nr. 540/2011 hinsichtlich der Verlängerung der Dauer der Genehmigung für die Wirkstoffe 2,4-D, Acibenzolar-s-methyl, Amitrol, Bentazon, Cyhalofopbutyl, Diquat, Esfenvalerat, Famoxadon, Flumioxazin, DPX KE 459 (flupyrsulfuron-methyl), Glyphosat, Iprovalicarb, Isoproturon, Lambda-cyhalothrin, Metalaxyl-M, Metsulfuronmethyl, Picolinafen, Prosulfuron, Pymetrozin, Pyraflufen-ethyl, Thiabendazol, Thifensulfuron-methyl und Triasulfuron|format=PDF}} der Kommission</ref> EFSA je 12. novembra 2015 objavila povzetek toksikološke ocene glifosata.<ref>EFSA (2015): ''[http://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/scientific_output/files/main_documents/4302.pdf Conclusion on the peer review of the pesticide risk assessment of the active substance glyphosate]''. In: ''EFSA Journal'' 13(11):4302.</ref> V pristojnih gremijih držav članic EU ni bilo mogoče najti zanesljive večine niti za niti proti novemu dovoljenju, tako da je junija 2016 Komisija EU bila primorana, veljavnost starega dovoljenja podaljšati za nadaljnjih 18 mesecev do konca 2017.<ref>[http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-2012_de.htm FAQs: Glyphosate], Europäische Kommission, 29. Juni 2016.</ref> Januarja 2017 je Evropska komisija obvestila javnost o Evropske državljanski pobudi »Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi«[http://ec.europa.eu/citizens-initiative/public/initiatives/open/details/2017/000002], ki Evropsko komisijo poziva, naj državam članicam predlaga prepoved glifosata, izvede reformo postopka odobritve pesticidov in za celotno EU določi zavezujoče cilje glede zmanjševanja uporabe pesticidov. === Agencija za zaščito okolja ZDA=== Agencija za zaščito okolja ZDA v zadnjem pregledu glifosata leta 1993 meni, da glifosat ni rakotvoren in da ima relativno nizko dermalno in oralno akutno strupenost.<ref name="epa_reds">{{navedi splet | url = http://www.epa.gov/oppsrrd1/REDs/factsheets/0178fact.pdf | title = Registration Decision Fact Sheet for Glyphosate (EPA-738-F-93-011) | year = 1993 | format = PDF | work = R.E.D. FACTS | publisher = United States Environmental Protection Agency }}</ref> EPA je preverila model »za najslabši primer« nevarnosti pri prehrani posameznika, ki se vse življenje hrani v celoti s pridelki s škropljenih polj, z ostanki glifosata na najvišjih ravneh. Ta model je nakazal, da pod takimi pogoji ni pričakovati zdravju škodljivih posledic.<ref name="epa_reds" /> Marca 2015 je EPA bila na tem, da ponovni preveri toksičnost glifosata.<ref name=NatureonWHO2015>Daniel Cressey, [http://www.nature.com/news/widely-used-herbicide-linked-to-cancer-1.17181 Widely used herbicide linked to cancer], ''Nature'', 24 March 2015.</ref> === Svetovna zdravstvena organizacija === Marca 2015 je [[Mednarodna agencija za raziskave raka]]''' '''objavila povzetek nastajajoče monografije o glifosata, ki snov razvršča med »verjetno rakotvorne za ljudi« (kategorija 2a). Na temelju epidemioloških študij, testov na živalih, in ''in vitro'' preizkusov ugotavlja [[IARC]], da obstajajo »omejeni dokazi« za rakotvornost glifosata pri ljudeh (nevarnost za [[Limfom|ne-Hodgkinove limfome]]).<ref name=NatureonWHO2015/><ref name=Lancet20March2015/><ref name=IARC20March2015>{{navedi splet|title=Press release: IARC Monographs Volume 112: evaluation of five organophosphate insecticides and herbicides|date=20. marec 2015|url=http://www.iarc.fr/en/media-centre/iarcnews/pdf/MonographVolume112.pdf|publisher=International Agency for Research on Cancer, World Health Organization}}</ref><ref>Michael Specter for the New Yorker. April 10, 2015 [http://www.newyorker.com/news/daily-comment/roundup-and-risk-assessment Roundup in Ocena Tveganja]. Citat: "‘verjetno’ pomeni, da je bilo dovolj dokazov za "možno", vendar ne dovolj za to, da rečemo, da gre za rakotvorna snov," je dejal Aaron Blair, vodja raziskave pri IARC. Blair, znanstvenik emeritus na Državnega instituta za rak (NCI), je leta dolgo preučeval učinke pesticidov. "To pomeni, da bi morali biti malce zaskrbljeni" zaradi glifosata, je dejal."</ref> Nemški inštitut za oceno tveganja je odgovoril, da je delovna skupina pregledala le izbor virov, ki jih je bila pregledala dotlej, in pri tem argumentiral, da druge študije, med njimi pogosto citirana kohortna študija »Zdravje v kmetijstvu« (Agricultural Health Study) razvrstitve ne podpira.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bfr.bund.de/cm/343/loest-glyphosat-krebs-aus.pdf |title=Löst glyphosat Krebs aus? (announcement 007/2015)|date=23 March 2015|publisher=[[German Institute for Risk Assessment]]|language=de}}</ref> Poročilo IARC ni vključilo nemške zakonodajne študije, objavljene decembra 2014, tudi ne raziskav, ki jih je financirala industrija. IARC poleg tega tudi ne ocenjuje tveganja, njen cilj je klasificirati nevarnost za raka in »nekaj pozitivnih ugotovitev lahko zadošča, da se nevarnost objavi, kljub drugim študijam z negativnim izidom.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2015/03/28/business/energy-environment/decades-after-monsantos-roundup-gets-an-all-clear-a-cancer-agency-raises-concerns.html |title=Weed Killer, Long Cleared, Is Doubted|first=Andrew |last=Pollack|date=27 March 2015|publisher=[[New York Times]]}}</ref> == Učinki uporabe == === Odpornost === Odpornost se razvije potem, ko je bila populacija plevela podvržena intenzivnemu selektivnemu pritisku v obliki ponavljajočih se odmerkov enega in istega herbicida.<ref name="canada"/><ref>{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2010/05/17/opinion/17mon3.html?ref=opinion | work=The New York Times | title=Resisting Roundup | date=2010-05-16}}</ref> Proti herbicidu odporen plevel so imenovali »super plevel«.<ref>{{Navedi splet |author=Tarter S |url=http://www.pjstar.com/business/x90676933/Attack-of-the-Superweeds |title=PJStar.com |publisher=PJStar.com |date=2009-04-06 |accessdate=2010-08-22 |archive-date=2010-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100212184636/http://www.pjstar.com/business/x90676933/Attack-of-the-Superweeds |url-status=dead }}</ref> Prvi dokumentirani primeri odpornosti plevela proti glifosatu so se pojavili v Avstraliji leta 1996, šlo je za togo ljuljko (''Lolium rigidum''), na področju [[Orange, New South Wales]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weeds.iastate.edu/mgmt/2003/glyresistance.shtml |title=ISU Weed Science Online – Are RR Weeds in Your Future I |accessdate=2015-11-01 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021727/http://www.weeds.iastate.edu/mgmt/2003/glyresistance.shtml |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi revijo|author1=Powles SB |author2=Lorraine-Colwill DF |author3=Dellow JJ |author4=Preston C.|year=1998|title = Evolved Resistance to Glyphosate in Rigid Ryegrass (Lolium rigidum) in Australia|journal=Weed Science|volume=46|issue=5|pages=604–7|jstor=4045968}}</ref><ref name="ResistanceBook2010">Glyphosate Resistance in Crops and Weeds: History, Development, and Management. Editor, Vijay K. Nandula. John Wiley & Sons, 2010 ISBN 9781118043547</ref> Leta 2006 so kmečka združenja poročala o 107 biotipih plevela med 63 vrstami plevela, ki so kazale odpornost proti herbicidom.<ref name="SEFarmPressResistance">{{Navedi splet|url=http://southeastfarmpress.com/glyphosate-resistant-weeds-reality-cotton-growers/ |title=Glyphosate resistance is a reality that should scare some cotton growers into changing the way they do business |publisher=Southeastfarmpress.com |accessdate=2010-08-22}}</ref> Leta 2009 so v Kanadi odkrili prvo odporno travo (ambrozija velikanka), za 15 plevelnih vrst so tedaj potrdili, da so odporne proti glifosatu.<ref name="canada">{{navedi splet |url=http://www.uoguelph.ca/news/2009/05/u_of_g_research_19.html|title=U of G Researchers Find Suspected Glyphosate-Resistant Weed |publisher=Uoguelph.ca|date=7.5.2009|accessdate=22.8.2010}}</ref><ref name="heap">{{navedi splet|url=http://www.weedscience.org/Maps/GlyphosateMap.htm|title=Map of Glyphosate-Resistant Weeds Globally|publisher=The International Survey of Herbicide Resistant Weeds|year=2010|accessdate=12.1.2013|archive-date=2013-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20130116133942/http://www.weedscience.org/Maps/GlyphosateMap.htm|url-status=dead}}</ref> Leta 2010 je v 22 državah. ZDA bilo prizadetih 28.000 to 40.000&nbsp;km<sup>2</sup>, to je okoli 5 % s koruzo, sojo, in bombažem zasajene površine.<ref name="nytimes">{{navedi splet|url=http://www.nytimes.com/2010/05/04/business/energy-environment/04weed.html|title=U.S. Farmers Cope With Roundup-Resistant Weeds|author1=Neuman W |author2=Pollack A.|date=4.5.2010|newspaper=New York Times|pages=B1|accessdate=4.5.2010|location=New York}}</ref> Leta 2012 je Charles Benbrook poročal o 22 v ZDA odkritih vrstah super plevela, okuženih je bilo več kot 5,7 milijona ha; raziskava [[Dow AgroSciences]] poroča o 40 milijonih ha<ref name=autogenerated2>Charles M Benbrook [http://www.enveurope.com/content/24/1/24 Vpliv gensko spremenjenih pridelkov na uporabo pesticidov v ZDA <Google Translate v2> - prvih šestnajst let] Environmental Sciences Europe 2012, 24:24</ref> Leta 2014 je na Mednarodnem seznamu na herbicide odpornega plevela najti 211 proti glifosatu odpornih rastlin.<ref name="heap-resistance">Heap I. The International Survey of Herbicide Resistant Weeds: [http://www.weedscience.org/summary/ResistByActive.aspx Resistance by Active Ingredient]. Pridobljeno 13.4.2014.</ref> V odgovor na odporni plevel so kmetje odstranjevali plevel ročno, s traktorji orali zemljo med poljščinami in poleg glifosata uporabljali še druge herbicide. V zbirki odpornih plevelov Monsanta je najti rastline, ki imajo do 160 dodatnih kopij gena za ''[[EPSP sintaza|EPSPS]] '', to je gena za encim, ki moti glifosat.<ref>{{Navedi splet|title = With BioDirect, Monsanto Hopes RNA Sprays Can Someday Deliver Drought Tolerance and Other Traits to Plants on Demand {{!}} MIT Technology Review|url = http://www.technologyreview.com/featuredstory/540136/the-next-great-gmo-debate|accessdate = 2015-08-31}}</ref> ==== Palmerjev amarant ==== [[File:Amaranthus palmeri.jpg|thumb|right|''Amaranthus palmeri'']] Leta 2004 so v Georgiji odkrili varianto ''[[Amaranthus palmeri]]'', ki je odporna na glifosat; odkritje so leta 2005 potrdili.<ref>{{navedi revijo |doi=10.1614/WS-06-001R.1 |title=Glyphosate-resistant Palmer amaranth (Amaranthus palmeri) confirmed in Georgia |year=2006 | author1 = Culpepper AS |author2=Grey TL |author3=Vencill WK |author4=Kichler JM |author5=Webster TM |author6=Brown SM |author7=York AC |author8=Davis JW |author9=Hanna WW | journal = Weed Science | volume = 54 | issue = 4 | pages = 620–6 | jstor = 4539441 }}</ref> Leta 2005 so odporno vrsto odkrili tudi v Severni Karolini.<ref name="Hampton">{{Navedi splet|url=http://www.cals.ncsu.edu/agcomm/magazine/winter09/cotton.html|title=Cotton versus the monster weed|author = Hampton N | accessdate=2009-07-19}}</ref> Obširna raba pridelkov Roundup Ready je povzročila izjemen [[selekcijski pritisk]], na katerega je plevel reagiral z odpornostjo proti herbicidu.<ref name="Hampton"/> Ta variacija plevela je sedaj razširjena po vsem jugovzhodu Združenih držav.<ref name="FS03Mar09">{{navedi novice|url=http://magissues.farmprogress.com/TFS/FS03Mar09/tfs024.pdf|title=Resistance a growing problem|author=Smith JT|date=March 2009|work=The Farmer Stockman|accessdate=2009-07-19|archive-date=2011-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20110710224650/http://magissues.farmprogress.com/TFS/FS03Mar09/tfs024.pdf|url-status=dead}}</ref> O primerih so poročali tudi v Teksasu<ref name="FS03Mar09"/> in Virginiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://agfax.com/news/2009/peanutfax/0716pf.htm|title=Peanuts: variable insects, variable weather, Roundup resistant Palmer in new state|author=Taylor O|date=2009-07-16|work=PeanutFax|publisher=AgFax Media|accessdate=2009-07-19|archive-date=2011-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110707093545/http://agfax.com/news/2009/peanutfax/0716pf.htm|url-status=dead}}</ref> ==== Conyza ==== [[File:Canadese fijnstraal plant Conyza canadensis.jpg|thumb|right|''[[Conyza canadensis]]'']] ''[[Conyza bonariensis]]'' in ''[[Conyza canadensis]]'' sta vrsti plevela, prfi katerih je nedavno videti znake odpornosti proti glifosatu.<ref>{{navedi revijo |doi=10.1590/S0100-83582007000300017 |title=Buva (''Conyza bonariensis'') resistente ao glyphosate na região sul do Brasil |trans-title=''Conyza bonariensis'' biotypes resistant to the glyphosate in southern Brazil |language=pt |year=2007 | author1 = Vargas L |author2=Bianchi MA |author3=Rizzardi MA |author4=Agostinetto D |author5=Dal Magro T |journal=Planta Daninha |volume=25 |issue=3 |pages=573–8}}</ref><ref>{{navedi revijo |doi=10.1614/WS-05-010R |title=Assessment of two nondestructive assays for detecting glyphosate resistance in horseweed (Conyza canadensis) |year=2005 | author1=Koger CH |author2=Shaner DL |author3=Henry WB |author4=Nadler-Hassar T |author5=Thomas WE |author6=Wilcut JW | journal = Weed Science | volume = 53 | issue = 4 | pages = 438–45 | jstor = 4047050}}</ref><ref name="pmid20063320">{{navedi revijo | author1 = Ge X |author2=d'Avignon DA |author3=Ackerman JJ |author4=Sammons RD | title = Rapid vacuolar sequestration: the horseweed glyphosate resistance mechanism | journal = Pest Management Science | volume = 66 | issue = 4 | pages = 345–8 | date = Apr 2010 | pmid = 20063320 | pmc = 3080097 | doi = 10.1002/ps.1911 }}</ref> Poročilo o trenutnem stanju odpornosti proti glifosatu v Južni Ameriki iz leta 2008 je prišlo do zaključka, da »je razvoj odpornosti posledica intenzivne uporabe glifosata« in da sejanje soje, ki je odporana proti glifosatu, samo še spodbuja povečano rabo glifosata.<ref name="pmid18161884">{{navedi revijo | author1 = Vila-Aiub MM |author2=Vidal RA |author3=Balbi MC |author4=Gundel PE |author5=Trucco F |author6=Ghersa CM | title = Glyphosate-resistant weeds of South American cropping systems: an overview | journal = Pest Management Science | volume = 64 | issue = 4 | pages = 366–71 | date = Apr 2008 | pmid = 18161884 | doi = 10.1002/ps.1488 }}</ref> V rastni sezoni 2015 se je na rastiščih Nebraske pot posebno problematičen izkazala proti glifosatu odporna hojica (Conyza canadensis)<ref name=cw-marestail>{{navedi novice|last1=Jhala|first1=Amit|title=Post-Emergence Herbicide Options for Glyphosate-Resistant Marestail in Corn and Soybean|url=http://cropwatch.unl.edu/controlling-glyphosate-resistant-marestail|accessdate=17 August 2015|agency=Nebraska Extension|publisher=CropWatch|date=4 June 2015|archive-date=2015-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150807010644/http://cropwatch.unl.edu/controlling-glyphosate-resistant-marestail|url-status=dead}}</ref> ==== Ljuljka ==== [[File:Starr 001026-9002 Lolium perenne.jpg|thumb|right|[[ljuljka]] ''Lolium perenne'']] Proti glifosatu odporna [[ljuljka]] (''Lolium'') je prisotna na večini kmečkih površin v Avstraliji in drugje po svetu. Za vse primere nastale odpornosti proti glifosatu v Avstraliji je bilo značilna intenzivna uporaba herbicida, ne da bi se pri tem uporabljale druge učinkovite metode kontrole nad plevelom. Raziskave kažejo, da odporna ljuljka ne tekmuje dobro z neodpornim rastlinjem in da njena pogostnost lahko upade, če se glifosat ne uporablja.<ref>{{navedi revijo | title = A Decade of Glyphosate-Resistant Lolium around the World: Mechanisms, Genes, Fitness, and Agronomic Management |year=2009 | author1 = Preston C |author2=Wakelin AM |author3=Dolman FC |author4=Bostamam Y |author5=Boutsalis P | journal = Weed Science | volume = 57 | issue = 4 | pages = 435–41 | doi = 10.1614/WS-08-181.1 }}</ref> ==== Johnsonova trava ==== Proti glifosatu odporno Johnsonovo travo (''Sorghum halepense'') so našli med proti glifosatu odpornimi posevki soje na severu Argentine.<ref>{{navedi revijo |title=Evolution of Glyphosate-Resistant Johnsongrass (Sorghum halepense) in Glyphosate-Resistant Soybean | year = 2007 | author1 = Vila-Aiub MM |author2=Balbi MC |author3=Gundel PE |author4=Ghersa CM |author5=Powles SB | journal = Weed Science | volume = 55 | issue = 6 |pages = 566–71 | doi = 10.1614/WS-07-053.1 | jstor = 4539618 }}</ref> === Metulj monarh === Uporaba glifosata za plevel ob cestah in poljih je privedla do upada v populacijah [[monarh (metulj)|monarha]] v severozahodnih ZDA. Uporaba herbicida je zmanjšala delež plevela za 58 %, pri tem pa povzročila padec za 81 % v številu metuljev.<ref>{{navedi revijo|last=Pleasants|first=John M.|last2=Oberhauser|first2=Karen S.|title=Milkweed loss in agricultural fields because of herbicide use: effect on the monarch butterfly population|journal=Insect Conservation and Diversity|year=2012|url=http://www.mlmp.org/results/findings/pleasants_and_oberhauser_2012_milkweed_loss_in_ag_fields.pdf|doi=10.1111/j.1752-4598.2012.00196.x|access-date=2015-11-01|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904235825/http://www.mlmp.org/Results/Findings/Pleasants_and_Oberhauser_2012_milkweed_loss_in_ag_fields.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1=Hartzler |first1=Robert G. |last2=Buhler |first2=Douglas D. |title=Occurrence of common milkweed (Asclepias syriaca) in cropland and adjacent areas|journal=Crop Protection|year=2000|url=http://lib.dr.iastate.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1032&context=agron_pubs}}</ref> Komite za zaščito naravnih virov (NRDC - Natural Resources Defense Council) je lerta 2015 vložil tožbo proti [[EPA]], ker je mnenja, da se agencija ni zmenila za opozorila o nevarnostih uporabe glifosata za monarhe.<ref>{{navedi splet|title=NRDC Sues EPA Over Demise of Monarch Butterfly Population|url=http://www.nbcnews.com/science/environment/nrdc-sues-epa-over-demise-monarch-butterfly-population-n314371|year=2015|publisher=NBC}}</ref> == Gensko spremenjeni pridelki == {{Main |Gensko spremenjene poljščine |Gensko spremenjen organizem |Gensko spremenjena hrana |Polemika glede gensko spremenjenih živil}} Monsanto proizvaja tudi semena, ki so v odraslem obdobju gensko tolerantne do glifosata. Geni v teh semenih so patentirani. Takšne rastline kmetom omogočajo uporabiti glifosat kot postemergenčni herbicid, ki uničuje večino širokolistnih in žitnih plevelov. Soja je bila prvi na glifosat odporen pridelek.Nekateri mikroorganizmi imajo različico encima 5-enolpiruvoil-piruvilšikimat-3-fosfat sintaze (EPSPS), ki je odporna proti zavirajočem vplivu glifosata. Različico encima, ki sta bila odporna na glifosat, pa še vedno dovolj učinkovita za zadovoljivo rast rastline, so po številnih poskusih in napakah odkrili Monsantovi znanstveniki v sevu CP4 bakterije ''[[Agrobacterium]] '', ki je uspevala v odpadni veji obrata za proizvodnjo glifosata.<ref name="Green_2011">{{navedi revijo |author1= Green JM |author2=Owen MD | title = Herbicide-resistant crops: utilities and limitations for herbicide-resistant weed management | journal = Journal of Agricultural and Food Chemistry | volume = 59 | issue = 11 | pages = 5819–29 | date = Jun 2011 | pmid = 20586458 | pmc = 3105486 | doi = 10.1021/jf101286h }}</ref><ref name="Pollegioni_2011">{{navedi revijo | author1 = Pollegioni L |author2=Schonbrunn E |author3=Siehl D | title = Molecular basis of glyphosate resistance-different approaches through protein engineering | journal = The FEBS Journal | volume = 278 | issue = 16 | pages = 2753–66 | date = Aug 2011 | pmid = 21668647 | pmc = 3145815 | doi = 10.1111/j.1742-4658.2011.08214.x }}</ref><ref>{{navedi knjigo | author = Rashid A | title = Introduction to Genetic Engineering of Crop Plants: Aims and Achievements | year = 2009 | publisher = I K International | isbn = 978-93-80026-16-9 | pages = 259 }}</ref>{{rp|56}} Ta gen CP4 EPSPS so klonirali in transficirali v sojo.. Leta 1996 je gensko spremenjena soja prišla na trg.<ref name="urlMonsanto | Company History">{{navedi splet | url = http://www.monsanto.com/whoweare/Pages/monsanto-history.aspx | title = Company History | format = | work = Web Site | publisher = Monsanto Company }}</ref> Na voljo so trenutno med drugim tudi naslednji proti glifosatu odporni pridelki; soja, [[koruza]], [[repna ogrščica]], [[alfalfa]] in [[bombaž]]. [[Pšenica]] je še v fazi razvoja. [[Gensko spremenjene poljščine]] so postale običaj v Združenih državah Amerike. Leta 2015 je bilo med poljščinami ZDA 89 % polj za koruzo, 94 % za sojo in 89 % za bombaž posejanih z gensko spremenjenimi, to je proti herbicidom odpornimi semeni.<ref name=USDA1>{{navedi splet|title=Adoption of Genetically Engineered Crops in the U.S.|url=http://www.ers.usda.gov/data-products/adoption-of-genetically-engineered-crops-in-the-us/recent-trends-in-ge-adoption.aspx|website=Economic Research Service|publisher=USDA|accessdate=26 August 2015|archive-date=2015-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20150828142644/http://www.ers.usda.gov/data-products/adoption-of-genetically-engineered-crops-in-the-us/recent-trends-in-ge-adoption.aspx|url-status=dead}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici|33em}} == Glej tudi == * [[2,4-Diklorofenoksiocetna kislina]] * [[Amonijev sulfamat]] * [[Atrazin]] * [[Okoljski vplivi pesticidov]] * [[Vplivi pesticidov na zdravje]] == Zunanje povezave == * {{PPDB|373|Name=glifosat}} * {{PPDB|2395|Name=glifosat, isopropilaminska sol}} * {{PPDB|2396|Name=glifosat, kalijeva sol}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Herbicidi]] [[Kategorija:Ocetne kisline]] [[Kategorija:Amini]] [[Kategorija:Fosfonske kisline]] [[Kategorija:Monsanto]] [[Kategorija:Karcinogeni skupine 2A po IARC]] [[Kategorija:Kelatorji]] m1trek8ngwnddh6617mmchzpq1ryhae 0 410483 6675471 6675082 2026-05-13T19:52:01Z ~2026-28893-83 259838 6675471 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Sveti Anton 8,<br>6276 [[Pobegi]] | parish_church = [[Cerkev svetega Antona, Sveti Anton]] | dedication = | established = | first_mentioned = | previous_name = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Dekanija Koper|Koper]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province =[[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = Marijan Jakopič | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> |name=Župnija Sveti Anton}} '''Župnija Sveti Anton''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Koper|dekanije Koper]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Sedež ima v [[Sveti Anton, Koper|Svetem Antonu]] v [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]] na [[Primorska|Primorskem]]. == Sakralni objekti == * [[Cerkev svetega Antona Puščavnika, Sveti Anton]] ([[župnijska cerkev]]) == Župnijski duhovniki == * Mathias Poropatich (Poropatič) * Matthaues Marchesi (Markežič) * Jacobus Valentinis * Mathias Urbino * Antonius Milanese * Nicolaus Micol * Caspar (Gasparus) Mazucchi * Nicolaus Micol * Antonius Fermeglia * Matthaeus Illiasich * Matthias Zuppich * Stephanus Gavardo * Joannes Vidali * Franciscus Vescovo * Antonius Rinaldi * Joannes (Giovanni) de Favento * Jožef Anton Brozina * Joannes Ferjan * Franciscus Pančur * Antonius Nadrah * Josephus Zakotnik * Jernej Križnaj * Aleksij Gasparčič * Joannes (Ivan) Pipan * Anton Požar * Avguštin Zlobec * Franc Koritnik * Franc Bole * Jože Ličen * Bogdan Špacapan * Jože Ličen * Marjan Jakopič * Franc Prelc * Jožko Pirc == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://zupnija-sv-anton.rkc.si/ Zupnija-sv-anton.rkc.si], uradna stran * [https://skofija-koper.si/zupnije/ Skofija-koper.si] {{Škofija Koper}} {{Dekanija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Anton]] [[Kategorija:Dekanija Koper|Anton]] [[Kategorija:Sveti Anton, Koper]] lihnjkwgdja0qk860szv6keyvgtikv7 0 410617 6675639 6675063 2026-05-14T11:39:57Z ~2026-28279-21 259659 /* Č */ 6675639 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''Kessler'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. [[Vasič]]) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. [[Baraga]]) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * Franc (&Franja) [[Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. [[Škrabec]]) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]]) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott|Leopoldina Rott (Lavoslava Kersnik)]] * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak|Breda Slodnjak (r. Milčinski)]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres|Vera Stres (por. Kmetec)]] * [[Josip Stritar]] * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan|Helena Stupan (r. Tominšek)]] * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc|Natalija Suhadolc (r. Sartori)]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje|Julija Šuklje (por. Zupančič)]] * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 9rta36odarqy5byuzrtexn9efgl716d 0 418503 6675379 6288704 2026-05-13T17:11:29Z Yerpo 8417 /* Vladar združenega kraljestva */ disambig., drugi drobni popravki [[Project:AWB|AWB]] 6675379 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name =Dagobert I. | title = | image = <!-- WD -->| | caption = |succession= Kralj Frankov |reign=629–634 |coronation= |predecessor=[[Klotar II.]] |successor=[[Teoderik III.]] |succession1= |reign1= |coronation1= |predecessor1= |spouse=Gormatruda<br/>Nanthilda<br/>Vulfegunda<br/>Berhilda<br/>Ragnetruda (priležnica) |house=[[Merovingi|Merovinška dinastija]] |house-type= Dinastija |royal anthem = | father =[[Klotar II.]] | mother = Haldetruda | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = | death_date =<!-- WD --> | death_place =<!-- WD --> | date of burial = | place of burial =[[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|Bazilika Saint Denis]], [[Pariz]] | signature = <!-- WD --> |}} '''Dagobert I.''' je bil kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (623–634), kralj vseh [[Franki|Frankov]] (629–634) in kralj [[Nevstrija|Nevstrije]] in [[Burgundija|Burgundije]] (629–639), * okoli [[603]], † [[19. januar]] [[639]]. Bil je zadnji kralj iz [[Merovingi|Merovinške dinastije]], ki je imel še nekaj kraljevske moči,<ref>Rose Williams. ''The Lighter Side of The Dark Ages''. Anthem Press, 2005, ISBN 1-84331-192-5, str. 52.</ref> in prvi, ki je bil pokopan v kraljevi grobnici v baziliki Saint Denis v [[Pariz]]u.<ref>Georges Duby. ''France in the Middle Ages 987-1460: from Hugh Capet to Joan of Arc''. Blackwell Publishers, 1991, ISBN 0-631-18945-9, str. 134.</ref> ==Vladar Avstrazije== Dagobert je bil najstarejši sin Klotarja II. in Haldetrude (575–604). Klotar II. je bil kralj vseh Frankov od leta 613. Leta 623 ga je avstrazijsko plemstvo, ki je želelo imeti svojega kralja, prisililo, da je Dagoberta imenoval za kralja Avstrazije. Ob prenosu oblasti je iz Avstrazije izločil [[Alzacija|Alzacijo]], [[Vogezi|Vogeze]] in [[Ardeni|Ardene]], vendar ga je avstrazijsko plemstvo kmalu prisililo, da je pokrajine vrnil Dagobertu. Vladanje Franka v središču Avstrazije je okrepilo vezi med njegovim dvorom in Alzacijo. V jugozahodnem delu svojega kraljestva je ustanovil novo vojvodino, kasnejšo Vojvodino Alzacijo, ki naj bi branila kraljestvo pred apetiti [[Burgundi|Burgundov]] in [[Alemani|Alemanov]]. Vojvodina je obsegala Vogeze, Burgundska vrata med Vogezi in Juro in Transjuro. Dagobert je za prvega vojvodo nove politične enote imenoval svojega dvorjana Gundoina. Vojvodina je obstajala do konca Merovinške dinastije. ==Vladar združenega kraljestva== [[Slika:Throne of Dagobert bronze Cabinet des Medailles.jpg|thumb|200px|left|Bronast Dagobertov prestol; spodnji del prestola se tradicionalno pripisuje Dagobertu, naslonjala za roke in hrbet pa naj bi dodal Karel Plešasti; prestol je Zadnji uporabil [[Napoleon I.]] leta 1804, ko je ustanavljal [[Legija časti|Legijo časti]]; Cabinet des Medailles]] Po očetovi smrti leta 629 je Dagobert nasledil [[Nevstrija|Nevstrijo]] in [[Burgundija|Burgundijo]]. Zihildin sin in Dagobertov polbrat [[Haribert II.|Haribert]] je temu oporekal in kraljestvi zahteval zase. Zihildinega brata Brodulfa, ki ga je zastopal svojega nečaka, je dal Dagobert umoriti in Akvitanijo prepustil svojemu mlajšemu bratu. Haribert in njegov sin [[Hilperik Akvitanski|Hilperik]] sta bila leta 632 umorjena. Dagobert si je po njuni smrti prisvojil Burgundijo in Akvitanijo in postal najmočnejši merovinški kralj in dolgo časa najbolj spoštovan kralj na Zahodu. Leta 631 je s tremi vojskami napadel slovanskega vladarja [[Kralj Samo|Sama]] in bil v [[Bitka pri Wogastisburgu|bitki pri Wogastisburgu]] poražen. ==Vladar Nevstrije (iz Pariza)== [[Slika:Basilique Saint-Denis Dagobert tombeau.jpg|thumb| Dagobertova grobnica v baziliki Saint Denise, obnovljena v 13. stoletju]] [[Slika:Dagobert.jpg|thumb| Detajl z Dagobertove grobnice, 13. stoletje]] Leta 632 se je avstrazijsko plemstvo pod vodstvom majordoma [[Pipin Landenski|Pipina Landenskega]] uprlo. Dve leti kasneje je Dagobert uporniške plemiče pomiril z imenovanjem svojega tri leta starega sina [[Sigibert III.|Sigiberta III.]] za kralja in mu prepustil najbolj vzhodne dele kraljestva. Dagobert je za svojo prestolnico izbral Pariz. V Meersburgu ob Konstanškem jezeru je zgradil grad Altes Schloss, ki je zdaj najstarejši naseljen grad v tej pokrajini. Kot goreč vernik je dal na mestu [[Benediktinci|benediktinskega]] samostana v Parizu zgraditi [[Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis|baziliko Saint Denis]], in za škofa [[Strasbourg]]a imenoval svetega Arbogasta.<ref>''Arbogast of Strasbourg''. Oxford Dictionary of Saints, 5. izdaja. Urednik David Hugh Farmer, Oxford University Press, 2004, str. 32.</ref> Umrl je v opatiji Saint Denis in bil kot prvi frankovski kralj pokopan v baziliki Saint Denis v Parizu. ==Družina== Avtor ''Fredegarjeve kronike'' kritizira Dagoberta zaradi njegove nemoralnosti, ker je imel ''»istočasno tri kraljice in več priležnic«''.<ref>Fredegar IV, 60.</ref> Kronika omenja kraljico Nantildo in manj znani Vulfegundo in Berhildo, toda nobene priležnice, ''»ker bi bil njihov seznam predolg«''. Leta 625/626 se je poročil z Gormatrudo, sestro očetove žene Zihilde. Zakon je bil brez otrok. Po ločitvi od Gormatrude leta 629/630 se je poročil z Nantildo, saško služabnico (''puella'') iz svojega spremstva.<ref>Fredegar IV, 58: ''Nantechildem unam ex puellis de menisterio matrimonium accipiens reginam sublimavit''.</ref> Z njo je imel sina * [[Klodvik II.|Klodvika II.]] (* 634 ali 635), kasnejšega kralja Nevstrije in Burgundije. Kmalu po poroki je za priležnico vzel dekle Ragnetrudo, s katero je imel najmlajšega sina * [[Sigibert III.|Sigiberta III.]], kasnejšega kralja Avstrazije. Domneva se, da je bila Dagobertov otrok tudi opatinja Nonnberške opatije Regintruda, čeprav se to ne sklada z datumon njenega rojstva med letoma 660 in 665. Poročila se je z bavarskim vojodom Teodom ali njegovinm sinom, vojvodo Salzburga iz bavarske družine Agilflingov. ==Denar== <gallery> Slika:Dagobert_I_Triens_UZES_629_639_gold_1240mg.jpg|Dagobertov ''[[triens]]''; [[Uzès]], 629&ndash;639, zlato 1,24 g. Monnaie de Paris. Slika:Dagobert_I_solidus_Marseille_623_629.jpg|Dagobertov solidus; [[Marseille]], 623&ndash;629. Cabinet des Médailles. Slika:Dagobert_I_and_Romanos_monetaire_triens_Augaune_629_639_1320mg.jpg|Dagobertov in Romanov triens; Augaune, 629-639, zlato 1,32 g. Monnaie de Paris. Slika:Tiers de sous d'or de Dagobert Ier.jpg|Dagobertov zlatnik Slika: Tiers de sou or Dagobert Ier.jpg|Dagobertova zlata ''tremisa'' (sou) </gallery> <gallery mode="packed" heights="200"> File:France historique et monumentale - Planche XXIII - Monuments de Dagobert.png|Abel Hugo - ''France historique et monumentale'' (1837). </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Vir== * Cawley, Charles. ''Medieval Lands Project on Dagobert I, King of the Franks''. Foundation for Medieval Genealogy, pridobljeno avgusta 2012. {{s-start}} {{s-hou|[[Merovingi|Merovinška dinastija]]||603|19. januar|639}} {{s-bef|before=[[Klotar II.]]}} {{s-ttl|title= Kralj Avstrazije |years=623&ndash;629}} {{s-aft|after=[[Sigibert III.]]}} {{s-bef|before=[[Klotar II.]]}} {{s-ttl|title= Kralj Frankov|years=629&ndash;634}} {{s-vac|next=[[Teoderik III.]]}} {{s-new|reason= delitev Galije}} {{s-ttl|title=Kralj Nevstrije in Burgundije|years=634&ndash;639}} {{s-aft|after=[[Klodvik II.]]}} {{end}} {{Merovingi}} {{Authority control}} [[Kategorija:Umrli leta 639]] [[Kategorija:Merovingi]] amv1px9ryup9w6wp6ab6qkso63ctgwm 0 418675 6675327 6634181 2026-05-13T13:52:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675327 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Girls' Generation | image = Girls' Generation at DMC Festival 2015 MBC Radio DJ Concert 02.jpg | caption = Girls' Generation leta 2015<br />Od leve proti desni stojijo: Sunny, Yuri, Yoona, Seohyun in Taeyeon.<br />Od leve proti desni klečijo: Sooyoung, Tiffany in Hyoyeon. | image_size = 300 | background = group_or_band | origin = [[Seul]], [[Južna Koreja]] | genre = {{flatlist| *[[K-pop]] *[[Synthpop|Elektropop]] *Bubblegum pop }} | years_active = 2007–danes | label = {{flatlist| *S.M. Entertainment *EMI Japan *Interscope}} | associated_acts = {{flatlist| *SM Town *Girls'&nbsp;Generation-TTS}} | current_members = {{plainlist| *Taeyeon *Sunny *Tiffany *Hyoyeon *Yuri *Sooyoung *Yoona *Seohyun}} | past_members = Jessica (2007–2014) | website = }} '''Girls' Generation''' ([[Hangul]]: 소녀시대; ''Sonyeo Sidae''), znana tudi kot '''SNSD''', je [[Južna Koreja|južnokorejska]] dekliška [[Glasbena skupina|skupina]], ki jo je ustanovilo podjetje S.M. Entertainment leta 2007. Skupina je sestavljena iz osmih članic: Taeyeon, Sunny, Tiffany, Hyoyeon, Yuri, Sooyoung, Yoona, in Seohyun. Prvotno kot devetčlanska skupina (Jessica je skupino zapustila septembra 2014) so Girls' Generation leta 2007 debitirale z istoimenskim albumom. Čeprav je album pritegnil pozornost, je skupina zaslovela šele leta 2009 s skladbo ''Gee'', ki je končala na prvem mestu glasbene oddaje ''Music Bank'' rekordnih devet zaporednih tednov in je bila izbrana za južnokorejsko skladbo desetletja za obdobje med letoma 2000 in 2010. Girls' Generation so še bolj utrdile svojo priljubljenost na korejski glasbeni sceni s [[Singl|singli]] ''Tell Me Your Wish (Genie)'', ''Oh!'', in ''Run Devil Run'', ki so izšli med letoma 2009 in 2010. Leta 2010 so Girls' Generation podpisale z Nayutawave Records (današnji EMI Records Japan) in vstopile na [[Japonska|japonsko]] glasbeno sceno. Njihov prvi japonski album, ''Girls' Generation'', ki je izšel junija 2011, je dosegel milijonsko prodajo in je postal prvi japonski album dekliških skupin izven Japonske, ki mu je to uspelo. Tretji korejski studijski album ''The Boys'' je izšel oktobra 2011 in je postal najbolje prodajan album leta 2011 v Južni Koreji z več kot 380.000 prodanimi izvodi. Posneta je bila tudi [[angleščina|angleška]] različica singla ''The Boys'', izdana pri Interscope Records, v želji razširitve na globalno glasbeno sceno. Četrti korejski studijski album je izšel leta 2013, imenovan ''I Got a Boy'', z istoimenskim singlom, ki je osvojil prestižno nagrado za video leta na prvih [[YouTube]] glasbenih nagradah novembra 2013. Njihov peti korejski studijski album, ''Lion Heart'', je izšel leta 2015. Leta 2017, ob desetletnici nastanka skupine, so Girls' Generation izdale šest korejski studijski album, ''Holiday Night''. Velika priljubljenost skupine v njihovi domači državi jim je prinesla številna priznanja in nazive, kot so »državna dekliška skupina« in »državne pevke«. Girls' Generation so prva dekliška skupina na svetu, ki so dosegle več kot 100 milijonov ogledov na YouTube s petimi različnimi skladbami. Na Japonskem so prva tuja dekliška skupina, ki je na japonski glasbeni lestvici Oricon Albums Chart imela tri prvouvrščene albume. Njihove tri japonske koncertne turneje so privabile rekordnih 550.000 gledalcev, kar je več od katerekoli druge korejske dekliške skupine. ==Ime== Izvirno [[Korejščina|korejsko]] ime skupine je '''So-nyuh Shi-dae''' ([[hangul]]: 소녀시대; dobesedno ''Generacija deklet''); znane so tudi kot ''SoShi'' (소시) ali ''SNSD'', oboje kot okrajšava njihovega korejskega imena.<ref name="fan-soshified">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6670426/girls-generation-fan-essay|title=Girls' Generation Fans Explain the 'Optimism & Hope' of the K-Pop Girl Group|work=Billboard|date=19 avgust 2015|accessdate=20 maj 2016}}</ref> Na [[Japonska|Japonskem]] je skupina znana kot ''Shōjo Jidai'' ([[Japonščina|japonsko]]: 少女時代),<ref name="JapaneseName">{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2012/09/02/national/will-the-takeshima-dispute-break-the-korean-wave/#.UVj-Sb9RpfQ|title=Will the Takeshima dispute break the Korean wave?|first=Mark|last=Schreiber|date=2 september 2012|accessdate=20 maj 2016|work=The Japan Times|archive-date=2013-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130922170753/http://www.japantimes.co.jp/news/2012/09/02/national/will-the-takeshima-dispute-break-the-korean-wave/#.UVj-Sb9RpfQ|url-status=dead}}</ref> na [[Kitajska|Kitajskem]] pa kot ''Shàonǚ Shídài'' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 少女时代).<ref>{{navedi splet|url=http://gb.cri.cn/27564/2014/09/30/7791s4713264.htm|publisher=China Radio International|language=zh |title=SM娱乐官方声明确认郑秀妍退团 少女时代将由8人活动|trans-title=SM je objavil, da bo SNSD imel 8 članic po odhodu Jessice|date=30 september 2014|accessdate=20 maj 2016|archive-date=2014-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20141105150821/http://gb.cri.cn/27564/2014/09/30/7791s4713264.htm|url-status=dead}}</ref> ==Zgodovina== ===2000–2008: Nastanek in prvenec=== Nekatere članice so bile vključene v zabavno industrijo že pred nastankom skupine. Yoona je šla skozi 200 avdicij za glasbene spote, drame, in filme preden je postala pevka.<ref>{{navedi splet|url=http://news.nate.com/view/20131201n03442|title=윤아 '연기 오디션 200번, 자신감 있는 태도 중요'|trans-title=Yoona '200 acting auditions, confident attitude is important'|publisher=Nate News|language=ko|date=1 december 2013|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Sooyoung je bila dejavna na japonski glasbeni sceni kot članica pop dueta Route θ, ki je leta 2003 po enem letu delovanja razpadel.<ref name="route0 profile">{{navedi splet|url=http://www.randc.jp/route0/profile.html|title=Route 0 – profile|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060216220007/http://randc.jp/route0/profile.html|archivedate=16 februar 2006|language=ja |publisher=R&C Japan Ltd.}}</ref><ref>{{navedi novice|author1=Song Hye-jin|title=데뷔 7년차 중견가수, '소녀시대' 멤버가 되다|trans-title=7 singers debut mid-year, 'Girls' Generation' ranked|url=http://choen.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/12/2009021201374.html|accessdate=23 maj 2016|date=12 februar 2009|language=ko|work=The Chosun Ilbo|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304104325/http://choen.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/12/2009021201374.html|url-status=dead}}</ref> Prva članica, ki se je pridružila agenciji S.M. Entertainment, je bila Jessica Jung leta 2000, potem ko so njo in njeno mlajšo sestro Krystal Jung med družinskimi počitnicami v Južni Koreji med nakupovanjem opazili zaposleni v agenciji in ji ponudili nastop na avdiciji.<ref>{{navedi splet|url=http://choen.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/18/2009021800465.html|title="제시카, '관객 앞에서의 제 목소리에 감동했어요' (Jessica 'the audience was impressed with the voice')|language= ko|publisher=The Chosun Ilbo|date=18 februar 2009|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Istega leta sta bili agenciji priključeni Sooyoung in Hyoyeon preko natečaja 2000 S.M. Open Audition. Naslednjega leta se je agenciji priključila Yuri kot drugouvrščena na tekmovanju 2001 S.M. Youth Best Dancer. Yoona je bila priključena leta 2002 preko S.M. Saturday Open Casting Audition.<ref name=iam>{{cite AV media | people = SM Town | title = I AM: SMTOWN Live World Tour in Madison Square Garden | medium = Blu-Ray | publisher = S.M. Entertainment | location = New York, U.S. | date = 2012 }}</ref> Seohyun, najmlajšo članico skupine, so skavti agencije opazili na podzemni železnici leta 2003 in ji ponudili nastop na avdiciji.<ref>{{navedi splet|url=http://article.joins.com/news/article/article.asp?total_id=4336165&ctg=15|title=SNSD's Seohyun-f(x)'s Sulli past auditions 'Infinite Challenge' surprise audience|language=ko|date=24 julij 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150103072035/http://article.joins.com/news/article/article.asp?total_id=4336165&ctg=15|archivedate=2015-01-03|work=JoongAng Ilbo|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> [[File:Girls' Generation at the 2008 beach volleyball competition in Jamsil 2.jpg|thumb|right|Girls' Generation leta 2008 med izvajanjem sklade ''Kissing You''.]] Vodja skupine, Taeyeon, se je pridružila leta 2004 kot zmagovalka S.M. Youth Singing Competition.<ref>{{navedi novice|author1=Kim Soe-jung|title=Schools for stardom groom pop wannabes|url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/article.aspx?aid=2885219|accessdate=23 maj 2016|work=JoongAng Ilbo|date=18 januar 2008}}</ref><ref name="BB_Korea_Dream">{{navedi novice|work=Billboard Korea|title=Girls' Generation Making Its American Dream Come True|url=http://www.billboard.com/articles/news/465158/girls-generation-making-its-american-dream-come-true|accessdate=23 maj 2016|date=13 november 2011}}</ref> Istega leta se je Tiffany udeležila S.M.-jeve avdicije v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Agenciji se je pridružila oktobra 2004.<ref>{{navedi novice|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200708011017271002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131029201027/http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200708011017271002|title=소녀시대 티파니 'LA 축제서 캐스팅'|trans-title=SNSD's Tiffany 'LA festival casting'|date=1 avgust 2007|publisher=Newsen|language=ko|accessdate=23 maj 2016|archivedate=29 oktober 2013}}</ref> Kot zadnja je bila dodana Sunny, ki se je sprva agenciji pridružila že leta 1998. Po petih letih se je preselila k agenciji Starworld. Leta 2007 se je na priporočilo japonske pevke Ayumi Hamasaki vrnila k S.M. in postala članica Girls' Generation.<ref name="Sugar">{{navedi splet|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2007113015350222567&nvr=|title=소녀시대 써니 SM 이수만 친조카 '슈가 후속 그룹 멤버 될 뻔'|date=30 november 2007|accessdate=23 maj 2016|language=ko|work=[[:ko:아시아경제신문|The Asia Economy Daily]]|archive-date=2011-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110904123255/http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2007113015350222567&nvr=|url-status=dead}}</ref> Julija 2007 so Girls' Generation imele prvi oderski nastop na televizijski oddaji ''School of Rock'', kjer so nastopile z njihovim prvim [[Singl|singlom]], ''Into the New World''.<ref>{{navedi novice|url=http://joynews.inews24.com/php/news_view.php?g_menu=700100&g_serial=272410|title=소녀시대, 19일 데뷔곡 '다시 만난 세계' 공개|trans-title=Girls' Generation debut song released on the 19th|language=ko|publisher=iNews24|date=17 julij 2007|accessdate=23 maj 2016}}</ref> V začetku avgusta je imela skupina prvi uraden nastop na glasbeni oddaji ''Inkigayo''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.hankyung.com/news/app/newsview.php?aid=2007073079777|title=소녀시대, 8월 5일 '인기가요'서 데뷔식 치른다|trans-title=Girls' Generation debut on 'Inkigayo' on August 5|date=30 julij 2007|work=Korea Economic Daily|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Novembra so izdale svoj prvi album, imenovan ''Girls' Geneartion''. Album je postal 12. najbolje prodajan korejski album leta 2007 s prodanimi 56.804 kopijami.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090228004543/http://miak.or.kr/stat/kpop_2007_2.htm|url=http://miak.or.kr/stat/kpop_2007_2.htm|title=2007.총결산 판매량|trans-title=2007 Statistics|publisher=Music Industry Association of Korea|archivedate=28 februar 2009|language=ko}}</ref> Do leta 2009 je številka presegla 120.000 prodanih kopij.<ref name="100kSales">{{navedi splet|url=http://star.mt.co.kr/view/stview.php?no=2009031710540748246|title=소녀시대, 올 첫 10만장 돌파..2연속 10만장 판매|trans-title=Girls' Generation, two albums exceeding 100 thousand sales mark|language=ko|publisher=Star News|date=17 marec 2009|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Marca 2008 je bil album ponovno izdan pod imenom ''Baby Baby''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.melon.com/album/detail.htm?albumId=373315|title=Baby Baby (소녀시대 Repackage)|language=ko|publisher=Melon|accessdate=23 maj 2016}}</ref> ===2009–2010: Preboj in japonski prvenec=== Čeprav so Girls' Generation pritegnile nekaj pozornosti z njihovim prvim albumom, je skupina postala slavna šele leta 2009. 9 januarja 2009 je skupina izdala njihov prvi [[extended play]] ''Gee'', ki je prodal preko 100.000 kopij v Južni Koreji.<ref name="100kSales"/> Istoimenski naslovni singel je postal številka ena na glasbenem programu ''Music Bank'' samo teden dni po izdaji, in se je obdržal na vrhu rekordnih devet zaporednih tednov, kar je bil rekord vse do leta 2012, ko je PSY s svojo uspešnico ''Gangnam Style'' bil številka ena deset zaporednih tednov.<ref>{{navedi novice|author=Lee Jeong-hyeok|url=http://sports.chosun.com/news/news.htm?name=/news/entertainment/200901/20090117/91q22202.htm|title=소녀시대', KBS와 갈등?...2주 연속 출연 안해|work=The Chosun Ilbo|language=ko|date=16 januar 2009|trans-title=Girls' Generation Claim No.1 Position on KBS|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/culture/2009/06/135_46836.html|title= Girls Generation to Return With New Album|work=The Korea Times|date=15 junij 2009|accessdate=23 maj 2016}}</ref> ''Gee'' je postal tudi najbolje prodajan singel leta 2009.<ref>{{navedi novice|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100804044458/http://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2010/06/201_61266.html|url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2010/06/201_61266.html|title=Korea Launches First Official Music Charts Gaon|author=Han Sang-hee|work=The Korea Times|archivedate=4 avgust 2010|date=23 februar 2010}}</ref> Drugi extended play skupine, imenovan ''Tell Me Your Wish (Genie)'', je bil izdan junija 2009.<ref name="Genie release">{{navedi novice|author=Kim Hyeong-u|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200906231509181002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141006100009/http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200906231509181002|title=소녀시대 제로센 논란에 음반 발매일 29일로 연기 '문제 부분 삭제'|trans-title=Girls' Generation's New Mini Album Titled 'Tell Me Your Wish'|publisher=Newsen|date=23 junij 2009|archivedate=6 oktober 2014|language=ko}}</ref> EP je prodal rekordnih 50.000 kopij v prvem tednu izdaje.<ref>{{navedi novice|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200907071134541002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131216093346/http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200907071134541002 |title=ko:소녀시대 가요계 올킬 '음반 음원 벨 방송횟수 모두 1위 싹쓸이'|trans-title=Girls' Generation's New Mini Album Claim the Top Spot on Music Websites|publisher=Newsen|language=ko|date=7 julij 2009|archivedate=16 december 2013}}</ref> Novembra 2009 je S.M. Entertainment najavil prvo koncertno turnejo, imenovano Into The New World. Vstopnice za korejske koncerte so bile razprodane v treh minutah.<ref name="announce1">{{navedi novice|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?sec=ent9&idxno=2009111110054389701|title=Girls' Generation to embark on Asia tour next month|last=Lynn|first=Kim|date=11 november 2009|work=The Asia Economy Daily|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref name="Sellout 3 min">{{navedi novice|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2009/11/25/2009112500702.html|title=Girls' Generation Gig Sells Out in 3 Minutes|date=24 november 2009|work=The Chosun Ilbo|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Koncerta turneja je vsebovala koncerte v domačem [[Seul]]u decembra 2009, v [[Šanghaj]]u aprila 2010, in [[Tajpej]]u oktobra 2010.<ref>{{navedi novice|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/special/2009/11/178_55332.html|title=Girls' Generation to Hold Asian Tour|last=Han Sang Hee|date=11 november 2009|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?sec=ent9&idxno=2009111110054389701|date=11 november 2009|accessdate=23 maj 2016|title=Girls' Generation to embark on Asia tour next month|work=The Asia Economy Daily}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://contents.innolife.net/news/list.php?ac_id=7&ai_id=121912|title=少女時代、台湾コンサート最多観客記録|trans-title=Girls' Generation To Visit Taiwan|publisher=Innolife|language=zh|date=18 oktober 2010|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150705052238/http://contents.innolife.net/news/list.php?ac_id=7&ai_id=121912|url-status=dead}}</ref> [[File:Girls' Generation in 2010 Golden Disk Awards.jpg|thumb|left|Girls' Generation na podelitvi Golden Disc Awards leta 2010.]] Drugi studijski album ''Oh!'' je bil izdan januarja 2010;<ref name="OH/ANNOUNCE">{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.co.kr/NEWKHSITE/data/html_dir/2010/01/22/201001220013.asp|title=Girls Generation to release 2nd album|date=21 januar 2010|work=The Korea Herald|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100209025537/http://www.koreaherald.co.kr/NEWKHSITE/data/html_dir/2010/01/22/201001220013.asp|archivedate=9 februar 2010}}</ref> do leta 2014 je bilo prodanih 234.500 kopij.<ref name="SalesGG">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150116120626/http://www.instiz.net/pt?no=2637866&page=1|url=http://www.instiz.net/pt?no=2637866&page=1|title=가온 차트 역대 음반판매량 Top 100 (2010~2014)|trans-title=Top 100 Albums on Gaon Chart (2011~2014)|publisher=Korea Music Content Industry Association|language=ko|archivedate=16 januar 2015}}</ref> Istoimenski naslovni singel je bil drugi najbolje prodajan singel leta 2010 v Južni Koreji, z 3.3 miljone prodanimi kopijami.<ref name="2010_YE">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140228230722/http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2010&chart_Time=year|url=http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2010&chart_Time=year|title=Gaon Download Chart – 2010|publisher=Gaon Download Chart. Gaon Music Chart|language=ko|archivedate=28 februar 2014}}</ref> Album ''Oh!'' je bil marca 2010 ponovno izdan pod imenom ''Run Devil Run''.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120707193014/https://itunes.apple.com/us/album/run-devil-run/id417705435|url=https://itunes.apple.com/us/album/run-devil-run/id417705435|title=Run Devil Run by Girls' Generation|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|archivedate=7 julij 2012}}</ref> Sredi leta 2010 so Girls' Generation podpisale z Nayutawave Records (današnji EMI Records Japan) v želji vstopiti na japonski glasbeni trg.<ref>{{navedi novice|title=Girls' Generation Poised for Big Time in Japan|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2010/08/07/2010080700247.html|accessdate=23 maj 2016|work=The Chosun Ilbo|date=7 avgust 2010}}</ref> Prva japonska izdaja je bil DVD, imenovan ''New Beginning of Girls' Generation'', ki je izšel avgusta 2011 in je vseboval sedem glasbenih spotov in posebne bonus posnetke.<ref>{{navedi novice|author1=Han Sang-hee|title=Girls' Generation to debut in Japan|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2010/06/143_67507.html|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Times|date=11 junij 2010}}</ref> Prodanih je bilo 60.000 kopij, Recording Industry Association of Japan (RIAJ) pa mu je dodelil zlat certifikat.<ref name="StormJP">{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/news/949769/koreas-girls-generationsnsd-ready-to-storm-japan|title=Korea's Girls' Generation/SNSD Ready To Storm Japan|work=Billboard|first=Rob|last=Schwartz |date=3 december 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140116045040/http://www.billboard.com/articles/news/949769/koreas-girls-generationsnsd-ready-to-storm-japan|archivedate=16 januar 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201101.html|title=February 2011 Report|language=ja|publisher=Recording Industry Association of Japan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217140714/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201101.html|archivedate=2011-02-17|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Septembra 2010 so Girls' Generation izdale japonsko različico singla ''Genie''.<ref name="StormJP"/> Singel je dosegel četrto mesto na japonskem Oricon Singles Chart in je prejel platinasti certifikat za digitalno prodajo, ki je presegla 100.000 prodanih enot.<ref name="Oricon">{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/prof/464186/products/|title=少女時代の作品|language=ja|publisher=Oricon|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w120420.html|language=ja|publisher=Recording Industry Association of Japan|title=March 2012 Report|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120627054427/http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w120420.html|archivedate=2012-06-27|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Naslednji mesec je skupina izdala njihov drugi japonski singel, ''Gee'', ki je dosegel drugo mesto na Oricon Singles Chart.<ref name="StormJP"/> ''Gee'' je postal prvi singel po letu 1980 kakšne dekliške skupine izven Japonske, ki je končal na enem izmed prvih treh mest na Oricon Chart.<ref>{{navedi novice|url=http://www.mtvk.com/2010/10/26/girls-generation-breaks-a-30-year-old-oricon-record-and-releases-hoot/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203221647/http://www.mtvk.com/2010/10/26/girls-generation-breaks-a-30-year-old-oricon-record-and-releases-hoot/|title=Girls' Generation Breaks a 30-Year-Old Oricon record and release 'Hoot'|publisher=MTV K|archivedate=2010-12-03|first=Sunny|last=Kim|date=26 oktober 2010|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> ''Gee'' je najuspešnejši singel skupine na japonskem z 207.000 prodanimi kopijami. Pridobil je tudi miljonski certifikat, ki ga podeljuje RIAJ.<ref name="JP_Domination">{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/news/481799/girls-generation-push-japanese-domination-with-paparazzi-1-million-albums-sold|title=Girls' Generation Push Japanese Domination With 'Paparazzi,' 1 Million Albums Sold|first=Jeff|last=Benjamin|date=12 julij 2012|accessdate=23 maj 2016|work=Billboard}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w140228.html|title=February 2014 Report|publisher=Recording Industry Association of Japan|language=ja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140305015635/http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w140228.html|archivedate=2014-03-05|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Tretji korejski EP ''Hoot'' je izšel oktobra 2010.<ref name="mtvk">{{navedi novice|first=Sunny|last=Kim|url=http://www.mtvk.com/2010/10/27/super-juniors-siwon-to-make-a-special-appearance-in-girls-generations-hoot-mv|title=Super Junior's Siwon To Make A Special Appearance In Girls Generation's 'Hoot' MV!|publisher=MTV K|date=27 oktober 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109044140/http://www.mtvk.com/2010/10/27/super-juniors-siwon-to-make-a-special-appearance-in-girls-generations-hoot-mv/|archivedate=2010-11-09|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> ===2011–2012: Japonski uspeh, ''The Boys'', in mednarodna razširitev=== [[File:SNSD at LG Cinema 3D World Festival (4).jpg|thumb|right|Girls' Generation izvajajo skladbo ''The Boys'' na LG Cinema 3D World festivalu leta 2012.]] Girls' Generation so nadaljevale svoj uspeh na Japonskem s singlom ''Mr. Taxi / Run Devil Run'', ki je izšel aprila 2011. Singel se je ustavil na drugem mestu Oricon Singles Chart in je prejel zlat certifikat RIAJ.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/rank/js/w/2011-05-09/|title=Oricon's Weekly Chart April 25-May 1, 2011|publisher=Oricon|date=maj 2011|accessdate=23 maj 2016|language=ja}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201104.html|title=April 2011 Report|publisher=Recording Industry Association of Japan|language=ja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110623054607/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201104.html|archivedate=2011-06-23|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Po izdanih treh japonskih singlih so junija 2011 izdale svoj prvi japonski album, imenovan ''Girls' Generation''.<ref name="japdebut">{{navedi novice|url=http://english.yonhapnews.co.kr/culturesports/2011/06/07/86/0701000000AEN20110607002200315F.HTML|title= South Korean girl group Girls' Generation tops Japanese chart|publisher=Yonhap|date=7 junij 2011|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Za promocijo albuma so se lotile koncertne turneje, imenovane The 1st Japan Arena Tour, ki se je začela v [[Osaka|Osaki]] 31 maja 2011.<ref name="japdebut"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20110724000337|title=Girl's Generation happy with broadening fan base|author=Kim Yoon-mi|date=24 julij 2011|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Herald}}</ref> Album je požel ogromen uspeh na Japonskem, saj je dosegel prvo mesto na Oricon Albums Chart in je tako postal prvi album tuje dekliške skupine, ki mu je to uspelo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/news/88386/|publisher=Oricon|title=少女時代、オリジナルアルバムで初の週間1位を狙う|trans-title=Girls' Generation Score A No.1 Album|date=2 junij 2010|accessdate=23 maj 2016|language=ja}}</ref> V prvih mesecih prodaje je album ''Girls' Generation'' prodal 500.000 kopij in si prislužil dvojni platinasti certifikat.<ref name="Atlantic">{{navedi splet|url=http://www.theatlantic.com/entertainment/archive/2011/09/how-korean-pop-conquered-japan/244712/|title=How Korean Pop Conquered Japan|work=The Atlantic|date=13 september 2011|first=Patrick|last=St. Michel|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Tretji korejski studijski album, ''The Boys'', je izšel oktobra 2011.<ref>{{navedi splet|url=http://music.naver.com/album/index.nhn?albumId=207992|title=3집 The Boys|publisher=Naver|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Album je bil izdan tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pod okriljem Interscope Records.<ref name="Interscope">{{navedi splet|url=http://www.complex.com/music/2011/10/watch-the-new-music-video-from-the-9-girl-korean-pop-group-girls-generation|title=Watch the New Music Video From the 9-Girl Korean Pop Group 'Girls' Generation'|work=Complex|first=Anthony|last=Osei|date=19 oktober 2011|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307092548/http://www.complex.com/music/2011/10/watch-the-new-music-video-from-the-9-girl-korean-pop-group-girls-generation|url-status=dead}}</ref> V želji po globalni promociji so nastopile na ameriških televizijskih oddajah ''Late Show with David Letterman'' 31 januarja 2012 in ''Live! with Kelly'' 1 februarja 2012.<ref>{{navedi novice|first1=Samantha|last1=Edussuriya|url=http://www.mtviggy.com/blog-posts/snsd-hits-us-media-bullseye-with-letterman-and-live-with-kelly-appearances|title=SNSD Hits US Media Bullseye with 'Letterman' and 'Live With Kelly' Appearances|publisher=MTV|date=31 januar 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120913014101/http://www.mtviggy.com/blog-posts/snsd-hits-us-media-bullseye-with-letterman-and-live-with-kelly-appearances/|archivedate=13 september 2012}}</ref> ''The Boys'' je postal najbolje prodajan album leta 2011 v Južni Koreji z 385.348 prodanimi kopijami.<ref name=g2011>{{navedi splet|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=&targetTime=2011&hitYear=2011&termGbn=year|title=2011 Year-End Chart|publisher=Gaon Album Chart|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Do leta 2015 je bilo prodanih 460.959 kopij, album pa je postal drugi najbolje prodajan album v Južni Koreji v obdobju 2010–2015.<ref name="SalesUpdate">{{navedi splet|url=http://theqoo.net/square/199544391|title=Top 100 Albums (2010-2015)|publisher=Korean Music Content Industry Association|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Junija 2012 so Girls' Generation izdale svoj četrti japonski singel, imenovan ''Paparazzi''. Singel je dosegel drugo mesto na Oricon Singles Chart, RIAJ pa mu je dodelil zlat certifikat.<ref name="Oricon"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201206.html|title=June 2012 Report|language=ja|publisher=Recording Industry Association of Japan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120813170633/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201206.html|archivedate=2012-08-13|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Girls' Generation so nato novembra 2012 izdale svoj drugi japonski album, ''Girls & Peace'', ki je prodal 116.963 kopij v prvem tednu prodaje in je dosegel drugo mesto Oricon Albums Chart.<ref>{{navedi novice|last1=Jackson|first1=Julie|title=M-Flo DJ gives SNSD a new spin|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20130320000735|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Herald|date=20 marec 2013}}</ref> Pozneje mu je RIAJ podelil platinast certifikat, album pa je postal 41. najbolje prodajan na Japonskem v letu 2012 z 141.259 prodanimi kopijami.<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201211.html|title=November 2012 Report|publisher=Recording Industry Association of Japan|language=ja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121213025429/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201211.html|archivedate=2012-12-13|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/music/special/2012/musicrank1220/index06.html#topphoto|title=2012 Oricon Year-End Chart|publisher=Oricon|language=ja|accessdate=23 maj 2016}}</ref> ===2012–2014: ''I Got a Boy'', globalna prepoznavnost, in odhod Jessice=== Decembra 2012 so Girls' Generation izdale singel ''Dancing Queen''—priredba skladbe ''Mercy'', ki jo je leta 2008 izdala britanska pevka [[Duffy]]—kot glavni singel njihovega prihajajočega studijskega albuma.<ref name="BB_Dancing_Queen">{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/news/1481272/girls-generation-drop-dancing-queen-set-date-for-album-release|title=Girls' Generation Drop 'Dancing Queen'|work=Billboard|first=Jeff|last=Benjamin|date=21 december 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130528003010/http://www.billboard.com/articles/news/1481272/girls-generation-drop-dancing-queen-set-date-for-album-release|archivedate=23 maj 2016}}</ref> Na novoletni dan leta 2013 je skupina izdala četrti korejski studijski album ''I Got a Boy''.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140209050100/https://itunes.apple.com/us/album/i-got-a-boy/id585172966|url=https://itunes.apple.com/us/album/i-got-a-boy/id585172966|title=I Got a Boy by Girls' Generation|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|archivedate=9 februar 2014}}</ref> Istoimenski naslovni singel je v letu 2013 prodal 1.354.672 digitalnih kopij.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140228230611/http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2013&chart_Time=year|url=http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2013&chart_Time=year|title=Download Chart: 2013 (Year-End)|publisher=Gaon Download Chart. Gaon Music Chart|language=ko|archivedate=28. februar 2014}}</ref> Videospot ''I Got a Boy'' je osvoji nagrado za video leta na prvih [[YouTube]] glasbenih nagradah novembra 2013. Girls' Generation so premagale izvajalce kot so Psy, [[Justin Bieber]], [[Lady Gaga]], [[Miley Cyrus]] in [[One Direction]], kar je veljajo za veliko presenečenje.<ref name="youtube">{{navedi novice|url=http://edition.cnn.com/2013/11/04/showbiz/youtube-awards-girls-generation/|title=K-pop group Girls' Generation beats Miley, Lady Gaga at first YouTube award|accessdate=20 maj 2016|date=4 november 2013|publisher=CNN.com}}</ref><ref name="TIME_YouTube">{{navedi novice|url=http://entertainment.time.com/2013/11/04/who-is-girls-generation-the-group-that-beat-bieber-for-video-of-the-year/|title=Who Is Girls Generation, the Group That Beat Bieber for Video of the Year?|date=4 november 2013|first=Lily|last=Rothman|work=Time|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150705133614/http://entertainment.time.com/2013/11/04/who-is-girls-generation-the-group-that-beat-bieber-for-video-of-the-year/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://siol.net/trendi/glasba/eminem-in-swiftova-med-prvimi-dobitniki-glasbene-nagrade-youtube-75934|title=Eminem in Swiftova med prvimi dobitniki glasbene nagrade youtube|publisher=[[Siol]]|date=4 november 2013|accessdate=23 maj 2016|author=I. Đ.}}</ref> [[File:LG 시네마 3D TV 새 모델 ‘소녀시대’ 영입.jpg|thumb|left|250px|Girls' Generation med snemanjem oglasa za [[LG]] televizijo leta 2012.]] Februarja 2013 so Girls' Generation odšle na drugo japonsko turnejo, imenovano ''Girls & Peace: 2nd Japan Tour'', ki se je začel v mestu [[Kobe]] 9 februarja.<ref>{{navedi splet |url=http://natalie.mu/music/news/76597 |title=少女時代「Oh!」日本版ビジュアル公開＆アリーナツアー|trans-title=Girls' Generation's music video 'Oh!' for visual public and arena tour|date=15. september 2012|accessdate=23 maj 2016|publisher=Natalie|language=ja}}</ref> Prva svetovna turneja, imenovana Girls' Generation World Tour Girls & Peace, se je odvijala med junijem 2013 in februarjem 2014 in je vsebovala deset koncertov v sedmih azijskih državah.<ref name="chosunsports">{{navedi novice|url=http://sports.chosun.com/news/ntype.htm?id=201304270100212130016566&servicedate=20130426|title=소녀시대, 드디어 월드투어 나선다. 6월 8, 9일에는 서울서 2년 만에 단독 콘서 트|trans-title=Girls' Generation to hold concerts in Seoul on June 8 and 9, the first in two years|work=The Chosun Ilbo|date=26 april 2013|accessdate=23 maj 2016|language=ko}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20130605000793|title=Girls' Generation to embark on first world tour|first=Julie|last=Jackson|publisher=Korea Herald|date=5 junij 2013|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Četrti korejski EP z imenom ''Mr.Mr'' je izšel februarja 2014.<ref>{{navedi novice|url=http://www.globalpost.com/dispatch/news/yonhap-news-agency/140224/girls-generation-unveils-new-album-itunes|title=Girls' Generation unveils new album on iTunes|date=24 februar 2014|publisher=GlobalPost|accessdate=23 maj 2016}}</ref> EP je bil peti najbolje prodajan album leta 2014 v Južni Koreji, z 163.209 prodanimi kopijami.<ref name=g2014>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150114120032/http://gaonchart.co.kr/chart/album.php?f_chart_kind_cd=T&nationGbn=&f_month=3&f_year=2014&f_type=year|url=http://gaonchart.co.kr/chart/album.php?f_chart_kind_cd=T&nationGbn=&f_month=3&f_year=2014&f_type=year|title=Gaon Album Chart: 2014 (Year-End)|language=ko|publisher=Gaon Album Chart. Gaon Music Chart|archivedate=14 januar 2015}}</ref> Naslovna skladba, ''Mr.Mr.'', je prodala 906.962 digitalnih kopij v letu 2014.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140724165213/http://gaonchart.co.kr/chart/digital.php?f_chart_kind_cd=T&f_week=10&f_year=2014&f_type=week|url=http://gaonchart.co.kr/chart/digital.php?f_chart_kind_cd=T&f_week=10&f_year=2014&f_type=week|title=Gaon Digital Chart: Week 10, 2014|publisher=Gaon Digital Chart. Gaon Music Chart|language=ko|archivedate=24 julij 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/total.gaon?serviceGbn=S1020|title=Gaon Digital Chart: 2014|publisher=Gaon Digital Chart. Gaon Music Chart|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Julija 2014 je skupina izdala svoj prvi japonski ''greatest hits'' album, imenovan ''The Best'', ki je vseboval prejšne single in štiri nove: ''Indestructible'', ''Divine'', ''Show Girls'', in ''Chain Reaction''. Album je bil dva tedna na prvem mestu Oricon Albums Chart in je prodal 175.000 kopij na Japonskem.<ref name=3albums>{{navedi splet|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/culture/2014/08/517_162354.html|title= Girls' Generation tops Japanese chart for second week|work=The Korea Times|date=5 avgust 2014|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141220041816/http://www.oricon.co.jp/special/47530/4/|url=http://www.oricon.co.jp/special/47530/4/|title=2014年 年間音楽＆映像ランキング発表|trans-title=2014 Year-End Album Chart|publisher=Oricon|language=ja|archivedate=23 maj 2016}}</ref> Istočasno je skupina imela tudi tretjo japonsko turnejo, znano pod imenom Love & Peace. Začetek turneje je bil v mestu [[Fukuoka]] aprila 2014; skupno je skupina nastopila 17-krat v sedmih japonskih mestih. S tremi japonskimi koncerti med 2011 in 2014 so Girls' Generation privabile skupno 550.000 gledalcev, kar je rekord korejskih dekliških skupin.<ref name="3rd_Japan_Tour">{{navedi novice|title=SNSD draws 200,000 fans to 3rd Japan concert tour|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140714000903|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Herald|date=14 julij 2014}}</ref> 29 septembra 2014 je Jessica na svojem družbenem omrežju objavila, da je bila izključena iz skupine. S.M. Entertainment je v izjavi potrdil govorice in naznanil, da Jessica ni več članica skupine zaradi neusklajenega osebnega in skupinskega urnika. Girls' Generation so tako nadaljevale kot osemčlanska skupina.<ref>{{navedi novice|url=http://blogs.wsj.com/korearealtime/2014/09/30/k-pop-earthquake-girls-generation-member-kicked-out/|title=K-Pop Earthquake: Girls’ Generation Member Jessica Jung Ousted|work=The Wall Street Journal|accessdate=23 maj 2016|date=30 september 2014}}</ref> Preostalih osem članic je nadaljevalo z aktivnostmi; 9 decembra 2014 so imele koncert v japonski prestolnici, imenovan ''The Best Live at Tokyo Dome''; koncert je bil razprodan in je privabil 50.000 gledalcev.<ref>{{navedi novice|url=http://news.kbs.co.kr/news/view.do?ncd=2982183|title=소녀시대, 도쿄 첫 단독 공연 '매진'|trans-title=Girls' Generation's first solo concert sold out|publisher=[orean Broadcasting System|date=11 december 2014|accessdate=23 maj 2016|language=ko}}</ref> DVD koncerta je izšel aprila 2015.<ref>{{navedi novice|url=http://www.oricon.co.jp/news/2051279/|title=【オリコン】少女時代、東京ドーム公演DVD&BD1位 海外歌手歴代トップに|trans-title=Girls' Generation's DVD top both Oricon DVD and Blu-ray charts|language=ja|date=9 april 2015|accessdate=23 maj 2016|publisher=Oricon}}</ref> ===2015–2016: ''Lion Heart''=== [[File:Girls' Generation at KBS Gayo Daechukje 2015 06.jpg|thumb|right|Girls' Generation izvajajo skladbo ''Lion Heart'' decembra 2015.]] Girls' Generation so marca 2015 napovedale singel ''Catch Me If You Can''; njihov prvi izdelek kot osemčlanska skupina.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6509501/girls-generation-8-members-new-music-jessica-jung|title=Girls' Generation Announce First New Music Without Jessica Jung|first=Jeff|last=Benjamin|work=Billboard|date=23 marec 2015|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Izdana je bila tako korejska kot japonska različica; korejska različica je izšla 10 aprila 2015,<ref>{{navedi splet|url=http://www.hanteo.com/search/nalbum_info2.asp?mcode=045400753|title=South Korean release: 소녀시대 – Catch Me If You Can|publisher=Hanteo|language=ko|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-04-18|archive-url=https://archive.today/20150418145824/http://www.hanteo.com/search/nalbum_info2.asp?mcode=045400753|url-status=dead}}</ref> japonska pa dva tedna kasneje, 22 aprila 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.universal-music.co.jp/girlsgeneration/products/upjh-20001/|title=Girls' Generation Discography – Catch Me If You Can|language=ja|publisher=Universal Music Japan|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Skupina je napovedala svoj peti studijski album ''Lion Heart'' 12 avgusta 2015.<ref>{{navedi novice| url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6663165/girls-generation-lion-heart-album-release-date-cover| title=Girls' Generation Reveal Retro 'Lion Heart' Album Cover, Unconventional Release Strategy| first=Jeff| last=Benjamin| date=12 avgust 2015| work=Billboard| accessdate=23 maj 2016}}</ref> S.M. Entertainment je album izdal teden dni kasneje, 19 avgusta.<ref>{{navedi splet| url=http://girlsgeneration.smtown.com/Discography/?albumID=10193| title=Girls' Generation Discography: Lion Heart| publisher=S.M. Entertainment| language=ko| accessdate=23 maj 2016| archive-date=2016-04-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20160424111457/http://girlsgeneration.smtown.com/Discography/?albumID=10193| url-status=dead}}</ref> Album je osvojil vrh na lestvici Gaon Album Chart,<ref>{{navedi splet| archiveurl=https://web.archive.org/web/20150827134421/http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T| url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T| title=Album Chart: Week of August 16, 2015| publisher=Gaon Album Chart| language=ko| archivedate=2015-08-27| accessdate=2016-05-23| url-status=live}}</ref> in enajsto mesto na japonskem Oricon Albums Chart.<ref>{{navedi splet| archiveurl=https://web.archive.org/web/20150826071412/http://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2015-08-31/p/2/| url=http://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2015-08-31/p/2/| title=Oricon Albums Chart: August 31, 2015| publisher=Oricon| language=ja| archivedate=2015-08-26| accessdate=2016-05-23| url-status=live}}</ref> ''Lion Heart'' je vseboval tri single—prvi singel ''Party'' je izšel julija 2015.<ref>{{navedi splet| url=http://www.themalaymailonline.com/showbiz/article/girls-generations-party-is-pure-summer-fun-video| title=Girls’ Generation’s ‘Party’ tops music charts in Asia | date=8 julij 2015| work=The Malay Mail| accessdate=23 maj 2016}}</ref> Sledila sta ''Lion Heart'' in ''You Think'', ki sta končala na četrtem in 30. mestu na lestvici Gaon Digital Chart.<ref>{{navedi splet| url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/online.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=ALL&targetTime=35&hitYear=2015&termGbn=week|title=Gaon Digital Chart: August 16–22, 2015| archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304205528/http://www.gaonchart.co.kr/main/section/chart/online.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=ALL&targetTime=35&hitYear=2015&termGbn=week| archivedate=4 marec 2016| language=ko}}</ref> Za promocijo albuma je skupina ustvarila svoj resničnosti televizijski program, imenovan ''Channel Girls' Generation''.<ref>{{navedi novice|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201507201339589986612_2|title=SNSD members to produce their own shows|date=20 julij 2015|author=Ko Ji-seon|work=The Korea Herald| accessdate=23 maj 2016}}</ref> Četrta koncertna turneja, ''Girls' Generation's Phantasia'', se je začela 21 novembra 2015 v Seulu. S tem so Girls' Generation postale prva korejska dekliška skupina, ki je imela štiri koncertne turneje.<ref>{{navedi novice|title=Girls Generation Marked as 1st S.K Girl Group Holding 4th Concert|url=http://english.cri.cn/12394/2015/11/23/4001s905346.htm|accessdate=23 maj 2016|publisher=China Radio International|date=23 november 2015|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222144119/http://english.cri.cn/12394/2015/11/23/4001s905346.htm|url-status=dead}}</ref> Skupina je hkrati začela tudi svojo četrto japonsko turnejo, ki se je začela 12 decembra 2015 v [[Nagoja|Nagoji]].<ref>{{navedi novice|url=http://star.mt.co.kr/view/stview.php?no=2015121309485749936&type=1&outlink=1|title=Girls' Generation Embark on '4th Japan Tour'|publisher=Star News|date=13 december 2015|accessdate=23 maj 2016|language=ko}}</ref> Decembra 2015 je Gaon Music Chart oznanil, da so Girls' Generation najuspešnejša dekliška skupina leta v Južni Koreji, s prodanimi več kot 398.000 albumi.<ref>{{navedi novice|url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/culture/2015/12/201_193850.html|title=Girls' Generation gets 'A+' for their work|date=23 december 2015|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Leta 2016 je bila skupina večino časa na premoru. Za deveto obletnico nastanka skupine so avgusta izdale singl z naslovom "Sailing (0805)". Besedilo je napisala članica Sooyoung s poudarkom na odnosu med skupino in oboževalci.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/7461795/girls-generation-9th-anniversary-sailing|title=Girls' Generation Celebrates 9th Anniversary With 'Sailing'|work=Billboard|first=Tamar|last=Herman|date=5 avgust 2016|access-date=26 september 2017}}</ref> ===2017: ''Holiday Night''=== V začetku avgusta 2017, natanko deset let po prvencu, je skupina izdala njihov šesti korejski studijski album, imenovan ''Holiday Night''.<ref>{{navedi novice|url=http://english.yonhapnews.co.kr/news/2017/07/27/0200000000AEN20170727003900315.html|title=Girls' Generation to release sixth full-length album next month|website=Yonhap News|date=27 julij 2017|accessdate=26 september 2017}}</ref> Za promocijo albuma je skupina 5. avgusta izvedla koncert, imenovan ''Holiday to Remember'', v olimpijski dvorani v Seulu.<ref name="holidaynightannouncement">{{navedi novice|title=Girls’ Generation celebrates 10-year anniversary with new album|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201707041612079392176_2|website=The Korea Herald|author=Yoon Min-sik|date=4 julij 2017|accessdate=26 september 2017}}</ref> Album je pristal na prvem mestu Billboardove World Album Chart lestvice, in na drugem mestu na korejskem Gaon Chart.<ref>{{navedi splet|title=Gaon Album Chart – Week 32, 2017|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=&targetTime=32&hitYear=2017&termGbn=week|website=Gaon Chart |language=ko |accessdate=26 september 2017}}</ref> Album je pravtako presegel njihov album ''The Boys'' kot najhitreje prodajan album skupine.<ref>{{navedi novice|url=http://www.sportsworldi.com/common/view.jsp?newsId=20170816000409|title=소녀시대, 아직 은퇴는 이르다|website=Sports World|language=ko|author=Lee Moon-won|date=16 avgust 2017|accessdate=26 september 2017|archive-date=2017-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816150144/http://www.sportsworldi.com/common/view.jsp?newsId=20170816000409|url-status=dead}}</ref> ==Podskupina in samostojna dela== Aprila 2012 je S.M. Entertainment oblikoval podskupino, imenovano TTS (znano tudi kot TaeTiSeo), sestavljeno iz treh članic: Taeyeon, Tiffany, in Seohyun.<ref>{{navedi splet|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/6382/taetiseo-twinkles-in-live-wide-entertainment-news-broadcast|title=Taetiseo Twinkles in Live ‘Wide Entertainment News’ Broadcast|first=Erika|last=Kim|publisher=CJ E&M|date=8 maj 2012|accessdate=21 maj 2016|archive-date=2016-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160402142804/http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/6382/taetiseo-twinkles-in-live-wide-entertainment-news-broadcast|url-status=dead}}</ref> TTS so izdale tri [[extended play|EP]]-je: ''Twinkle'' (maj 2012),<ref>{{navedi splet|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2012/05/01/2012050100720.html|title=Taetiseo's 'Twinkle' Soars Up Charts as Girls' Generation Branches Out|work=The Chosun Ilbo|date=1 maj 2012|accessdate=21 maj 2016}}</ref> ''Holler'' (september 2014),<ref>{{navedi splet|url=https://itunes.apple.com/us/album/holler-the-2nd-mini-album-ep/id919008422|title=Holler – EP by Girls' Generation-TTS|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|accessdate=21 maj 2016}}</ref> in ''Dear Santa'' (december 2015).<ref>{{navedi splet| url=https://itunes.apple.com/us/album/dear-santa-x-mas-special-ep/id1064320554| title=Dear Santa – X-Mas Special – EP by Girls' Generation-TTS|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|accessdate=21 maj 2016}}</ref> Leta 2015 je S.M. Entertainment najavil, da bo Taeyeon prva članica, ki bo nastopila kot samostojen izvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://stoo.asiae.co.kr/news/naver_view.htm?idxno=2015093010333504753|title=ko:태연, 소녀시대 첫 솔로 데뷔 10월7일 음원 대공개|work=The Asia Economic Daily|date=30 september 2015|accessdate=21 maj 2016|language=ko|archive-date=2016-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160415173337/http://stoo.asiae.co.kr/news/naver_view.htm?idxno=2015093010333504753|url-status=dead}}</ref> Njen prvi EP, imenovan ''I'', je izšel 7 oktobra 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.melon.com/album/detail.htm?albumId=2643740|title=I – The 1st Mini Album|publisher=Melon|language=ko|accessdate=15. maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160404024558/http://world.kbs.co.kr/english/program/program_musicplaylist.htm?interactive_date=2015-10-09|url=http://world.kbs.co.kr/english/program/program_musicplaylist.htm?interactive_date=2015-10-09|title=Playlist: October 9, 2015|publisher=KBS International Radio|archivedate=2016-04-04|accessdate=2016-05-21|url-status=dead}}</ref> Najvišja uvrstitev EP-ja na Gaon Album Chart je bila drugo mesto, hkrati pa je bil tudi 16. najbolje prodajan album leta 2015 v Južni Koreji z več kot 119.500 prodanimi kopijami. Maja 2016 je kot samostojen izvajalec debitirala še Tiffany z EP-jem ''I Just Wanna Dance''.<ref>{{navedi splet|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201605041316137494363_2|title=Tiffany to drop solo album next week|date=4 maj 2016|author=Ahn Sung-mi|work=The Korea Herald|accessdate=21 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://itunes.apple.com/us/album/i-just-wanna-dance-1st-mini/id1111017682|title=I Just Wanna Dance – The 1st Mini Album|publisher=iTunes Store (US)|accessdate=21 maj 2016}}</ref> ==Umetnost== ===Glasbeni slog=== {{Listen | format = [[Ogg]] | filename = Gee-SNSD.ogg | title = ''Gee'' (2009) | description = ''Gee'' je bubblegum pop in elektropop skladba, ki je splošno priznana kot največja med korejskimi skladbami v bubblegum slogu.<ref name="A.V._Club">{{navedi splet|url=http://www.avclub.com/article/navigating-through-excessive-world-k-pop-204421|title=Navigating through the excessive world of K-pop|first= Abigail|last= Covington|work=The AV Club|date=15 maj 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140518023040/http://www.avclub.com/article/navigating-through-excessive-world-k-pop-204421|archivedate=18 maj 2014}}</ref><ref name="PitchforkGee"/> | filename2 = Girls' Generation - I Got a Boy (primer).ogg | title2 = ''I Got a Boy'' (2013) | description2 = Singel ''I Got a Boy'' je električna mešanica različnih slogov, kot so elektropop in drum and bass.<ref name="BB_IGAB1">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/list/5840365/20-best-k-pop-songs-of-2013-k-town-picks?list_page=1|title=20 Best K-Pop Songs of 2013|work=Billboard|date=23 december 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131228222113/http://www.billboard.com/articles/list/5840365/20-best-k-pop-songs-of-2013-k-town-picks?list_page=1|archivedate=18 december 2013}}</ref> }} Glasbeni slog Girls' Generation je pretežno bubblegum pop in [[elektropop]].<ref name="BB_Dancing_Queen"/><ref name="A.V._Club"/> Zgodnji singli, kot so ''Gee'', ''Tell Me Your Wish (Genie)'' (2009), in ''Oh!'' (2010) so opisani kot »ljubek« bubblegum pop;<ref name=PitchforkIGAB>{{navedi splet|url=http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/2/|title=20 Essential K-Pop Songs: page 2|publisher=Pitchfork Media|first=Jakob|last=Dorob|date=7 avgust 2014|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303232647/http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/2/|url-status=dead}}</ref><ref name="complex"/><ref name="eunyoung">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com.vn/books?id=LwsVAgAAQBAJ&pg=PT153|title=The Korean Wave: Korean Media Go Global|chapter=K-pop female idols in the West|first=Eun-Young|last=Jung|publisher=Routledge|pages=114–15|date=12 oktober 2013}}</ref> ''Gee'' vsebuje tudi elemente [[Techno|techna]] in [[Hip-hop|hip-hopa]].<ref name="A.V._Club"/> Kljub temu se je glasbeni stil skupine skozi leta močno razlikoval; Anzhe Zhang iz [[Univerza v New Yorku|univerze v New Yorku]] je zapisala, da kljub dejstvu, da se slog skupine šteje kot »mainstream« v Južni Koreji, je skupina »zrasla kot zvočno bolj eksperimentalna«.<ref>{{navedi splet|url=http://vergecampus.com/2015/04/mainstream-experimental-mean-k-pop/|title=What Do 'Mainstream' and 'Experimental' Mean in K-Pop?|publisher=[[Univerza v New Yorku]]|first=Anzhe|last=Zhang|date=april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160507105454/http://vergecampus.com/2015/04/mainstream-experimental-mean-k-pop/|archivedate=7 maj 2016}}</ref> Glasbeni menedžer Robert Poole je glasbo Girls' Generation opisal kot »nalezljiv pop«.<ref name=rtvslo>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-devet-deklet-iz-juzne-koreje-napada-svet/296085|title=Video: Devet deklet iz Južne Koreje napada svet|date=18 november 2012|accessdate=25 maj 2016|publisher=[[RTV Slovenija]]|author=P.S.}}</ref> Njihov singel iz leta 2011, ''The Boys'', je slogovno bolj »zrel« in odstopa od »ljubkega« sloga, po katerem je skupina znana;<ref name="complex">{{navedi splet|url=http://www.complex.com/music/2011/11/interview-girls-generation-talk-fame-k-pop-and-world-domination|title=Girls Generation Talk Fame, K-Pop, and World Domination|first=Jaeki|last=Cho|work=Complex|date=13 november 2011|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2015-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150514142636/http://www.complex.com/music/2011/11/interview-girls-generation-talk-fame-k-pop-and-world-domination|url-status=dead}}</ref> vsebuje elemente hip-hopa, zvrsti, ki je skupina pred tem še ni izvajala.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130131134125/http://www.mtvk.com/lists/mtv-k-picks-best-of-girls-generation/|url=http://www.mtvk.com/lists/mtv-k-picks-best-of-girls-generation/|title=Best of Girls' Generation|publisher=MTV|archivedate=2013-01-31|accessdate=2016-05-25|url-status=live}}</ref> Njihov singel iz leta 2012, ''Dancing Queen'' (priredba skladbe ''Mercy'' britanske pevke [[Duffy]]), vsebuje elemente [[funk|funka]].<ref name="BB_Dancing_Queen"/> Singel ''I Got a Boy'' iz leta 2013 vsebuje različne zvrsti električnega glasbenega sloga, vse od bubblegum popa, elektropopa in drum and bass, pa vse do pop rapa, [[elektronska plesna glasba|elektronske plesne glasbe]] in dubstepa.<ref name="BB_IGAB">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/i-got-a-boy-mw0002474902|title=I Got a Boy – Review|publisher=AllMusic|first=David|last=Jefferies|accessdate=25 maj 2016}}</ref> [[Extended play]] ''Mr.Mr.'', ki je izšel leta 2014, vsebuje elemente [[Ritem in blues|R&B]]-ja z ''kul in preprostimi'' melodijami.<ref name="Vice_Mr">{{navedi splet|url=http://noisey.vice.com/blog/k-pop-phenomenon-girls-generation-want-to-make-insecure-men-feel-better|title=K-Pop Phenomenon Girls' Generation Want to Make Insecure Men Feel Better|work=Vice magazin|first=Jakob|last=Dorof|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160601080649/http://noisey.vice.com/blog/k-pop-phenomenon-girls-generation-want-to-make-insecure-men-feel-better|url-status=dead}}</ref> Heather Phares iz ''AllMusic'' je EP opisal kot tradicionalno K-pop skladbo z elementi hip-hopa, elektronske plesne glasbe, in evropopa iz poznih osemdesetih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/mrmr-mw0002629076|title=Mr.Mr. – Review|first=Heather|last=Phares|publisher=AllMusic|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Album ''Lion Heart'', ki je izšel leta 2015, je prinesel povratek bubblegum popa, ki je zaščitni znak skupine;<ref>{{navedi splet| url=http://www.star2.com/entertainment/music/music-reviews/2015/10/21/review-lion-heart-by-girls-generation/| title=Review: Lion Heart by Girls' Generation| work=The Star| location=Malezija| first=Chester| last=Chin| date=21 oktober 2015| accessdate=25 maj 2016| archive-date=2016-03-31| archive-url=https://web.archive.org/web/20160331143501/http://www.star2.com/entertainment/music/music-reviews/2015/10/21/review-lion-heart-by-girls-generation/| url-status=dead}}</ref> izjema je njihov tretji singel ''You Think'', ki je hip-hop skladba in vključuje elemente trapa.<ref>{{navedi splet| url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6664104/girls-generation-you-think-mv| date=18 avgust 2015| title=Girls' Generation Showcase Their Mature & Sexy Dancer Sides in 'You Think' Video| first=Jeff| last=Benjamin| work=Billboard| accessdate=25 maj 2016}}</ref> ===Besedila in teme=== Čeprav so večino besedil za skladbe napisali tekstopisci po naročilu agencije S.M. Entertainment, so nekatere članice občasno sodelovale pri besedilih. Yuri je napisala besedilo za skladbo ''Mistake'' iz njihovega EP-ja ''Hoot''.<ref>{{cite AV media notes|title=Hoot|year=2010|publisher=S.M. Entertainment|language=ko|others=Girls' Generation|type=CD opombe}}</ref> Sooyoung je napisala besedilo za ''How Great Is Your Love'' iz albuma ''The Boys''.<ref>{{cite AV media notes|title=The Boys|year=2011|publisher=S.M. Entertainment|language=ko|others=Girls' Generation|id=SMK0076|type=CD opombe}}</ref><ref>{{cite AV media| title=MTV K Presents 'Girls' Generation in New York'| others=Girls' Generation| publisher=MTV K| date=december 2011}}</ref> Sooyoung, Yuri, in Seohyun so napisale besedili za skladbi ''Baby Maybe'' in ''XYZ'' iz albuma ''I Got a Boy''.<ref>{{cite AV media notes|title=I Got a Boy|year=2013|publisher=S.M. Entertainment|language=ko|others=Girls' Generation|id=SMK0263|type=CD opombe}}</ref> Glavne besedilne teme skupine, kot je povzel Chris True iz spletne strani »AllMusic«, so »dance party« in »girls night out«.<ref>{{navedi splet| url=http://www.allmusic.com/artist/girls-generation-mn0001687279| title=Girls' Generation {{!}} Overview| publisher=AllMusic| first=Chris| last=True| accessdate=25 maj 2016}}</ref> Nekatere skladbe so bile kritizirane s strani zahodnih medijev, saj ne predstavljajo ženske enakopravnosti, ampak spodbujajo ravno nasprotno. Ceejay Lee iz feminističnega magazina ''Fem'' je označila teme korejskih dekliških skupin, kot sta [[Wonder Girls]] ali Girls' Generation, kot generične in seksistične.<ref name="fem">{{navedi splet|url=http://femmagazine.com/2014/11/28/venturing-into-enemys-territory-k-pop-and-feminism/|title=Venturing into Enemy's Territory? K-Pop and Feminism|work=Fem magazin|date=28 november 2014|first=Ceejay|last=Lee|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2016-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160418185745/http://femmagazine.com/2014/11/28/venturing-into-enemys-territory-k-pop-and-feminism/|url-status=dead}}</ref> Soyoung Kim, urednik pri ''The Harvard Crimson'', je oznanil, da je »prikaz žensk v K-popu problematičen« in hkrati izpostavil sladbo ''Gee'' kot primer; ponavljajoče se besedilo »어떻게? (kaj naj storim?)«, »바보 (tepka)«, ali »몰라 (ne vem)« nakazujejo na to, da so dekleta »otroci brez pameti«, ki »same sebe poneumljajo« samo zato, da bi pritegnile partnerja. Dodatno je navedel skladbo ''I Got a Boy'' kot primer ženske neenakopravnosti, z verzi kot so »Imam fanta, on je super / Imam fanta, ki je prijazen / Imam fanta, čednega fanta, ukradel mi je srce [...] Moj princ! / Kdaj me boš rešil?«; Kim je prišel do zaključka, da se »ženski K-pop izvajalci orientirajo okoli moških v želji pridobiti pozornost.«<ref name="crimson">{{navedi splet|url=http://www.thecrimson.com/column/k-pop-generation/article/2013/10/8/Female_Empowerment_Exploitation_Kpop/|title=Female Empowerment or Exploitation?|first=Soyoung|last=Kim|work=The Harvard Crimson|date=8 oktober 2013|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Kljub kritikam pa so nekatere skladbe, kot so ''Run Devil Run'', ''Hoot'', in ''Bad Girl'' bile pohvaljene za prikaz »mladih samozavestnih žensk s svojim lastnim mnenjem«, v nasprotju z njihovimi starejšimi singli.<ref name="Asia_Sentinel">{{navedi splet|url=http://www.asiasentinel.com/society/girls-generation-and-the-new-korean-wave/|title=Girls' Generation and the New Korean Wave|date=21 oktober 2011|work=Asia Sentinel|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Njihov singel ''The Boys'' vsebuje feministično tematiko in je primerljiv s singlom ''Run the World (Girls)'' ameriške pevke [[Beyoncé]].<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111020105910/http://ryanseacrest.com/2011/10/18/k-pop-group-girls-generation-release-english-version-of-the-boys-video/|url=http://ryanseacrest.com/2011/10/18/k-pop-group-girls-generation-release-english-version-of-the-boys-video/|title=K-Pop Group ‘Girls’ Generation’ Release English Version Of ‘The Boys’|first=Jen|last=Erenza|archivedate=2011-10-20|publisher=Ryan Seacrest|date=18 oktober 2011|accessdate=2016-05-25|url-status=live}}</ref> ===Podoba=== {{Multiple image | align=right | image1=Girls' Generation in 2010 (2).jpg | width1=220 | image2=Girls' Generation in 2012 K-Pop Collection.jpg | width2=220 | footer=V zgodnjih letih je bila skupina znana po usklajenih plesnih koreografijah v uniformah (''levo'': singel ''Oh!'' iz leta 2010). Kasneje se je skupina odločila za bolj odraslo podobo, z lastno izbiro oprave (''desno'': singel ''The Boys'' iz leta 2011).}} Girls' Generation so znane po spreminjanju njihovega modnega stila in odrskih nastopov skozi kariero. V zgodnjih letih je skupina nastopala v uniformah; v njihovem prvem singlu ''Into the New World'' so se predstavile kot srednješolke.<ref name="notlittlegirls"/> Leta 2009 je skupina postavila modne trende z oprijetimi kavbojkami med nastopi za skladbo ''Gee''.<ref>{{navedi novice|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2009/03/25/2009032561008.html|title=Garish Skinny Jeans Are All the Rage|date=29 marec 2009|work=The Chosun Ilbo|accessdate=25 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2009/03/21/2009032161001.html|title=How to Wear Trendy Acid Colors with Style|date=21 marec 2009|work=The Chosun Ilbo|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Kasneje so se odločile za podobo z mornariškim pridihom, ki je vsebovala mornariško uniformo in kratke hlače, ki so poudarile njihove noge v skladbi ''Tell Me Your Wish (Genie)''.<ref>{{navedi novice|title=Mixed Reactions on Genie|url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2014/09/135_47553.html|accessdate=25 maj 2016|work=The Korea Times|date=26 junij 2009}}</ref> Leta 2010 je podoba skupine postala bolj raznolika; za skladbo ''Oh!'' so uporabile koncept navijačic,<ref name="notlittlegirls">{{navedi novice|author1=Song Ji-hye|title=Not just little girls anymore|url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/Article.aspx?aid=2945730|accessdate=25 maj 2016|work=Korea JoongAng Daily|date=19 december 2011}}</ref> medtem ko je njihova podoba za skladbo ''Run Devil Run'' presedlala na temačen koncept.<ref name="Evolution of SNSD">{{navedi novice|last1=Lee|first1=Nancy|title=The Evolution of SNSD: From School Girl Crushes to Getting the Boy|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/25615/star-of-the-week-the-evolution-of-snsd-from-school-girl-crushes-to-getting-the-boy|accessdate=25 maj 2016|publisher=CJ E&M|date=6 januar 2013}}</ref> Pozneje istega leta se je skupina preoblikovala v »[[James Bond|Bondova dekleta]]« za njihovo skladbo ''Hoot''.<ref name="concepts">{{navedi splet|url=http://article.joinsmsn.com/news/article/article.asp?total_id=6819071|title=소녀티 벗을래 … 복고풍 잊어줘|work=Korea JoongAng Daily|language=ko|date=5 december 2011|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Leta 2011 je skupina predstavila podobo »junakinj«, s katero si je vsaka članica lahko sama izbrala podobo po svojem okusu namesto nastopanja v uniformah.<ref name="concepts" /> Podoba za skladbo ''I Got a Boy'' leta 2013 je vsebovala uporabo ravnih čevljev namesto čevljev z visoko peto za lažjo izvedbo plesne koreografije.<ref>{{navedi novice|author=Lee KyungNam|title=SNSD Says It Demanded a No-Heel Performance for ′I Got a Boy′|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/26089/snsd-talks-about-its-new-look|publisher=CJ E&M|accessdate=25 maj 2016|date=10 januar 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=106&oid=109&aid=0002461705|title=소녀시대, 하이힐 벗는다... 퍼포먼스 난이도↑|date=27 december 2012|accessdate=25 maj 2016|publisher=Naver|language=ko}}</ref> Njihova singla iz leta 2015, ''Catch Me If You Can'' in ''You Think'', sta vsebovala bolj zapleteno koreografijo in bolj »močno« in »seksi« podobo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6531160/girls-generation-catch-me-if-you-can-video|title=Girls' Generation Show Mind-Blowing Dance Routine in 'Catch Me If You Can' Video|first=Jeff|last=Benjamin|date=10 april 2015|work=Billboard|accessdate=26 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6664104/girls-generation-you-think-mv| title=Girls' Generation Showcase Their Mature & Sexy Dancer Sides in 'You Think' Video| author=Benjamin, Jeff| date=18 avgust 2015| work=Billboard| accessdate=26 maj 2016}}</ref> Podoba Girls' Generation je pogosto poimenovana kot »nedolžna«, njihovi odrski nastopi pa so opisani kot »mladostni« in »barviti«. Ceejay Lee iz feministične revije ''Fem'' je oznanila, da skupinska oprava pogosto razkriva njihove noge, in ne »dekolteje ali zadnjice«.<ref name="fem"/> Eun-Young Jung je v knjigi ''The Korean Wave'' razčlenila skupinsko podobo v dve glavni kategoriji, in sicer »nedolžna, ljubka, vesela« (zgodnji singli, kot so ''Gee'', ''Genie'', in ''Oh!'') in »bolj odrasla, vendar ne preveč seksi, ženstvena« (kasnejši singli, kot so ''Run Devil Run'' in ''Hoot'').<ref name="eunyoung"/> Pisec za ''Korejsko kulturno in informacijsko službo'' je skupinsko podobo opisal kot »seksi« in »dekliško«, in jih poimenoval kot »boginje, ki se jim je težko približati«.<ref name="KCIS">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com.vn/books?id=-kJvBgAAQBAJ&pg=PA100|title=The Korea Collection: Selected Cover Stories from Years Past|chapter=K-Pop as the New Korean Wave|publisher=Južnokorejsko ministrstvo za kulturo, šport in turizem|page=100|year=2012|accessdate=26 maj 2016}}</ref> ==Vpliv na kulturo in zapuščina== Girls' Generation se obravnavajo kot pomemben lik v kulturi Južne Koreje in razširitvi t.i. »korejskega vala«.<ref>{{navedi novice|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/10193/snsd-becomes-korean-culture-representatives|title=SNSD Becomes Korean Culture Representatives|first=Stewart|last=Ho|publisher=CJ E&M|date=19 julij 2012|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2016-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160505171338/http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/10193/snsd-becomes-korean-culture-representatives|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://theseoultimes.com/ST/?url=%2FST%2Fdb%2Fread.php%3Fidx%3D11469|title=K-Pop Expands the Hallyu Wave|first=Kristy|last=M|work=The Seoul Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304003350/http://theseoultimes.com/ST/?url=%2FST%2Fdb%2Fread.php%3Fidx%3D11469|archivedate=2016-03-04|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://english.yonhapnews.co.kr/n_editorials/2011/01/22/78/5500000000AEN20110122000600315F.HTML|title=Protecting Korean entertainers|publisher=Yonhap|date=22 januar 2011|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.donga.com/3/all/20100128/25752219/1|title=서태지와 소녀시대|date=26 april 2010|accessdate=23 maj 2016|work=DongA Ilbo|language=ko}}</ref> V Južni Koreji se obravnavajo kot vodilna dekliška skupina, ki so preusmerile pozornost nazaj na dekliške idole, potem ko je bil med letoma 2002 in 2007 ogromen priliv fantovskih skupin.<ref>{{navedi splet|title=뉴스 인용|url=http://www.mediaus.co.kr/news/articleView.html?idxno=14626|language=ko|publisher=Mediaus|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130525123148/http://www.mediaus.co.kr/news/articleView.html?idxno=14626|archivedate=25 maj 2013|date=13. november 2010}}</ref> Caroline Sullivan, urednica britanskega časnika ''The Guardian'', je skupino označila kot »številko ena med dekliškimi skupinami v Aziji«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.theguardian.com/music/musicblog/2013/nov/04/girls-generation-youtube-awards-best-video-k-pop|title=Girls' Generation: just who are the YouTube awards best video winners?|first=Caroline|last=Sullivan|work=The Guardian|date=4. november 2013|accessdate=16. april 2016}}</ref> Pri CNN so skupino poimenovali kot »državni fenomen« in jih označili kot azijsko različico britanske skupine [[Spice Girls]],<ref name=cnn>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2013/11/04/showbiz/youtube-awards-girls-generation/|title=K-pop group Girls' Generation beats Miley, Lady Gaga at first YouTube awards|publisher=CNN|date=4 november 2013|accessdate=23 maj 2016}}</ref> medtem ko je modni strokovnjak David Yi skupino opisal kot edini dejavnik, zaradi katerega je [[K-pop]] postal ogromen fenomen.<ref>{{navedi novice|url=http://www.harpersbazaar.com/culture/art-books-music/a10772/k-pop-for-beginners/|title=The Beginner's Guide To K-pop|first=Julie|last=Kosin|date=4 maj 2015|accessdate=23 maj 2016|work=Harper's Bazaar}}</ref> Tyler Brûlé iz britanskega časnika ''Financial Times'' je skupino izbral kot sedmi najbolj prepoznaven lik korejske kulture, edini glasbeni akt ki je prišel na seznam.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ft.com/cms/s/2/ca8b7760-19e0-11e0-b921-00144feab49a.html|title=The secrets of my brilliant Korea|first=Tyler|last=Brûlé|date=7 januar 2011|accessdate=23 maj 2016|work=Financial Times}}</ref> [[File:Korea President Park KPOP cONCERT 20130628 01.jpg|thumb|right|Južnokorejska predsednica [[Park Geun-hye]] in Girls' Generation leta 2013 na Kitajskem]] Njihova neizmerna priljubljenost v Južni Koreji je skupini prinesla nazive kot so »državne pevke« in »državna dekliška skupina«.<ref name=nationGG>{{navedi splet|url=http://www.gallup.co.kr/gallupdb/reportContent.asp?seqNo=228&pagePos=1&selectYear=&search=&searchKeyword=|title=2010년 올해의 10대 가수와 가요|date=17 november 2010|accessdate=23 maj 2016|publisher=Gallup Korea|language=ko}}</ref> ''New York Daily News'' jih je izbral kot eno izmed treh najpomembnejših dekliških skupin zadnjega obdobja, skupaj z Fifth Harmony in Little Mix, kot edino južnokorejsko skupino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/girl-groups-rebound-article-1.1486490|title=After a decade of drought, girl groups are on the rebound|first=Jim|last=Farber|work=New York Daily News|date=20 oktober 2013|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020100845/http://www.nydailynews.com/girl-groups-rebound-article-1.1486490|url-status=dead}}</ref> Njihov uspešen singel ''Gee'' je bil ključna točka v njihovi karieri. Melon Music je singel označil za »pesem desetletja« in kot eno izmed prvih K-Pop skladb, ki je pridobila mednarodno pozornost; študentje na univerzi [[Univerza Harvard|Harvard]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] so skladbo posebej poudarili med njihovim študijem korejske kulture.<ref>{{navedi novice|author=Kim Do-yeon|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2011/11/135_97862.html|title=Girls' Generation featured on Yale School of Art website|date=2 november 2011|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Times}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=106&oid=108&aid=0001978524|date=21 marec 2009|accessdate=23 maj 2016|publisher=Naver|title=[단독]소녀시대,하버드大로스쿨 학생들에 '지' 가르친다|language=ko}}</ref> Skladba je bila tudi ključen dejavnik, zaradi katere se je povečalo poizvedovanje za K-pop na spletnem iskalniku [[Google]] od leta 2009 naprej.<ref>{{navedi splet|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20130813000905|title=Then & Now: A look back at the changing tides of K-pop|work=The Korea Herald|date=13 avgust 2013|accessdate=23 maj 2016|first=Julie|last=Jackson}}</ref> Skupina se tudi redno uvršča na ''Forbes''-ov seznam najvplivnejših korejskih zvezdnikov; v letih 2011, 2012, in 2014 so končale na prvem mestu, v letih 2010 in 2013 pa na drugem.<ref name="forbes11">{{navedi novice|url=http://www.forbes.com/global/2011/0411/life-park-ji-sung-yuna-kim-2pm-korea-top-celebrities.html|title=Korea's Top Celebrities in 2011|work=Forbes|date=31 marec 2011|accessdate=23 maj 2016}} *{{navedi novice|url=https://ph.news.yahoo.com/forbes-koreas-top-power-celebrity-40-ranking-035615921.html|title=Forbes Korea's Top 'Power Celebrity 40' ranking|publisher=Yahoo!|date=28 februar 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130820214913/http://ph.news.yahoo.com/forbes-koreas-top-power-celebrity-40-ranking-035615921.html|archivedate=2013-08-20|accessdate=2016-05-23|url-status=live}} *{{navedi splet|url=http://www.forbes.com/sites/forbesasia/2013/04/03/forbes-koreas-top-10-celebs|title=Forbes Korea's Top 10 Celebs|work=Forbes|date=3 april 2013|accessdate=23 maj 2016}} *{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/5923104/girls-generation-bigbang-top-psy-tumbles-down-forbes-koreas|title=Girls' Generation & BIGBANG Top, PSY Tumbles Down Forbes Korea's Celebrity List|work=Billboard|date=4 marec 2014|accessdate=23 maj 2016}}</ref> V obdobju 2009–2011 je skupina ustvarila 68.8 milijard južnkorejskih wonov prihodkov (51 milijonov [[evro]]v), od tega je imela 21.7 milijard wonov (16 milijonov evrov) čistega dobička.<ref>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/biz/2012/03/602_107914.html|title=SM sells treasury stocks to own performers|author=Kwon Mee-yoo|date=28 marec 2012|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/4461/how-much-did-sms-top-groups-earn-for-sm|title=Who Generates the Most Profit for SM?|first=Stewart|last=Ho|publisher=CJ E&M|date=19 marec 2012|accessdate=23 maj 2016}}</ref> V prvi polovici leta 2014 je skupina imela 30.3 milijard wonov dobička (23 milijonov evrov).<ref>{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20150112000858|title=K-pop stars see earnings rocket|first=Julie|last=Jackson|publisher=The Korea Herald|date=12 januar 2015|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Na Japonskem je skupina v letih 2010, 2011, in 2012 pridelala 12 milijard, 71 milijard oz. 55 milijard wonov.<ref>{{navedi novice|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2010122011452509617|title=Kara, Girls' Generation most successful new artists in Japan this year|first=Jessica|last=Kim|date=20 december 2010|work=The Asian Economic|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/biz/2012/03/602_106756.html|title=Japan presence affects agencies‘ shares|author=Kwon Mee-yoo|date=12 marec 2012|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://enews24.interest.me/news/article.asp?nsID=86308|title=소녀시대, 日 오리콘 연간매출 '550억' 종합 7위·한국가수 1위|date=20 december 2012|publisher=CJ E&M|accessdate=23 maj 2016|language=ko|archive-date=2016-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161021051819/http://enews24.interest.me/news/article.asp?nsID=86308|url-status=dead}}</ref> Girls' Generation so nabrale številne nagrade in dosežke. Do leta 2012 so prodale preko 30 milijonov digitalnih singlov in 4.4 milijone albumov.<ref name="Sales_Guardian">{{navedi splet|last=McCurry|first=Justin|title=After Psy's Gangnam Style, here come Korea pop princesses Girls' Generation|url=http://www.guardian.co.uk/music/2012/nov/17/girls-generation-psy-gangnam-k-pop|work=The Guardian|date=17 november 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140317114036/http://www.theguardian.com/music/2012/nov/17/girls-generation-psy-gangnam-k-pop|archivedate=17 marec 2014}}</ref> Njihove K-pop skladbe so splošno priznane kot najprepoznavnejše: ''Pitchfork Media'' je skladbi ''I Got a Boy'' in ''Gee'' uvrstil na seznam dvajsetih ključnih K-pop skladb.<ref name="PitchforkGee">{{navedi splet|url=http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/3/|title=20 Essential K-Pop Songs: page 3|publisher=Pitchfork Media|first=Jakob|last=Dorof|date=7 avgust 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141011135250/http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/3/|archivedate=11 oktober 2014}}</ref><ref name=PitchforkIGAB/> ''Spin Magazine'' je skladbi ''Run Devil Run'' in ''Gee'' označil kot enajsto oz. peto najpomembnejšo K-pop skladbo,<ref>{{navedi splet|url=http://www.spin.com/2012/06/21-greatest-k-pop-songs-all-time/4/|title=The 21 Greatest K-Pop Songs of All Time|work=Spin|accessdate=24 maj 2016|date=1 junij 2012|first=Chuck|last=Eddy|first2=David|last2=Bevan|archive-date=2016-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160505192302/http://www.spin.com/2012/06/21-greatest-k-pop-songs-all-time/4/|url-status=dead}}</ref> medtem ko je ''WatchMojo.com'' skladbo ''Gee'' uvrstil na drugo mesto na seznamu desetih najbolj ikoničnih K-pop skladb.<ref>{{cite video|title=Top 10 Iconic K-Pop Songs|publisher=WatchMojo.com|url=http://www.watchmojo.com/video/id/14395/|first=Matt|last=Campbell|accessdate=24 maj 2016|archive-date=2015-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20151126042459/http://www.watchmojo.com/video/id/14395/|url-status=dead}}</ref> Girls' Generation so edina dekliška skupina na svetu, ki je prejela več kot 100 milijonov ogledov za štiri različne videospote na [[YouTube]].<ref>{{navedi novice|author1=Lee Sung-eun|title=GG’s ‘The Boys’ hits 100M on YouTube|url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/Article.aspx?aid=2995418|accessdate=24 maj 2016|work=Korea JoongAng Daily|date=29 september 2014}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://star.mt.co.kr/foreign/starViewEng.html?no=2014072811100837679|title=‘Girls Generation’s 'I Got a Boy' MV Passes 100 million views on Youtube|author=Yun Seong Yeol|date=29 julij 2014|accessdate=24 maj 2016|publisher=Star News}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.donga.com/rel/3/all/20150413/70663900/4|work=DongA Ilbo|title=100,000,000뷰×4…‘유튜브의 여왕’ 소녀시대|date=13 april 2015|trans-title=Girls' Generation achieve four videos with over 100,000,000 views|accessdate=24 maj 2016|language=ko}}</ref> Po ''Billboardovi'' statistiki so Girls' Generation dekliška skupina z največ nastopi na koncertnih turnejah; med leti 2013 in 2016 so imele 65 nastopov, njihova druga japonska turneja pa je prinesla največji dobiček med vsemi korejskimi dekliškimi skupinami.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/7350481/international-k-pop-concerts-growth-infographic|title=K-Pop Concerts Continue to Grow Outside Asia: Exclusive Infographic|first=Jeff|last=Benjamin|work=Billboard|date=3 maj 2016|accessdate=24 maj 2016}}</ref> Skupina je dvakrat osvojila nagrado Digital Daesang in enkrat Disk Daesang na podelitvi ''Golden Disc Awards''; s tem so postale edina dekliška skupina, ki je glavno nagrado osvojila tri leta zapovrstjo.<ref>{{navedi novice|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/2751/girls-generation-wins-digital-grand-prize-at-golden-disk-awards|title=Girls’ Generation Wins Digital Grand Prize at Golden Disk Awards|first=Nancy|last=Lee|date=13 januar 2012|accessdate=24 maj 2016|publisher=CJ E&M|archive-date=2016-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506155401/http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/2751/girls-generation-wins-digital-grand-prize-at-golden-disk-awards|url-status=dead}}</ref> Dvakrat so osvojile tudi nagrado Daesang na ''Seoul Music Awards'', leta 2011 pa so bile izbrane za azijskega izvajalca leta na ''Asian Music Awards''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20160115000536|title=EXO wins third consecutive Grand Prize at Seoul Music Awards|work=The Korea Herald|date=15 januar 2016|accessdate=24 maj 2016}}</ref><ref name=mama2011>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/culture/2012/11/135_125189.html|title=MAMA loses Asian touch|first=Rachel|last=Lee|work=The Korea Times|date=21 november 2012|accessdate=24 maj 2016}}</ref> ==Članice== {|class="wikitable" |- style="color:#fcf;"| ! colspan="2" style="text-align:center;"|Umetniško ime ! colspan="2" style="text-align:center;"|Polno ime ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Datum rojstva ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Kraj rojstva |- ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul |- |style="text-align:center;"|Taeyeon ||style="text-align:center;"|태연 |style="text-align:center;"|Kim Tae-yeon ||style="text-align:center;"|김태연 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|3|9}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Džeondžu |- |style="text-align:center;"|Sunny ||style="text-align:center;"|써니 |style="text-align:center;"|Lee Soon-kyu<ref>{{navedi novice|url=http://www.allkpop.com/article/2007/12/girls-generations-sunny-lee-is-talented|title=Girls' Generation's Sunny Lee is Talented|publisher=allkpop.com|accessdate=21 maj 2016|date=30 december 2007}}</ref> ||style="text-align:center;"|이순규 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|5|15}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|USA}} Orange County |- |style="text-align:center;"|Tiffany ||style="text-align:center;"|티파니 |style="text-align:center;"|Stephanie Young Hwang<ref name="r1">{{navedi splet | title = [Past And Present] Bright Like A Diamond, Tiffany | last = Ahn | first = Woorim | work = BNT News | date = 18 november 2014 | accessdate = 21 maj 2016 | url = http://www.bntnews.co.uk/app/news.php?nid=14870 | archive-date = 2016-08-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160828164503/http://www.bntnews.co.uk/app/news.php?nid=14870 | url-status = dead }} *{{navedi splet|title=Person details for Stephanie Young Hwang, 'California, Birth Index, 1905-1995'|url=https://familysearch.org/ark:/61903/1:1:VLTB-6LV|publisher=FamilySearch|accessdate=21 maj 2016}} * {{navedi splet|title=Stephanie Young Hwang (@xolovestephi)|url=https://instagram.com/xolovestephi/|publisher=Instagram|accessdate=21 maj 2016}}</ref><br />Hwang Mi-young<ref name=r2>{{navedi novice|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200902282024551001|title=Tiffany's Korean name: Hwang Mi-young|language=ko|publisher=Newsen.com|date=1 marec 2009|accessdate=21 maj 2016}}</ref> ||style="text-align:center;"|스테파니 황<br />황미영<ref name=r2/> |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|8|1}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|USA}} [[San Francisco]] |- |style="text-align:center;"|Hyoyeon ||style="text-align:center;"|효연 |style="text-align:center;"|Kim Hyo-yeon ||style="text-align:center;"|김효연 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|9|22}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Inčeon |- |style="text-align:center;"|Yuri ||style="text-align:center;"|유리 |style="text-align:center;"|Kwon Yu-ri ||style="text-align:center;"|권유리 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|12|5}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Gojang |- |style="text-align:center;"|Sooyoung ||style="text-align:center;"|수영 |style="text-align:center;"|Choi Soo-young ||style="text-align:center;"|최수영 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1990|2|10}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Gvangdžu |- |style="text-align:center;"|Yoona ||style="text-align:center;"|윤아 |style="text-align:center;"|Im Yoon-ah ||style="text-align:center;"|임윤아 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1990|5|30}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} [[Seul]] |- |style="text-align:center;"|Seohyun ||style="text-align:center;"|서현 |style="text-align:center;"|Seo Joo-hyun ||style="text-align:center;"|서주현 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1991|6|28}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} [[Seul]] |} === Nekdanje članice === [[File:Sunny and Jessica Jung at the Yakult Korea Festival 01.jpg|thumb|right|Jessica (desno) je skupino zapustila leta 2014.]] {|class="wikitable" |- style="color:#fcf;"| ! colspan="2" style="text-align:center;"|Umetniško ime ! colspan="2" style="text-align:center;"|Polno ime ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Datum rojstva ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Kraj rojstva |- ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul |- |style="text-align:center;"|Jessica ||style="text-align:center;"|제시카 |style="text-align:center;"|Jessica Sooyoun Jung<ref>{{navedi splet|title=Person details for Jessica Sooyoun Jung, 'California, Birth Index, 1905–1995'|url=https://familysearch.org/ark:/61903/1:1:VGHX-FNS|publisher=FamilySearch|accessdate=6 junij 2016}}</ref><br />Jung Soo-yeon<ref name="sica_name">{{navedi novice|url=http://www.ibtimes.co.in/jessica-jung-turns-27-fun-facts-photos-ice-princess-former-girls-generation-member-teases-675138|title=Jessica Jung turns 27: Fun facts, photos of Ice Princess; former Girls' Generation member teases going solo with pop covers|author=Mangala Dilip|accessdate=23 maj 2016|date=18 april 2016|publisher=ibtimes.co.in}}</ref>||style="text-align:center;"|정수연 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|4|18}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|USA}} [[San Francisco]]<ref name="sica_name"/> |} ===Kronologija=== <timeline> ImageSize = width:500 height:275 PlotArea = width:405 height:200 left:70 bottom:65 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:2007 till:2016 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy #Colors = ScaleMajor = unit:year increment:1 start:2007 gridcolor:black PlotData = color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Taeyeon from:start till:end color:red width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Jessica from:start till:09/30/2014 color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Sunny from:start till:end bar:Tiffany from:start till:end color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Hyoyeon from:start till:end bar:Yuri from:start till:end color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Sooyoung from:start till:end bar:Yoona from:start till:end color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Seohyun from:start till:end </timeline> ==Diskografija== {{col-begin}} {{col-2}} ;Korejski studijski albumi * ''Girls' Generation'' (2007) * ''Oh!'' (2010) * ''The Boys'' (2011) * ''I Got a Boy'' (2013) * ''Lion Heart'' (2015) * ''Holiday Night'' (2017) ;[[Extended play]] (EP-ji) * ''Gee'' (2009) * ''Tell Me Your Wish (Genie)'' (2009) * ''Hoot'' (2010) * ''Mr.Mr.'' (2014) {{col-2}} ;Japonski studijski albumi * ''Girls' Generation'' (2011) * ''Girls & Peace'' (2012) * ''Love & Peace'' (2013) ;Greatest hits albuma * ''Best Selection Non Stop Mix'' (2013) * ''The Best'' (2014) {{col-end}} ==Koncertne turneje== {{col-begin}} {{col-2}} ====Azijske turneje==== * Into the New World (2009–2010)<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2009/12/143_57662.html|title=Girls' Generation Impresses Fans With First Concert|author=Han Sang-hee|work=The Korea Times|date=21 december 2009|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * 2011 Girls' Generation Asia Tour (2011–2012)<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2011/07/143_91680.html|title=Girls' Generation ― it's the girls' time!|work=The Korea Times|date=26 julij 2011|author=Kwon Mee-yoo|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * Girls' Generation World Tour Girls & Peace (2013–2014)<ref>{{navedi splet|url=http://entertainment.xin.msn.com/en/hallyu/girls%E2%80%99-generation-to-rock-singapore-on-october-12-1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131212215158/http://entertainment.xin.msn.com/en/hallyu/girls%E2%80%99-generation-to-rock-singapore-on-october-12-1|title=Girls' Generation to rock Singapore on October 12|publisher=MSN|date=15 avgust 2013|archivedate=12 december 2013}}</ref> * Girls' Generation's Phantasia (2015–2016)<ref>{{navedi splet|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201602011526598767646_2|title=Girls' Generation concert in Bangkok|date=1 februar 2016|work=The Korea Herald|accessdate=20 maj 2016|author=Kim Soo-hyang}}</ref> ====Japonske turneje==== * The First Japan Arena Tour (2011)<ref name="GG_JP_Tour">{{navedi splet|url=http://www.girls-generation.jp/gg/category/live/page/3|title=Girls' Generation Events|publisher=Girls' Generation uradna japonska spletna stran|language=ja|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * Girls & Peace: 2nd Japan Tour (2013)<ref>{{navedi splet|url=http://www.girls-generation.jp/gg/category/live/page/2|title=Events: Page 2|publisher=Girls' Generation uradna japonska spletna stran|language=ja|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * Girls' Generation Japan 3rd Tour 2014 (2014)<ref name="3rd_Japan_Tour"/> ====Posebni koncerti==== * Girls' Generation "The Best Live" at Tokyo Dome (2014)<ref>{{navedi splet|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140825000777|title=SNSD holding first Tokyo Dome concert in December|date=25 avgust 2014|work=The Korea Herald|accessdate=20 maj 2016}}</ref> == Nagrade == Seznam glavnih nagrad, ki jih je prejela skupina Girls' Generation. {| Class = "wikitable" ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Delo |- | 2008 | rowspan="3"|Asia Song Festival | The Best Asian Artist Award | rowspan="3"| Girls' Generation |- | 2009 | Asian Best Group |- | 2011 | Asian Best Group |- | 2007 | rowspan="10"|Golden Disc Awards | Rookie Award | Girls' Generation |- | rowspan="2"| 2009 | Digital Daesang Award<ref name=24golden>{{navedi splet|url=http://isplus.joins.com/goldendisk/winner/winner_2009.html|title=Golden Disk Awards: 수상자 (''Golden Disk Awards Winners List'')|publisher=Golden Disk Awards|accessdate=21 maj 2016|language=ko|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303172841/http://isplus.joins.com/goldendisk/winner/winner_2009.html|url-status=dead}}</ref><ref name=goldendisk>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/people/2009/12/178_57143.html|title=Super Junior, Girls’ Generation Shine|publisher=The Korea Times|date=11 december 2009|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="2"| ''Gee'' |- | Digital Bonsang Award<ref name="24golden"/><ref name=goldendisk/> |- | rowspan="2"| 2010 | Disk Bonsang Award<ref name=25golden>{{navedi novice|url=http://sports.chosun.com/news/news.htm?id=201012100100082300005093&ServiceDate=20101209|title=소녀시대-2AM, 골든디스크 대상 수상에 폭풍눈물|date=9 december 2010|accessdate=21 maj 2016|language=ko}}</ref> | rowspan="2"| ''Oh!'' |- | Disk Daesang Award<ref name="25golden"/> |- | rowspan="2"| 2012 | Digital Bonsang Award<ref name=26thGDA>{{navedi novice|url=http://www.soompi.com/2011/11/29/the-26th-golden-disk-awards-announces-its-nominees/|title=The 26th Golden Disk Awards Announces Its Nominees|publisher=Soompi|date=29 november 2011|accessdate=21 maj 2016|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303205647/http://www.soompi.com/2011/11/29/the-26th-golden-disk-awards-announces-its-nominees/|url-status=dead}}</ref> | rowspan="2"| ''The Boys'' |- | Digital Daesang Award<ref name=26thGDA/> |- | 2014 | Disk Bonsang Award<ref>{{navedi novice|title=Girls' Generation wins "Disk Bonsang Award" at the 28th Golden Disk Awards |publisher=Star News (Korean) |url=http://star.mt.co.kr/stview.php?no=2014011614155492431&type=3 |accessdate=21 maj 2016|date=16 januar 2014|language=ko}}</ref> | ''I Got a Boy'' |- | 2015 | Disk Bonsang Award<ref name=29thGDA>{{navedi splet|url=http://isplus.live.joins.com/award/29goldendisc/en/winner29.aspx#main_menu|title=''29th Golden Disk Awards'' Winners List|date=januar 2015|accessdate=21 maj 2016|archive-date=2015-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150207091527/http://isplus.live.joins.com/award/29goldendisc/en/winner29.aspx#main_menu|url-status=dead}}</ref> | ''Mr.Mr.'' |- | 2016 | Digital Bonsang Award | ''Lion Heart'' |- | rowspan="2"|2011 | rowspan="4"|Mnet Asian Music Awards | Artist of the Year<ref name=mama2011/><ref name=mama2011v2>{{navedi novice|url=http://www.asiatoday.co.kr/view.php?key=562746|title=소녀시대, 올해의 가수상 비롯 ‘2관왕’…지금은 소녀시대|publisher=Asia Today|language=ko|date=29 november 2011|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="4"|Girls' Generation |- | Best Female Group<ref name=mama2011/><ref name=mama2011v2/> |- | 2013 | Best Female Group<ref>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2013/12/10/business/gallery/k-pop-business/index.html|title=The stars of K-pop|publisher=CNN|date=10 december 2013|accessdate=21 maj 2016}}</ref> |- | 2015 | Best Female Group<ref name=mama2015>{{navedi splet|title=Big Bang, EXO top 2015 Mnet Asian Music Awards |last=Hicap | first=Jonathan M. |website=Manila Bulletin |url=http://www.mb.com.ph/big-bang-exo-top-2015-mnet-asian-music-awards/ |accessdate=21 maj 2016 |date=3 december 2015}}</ref> |- | rowspan="3"|2009 | rowspan="7"|Melon Music Awards | Artist of the Year<ref name="Melon 2009">{{navedi novice|url=http://star.mt.co.kr/stview.php?no=2009121613353601250&type=3 |title=Girls' Generation wins 6 awards at the Melon Music Awards |language=ko |publisher=Star News |date=16 december 2009|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="2"|Girls' Generation |- | 2009 Top 10 Artists<ref name="Melon 2009"/> |- | 2009 Song of the Year<ref name="Melon 2009"/> | ''Gee'' |- | rowspan="2"|2010 | Artist of the Year<ref name=melon2010>{{navedi splet |url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2010121611070930916|title=Girls' Generation wins best artist at 2010 MelOn MUSIC AWARDS |publisher=Asia Economic Today|date=16 december 2010|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="2"|Girls' Generation |- | 2010 Top 10 Artists<ref name=melon2010/> |- | 2011 | Global Star Award<ref>{{navedi novice|title=Girls' Generation wins the "Global Artist Award" at the 2011 Melon Music Awards |publisher=Star News (Korean) |url=http://star.mt.co.kr/stview.php?no=2011112416092600338&type=3 |accessdate=21 maj 2016 |date=24 november 2011}}</ref> | Girls' Generation |- | 2015 | 2015 Top 10 Artists<ref>{{navedi splet |title=2015 Melon Music Awards: BIGBANG, EXO Take Home The Big Prizes |website=Soompi |url=http://www.soompi.com/2015/11/07/live-2015-melon-music-awards/ |accessdate=21 maj 2016 |date=7 november 2015 |archive-date=2017-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170701124000/https://www.soompi.com/2015/11/07/live-2015-melon-music-awards/ |url-status=dead }}</ref> | Girls' Generation |- | 2013 | YouTube Music Awards | Video of the Year<ref name="youtube"/> | ''I Got a Boy'' |} ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * {{Allmusic|class=artist|id=girls-generation-mn0001687279|label=Girls' Generation}} [[Kategorija:K-pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2007]] [[Kategorija:Južnokorejske glasbene skupine]] {{normativna kontrola}} 02yebf7sokdhp2szdtlbksq70agele7 0 418931 6675413 6506041 2026-05-13T18:06:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675413 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> | official_name = Hereford | other_name = | nickname = | settlement_type = Mesto | motto = <!-- images and maps -----------> | image_skyline = Wye Bridge, Hereford.jpg | imagesize = 250px | image_caption = Stolnica v Herefordu in most čez reko Wye | image_blank_emblem = Coat of Arms of Hereford City Council.svg | blank_emblem_type = | blank_emblem_size = | blank_emblem_link = | image_map = | mapsize = 200px | map_caption = <!-- Location ------------------> | coordinates_region = GB | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{Flagcountry|Združeno kraljestvo}} | subdivision_type1 = Dežela | subdivision_name1 = Anglija | subdivision_type2 = Območje | subdivision_name2 = West Midlands | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = Herefordshire | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = <!-- Politics -----------------> | government_footnotes = | government_type = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title3 = | leader_name3 = | established_title = Utemeljen | established_date = prvič | established_title2 = status mesta | established_date2 = <!-- Area ---------------------> | area_total_km2 = | area_land_km2 = <!-- Population -----------------------> | population_as_of = | population_total = 60.800 <ref name="auto">{{navedi splet|url=https://citypopulation.de/en/uk/westmidlands/admin/county_of_herefordshire/E04000921__hereford/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20200504100955/http://citypopulation.de/en/uk/westmidlands/admin/county_of_herefordshire/E04000921__hereford/|archive-date=2020-05-04|title=Hereford|publisher=City Population}}</ref> <!-- General information ---------------> | timezone = Greenwich Mean Time | utc_offset = +0 | timezone_DST = British Summer Time | utc_offset_DST = +1 | latd = 53.0323 | longd = 2.4258 | coordinates_format = dec | elevation_m = <!-- Area/postal codes & others --------> | postal_code_type = Postcode | postal_code = HEREFORD | area_code = HR | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | website = [http://www.cambridge.gov.uk/ www.cambridge.gov.uk]}} '''Hereford''' je stolno mesto, civilna župnija v okrožju [[Herefordshire]], [[Anglija]]. Leži ob [[Wye (reka)|reki Wye]], približno 26 km vzhodno od meje z [[Wales]]om, 39 km jugozahodno od [[Worcester|Worcestra]] in 37 km severozahodno od [[Gloucester, Anglija|Gloucestra]]. S 53.516 prebivalci je največje naselje v okrožju. Ime ''Hereford'' izvira iz anglosaških besed ''here'' v pomenu 'vojska' in ''ford'' v pomenu 'plitvina' oziroma 'brod'. Če je domneva pravilna, je ime ''Hereford'' prvotno pomenilo kraj, 'v katerem vojska po plitvini prečka reko (Wye)'. Valižansko ime za Hereford je ''Henffordd'', kar pomeni 'stara cesta', ter se verjetno nanaša na rimsko cesto in rimsko naselje v bližnjem Strettonu Sugwasu. Prva listina mesta je iz leta 1189, ko je vladal [[Rihard I. Levjesrčni|Rihard I.]], in omenja ''Hereford v Walesu''. <ref name="charters">{{navedi splet | url= http://www.herefordwebpages.co.uk/charters.shtml | title= The Royal Charters of the City of Hereford | work= Hereford Web Pages | accessdate= 7 September 2011}}</ref> Hereford ima že od nekdaj status mesta, ponovno pa je bil potrjen oktobra 2000. <ref>Beckett, J V (2005). ''City status in the British Isles, 1830–2002'', Historical urban studies. Aldershot: Ashgate.</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.herefordcitycouncil.gov.uk/history/municipal-history/charters/ |title=Hereford City Council Charter |publisher=Herefordcitycouncil.gov.uk |date= |accessdate=28 January 2012 |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212221809/http://www.herefordcitycouncil.gov.uk/history/municipal-history/charters/ |url-status=dead }}</ref> Zdaj je znano predvsem kot trgovsko središče za širše podeželje. Znani izdelki so: jabolčnik, pivo, usnjeni izdelki, nikljeve zlitine, perutnina, kemikalije in govedo, od tu je tudi slavna herefordska pasma. == Zgodovina == [[File:Hereford Cathedral, from Church Street.jpg|upright|thumb|left|Stolnica v Herefordu s Church Streeta]] Hereford je med letoma 676 in 688 postal sedež škofa Putte v Herefordu. Zaradi bližine meje med Mercijo in Walesom je naselje raslo in bilo glavno mesto zahodne Mercije do začetka od 8. stoletja. <ref name=DNB>Sims-Williams [http://www.oxforddnb.com/view/article/22912 "Putta (d. c.688)"] ''Oxford Dictionary of National Biography''</ref> Sovražnosti med [[Anglosasi]] in [[Valižani]] so dosegle višek v bitki za Hereford leta 760, v kateri so se [[Briti]] osvobodili angleškega vpliva. Hereford je bil ponovno tarča spopada Valižanov z anglosaškim kraljem [[Edvard Spovednik|Edvardom Spovednikom]] leta 1056, ko so [[Vikingi]] podprli [[Gruffydd ap Llywelyn| Gruffydda ap Llywelyna]], kralja Gwynedda in Powysa, ki je vkorakal v mesto in ga zažgal pred zmagoslavno vrnitvijo domov. <ref name=Archenfeld>{{Navedi splet |url=http://www.archenfield.com/history_anglosaxon.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2016-05-26 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304124557/http://www.archenfield.com/history_anglosaxon.htm |url-status=dead }}</ref> Zahodno od reke Severn je bila med vladanjem [[Ethelstan]]a (924–39) samo v Herefordu kovnica in bil je obmejno mesto, kamor je Ethelstan vabil vodilne valižanske kneze. <ref>J and M Tonkin, The Book of Hereford, 1975</ref> Sedanja [[Herefordska stolnica|stolnica v Herefordu]] izvira iz zgodnjega 12. stoletja tako kot prvi most čez reko Wye. <ref>J. Hillaby, Bishop Richard de Capella and the foundation of Herefordshire's market towns, in Woolhope Naturalists Field Club,Essays in honour of Jim and Muriel Tonkin, 2011</ref> Nekdanja škofa Hereforda sta bila tudi sveti Thomas de Cantilupe in lord zakladnik Anglije Thomas Charlton. Mesto je dalo ime dvema predmestjema [[Pariz]]a v [[Francija|Franciji]]: Maisons-Alfort (54.600 prebivalcev) in Alfortville (36.232 prebivalcev) zaradi dvorca, ki ga je zgradil Peter iz Aigueblanchea, škof v Herefordu sredi 13. stoletja. Hereford je bil izhodišče za imetnike naslova grof Herefordski, ki so živeli na gradu Hereford. Po velikosti in obsegu je tekmoval z [[grad Windsor|windsorskim]]. Z njega so odbijali valižanske napade, bil je varna trdnjava za angleške kralje, na primer kralja Henrika IV. v boju z valižansko marko proti [[Owain Glyndŵr|Owainu Glyndŵru]]. Grad je bil porušen v 18. stoletju, območje pa preurejeno v park ''Castle Green''. Po bitki pri Mortimerskem križu leta 1461 v [[Vojna med belo in rdečo rožo |vojnah rož]] je bil poraženi lancastrski vodja [[Owen Tudor]] (ded prihodnjega kralja [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]]) zajet v Herefordu in usmrčen v High Townu, kjer je spominska plošča. Pozneje je njegovega usmrtitelja, sira Rogerja Vaughana, ubil Ownov sin Jasper pod zastavo premirja. [[File:The Old House, High Town, Hereford - geograph.org.uk - 11172.jpg|thumb|The Old House, High Town. Zgradba predalčne lesene gradnje, zgrajena 1621, je zdaj muzej.]] Med [[angleška državljanska vojna|državljansko vojno]] je mesto večkrat spremenilo vladarje. 30. septembra 1642 sta parlamentarca sir Robert Harley in Henry Grey, 1. grof Stamfordski, zasedla mesto brez odpora. V decembru so se umaknili v Gloucester zaradi vojske rojalistov pod vodstvom lorda Herberta. Mesto so na kratko spet med 23. aprilom in 18. majem 1643 zasedli parlamentarci pod vodstvom sira Williama Wallerja, a je bilo v letu 1645 v mestu še več bojev. 31. julija 1645 je 14.000 škotskih vojakov pod vodstvom Alexandra Leslieja, 1. grof Levenski, oblegalo mesto, a so se vojaška posadka in prebivalci uprli. Ko so 1. septembra izvedeli, da se bliža vojska kralja Karla, so se umaknili. Mesto je bilo dokončno v rokah parlamentarcev 18. decembra 1645, ko sta ga zajela polkovnika Birch in Morgan. Kralj Karel je mestu 16. septembra 1645 podelil mestni grb s tremi levi Riharda I. Levjesrčnega, desetimi škotskimi ''poševnimi križi'' (saltire), kar je pomenilo deset premaganih škotskih polkov, zelo redkim levom na vrhu grba, ki je znak "branilca vere", in še redkejšo čelado z zlatimi rešetkami, ki je samo v grbu [[London]]a. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ngw.nl/int/gbr/h/hereford.htm |title=Coat of arms of Hereford (England) |publisher=Ngw.nl |date= |accessdate=28 January 2012}}</ref> Nell Gwynne, igralka in ljubica kralja Karla II., se je domnevno rodila v Herefordu leta 1650 (čeprav tudi drugi kraji in mesta, zlasti [[Oxford]], zahtevajo ta podatek zase); po njej se imenuje ulica Gwynn. Še en slaven igralec je bil rojen v Herefordu, [[David Garrick]] (1717–1779). Škofova palača v bližini stolnice je bila zgrajena leta 1204 in so jo uporabljali do danes. <ref>{{Navedi splet |url=http://ads.ahds.ac.uk/catalogue/adsdata/arch-769-1/ahds/dissemination/pdf/vol04/4_069_080.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2016-05-26 |archive-date=2010-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101217231722/http://ads.ahds.ac.uk/catalogue/adsdata/arch-769-1/ahds/dissemination/pdf/vol04/4_069_080.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.localhistories.org/hereford.html |title=A History of Hereford |publisher=Localhistories.org |date= |accessdate=28 January 2012}}</ref> ''Hereford Cathedral School'' je tudi ena najstarejših šol v Angliji. Med prvo svetovno vojno je leta 1916 požar v gledališču Garrick ubil osem mladih deklet, ki so nastopale na dobrodelnem koncertu. <ref name="Chester">{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-hereford-worcester-25154112|title=World War One: Hereford theatre fire killed eight at fundraiser|last=Chester|first=Jerry|date=24 February 2014|work=BBC Online|accessdate=27 February 2014}}</ref> == Uprava == [[File:Town Hall, Hereford - geograph.org.uk - 739270.jpg|thumbnail|180|right|Mestna hiša v Herefordu (odprta 1904)]] Glavni del lokalne samouprave je herefordshirski svet. Hereford ima "mestni svet", vendar je to pravzaprav [[župnija|župnijski]] svet s statusom mestnega in ima le omejene pristojnosti. Zgodovinsko je bil Hereford okrajno mesto Herefordshira. Leta 1974 se je Herefordshire združil z Worcestershirom in postal del grofije Hereford in Worcester, Hereford pa okrožje nove občine. Hereford je bil oblikovan kot zgodovinsko okrožje z zakonom mestne korporacije leta 1835. <ref>Vision of Britain – [http://www.visionofbritain.org.uk/unit_page.jsp?u_id=10024559 Hereford MB]</ref> 1. aprila 1998 sta bila župnija Hereford in Worcester ukinjena, Herefordshire in Worcestershire pa ponovno vzpostavljena kot ločena okraja, vendar z nekoliko spremenjenimi mejami. Novi Herefordshire je postal enoten organ brez okolišev in tako je Hereford izgubil svoj širši status. Od leta 2000 je Hereford ena od le sedem civilnih župnij v Angliji, ki imajo status mesta. Hereford je bilo ime parlamentarnega volilnega centra od 1295 do 2010, ko se je preimenoval v Hereford in Južni Herefordshire. == Podnebje == Kot vsa [[Velika Britanija]] ima Hereford morsko [[podnebje]] z omejenimi sezonskimi temperaturami in zmernimi padavinami vse leto. Od leta 2001 sta bili skrajnosti na vremenski postaji Hereford Credenhill v razponu od 33,6 °C v juliju 2006 do –15,8 °C v decembru 2010. <ref>http://www.myweather2.com/City-Town/United-Kingdom/Hereford/climate-profile.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160129122640/http://www.myweather2.com/City-Town/United-Kingdom/Hereford/climate-profile.aspx |date=2016-01-29 }}?</ref> == Gospodarstvo == [[File:Hereford, High Street pedestrian shopping area.jpg|thumb|right|High Town, nakupovalna pešcona]] Glavni javni službi sta: * Herefordshirski svet, * Herefordshire Primary Care Trust, organizacija v Angliji, odgovorna za zdravstvene storitve v okrožju Herefordshire. Leta 2005 je Hereford dobil status ''mesta poštene trgovine''.<ref>{{navedi novice | url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/hereford/worcs/4323795.stm | work= BBC News | title= Fairtrade status given in county | date= 6 March 2005 | accessdate= 10 December 2007}}</ref> Glavni delodajalci v mestu so: * Bulmers, ki je zdaj v lasti [[Heineken International|Heinekena]] – Cider in proizvajalca alkoholnih pijač. Blagovne znamke so [[jabolčnik]] Woodpecker Cider, Strongbow in Bulmers Cider, * Special Metals Wiggin, Ltd. – proizvajalci [[nikelj|nikljevih]] zlitin, * Cargill Meats Europe (prej Sun Valley) – proizvajalci in dobavitelji živil za trgovce na drobno in druge, * Painter Brothers – proizvajalci pocinkanih jeklenih stolpov. Druga velika podjetja s sedežem v Herefordshiru so še: * Spinning Dog Brewery – pivovarji tradicionalnega piva v mestu Hereford, * Wye Valley Brewery – proizvajalci piva Butty Bach in Hereford Pale Ale (HPA) in drugi, * Weston's Cider – proizvajalec nagrajenega jabolčnika in hruškovca. Herefordshire je svetovni center za jabolčnik s številnimi hektarji [[sadovnjak]]ov. == Izobraževanje == Herefordshire je ena od le treh angleških grofij, ki nima univerze. Do leta 1977 je bil Hereford sedež Hereford College of Education, visokošolskega zavoda za usposabljanje učiteljev. Načrtujejo novo univerzo do leta 2017 za poučevanje predmetov STEM. <ref>{{Navedi splet |url=http://nmite.org.uk/ |title=arhivska kopija |accessdate=2016-05-26 |archive-date=2015-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150307193918/http://nmite.org.uk/ |url-status=dead }}</ref> Hereford ima več višjih šol, med njimi: *Hereford College of Arts – javno financirana umetniška šola, *Herefordshire in Ludlow College – edina visokošolska ustanova v okrožju in največja v smislu lastništva nepremičnin, National School of Blacksmithing je najstarejši kovaški [[kolidž]] v Veliki Britaniji in tudi največji objekt za usposabljanje kovačev v Evropi, <ref>{{navedi splet |url=http://www.hct.ac.uk/College/rural_crafts.html |title=HCT Rural Crafts Centre |publisher=Hct.ac.uk |date= |accessdate=28 January 2012 |archive-date=2012-01-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120131063113/http://www.hct.ac.uk/College/rural_crafts.html |url-status=dead }}</ref> * Hereford Sixth Form College, * Royal National College za slepe – ena najboljših šol v Evropi za slepe in slabovidne študente in ena od le dveh v Veliki Britaniji. == Družba in kultura == === Kmetijstvo === Kmetijstvo je igralo pomembno vlogo v zgodovini okraja Herefordshire. Več let je bilo mesto Hereford center in gostitelj tržnice goveda, mnogo let glavna tržnica. <ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-hereford-worcester-13747344 |title=Cattle Market history |publisher=Bbc.co.uk |date=13 June 2011 |accessdate=28 January 2012}}</ref> Ob izbruhu [[slinavka|slinavke]] in [[parkljevka|parkljevke]] leta 2001 so imeli precej škode. Trg je bil leta 2003 premaknjen na obrobje mesta, dotedanja lokacija pa je bila obnovljena. Nova tržnica goveda je odprla svoja vrata avgusta 2011. == Pomembni prebivalci == [[File:Eleanor (Nell) Gwyn di Simon Verelst.jpg|thumb|right|200px| Herefordčani trdijo, da je bila tu rojena Nell Gwynne, igralka iz 17. stoletja in ljubica kralja Karla II.]] John Kemble, katoliški duhovnik in mučenec, se je rodil v bližini Hereforda. Nell Gwynne, David Garrick in Sarah Siddons so igralci in igralke, zgodovinske osebnosti, povezane s Herefordom. General major Stringer Lawrence, prvi vrhovni poveljnik britanskih sil v Indiji, pod katerega poveljstvom je služil Robert Clive, rojen v Herefordu. == Znamenitosti == [[File:Hereford Mappa Mundi 1300.jpg|thumb|right|200px|V stolnici v Herefordu hranijo ''Mappa Mundi'', zemljevid znanega sveta iz poznega 13. stoletja]]. '''The Old House''' je zgodovinska hiša v središču High Towna v Hereford Cityju. Zdaj je muzej o življenju v dobi kralja Jakoba I. v 1600-ih, ko je bila zgrajena. '''Herefordski muzej''' in umetnostna galerija sta viktorijanski gotski stavbi, odprti leta 1874, predstavljata artefakte, likovne in dekorativne umetnosti, povezane z lokalnim območjem. '''Hereford Cider Museum''', muzej jabolčnika s trgovino in interaktivnim vodnikom za proizvodnjo pijač. Je v stari tovarni jabolčnika in je bil ustanovljen leta 1980–1981. '''[[Herefordska stolnica]]''' datira iz 1079 in hrani ''Mappa Mundi'', srednjeveški [[zemljevid]] sveta iz 13. stoletja, ki je bil obnovljen v poznem 20. stoletju. Vsebuje tudi svetovno znano ''Chained knjižnico''. <ref>{{navedi splet |url=http://www.herefordcathedral.org/visit-us/mappa-mundi-1 |title=Mappa Mundi |publisher=Herefordcathedral.org |date= |accessdate=28 January 2012 |archive-date=2012-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120126083838/http://www.herefordcathedral.org/visit-us/mappa-mundi-1 |url-status=dead }}</ref> '''Holme Lacy House''', ki je zdaj hotel; stavba je zgradil John Scudamore leta 1500. Tu se je zvrstila vrsta znanih zgodovinskih osebnosti. <ref>{{navedi splet|url=http://www.warnerleisurehotels.co.uk/hotels/holme-lacy-house-hotel/history/index.aspx |title=Warner Holidays |publisher=Warnerleisurehotels.co.uk |date= |accessdate=28 January 2012}}</ref> == Pobratena mesta == *{{flagicon|Germany}} [[Dillenburg]], Germany *{{flagicon|France}} [[Vierzon]], France (since 1994)<ref>http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Hereford}} *[http://www.herefordcitycouncil.gov.uk Hereford City Council] *{{dmoz|/Regional/Europe/United_Kingdom/England/Herefordshire/Hereford/|Hereford}} [[Kategorija:Mesta v Angliji]] {{normativna kontrola}} 1tb2nflay21u5mw8sors2d6wnpg5mye 0 436486 6675483 6669497 2026-05-13T20:17:25Z Nareto 77605 6675483 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] j141h1u2six662sx5re69r1dx90d18s 6675564 6675483 2026-05-14T09:09:20Z Nareto 77605 /* III. Novo letališče Skoke 1953-1976 */ 6675564 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] ipl1a3k25mk765n111ugnmogiapy7gi 6675565 6675564 2026-05-14T09:12:39Z Nareto 77605 /* IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991 */ 6675565 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo letenje v slabših meteoroloških razmerah. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] houw8y4krios05krzad3kkx9iboms21 6675581 6675565 2026-05-14T09:40:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675581 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan v Mariboru za promocijo in prodala dve letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - beograjske letalske družbe [[Aeroput]] (kasnjeje JAT, danes [[Air Serbia]]). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen v Mariboru leta (Moravec) 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Franc Mordej z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|220px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med usposabljanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo letenje v slabših meteoroloških razmerah. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne letalske šole. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref>||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019, S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] 4v0omskd72v3yt2z3a2guhozzelbyz8 0 468805 6675448 6615386 2026-05-13T19:01:47Z Romanm 13 /* Življenje */ [[Inštitut za hrvaški jezik]] 6675448 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{Infopolje Oseba|education=[[Srednja glasbena in baletna šola Maribor]], [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]|title=dr.|occupation=[[jezikoslovec|jezikoslovka]], [[slovenist|slovenistka]], [[dialektolog|dialektologinja]]}} '''Tjaša Jakop''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovje|jezikoslovka]], [[slovenist|slovenistka]], [[dialektolog|dialektologinja]], * [[28. januar]] [[1975]], [[Ljubljana]]. ==Življenje== Tjaša Jakop je otroštvo preživela v [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]], [[Celje|Celju]] in [[Žalec|Žalcu]], kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Šolanje je nadaljevala v Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru, kot instrumentalist violinist in jo leta 1993 zaključila. V letih 1993–1998 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] študirala slovenski jezik in književnost ter splošno jezikoslovje, vzporedno pa še dve leti [[Španščina|španski jezik]] in književnost. Leta 1999 je na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovanske jezike in književnost]] z nalogo ''Pavlovo Glasoslovje slovenskega cankovskega narečja (s prevodom vokalizma)'' {{COBISS|ID=9419565}} diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti, kjer je iz [[Madžarščina|madžarščine]] v [[Slovenščina|slovenščino]] prevedla jezikoslovno razpravo o [[Prekmursko narečje|prekmurskem narečju]] iz leta 1909 ter z nalogo ''Raba rodilnika pri zanikanju'' {{COBISS|ID=14077026}} iz splošnega jezikoslovja. Iz dialektologije in zgodovine slovenskega jezika je leta 2001 magistrirala z nalogo ''Oblikoslovje govora Ložnice pri Žalcu'' {{COBISS|ID=15928418}}. Leta 2004 je na isti smeri doktorirala z disertacijo ''Dvojina v slovenskih narečjih'' {{COBISS|ID=25397602}}, za katero je prejela nagrado [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]] za leto 2004. Leta 2008 je predelano disertacijo objavila kot dve ločeni monografiji: ''Dvojina v slovenskih narečjih'' {{COBISS|ID=240152576}} in ''The Dual in Slovene Dialects'' {{COBISS|ID=1655508}}. <ref>[https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/tja%C5%A1a-jakop-sl#v "Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša: Dr. Tjaša Jakop"]. Pridobljeno dne 12. novembra 2019.</ref> Med študijem, leta 1995, se je v [[Debrecen|Debrecenu]] na [[Madžarska|Madžarskem]] udeležila dvotedenske poletne šole madžarskega jezika, poleti 2013 pa se je mesec dni strokovno izpopolnjevala na [[Inštitut za hrvaški jezik|Inštitutu za hrvaški jezik in jezikoslovje]] v [[Zagreb|Zagrebu]]. Od leta 1998 je zaposlena na Dialektološki sekciji na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer raziskuje [[Slovenska narečja|slovenska narečja]], posebno govor [[Štajerska narečna skupina|štajerske]] in [[Panonska narečna skupina|panonske]] narečne skupine ([[Srednjesavinjsko narečje|srednjesavinjsko]], [[Srednještajersko narečje|srednještajersko]], [[Prlekija|prleško]] in [[Prekmursko narečje|prekmursko]]). Posveča se [[diahronija|diahronim]] in [[sinhronija|sinhronim]] raziskavam slovenskih narečij, predvsem [[Oblikoslovje|oblikoslovju]] (kategoriji [[Slovnični spol|spola]] in [[Dvojina|dvojine]]) ter geolingvistiki. Na terenu zbira narečno gradivo ter zapisuje krajevne govore doma in v zamejstvu ([[Italija]], [[Avstrija]], [[Hrvaška]]), pripravlja fonološke opise govorov in jezikoslovne analize glasoslovja, oblikoslovja in narečne leksike. Leta 2005 je začela sodelovati z Glasbenonarodopisnim inštitutom ZRC SAZU, kjer je raziskovala narečne podobe slovenske ljudske [[Pripovedna pesem|pripovedne pesmi]]. Rezultati te raziskave so leta 2007 izšli kot priloga 5. zbirki Matične izdaje ''Slovenskih ljudskih pesmi'' in v raznih člankih (2005 {{COBISS|ID=24369453}}, 2006 {{COBISS|ID=25457197}}, 2007). Ukvarja se z narečnimi vplivi na sodobne slovenske pisatelje, slovenske popevke, reperske pesmi ter besedila na raznih forumih in [[Instagram|instagramu]]. Zanimajo jo tudi prepovedani ([[Tabu|tabu]]) izrazi (2012 je objavila članek o izrazih za spolne organe v slovenskih narečjih), o kletvicah in tabujih v jeziku pa je spregovorila tudi v radijskih in televizijskih oddajah. V okviru dela na Dialektološki sekciji sodeluje pri projektu ''Slovenski lingvistični atlas''. Je avtorica (in soavtorica) 50 kart za ''Slovenski lingvistični atlas 1'' in ''2'' (''SLA1'' in ''SLA 2''). Trenutno sodeluje pri pripravi tretjega zvezka (''SLA 3''). Občasno sodeluje tudi pri ''[[Slovanski lingvistični atlas|Slovanskem lingvističnem atlasu]]'' (''Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas'' – ''OLA''). <ref>Škofic, Jožica; Ljubljana (2011). Uvod. V Jožica Škofic idr. (izd.), ''Slovenski lingvistični atlas 2''.</ref> Na Dan reformacije, 31. oktobra 2023, je bila intervjuvanka na radijski rubriki minute za kulturo na radiu Štajerski val. Sodelovala pa je tudi pri drugih radijskih in televizijskih oddajah z naslovi "Tisti jabuk ali tista jabka? Tisto jabolko, seveda!", "Medve delave", Za večino Slovencev je materinščina narečje, in še v mnogih drugih. == Uredniško delo in članstva == Tjaša Jakop sodeluje v uredniških odborih strokovnih publikacij s področja [[Jezikoslovje|jezikoslovja]] in dediščinskih študij. Od leta 2024 je [[Urednik|urednica]] atlasov ''Slovenski istrski lingvistični atlas'' (avtorica: Suzana Todorović). Od leta 2019 je urednica atlasov ''Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre'' (1, 2 in 3). Od leta 2023 deluje kot tehnična urednica in članica uredniškega odbora revije ''Heriskop: razprave o dediščinjenju na obrobju''. Je članica mednarodnega združenja Association for Critical Heritage Studies (ACHS). Leta 2006 je bila članica komisije za narečna besedila prireditve ''Tamburanje va Kostele''. ==Delo== Tjaša Jakop je napisala veliko člankov, kot so: Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas, Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu, Govor kraja Brest v hrvaški Istri skozi prizmo slovenske dialektologi(n)je, Izbrano izrazje iz mlinarske in sirarske terminologije v slovenskih narečjih, in druge. Napisala je tudi dve samostojni monografiji ''The dual in Slovene dialects'' {{COBISS|ID=1655508}} in ''Dvojina v slovenskih narečjih'' {{COBISS|ID=240152576}}, znanstvene in strokovne prispevke na konferencah, kritike, recenzije, samostojne znanstvene sestavke, poglavja v monografskih publikacijah, znanstvene sestavke v slovarjih, enciklopedijah in leksikonih … ([https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/tja%C5%A1a-jakop-sl#v Vse publikacije za obdobje 1998-2019.]) Predavala je na univerzah, lingvističnih simpozijih in konferencah doma in v tujini ([[Avstrija]], [[Bolgarija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Ciper]], [[Danska]], [[Finska]], [[Hrvaška]], [[Litva]], [[Madžarska]], [[Nemčija]], [[Portugalska]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], [[Turčija]], [[Črna gora|Črna Gora]] in [[Španija]]). ===''Slovenski lingvistični atlas''=== ''Slovenski lingvistični atlas'' je temeljno delo sodobne slovenske dialektologije in geolingvistike. Zasnoval ga je [[Fran Ramovš|Fran Ramovš]] leta 1934, kot enega temeljnih ciljev Inštituta za slovenski jezik, vendar pa so se priprave zanj začele šele po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Zbirka gradiva je shranjena na Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani in trenutno obsega okrog 720 zapisov krajevnih govorov. Večino gradiva je zapisal [[Tine Logar]] in njegovi študenti. Po letu 2000 je bila zbirka dopolnjena še z zapisi 51 doslej neraziskanih krajevnih govorov (predvsem v zamejstvu). Vse arhivirano gradivo je tudi v elektronski obliki. Do danes sta bili mreža krajev in vprašalnica za ''SLA'' večkrat preurejeni. Vprašalnico je določil F. Ramovš, kasneje pa jo je za študente preuredil [[Jakob Rigler]]. Tako je danes v ''SLA'' zajetih 417 krajevnih govorov, vprašalnica pa obsega 3065 vprašanj skupaj s podvprašanji, od tega je 870 oštevilčenih vprašanj, ta pa so razdeljena na petnajst pomenskih polj (Telo, Obleka, Hiša, Vas, Prazniki, Orodje, Živina, Rastline, Planina, Bolezni, Čas, Pokrajina, Družina, Štetje, Razno) in na slovnična vprašanja, ki zajemajo predvsem glasoslovni in oblikoslovni del jezika. Razširjenost narečij in njihovo klasifikacijo prikazuje tudi narečna karta natisnjena v atlasu. Prvi zvezek ''Slovenskega lingvističnega atlasa'', ki vsebuje temo človek (telo, bolezni, družina), je izšel leta 2011. Na temo kmetija (vsebuje besede, ki poimenujejo prostore in opremo v slovenski kmečki hiši, gospodarska poslopja in izbrana kmečka opravila) je leta 2016 izšel drugi zvezek, ki mu je dodan tudi etimološki del, kjer se nahajajo razlage besed. Oba dela sta prosto dostopna tudi na spletnem portalu Fran. ===''Dvojina v slovenskih narečjih''=== Monografija je dialektološko delo o dvojini, ki je leta 2008 izšlo v Ljubljani pri Založbi ZRC, v zbirki Linguistica et philologica 21. Izdal jo je [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]], glavni urednik pa je bil Vojislav Likar. Sestavljena je iz dveh večjih enot. Prva enota, Dvojina v Slovenščini, se deli na tri podenote: Predstavitev kategorije dvojine, Dosedanje raziskave slovenske dvojine in Narečno gradivo za dvojino. Druga enota, Geolingvistična predstavitev dvojine v slovenskih narečjih – komentarji h kartam, se deli na devet podenot: Samostalniki, Osebni zaimki, Pridevniki, Števnik dva, Glagoli, Poskus tipologije dvojinskih oblik v slovenskih narečjih, Statistični podatki o dvojini, Zaključek in Povzetek. Monografija vsebuje tudi Predgovor, Zapisovanje gradiva (način, kako je gradivo zapisano), Seznam kratic in krajšav, Vire in literaturo, Seznam zapisov govorov po mreži krajev za ''SLA'', Stvarno kazalo, Imensko kazalo, Summary (povzetek v angleščini) in Prilogo (karte). Karte, poleg tabelarnih in grafičnih prikazov podatkov, omogočajo bralcu lažjo predstavo o nahajanju določenih posebnosti dvojine v slovenskem jeziku ter njihovo konkretizacijo, na območju Slovenije in njene bližnje okolice. Delo je bilo prirejeno in prevedeno v angleščino (''Dual in Slovene Dialects''), ki je leta 2008 izšlo pri nemški založbi Universitätsverlag Dr. N. Brockmayer, v zbirki Diversitas Linguarum 18. ''The Dual in Slovene Dialects'' je bila tako avtoričina prva monografija, ki ji je še v istem letu sledila druga monografija, ''Dvojina v slovenskih narečjih''. Mnogi jezikoslovci še vedno napovedujejo izgubo kategorije dvojine in njeno nadomeščanje z množino, vendar pa novejši podatki kažejo, da se zemljepisni obseg rabe dvojinskih oblik do danes ni bistveno zmanjšal in da je dvojina v večini slovenskih narečij še vedno živa kategorija, ki doživlja spremembe in novosti v oblikah in rabi. <ref>[https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/dvojina-v-slovenskih-narecjih#v "Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša: Dvojina v slovenskih narečjih"]. Pridobljeno dne 10. novembra 2019.</ref> === Dediščina na obrobjih: novi pogledi na dediščino in identiteto znotraj in onkraj nacionalnega === Program se osredotoča na večperspektivno preučevanje [[Dediščina|dediščine,]] s posebnim poudarkom na alternativnih in manjšinskih oblikah ustvarjanja dediščine, ter interdisciplinarno preučuje družbene, kulturne in jezikovne vidike dediščine. Raziskovalna problematika je naslovljena v petih tematskih sklopih: Dediščina na dinamičnih mejnih območjih, Dediščina v mobilnem svetu, Jezik v rabi - raba jezika, Živeti z dediščino in Dediščinjenje prostora. Cilj programa je identifikacija, evidentiranje, dokumentiranje in analiza manjšinskih praks ter omogočanje kritičnega premisleka o dediščini v sodobni pluralni družbi. == Nagrade in dosežki == Tjaša Jakop je prejela več nagrad in priznanj za svoje raziskovalno delo: * '''2004''' – nagrada Slavističnega društva Slovenije za doktorsko nalogo ''Dvojina v slovenskih narečjih'' * '''2008''' – objava monografij ''The Dual in Slovene Dialects'' (nemška založba Brockmeyer Verlag) in ''Dvojina v slovenskih narečjih'' (Založba ZRC) * '''2012''' – izvirni znanstveni članek v reviji ''Linguistica'': raba dvojine v standardni slovenščini, pogovorni slovenščini in slovenskih narečjih * '''2018''' – poglavje ''Slovene nouns and adjectives: non-standard use of dual number from 1925 to 2015'' v monografiji ''Handbook of the Changing World Language Map'', Springer Nature * '''2019''' – pregledni znanstveni članek ''Word borrowing in Slovene dialects in the semantic fields 'human body', 'relatives' and 'friends''' v časopisu ''Filolog: časopis za jezik, književnost in kulturo'' * '''2020''' – poglavje ''Beobachtungen zum Slowenischen in handschriftlichen Mitteilungstexten auf Postkarten der Untersteiermark zwischen 1890 und 1918'' v monografiji ''Bildspuren – Sprachspuren: Postkarten als Quellen zur Mehrsprachigkeit in der späten Habsburger Monarchie'' * '''2023''' – Priznanje Slovenske znanstvene fundacije za posebne dosežke v komuniciranju znanosti (kot članica ekipe projekta ''Agon(ija) epidemije'') ==Viri== *Jakop, Tjaša; Ljubljana (2008). ''Dvojina v slovenskih narečjih''. Založba ZRC. ISBN - 978-961-254-077-7. *Jakop, Tjaša; Ljubljana (2008). ''The Dual in Slovene Dialects''. Založba ZRC. ISBN - 978-3-8196-0705-9. *Jakop, Tjaša; Ljubljana (2003). ''Tipologija narečnih glagolskih oblik na primeru govora Ložnice pri Žalcu''. Slavistično društvo Slovenije. *Škofic, Jožica; Ljubljana (2011). Uvod. V Jožica Škofic idr. (izd.), ''Slovenski lingvistični atlas 2''. *[https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/tja%C5%A1a-jakop-sl#v "Dr. Tjaša Jakop"]. [https://isjfr.zrc-sazu.si/#v Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]. Pridobljeno dne 2019-11-12. *[https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/dvojina-v-slovenskih-narecjih#v "Dvojina v slovenskih narečjih"]. [https://isjfr.zrc-sazu.si/#v Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]. Pridobljeno dne 2019-11-10. *Dr. Tjaša Jakop; ZRC SAZU. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Dostopno na: [https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/tjasa-jakop-sl Dr. Tjaša Jakop | ZRC SAZU](pridobljeno dne 2026-1-7) == Glej tudi == *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jakop, Tjaša}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] bbw75f1m6y0qyt9s70i320kq602j8m9 0 470717 6675453 6443593 2026-05-13T19:07:34Z Romanm 13 /* Posledice */ [[Katarina Jagelo]] 6675453 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Livonska vojna | image = [[Slika:Siege of Narva 1558.jpg|300px|alt=A battle is shown raging outside a fortress, with some attackers attempting to use ladders to climb the large wall.]] | caption = Boris Čorikov (1836): ''Rusko obleganje Narve leta 1558'' | date = 22. januar 1558 – 10. avgust 1583 | place = [[Severna Evropa]]: [[Švedska Estonija|Estonija]], [[Vojvodina Livonija|Livonija]], [[Ingrija]], [[Rusko carstvo|Rusija]] | result = dansko-švedska, poljsko-litovska in švedska zmaga | territory = Izročitve: * Estonije Švedski * Livonije, Kurlandije in Semigalije Poljski-Litvi * Ösela Danski-Norveški | combatant1 = [[Slika:Baltic coat of arms.svg|20px|link=]] Livonska konfederacija <br /> [[Slika:Chorągiew królewska króla Zygmunta III Wazy.svg|20px|link=]] [[Republika obeh narodov]] <br /><small>(do 1569 Poljsko-litovska zveza)</small><br />{{flagicon|Danska}} Danska-Norveška<br /> {{flagicon|Sweden|1562}} Švedska <br />[[Slika:Прапор В.З..png|20px]] Zaporožki kozaki<br /> {{flagicon image|Transsylvanian Banner.svg}} [[Kneževina Transilvanija]]<ref>E. Liptai. ''Magyarország hadtörténete'' (1). Zrínyi Katonai Kiadó 1984. str. 208. ISBN 963-326-320-4.</ref> | combatant2 = {{Flagicon image|Flag of Oryol ship (variant).svg}} [[Rusko carstvo]]<br /> [[Kasimski kanat]]<br />{{Flagicon image|Flag of et-Parnu.svg}} [[Kraljevina Livonija]] | commander1 = [[Slika:Chorągiew królewska króla Zygmunta III Wazy.svg|20px|link=]][[Štefan Báthory]]<br />[[File:Baltic coat of arms.svg|20px|link=]] Gotthard Kettler<br />{{flagicon|Denmark}} [[Friderik II. Danski|Friderik II.]]<br />{{flagicon|Sweden|1562}} [[Erik XIV. Švedski|Erik XIV.]] | commander2 = {{Flagicon image|Flag of Oryol ship (variant).svg}} [[Ivan IV. Ruski|Ivan IV.]]<br />[[Šahgali]]<br />[[Simeon Bekbulatovič|‎Sain-Bulat]]<br />{{Flagicon image|Flag of et-Parnu.svg}}[[Magnus Livonski]] }} '''Livonska vojna''' (1558–1583) je bila vojna za oblast v [[Terra Mariana|Stari Livoniji]], sedanji [[Estonija|Estoniji]] in [[Latvija|Latviji]]. V vojni se je [[Carska Rusija]] vojskovala z različnimi koalicijami [[Danska|Danske]]-[[Norveška|Norveške]], [[Švedska|Švedske]] ter [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] in [[Kraljevina Poljska|Kraljevine Poljske]], kasneje [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]. V obdobju 1558-1578 je v regiji prevladovala Rusija s hitro osvojitvijo Dorpata ([[Tartu]]) in [[Narva|Narve]]. Po ruski razpustitvi [[Terra Mariana|Livonska konfederacija]] se je v vojno vmešala Poljska-Litva, medtem ko sta Švedska in Danska intervenirali že leta 1559 (do 1561). Na ozemlju Livonije je bila kljub stalnim vdorom iz Rusije ustanovljena [[Švedska Estonija |Švedska Estonija]]. [[Friderik II. Danski]] je kupil staro škofijo Ösel–Wiek in jo prepustil svojemu bratu Magnusu Holsteinskemu. Magnus je poskušal razširiti svoje livonske posesti, da bi ustanovil rusko vazalno državo [[Kraljevina Livonija|Kraljevino Livonijo]], ki je nominalno obstajala do njegovega poraza leta 1576. Leta 1576 je položaj poljskega kralja in velikega litovskega kneza zasedel [[Štefan Báthory]] in s svojimi vojaškimi uspehi v letih 1578 do 1581 in ofenzivo združene švedsko-poljsko-litovske vojske v bitki pri Wendenu obrnil tok vojne. Sledil je dolg pohod skozi Rusijo, ki je dosegel vrh z dolgim in težavnim obleganjem [[Pskov]]a. Vojna med Rusijo in Poljsko-Litvo se je končala leta 1582 s sklenitvijo [[Jam Zapoljski sporazum|Jam Zapoljskega mirovnega sporazuma]], s katerim je Rusija v korist Poljske-Litve izgubila svoje nekdanje posesti v Livoniji in Polock. Naslednje leto sta Švedska in Rusija podpisali [[Pljusski mirovni sporazum]], s katerim je Švedska dobila večino [[Ingrija|Ingrije]] in severno Livonijo, [[Kneževina Estonija|Kneževino Estonijo]] pa je obdržala Rusija. ==Ozadje== ===Predvojna Livonija=== [[Slika:Livonia in 1534 (English).png|thumb|300px|[[Stara Livonija]] pred livonsko vojno: {{legend|White|Livonski red}} {{legend|purple|Škofija Kurland}} {{legend|green|Škofija Ösel–Wiek}} {{legend|#3388FF|Škofija Dorpat}} {{legend|teal|Mesto Riga}} {{legend|olive|Nadškofija Riga}} ]] Do sredine 16. stoletja se je Stara Livonija razvila v gospodarsko uspešno<ref name=ref2>Rabe 1989, str. 306.</ref> decentralizirano in versko razdeljeno Livonsko konfederacijo,<ref>Dybaś 2009, str. 193.</ref> sestavljeno iz livonske veje [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]], knezoškofij [[Dorpat]], Ösel–Wiek in Kurland, nadškofije Riga in mesta [[Riga]].<ref name=ref2/><ref name=ref4>Bülow 2003, str. 73.</ref> Mesta Riga, Dorpat in Reval ([[Talin]]) so uživala privilegije, ki so jim omogočali skoraj popolno neodvisnost.<ref name=ref4/> Edina skupna ustanova livonskih dežel so bila redna zasedanja deželnega zbora, imenovanega ''landtag''.<ref name=ref2/> Ob razdeljeni politični upravi je obstajalo tudi stalno rivalstvo med riškim nadškofom in ''landmeistrom'' Tevtonskega reda za nadoblast v konfederaciji.<ref group=nb>Tevtonski red je vodil ''hochmeister''. Funkcijo je od leta 1525 opravljal ''deutschmeister'', odgodvoren za sodna okrožja v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu]]. Tevtonski red v Livoniji je vodil krog ''gebietigerjev'' na čelu z ''landmeistrom'', ki so ga iz svojih vrst izvolili ''gebietigerji''.</ref><ref name=ref2/><ref name=ref4/> Po [[Reformacija|reformaciji]] je v redu nastal razkol, ki se je v 1520. letih razširil tudi v Livonijo. Preobrazba regije iz katoliške v luteransko je bila postopna, ker se ji je del reda upiral in ostal do neke mere naklonjen rimokatolištvu.<ref>Kreem 2006, str. 46, 51–53.</ref> Ko se je Livoniji začela bližati vojna, je imela šibko upravo, podvrženo notranjemu rivalstvu, in pomanjkljivo obrambo. Razen tega je bila obkrožena z monarhijami z agresivno ekspanzionistično politiko in se kot taka mogla uspešno upreti nobenemu agresorju.<ref>Frost 2000, str. 2.</ref> ''Landmeister'' in ''gebietigerji'' Livonskega reda in posestniki so bili nižji [[plemič]]i, ki so čuvali svoje privilegije in vpliv s preprečevanjem nastanka višjega in močnejšega plemiškega razreda.<ref>Kreem 2006, str. 50.</ref> Odporu nižjega plemstva se je uspešno upirala samo nadškofija Riga.<ref name=ref8>Kreem 2006, str. 51.</ref> Za nadškofa Rige je bil s pomočjo nekdanjega pruskega velikega mojstra Alberta (Albrehta) Brandenburg–Ansbaškega imenovan Viljem Brandenburški, za njegovega koadjutorja pa Krištof Mecklenburški.<ref name=ref9>Körber 1998, str. 26.</ref> Oba sta delovala skladno z Albertovimi interesi v Livoniji, med katerimi je bila ustanovitev dedne Livonske kneževine, organizirane po pruskem zgledu.<ref name=ref9/> Red je istočasno poskušal ponovno vzpostaviti svojo organizacijo v Prusiji,<ref>Kreem 2006, str. 46.</ref> kjer je nasprotoval sekularizaciji in ustanovitvi dedne kneževine.<ref name=ref8/> ===Težnje livonskih sosedov=== [[Hansa|Hanseatska zveza]] je že pred izbruhom livonske vojne izgubila svoj monopol nad dobičkonosnim in cvetočim trgovanjem na Baltiku.<ref name=ref11>Frost 2000, str. 3.</ref> Še vedno je sodelovala in povečevala obseg svojega trgovanja, vendar je morala tržišče deliti z evropskimi najemniškimi ladjevji, predvsem iz nizozemskih [[Sedemnajst provinc|Sedemnajstih provinc]] in [[Francija|Francije]].<ref name=ref11/> Ker hanseatska plovila niso bila primerna za vojne ladje<ref name=ref12>Frost 2000, str. 5.</ref> in ker Hansa zaradi upadajočega deleža v trgovanju ni mogla vzdrževati velike mornarice,<ref name=ref13>Frost 2000, str. 6.</ref> sta ostala njena livonska člana Riga in Reval in trgovski partner Narva brez ustrezne zaščite.<ref>Frost 2000, str. 4.</ref> Danska mornarica, najmočnejša na Baltiku, je nadzirala vhod na Baltsko morje,<ref name=ref12/> pobirala takse za plovbo<ref name=ref13/> in posedovala strateško pomembna baltska otoka Bornholm in [[Gotland]].<ref name=ref12/> Danska na južni meji in pomanjkanje pristanišč na vzhodni obali, ki bi pozimi ne zamrznila, je zelo omejevalo švedsko trgovanju na Baltiku.<ref name=ref15>Frost 2000, str. 7.</ref> Švedska je kljub temu cvetela zaradi izvoza lesa, železa in predvsem bakra, podprtega z lastnim ladjevjem,<ref name=ref15/> in bližino livonskih pristanišč na drugi strani ozkega Finskega zaliva.<ref name=ref16>Bain 1971, str. 84.</ref> Švedska se je že pred livonsko vojno poskušala razširiti v Livonijo, vendar je njene poskuse preprečil ruski car v rusko-švedski vojni 1554-1557, ki se je končala z Novgorodskim mirovnim sporazumom.<ref name=ref15/> Rusko carstvo je s priključitvijo Novgorodske (1478) in Pskovske kneževine (1510)<ref>Frost 2000, str. 10.</ref> postalo livonski vzhodni sosed. Moč Rusije se je še okrepila po priključitvi [[Kazanski kanat|Kazanskega]] (1552) in [[Astrahanski kanat|Astrahanskega kanata]] (1556). Konflikt med Rusijo in zahodnimi silami se je zaostril z rusko izolacijo od pomorskega trgovanja. Pristanišče Novgorod, ki ga je zgradil car [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] na vzhodnem bregu reke Narve je bilo plitvo in zato neprimerno.<ref name=ref18>De Madariaga 2006, str. 124.</ref> Car je od Livonske konfederacije zahteval, da mora plačati okoli 6.0000 mark, če želi obdržati škofijo Dorpat. Zahtevo je utemeljeval s trditvijo, da je moral vsak odrasel moški ob neodvisnosti [[Pskov]]u plačati po eno marko.<ref name=ref18/> Livonci so carju obljubili, da bodo denar izplačali do leta 1557. Ker tega niso storili, so pogajanja propadla in Livonci so morali zapustili Moskvo.<ref name=ref18/> Ivan je stalno poudarjal, da je obstoj Tevtonskega reda v Livoniji mogoč samo s pasivno rusko podporo in da bo z morebitnim vojaškim posredovanjem hitro ogrožen.<ref name=ref18/> Zahteval je ustanovitev koridorja med Baltikom in novimi ozemlji ob [[Kaspijsko jezero|Kaspijskem jezeru]], ker bi v morebitni vojni z zahodnimi silami potreboval bolj dovršeno uvoženo orožje.<ref name=ref18/> Poljskega kralja in litovskega velikega kneza [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] so skrbele ruske ekspanzionistične težnje. Širitev Rusije v Livonijo ne bi pomenila samo močnejšega političnega tekmeca, ampak tudi izgubo donosnih trgovskih poti.<ref>Cynarski 2007, str. 203–204.</ref> Sigismund je zato podpiral svojega bratranca, riškega nadškofa Viljema Brandenburškega, v sporih z Viljemom Fürstenberškim, ''landmeistrom'' Livonskega reda.<ref name=ref20>Hartmann 2005, str. XIII.</ref> Sigismund je upal, da bo Livonija, tako kot Kneževina Prusija pod knezom Albertom, postala poljsko-litovska vazalna država.<ref>Cynarski 2007, pstr. 204.</ref> Viljem Brandenburški je imel v Livoniji šibko podporo in se je zanašal predvsem na zunanje zaveznike. Med njegovimi zavezniki je bil ''landmarschall'' Jasper Munsterski, s katerim je nameraval aprila 1556 napasti svoje nasprotnike. Pričakoval je, da mu bosta Sigismund in Albert pri tem pomagala.<ref name=ref22>Hartmann 2005, str. XIV.</ref> Sigismund se je z udeležbo v vojni obotavljal, ker se je bal, da bo s tem sprožil napad Rusov na Kijevsko vojvodstvo.<ref name=ref22/> Ko je Fürstenberg izvedel za načrt za napad, je svojo vojsko povedel v nadškofijo Riga in nato v glavni trdnjavi Kokenhusen in Ronneburg.<ref name=ref22/> Jasper Munsterski je pobegnil v Litvo, Viljema Brandenburškega in Krištofa Mecklenburškega pa so ujeli in zaprli v gradova Adsel in Treiden. Aretaciji sta sprožili diplomatsko pritožbo pomeranskih knezov, danskega kralja,<ref name=ref22/> cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]] in držav [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]<ref name=ref23>Hartmann 2005, str. XV.</ref> za njuno izpustitev. Sestanek v [[Lübeck]]u, napovedan za 1. april 1557, na katerem naj bi sprti strani poravnali spore, je bil odpovedan zaradi spora med Sigismundom in dansko delegacijo.<ref name=ref23/> Sigismund je uboj svojega spremljevalca Lanckija, ki ga je zagrešil landmeistrov sin, izkoristil za izgovor za napad na južno Livonijo z vojsko okoli 80.000 mož. Sprte strani v Livoniji je v svojem taboru v Pozvolu prisilil, da se pomirijo in podpišejo Pozvolski sporazum. Sprte strani so se dogovorile za vzajemno obrabno-napadalno zvezo, ki je bila uperjena predvsem proti Rusiji, s čimer so sprožile livonsko vojno.<ref name=ref16/> ==1558-1562: Razpustitev Livonskega reda== ===Ruski napad na Livonijo=== [[Slika:Livonian war map (1558-1560)-es.svg|thumb|350px|Pohodi v letih 1558-1560]] Ruski car Ivan IV. je imel [[Pozvolski sporazum]] za provokacijo in grožnjo, uprejeno proti Ruskemu carstvu, in ''[[casus belli]]'' za livonsko vojno.<ref>De Madariaga 2006, str. 127.</ref> Rusija in Livonija sta namreč leta 1554 sklenili petnajstletno premirje, s katerim se je Livonija obvezala, da v tem času ne bo sklenila zavezništva s Poljsko-Litvo.<ref>Cynarski 2007, str. 205.</ref> 22. januarja 1558 je ruska vojska napad Livonijo. Lokalni kmetje so v Rusih videli osvoboditelje.<ref>Oakley 1993, str. 26.</ref> Več livonskih trdnjav se je vdalo brez odpora. Rusi so maja 1559 osvojili Dorpat, julija Narvo<ref>Frost 2000, str. 24.</ref> in začeli oblegati Reval.<ref>De Madariaga 2006, str. 128.</ref> Po prihodu 1.200 ''[[landskneht]]ov'', 100 topničarjev in streliva iz Nemčije, so livonske sile uspele osvojiti izgubljeni Wesenberg (Rakvere) in več drugih trdnjav. Nemci so vdrli na rusko ozemlje, vendar so Dorpat, Narva in več drugih manjših trdnjav ostali v ruskih rokah.<ref name=ref29>Frost 2000, str. 25.</ref> Začetne ruske napade so vodili [[Kasimski kanat|kasimski]] kan [[Šahgali]] in dva druga tatarska kneza na čelu vojske ruskih [[Bojarji|bojarjev]], tatarskih in ruskih konjenikov in kozakov,<ref>Stevens 2007, str. 85.</ref> ki so bili v tistem času večinoma pešaki.<ref>Frost 2000, str. 50.</ref> Ivan je nekaj ozemlja osvojil tudi na pohodih leta 1560.<ref name=ref29/> Po ruskih napadih januarja 1559<ref>De Madariaga 2006, str. 129.</ref> je bilo maja med njimi in Livonci sklenjeno šestmesečno premirje. Rusi so se v tem času vojskovali v rusko-krimski vojni.<ref name=ref33>De Madariaga 2006, str. 130.</ref> Livonija je po ruskem napadu prosila za pomoč cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I. Habsburškega]] in zatem Poljsko-Litvo.<ref>Cynarski 2007, str. 207.</ref> ''[[Landmeister]]'' von Fürstenburg je pobegnil v Poljsko-Litvo. Zamenjal ga ja Gotthard Kettler. Junija 1559 so livonske dežele z [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenskim sporazumom]] prišle pod poljsko-litovsko varstvo. Poljski sejm je zavrnil ratifikacijo sporazuma v prepričanju, da se tiče samo Velike litovske kneževine.<ref name=ref16/> Januarja 1560 je Sigismund poslal na dvor Ivana IV. v Moskvo svojega odposlanca Martina Volodkova, da bi poskusil ustaviti pustošenje ruske konjenice po livonskem podeželju.<ref>Bain 1971, str. 117.</ref> [[Slika:Russian atrocities in Livonia ib XVI century.jpg|250px|thumb|alt=|Ruska grozodejstva v Livoniji; tiskano v ''Zeyttungu'', objavljenjem v [[Nüremberg]]u leta 1561]] Ruski uspehi so bili rezultat številnih majhnih akcij z obleganji, v katerih so imeli ključno vlogo pri uničevanju lesenih obrambnih položajev [[mušketir]]ji ob učinkoviti podpori topništva.<ref name=ref36>Bain 2006, str. 118.</ref> Carska vojska je osvojila več pomembnih trdnjav, med njimi Fellin (Viljandi), za osvojitev večjih mest (Riga, Reval ali Pernau) pa ni imela dovolj sredstev.<ref name=ref29/> Avgusta 1560 so livonski vitezi doživeli katastrofalen poraz v bitki z Rusi pri [[Bitka pri Ergemeju|Ergemeju]]. Novi švedski kralj [[Erik IV. Švedski|Erik IV.]] je zavrnil Kettlerjevo in podobno poljsko prošnjo za pomoč, zato je Kettler za pomoč zaprosil Sigismunda.<ref>Bain 2006, str. 118.</ref> Oslabljeni livonski red je bil z Vilenskim sporazumom leta 1561 razpuščen. Njegovo ozemlje je bilo sekularizirano kot Vojvodina Livonija in Vojvodina Kurlandija. Kettler je postal prvi vojvoda Kurlandije in se zato spreobrnil v [[luteranstvo]].<ref name=ref16/> V Vilenski sporazum je bil vključen ''[[Privilegium Sigismundi Augusti]]'', s katerim je Sigismund livonskim stanovom garantiral privilegije, vključno z versko svobodo v smislu augsburške veroizpovedi, indigenat (naturalizacja tujega plemstva) in nadaljevanje tradicionalne nemške administracije.<ref name=ref37>Tuchtenhagen 2005, str. 36.</ref> Določila, ki so se nanašala na versko svobodo, so prepovedovala verskim in posvetnim oblastem kakršno koli urejanje protestantskega reda.<ref>Kahle 1984, str. 17.</ref> Nekaj litovskih plemičev je nasprotovalo krepitvi poljsko-litovske unije in ponudilo litovsko krono Ivanu IV.<ref>Frost 2000, str. 25–26.</ref> Car je njihovo ponudbo javno objavil, bodisi zato, ker jo je jemal resno, bodisi zato, ker je potreboval čas za okrepitev svojih livonskih čet.<ref name=ref40>Frost 2000, str. 26.</ref> Obe sprti strani sta celo leto 1561 spoštovali sklenjeno premirje.<ref name=ref40/> ===Danska in švedska intervencija=== Škof Ivan Münchhausenski je v zameno za posojilo in garancijo za dansko zaščito 26. septembra 1559 podpisal sporazum, s katerim je dal Frideriku II. Danskemu pravico do imenovanja škofa Ösel–Wieka. Listina je pomenila prodajo tega ozemlja za 30.000 tolarjev.<ref>Pauker 1854, str. 289.</ref> Friderik II. je za škofa imenoval svojega brata, vojvodo Magnusa Holsteinskega, ki je prevzel svojo posest aprila 1560. Da dansko dejanje ne bi pomenilo ogrožanje Švedske, je Danska poskušala posredovati za mir v regiji.<ref>Bain 2006, str. 56.</ref> Magnus je začel kar naenkrat gledati samo za lastne interese in brez Friderikovega soglasja prodal škofijo Kurlandijo in poskušal razširiti svoje posesti v Harrien–Wierland (Harju in Virumaa), s čimer je prišel v neposreden konflikt s švedskim kraljem Erikom XIV.<ref name=ref29/> Danska je postala največja sila na Baltiku, zato je Švedska poskušala zmanjšati njeno mož z osvojitvijo ozemlja na vzhodni obali Baltika.<ref name=ref44>Elliott 2000, str. 14.</ref> Leta 1561 je v Harrien – Wierland in Jerwen (Järva) prišla švedska vojska s plemstvom, ki je ustanovilo Vojvodino Estonijo.<ref>Eriksson 2007, str. 45–46.</ref> Reval je sprejel švedsko oblast.<ref name=ref29/> Švedska je s tem dobila nadzor nad rusko trgovino z Zahodom in hkrati pripomogla začeti [[severna sedemletna vojna|severno sedemletno vojno]] (1563-1570),<ref name=ref44/> saj je Friderik II. že leta 1561 protestiral proti švedski navzočnosti v Revalu in zahteval zgodovinske pravice do Danske Estonije.<ref name=ref40/> Ko je Erik XIV. junija 1562 na silo zasedel Pernau, so njegovi diplomati poskušali doseči švedsko zaščito Rige, kar je povzročilo spor s Sigismundom.<ref name=ref40/> Sigismund je vzdrževal tesne stike z Erikovim bratom, finskim vojvodom Ivanom, kasnejšim Ivanom III., in oktobra 1562 z njim poročil svojo sestro Katarino.<ref>Oakley 1993, str. 27.</ref> Erik XIV. je Ivanovo poroko odobril, razburil pa se je, ko je Ivan posodil Sigismundu 120.000 dalarjev in kot varščino prejel sedem livonskih gradov.<ref>Roberts 1968, str. 209.</ref> Incident je povzročil Ivanovo aretacijo avgusta 1563, nakar je Sigismund oktobra istega leta sklenil zavezništvo z Dansko in Lübeckom proti Eriku XIV.<ref name=ref40/> ==1562-1570== Z intervencijo Danske, Švedske in Poljske-Litve v Livoniji se je začelo obdobje bojev za nadzor Baltika.<ref>Oakley 1993, str. 24.</ref> Za prva leta vojne so bili značilni ostri boji, leta 1562 pa se je začelo obdobje manj intenzivnih spopadov, ki je trajalo do leta 1570. Po tem letu so se boji znova razvneli.<ref>Frost 2000, str. 77.</ref> Danska in Švedska, do neke mere tudi Poljska-Litva, so bile v tem času osredotočene na severno sedemletno vojno (1563–1570) v zahodnem Baltiku,<ref>Frost 2000, str. 30ff.</ref> čeprav je bila Livonija strateško še vedno pomembna.<ref name=ref29/> Leta 1562 sta Danska in Rusija sklenili Možajski sporazum, uskladili svoje zahteve v Livoniji in postali prijateljski državi.<ref>Hübner 1998, str. 317–318.</ref> Leta 1564 sta sedemletno premirje sklenili Rusija in Švedska.<ref>Hübner 1998, str. 318.</ref> Tako Ivan IV. kot Erik XIV. sta kazala znake duševni motenj. Car Ivan IV. se je leta 1565 z [[opričnina|opričnino]] obrnil proti ljudstvu in delu plemstva in povzročil v carstvu politični kaos in državljansko vojno.<ref name=ref40/> ===Ruska vojna z Litvo=== [[Slika:Cannibalism 1571.PNG|thumb|250px|[[Kanibalizem]] v Litvi med rusko invazijo leta 1571]] Ko se je rusku-litovsko premirje leta 1562 izteklo, je Ivan IV. zavrnil Sigismundov predlog, da bi se podaljšalo.<ref name=ref40/> Car je premirje izkoristil za okrepitev svoje vojske v Livoniji in leta 1562 napadel Litvo.<ref name=ref40/> Njegova vojska je vdrla v [[Vitebsk]] in po vrsti mejnih spopadov leta 1563 zasedla [[Polock]]. Litvanci so v obdobju stalnih spopadov zmagali v bitkah pri Uli<ref name=ref40/> leta 1564 in Čašnikih leta 1567. Ivan je nadaljeval osvajanje mest in vasi v osrednji Livoniji, ob obali pa so ga Litvanci zadržali.<ref>Bain 1971, str. 123.</ref> Poraza pri Uli in Čašnikih in dezertiranje Andreja Kurbskega so Ivana IV. spodbudili, da je svojo prestolnico preselil v [[Aleksandrovski kremelj]], medtem ko so njegovo znatno opozicijo zatrli njegovi [[Opričnina|opričniki]].<ref name=ref40/> Maja 1566 je odšla iz Litve v Moskvo velika skupina diplomatov.<ref name=ref54>De Madariaga 2006, str. 195.</ref> Litva je bila pripravljena deliti Livonijo z Rusi pod pogojem, da bi s skupno ofenzivo izgnali Švede. Ruski diplomati so v litovski ponudbi videli njeno šibkost in predlagali, da Rusija zasede celo Livonijo, vključno z Rigo.<ref name=ref55>De Madariaga 2006, str. 196.</ref> Zasedba Rige in okolice vhoda v Zahodno Dvino bi Litovcem povzročila težave, ker je bila večina njihovega trgovanja odvisna od varne plovbe po Dvini. Za varnost so že zgradili nekaj trdnjav.<ref name=ref55/> Julija je Ivan IV. povečal svoje zahteve z Ösela na Dorpat in Narvo. Ker dogovora ni bilo, je bil sklenjen desetdnevni premor. V tem času so Rusi organizirali številne posvete, vključno s sejo Deželnega zbora, na katerih so razpravljali o teh vprašanjih.<ref name=ref55/> Na seji Deželnega zbora so predstavniki cerkve zahtevali da Riga ostane v ruskih rokah (čeprav je še niso osvojili).<ref>De Madariaga 2006, str. 202.</ref> Bojarji so se manj zavzemali za splošni mir z Litvo in opozarjali na nevarnost, ki bi jo predstavlja skupna poljsko-litovska država. Pogovori so se nato ustavili. Po vrnitvi diplomatov v Litvo so se sovražnosti nadaljevale.<ref name=ref55/> Leta 1569 sta se z [[Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev#Lublinska unija|Lublinsko unijo]] Poljska in Litva združili v Republiko obeh narodov. Vojvodina Livonija, ki je bila povezana z Litvo z Grodnensko unijo iz leta 1432, je leta 1566 prišla pod skupno poljsko-litovsko suverenost.<ref name=ref57>Dybaś 2006, str. 109.</ref> Leta 1570 je Republika z Rusijo sklenila triletno premirje.<ref name=ref58>De Madariaga 2006, str. 262.</ref> Sigismund II. Avgust, prvi kralj Republike obeh narodov, je leta 1572 umrl brez jasnega naslednika poljskega prestola, kar se je zgodilo prvič od leta 1382. V Poljski so se začele prve svobodne volitve v njeni zgodovini. Nekaj litovskih plemičev je poskušalo ponovno doseči litovsko neodvisnost in za kralja predlagalo ruskega kandidata. Ivan je za kralja ponudil svojega sina Fjodorja, zahteval vrnitev [[Kijev]]a, pravoslavno kronanje in nasledstveno kraljestvo, vzporedno z ruskim.<ref>Stone 2001, str. 119.</ref> Elektorat je njegove zahteve zavrnil in za novega kralja izbral [[Henrik III. Francoski|Henrika Valoisa]] (poljsko (Henryk Walezy), brata francoskega kralja [[Karel IX. Francoski|Karla IX.]]<ref>Bain 1971, str. 90–91.</ref> ===Ruska vojna s Švedsko=== Leta 1564 sta Švedska in Rusija sklenili [[Dorpatski sporazum]], s katerim je Rusija priznala Švedski pravice do Revala in nekaj gradov, Švedska pa Rusiji oblast v drugih delih [[Livonija|Livonije]].<ref>De Madariaga 2006, str. 192.</ref> Naslednje leto sta državi sklenili sedemletno premirje.<ref name=ref54/> Švedski kralj Erik XIV. je leta 1567 ubil več plemičev zato so ga naslednje leto odstavili in za kralja imenovali njegovega brata [[Ivan III. Švedski|Ivana III.]]<ref name=ref62>Frost 2000, str. 27.</ref> Švedska in Rusija sta imeli še veliko drugih problemov in sta goreče želeli, da se vojna v Livoniji ne bi ponovno razvnela.<ref>Roberts 1968, str. 255.</ref> Ivan Grozni je kmalu potem, ko je ovdovel, leta 1560 predlagal svojo poroko z litovsko princeso Katarino Jagelonsko, s katero bi z Litvo sklenil mir in jo oddaljil od Poljske in Prusije.<ref>Eva Mattsson. Furstinnan: en biografi om drottning Katarina Jagellonica Bring to Life. Vadstena, 2018.</ref> Ker se Poljska in Rusija nista uspeli dogovoriti o politični vsebini poroke, so bila poročna pogajanja v [[Vilna|Vilni]] leta 1561 prekinjena. Katarina se je 4. okrobra 1562 poročila z vojvodo Ivanom Finskim, kasnejšim kraljem Ivanom III. Švedskim. Ivan Grozni se s poroko očitno ni mogel sprijazniti in je leta 1567 poslal na Švedsko delegacijo z zahtevo, da mu izročijo Katarino, s čimer se Ivan III. seveda ni strinjal. Švedi so leta 1569 poslali v Rusijo delegacijo pod vodstvom Paula Juustena, škofa Åba,<ref name=ref64>De Madariaga 2006, str. 261.</ref> s katero se car ni nameraval pogajati, ampak je za pogajalca določil novgorodskega guvernerja.<ref name=ref64/> Od Švedov je zahteval, da guvernerja sprejmejo ''"kot brata svojega kralja"''. Ker je Juusten zahtevo zavrnil, je guverner ukazal, da delegatom odvzamejo obleko in denar, jim odrečejo hrano in vodo in jih gole vodijo po mestnih ulicah.<ref name=ref64/> Švedi so nameravali oditi tudi v Moskvo, vendar na srečo niso odšli, ker je bil car s svojimi [[opričniki]] takrat na pohodu proti [[Veliki Novgorod|Novgorodu]].<ref name=ref58/> Ivan je na povratku s pohoda ponovno odklonil srečanje s švedsko delegacijo, ker je junija 1570 sklenil triletno premirje z [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]] in se mu vojne s Poljsko-Litvo ni bilo treba bati.<ref name=ref58/> Rusi so Švedom sporočili, da je izročitev Katarine predpogoj za kakršen koli dogovor. Švedi so se bili kljub nemogoči zahtevi pripravljeni pogajati za njeno izročitev.<ref name=ref58/> Iz Juustenovih poročil je razvidno, da so Rusi na pogajanjih zahtevali, da Švedi opustijo svoje zahteve po Revalu, zagotovijo dvesto ali tristo konjenikov, kadar bo potrebno, plačajo 10.000 dalerjev neposrednega nadomestila, predajo finske rudnike srebra ob meji z Rusijo in dovolijo carju naziv "vladar Švedske". Švedi so Ivanov predlog imeli za ultimat: če mi ne prepustite ozemlja v Livoniji, lahko pričakujete vojno.<ref>De Madariaga 2006, str. 272.</ref> Švedi Ivanovih pogojev seveda niso sprejeli in vojna se je spet začela. ===Vpliv severne sedemletne vojne=== Spori med Dansko in Švedsko so leta 1563 privedli do sedemletne vojne, ki se je končala leta 1570 s [[Ščečinski mir|Ščečinskim mirovnim sporazumom]].<ref name=ref67>Frost 2000, str. 29–37.</ref> Vojskovalo se je večinoma v južni [[Skandinavija|Skandinaviji]] in nekaj pomorskih bitkah na Baltiku.<ref name=ref67/> Ko se je danski Varberg leta 1565 predal švedski vojski, je 150 danskih najemnikov pobegnilo in se izognilo kasnejšemu pokolu danske garnizije.<ref name=ref68>Frost 2000, str. 76.</ref> Med preživelimi najemniki je bil tudi Pontus de la Gardie,<ref name=ref68/> kasneje pomemben švedski poveljnik v livonski vojni.<ref>Frost 2000, str. 44, 51.</ref> Na livonsko vojno je vplivala tudi pomorska kampanja danskega admirala Petra (ali Pera) Muncka, ki je julija 1569 z morja obstreljeval švedski [[Talin|Reval]].<ref>Frost 2000, str. 36.</ref> Po sklenitvi Ščečinskega mirovnega sporazuma je Danska postala dominantna sila v severni Evropi, čeprav ji ni uspelo obnoviti [[Kalmarska zveza|Kalmarske unije]]. Za Švedsko neugodni mirovni pogoji so privedli do številnih konfliktov, ki so se končali šele z veliko severno vojno leta 1720.<ref name=ref71>Nordstrom 2000, str. 36.</ref> Švedska se je strinjala, da bo v zameno za plačilo svetega rimskega cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II.]] vrnila svoje posesti v Livoniji. Ker Maksimilian ni plačal obljubljene odškodnine, je izgubil vpliv na dogajanja na Baltiku.<ref name=ref71/> Določila, povezana z livonsko vojno se niso spoštovala, zato se je vojna nadaljevala.<ref> Peterson 2007, str. 90.</ref> S stališča Ivana III. je mirovni sporazum omogočil vpletenim silam skleniti zavezništvo proti njemu, ker se med seboj niso več vojskovale.<ref name=ref73>De Madariaga 2006, str. 264.</ref> ==1570-1577: Ruska dominacija in Livonsko kraljestvo== {{multiple image|direction=vertical|width=300|image1=LIVONIAE NOVA DESCRIPTIO 1573-1578.jpg|caption1=Zemljevid Livonije leta 1573.|image2=Livonian war map (1570-1577).svg|caption2=Zemljevid ozemelj, zasedenih z rusko in poljsko-litovsko vojsko v letih 1570–1577. {{legend|#f7d3aa|ruska vojska leta 1570}} {{legend|#e1d2c0| ruska vojska leta 1572–1577}} {{legend|#ffc864|litovska vojska}}}} V zgodnjih 1570. letih se je Ivan III. Švedski soočil z rusko ofenzivo na svoje položaje v Estoniji.<ref name=ref74>Peterson 2007, str. 91.</ref> Reval je leta 1570 in 1571 vzdržal rusko obleganje,<ref>Black 1996, str. 59.</ref> več manjših mest pa so Rusi osvojili. 23. januarja 1573 se je švedska vojska s 700 pešaki in 600 konjeniki pod poveljstvom Clasa Åkessona Totta starejšega pri gradu Lode udarila z rusko in tatarsko vojsko 16.000 mož pod poveljstvom kasimskega kana Simeon Bekbulatovič Saina Bulata in prepričljivo zmagala. Rusko napredovanje se je končalo s ropanjem Weissensteina (Paide) leta 1573. Rusi so po osvojitvi mesta komandanta in poveljnike švedske garnizije žive spekli. Kruto dejanje je sprožilo povračilni švedski napad na Wesenberg<ref name=ref74/> novembra 1573.<ref>Fischer 1907, str. 63.</ref> Napadu sta poveljevala Åkesson Tott in Pontus de la Gardie.<ref name=ref74/> Rusi so napadali tudi Finsko in leta 1572 prodrli do Helsingforsa ([[Helsinki]]). Leta 1575 sta vojskujoči se strani na tej fronti sklenili dveletno premirje.<ref name=ref77>Roberts 1968, str. 258.</ref> Švedska protiofenziva je zastala pri obleganju Wesenberga leta 1574, ko so se nemške in škotske enote švedske vojske obrnile drug proti drugemu.<ref name=ref78>Peterson 2007, str. 92–93.</ref> Težave, zlasti pehoti, so povzročali tudi ostri zimski pogoji.<ref>Frost 2000, str. 51.</ref> Livonska vojna je bila za Švedsko ogromno finančno breme. Samo nemškim najemnikom je dolgovala 200.000 dalerjev.<ref name=ref77/> Ivan III. je dal najemnikom za varščino gradove Hapsal, Leal in Lode. Ker dolgov ni poravnal, so najemniki gradove prodali Danski.<ref name=ref77/> Livonski kralj [[Magnus Holsteinski]] je medtem z rusko vojsko oblegal švedski Reval. Pričakoval je pomoč svojega brata [[Friderik II. Danski|Friderika II. Danskega]], vendar je ni dobil in obleganje je zastalo.<ref name=ref73/> Friderik je verjetno razmišljal o novi dansko-švedski zvezi, zato ni bil pripravljen pomagati Magnusu, katerega kraljestvo je bilo ruski vazal. Marca 1571 je zaradi povečane dejavnosti Švedov na Baltiku in pasivne podpore Ivanovega svaka Sigismunda obleganje opustil.<ref name=ref73/> [[Krimski kanat|Krimski Tatari]] so medtem med rusko-krimsko vojno opustošili ruska ozemlja in požgali [[Moskva|Moskvo]].<ref name=ref74/> Suša in epidemije so usodno vplivale na rusko gospodarstvo, medtem ko je [[opričnina]] popolnoma razdvojila vlado. Po porazu krimskih in [[nogajska horda|nogajskih]] sil leta 1572 je bila opričnina ukinjena, v rusko vojsko pa je bilo uvedenih nekaj sprememb.<ref>De Madariaga 2006, str. 277–278.</ref> Ivan IV. je uvedel novo strategijo: namesto nekaj tisoč izkušenih vojakov in najemnikov je zbral nekaj deset tisoč domačih vojakov, [[Kozaki|kozakov]] in [[Tatari|Tatarov]], kot so počeli njegovi nasprotniki.<ref>Peterson 2007, str. 93.</ref> Ivanovi pohodi so dosegli vrh leta 1576, ko je v Livonijo vkorakalo še 30.000 ruskih vojakov.<ref name=ref62/> Ruska vojska se je iz maščevanja za dansko pridobitev Hapsala, Leala in Lodeja opustošila danski del Livonije. Po Friderikovem sporazumu s Švedsko in Poljsko o umiku iz Livonije, se je danski vpliv v Livoniji končal.<ref>Roberts 1968, str. 258–259.</ref> Švedska vojska je oblegala Reval in v osrednji Livoniji prodrla do Dünaburga (Daugavpils), ki je bil po [[Vilenski sporazum|Vilenskem sporazumu]] pod poljsko-litovsko oblastjo.<ref name=ref78/> Ozemlje, ki je bilo pod oblastjo Ivana IV. in njegovega vazala Magnusa,<ref name=ref78/> je bilo leta 1570 razglašeno za [[Livonsko kraljestvo]].<ref name=ref62/> Magnus je še isto leto dezertiral in začel brez posveta s carjem prisvajati gradove. Ko se je Magnusu vdal Kokenhusen (Koknese), da bi se izognil napadu Ivana IV., je car mesto izropal in usmrtil njegove nemške poveljnike.<ref name=ref62/> Svoj pohod je nato usmeril proti Wendenu (Cēsis, Võnnu), ''"srcu Livonije"'', nekdanji prestolnici [[Livonski red|livonskega reda]]. Mesto zato ni imelo samo strateškega ampak tudi simbolični pomen.<ref name=ref78/> ==1577-1583: Poraz Rusije== ===Švedska in poljsko-litovska zveza in protiofenziva=== {{multiple image|direction=vertical|width=300|image1=Polacak, 1579.jpg|alt1=|caption1=Obleganje Polotska (1579), izvirna ilustracija|alt2=See text and the article [[The campaigns of Stefan Batory]] for further information.|image2=Campaigns of Stefan Batory.svg|caption2=Pohodi Štefana Batoryja; krepka črta označuje mejo leta 1600}} Leta 1576 je bil za kralja Poljske in velikega vojvodo Litve izvoljen transilvanski knez [[Štefan Báthory]]. Njegov protikandidat je bil cesar [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimiljan II. Habsburški]].<ref name=ref84>Stone 2001, str. 122.</ref> Decembra 1575 sta bila na isti prestol izvoljena Batoryjeva zaročenka Anna Jagelo in Maksimilijan II.,<ref name=ref84/> zato je stopnjevanje konflikta preprečila Maksimilijanova smrt oktobra 1576.<ref>De Madariaga 2006, str. 310.</ref> Báthoryjevi ambiciozni želji izgnati Ivana IV. iz Livonije je preprečil Danzig ([[Gdansk]]), ki se mu je z dansko podporo uprl.<ref name=ref86>Stone 2001, str. 123</ref> Sledila je vojna z Danzigom, ki se je končala leta 1577 z Báthoryjevo podelitvijo dodatnih pravic mestu v zameno za plačilo 200.000 zlotov.<ref name=ref86/> Za dodatnih 200.000 zlotov je imenoval Hohenzollerna Georga Frederickasa za administratorja [[Prusija|Prusije]], s čimer si je zagotovil njegovo vojaško podporo v načrtovanem pohodu proti Rusom.<ref name=ref86/> Báthory je od poljskih [[vazal]]ov dobil samo nekaj vojakov in bil prisiljen zaposliti najemnike, predvsem Poljake, Ogre, Čehe, Nemce in Vlahe.<ref>E. Liptai. ''Magyarország hadtörténete (1)''. Zrínyi katonai kiadó 1984. str. 208. ISBN 963-326-320-4.</ref> Švedski kralj Ivan III. in Štefan Báthory sta kljub težavam, ki jih je povzročila Sigismundova smrt, decembra 1577 sklenila zavezništvo proti Ivanu IV.<ref name=ref88>Roberts 1968, str. 260.</ref> Poljska je zase zahtevala celo Livonijo brez enega samega dela, ki bi pripadal Švedski.<ref name=ref88/> Dansko posojilo 120.000 dalerjev iz leta 1562 kljub Sigismundovim naporom še vedno ni bilo poravnano.<ref name=ref88/> Do novembra 1577 je litovska vojska na pohodu proti severu osvojila Dünaburg,<ref name=ref89>Frost 2000, str. 28.</ref> poljska vojska pa je na začetku leta 1578 osvojila [[Grad Cēsis|grad Wenden]].<ref name=ref90>Peterson 2007, str. 94.</ref> Poskus ruske vojske februarja 1578, da bi osvojila zgubljeno mesto, je spodletel.<ref name=ref89/> Sledila je švedska ofenziva, usmerjena proti Pernauu (Pärnu), Dorpatu in Novgorodu. Septembra je Ivan IV. na fronto poslal 18.000 mož, ki so osvojili Oberpahlen (Põltsamaa) in nato odšli na pohod proti Wendenu.<ref name=ref89/><ref name=ref90/> Po prihodu so začeli oblegati mesto, kateremu je prišlo na pomoč okoli 6.000 nemških, poljskih in švedskih vojakov.<ref name=ref70>Frost 2000, str. 36.</ref> Sledila je [[bitka pri Wendenu]], v kateri so Rusi izgubili veliko vojakov, opreme in konj. Ivan IV. je bil v livonski vojni prvič resno poražen.<ref name=ref90/> Báthory je pospešil formiranje [[Huzarji|huzarjev]], novih dobro organiziranih konjeniških enot, ki naj bi zamenjale fevdalne nabornike.<ref name=ref91>Stone 2001, str. 126–127.</ref> Na podoben način je reorganiziral obstoječe topniške enote in novačil [[Kozaki|kozake]].<ref name=ref91/> Zbral je 56.000 vojakov, od katerih je bilo 30.000 iz Litve. Vojska naj bi v okviru široke kampanje najprej napadla ruski Polock. Ker so bile ruske rezerve zbrane v [[Pskov]]u in [[Veliki Novgorod|Novgorodu]], da zaustavile napad Švedov, je Polock 30. avgusta 1579 padel.<ref name=ref91/> Báthory je zatem za poveljnika vojske 48.000 mož imenoval svojega zaupnika Jana Zamoyskega, ki je napadel Velikie Luki in jih 5. septembra 1580 osvojil.<ref name=ref91/> Garnizije v Sokolu, Veližu in Usvzatu so se brez večjega odpora vdale.<ref>Solovyov 1791, str. 174.</ref> Leta 1581 je njegova vojska oblegala dobro utrjeno in dobro branjeno trdnjavo Pskov. Ker je finančna podpora poljskega parlamenta medtem usahnila, Báthoryju ni uspelo pred zimo zvabiti ruske vojske v odprto bitko.<ref name=ref91/> Prodiranje poljsko-litovske vojske se je povsem ustavilo, ko je Ivan IV. 15. januarja 1582 sklenil [[Jam Zapoljski sporazum|Jam Zapoljski mirovni sporazum]].<ref name=ref91/> Neuspešno švedsko obleganje [[Narva|Narve]] leta 1579 je imelo za posledico imenovanje Pontusa de la Gardieja za vrhovnega poveljnika vojske. Švedi so leta 1580 osvojili Kexholm in Padise<ref name=ref93>Roberts 1968, str. 263.</ref> in naslednje leto še strateško pomembno Narvo.<ref name=ref93/> Švedska bi lahko s svojim močnim vojnim ladjevjem napadala tudi z morja,<ref name=ref94>Oakley 1993, str. 34.</ref> vendar so kasnejša nesoglasja zaradi delitve osvojenega ozemlja preprečila kakršno koli zavezništvo s Poljsko.<ref name=ref94/> La Gardie se je po osvojitvi Narve maščeval Rusom za prejšnje pokole.<ref>Solovyov 1791, str. 881.</ref> Po podatkih iz takratne ''Rusovske kronike'' je pobil 7.000 ruskih vojakov.<ref>Frost 2000, str. 80.</ref> Padcu Narve je sledil padec Novgoroda, Jame in Koporje,<ref name=ref97>Roberts 1968, str. 264.</ref> kar je v švedske vrste vneslo veliko zadovoljstva.<ref name=ref97/> ===Jam Zapoljski in Pljusski mirovni sporazum=== [[Slika:Map of Poland and Lithuania in 1600.svg|thumb|right|300px|Delitev Livonije leta 1600:{{Col-begin}}{{Col-2}}{{Legend|#ffaeae|Poljska-Litva}}{{Legend|#ffaef6|Poljsko-litovske vazalne kneževine}}{{Legend|#b0ffbd|Rusija}}{{Col-2}}{{Legend|#c3ccff|Švedsko kraljestvo}}{{Legend|#ff7e5c|Danska-Norveška}}{{col-end}}]] Pogajanja pod vodstvom papeškega legata, jezuita Antonija Possevina, so se leta 1582 končala s sklenitvijo [[Jam Zapoljski sporazum|Jam Zapoljskega mirovnega sporazuma]] med Rusijo in poljsko-litovske Republiko obeh narodov.<ref name=ref97/> Sporazum je bil za carja ponižujoč, deloma tudi zato, ker je sam zahteval premirje.<ref name=ref97/> Rusija je morala po sporazumu Poljski-Litvi predati vsa ozemlja v Livoniji in mesto Dorpat, Polock pa je ostal pod poljsko-litovsko oblastjo. Rusi so lahko obdržali ozemlje, ki so ga odvzeli Švedom, vključno z Narvo. Velike Luki je Báthory vrnil Rusom.<ref name=ref97/> Posevino je poskušal upoštevati tudi želje švedskega kralja Ivana III., ki jih je car zavrnil, verjetno v dogovoru z Báthoryjem.<ref name=ref97/> Premirje, ki naj bi trajalo deset let, so leta 1591 in 1601 podaljšali še za deset let.<ref>Wernham 1968, str. 393.</ref> Báthoryjevi poskusi pritiska na Švedsko, da bi se odrekla Livoniji, zlasti Narvi, so bili neuspešni.<ref name=ref97/> Vojna Rusije in Švedske se je končala 10. avgusta 1583 s sklenitvijo [[Pljusski sporazum|Pljusskega mirovnega sporazuma]].<ref name=ref97/><ref name=ref99>Frost 2000, str. 44.</ref> Rusija je prepustila Švedom večino Ingrije, Narvo in Novgorod. Rusko-švedsko premirje, ki naj bi veljalo tri leta, so kasneje podaljšali do leta 1590.<ref name=ref99/> ==Posledice== V povojni Vojvodini Kurlandiji in Semigaliji južno od Zahodne Dvine se je začelo obdobje politične stabilnosti, ki je temeljilo na Vilenskem sporazumu iz leta 1561, dopolnjenim leta 1617 s ''Formula regiminis'' in ''Statuta Curlandiæ''. Dopolnila so domačemu plemstvu podelila nekaj dodatnih pravic na škodo vojvode.<ref name=ref57/>Severno od Zahodne Dvine je Báthory zmanjšal privilegije, ki jih je Sigismund podelil Vojvodini Livoniji, ki jo je štel za vojni plen.<ref name=ref57/> Privilegiji Rige so bili že pred tem zmanjšani z Drohičinskim sporazumom iz leta 1581.<ref>Tuchtenhagen 2005, str. 37.</ref> Nemščino je kot upravni jezik začela izpodrivati poljščina, ustanavljanje vojvodin pa je zmanjšalo baltsko nemško administracijo.<ref name=ref37/> Lokalna katoliška duhovščina in jezuiti v Livoniji so se v [[Protireformacija|protireformaciji]] ponovno okrepili.<ref name=ref38a>Kahle 1984, str. 17.</ref> K temu je veliko pripomogel Báthory, ki je katoliški cerkvi prepustil dohodke in posestva, odvzeta protestantom. Poskus naseljevanja Livonije s katoliškimi kolonisti je propadel.<ref name=ref102>Tuchtenhagen 2005, str. 38.</ref> Livonsko prebivalstvo se vsem ukrepom navkljub ni množično spreobračalo v katoliško vero. Njihova posestva v Poljski in Litvi je zasegla država.<ref name=ref102/> [[Slika:Swedish Empire in the Baltic (1560-1721).png|thumb|right|300px|Zemljevid Livonije 1561-1721]] Leta 1590 se je rusko-švedski Pljusski mirovni sporazum iztekel in vojna se je nadaljevala.<ref name=ref99/> Končala se je leta 1595 s Tevzinskim mirovnim sporazumom, s katerim je morala Švedska odstopiti Rusiji Ingrijo in Priozersk.<ref name=ref103>Frost 2000, str. 45.</ref> Švedsko-poljsko zavezništvo se je začelo krhati, ko sta poljski kralj in veliki litovski knez Sigismund III. kot sin švedskega kralja Ivana III. (umrl 1592) in [[Katarina Jagelo]] nasledila švedski prestol in naletela na odpor švedskega plemstva pod vodstvom Sigismundovega strica, kasnejšega kralja Karla IX.<ref name=ref103/> Na Švedskem se je leta 1597 začela državljanska vojna, ki ji je sledila vojna proti Sigismundu (1598–1599). Slednja se je končala s Sigismundovo odstavitvijo s sklepom švedskega parlamenta.<ref name=ref103/> V sporih po Sigismundovem poskusu priključitve Švedske Estonije k Vojvodini Livoniji leta 1600 je lokalno plemstvo zaprosilo za pomoč švedskega kralja [[Karel IX. Švedski|Karla IX.]]<ref name=ref104>Steinke 2009, str. 120.</ref> Karel je iz Estonije pregnal poljsko vojsko<ref name=ref104/> in napadel Vojvodino Livonijo, s čimer je sprožil niz poljsko-švedskih vojn.<ref name=ref105>Frost 2000, str. 46.</ref> V istem času je v Rusiji divjala državljanska vojna za izpraznjeni prestol, v kateri ni prevladal noben kandidat. Konflikt se je prepletal z livonskimi pohodi, ko so se v rusko vojno vmešale švedske in poljsko-litovske sile in kasneje sprožile poljsko-rusko vojno.<ref name=ref105/> Vojska Karla IX. je bila po velikih protiudarih v bitkah pri Kirholmu (1605)<ref>Frost 2000, str. 62, 64ff.</ref> in Klušinu (1610) <ref name=ref106>Frost 2000, str. 47.</ref> izgnana iz Livonije.<ref name=ref106/> Med kasnejšo ingrijsko vojno je Karlov naslednik [[Gustav Adolf]] ponovno zasedel Ingrijo in Kexholm, ki sta od Stalbovskega sporazuma iz leta 1617<ref name=ref106/> skupaj z velikim delom Vojvodine Livonije uradno pripadala Švedski. Leta 1617 se je Švedska opomogla od kalmarske vojne z Dansko in osvojila več livonskih mest, po poljsko-litovski protiofenzivi pa je pod njeno oblastjo ostal samo Pernau.<ref>Frost 2000, str. 102.</ref> V drugem pohodu, ki se je začel z zasedbo Rige leta 1621 in izgonom poljsko-litovskih sil iz večine Livonije, je bil ustanovljen švedski dominion [[Švedska Livonija]].<ref name=ref104/> Švedska vojska je pohod nadaljevala skozi kraljevsko [[Prusija|Prusijo]]. Poljska-Litva je z Altmarškim sporazumom leta 1629 sprejela švedske osvojitve v Livoniji.<ref>Frost 2000, str. 103.</ref> Dansko provinco Øsel je z Brömsebrojskim sporazumom leta 1645 dobila Švedska. S sporazumom se je končala torstensojska vojna, ena od prizorišč [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]].<ref>Frost 2000, str. 103–104.</ref> Øsel je obdržala tudi po sklenitvi Olivskega on Kopenhagenskega sporazuma, sklenjenih leta 1660.<ref>Frost 2000, str. 183.</ref> Stanje se zatem ni spreminjalo do leta 1710, ko sta Estonija in Livonija v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] kapitulirali pred Rusijo. Osvojitev je bila formalizirana z Nystadskim sporazumom leta 1721.<ref>Kahle 1984, str. 18.</ref> ==Opombe== {{refbegin|2}} <references group=nb/> {{refend}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{citation |last=Bain |first=Robert Nisbet |authorlink= |title= Scandinavia: a Political History of Denmark, Norway and Sweden from 1513 to 1900 |origyear=1905 |year=2006 |publisher=Adamant Media Corp.|location=Boston |url=https://books.google.com/books?id=dPQwweeMSvMC |isbn=0-543-93899-9}} * {{citation |last=Bain |first=Robert Nisbet |title=Slavonic Europe |url=https://books.google.com/books?id=wK04AAAAIAAJ |series=Cambridge historical |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |origyear=1908 |year=1971}} * {{citation |last=Black |first=Jeremy |authorlink=|title=Warfare. Renaissance to revolution, 1492–1792 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1996 |series=Cambridge Illustrated Atlases |volume=II |isbn=0-521-47033-1}} * {{citation |last=Bülow |first=Werner |title=Als die Bayern Bonn eroberten. Aus der Erlebniswelt einer Generation im Europa des 16. Jahrhunderts |publisher= Herbert Utz Verlag |location=Munich |year=2003 |isbn=3-8316-0244-1 |language=de}} * {{citation |last=Cynarski |first=Stanisław |title=Žygimantas Augustas |language=lt |location=Vilnius |publisher=Versus aureus |year=2007 |isbn=978-9955-699-59-0}} * {{citation |last=Dybaś |first=Bogusław |title=Reiche und Territorien in Ostmitteleuropa. Historische Beziehungen und politische Herrschaftslegitimation |editor=Willoweit, Dietmar |editor2=Lemberg, Hans|publisher=Oldenbourg Wissenschaftsverlag |location=Munich |year=2006 |series=Völker, Staaten und Kulturen in Ostmitteleuropa |volume=2 |chapter=Livland und Polen-Litauen nach dem Frieden von Oliva (1660) |isbn=3-486-57839-1 |language=de}} * {{citation |last=Dybaś |first=Bogusław |chapter=Zwischen Warschau und Dünaburg. Die adligen Würdenträger in den livländischen Gebieten der Polnisch-Litauischen Republik |title=Kultureller Austausch: Bilanz und Perspektiven der Frühneuzeitforschung |editor-first=Michael |editor-last=North |publisher=Böhlau |location=Köln/Weimar |year=2009 |isbn=978-3-412-20333-7 |language=de}} * {{citation |last=Elliott |first=John Huxtable |authorlink=|title=Europe divided, 1559–1598 |url=https://books.google.com/books?id=zfGrxQBcuXgC |series=Blackwell classic histories of Europe |edition=2nd |publisher=Wiley-Blackwell |location=Hoboken, New Jersey |year=2000 |isbn=978-0-631-21780-0}} * {{citation |last=Eriksson |first=Bo |title=Lützen 1632 |publisher=Norstedts Pocket |location=Stockholm |year=2007 |isbn=978-91-7263-790-0 |language=sv}} * {{citation |last=Fischer |first=Ernst Ludwig |last2=Kirkpatrick |first2=John |title=The Scots in Sweden; being a contribution towards the history of the Scot abroad |url=https://books.google.com/books?id=5YULAAAAYAAJ&pg=PA63 |publisher=O. Schulze & Co. |location=Edinburgh |year=1907 |oclc= 4730173}} * {{citation |last=Frost |first=Robert I. |authorlink= |title=The Northern Wars: War, State, and Society in Northeastern Europe, 1558–1721 |series=Modern wars in perspective |publisher=Pearson Education |location=Upper Saddle River, New Jersey |year=2000 |isbn=0-582-06429-5}} * {{citation |last=Hartmann|first=Stefan|title=Herzog Albrecht von Preussen und Livland (1551–1557). Regesten aus dem Herzoglichen Briefarchiv und den Ostpreußischen Folianten|publisher=Böhlau |location=Köln/Weimar|year=2005|isbn=3-412-12505-9|language=de}} * {{citation|last=Hübner|first=Eckhard|chapter=Zwischen alle Fronten: Magnus von Holstein als König von Livland|editor1-first=Eckhard|editor1-last=Hübner|editor2-first=Ekkehard|editor2-last=Klug|editor3-first=Jan|editor3-last=Kusber|title=Zwischen Christianisierung und Europäisierung. Beiträge zur Geschichte Osteuropas in Mittelalter und früher Neuzeit. Festschrift für Peter Nitsche zum 65. Geburtstag|volume=51|series=Quellen und Studien zur Geschichte des östlichen Europa|pages=313–334|publisher=Steiner|location=Stuttgart|year=1998|isbn=3-515-07266-7|language=de}} * {{citation |last=Kahle |first=Wilhelm |title=Studien zur osteuropäischen Kirchengeschichte und Kirchenkunde |editor=Hauptmann, Peter |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |location=Göttingen |year=1984 |series=Kirche im Osten |volume=27 |chapter=Die Bedeutung der Confessio Augustana für die Kirche im Osten |isbn=3-525-56382-5 |language=de}} * {{citation |last=Kreem |first=Juhan |chapter=Der Deutsche Orden und die Reformation in Livland |title=The military orders and the Reformation. Choices, state building, and the weight of tradition |editor1-first=Johannes A. |editor1-last=Mol |editor2-first=Klaus |editor2-last=Militzer |editor3-first=Helen J. |editor3-last=Nicholson |publisher=Uitgeverij Verloren |location=Hilversum |year=2006 |isbn=90-6550-913-5 |language=de}} * {{citation |last=Körber|first=Esther-Beate|title=Öffentlichkeiten der frühen Neuzeit. Teilnehmer, Formen, Institutionen und Entscheidungen öffentlicher Kommunikation im Herzogtum Preussen von 1525 bis 1618|publisher=de Gruyter |location=Berlin |year=1998|isbn=3-11-015600-8 |language=de}} * {{citation |last=De Madariaga |first=Isabel |title=Ivan the Terrible |publisher=Yale University Press |location= New Haven, Connecticut |year=2006 |isbn=978-0-300-11973-2 |url=https://books.google.com/books?id=xdFVn1v3FMUC}} * {{citation |last=Nordstrom |first=Byron J. |title=Scandinavia Since 1500 |publisher=University of Minnesota Press |location=Minneapolis |year=2000 |isbn=978-0-8166-2098-2 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/scandinaviasince0000nord }} * {{citation |last=Oakley |first=Steward |title=War and peace in the Baltic, 1560–1790 |publisher=Routledge |location=Abingdon, New York |year=1993 |series=War in Context |url=https://books.google.com/books?id=wPXEp45wAeQC |isbn=0-415-02472-2}} * {{citation|last=Pauker|first=C. J. U.|chapter=Der Ordens-Voigt, nachher Königl. dänischer Statthalter zu Sonneburg, Heinrich von Ludinghausen gen. Wolffund dessen Ansprüche an Sonneburg und dessen Gebiet|editor1-last=Bunge|editor1-first=F. G. v.|editor2-last=Pauker|editor2-first=C. J. U.|title=Archiv für die Geschichte Liv-, Ehst- und Curlands|volume=7.3 |language=de|location=Reval|publisher=Lindsfors Erben|year=1854}} * {{citation |last=Peterson |first=Gary Dean |title=Warrior kings of Sweden. The rise of an empire in the sixteenth and seventeenth centuries |publisher=McFarland |location=Jefferson, North Carolina |url=https://books.google.com/books?id=CPJWfVPgFawC |year=2007 |isbn=978-0-7864-2873-1}} * {{citation |last=Rabe |first=Horst |title=Reich und Glaubensspaltung. Deutschland 1500–1600 |volume=4|series=Neue deutsche Geschichte|publisher=C.H.Beck |location=Munich |year=1989|isbn=3-406-30816-3|language=de}} * {{citation |last=Roberts |first=Michael |authorlink= |title=The Early Vasas: A History of Sweden, 1523–1611 |url=https://books.google.com/books?id=x243AAAAIAAJ |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=1968 |isbn=1-00-129698-2}} * {{citation |last=Solovyov |first=Sergey |authorlink= |title=History of Russia from the Earliest Times |year=1791 |language=ru|publisher=MintRight Inc |location=New York |url=https://books.google.com/books?id=4MmZEvjDGDsC |isbn=5-17-002142-9 |volume=VI }} * {{citation |last=Steinke |first=Dimitri |title=Die Zivilrechtsordnungen des Baltikums unter dem Einfluss ausländischer, insbesondere deutscher Rechtsquellen |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |location=Göttingen |year=2009 |series=Osnabrücker Schriften zur Rechtsgeschichte |volume=16 |isbn=978-3-89971-573-6 |language=de}} * {{citation |last=Stevens |first=Carol Belkin |title=Russia's wars of emergence, 1460–1730 |series=Modern wars in perspective |url=https://books.google.com/books?id=s5tPKOehY5kC |publisher=Pearson Education |location=Upper Saddle River, New Jersey |year=2007 |isbn=978-0-582-21891-8}} * {{citation |last=Stone |first=Daniel |title=The Polish-Lithuanian state, 1386–1795 |series=History of East Central Europe |volume=4 |url=https://books.google.com/books?id=LFgB_l4SdHAC |isbn=0-295-98093-1 |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |year=2001}} * {{citation |last=Tuchtenhagen |first=Ralph |title=Geschichte der baltischen Länder |publisher=C.H.Beck |location=Munich |year=2005 |series=Beck'sche Reihe |volume=2355 |isbn=3-406-50855-3 |language=de}} * {{citation |last=Wernham |first=Richard Bruce |title=The new Cambridge modern history: The Counter-Reformation and price revolution, 1559–1610 |publisher=Cambridge University Press Archive |location=Cambridge |year=1968 |isbn=0-521-04543-6}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljsko-ruske vojne]] [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Zgodovina Litve]] [[Kategorija:Zgodovina Latvije]] [[Kategorija:Zgodovina Estonije]] [[Kategorija:Zgodovina Švedske]] [[Kategorija:Zgodovina Danske]] [[Kategorija:Zgodovina Norveške]] [[Kategorija:Livonska vojna| ]] p2y1cdfo7n9gduu8s322lvh7bpf4c71 0 472196 6675456 5593287 2026-05-13T19:09:10Z Romanm 13 /* Vladanje */ [[Katarina Jagelo]] 6675456 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar| name = Erik XIV. | succession = [[Švedska|Kralj Švedske]] | image = Erik XIV (1533-1577) (Domenicus Verwilt) - Nationalmuseum - 18413.tif | caption = Domenicus Verwilt: Erik XIV. | reign = 29. september 1560 – januar 1569 | coronation = 29. junij 1561 | full name = | predecessor = [[Gustav I. Švedski|Gustav I.]] | successor = [[Ivan III. Švedski|Ivan III.]] | spouse = Karin Månsdotter | issue = Virginija Eriksdotter<br />Konstancija Eriksdotter<br />Sigrid <br />Gustav | issue-link = #Family and descendants | issue-pipe = več... | religion = [[Luteranstvo|luteranska]] | house = [[Dinastija Vasa]] | father = [[Gustav I. Švedski]] | mother = Katarina Saxe-Lauenburška | date of burial = 1. april 1577 | place of burial = Västeråška stolnica, Västerås |2=}} '''Erik XIV. Vasa''' ([[Švedščina|švedsko]] Erik XIV, [[Finščina|finsko]] Eerik XIV) je bil od leta 1560 do odstavitve leta 1568 kralj [[Švedska|Švedske]], * [[13. december]] [[1533]], [[Tre Kronor (grad)]], [[Stockholm]], † [[26. februar]] [[1577]], Örbyhuški grad, Örbyhus Bil je najstarejši sin kralja [[Gustav I.|Gustava I.]] in Katarine Saxe-Lauenbuške. Po osvojitvi Estonije je bil od leta 1561 tudi kralj [[Švedska Estonija|Estonije]]. Bil je inteligenten, politično ambiciozen in umetniško nadarjen vladar, vendar je že na začetku vladanja začel kazati znake duševne neuravnovešenosti, ki se je končala z blaznostjo. Nekateri znanstveniki trdijo, da se je njegova bolezen začela že na začetku vladanja, drugi pa trdijo, da je povezana z morilci iz vplivne družine Sture iz [[Uppsala|Uppsale]]. Erik je bil po odstavitvi aretiran in najverjetneje umorjen. Preiskave njegovih posmrtnih ostankov leta 1958 so potrdile, da je bil verjetno zastrupljen z [[arzenik]]om.<ref>Lars Ericson. ''Johan III.'' str. 109. ISBN 91-85057-47-9.</ref> ==Mladost== [[Slika:Erik XIV, 1533-1577, king of Sweden (Steven van der Meulen) - Nationalmuseum - 38906.tif|thumb|left|Štefan van der Meulen (1561): Erikov portret, poslan angleški kraljici [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeti I.]] med poročnimi pogajanji]] Erik XIV. je bil rojen v gradu Tri krone 13. decembra 1533. Mati mu je umrla, ko je bil star manj kot dve leti. Oče Gustav Vasa se je leta 1536 poročil s švedsko plemkinjo Margareto Leijonhufvud. Erikov prvi učitelj je bil učen Nemec Georg Norman, katerega usluge so kmalu zatem potrebovali po celi Švedski. Normana je zamenjal francoski [[Kalvinizem|kalvinist]] Dionizij Beurraeus, ki je poučeval tudi Erikovega brata [[Ivan III. Švedski |Ivana]]. Erik je bil zelo uspešen pri učenju tujih jezikov in matematike. Bil je dobro seznanjen z zgodovino in astrologijo in bil dober pisec. Ko se je začel pojavljati v javnosti, so ga imenovali "izbrani kralj" (švedsko ''utvald konung''). Po predstavitvi v parlamentu v Stockholmu leta 1560 je dobil naziv "dedni kralj" (švedsko ''arvkonung'').<ref>''Eric XIV biography''. XS4All. Arhivirano iz izvirnika 27. oktobra 2009.</ref> Leta 1557 je dobil v fevd Kalmar, Kronoberg in Öland. Za svojo rezidenco je izbral [[Kalmar]]. Erik se je proti očetovi volji nameraval poročiti z bodočo angleško kraljico [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeto I.]] Za roko jo je prosil več let, zato so se napetosti med njim in očetom stopnjevale. Erik se je brez uspeha poskušal poročiti tudi z [[Marija I. Škotska|Marijo Škotsko]], Renato Lorensko, Ano Saško in Kristino Hessensko. ==Vladanje== Erik je za očetovo smrt izvedel, ko je nameraval odpluti v Anglijo zaprosit za roko kraljico Elizabeto I. Vrnil se je v Stockholm in sklical parlament (Riksdag), ki se je sestal v Arbogi 15. aprila 1561. Na skupščini je sprejel tako imenovane "Arboške člene", ki so zelo omejili oblast kraljevskih knezov [[Ivan III. Švedski|Ivana]] in Karla v njunih provincah,<ref name=ref3>Bain 1911, str. 738.</ref> in bil kronan za Erika XIV., kar ne pomeni, da je bil štirinajsti švedski kralj z imenom Erik. On in brat Karel sta privzela zaporedni številki po delno izmišljeni Zgodovini Švedske Johannesa Magnusa. Pred njim je bilo kljub temu najmanj šest švedskih kraljev in kandidatov z imenom Erik, o katerih je zelo malo znanega.<ref> Almgren, H. Löwgren, Bergström, B. (2007). Alla Tiders Historia. Gleerups Utbildning AB. str. 117.</ref> Erik je od samega začetka vladanja kljuboval švedskemu plemstvu. Za svojega zaupnega svetovalca je izbral Görana Perssona, ki je med vladanjem Erikovega očeta komaj ušel usmrtitvi. Tudi Persson je kljuboval plemstvu in bil odločen nasprotnik Erikovega polbrata, kasnejšega kralja [[Ivan III. Švedski|Ivana III. Švedskega]]. Ivan je bil vojvoda Finske in bil v nasprotju z Erikovimi željami poročen s poljsko princeso [[Katarina Jagelo|Katarino Jagelo]]. Zaradi nje je prijateljeval s [[Poljska|Poljsko]] in nasprotoval švedski ekspanzionistični politiki v [[Terra Mariana|Livoniji]] (sedanja [[Estonija]] in [[Latvija]]). Kršitev Arboških členov je privedlo do sporov med bratoma. Leta 1563 je Erik poslal na Finsko vojsko, ki je Ivana aretirala in ga na njegov ukaz sodila zaradi veleizdaje.<ref name=ref3/> Za razliko od svojega očeta, ki je bil zadovoljen z vladanjem v neodvisni državi, je Eric poskušali razširiti svoj vpliv v [[Baltik|baltski]] regiji in v Estoniji in začel proces, s katerim je Švedska sredi 17. stoletja postala evropska velesila. Erikov ekspanzionizem je povzročil spopad z bratrancem, kraljem [[Friderik II. Danski|Friderikom II. Danskim]]. Večino Erikove vladavine sta zaznamovali [[livonska vojna]] in [[skandinavska sedemletna vojna]] z Dansko, v kateri je uspešno odbil večino danskih osvajalskih poskusov, svojih osvojitev pa ni uspel obdržati. Po letu 1563 se je njegova neprištevnost začela stopnjevati. Njegovo vladanje je postajalo vedno bolj sporno in nasilno. Njegova sumničavost se je s plemstva prenesla na plemiško družino Sture, na čelu katere je bil Svante Stensson Sture, poročen z Gustavovo svakinjo. Obtožbe proti družini Sture so se začele leta 1566 z obtožbo Svantejevega sina Nilsa za izdajo. Namesto da bi Nilsa kaznoval, ga je poslal v [[Lorena|Loreno]], domnevno zato, da bi se dodovoril za Erikovo poroko s princeso Renato. Erik se je kljub tamu odločil za poroko s svojo priležnico Karin Månsdotter. Po Nilsovi vrnitvi leta 1567 je zaradi suma veleizdaje ubil več članov njegove družine v tako imenovanih sturskih umorih. Erik je sam zabodel Nilsa Svantessona Stureja.<ref name=ref3/> Uboje je štel za usmrtitve in ne za umore.<ref>Dahlström, G., Swahn, J-Ö (ur.) (1984). ''Bra Böckers Lexikon Bra Böcker AB''. Book nr. 7, str. 76.</ref> ==Padec== [[Slika:Eric XIV of Sweden grave 2013.jpg|thumb|Erikova grobnica v Västeråski stolnici]] Po umorih članov družine Sture so Ivana vrgli v ječo, Erikovi spori s plemstvom pa so dosegli vrhunec. Zgleda, da se je na začetku leta 1568 Erikov um nekoliko opomogel. Poskušal se je pobotati z Ivanom in dosegel, da je Ivan priznal njegovo poroko s Karin Månsdotter. Julija 1568 je bila svečana Erikova poroka in Karinino kronanje za švedsko kraljico. Njunega mladoletnega sina Gustava so razglasili za kronskega princa.<ref name=ref6>Bain 1911, str. 739.</ref> V jeseni 1568 se je švedsko plemstvo temu uprlo. Erika so po nekaj dneh upiranja zaprli, 30. septembra pa je oblast v kraljestvu prevzel njegov brat Ivan. velik del krivde za dejanja zoper plemstvo med Erikovim vladanjem so pripisali Jöranu Perssonu. Kmalu po Erikovi aretaciji so Perssona smrtili. [[Riksdag]] je februarja 1569 Erika uradno odstavil s švedskega prestola.<ref>Ingvar Andersson. ''Erik XIV.'' Wahlström & Widstrand, 1979. str. 263, 265. ISBN 91-46-13566-9.</ref> V naslednjih sedmih letih je bil nekdanji kralj vir strahu v novi vladi. V kraljestvu so bili trije upori, v katerih so ga nameravali osvoboditi, zato so ga selili po več gradovih Švedskem in Finskem.<ref name=ref6/> Umrl je v zaporu v dvorcu Örbyhus. Po izročilu, ki se je začelo z Johannesom Messeniusom, je bil njegov zadnji obrok skleda zastrupljene grahove juhe. Dokument, ki sta ga podpisala brat Ivan III. Švedski in plemič Bengt Bengtsson Gylta, vsebuje ukaz Erikovim stražarjem, da zastrupijo Erika in vse, ki bi mu pomagali pobegniti. Sodobna forenzična analiza Erikovih posmrtnih ostankov je dokazala zastrupitev z [[arzenik]]om. ==Družina== [[Slika:Catherine of Sweden (1568) by Eric XIV of Sweden c 1575.jpg|thumb|Karin Månsdotter kot jo je narisal njen mož]] [[Slika:Erik XIV, King of Sweden (Georg von Rosen) - Nationalmuseum - 18157.tif|thumb| Georg von Rosen (1871): Karin Månsdotter, Erik XIV. in Jöran Persson]] Erik je imel pred poroko več razmerij. Z Agdo Agdo Persdotter je imel štiri hčerke, med njimi: * Virginijo Eriksdotter (1559–1633) * Konstancijo Eriksdotter (1560–1649) * Lukrecijo Eriksdotter (1564–po 1574), umrla v mladosti S Karin Jacobsdotter je imel neimenovanega otroka, ki je umrl aprila 1565. S Karin Månsdotter, s katero se je poročil 4. julija 1568, je imel * Sigrid (1566–1633), rojeno pred poroko, poročeno z dvema plemičema * Gustava (1568–1607), rojenega pred poroko, najemnika * Henrika (1570–1574) * Arnolda (1572–1573) ==Glej tudi== * [[Seznam švedskih kraljev]] ==Sklici== {{sklici|2}} {{-}} {{S-start}} {{s-hou|[[Dinastija Vasa]]|13. december|1533|26. februar|1577|name=Erik XIV.}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Gustav I. Švedski|Gustav I.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam švedskih kraljev|Kralj Švedske]]|years=1560–1568}} {{s-aft|after=[[Ivan III. Švedski|Ivan III.]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarji v 16. stoletju]] [[Kategorija:Švedski kralji]] [[Kategorija:Dinastija Vasa]] kgxt36zpqvp8xrydsbek8inwfozqfei 0 477852 6675400 6639130 2026-05-13T17:38:16Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Mednarodna cestna omrežja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675400 wikitext text/x-wiki [[File:Horses in Kazakhstan.jpg|thumb|300px|Pogled na Kazaško stepo]] '''Stepska pot''' je bila starodavna kopenska pot skozi [[Evrazijska stepa |Evrazijsko stepo]], ki je bila aktivna predhodnica [[Svilna cesta|Svilne ceste]]. Svila in konji so se trgovali kot ključno blago; sekundarna trgovina je vključevala krzno, orožje, glasbila, drage kamne ([[turkiz]]na barva, [[Lazurni kamen |lapis lazuli]], [[ahat]], [[nefrit]]) in dragulje. Ta pot je bila dolga približno 10.000 km <ref>{{navedi splet|url=http://dsr.nii.ac.jp/rarebook/02/index.html.en|title=The Horses of the Steppe: The Mongolian Horse and the Blood-Sweating Stallions {{!}} Silk Road in Rare Books|website=dsr.nii.ac.jp|access-date=2017-02-22|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202055856/http://dsr.nii.ac.jp/rarebook/02/index.html.en|url-status=dead}}</ref>. Vseevrazijska trgovina po Stepski poti je obstajala vsaj dve tisočletji pred konvencionalnim datumom nastanka Svilne ceste. == Geografija == Stepska pot se potekala po severno-azijski stepi in povezovala vzhodno Evropo s severovzhodno Kitajsko <ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.miho.or.jp/english/member/shangrila/tpshan23.htm|title=Eurasian winds toward Silla|publisher=Miho Museum News (Shiga, Japan)|volume=Volume 23, March 2009|date=22 February 2017|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20160409105904/http://www.miho.or.jp/english/member/shangrila/tpshan23.htm|archive-date=2016-04-09|url-status=dead|access-date=|df=}}</ref>. Evrazijska stepa ima široko in ravninsko [[topografija|topografijo]] ter edinstven [[ekosistem]] <ref name=":2">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=TVVkDQAAQBAJ&pg=PA51&lpg=PA51&dq=steppe+route#v=onepage&q=steppe%20route&f=false|title=Ancient Glass Research Along the Silk Road|last=Gan|first=Fuxi|date=2009-01-01|publisher=World Scientific|isbn=9789812833570|location=|pages=44|language=en|quote=|via=}}</ref>. Stepska pot se je razprostirala od ustja reke [[Donava|Donave]] do [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Na severu so jo omejevali gozdovi [[Rusija|Rusije]] in [[Sibirija|Sibirije]]. Jasne južne meje ni, čeprav so južne polpuščave in [[puščava|puščave]] ovirale potovanje. Glavna značilnost stepske pokrajine je celinsko podnebje in pomanjkanje vlage, kar ustvarja nestabilne pogoje za kmetovanje. Stepa je prekinjena na treh točkah: [[Uralsko gorovje]], [[Altaj]]sko pogorje, ki se postopoma spreminja v [[Sajan]]sko gorovje na vzhodu in [[Veliki Hingan]]; ti delijo stepo na štiri segmente, ki jih lahko prečkajo konjeniki. Nadmorska višina nekaterih gorskih ovir, kot je Altaj, z nadmorsko višino do 4000 metrov, je sprva ohranila samostojnost nekaterih regij. Obsežno ozemlje, ki se razteza vzdolž Evrazijske poti, je raznoliko in vključuje suho stepo, puščavo, gore, oaze, jezera, reke in rečne delte, nižinsko stepo, gorsko stepo in gozdne stepske regije <ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=aSgSAQAAIAAJ|title=Nomads of the Eurasian Steppes in the Early Iron Age|last=Davis-Kimball|first=Jeannine|author1-link=|last2=Bashilov|first2=V. A.|last3=I͡Ablonskiĭ|first3=Leonid Teodorovich|date=1995-01-01|publisher=Zinat Press|language=en}}</ref>. Divjad je bila stalni vir navdiha za umetnike in zgodnje obrtnike. [[Hipokrat]] je razmišljal o vplivu podnebnih sprememb na preživetje in napredno razmišljal o njihovem vplivu na organizacijo človeških skupnosti kot razlago za migracije prebivalstva. Zaradi demografskega pritiska na kmetijska območja ob Stepski poti je verjetno prišlo do selitve ranljivejših skupin na obrobju teh kmetijskih območij v iskanju boljših življenjskih pogojev. Ker bogatih pašnikov ni bilo vedno na voljo, je to spodbudilo prehod k nomadskemu načinu življenja. Ta življenjski slog je pripomogel k človeški mobilnosti in gojil vojaško kulturo, potrebno za zaščito čred in osvajanje novih ozemelj. Specifična geografija stepe je ustvarila ekosistem, ki je sposoben mešati kritične razvojne značilnosti, vključno z razpršenostjo sodobnih ljudi, udomačitvijo živali in živinorejo, vožnjo z vozovi in konjeniki, zgodnjo proizvodnjo kovin ([[baker]]) in trgovino, [[Indoevropski jeziki| indoevropske jezike]] in politični vzpon nomadskih civilizacij. == Skupnosti == Ker ni znano, da so evrazijski nomadi razvili pisni jezik, nihče ne ve, kako so se imenovali. Različne kulture vzdolž Stepske poti večinoma prepoznavajo po značilnih pokopih in občutljivih umetninah <ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=-Grpz1tmcSMC&pg=PA208&lpg=PA208&dq=steppe+route+turkmenistan#v=onepage&q=steppe%20route%20turkmenistan&f=false|title=The Quest for the Origins of Vedic Culture: The Indo-Aryan Migration Debate|last=Bryant|first=Edwin|last2=Bryant|first2=Edwin Francis|date=2001-09-06|publisher=Oxford University Press, USA|isbn=9780195137774|location=|pages=205|language=en|quote=|via=}}</ref>. Kakovost artefaktov priča o stopnji prefinjenosti nomadske predpisne kulture in obrtništva, kar odvrača predstave o tem, da so bile nomadske skupnosti v povprečju manj razvite kot stalno naseljene. Nomadske prakse paše čred in hkratnega kmetovanja, v katerih je osrednja vloga elite jahanje konj <ref>{{navedi splet|url=https://www.nyu.edu/about/news-publications/news/2012/february/important-exhibition-explores-ancient-nomadic-culture-of-kazakhstan-includes-spectacular-never-exhibited-object-from-elite-burial-site.html|title=Nomads and Networks: The Ancient Art and Culture of Kazakhstan|publisher=Institute for the Study of the Ancient World (ISAW) at New York University (NYU) - News Release|date=28 February 2012|website=|access-date=}}</ref>, so se na tem območju razširile s približno letom 1000 pred našim štetjem <ref>{{navedi splet|url=http://www.guimet.fr/images/musee-guimet/pdf/2001_02_03.pdf|title=L'Asie des steppes d'Alexandre le Grand à Gengis Khån, page 4|last=Jean-Paul Desroches|date=3 February 2001|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20170224131703/http://www.guimet.fr/images/musee-guimet/pdf/2001_02_03.pdf|archive-date=2017-02-24|url-status=dead|access-date=}}</ref>. Stepski nomadi so bili organizirane skupnosti, ki so svoje domove nekajkrat letno selile med poletnimi in zimskimi pašniki in so jih pričakovale in priznavale druge sosednje skupnosti. Te skupine so pogosto medseboj komunicirale, trgovale, so pa tudi plenile naseljene ljudi <ref name=":8">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=JykFBAAAQBAJ&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false|title=Warriors Of The Steppe: Military History Of Central Asia, 500 Bc To 1700 Ad|last=Hildinger|first=Erik|date=1997|publisher=Da Capo Press|isbn=0306810654|location=|page=6|language=en}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Prevladujoče stališče je, da so bile skupnosti Evrazijske stepe v skupinah in niso bile tesno povezane z etničnega vidika. Verjetno je imela vsaka populacija svojo zgodovino. Po drugi strani pa so skupnosti ohranjale tesne stike s sosedi in s tistimi, bolj oddaljenimi. Francoski zgodovinar Fernand Braudel je videl prisotnost pastoralnih nomadov kot motečo silo, ki pogosto prekinja obdobja počasnih zgodovinskih procesov, kar omogoča hitre spremembe in kulturna nihanja. Nova arheološka najdišča, kot je Berel<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=M4sFCgAAQBAJ&pg=PA71&lpg=PA71&dq=berel+kazakhstan+pazyryk#v=onepage&q=berel%20kazakhstan%20pazyryk&f=false|title=Prehistoric Mobility and Diet in the West Eurasian Steppes 3500 to 300 BC: An Isotopic Approach|last=Gerling|first=Claudia|date=2015-07-01|publisher=Walter de Gruyter GmbH & Co KG|isbn=9783110311211|location=|pages=71–72|language=en}}</ref> v Kazahstanu, elitno pokopališče kulture Pazirik, blizu meje z Rusijo, Mongolijo in Kitajsko na stičišču gorovja Altaj in Tarbagatai ob reki Kara-Kabi, so pokazala, da je veliko dela še vedno treba opraviti za boljše razumevanje skupnosti, ki mejijo na to medkulturno prometno pot in oceniti neizkopane kraje v Kazahstanu, Kirgizistanu, Uzbekistanu, Turkmenistanu in Tadžikistanu. Delo je potrdilo, da polnomadski Arimaspijci poznega 4. in zgodnjega 3. stoletja pred našim štetjem niso samo plemenitili konje za trgovino. Ti ljudje so bili tudi pametni metalurgi, gradbeniki, lončarji, draguljarji, rezbarji v lesu in slikarji, ki so pustili trajen vpliv na stiku vzhodnega in zahodnega sveta. == Zgodovina == === Starejši paleolitik === [[File:Grave of princess of ukok.jpg|thumb|Kultura Pazirik: grob princese Ukok (Kazahstan)]] Do konca [[pliocen]]a je tektonska dejavnost ustvarila glavna gorska območja in nižine, vključno s porečji Aralskega in Kaspijskega jezera ter depresijo Sarikamiš; oblikovani so bili primitivni rečni sistemi Sir Darja, Zeravšan, Amu Darja, Uzboi, Murghab, Tedžen, Atrek in Gorgan <ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=n0V-xi2wAwUC|title=Origins of Agriculture in Western Central Asia: An Environmental-Archaeological Study|last=Harris|first=David R.|date=2011-09-01|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-1934536513|location=|pages=19–21|language=en}}</ref>. Ciklične podnebne spremembe med pleistocensko in [[holocen]]sko epoho so končno povzročile toplejše in manj suho podnebje v večjem delu zahodne Azije, kar je privedlo do današnje konfiguracije in ekologije regije. Prvi sodobni ljudje, ki so se preselili v Evropo, so bili lovci nabiralci; verjetno so se začeli seliti iz Afrike v času epizode Zelena Sahara. Fosili, izkopani v gori Carmel v Izraelu leta 2002, kažejo, da je človek prišel prej, kot je bilo sprva mišljeno, na vrata Stepe pred 177.000–194.000 leti in so se morda spopadli z [[Neandertalec|neandertalci]], ki so naselili nekatere dele Evrazije <ref>{{Cite journal|last=Callaway|first=Ewen|date=2018-01-25|title=Israeli fossils are the oldest modern humans ever found outside of Africa|journal=Nature|language=EN|volume=554|issue=7690|pages=15–16|doi=10.1038/d41586-018-01261-5|pmid=29388957|doi-access=free}}</ref>. Celotni migracijski diagram teh populacij še vedno ni jasen. Nato so te lovce nabiralce počasi nadomestili okoli 9000 pred našim štetjem novi migranti z Bližnjega vzhoda, ki so imeli vrhunsko sposobnost preživetja zaradi svojega znanja o primitivnem kmetovanju. Prevladujoč položaj, ki so ga v ekološki niši zasedale nomadske skupnosti, je posledica njihove nomadske vojaške in tehnične superiornosti. Domneva se, da je nastala v severnih kavkaških stepah že v 8. stoletju pred našim štetjem. Post ledeniško obdobje je zaznamovalo postopno dviganje temperatur, ki je doseglo vrhunce v 5. in 4. tisočletju. Ti bolj gostoljubni pogoji so ljudem zagotavljali travnike in stabilnejše zaloge hrane, kar je povzročilo močno povečanje njihovega števila. Redno zbiranje divjih žit je privedlo do empirične vzreje in selekcije žit (pšenice, ječmena), ki jih je bilo mogoče gojiti. Prav tako je prišlo do udomačitve živali (osli, osli, konji, ovce, kozji predhodniki) in rejo živali <ref name=":3">{{navedi knjigo|url=http://unesdoc.unesco.org/images/0009/000944/094466e.pdf|title=History of Civilization of Central Asia, Volume I, Food-producing and other neolithic communities in Khorasan and Transoxonia: Eastern Iran Soviet Central Asia and Afghanistan|last=Sariadini|first=Viktor|date=|website=|publisher=UNESCO Publishing|pages=105, 125–126|isbn=978-92-3-102719-2|access-date=}}</ref>. Čeprav sta se kakovost in količina umetnin spreminjali od mesta do mesta, je splošni vtis, da je razvoj obrti prispeval k stabilnejšim naseljem in natančnejši opredelitvi poti, ki povezujejo določene skupnosti med seboj. Aurignacijska kultura se je razširila po Sibiriji in kot dokaz o njeni prisotnosti je bila ''Venera'' najdena blizu [[Irkutsk]]a, na reki Zgornja Angara <ref name=":7">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/details/empireofsteppes00grou|url-access=registration|quote=steppe route.|title=The Empire of the Steppes: A History of Central Asia|last=Grousset|first=René|date=1970-01-01|publisher=Rutgers University Press|isbn=9780813513041|location=|pages=[https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/3 3]|language=en}}</ref>. Sledi [[kultura Magdalenian| kulture Magdalenian]] so bili ugotovljeni tudi v Mandžuriji, Sibiriji in Hopei. Živinoreja je prinesla kvaliteten preskok v družbenem razvoju in pripravila potrebno osnovo za ustvarjanje starodavnih pol nomadskih civilizacij po Evrazijski stepi. Analiza izotopov ogljika in dušika iz skeletnega kolagena istih človeških ostankov pomaga razvrstiti njihovo prehransko ozadje in opredeliti gospodarstvo stepskih skupnosti. Analiza izotopov stroncija pomaga prepoznati različno favno in človeške premike med različnimi regijami. Analiza izotopov kisika se uporablja za rekonstrukcijo pitnih navad in vpliv podnebnih sprememb na prebivalstvo <ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=M4sFCgAAQBAJ&pg=PA298&lpg=PA298&dq=neolithic+eurasian+steppe#v=onepage&q=neolithic%20eurasian%20steppe&f=false|title=Prehistoric Mobility and Diet in the West Eurasian Steppes 3500 to 300 BC: An Isotopic Approach|last=Gerling|first=Claudia|date=2015-07-01|publisher=Walter de Gruyter GmbH & Co KG|isbn=9783110311211|location=|page=4|language=en}}</ref>. Cilj kombinacije teh dejavnikov je rekonstruirati natančnejšo sliko življenjskih razmer v tistem času. Analiza 1500 linij rodov mitohondrijskih genomov je pripomogla k temu, da so prišli v različne regije v Evropi lovci nabiralci, ki so pozneje razvili znanje o kmetovanju. Ugotovljeno je bilo, da jih lahko v srednji in jugozahodni Evropi v glavnem zasledimo do neolitika. V osrednjem in vzhodnem Sredozemlju lahko prihod prvih človeških migrantov datiramo v veliko zgodnejše pozno ledeniško obdobje <ref>Pereira, Joana B. with Pr Richards and Dr Luisa Pereira z Inštituta za molekularno patologijo in imunologijo Univerze v Portu, Usklajevanje dokazov iz starodavnih in sodobnih genomov: glavni vir za evropski neolitik v sredozemski Evropi, Zbornik kraljeve družbe B: Biological Sciences (2017). DOI: 10.1098 / rspb. 2016.1976</ref>. === Neolitik === [[File:Reclining female figure, probably from Hacilar, southwestern Turkey, Neolithic-Hacilar VI, c. 5600 BC, terracotta - Matsuoka Museum of Art - Tokyo, Japan - DSC06994.JPG|thumb|''Naslonjena ženska'' : neolitska terakota, c. 5600 pred sedanjostjo (Turčija)]] Temu obdobju je dodeljeno zgodnje poznavanje gospodarstva za pridelavo hrane v Ponto-kaspijski stepi. Prehod z nabiranja hrane v gospodarstvo za pridelavo hrane s kmetovanjem in živinorejo je privedel do globokih družbenih in kulturnih sprememb. Lov in rečni ribolov sta verjetno še naprej igrala pomembno vlogo pri preživljanju, zlasti na gozdno-stepskih območjih. Prehod v živinorejo je imel ključno vlogo v zgodovini vzpona človeške družbe in je pomembno prispeval k ''[[Neolitska revolucija|neolitski revoluciji]]''. Hkrati se je pojavil nov način življenja z izgradnjo udobnejših naselij za udomačenje rastlin in živali, obrtne dejavnosti (ki so povzročile široko uporabo okrasja) in pokopne prakse, vključno s postavitvijo prvih grobnih gomil v obdobju [[eneolitik]]a (prehod med neolitikom in bronasto dobo). Notranje Evrazijske stepe so zasedle, verjetno od 4. tisočletja pred našim štetjem, nomadske skupnosti, ki so izvajale obsežne oblike konjske paše, ki so se sprehajale od kraja do kraja. To je zagotovilo, da so se njihovi stiki in vpliv razširili na velika območja. Najstarejši dokazi o jahanju majhnih konj zvirajo iz skupnosti Sredni Stog v vzhodni Ukrajini in južni Rusiji pripada udomačenje [[Dvogrba kamela|baktrijske kamele]] do leta c. 4000 pred našim štetjem. Ta dva nosača težkih tovorov sta med najbolj prilagodljivimi živalmi na svetu, ki lahko prenese temperature od 40 ° C do -30 ° C. Na vzhodu Evrazije so kmetijstvo verjetno začele indoevropske skupnosti ([[Tohari]]) s sedežem v [[Tarimska kotlina|Tarīmski kotlini]] (severozahodna Kitajska) okoli leta 4000 pred našim štetjem<ref>{{navedi splet |url=http://dsr.nii.ac.jp/rarebook/10/ |title=An Overview of the Silk Road: Time, Space and Themes {{!}} Silk Road in Rare Books |website=dsr.nii.ac.jp |access-date=2017-02-26 |archive-date=2017-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170507130623/http://dsr.nii.ac.jp/rarebook/10/ |url-status=dead }}</ref>. Na zahodnem delu Evrazije je revolucija pisave, datirana v isto epoho, izšla iz primitivnega računovodstva in se razvijala z zanimanjem Sumercev za puščanje sporočil za posmrtno življenje<ref>{{navedi knjigo |title=From counting to cuneiform|last=Denise|first=Schmandt-Besserat|date=1992-01-01 |publisher=University of Texas Press|isbn=9780292707832|oclc=225899662}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://sites.utexas.edu/dsb/files/2014/01/evolution_writing.pdf |title=The evolution of writing (abstract) |last=Schmandt-Besserat |first=Denise |date=25 January 2014 |website= |access-date= }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. V Notranji Kitajski, ki predstavlja polovico ozemlja današnje Kitajske, kar pomeni izključitev Mandžurije, Mongolije, Xinjianga in Tibetanske planote kot združitev ohlapno povezanih 'makroregij', so bile odkrite rezbarije z želvastimi školjkami (npr. simboli Jiahu) iz c. 6200-6600 pr. n. št. Za zdaj se bolj kvalificirajo kot simboli in ne kot dokaz sistematičnega pisanja<ref>{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/2956925.stm |title=BBC NEWS {{!}} Science/Nature {{!}} 'Earliest writing' found in China |website=news.bbc.co.uk |access-date=2017-02-26}}</ref>. Pisanje in računovodstvo (računanje) se je verjetno začelo samostojno na različnih območjih Evrazije ([[Sredozemlje]], [[Sumerija]] in [[Mezopotamija]]), vendar se zdi, da se je ob Stepski poti hitro širilo. === Bronasta doba === Prehodno obdobje v [[bronasta doba|bronasto dobo]] kaže različne vzorce v različnih geografskih regijah Stepske poti, kljub temu pa so številne obrtne dejavnosti vključevale izdelavo okrasnih, instrumentalnih izdelkov in domačega blaga. Že v 6—5 tisočletju pred našim štetjem ([[Vinčanska kultura]], ki leži v današnji [[Srbija|Srbiji]]) je Pontsko-kaspijsko stepo zaslediti kot domovino proizvodnje bakra in se je nato v dveh tisočletjih razširila po celotnem stepskem območju <ref name=":6">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=5sI9CgAAQBAJ&pg=PA149&lpg=PA149&dq=steppe+route#v=onepage&q=steppe%20route&f=false|title=By Steppe, Desert, and Ocean: The Birth of Eurasia|last=Cunliffe|first=Barry|date=2015-09-24|publisher=OUP Oxford|isbn=9780191003356|location=|pages=107–108|language=en}}</ref>. V začetku 4. tisočletja so na območju Altaja stepski pastirji uvedli tehnologijo bakra. Bronasto dobo je zaznamovalo nenadno hlajenje podnebja, ko je na prehodu v 3. in 2. tisočletje pred našim štetjem prišlo do novega dviga temperature, bolj naklonjenega kmetovanju in vzreji čred. Dvojna uporaba prazgodovinske konjenice in kovinskega orožja je verjetno postavila okvir mnogo bolj militariziranega in morda bolj sovražnega okolja, kar je spodbudilo selitev najbolj mirnega - ali najšibkejšega - prebivalstva na bolj oddaljene dele stepe <ref>{{navedi splet|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S156301100800069X?via%3Dihub|doi=10.1016/j.aeae.2008.11.003|title=Formation of the Eurasian Steppe Belt of Stockbreeding cultures: viewed from the prism of archeometallurgy and radiocarbon dating|last=Chernykh|first=Evgenij Nikolaevich|date=September 2008|website=|publisher=Elsevier|pages=36–53, Volume 35, Issue 3|others=Institute of Archaeology, Russian Academy of Sciences, Moscow, Russia|access-date=|edition=Archaeology, Ethnology and Anthropology of Eurasia}}</ref>. [[File:Complex hunting scene in a bronze age petroglyph at Tamgaly, Kazakhstan.jpg|thumb|Lovski prizor, bronasta doba (Kazahstan)]] Napredne obrti, kot sta taljenje kovin in lončarstvo (poslikane posode in skulpture iz [[terakota|terakote]]), se nahajajo ob bok velikim površinam, pokritim z odpadki iz proizvodnje okrasnih iz poldragih kamnov: lapis-lazuli, [[turkiz]], [[spinel]], [[kremen]].<ref>{{navedi knjigo|url=http://unesdoc.unesco.org/images/0009/000944/094466e.pdf|title=History of civilization of central Asia, Volume 1, The bronze age in Iran and Afghanistan|last=M. Tosi|last2=S. Malek Shahmirzadi|last3=M. A. Joyenda|date=1992|website=|publisher=Unesco Publishing|page=198|isbn=9789231027192|access-date=}}</ref> Gospodarska blaginja je povzročila izjemno bogastvo umetniškega izražanja, ki ga je bilo mogoče najti v manjših oblikah, zlasti v poslikani keramiki, majhnih izrezljanih predmetih, okraskih, navdihnjenih z divjimi živalmi in [[grobni pridatki|grobnih pridatkih]]. Prav tako je spodbudila bolj zapleteno organizacijo družbe. Trgovanje po Stepski poti kaže, da vzhodnoazijska svila ni prišla samo s Kitajske. Neolitski ostanki (4000-3000 pr. n. št.) kraljestva Goguryeo (Koreja) kažejo lončene posode z vzorci sviloprejk in murv ter majhne rezbarije sviloprejk v kamninah. ''[[Zapisi o treh kraljestvih]]''<ref>{{navedi knjigo|url=|title=Record of the Three Kingdoms, 三國志|last=Chen Shou|editor=Pei Songzhi|date=1977|publisher=Taipei: Dingwen Printing|isbn=|location=|pages=|language=en}}</ref> pišejo, da sta obe zvezni državi Byeonhan in Jinhan (pozneje v Koreji imenovani kraljestvi Silla in Gaya), »imeli veliko murv in sviloprejk«, kar pomeni, da je bila svila, proizvedena na Korejskem polotoku, znana v drugih državah od antičnih časov. V poznem 3. tisočletju pred našim štetjem so se v vzhodni Srednji Aziji (Sajan-Altaj, Mongolija) naselile vojaško usmerjene živinorejske skupnosti. Nastala je ''Cesta nefrita'' ([[žad]]), rudnine so izkopali v Khotanu in Yarkandu ter jih prodali na Kitajsko. Skupnosti so bile na poti Stepe z uvedbo vozičkov še bolj mobilne <ref>{{Cite journal|title=Formation of the Eurasian 'steppe belt' of stockbreeding cultures: viewed through the prism of archaeometallurgy and radiocarbon dating|last=Chernykh|first=E.N.|date=2008|publisher=Archaeology Ethnology and Anthropology of Eurasia 35 (3), Elsevier|pages=36–53|doi=10.1016/j.aeae.2008.11.003|volume=35|issue=3|journal=Archaeology, Ethnology and Anthropology of Eurasia}}</ref>. Konec bronaste dobe na poti po Evrazijskih stepah kaže, da sta proizvodnja in nova gospodarska organizacija privedla do kopičenja bogastva številnih družin in novih gospodarskih interakcij. [28] Njihovi moški voditelji so nato postali vojskovodje, ki so se spopadali in sklepali zavezništva za nadzor najboljših pašnikov ali selitve, da bi začeli tisto, kar utegne postati civilizacija. === Dinastično obdobje === Do leta 2000 pred našim štetjem se je omrežje Stepske poti zamenjalo za omrežje Svilne ceste. Sredi tega tisočletja so bile kulture »stepe« dobro uveljavljene. Počasi premikajoče se skupine, ki so sledile težkim vozovom s štirimi polnimi kolesi pod vodstvom lovcev in ribičev, ki so se ukvarjali z neko obliko produktivnega gospodarstva, so postopoma zamenjali ali zasužnjili konjeniki iz step in polpuščav. Nomadi so jahali majhne konje in se znali boriti s konja predvsem z lokom, ki je bilo značilno orožje stepe in včasih celo z mečem ali sabljo, če je bil bolj premožen. Te mobilne, energične in iznajdljive skupnosti, ki uporabljale lahke bojne vozove s kolesi premera do enega metra z desetimi naperami, ki so jih vlekli konji <ref>{{navedi knjigo|url=http://unesdoc.unesco.org/images/0009/000944/094466e.pdf|title=History of civilization of Central Asia, Volume 1, The decline of the Bronze age and the movement of the tribes|last=Masson|first=V.M.|date=1992|website=|publisher=Unesco Publishing|pages=326–330|isbn=92-3-102719-0|access-date=}}</ref>, se širijo v različnih smereh. Ta evolucija je okrepila že tako močan sistem živahnih in razširjenih izmenjav znotraj in včasih zunaj notranjih Evrazijskih stepe. In ti zgodnji sistemi izmenjave so bili v veliki meri odvisni od vloge prepletenih pašnih skupnosti <ref>{{navedi splet|url=http://press.princeton.edu/titles/9710.html|title=Stark, S., Rubinson, K., Samashev, Z., et al., eds.: Nomads and Networks: The Ancient Art and Culture of Kazakhstan. (Hardcover)|website=press.princeton.edu|access-date=2017-02-23}}</ref>. Posledica tega je bil kompleksen vzorec selitvenih gibanj, preobrazb in kulturnih interakcij vzdolž stepe. V 2. tisočletju pred našim štetjem je prišlo do velikih premikov prebivalstva na širokem območju Srednje Azije, spremenila se je celotna slika etnokulturnega razvoja. [[File:Korean dagger early iron age.jpg|thumb|Bodala, Zgodnja železna doba (Koreja)]] Glede na zapise rimskega zgodovinarja [[Kasij Dion|Kasija Dina]] so [[Rimljani]] prvič videli visoko kakovostno svilo leta 53 pred našim štetjem, v obliki [[Parti|partskih]] praporov, razgrnjenih pred porazom v bitki pri Carrhae (sodobni [[Harran]]). <ref name=":4">{{Cite journal|last=Christian|first=David|date=2000-03-01|title=Silk Roads or Steppe Roads? The Silk Roads in World History|journal=Journal of World History|volume=11|issue=1|pages=1–10|doi=10.1353/jwh.2000.0004|issn=1527-8050}}</ref> Različni artefakti, vključno steklena posoda, izkopana iz grobnic v Silu, so bili podobni tistim, ki so jih našli v sredozemskem delu Rimskega cesarstva, kar kaže, da je prišlo do izmenjave med obema krakoma Stepske poti. Ocenjeno je bilo, da čas potovanja komercialnega blaga iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (sodobni [[Carigrad]]) v Turčiji do Gyeongjuja v Koreji ni presegel šestih mesecev. Povezanost Kitajske s Stepsko potjo je povzročila briljantni napredek kitajske civilizacije v času dinastije Jin ([[Dinastija Čing]]), ob pojavu treh glavnih inovacij, ki so jih najverjetneje uvozili iz evrazijskih stepskih zahodnih skupnosti: prevoz s kolesom, konj in metalurgija.<ref name=":5">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=5FzANyya1BEC&pg=PA88&lpg=PA88&dq=S.+V.+Kiselev+(1960)#v=onepage&q=S.%20V.%20Kiselev%20(1960)&f=false|title=The Prehistory of the Silk Road|last=Kuzmina|first=E. E.|date=2008-01-01|publisher=University of Pennsylvania Press|isbn=978-0812240412|location=|pages=70, 88|language=en|quote=|via=}}</ref> Skupne reference, ki so potovale po Stepski poti, je mogoče slediti od Sredozemlja do Korejskega polotoka v podobnih tehnikah, slogih, kulturah in religijah, celo v vzorcih bolezni. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="200"> File:Pastoral Nomadism (266139773).jpg|Stepa, ki meji na provinco Bakhtiari v Iranu. File:Вторичная ковылковая степь на залежи на террасе Аягоза вблизи Аягоза в Восточно-Казахстанской области.JPG|Stepa regije Vzhodni Ajagoz, Kazahstan File:Tree on the Mongolian steppe (June 1997).jpg|Mongolsko-mandžurska travnata regija vzhodne evrazijske stepe v Mongoliji. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Mednarodna trgovina]] [[Kategorija:Zgodovinske ceste]] [[Kategorija:Trgovske poti]] [[Kategorija:Mednarodna cestna omrežja]] j8et0bdm1pup3z449espmh3t723oj6n 0 480275 6675348 6573690 2026-05-13T15:17:14Z Fancylamma 225370 ustvarjeno s prevodom razdelka »Guests« strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1336622473|Anime and manga convention]]« 6675348 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} == Definicija besed Anime in Manga == [[Manga]] je japonska beseda, ki pomeni strip. Tako kot besedo anime, smo jo Američani in Evropejci prevzeli kot termin, ki označuje le na Japonskem narejene stripe. V Evropi je branje mange v fizični obliki še vedno drag hobi, je na japonskem tovrstno čtivo za vsakogar, saj nastaja iz vseh žanrov, ki se lahko pojavijo v tisku in je primeren za ljudi vseh spolov in starosti. [[Anime]] je japonska animirana serija, ki po navadi nastaja po smernicah že prej napisane mange. Zanje so značilne določena vizualna in vsebinska odstopanja, kot so temne obrobe oseb in predmetov v ospredju, nesorazmerno velike oči in izogibanje kontrastnemu ločevanju likov na absolutno dobre in slabe. Anime se pojavlja na televiziji, v kinu, kasetah, CD-jih in podobnih medijih. == Zgodovina anime konvencij == Zgodovina konvencij ljubiteljev anime-ja in mange ima zelo variabilno svetovno zgodovino. Prva originalna konvencija, imenovana [[Comiket]], je bila organizirana v Tokiu leta 1975 za katero se je zbralo okoli 700 ljudi, za katero se dandanes vsakoletno zbere okoli pol milijona ljubiteljev mange in anime-ja. Te konvencije so močno sponzorirane s strani založniških družb in studiev in so uporabljene kot platforme za izdajo novih stripov in TV oddaj. Prvi znaki teh konvencij si se začeli pojavljati okoli leta 1980 v Ameriki, dve bolj znani [[Project A-Kon]] in [[YamatoCon]], medtem ko se je v Evropi ta trend pojavil šele okoli sredine 1990s. == Dogodki na konvencijah in gosti == Razni dogodki, vključno z nastopi, intervjuji in raznimi oznanili o novostih, ki prihajajo v stroko mange in anime-ja vsakoletno potekajo pri glavnem vhodu konvencije in je zanje pogosto potrebno rezervirati karte. Drugi nadaljnji prostori so rezervirani za »[[cosplaying]]«, kjer so obiskovalci spodbujani, da pokažejo kostume svojih najljubših anime in manga junakov, prostori za delavnice in učenje risanja mange ter seveda stojnic z trgovskim blagom.[[AnimeJapan, prej znan kot Tokyo Internacional Anime Fair, vsakoletno povabi ogromno bolj poznanih avtorjev mange, da predstavijo svoje ideje o nadaljevanju zgodbe in podajo kakšne namige za pobudne manga ustvarjalce ter razne anime produkcijske hiše. Med te ustvarjalce, ki se pogosto pojavijo na teh konvencijah na japonskem, spadajo: • One Piece – [[Eiichiro Oda]] • Sword Art Online – [[Reki Kawahara]] • Naruto – [[Mashashi Kishimoto]] • Doraemon – [[Fujiko Fujio]] • Pokemon – [[Satoshi Tajiri]] • Dragon Ball – [[Akira Toriyama]] • Yu - Gi – Oh! – [[Kazuki Takahashi]] • Sailor Moon – [[Naoko Takeuchi]] itd. Ter produkcijske hiše, ki imajo največ vpliva na teh konvencijah: • [[Toei Animation]] • [[Bandai Namco]] • [[Tezuka Productions]] • [[Bones]] • [[Gallop]] • [[Mook Animation]], ipd. == Anime v Sloveniji == Anime v Sloveniji še ni toliko razvit, zato zaenkrat še spada v podkulturo. Makkon je dogodek, kateri se vrti okoli anime-ja, mange in japonske kulture. Dogodek se odvija vsako leto v mesecu decembru. Prireditev ima raznolik program in pester izbor aktivnosti. Na njem se lahko vsi obiskovalci preizkusijo v arkadnem plesu, konzolnih igrah in celo pokažejo svoje kostume. Vsemu temu programu pa so še dodana poučna predavanja, predstavitve, nastopi in tekmovanja, ki se vsako leto spreminjajo. Še ena večja konvencija je UmiKo, ki jo organizira društvo ANIMOV. Konvencija se odvija v Kopru in združuje ljubitelje animejev, videoiger, mang in cosplaya. Organizirajo tudi prvo tekmovanje v anime risanju v Sloveniji in bogato cosplay tekmovanje. Leta 2021 je bila organizirana največja Playstation razstava v Sloveniji. V Mariboru se odvija konvencija MokuMatsuri, ki jo organizira društvo Animoku. V Postojni je aktivno društvo Tama, v Celju pa Samurai Of Celje. Slovensko društvo ANIMOV izdaja tudi prvo slovensko revijo s prevedenimi mangami z imenom MAGnet Manga,pod vodstvom urednice Katarine Kunstelj. Mange so iz japonščine prevedene v slovenščino, revija pa objavlja tudi članke na temo anime kulture v Sloveniji in intervjuje s slovenskimi ilustratorji in cosplayerji. == Gostje == Anime konvencije ponavadi vključujejo seznam gostov kot del njihove sestave. Gost je lahko znana osebnost v industriji, kot naprimer režiser [[Hiroyuki Kanbe]], avtor Tsukasa Fushimi in med drugimi Kazuma Miki iz Ascii Media Works . V letu 2013 so prvič predvajali finalne tri epizode druge sezone serije ''Oreimo'' . <ref>{{Navedi splet|url=http://ajw.asahi.com/article/cool_japan/anime_news/AJ201307250049|title=ANIME NEWS: Otakon to host world premiere of final 'Oreimo 2' episodes|website=ajw.asahi.com|date=July 25, 2013|accessdate=June 15, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150929141811/http://ajw.asahi.com/article/cool_japan/anime_news/AJ201307250049|archivedate=September 29, 2015}}</ref> Gosti so lahko tudi umetniki in nastopajoči, med njimi še najboljše poznan tudi Kazuki Takahashi, ustvarjalec igre ''Yu-Gi-Oh!.'' <ref>{{Navedi splet|url=http://www.animenewsnetwork.com/press-release/2015-06-12/yu-gi-oh-creator-kazuki-takahashi-makes-his-first-appearance-at-comic-con-international-san-diego/.89175|title=Yu-Gi-Oh! Creator Kazuki Takahashi Makes His First Appearance at Comic-Con International: San Diego|website=[[Anime News Network]]|date=June 12, 2015|accessdate=June 15, 2015}}</ref>Anime konvencija predstavlja priložnost za povezavo in pogovor tudi s posamezniki, z katerimi morda ni mogoča zunaj teh dogodkov. == Viri == <!-- Inline citations added to your article will automatically display here. See en.wikipedia.org/wiki/WP:REFB for instructions on how to add citations. --> {{sklici}} http://www.makkon.si/ 29.04.2020 https://www.japan-guide.com/e/e3045.html 29.04.2020 https://www.animecon.nl/ 29.04.2020 https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/anime 29.04.2020 http://www.neoengel.com/con_rules.html 29.04.2020 https://magnet-manga.net/ https://animov.si/ [[Kategorija:Manga]] [[Kategorija:Anime]] [[Kategorija:Kulturni turizem]] ju0warv1fx24rhuvs5q24js0lkd7vai 0 480671 6675592 5742067 2026-05-14T10:16:46Z Amherst99 45660 /* */ 6675592 wikitext text/x-wiki {{for|glasbeno skupino|Buldožer (glasbena skupina)}} {{wikificiraj}} '''Buldožer''' je velik in težak traktor s širokim plugom (rezilom), ki se uporablja zlasti za odrivanje zemeljskega materiala, peska, ruševin ali drugega materiala. Buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo.<ref>{{Navedi splet|title=Fran/iskanje/buldožer|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=buldo%C5%BEer|website=Fran|accessdate=2020-06-05|language=sl}}</ref> Buldožerje lahko najdemo na najrazličnejših lokacijah, rudnikih in kamnolomih, vojaških bazah, tovarnah težke industrije, inženirskih projektih in kmetijah. Izraz "buldožer" se pravilno nanaša samo na traktor (običajno gosenice), opremljen s plugom buldožerja. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gradbeni stroji]] [[Kategorija:Buldožerji| ]] n3zldxenkvmc2t08q8tua0j4el2gzmc 0 482912 6675528 6640038 2026-05-14T06:01:19Z ~2026-29112-08 259849 /* Sklici */ 6675528 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Maša Žmitek |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |image = |caption = |alma_mater = [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] }} '''Maša P. Žmitek''' je [[Slovenci|slovenska]] [[Ilustrator|ilustratorka]] in [[Grafično oblikovanje|grafična oblikovalka.]] Je [[Samozaposlitev|samozaposlena]] v kulturi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stop-neplacniki.si/masa-zmitek-prosi-samozaposlena-v-kulturi-ilustratorka-oblikovalka-in-producentka/|website=www.stop-neplacniki.si|accessdate=2020-10-14|title=MAŠA P. ŽMITEK - SAMOZAPOSLENA V KULTURI - ILUSTRATORKA, OBLIKOVALKA IN PRODUCENTKA|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Pod okriljem zavoda Divja misel je ustanovila [http://centerilustracije.si Center ilustracije], ki ga tudi vodi.<ref>{{Navedi splet|title=Center ilustracije|url=https:// centerilustracije.si|website=www.sta.si|accessdate=2020-10-14|date=29. november 2018|publisher=|last=|first=}}</ref> Kot zunanja sodelavka pa poučuje tudi na oddelku Ilustracija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. <ref>{{Navedi splet|title=P. Žmitek Maša – Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje|url=https://www.aluo.uni-lj.si/sodelavke-sodelavci/p-zmitek-masa/|website=www.aluo.uni-lj.si|accessdate=2025-01-04}}</ref> Bila je pripravnica v [[New York|newyorškem]] studiu umetnice dr. Ellen Frank v letih 2009 in 2010. Tam se je izpopolnjevala v rabi starih slikarskih tehnik in receptur.<ref>{{Navedi novice|title=A Medieval Skill Is Nurtured in Gold-Leaf Splendor (Published 2011)|url=https://www.nytimes.com/2011/01/02/nyregion/02artsli.html|newspaper=The New York Times|date=2010-12-31|accessdate=2020-10-14|issn=0362-4331|language=en-US|first=Karin|last=Lipson}}</ref><ref name=":2">[https://www.duplek.si/objava/41563 "Ko se znebim strahu, se popolnoma prepustim risanju, zame zunanji svet tedaj ne obstaja"], str. 24-25, Jamnik Pocajt, Tatjana (april 2012), ''Novice občine Duplek'', l. 17, št. 1</ref> Pri projektu Frankove, Cities of Peace Illuminated, je Žmitkova več let sodelovala tudi kot asistentka umetniške vodje.<ref>{{Navedi splet|title=MEET THE TEAM|url=https://www.citiesofpeace.org/past-interns|website=Cities of Peace Illuminated|accessdate=2020-10-14|language=en-US|archive-date=2020-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20201031111123/https://www.citiesofpeace.org/past-interns|url-status=dead}}</ref> Leta 2014 je sodelovala na dražbi umetnin za obnovo OŠ Jovan Jovanović Zmaj v [[Obrenovac|Obrenovcu]], ki je bila uničena v poplavah.<ref>{{Navedi splet|title=Solidarnostna dražba umetniških del za obnovo šole v Obrenovcu|url=https://cosmopolitan.metropolitan.si/aktualno/solidarnostna-drazba-umetniskih-del-za-obnovo-sole-v-obrenovcu/|website=Cosmopolitan.si|accessdate=2020-10-14|date=19. junij 2014|publisher=|last=|first=}}</ref> Bila je mentorica na delavnicah mednarodnega filmskega festivala za mlade Film na oko 2017.<ref>{{Navedi splet|title=Ekipa & Kontakti|url=https://filmnaoko.si/o-festivalu/ekipa/|website=Eye on Film 2017|accessdate=2020-10-14|language=sl-SI|archive-date=2020-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001050758/https://filmnaoko.si/o-festivalu/ekipa/|url-status=dead}}</ref> Sedela je v žiriji, ki je ocenjevala stripe, ki so do 1. maja 2020 prispeli na natečaj »Življenje v času koronavirusa« [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]]. Leta 2021 je bila tudi predsednica žirije za Levstikove nagrade na področju ilustracije, ki jo od leta [[1949]] [[Založba Mladinska knjiga]] podeljuje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti avtorjem, ki objavljajo pri tej založbi. Leta 2021 in 2023 pa je bila tudi članica komisije za priznanja zlata hruška, ki jih podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Center ilustracije - Maša P. Žmitek|url=https://centerilustracije.si/ilustrator/masa-p-zmitek/|website=centerilustracije.si|accessdate=2024-08-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.muzej-nz.si/si/dogodki/1032-Nagradni-stripovski-natecaj-Zivljenje-v-casu-korona-virusa|title=Nagradni stripovski natečaj: Življenje v času korona virusa|date=|accessdate=14. oktober 2020|website=muzej-nz.si|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://centerilustracije.si/ilustrator/masa-p-zmitek/|title=Maša P. Žmitek. Druge pomembnejše aktivnosti.|date=|accessdate=14. oktober 2020|website=muzej-nz.si|publisher=|last=|first=}}</ref> === Študij === Leta 2018 je magistrirala je na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]], na oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij, smer Ilustracija, z delom o velikih sesalcih [[kenozoik]]a {{cobiss|id=3819118}}. Bila je štipendistka [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Razstava štipendistov MOL|url=https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/prireditve/razstava-stipendistov-mol-2/|website=www.ljubljana.si|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=2016|publisher=|last=|first=|archive-date=2024-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20241209054543/https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/prireditve/razstava-stipendistov-mol-2/|url-status=dead}}</ref> == Nagrade in priznanja == * Priznanje Hinka Smrekarja, 15. Slovenski bienale ilustracije (2024). * univerzitetna Prešernova nagrada 2018 za magistrsko nalogo ''Megafavna kenozoika, razred: sesalci''<ref>{{Navedi splet|title=Prešernove nagrade študentom|url=https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2018120513125877/|website=www.uni-lj.si|accessdate=2020-10-14|language=sl|date=5. december 2018|publisher=|archive-date=2020-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200928023027/https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/2018120513125877/|url-status=dead}}</ref> * priznanje Brumen za knjigo ''Megafavna kenozoika'' na 9. bienalu slovenskega oblikovanja Fundacije Brumen (2019)<ref>{{Navedi splet|url=https://brumen.awardsplatform.com/gallery/aAmZgREx/BzvRRjRz?search=7078ca5c0ada6801-28|title=Megafavna kenozoika; knjiga|date=|accessdate=14. oktober 2020|website=brumen.awardsplatform.com|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=9. bienale Brumen|url=https://www.brumen.org/bienale|website=Fundacija Brumen|accessdate=2020-10-14|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314112101/https://www.brumen.org/bienale|url-status=dead}}</ref> * 2024 IBBY Honour List za ilustracije iz avtorske knjige ''Po sledeh velikanov, sesalci kenozoika.'' == Dela == === Ilustracije === ==== Knjige ==== * ''Po sledeh velikanov, dinozavri jure,'' Maša P. Žmitek ''(Založba Miš, 2023)'' * ''Po sledeh velikanov, sesalci kenozoika'', Maša P. Žmitek (Založba Miš, 2021) * Pesmi muce potovke, Svetlana Makarovič (Založba Sanje, 2021) * ''Na predvečer spremembe'', Danica Križanič Müller (Založba Pivec, 2015) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/89913857 COBISS] * ''Se vam lahko pridružim?'', Anja Brus (Javni zavod Študentski dom, 2019 ) [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/295804928 COBISS] ==== Ostalo ==== * ''Kako zagnati trajnostno urbano regeneracijo?'', vodič, KD prostoRož (2017)<ref>Dostopno na http://prostoroz.org/wp-content/uploads/2017/10/plakat_web.pdf{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, pridobljeno 14. oktobra 2020</ref> === Make-up === * uradni videospot [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] in [[Klemen Klemen]] - ''Razprodaja'' (2014)<ref>Videospot na [https://www.youtube.com/watch?v=AEa-r2NbCUA YouTube], ReflektorMusicTV, 14. maj 2014, pridobljeno 14. oktobra 2020</ref> === Fotografija === * uradna spletna stran oblikovalke nakita Maje Licul<ref>{{Navedi splet|title=Maja Licul { jewellery }|url=https://www.majalicul.com/about-this-site/|website=majalicul.com|accessdate=2020-10-14|date=|publisher=|first=}}</ref> === Scenografija === * ''Zaprta vrata'', Jean-Paul Sartre, Šentjakobsko gledališče Ljubljana (2012)<ref>{{Navedi splet|title=ZAPRTA VRATA (Stranska scena)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/40|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-10-14|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Razstave == * 2016 (5.-13. maj): razstava likovnih del štipendistov Mestne občine Ljubljana, v Desnem atriju [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestne hiše]]<ref name=":3" /> * 2017: razstava študentov smeri Grafično oblikovanje ALUO<ref>{{Navedi splet|title=Razstava študentov smeri Grafično oblikovanje|url=https://www.aluo.uni-lj.si/novica/razstava-studentov-smeri-graficno-oblikovanje/|accessdate=2020-10-14|language=sl-SI|date=24. maj 2017|website=aluo.uni-lj.si|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2017: skupinska fotografska razstava Nasedli kit, galerija Fbunker, [[Velenje]]<ref>{{Navedi splet|title=Odprtje fotografske razstave »Nasedli kit«, voden ogled Velenjskega gradu s pasjimi prijatelji, dnevni tabor za osnovnošolce|url=http://www.velenje.com/lokalne/novica.php?fID=19668|website=www.velenje.com|accessdate=2020-10-14|date=20. julij 2017|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729074516/http://velenje.com/lokalne/novica.php?fID=19668|url-status=dead}}</ref> * 2019 (31. maj - 22. junij): skupinska razstava Hiša ilustracij 2019, Layerjeva hiša ter galerije Mahlerca, Mergentalerjeva in Na mestu<ref>{{Navedi splet|title=Razstava - Hiša ilustracij 2019|url=http://www.layer.si/si/razstave/razstava/1022/hisa-ilustracij-2019|website=Layerjeva hiša Kranj|accessdate=2020-10-14|date=|publisher=|archive-date=2021-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20211208151659/http://www.layer.si/si/razstave/razstava/1022/hisa-ilustracij-2019|url-status=dead}}</ref> * 2019: Bienale ilustracije v Bratislavi, BIB 2019<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada slovenski ilustraciji|url=https://www.dnevnik.si/1042913512|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-14|date=10. november 2019|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2020 (6. februar - 29. marec 2020): samostojna razstava v Galeriji Prešernove hiše ([[Gorenjski muzej]])<ref>{{Navedi splet|title=Razstava Maše P. Žmitek|url=http://museums.si/sl-si/Domov/Razstave-dogodki/Dogodek?id=473947|website=museums.si|accessdate=2020-10-14|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://centerilustracije.si/ilustrator/masa-p-zmitek/ Profil] na portalu Centra ilustracije {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žmitek, Maša}} [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 734kj0ptym5v77xo7h816faynwra87v 10 486229 6675393 6492905 2026-05-13T17:26:04Z Pinky sl 2932 np. Panameriška magistrala 6675393 wikitext text/x-wiki {{Routemap|title=Panamski prekop|navbar=Panama Canal map|title-bg=#003399|title-color=white|map= numN045\\\\\\~~{{BSsplit|line=1|km}}~~ ~~ ~~'''[[Atlantski ocean]]'''~~([[Karibsko morje]])~~ ~~bg=#003399 uWWSEL!~HUBrg-L\GRZq!~HUB-Rq\uSTR!~GRZq!~HUB-Rq\uSTR!~GRZq!~HUB-Rq\GRZq!~HUB-Rq\HUB-Rq\HUBa@f-L~~0~~Atlantski vhod,~~Vhod Manzanillo Bay Breakwater -startCollapsible-collapsed-replace-bg=#eeeeee WASSER!~HUB-L\\uDOCKSm\uDOCKSm\PLT\KDSTa\lDST!~HUB-L~~{{BSsplit|line=1|8,7}}~~[[Colón, Panama|'''Pristanišče Colón''' (Cristóbal)]] WASSER!~HUB-L\\uDOCKSm\uDOCKSm\PLT\KDSTa\FLUG!~HUB-L~~{{BSsplit|line=1|8,7}}~~[[Colón, Panama|'''Pristanišče Colón''' (Cristóbal)]] WASSER!~HUB-L\\uSTR!~lDST~L\uDOCKg!~lDST~R\PLT\STR\HUB-L~~ ~~ ~~Colón, cruise terminal, [[Manzanillo International Terminal|MIT]], [[Colón Free Trade Zone|Free Trade Zone]], [[Enrique Adolfo Jiménez Airport|letališče]] WASSER!~HUB-L\\uFABZgl+l\uDOCKr\KBHFaq\ABZg+r\HUB-L~~ ~~pristanišče [[Cristóbal, Colón|Cristóbal]],~~Atlantska potniška postaja -endCollapsible- WASSER!~HUBlf-L\HUB-Lq\uSTR!~HUB-Lq\HUB-Lq\HUB-Lq\STR!~HUB-Lq\HUBe@g-L LRAoWq\LRAq\uSKRZ-ALu\LRAq\LRAq\SKRZ-ALu\LRAq~~ ~~ ~~[[Atlantic Bridge, Panama|''Tretji most'' ali ''Atlantski most'']] WASSER\\uSTR!~uSTRl\uSTRq\uSTR+r\STR\ WASSER\\uSPLa\\uFGATEd\STR\ WASSER\\uvLock3\uPANAMACANAL-BASINSr\KSTRWeq~G!~uFGATEd\STR\~~{{BSsplit|line=1|1,9}}~~'''Gatunske zapornice'''~~3 komore, +26 m WASSER\\uvLock3\uPANAMACANAL-BASINSr\KSTRWeq~G!~uFGATEd\STR\~~ ~~nove ''Zapornice Agua Clara''~~''(3 komore; vsaka s 3 bazeni za varčevanje z vodo)'' WASSER\\uSPLe\uPANAMACANAL-BASINSr\KSTRWeq~G!~uFGATEd\STR\ WASSER\\uSTR!~uSTR+l\uSTRq\uSTRr\STR\ WASSER!~lvNULg\vDSTR-c2!~uexlDST!~lELC\vDKSTRe~RRq!~lvNULg!~uSTR\\\STR\ WASSERl\PORTALl!~exWWSELq\uexDOCKSa!~uSTR\\\STR\~~ ~~Gatunski jez,~~Reka [[Chagres (reka)|Chagres]] hidroelektrika (22,5&nbsp;MW)<ref name="industcards.com">{{cite web|url=http://www.industcards.com/hydro-panama.htm|accessdate=2016-06-26|title=Hydroelectric Plants in Panama|date=2015-07-05}}</ref>, prelivno polje \vDSTR~LL\uexDOCKSm!~uSTR\\\DSTRa@g\~~{{BSsplit|line=1|24,2}}~~'''[[Gatunsko jezero]]''' \\uexDOCKSm!~uSTR\uexWWSELq\WASSERq!~lvNULgq\hKRZW\WASSERq~~ ~~ ~~Reka Gatún, nasip, most Monte Lirio \\uexDOCKSm!~uSTR\\\DSTRe@f\ \\uexDOCKSe!~uSTR\\\STR\ \\uSTR!~lv-DST\\\STR\~~{{BSsplit|line=1|8,5}}~~'''[[Gamboa, Panama|Gamboa]]''' \\ueFABZgl+l\uexWWSELq\WASSERq!~lvNULgq\hKRZWae\uexRESVl~~ ~~Reka Chagres,~~Jez Madden, Jezero Alajuela \\uSTR!~lvNULf\\\STR\uexlDST!~lELC~~ ~~ ~~s hidroelektriko (36&nbsp;MW)<ref name="industcards.com"/> \\uCSTRa@g\\\STR\~~{{BSsplit|line=1|12,6}}~~'''Culebra Cut'''~~(Gaillard Cut) WGRZq\WGRZq\WGRZq!~uCSTR\WGRZq!~lGIPl\WGRZq\WGRZq!~STR\WGRZq~~ ~~ ~~[[Kontinentalno razvodje]], vrh RAq\RAq\uCSTRe@f!~uSKRZ-Au\RAq\RAq\SKRZ-Au\RA+r~~ ~~ ~~[[Puente Centenario|Stoletni most]] ([[Panameriška magistrala]], via mesto Panama) uSTR+l\uSTRq\uSTRr!~uSPLa\\\STR\ uFGATEu\\uvLock5\\\STR\~~{{BSsplit|line=1|1,4}}~~'''Zapornice Pedro Miguel'''~~1 komora, +9,5 m KSTRWaq~G!~uFGATEu\uPANAMACANAL-BASINSl\uSPLe\\\STR\~~ ~~nove ''Zapornice Cocoli''~~''(3 komore; vsaka s 3 bazeni za varčevanje z vodo)'' KSTRWaq~G!~uFGATEu\uPANAMACANAL-BASINSl\uBHF\\\TUNNEL1\~~{{BSsplit|line=1|1,7}}~~Jezero Miraflores KSTRWaq~G!~uFGATEu\uPANAMACANAL-BASINSl\uexSTRl!~uSPLa\uexSTR+r\\STR\ uSTR\\uvSTAIRg\uxWEIRg\\STR\~~{{BSsplit|line=1|1,7}}~~'''[[Zapornice Miraflores]]'''~~2 komori, +16,5m; prelivno polje uSTRl!~HUBrg-L\uSTRq!~HUB-Rq\uSTR+r!~HUB-Rq!~uexSTR+l!~uSPLe\uexSTRr!~HUB-Rq\HUB-Rq\STR!~HUB-Rq\HUBa@f-L -startCollapsible-collapsed-replace-bg=#eeeeee HUB-L\PLTl\uDOCKSm\uDOCKSm\PLT\KDSTe\HUB-L~~{{BSsplit|line=1|13,2}}~~[[Balboa, Panama|'''Pristanišče Balboa''']] HUB-L\\uSTR\lvDST@F-\\BHF\FLUG!~HUB-L~~{{BSsplit|line=1|13,2}}~~[[Balboa, Panama|'''Pristanišče Balboa''']] HUB-L\PLTl\uDOCKSm\uDOCKSm\PLT\KDSTe\HUB-L~~ ~~ ~~Diablo, Corozal potniška postaja, [[Albrook "Marcos A. Gelabert" International Airport|Letališče]], [[Železnica Panamski prekop|Železniški terminal]] HUB-L\\uSTR\PLTa\PLTa!~lv-DST\\HUB-L~~[[Balboa, Panama|Balboa]] -endCollapsible- RAq!~HUBlf-L\RAq!~HUB-Lq\uSKRZ-Au!~HUB-Lq\RAq!~HUB-Lq\RAq!~HUB-Lq\RAq!~HUB-Lq\lDST!~HUBe@g-L~~{{BSsplit|&nbsp;|skupaj}}~~ ~~[[Puente de las Américas|Most Amerik]] (Arraiján&ndash;[[Panama (mesto)|mesto Panama]]) \GRZq\uSTR!~GRZq\GRZq\\\~~{{BSsplit|line=1|77,1}}~~Tihooceanski vhod ~~ ~~'''[[Tihi ocean]]'''~~([[Panamski zaliv]])~~ ~~bg=#003399 |map2-title=Legenda|map2= \\\\\uSTRq\uSTRq~~ ~~Plovni kanal~~(največji ugrez: 12 m) \\\\\WASSERq\WASSERq~~Neplovne vode \\\\\uDOCKr\PLT~~Pristanišče, industrijska ali logistična površina \\\\\lvNULf~~Smer toka vode \\\\\BHFq\KDSTeq~~ ~~[[Železnica Panamskega prekopa]]~~(potniška postaja, tovorna postaja) \\\\\\lDST~~Mesto ali vas }}<!-- --><noinclude>{{documentation}}</noinclude> r1uxf5fhvtoit22a8scf80jn6qi6j8j 0 486431 6675521 6673448 2026-05-14T03:39:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675521 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mauna_Loa_CO2_monthly_mean_concentration.svg|sličica|500x500_pik| Koncentracija atmosferskega [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] ({{CO2}}) od leta 1958 do leta 2019]] '''Keelingova krivulja''' je graf kopičenja ogljikovega dioksida v zemeljski atmosferi, ki temelji na neprekinjenih meritvah, opravljenih na observatoriju Mauna Loa na [[Havaji|Havajih]] od leta 1958 do danes. Krivulja je poimenovana po znanstveniku [[Charles David Keeling|Charlesu Davidu Keelingu]], ki je začel program merjenja in ga vodil do svoje smrti leta 2005. Keelingove meritve so dale prve pomembne dokaze o hitrem naraščanju ravni [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] ({{CO2}}) v ozračju.<ref name="UCSD">{{Navedi splet|url=https://scrippsco2.ucsd.edu/history_legacy/early_keeling_curve.html|title=The Early Keeling Curve {{!}} Scripps {{CO2}} Program|website=scrippsco2.ucsd.edu|language=en|accessdate=2018-11-24|archive-date=2022-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20221008043137/https://scrippsco2.ucsd.edu/history_legacy/early_keeling_curve.html|url-status=dead}}</ref> Po mnenju Naomi Oreskes, profesorice zgodovine znanosti na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], je Keelingova krivulja eno najpomembnejših znanstvenih del 20. stoletja.<ref name="clidis">{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=ENvJ2WqxNgQ|title=Climate Disruption|date=23 January 2017|last=Naomi Oreskes|language=en|publisher=Awesome Documentaries TV|trans-title=|accessdate=27 August 2017|medium=video}}</ref> Številni znanstveniki štejejo Keelingovo krivuljo za prvo opozorilo svetu o trenutnem povečevanju koncentracije {{CO2}} v ozračju.<ref>{{Navedi časopis|last=Nisbet|first=Euan|date=2007|title=Cinderella science|url=https://www.esrl.noaa.gov/gmd/co2conference/Reporters/EarthmonitoringCinderellascience_Nature.pdf|journal=Nature|volume=450|issue=7171|pages=789–790|doi=10.1038/450789a|pmid=18063983|via=}}</ref> == Ozadje == Pred petdesetimi leti so bile na različnih lokacijah [[ad hoc]] narejene meritve atmosferske koncentracije {{CO2}}. Leta 1938 je inženir in amaterski meteorolog [[Guy Stewart Callendar]] primerjal nabore podatkov o atmosferskem {{CO2}} iz londonskega predmestja Kew v letih 1898–1901, kjer je koncentracija v povprečju znašala 274 prostorninskih delov na milijon ([[Deli na zapis|ppmv]]),<ref>{{Navedi časopis|last=Brown|first=Horace Tabberer|last2=Escombe|first2=F.|date=1905|title=On the variations in the amount of carbon dioxide in the air of Kew during the years 1898-1901|journal=Proc. R. Soc. Lond. B|language=en|volume=76|issue=507|pages=118–121|bibcode=1905RSPSB..76..118B|doi=10.1098/rspb.1905.0004|issn=0950-1193|doi-access=free}}</ref> in z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]] v letih 1936–1938, kjer je v povprečju znašala 310 ppmv, in zaključil, da sta koncentraciji {{CO2}} naraščali zaradi [[antropogen]]ih emisij.<ref>{{Navedi časopis|last=Callendar|first=Guy Stewart|date=1938|title=The artificial production of carbon dioxide and its influence on temperature|url=https://www.eas.ualberta.ca/jdwilson/EAS372_15/exams/Callendar_QJRMS1938.pdf|journal=Quarterly Journal of the Royal Meteorological Society|volume=64|issue=275|pages=223–240|bibcode=1938QJRMS..64..223C|doi=10.1002/qj.49706427503|via=|access-date=2020-11-21|archive-date=2020-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112015420/https://www.eas.ualberta.ca/jdwilson/EAS372_15/exams/Callendar_QJRMS1938.pdf|url-status=dead}}</ref> Toda znanstvena srenja Callendarjevih ugotovitev zaradi neenakomernega izvajanja meritev ni splošno sprejela.<ref name="Fleming">{{Navedi knjigo|title=Historical Perspectives on Climate Change|url=https://archive.org/details/historicalperspe0000flem|last=Fleming|first=James Rodger|date=1998|publisher=[[Oxford University Press]]|isbn=978-0195078701|location=Oxford}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://history.aip.org/history/climate/co2.htm#SC|title=The Carbon Dioxide Greenhouse Effect|website=history.aip.org|language=en|accessdate=2018-11-24}}</ref> [[Charles David Keeling]] iz Scrippsovega zavoda za oceanografijo na [[Univerza Kalifornije, San Diego|Kalifornijski univerzi v San Diegu]] je bil prvi, ki je opravljal pogoste redne meritve atmosferskega {{CO2}}, in sicer njegovih koncentracij na [[Antarktika|Antarktiki]] in od marca 1958 naprej na [[Havaji|havajskem]] vulkanu Mauna Loa.<ref name=":2">{{Navedi časopis|last=Harris|first=Daniel C.|date=2010|title=Charles David Keeling and the Story of Atmospheric {{CO2}} Measurements|journal=Analytical Chemistry|volume=82|issue=19|pages=7865–7870|doi=10.1021/ac1001492|issn=0003-2700|pmid=20536268}}</ref> Keeling je merilne tehnike predhodno preizkusil in uporabljal na različnih lokacijah, vključno z [[Big Sur]]om pri Montereyju, deževnimi gozdovi polotoka [[Olympic Peninsula]] v [[Washington (zvezna država)|zvezni državi Washington]] in visokogorskimi gozdovi v [[Arizona|Arizoni]].<ref name="UCSD"/> Opazil je močno dnevno nihanje {{CO2}} s presežkom {{CO2}} ponoči zaradi [[Dihanje|respiracije]] rastlin in tal ter popoldanskimi vrednostmi, ki so reprezentativne za »prosto ozračje« nad [[Severna polobla|severno poloblo]]. == Meritve na Mauna Loi == [[Slika:Mauna_Loa_Observatory_from_air.jpg|alt=|sličica|400x400_pik| Observatorij Mauna Loa]] V letih 1957–1958, mednarodnem geofizikalnem letu, je Keeling od [[Urad za vreme (ZDA)|Urada za vreme]] pridobil sredstva za namestitev infrardečih [[plinski analizator|plinskih analizatorjev]] na oddaljenih krajih, vključno z [[Južni tečaj|Južnim tečajem]] in vulkanom Mauna Loa na Havajih. Mauna Loa je bila izbrana kot mesto dolgoročnega spremljanja zaradi velike oddaljenosti od celin in borne vegetacije. Da bi zmanjšali lokalno kontaminacijo iz vulkanskih odprtin, so Keeling in sodelavci merili dohodni oceanski vetrič nad [[Toplotni preobrat|toplotno inverzijsko plastjo]] in podatke normalizirali.<ref name=":2"/> Zaradi krčenja sredstev sredi šestdesetih let je bil Keeling prisiljen opustiti prizadevanja za nepretrgano spremljanje na južnem tečaju, vendar je nastrgal dovolj denarja za nadaljnje opazovanje na observatoriju Mauna Loa, ki se nadaljuje še danes.<ref name="rewards">{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Charles D.|date=1998|title=Rewards and Penalties of Monitoring the Earth|journal=Annual Review of Energy and the Environment|volume=23|issue=|pages=25–82|citeseerx=10.1.1.173.2051|doi=10.1146/annurev.energy.23.1.25}}</ref>{{External media|Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|, Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|width=210px|headerimage=|video1=Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego, [https://www.youtube.com/watch?v=rEbE5fcnFVs The Keeling Curve Animation], Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|video2=Ralph Keeling, [https://www.youtube.com/watch?v=6WFCoJgt71A "The (Ralph) Keeling Curve"], Scripps Institution of Oceanography at UC San Diego|video3=Dr. John Barnes, [https://www.youtube.com/watch?v=3jOAlC2dVtA Mauna Loa Observatory I Exploratorium], [[Exploratorium]]|video4=Charles David Keeling, [https://www.youtube.com/watch?v=K0Z7RRKzrdg "The Keeling Curve Turns 50"]|video5=Charles David Keeling, 2005 [https://www.youtube.com/watch?v=aH1837EUvTI "Tyler Prize Laureate Lecture"]}}Keeling je leta 1960 v znanstveni reviji Tellus objavil članek s prvim mesečnim zapisom {{CO2}} z Mauna Loe in Antarktike (od 1957 do 1960) ter v njem poročal o »izrazitem sezonskem kroženju ... in verjetno svetovnem naraščanju {{CO2}} iz leta v leto.« <ref name=":0">{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Charles D.|date=1960|title=The concentration and isotopic abundances of carbon dioxide in the atmosphere|url=http://scrippsco2.ucsd.edu/assets/publications/keeling_tellus_1960.pdf|journal=Tellus|volume=12|issue=2|pages=200–203|doi=10.3402/tellusa.v12i2.9366|via=|access-date=2020-11-21|archive-date=2023-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230729032104/https://scrippsco2.ucsd.edu/assets/publications/keeling_tellus_1960.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref name="rewards"/> Do sedemdesetih let je bilo že zanesljivo potrjeno, da raven ogljikovega dioksida v ozračju nenehno narašča in da je posledica antropogenih emisij.<ref>{{Navedi časopis|last=Pales|first=Jack C.|last2=Keeling|first2=Charles David|year=1965|title=The Concentration of Atmospheric Carbon Dioxide in Hawaii|journal=Journal of Geophysical Research|volume=70|issue=24|pages=6053–6076|bibcode=1965JGR....70.6053P|doi=10.1029/JZ070i024p06053}}</ref> <ref name=":3">{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Charles D.|last2=Bacastow|first2=Robert B.|last3=Bainbridge|first3=Arnold E.|last4=Ekdahl Jr.|first4=Carl A.|last5=Guenther|first5=Peter R.|last6=Waterman|first6=Lee S.|last7=Chin|first7=John F. S.|date=1976|title=Atmospheric carbon dioxide variations at Mauna Loa Observatory, Hawaii|journal=Tellus|language=en|volume=28|issue=6|pages=538–551|doi=10.3402/tellusa.v28i6.11322|issn=0040-2826}}</ref> Meritve ogljikovega dioksida na [[Observatorij Mauna Loa|observatoriju Mauna Loa]] na [[Havaji|Havajih]] se izvajajo z vrsto [[Infrardeča spektroskopija|infrardečega spektrofotometra]], ki ga danes imenujemo [[nedisperzivni infrardeči senzor]] in je umerjen po standardih [[Svetovna meteorološka organizacija|Svetovne meteorološke organizacije]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/about/co2_measurements.pdf|title=How we measure background {{CO2}} levels on Mauna Loa|last=Tans|first=Pieter|last2=Thoning|first2=Kirk|date=March 2018}}</ref> To vrsto instrumenta, ki se je prvotno imenoval kapnograf, je izumil [[John Tyndall]] leta 1864. Meritve so se s pisalom beležile na zapisovalni trak.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/interactive/2010/12/22/science/earth/20101222-carbon/index.html|work=[[The New York Times]]|title=Sampling the Air|date=December 22, 2010}}</ref> Na [[Scrippsovem zavodu za oceanografijo]] trenutno dodajajo več laserskih senzorjev, ki bodo delovali sočasno z infrardečim spektrofotometrom, medtem ko za meritve [[NOAA]] na Mauna Loi še vedno uporabljajo nedisperzivni infrardeči senzor. == Rezultati in interpretacija == Meritve, opravljene na Observatoriju Mauna Loa, kažejo na stalno naraščanje povprečne atmosferske koncentracije {{CO2}}, in sicer s 313 prostorninskih delov na milijon (ppmv) marca 1958 na 406 ppmv novembra 2018,<ref name="MaunaMonthly">{{Navedi splet|title=Recent Monthly Average Mauna Loa CO2|url=http://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/trends/|website=Earth System Research Laboratory|accessdate=9 May 2016}}</ref> s trenutnim povečevanjem za 2,48 ± 0,26 (povprečje ± 2 std) ppmv {{CO2}} na leto.<ref name="Atmospheric Carbon Dioxide Growth Rate">{{Navedi splet|url=http://mlg.eng.cam.ac.uk/carl/words/carbon.html|title=Atmospheric Carbon Dioxide Growth Rate|last=Rasmussen, Carl Edward}}</ref> To povečevanje atmosferskega {{CO2}} je posledica [[Gorenje (kemija)|zgorevanja]] [[Fosilno gorivo|fosilnih goriv]] in se v zadnjih letih pospešuje. Ker je {{CO2}} [[toplogredni plin]], ima to pomembne posledice za [[globalno segrevanje]]. Meritve koncentracije {{CO2}} v starodavnih [[Mehurček|zračnih mehurčkih]], ujetih v polarnih ledenih jedrih, kažejo, da je bila atmosferska koncentracija {{CO2}} času [[Holocen|holocena]] (9000 let [[Naše štetje let|pr. n. št.]]) med 275 in 285 ppmv, vendar je začela strmo naraščati v začetku devetnajstega stoletja.<ref name="Neftel">{{Navedi časopis|last=Neftel|first=A.|author-link=|last2=Moor|first2=E.|last3=Oeschger|first3=H.|last4=Stauffer|first4=B.|date=1985|title=Evidence from polar ice cores for the increase in atmospheric {{CO2}} in the past two centuries|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1985-05-02_315_6014/page/44|journal=Nature|volume=315|issue=6014|pages=45–47|bibcode=1985Natur.315...45N|doi=10.1038/315045a0|quote=}}</ref> Keelingova krivulja kaže tudi ciklično spreminjanje za približno 5 ppmv vsako leto, kar ustreza sezonski spremembi privzema {{CO2}} s svetovno kopensko vegetacijo. Večina te vegetacije je na [[Severna polobla|severni polobli]], kjer je večina kopnega. Od maksimuma maja se raven v času pomladi in poletja severne poloble znižuje, saj [[rastline]] pri rasti zajemajo {{CO2}} iz atmosfere s [[Fotosinteza|fotosintezo]]. Od septembra, ko dosežejo minimum, se ravni v času severne jeseni in zime spet zvišujejo, saj rastline in listi ob odmrtju in propadanju sproščajo {{CO2}} nazaj v ozračje.<ref name=":0"/> <ref name=":3"/> == Zapuščina == === Globalno spremljanje === Delno zaradi pomembnosti Keelingovih ugotovitev <ref name="rewards"/> je NOAA v sedemdesetih letih začela spremljati ravni {{CO2}} po vsem svetu. Danes atmosfersko raven {{CO2}} z Globalno referenčno mrežo za toplogredne pline spremljajo na približno 100 krajih po vsem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.esrl.noaa.gov/gmd/ccgg/|title=ESRL Global Monitoring Division - Global Greenhouse Gas Reference Network|last=Laboratory|first=US Department of Commerce, NOAA, Earth System Research|website=www.esrl.noaa.gov|language=en|accessdate=2018-11-25}}</ref> Meritve na številnih drugih osamljenih krajih so potrdile dolgoročni trend, ki ga izraža Keelingova krivulja,<ref>[https://scrippsco2.ucsd.edu/graphics_gallery/other_stations/global_stations_co2_concentration_trends.html Global Stations {{CO2}} Concentration Trends]. Scripps {{CO2}} Program.</ref> čeprav nikjer ne potekajo tako dolgo kot na Mauna Loi.<ref name="KeelingWhorfContinuous">{{Navedi splet|url=http://cdiac.ornl.gov/trends/co2/sio-keel-flask/sio-keel-flaskmlo_c.html|title=Atmospheric {{CO2}} from Continuous Air Samples at Mauna Loa Observatory, Hawaii, U.S.A.|last=Keeling|first=Charles D.|last2=Whorf|first2=T. P.|date=2004|accessdate=2007-10-17|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303173428/http://cdiac.ornl.gov/trends/co2/sio-keel-flask/sio-keel-flaskmlo_c.html|archivedate=2016-03-03}}</ref> === Ralph Keeling === Po smrti Charlesa Davida Keelinga leta 2005 sta bila odgovornost in nadzor nad projektom prenesena na Keelingovega sina Ralpha Keelinga. Ob petdeseti obletnici začetka projekta je Keeling mlajši za revijo [[Science]] napisal članek, v katerem je opisal očetovo življenje in delo, vključno s tem, kako je projekt sčasoma rasel in se razvijal.<ref>{{Navedi časopis|last=Keeling|first=Ralph F.|date=2008|title=Recording Earth's Vital Signs|url=https://archive.org/details/sim_science_2008-03-28_319_5871/page/1770|journal=Science|language=en|volume=319|issue=5871|pages=1771–1772|doi=10.1126/science.1156761|issn=0036-8075|pmid=18369129}}</ref> Keeling je poleg natančnejših merilnih materialov in sredstev za projekt spremljanja {{CO2}} na Zemlji izrazil svoj ponos na očetovo delo in opisal, kako ga je ohranil v spominu. === Priznanje === Leta 2015 je [[Ameriško kemijsko društvo]] Keelingovo krivuljo prepoznalo kot [[Nacionalne zgodovinske kemijske znamenitosti|nacionalno zgodovinsko kemijsko znamenitost]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.acs.org/content/acs/en/education/whatischemistry/landmarks/keeling-curve.html|title=Keeling Curve - American Chemical Society|website=American Chemical Society|language=en|accessdate=2018-11-25}}</ref> Spominske plošče so namestili na Observatoriju Mauna Loa in na Scrippsovem zavodu za oceanografijo na [[Univerza Kalifornije, San Diego|Kalifornijski univerzi v San Diegu]]. === Presežena meja 400 ppm === 9. maja 2013 je povprečna dnevna koncentracija {{CO2}} v atmosferi, izmerjena na Mauna Loi, presegla 400 delcev na milijon (ppmv).<ref>{{Navedi časopis|last=Showstack|first=Randy|date=2013|title=Carbon dioxide tops 400 ppm at Mauna Loa, Hawaii|journal=Eos, Transactions American Geophysical Union|volume=94|issue=21|pages=192|bibcode=2013EOSTr..94Q.192S|doi=10.1002/2013eo210004|issn=0096-3941}}</ref> Ocene {{CO2}} v prejšnjih [[Era|geoloških obdobjih]] kažejo, da koncentracija {{CO2}} te ravni ni dosegla od sredine [[pliocen]]a pred 2 do 4 milijoni let.<ref name="Montaigne">{{Navedi splet|url=http://e360.yale.edu/feature/keeling_curve_son_of_climate_science_pioneer_on_co2_milestone/2650/|title=Son of Climate Science Pioneer Ponders A Sobering Milestone|last=Montaigne|first=Fen|website=Yale Environment 360|publisher=Yale School of Forestry & Environmental Studies|accessdate=14 May 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130608174549/http://e360.yale.edu/feature/keeling_curve_son_of_climate_science_pioneer_on_co2_milestone/2650/|archivedate=8 June 2013}}</ref> == Glej tudi == * [[Spremljanje toplogrednih plinov]] * [[Charles David Keeling]] * [[Ralph Keeling]] * [[Ogljikov dioksid v zemeljski atmosferi]] * [[Globalno segrevanje]] * [[Akcija za krepitev podnebja (ACE)|Akcija za klimatsko opolnomočenje (ACE)]] * [[Observatorij Mauna Loa]] * [[Pariški sporazum]] (Pariški podnebni sporazum iz leta 2015) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20170426045237/https://scripps.ucsd.edu/programs/keelingcurve/ Uradna spletna stran Keelingove krivulju] [https://web.archive.org/web/20170426045237/https://scripps.ucsd.edu/programs/keelingcurve/ Scrippsov zavod za oceanografijo, UC San Diego] * [https://co2.earth {{CO2}} earth]: letno posodobljena različica Keelingove krivulje * [https://scrippsco2.ucsd.edu/ Program za CO<sub>2</sub> Scrippsovega zavoda za oceanografijo: dom Keelingove krivulje] [[Kategorija:Ogljikov dioksid]] [[Kategorija:Atmosfera]] [[Kategorija:Klimatologija]] 7si0sa44jgew0s6s7chfbonxquqod76 0 487511 6675359 6670645 2026-05-13T16:00:23Z ~2026-28898-94 259825 spremenil sem založnika, saj je bil napisan z malo začetnico 6675359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Preživetje | author = Igor Karlovšek | release_date = 2018 | series = zbirka Sanje | publisher = Miš | image = | country = Slovenija | genre = mladinski pustolovsko-kriminalni roman | location = Ljubljana, kočevski gozdovi | language = slovenščina | pages = 676767 | subject = slovenska književnost | media_type = tisk (trda vezava) }} Preživetje je [[Mladinski roman|mladinski]] [[Pustolovsko-kriminalni roman|pustolovsko-kriminalni]] [[roman]], avtorja [[Igor Karlovšek|Igorja Karlovška]], ki je bil objavljen leta 2018, pri [[Založba Miš|založbi Miš]] v [[Zbirka Srečanja|zbirki Srečanja]]. Delo je bilo nominirano za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], leta 2019 bilo je tudi uvrščeno v izbor knjig za [[Cankarjevo priznanje]]. == Vsebina == Glavna [[literarna oseba]] romana ''Preživetje'' je najstnik Simon Lotrič, ki se mu zaradi [[Prometna nesreča|prometne nesreče]], konča obetavna športna [[kariera]]. Zaradi dolgega okrevanja, moral ponavljati razred in pristal z mlajšimi sošolci, med katere se ni nikoli zares vključil. Ko sošolko Petro, vrhunsko [[Pianist|pianistko]], reši pred spraševanjem biologije, ga povabi na pijačo in začneta hoditi. Njegov oče pa se s koncem Simonove športne kariere ne more sprijazniti in zato ima Simon občutek, da ga ima za slabiča. Da bi se izkazal in bi mu oče dal priznanje, se odloči, da bo med počitnicami mesec dni preživel v gozdu brez vseh civilizacijskih pripomočkov. V kočevskih gozdovih sreča merjasca, ki ga poškoduje, prehranjevati se mora z žuželkami, izdelati si mora svoje posode in mnogo več. To ni bilo tako preprosto, kot si je predstavljal, a tretji teden se življenja zunaj civilizacije že navadi. Takrat naleti na dvanajstletno deklico Janjo, ki beži pred ugrabiteljema. Je hčerka bogatih staršev, ki sta jo ugrabitelja pripeljala v kočo sredi gozda, a ona jima je pobegnila. Čeprav Simona in Janjo uspeta dohiteti, ju pravočasno najdejo reševalci, med katerimi je tudi Simonov očka. == Literarne osebe == * '''Simon Lotrič''' – glavna oseba * '''Janja Knez''' – ugrabljena deklica * '''Janez Lotrič''' – Simonov oče * '''Ana Lotrič''' – Simonova mama * '''Petra''' – Simonova sošolka, punca * '''Matjaž Tadič''' – ugrabitelj * Tadej Berčič – ugrabitelj * '''Majda Knez''' – Janjina mama * '''Boris Knez''' – Janjin oče == Viri == * https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/priporocila_3-vio_8r_9r_20192020.pdf * https://www.vecer.com/kultura/komu-23-vecernica-nominirani-so-stirje-veteraniin-en-novinec-10055760 * https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-dalje/mladinsko-leposlovje/prezivetje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210120195831/https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-dalje/mladinsko-leposlovje/prezivetje.html |date=2021-01-20 }} __KAZALO__ [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] [[Kategorija:Slovenski pustolovski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 2018]] [[Kategorija:Dela Igorja Karlovška]] 2t4ysruqhg4oqohkdjdfmiwai13jee9 6675598 6675359 2026-05-14T10:24:36Z ~2026-28991-33 259867 Število strani 6675598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Preživetje | author = Igor Karlovšek | release_date = 2018 | series = zbirka Sanje | publisher = Miš | image = | country = Slovenija | genre = mladinski pustolovsko-kriminalni roman | location = Ljubljana, kočevski gozdovi | language = slovenščina | pages = 297 | subject = slovenska književnost | media_type = tisk (trda vezava) }} Preživetje je [[Mladinski roman|mladinski]] [[Pustolovsko-kriminalni roman|pustolovsko-kriminalni]] [[roman]], avtorja [[Igor Karlovšek|Igorja Karlovška]], ki je bil objavljen leta 2018, pri [[Založba Miš|založbi Miš]] v [[Zbirka Srečanja|zbirki Srečanja]]. Delo je bilo nominirano za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], leta 2019 bilo je tudi uvrščeno v izbor knjig za [[Cankarjevo priznanje]]. == Vsebina == Glavna [[literarna oseba]] romana ''Preživetje'' je najstnik Simon Lotrič, ki se mu zaradi [[Prometna nesreča|prometne nesreče]], konča obetavna športna [[kariera]]. Zaradi dolgega okrevanja, moral ponavljati razred in pristal z mlajšimi sošolci, med katere se ni nikoli zares vključil. Ko sošolko Petro, vrhunsko [[Pianist|pianistko]], reši pred spraševanjem biologije, ga povabi na pijačo in začneta hoditi. Njegov oče pa se s koncem Simonove športne kariere ne more sprijazniti in zato ima Simon občutek, da ga ima za slabiča. Da bi se izkazal in bi mu oče dal priznanje, se odloči, da bo med počitnicami mesec dni preživel v gozdu brez vseh civilizacijskih pripomočkov. V kočevskih gozdovih sreča merjasca, ki ga poškoduje, prehranjevati se mora z žuželkami, izdelati si mora svoje posode in mnogo več. To ni bilo tako preprosto, kot si je predstavljal, a tretji teden se življenja zunaj civilizacije že navadi. Takrat naleti na dvanajstletno deklico Janjo, ki beži pred ugrabiteljema. Je hčerka bogatih staršev, ki sta jo ugrabitelja pripeljala v kočo sredi gozda, a ona jima je pobegnila. Čeprav Simona in Janjo uspeta dohiteti, ju pravočasno najdejo reševalci, med katerimi je tudi Simonov očka. == Literarne osebe == * '''Simon Lotrič''' – glavna oseba * '''Janja Knez''' – ugrabljena deklica * '''Janez Lotrič''' – Simonov oče * '''Ana Lotrič''' – Simonova mama * '''Petra''' – Simonova sošolka, punca * '''Matjaž Tadič''' – ugrabitelj * Tadej Berčič – ugrabitelj * '''Majda Knez''' – Janjina mama * '''Boris Knez''' – Janjin oče == Viri == * https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/priporocila_3-vio_8r_9r_20192020.pdf * https://www.vecer.com/kultura/komu-23-vecernica-nominirani-so-stirje-veteraniin-en-novinec-10055760 * https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-dalje/mladinsko-leposlovje/prezivetje.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210120195831/https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/od-13-let-dalje/mladinsko-leposlovje/prezivetje.html |date=2021-01-20 }} __KAZALO__ [[Kategorija:Slovenski kriminalni romani]] [[Kategorija:Slovenski pustolovski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 2018]] [[Kategorija:Dela Igorja Karlovška]] gshrbsulcwb6zgy4km4xxtthu1501nr 0 500641 6675556 6675290 2026-05-14T08:19:22Z Octopus 13285 /* Kolonizacija */ nadaljevanje 6675556 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{native name|la|Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ}}<br>{{native name|lv|Kurzemes un Zemgales hercogiste}}<br>{{native name|pl|Księstwo Kurlandii i Semigalii}}<br>{{native name|lt|Kuršo ir Žiemgalos kunigaikštystė}}<br>{{native name|de|Herzogtum Kurland und Semgallen}}<br>{{native name|sv|Hertigdömet Kurland och Semgallen}}<br>{{native name|liv|Kurmō ja Zemgal härtsogvalst}} | conventional_long_name = Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija | era = | status = vazalna država | empire = poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]] | status_text = vazalna država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (1561–1569)<br>in [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]<br>(1569–1795) | government_type = [[monarhija]] | p1 = Škofija Kurlandija | p2 = Livonski red | symbol = Coat of arms of Courland | s1 = Kurlandska gubernija | year_start = 1561 | year_end = 1795 | event_start = [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenski sporazum]] | date_start = 28. november | event1 = kolonialna akvizicija | date_event1 = 1637–1690 | event_end = [[Delitve Poljske|Tretja delitev Poljske]] | date_end = 28. marec | title_leader = Vojvoda Kurlandije | leader1 = [[Gotthard Kettler]] (prvi) | year_leader1 = 1561–1587 | leader2 = [[Peter von Biron]] (zadnji) | year_leader2 = 1769–1795 | image_flag = Flag of Courland (state).svg | image_flag2 = | flag = Zastava Kurlandije | image_coat = Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ 1.svg | image_map = Courland-Semigallia in 1714.svg | map_caption = {{plainlist| Vojvodstvo Kurlandija in Semigalija leta 1714 * {{Legend inline|#008000|Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija}} * {{Legend inline|#c6debd|[[Republika obeh narodov]]}}}} | legislature = Deželni svet | common_languages = {{ubl|[[nemščina]]|[[latvijščina]]|[[livonščina]]|[[latgalščina]]}} | religion = [[luteranstvo]], [[katolištvo]] | area_km2 = 27.290 | population_estimate = ~200.000 (1794) | population_density_km2 = 7,3 | currency = [[tolar]] | capital = [[Jelgava|Mitau]] | today = {{ikonazastave|Latvija}} [[Latvija]] | demonym = }} '''Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija''' je bilo vojvodstvo v baltski regiji, takrat znani kot [[Livonija]]. Od leta 1561 do 1569 je bilo [[vazal]]na država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] in zatem od leta 1569 do 1726<ref>''Volumina Legum'', t. II, Petersburg 1859, str. 106</ref> vazal [[Kraljevina Poljska|Krone poljskega kraljestva]]. Leta 1726 je bilo vključeno v poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]].<ref>''Volumina Legum'', t. VI, Petersburg 1860, str. 209</ref> Po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]] je bilo 24. oktobra 1795 priključeno [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. ==Zgodovina== {{Glavni|Zgodovina Latvije}} [[Slika:Double-Denar of the Duchy of Courland and Semigallia with Steponas Batoras monogram and Vytis (Waykimas), 1578.jpg|thumb|Dvojni tolar z monogramom velikega vojvode [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]] in grbom Litve, kovan v Jeglavi/Mitauu leta 1578]] Leta 1561 sta bila med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] razpuščena Livonska konfederacija in Livonski red. Na podlagi [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenskega sporazuma]] sta bila južni del [[Estonija|Estonije]] in severni del [[Latvija|Latvije]] prepuščena Veliki litovski kneževini. 25. decembra 1566 je [[Grodnenski sporazum (1566)|Grodnenski sporazum]] vzpostavil pravo unijo Velike litovske kneževine in Livonskega vojvodstva. Del Latvije med zahodnim bregom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]] in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] je postal Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija. Vladali so mu vojvode iz hiše Kettler, z izjemo Ernsta Johanna von Birona in njegovega sina Petra von Birona. [[Gotthard Kettler]],<ref name="archiv.org.lv">{{Cite web |url=http://www.archiv.org.lv/hercogiste/index.php?lang=en&id=12 |title=Duke Gotthard |work=archiv.org.lv}}</ref> zadnji mojster Livonskega reda, je postal prvi kurlandski vojvoda. Drugi člani reda so postali kuronsko plemstvo, fevdi, ki so jih do takrat posedovali, pa so postali njihova domena. Kettler sam je dobil skoraj tretjino zemlje v novem vojvodstvu. Za prestolnico vojvodstva je bil izbran Mitau (Jelgava), kjer naj bi se dvakrat letno sestal državni parlament. Več delov kurlandskega ozemlja ni pripadalo vojvodstvu, ker je Livonski red okrožje Grobiņa na obali Baltskega morja zastavil pruskemu vojvodi. Drugo okrožje, nekdanja škofija Kurlandija, je pripadalo Magnusu, sinu danskega kralja. Slednji je obljubil, da ga bo po svoji smrti prenesel na vojvodino Kurlandijo, vendar je ta obljuba propadla. To okrožje je šele kasneje ponovno pridobil Wilhelm Kettler. Tako kot drugi člani Livonskega reda je bil tudi Kettler [[Nemci|Nemec]] in se je ustanavljanja vojvodstva lotil po zgledu na podobne nemške države. Leta 1570 je izdal ''Privilegium Gotthardinum'', ki je zemljiškim posestnikom omogočil, da so domače kmete na svojih zemljiščih spremenili v tlačane.<ref>Palkans, str. 50</ref> Ko je Gotthard Kettler leta 1587 umrl, sta njegova sinova Friderik in Viljem postala kurlandska vojvoda. Leta 1596 sta vojvodstvo razdelila na dva dela. Friderik je imel v lasti vzhodni del, Semigalijo (Zemgale), in sedež v Mitauu (Jelgava). Viljem je imel v lasti zahodni del, Kurlandijo (Kurzeme), s sedežem v Goldingenu ([[Kuldīga]]). Viljem je s poroko s hčerko pruskega vojvode ponovno pridobil okrožje Grobiņa. Okrožje Pilten je izplačal in ponovno pridobil obširno ozemlje, ki pa je sčasoma padlo pod poljsko-litovsko oblast. Na njegovem ozemlju se je razvilo kovinarstvo in ladjedelnštvo. Odnosi med vojvodom in posestniki so bili precej sovražni. Poljsko-litovska država, ki je bila vrhovna gospodarica Kurlandskega vojvodstva, je podpirala posestnike. Viljem je izrazil svoje razočaranje nad posestniki, spori pa so se končali z njegovo odstranitvijo z vojvodskega položaja leta 1616. Viljem je zapustil Kurlandijo in preostanek življenja preživel v tujini. Od leta 1616 je bil Friderik edini kurlandski vojvoda. Od leta 1600 do 1629 sta bili poljska-litovska Republika obeh narodov in Švedska v vojni. Glavna bojišča so bila okoli [[Riga|Rige]]. Švedska je v vojni pridobila oblast nad današnjo osrednjo in severno Latvijo, ki je postala [[Švedska Livonija]]. Republika obeh narodov je obdržala vzhodni del Livonskega vojvodstva, ki se je pozneje v poljščini imenovalo Inflantsko vojvodstvo. V to vojno je bila vpletena tudi Kurlandija, vendar ni utrpela večje škode. Pod naslednjim vojvodom, [[Jakob Kettler|Jakobom Kettlerjem]], je vojvodstvo doseglo vrhunec blaginje. Jakob je med potovanji po zahodni Evropi postal goreč zagovornik [[merkantilizem|merkantilističnih]] idej. Obdelava kovin in ladjedelništvo sta se še bolj razvili, smodnišnice pa so začeli proizvajati [[smodnik]]. Trgovinski odnosi so se razvili ne le s sosednjimi državami, temveč tudi z Veliko Britanijo, Francijo, Nizozemsko in Portugalsko. Jakob je ustanovil trgovsko floto Kurlandskeva vojvodstva z glavnima pristaniščema v Ventspilsu in Libauu. ===Kolonizacija=== Leta 1651 je vojvodstvo ustanovilo svojo prvo kolonijo v [[Afrika|Afriki]], Otok svetega Andreja (otok Kunta Kinteh) ob reki [[Gambija (reka)|Gambiji]], in tam zgradilo trdnjavo Jakob. Glavno izvozno blago kolonije je bilo slonovina, zlato, krzno in začimbe. Kmalu zatem, leta 1652, so Kurlandci ustanovili še eno kolonijo na [[Trinidad in Tobago|Tobagu]] v [[Karibi|Zahodni Indiji]]. Glavno izvozno blago te kolonije je bilo sladkor, tobak, kava in začimbe. V tem času je bilo vojvodstvo še vedno zanimivo tako za Švedsko kot za poljsko-litovsko državo. Leta 1655 je švedska vojska vstopila na ozemlje vojvodstva, s čimer se je začela [[Potop (zgodovina)|švedsko-poljska vojna (1655–1660)]]. Švedska vojska je ujela vojvodo Jakoba. V tem obdobju so [[Nizozemska|Nizozemci]] zavzeli obe kurlandski koloniji, ki sta ju pestili pomanjkanje zalog in delovne sile. Trgovska flota in tovarne so bile uničeni. Zasedba se je končala z [[Olivski mir|Olivskim mirovnim sporazumom]], sklenjenim leta 1660. Kurlandija je s sporazumom ponovno dobila Tobago in ga posedovala do leta 1689. Vojvoda Jakob se je lotil obnove flote in tovarn, vendar vojvodstvo Kurlandija in Semgalija ni nikoli več doseglo predvojne ravni blaginje.<ref name="latgale.academy">{{Cite web |url=https://latgale.academy/the-fall-of-the-couronian-colonization/ |title=The Fall of Curonian Colonization |work=History & Culture Academy of Latgale}}</ref> ===18. stoletje=== [[Slika:Coin of the Duchy of Courland and Semigallia with portrait of Ernst Johann von Biron, Vytis (Waykimas) and the Polish Eagle, 1764.jpg|thumb|left|Kovanec Vojvodstva Kurlandija in Semgalija s portretom Ernsta Johanna von Birona in grbona Poljske in Litve, kovan leta 1764]] Ko je vojvoda Jakob Kettler leta 1682 umrl, ga je nasledil njegov sin Friderik Kazimir. Med njegovo vladavino je gospodarstvo še naprej pešalo, ker so vojvodo bolj kot to zanimala glamurozna praznovanja in je zapravil več denarja, kot ga je imel. To ga je prisililo, da je Tobago prodal Britancem. V tem obdobju je Republika obeh narodov povečala svoj vpliv v političnem in gospodarskem življenju vojvodstva. Za vojvodstvo se je zanimala tudi Rusija. Friderik Kazimir je umrl leta 1698. Njegov naslednik Friderik Viljem Kettler je bil takrat star komaj šest let in je bil pod regentstvom svojega strica, poljskega generala Ferdinanda Kettlerja. V tem času se je začela [[velika severna vojna]] (1700–1721) med Švedsko in Rusijo ter njenimi zaveznicami – Republiko obeh narodov, Saško in Dansko. Med vojno je Rusija leta 1710 zasedla [[Švedska Livonija|Švedsko Livonijo]]. V Kurlandiji je imela Rusija tako močan vpliv, da je njen veleposlanik Pjotr Bestužev postal najmočnejši človek v vojvodstvu. Ruski car [[Peter Veliki]] je Frideriku Viljemu obljubil, da se bo lahko poročil z eno od hčera carjevega brata. S to obljubo je Peter Veliki želel povečati vpliv Rusije v Kurlandiji. Leta 1710 se je Friderik Viljem poročil z [[Ana Ruska|Ano Ivanovno]], kasnejšo rusko carico, in na poti iz [[Sankt Peterburg]]a domov zbolel in umrl. Ana je vladala kot vojvodinja Kurlandije od leta 1711 do 1730. [[Slika:Duchy of Courland & Semigallia 1740.svg|thumb|250px|Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija leta 1740]] Po smrti Friderika Viljema je bil naslednji kandidat za vojvodski prestol Ferdinand Kettler, ki je takrat živel v [[Gdansk]]u. Ker je zakon od vojvode zahteval, da prebiva v vojvodstvu, ga parlament ni priznal za vladarja. Ker je bil Ferdinand zadnji predstavnik Kettlerjeve družine, si je vojvodstvo v tem obdobju prizadevalo dobiti novega vojvodo. Eden od favoritov je bil Mavricij Saški, biološki sin poljskega kralja [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]]. Mavriciju je uspelo pridobiti podporo plemstva in so ga celo omenjali kot potencialnega moža takratne kurlandske vojvodinje Ane Ivanovne.<ref name="McGee">{{Cite book |last1=McGee |first1=James E. |title=Sketches of Irish soldiers in every land |date=1873 |publisher=Lang, Little & Hillman |location=New York |page=106}}</ref> Mavricij Saški je bil leta 1726 izvoljen za vojvodo, a se je uspel obdržati na prestolu le do naslednjega leta. Rusija ga ni marala in je v zahodno Kurlandijo poslala vojsko, da bi ga odstavila. Za njegovo odstavitev je bil odgovoren Peter Lacy.<ref name="McGee" /> Mavricij je moral zapustiti Kurlandijo, Rusija pa je povečala svoj vpliv. Za to je bil najbolj zaslužen prav Peter Lacy, guverner Livonije od leta 1727 do svoje smrti leta 1751. Ruski vpliv se je še povečal, ko je volilni knez Saške Friderik Avgust III. v svojem uspešnem poskusu, da bi nasledil očeta na poljskem prestolu v tridesetih letih 18. stoletja, privolil, da bo Ani Ruski prepustil pravico izbire naslednika Kurlandskega vojvodstva v zameno za rusko podporo v vojni za poljsko dediščino. Vojvodstvo bi zaradi vazalnega položaja do Republike obeh narodov in pomanjkanja potomcev Ferdinanda Kettlerja sicer formalno pripadlo poljski kroni. Ana je leta 1737 za kurlandskega vojvodo imenovala Ernsta Johanna von Birona. Von Biron je iz Rusije prejel izjemno finančno podporo in jo vložil v gradnjo, na primer gradu Ruhenthal, ki ga je zasnoval ugledni italijanski arhitekt Bartolomeo Rastrelli. Ana Ruska je leta 1740 umrla. Po njeni smrti je bil von Biron naslednje leto izgnan v [[Sibirija|Sibirijo]]. Od tam je prek vojvodskega sveta s soglasjem poljskega kralja še naprej vladal vojvodstvu. Kurlandskim posestnikom to ni bilo po volji in so celo zavrnili upoštevanje odlokov vojvodskega sveta. Za Bironovega naslednika je bil 27. junija 1741 s podporo svoje sestrične [[Marija Terezija|Marije Terezije Avstrijske]] izbran vojvoda Ludvik Ernest Braunšviško-Lüneburški. Po njegovem prihodu v Sankt Peterburg, kjer naj bi dobil potrditev svojega položaja, je [[Elizabeta Ruska]] 6. decembra 1741 izvedla državni udar in ga odstavila. Poljski kralj [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] je za kurlandskega vojvodo razglasil svojega sina Karla Kristijana Jožefa Saškega. Kurlandsko vojvodstvo je s tem dobilo še drugega vladajočega vojvodo in razmere so postale izjemno napete. Del kurlandskega Deželnega sveta je še vedno podpiral Birona, drugi del pa Karla Saškega. Cesarica [[Katarina Velika|Katarina II. Ruska]] (vladala 1762–1796) je zagato rešila tako, da je leta 1763 iz izgnanstva odpoklicala Ernsta von Birona, in se s tem izognila morebitnemu povečanju vpliva Republike obeh narodov v Kurlandiji. Politični boji so Ernsta von Birona izčrpali in leta 1769 je vojvodski sedež predal svojemu sinu Petru von Bironu. Politični nemiri v Kurlandiji so se nadaljevali. Nekateri posestniki so podpirali Republiko obeh narodov, nekateri Rusijo. Nadaljnjo usodo Kurlandije je odločila Rusija, ko je svojimi zavezniki leta 1795 sprožila [[Delitve Poljske|tretjo delitev Poljske]]. Vojvoda Peter von Biron se je leta 1795 po prejemu "vljudnega priporočila" Rusije odpovedal svojim pravicam v korist Rusije. S podpisom končnega dokumenta 24. oktobra 1795 je bila Vojvodina Kurlandija in Semgalija vključena v Rusko carstvo. Nazivom ruskih carjev je bil dodan naziv "vojvoda Kurlandije". ==Seznam vojvod== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukinitve leta 1795]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Latvija]] coth5hqoei3gai76v3vm4ju8ltvelhb 6675559 6675556 2026-05-14T08:58:10Z Octopus 13285 /* Seznam vojvod */ seznam 6675559 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{native name|la|Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ}}<br>{{native name|lv|Kurzemes un Zemgales hercogiste}}<br>{{native name|pl|Księstwo Kurlandii i Semigalii}}<br>{{native name|lt|Kuršo ir Žiemgalos kunigaikštystė}}<br>{{native name|de|Herzogtum Kurland und Semgallen}}<br>{{native name|sv|Hertigdömet Kurland och Semgallen}}<br>{{native name|liv|Kurmō ja Zemgal härtsogvalst}} | conventional_long_name = Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija | era = | status = vazalna država | empire = poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]] | status_text = vazalna država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (1561–1569)<br>in [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]<br>(1569–1795) | government_type = [[monarhija]] | p1 = Škofija Kurlandija | p2 = Livonski red | symbol = Coat of arms of Courland | s1 = Kurlandska gubernija | year_start = 1561 | year_end = 1795 | event_start = [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenski sporazum]] | date_start = 28. november | event1 = kolonialna akvizicija | date_event1 = 1637–1690 | event_end = [[Delitve Poljske|Tretja delitev Poljske]] | date_end = 28. marec | title_leader = Vojvoda Kurlandije | leader1 = [[Gotthard Kettler]] (prvi) | year_leader1 = 1561–1587 | leader2 = [[Peter von Biron]] (zadnji) | year_leader2 = 1769–1795 | image_flag = Flag of Courland (state).svg | image_flag2 = | flag = Zastava Kurlandije | image_coat = Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ 1.svg | image_map = Courland-Semigallia in 1714.svg | map_caption = {{plainlist| Vojvodstvo Kurlandija in Semigalija leta 1714 * {{Legend inline|#008000|Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija}} * {{Legend inline|#c6debd|[[Republika obeh narodov]]}}}} | legislature = Deželni svet | common_languages = {{ubl|[[nemščina]]|[[latvijščina]]|[[livonščina]]|[[latgalščina]]}} | religion = [[luteranstvo]], [[katolištvo]] | area_km2 = 27.290 | population_estimate = ~200.000 (1794) | population_density_km2 = 7,3 | currency = [[tolar]] | capital = [[Jelgava|Mitau]] | today = {{ikonazastave|Latvija}} [[Latvija]] | demonym = }} '''Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija''' je bilo vojvodstvo v baltski regiji, takrat znani kot [[Livonija]]. Od leta 1561 do 1569 je bilo [[vazal]]na država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] in zatem od leta 1569 do 1726<ref>''Volumina Legum'', t. II, Petersburg 1859, str. 106</ref> vazal [[Kraljevina Poljska|Krone poljskega kraljestva]]. Leta 1726 je bilo vključeno v poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]].<ref>''Volumina Legum'', t. VI, Petersburg 1860, str. 209</ref> Po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]] je bilo 24. oktobra 1795 priključeno [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. ==Zgodovina== {{Glavni|Zgodovina Latvije}} [[Slika:Double-Denar of the Duchy of Courland and Semigallia with Steponas Batoras monogram and Vytis (Waykimas), 1578.jpg|thumb|Dvojni tolar z monogramom velikega vojvode [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]] in grbom Litve, kovan v Jeglavi/Mitauu leta 1578]] Leta 1561 sta bila med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] razpuščena Livonska konfederacija in Livonski red. Na podlagi [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenskega sporazuma]] sta bila južni del [[Estonija|Estonije]] in severni del [[Latvija|Latvije]] prepuščena Veliki litovski kneževini. 25. decembra 1566 je [[Grodnenski sporazum (1566)|Grodnenski sporazum]] vzpostavil pravo unijo Velike litovske kneževine in Livonskega vojvodstva. Del Latvije med zahodnim bregom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]] in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] je postal Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija. Vladali so mu vojvode iz hiše Kettler, z izjemo Ernsta Johanna von Birona in njegovega sina Petra von Birona. [[Gotthard Kettler]],<ref name="archiv.org.lv">{{Cite web |url=http://www.archiv.org.lv/hercogiste/index.php?lang=en&id=12 |title=Duke Gotthard |work=archiv.org.lv}}</ref> zadnji mojster Livonskega reda, je postal prvi kurlandski vojvoda. Drugi člani reda so postali kuronsko plemstvo, fevdi, ki so jih do takrat posedovali, pa so postali njihova domena. Kettler sam je dobil skoraj tretjino zemlje v novem vojvodstvu. Za prestolnico vojvodstva je bil izbran Mitau (Jelgava), kjer naj bi se dvakrat letno sestal državni parlament. Več delov kurlandskega ozemlja ni pripadalo vojvodstvu, ker je Livonski red okrožje Grobiņa na obali Baltskega morja zastavil pruskemu vojvodi. Drugo okrožje, nekdanja škofija Kurlandija, je pripadalo Magnusu, sinu danskega kralja. Slednji je obljubil, da ga bo po svoji smrti prenesel na vojvodino Kurlandijo, vendar je ta obljuba propadla. To okrožje je šele kasneje ponovno pridobil Wilhelm Kettler. Tako kot drugi člani Livonskega reda je bil tudi Kettler [[Nemci|Nemec]] in se je ustanavljanja vojvodstva lotil po zgledu na podobne nemške države. Leta 1570 je izdal ''Privilegium Gotthardinum'', ki je zemljiškim posestnikom omogočil, da so domače kmete na svojih zemljiščih spremenili v tlačane.<ref>Palkans, str. 50</ref> Ko je Gotthard Kettler leta 1587 umrl, sta njegova sinova Friderik in Viljem postala kurlandska vojvoda. Leta 1596 sta vojvodstvo razdelila na dva dela. Friderik je imel v lasti vzhodni del, Semigalijo (Zemgale), in sedež v Mitauu (Jelgava). Viljem je imel v lasti zahodni del, Kurlandijo (Kurzeme), s sedežem v Goldingenu ([[Kuldīga]]). Viljem je s poroko s hčerko pruskega vojvode ponovno pridobil okrožje Grobiņa. Okrožje Pilten je izplačal in ponovno pridobil obširno ozemlje, ki pa je sčasoma padlo pod poljsko-litovsko oblast. Na njegovem ozemlju se je razvilo kovinarstvo in ladjedelnštvo. Odnosi med vojvodom in posestniki so bili precej sovražni. Poljsko-litovska država, ki je bila vrhovna gospodarica Kurlandskega vojvodstva, je podpirala posestnike. Viljem je izrazil svoje razočaranje nad posestniki, spori pa so se končali z njegovo odstranitvijo z vojvodskega položaja leta 1616. Viljem je zapustil Kurlandijo in preostanek življenja preživel v tujini. Od leta 1616 je bil Friderik edini kurlandski vojvoda. Od leta 1600 do 1629 sta bili poljska-litovska Republika obeh narodov in Švedska v vojni. Glavna bojišča so bila okoli [[Riga|Rige]]. Švedska je v vojni pridobila oblast nad današnjo osrednjo in severno Latvijo, ki je postala [[Švedska Livonija]]. Republika obeh narodov je obdržala vzhodni del Livonskega vojvodstva, ki se je pozneje v poljščini imenovalo Inflantsko vojvodstvo. V to vojno je bila vpletena tudi Kurlandija, vendar ni utrpela večje škode. Pod naslednjim vojvodom, [[Jakob Kettler|Jakobom Kettlerjem]], je vojvodstvo doseglo vrhunec blaginje. Jakob je med potovanji po zahodni Evropi postal goreč zagovornik [[merkantilizem|merkantilističnih]] idej. Obdelava kovin in ladjedelništvo sta se še bolj razvili, smodnišnice pa so začeli proizvajati [[smodnik]]. Trgovinski odnosi so se razvili ne le s sosednjimi državami, temveč tudi z Veliko Britanijo, Francijo, Nizozemsko in Portugalsko. Jakob je ustanovil trgovsko floto Kurlandskeva vojvodstva z glavnima pristaniščema v Ventspilsu in Libauu. ===Kolonizacija=== Leta 1651 je vojvodstvo ustanovilo svojo prvo kolonijo v [[Afrika|Afriki]], Otok svetega Andreja (otok Kunta Kinteh) ob reki [[Gambija (reka)|Gambiji]], in tam zgradilo trdnjavo Jakob. Glavno izvozno blago kolonije je bilo slonovina, zlato, krzno in začimbe. Kmalu zatem, leta 1652, so Kurlandci ustanovili še eno kolonijo na [[Trinidad in Tobago|Tobagu]] v [[Karibi|Zahodni Indiji]]. Glavno izvozno blago te kolonije je bilo sladkor, tobak, kava in začimbe. V tem času je bilo vojvodstvo še vedno zanimivo tako za Švedsko kot za poljsko-litovsko državo. Leta 1655 je švedska vojska vstopila na ozemlje vojvodstva, s čimer se je začela [[Potop (zgodovina)|švedsko-poljska vojna (1655–1660)]]. Švedska vojska je ujela vojvodo Jakoba. V tem obdobju so [[Nizozemska|Nizozemci]] zavzeli obe kurlandski koloniji, ki sta ju pestili pomanjkanje zalog in delovne sile. Trgovska flota in tovarne so bile uničeni. Zasedba se je končala z [[Olivski mir|Olivskim mirovnim sporazumom]], sklenjenim leta 1660. Kurlandija je s sporazumom ponovno dobila Tobago in ga posedovala do leta 1689. Vojvoda Jakob se je lotil obnove flote in tovarn, vendar vojvodstvo Kurlandija in Semgalija ni nikoli več doseglo predvojne ravni blaginje.<ref name="latgale.academy">{{Cite web |url=https://latgale.academy/the-fall-of-the-couronian-colonization/ |title=The Fall of Curonian Colonization |work=History & Culture Academy of Latgale}}</ref> ===18. stoletje=== [[Slika:Coin of the Duchy of Courland and Semigallia with portrait of Ernst Johann von Biron, Vytis (Waykimas) and the Polish Eagle, 1764.jpg|thumb|left|Kovanec Vojvodstva Kurlandija in Semgalija s portretom Ernsta Johanna von Birona in grbona Poljske in Litve, kovan leta 1764]] Ko je vojvoda Jakob Kettler leta 1682 umrl, ga je nasledil njegov sin Friderik Kazimir. Med njegovo vladavino je gospodarstvo še naprej pešalo, ker so vojvodo bolj kot to zanimala glamurozna praznovanja in je zapravil več denarja, kot ga je imel. To ga je prisililo, da je Tobago prodal Britancem. V tem obdobju je Republika obeh narodov povečala svoj vpliv v političnem in gospodarskem življenju vojvodstva. Za vojvodstvo se je zanimala tudi Rusija. Friderik Kazimir je umrl leta 1698. Njegov naslednik Friderik Viljem Kettler je bil takrat star komaj šest let in je bil pod regentstvom svojega strica, poljskega generala Ferdinanda Kettlerja. V tem času se je začela [[velika severna vojna]] (1700–1721) med Švedsko in Rusijo ter njenimi zaveznicami – Republiko obeh narodov, Saško in Dansko. Med vojno je Rusija leta 1710 zasedla [[Švedska Livonija|Švedsko Livonijo]]. V Kurlandiji je imela Rusija tako močan vpliv, da je njen veleposlanik Pjotr Bestužev postal najmočnejši človek v vojvodstvu. Ruski car [[Peter Veliki]] je Frideriku Viljemu obljubil, da se bo lahko poročil z eno od hčera carjevega brata. S to obljubo je Peter Veliki želel povečati vpliv Rusije v Kurlandiji. Leta 1710 se je Friderik Viljem poročil z [[Ana Ruska|Ano Ivanovno]], kasnejšo rusko carico, in na poti iz [[Sankt Peterburg]]a domov zbolel in umrl. Ana je vladala kot vojvodinja Kurlandije od leta 1711 do 1730. [[Slika:Duchy of Courland & Semigallia 1740.svg|thumb|250px|Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija leta 1740]] Po smrti Friderika Viljema je bil naslednji kandidat za vojvodski prestol Ferdinand Kettler, ki je takrat živel v [[Gdansk]]u. Ker je zakon od vojvode zahteval, da prebiva v vojvodstvu, ga parlament ni priznal za vladarja. Ker je bil Ferdinand zadnji predstavnik Kettlerjeve družine, si je vojvodstvo v tem obdobju prizadevalo dobiti novega vojvodo. Eden od favoritov je bil Mavricij Saški, biološki sin poljskega kralja [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]]. Mavriciju je uspelo pridobiti podporo plemstva in so ga celo omenjali kot potencialnega moža takratne kurlandske vojvodinje Ane Ivanovne.<ref name="McGee">{{Cite book |last1=McGee |first1=James E. |title=Sketches of Irish soldiers in every land |date=1873 |publisher=Lang, Little & Hillman |location=New York |page=106}}</ref> Mavricij Saški je bil leta 1726 izvoljen za vojvodo, a se je uspel obdržati na prestolu le do naslednjega leta. Rusija ga ni marala in je v zahodno Kurlandijo poslala vojsko, da bi ga odstavila. Za njegovo odstavitev je bil odgovoren Peter Lacy.<ref name="McGee" /> Mavricij je moral zapustiti Kurlandijo, Rusija pa je povečala svoj vpliv. Za to je bil najbolj zaslužen prav Peter Lacy, guverner Livonije od leta 1727 do svoje smrti leta 1751. Ruski vpliv se je še povečal, ko je volilni knez Saške Friderik Avgust III. v svojem uspešnem poskusu, da bi nasledil očeta na poljskem prestolu v tridesetih letih 18. stoletja, privolil, da bo Ani Ruski prepustil pravico izbire naslednika Kurlandskega vojvodstva v zameno za rusko podporo v vojni za poljsko dediščino. Vojvodstvo bi zaradi vazalnega položaja do Republike obeh narodov in pomanjkanja potomcev Ferdinanda Kettlerja sicer formalno pripadlo poljski kroni. Ana je leta 1737 za kurlandskega vojvodo imenovala Ernsta Johanna von Birona. Von Biron je iz Rusije prejel izjemno finančno podporo in jo vložil v gradnjo, na primer gradu Ruhenthal, ki ga je zasnoval ugledni italijanski arhitekt Bartolomeo Rastrelli. Ana Ruska je leta 1740 umrla. Po njeni smrti je bil von Biron naslednje leto izgnan v [[Sibirija|Sibirijo]]. Od tam je prek vojvodskega sveta s soglasjem poljskega kralja še naprej vladal vojvodstvu. Kurlandskim posestnikom to ni bilo po volji in so celo zavrnili upoštevanje odlokov vojvodskega sveta. Za Bironovega naslednika je bil 27. junija 1741 s podporo svoje sestrične [[Marija Terezija|Marije Terezije Avstrijske]] izbran vojvoda Ludvik Ernest Braunšviško-Lüneburški. Po njegovem prihodu v Sankt Peterburg, kjer naj bi dobil potrditev svojega položaja, je [[Elizabeta Ruska]] 6. decembra 1741 izvedla državni udar in ga odstavila. Poljski kralj [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] je za kurlandskega vojvodo razglasil svojega sina Karla Kristijana Jožefa Saškega. Kurlandsko vojvodstvo je s tem dobilo še drugega vladajočega vojvodo in razmere so postale izjemno napete. Del kurlandskega Deželnega sveta je še vedno podpiral Birona, drugi del pa Karla Saškega. Cesarica [[Katarina Velika|Katarina II. Ruska]] (vladala 1762–1796) je zagato rešila tako, da je leta 1763 iz izgnanstva odpoklicala Ernsta von Birona, in se s tem izognila morebitnemu povečanju vpliva Republike obeh narodov v Kurlandiji. Politični boji so Ernsta von Birona izčrpali in leta 1769 je vojvodski sedež predal svojemu sinu Petru von Bironu. Politični nemiri v Kurlandiji so se nadaljevali. Nekateri posestniki so podpirali Republiko obeh narodov, nekateri Rusijo. Nadaljnjo usodo Kurlandije je odločila Rusija, ko je svojimi zavezniki leta 1795 sprožila [[Delitve Poljske|tretjo delitev Poljske]]. Vojvoda Peter von Biron se je leta 1795 po prejemu "vljudnega priporočila" Rusije odpovedal svojim pravicam v korist Rusije. S podpisom končnega dokumenta 24. oktobra 1795 je bila Vojvodina Kurlandija in Semgalija vključena v Rusko carstvo. Nazivom ruskih carjev je bil dodan naziv "vojvoda Kurlandije". ==Seznam vojvod== {| width=98% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width="5%" |Portret ! width="17%" |Ime ! width="20%" |Rojstni podatki ! width="20%" |Vladanje ! width="22%" |Soproge ! width="28%" |Nasledstvo |- |[[Slika:Gotthard_Kettler.jpg|110px]] |[[Gotthard Kettler]] |2. februar 1517 – 17. maj 1587 |28. november 1561 – 17. maj 1587 |Ana Mecklenburška<br>11. marec 1566<br>[[Königsberg]]<br>trije otroci |Prvi |- |[[Slika:FriedrichKettlerKurland.JPG|110px]] |[[Friderik Kettler]] |25. november 1569 – 17. avgust 1642 |17. maj 1587 – 17. avgust 1642 |Elisabeta Magdalena Pomorjanska<br>14. marec 1600<br>brez otrok |Sin Gottharda Kettlerja |- |[[Slika:Jacob Kettler.jpg|110px]] |Jakob Kettler |28. oktober 1610 – 1. januar 1682 |17. avgust 1642 – 1. januar 1682 |Luiza Šarlota Brandenburška<br>9. oktober 1645<br>devet otrok |Nečak Friderika Kettlerja |- |[[Slika:Frederick Casimir Kettler duke of Courland.jpg|110px]] |Friderij Kazimir Kettler |6. julij 1650 – 22. januar 1698 |1. januar 1682 – 22. januar 1698 |(1) Sofija Amalija Nassausko-Siegenska <br>5. oktober 1675<br>[[Den Haag]]<br>pet otrok <br>(2) Elizabeta Sofija Brandenburška<br>29. april 1691<br>dva otroka |Sin Jakoba Kettlerja |- |[[Slika:Pesne_Portrait_of_a_young_man.jpg|110px]] |Friderik Viljem |19. julij 1692 – 21. januar 1711 |22. januar 1698 – 21. januar 1711 |[[Ana Ruska]]<br>11. november 1710<br>[[Sankt Peterburg]]<br>brez otrok |Sin Friderika Kazimirja Kettlerja |- |[[Slika:Ferdinand Kettler duke of Courland.jpg|110px]] |Ferdinand Kettler |1. november 1655 – 4. maj 1737 |21. januar 1711 – 4. maj 1737 |Ivana Magdalena Saško-Weissenfelska <br>20. september 1730<br>[[Gdansk]]<br>brez otrok |Stric Friderika Kettlerja |- |[[Slika:Ernst_Johann_von_Biron_111.PNG|110px]] |Ernst Johann von Biron |23. november 1690 – 29. december 1772 |junij 1737 – 1740 |Benigna Gottliebe Biron<br>1723<br>trije otroci |Izvoljen |- |[[Slika:Ludwig_Ernst_(1718-1788)_Herzog_zu_Braunschweig_-_Wolfenbüttel_-_Bevern.jpg|110px]] |Ludvik Ernest Brunswiško-Lüneburški |25. september 1718 – 12. maj 1788 |27. junij 1741 – 6. december 1741 |Neporočen |Izvoljen |- |[[Slika:Prince Karl Christian of Saxony (1733–1796), Duke of Courland and Semigallia.jpg|110px]] |Karel Kurlandski |13. julij 1733 – 16. junij 1796 |10. november 1758 – 1763 |Frančiška Krasińska<br>25. marec 1760<br>[[Varšava]]<br>dve hčerki |Imenovanec [[Avgust III. Poljski|Avgusta III. Poljskega]] |- |[[Slika:Ernst_Johann_von_Biron_111.PNG|110px]] |Ernest Johann von Biron |23. november 1690 – 29. december 1772 |1763–1769 |Benigna Gottliebe Biron<br>1723<br>trije otroci |Ponovno imenovan s strani Katarine Velike |- |[[Slika:Peter_von_Biron.PNG|110px]] |Peter von Biron |15. februar 1724 – 13. januar 1800 | 1769 – 28. marec 1795 |(1) Karolina Waldeška in Pyrmontska <br>5. oktober 1765<br>mrtvorojen sin <br>(2) Jevdokija Jusupova<br>6. marec 1774<br />[[Jelgava]]<br>brez otrok<br>(3) Doroteja Medemska <br>6. november 1779<br>šest otrok |Sin Ernesta Johanna von Birona |} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukinitve leta 1795]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Latvija]] pztgx2ne4mlt2me1ajs3kw3869y78im 6675560 6675559 2026-05-14T09:00:12Z Octopus 13285 /* Viri */ Vira 6675560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{native name|la|Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ}}<br>{{native name|lv|Kurzemes un Zemgales hercogiste}}<br>{{native name|pl|Księstwo Kurlandii i Semigalii}}<br>{{native name|lt|Kuršo ir Žiemgalos kunigaikštystė}}<br>{{native name|de|Herzogtum Kurland und Semgallen}}<br>{{native name|sv|Hertigdömet Kurland och Semgallen}}<br>{{native name|liv|Kurmō ja Zemgal härtsogvalst}} | conventional_long_name = Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija | era = | status = vazalna država | empire = poljsko-litovska [[Republika obeh narodov]] | status_text = vazalna država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] (1561–1569)<br>in [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]]<br>(1569–1795) | government_type = [[monarhija]] | p1 = Škofija Kurlandija | p2 = Livonski red | symbol = Coat of arms of Courland | s1 = Kurlandska gubernija | year_start = 1561 | year_end = 1795 | event_start = [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenski sporazum]] | date_start = 28. november | event1 = kolonialna akvizicija | date_event1 = 1637–1690 | event_end = [[Delitve Poljske|Tretja delitev Poljske]] | date_end = 28. marec | title_leader = Vojvoda Kurlandije | leader1 = [[Gotthard Kettler]] (prvi) | year_leader1 = 1561–1587 | leader2 = [[Peter von Biron]] (zadnji) | year_leader2 = 1769–1795 | image_flag = Flag of Courland (state).svg | image_flag2 = | flag = Zastava Kurlandije | image_coat = Ducatus Curlandiæ et Semigalliæ 1.svg | image_map = Courland-Semigallia in 1714.svg | map_caption = {{plainlist| Vojvodstvo Kurlandija in Semigalija leta 1714 * {{Legend inline|#008000|Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija}} * {{Legend inline|#c6debd|[[Republika obeh narodov]]}}}} | legislature = Deželni svet | common_languages = {{ubl|[[nemščina]]|[[latvijščina]]|[[livonščina]]|[[latgalščina]]}} | religion = [[luteranstvo]], [[katolištvo]] | area_km2 = 27.290 | population_estimate = ~200.000 (1794) | population_density_km2 = 7,3 | currency = [[tolar]] | capital = [[Jelgava|Mitau]] | today = {{ikonazastave|Latvija}} [[Latvija]] | demonym = }} '''Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija''' je bilo vojvodstvo v baltski regiji, takrat znani kot [[Livonija]]. Od leta 1561 do 1569 je bilo [[vazal]]na država [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] in zatem od leta 1569 do 1726<ref>''Volumina Legum'', t. II, Petersburg 1859, str. 106</ref> vazal [[Kraljevina Poljska|Krone poljskega kraljestva]]. Leta 1726 je bilo vključeno v poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]].<ref>''Volumina Legum'', t. VI, Petersburg 1860, str. 209</ref> Po [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]] je bilo 24. oktobra 1795 priključeno [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. ==Zgodovina== {{Glavni|Zgodovina Latvije}} [[Slika:Double-Denar of the Duchy of Courland and Semigallia with Steponas Batoras monogram and Vytis (Waykimas), 1578.jpg|thumb|Dvojni tolar z monogramom velikega vojvode [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]] in grbom Litve, kovan v Jeglavi/Mitauu leta 1578]] Leta 1561 sta bila med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] razpuščena Livonska konfederacija in Livonski red. Na podlagi [[Vilenski sporazum (1561)|Vilenskega sporazuma]] sta bila južni del [[Estonija|Estonije]] in severni del [[Latvija|Latvije]] prepuščena Veliki litovski kneževini. 25. decembra 1566 je [[Grodnenski sporazum (1566)|Grodnenski sporazum]] vzpostavil pravo unijo Velike litovske kneževine in Livonskega vojvodstva. Del Latvije med zahodnim bregom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]] in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] je postal Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija. Vladali so mu vojvode iz hiše Kettler, z izjemo Ernsta Johanna von Birona in njegovega sina Petra von Birona. [[Gotthard Kettler]],<ref name="archiv.org.lv">{{Cite web |url=http://www.archiv.org.lv/hercogiste/index.php?lang=en&id=12 |title=Duke Gotthard |work=archiv.org.lv}}</ref> zadnji mojster Livonskega reda, je postal prvi kurlandski vojvoda. Drugi člani reda so postali kuronsko plemstvo, fevdi, ki so jih do takrat posedovali, pa so postali njihova domena. Kettler sam je dobil skoraj tretjino zemlje v novem vojvodstvu. Za prestolnico vojvodstva je bil izbran Mitau (Jelgava), kjer naj bi se dvakrat letno sestal državni parlament. Več delov kurlandskega ozemlja ni pripadalo vojvodstvu, ker je Livonski red okrožje Grobiņa na obali Baltskega morja zastavil pruskemu vojvodi. Drugo okrožje, nekdanja škofija Kurlandija, je pripadalo Magnusu, sinu danskega kralja. Slednji je obljubil, da ga bo po svoji smrti prenesel na vojvodino Kurlandijo, vendar je ta obljuba propadla. To okrožje je šele kasneje ponovno pridobil Wilhelm Kettler. Tako kot drugi člani Livonskega reda je bil tudi Kettler [[Nemci|Nemec]] in se je ustanavljanja vojvodstva lotil po zgledu na podobne nemške države. Leta 1570 je izdal ''Privilegium Gotthardinum'', ki je zemljiškim posestnikom omogočil, da so domače kmete na svojih zemljiščih spremenili v tlačane.<ref>Palkans, str. 50</ref> Ko je Gotthard Kettler leta 1587 umrl, sta njegova sinova Friderik in Viljem postala kurlandska vojvoda. Leta 1596 sta vojvodstvo razdelila na dva dela. Friderik je imel v lasti vzhodni del, Semigalijo (Zemgale), in sedež v Mitauu (Jelgava). Viljem je imel v lasti zahodni del, Kurlandijo (Kurzeme), s sedežem v Goldingenu ([[Kuldīga]]). Viljem je s poroko s hčerko pruskega vojvode ponovno pridobil okrožje Grobiņa. Okrožje Pilten je izplačal in ponovno pridobil obširno ozemlje, ki pa je sčasoma padlo pod poljsko-litovsko oblast. Na njegovem ozemlju se je razvilo kovinarstvo in ladjedelnštvo. Odnosi med vojvodom in posestniki so bili precej sovražni. Poljsko-litovska država, ki je bila vrhovna gospodarica Kurlandskega vojvodstva, je podpirala posestnike. Viljem je izrazil svoje razočaranje nad posestniki, spori pa so se končali z njegovo odstranitvijo z vojvodskega položaja leta 1616. Viljem je zapustil Kurlandijo in preostanek življenja preživel v tujini. Od leta 1616 je bil Friderik edini kurlandski vojvoda. Od leta 1600 do 1629 sta bili poljska-litovska Republika obeh narodov in Švedska v vojni. Glavna bojišča so bila okoli [[Riga|Rige]]. Švedska je v vojni pridobila oblast nad današnjo osrednjo in severno Latvijo, ki je postala [[Švedska Livonija]]. Republika obeh narodov je obdržala vzhodni del Livonskega vojvodstva, ki se je pozneje v poljščini imenovalo Inflantsko vojvodstvo. V to vojno je bila vpletena tudi Kurlandija, vendar ni utrpela večje škode. Pod naslednjim vojvodom, [[Jakob Kettler|Jakobom Kettlerjem]], je vojvodstvo doseglo vrhunec blaginje. Jakob je med potovanji po zahodni Evropi postal goreč zagovornik [[merkantilizem|merkantilističnih]] idej. Obdelava kovin in ladjedelništvo sta se še bolj razvili, smodnišnice pa so začeli proizvajati [[smodnik]]. Trgovinski odnosi so se razvili ne le s sosednjimi državami, temveč tudi z Veliko Britanijo, Francijo, Nizozemsko in Portugalsko. Jakob je ustanovil trgovsko floto Kurlandskeva vojvodstva z glavnima pristaniščema v Ventspilsu in Libauu. ===Kolonizacija=== Leta 1651 je vojvodstvo ustanovilo svojo prvo kolonijo v [[Afrika|Afriki]], Otok svetega Andreja (otok Kunta Kinteh) ob reki [[Gambija (reka)|Gambiji]], in tam zgradilo trdnjavo Jakob. Glavno izvozno blago kolonije je bilo slonovina, zlato, krzno in začimbe. Kmalu zatem, leta 1652, so Kurlandci ustanovili še eno kolonijo na [[Trinidad in Tobago|Tobagu]] v [[Karibi|Zahodni Indiji]]. Glavno izvozno blago te kolonije je bilo sladkor, tobak, kava in začimbe. V tem času je bilo vojvodstvo še vedno zanimivo tako za Švedsko kot za poljsko-litovsko državo. Leta 1655 je švedska vojska vstopila na ozemlje vojvodstva, s čimer se je začela [[Potop (zgodovina)|švedsko-poljska vojna (1655–1660)]]. Švedska vojska je ujela vojvodo Jakoba. V tem obdobju so [[Nizozemska|Nizozemci]] zavzeli obe kurlandski koloniji, ki sta ju pestili pomanjkanje zalog in delovne sile. Trgovska flota in tovarne so bile uničeni. Zasedba se je končala z [[Olivski mir|Olivskim mirovnim sporazumom]], sklenjenim leta 1660. Kurlandija je s sporazumom ponovno dobila Tobago in ga posedovala do leta 1689. Vojvoda Jakob se je lotil obnove flote in tovarn, vendar vojvodstvo Kurlandija in Semgalija ni nikoli več doseglo predvojne ravni blaginje.<ref name="latgale.academy">{{Cite web |url=https://latgale.academy/the-fall-of-the-couronian-colonization/ |title=The Fall of Curonian Colonization |work=History & Culture Academy of Latgale}}</ref> ===18. stoletje=== [[Slika:Coin of the Duchy of Courland and Semigallia with portrait of Ernst Johann von Biron, Vytis (Waykimas) and the Polish Eagle, 1764.jpg|thumb|left|Kovanec Vojvodstva Kurlandija in Semgalija s portretom Ernsta Johanna von Birona in grbona Poljske in Litve, kovan leta 1764]] Ko je vojvoda Jakob Kettler leta 1682 umrl, ga je nasledil njegov sin Friderik Kazimir. Med njegovo vladavino je gospodarstvo še naprej pešalo, ker so vojvodo bolj kot to zanimala glamurozna praznovanja in je zapravil več denarja, kot ga je imel. To ga je prisililo, da je Tobago prodal Britancem. V tem obdobju je Republika obeh narodov povečala svoj vpliv v političnem in gospodarskem življenju vojvodstva. Za vojvodstvo se je zanimala tudi Rusija. Friderik Kazimir je umrl leta 1698. Njegov naslednik Friderik Viljem Kettler je bil takrat star komaj šest let in je bil pod regentstvom svojega strica, poljskega generala Ferdinanda Kettlerja. V tem času se je začela [[velika severna vojna]] (1700–1721) med Švedsko in Rusijo ter njenimi zaveznicami – Republiko obeh narodov, Saško in Dansko. Med vojno je Rusija leta 1710 zasedla [[Švedska Livonija|Švedsko Livonijo]]. V Kurlandiji je imela Rusija tako močan vpliv, da je njen veleposlanik Pjotr Bestužev postal najmočnejši človek v vojvodstvu. Ruski car [[Peter Veliki]] je Frideriku Viljemu obljubil, da se bo lahko poročil z eno od hčera carjevega brata. S to obljubo je Peter Veliki želel povečati vpliv Rusije v Kurlandiji. Leta 1710 se je Friderik Viljem poročil z [[Ana Ruska|Ano Ivanovno]], kasnejšo rusko carico, in na poti iz [[Sankt Peterburg]]a domov zbolel in umrl. Ana je vladala kot vojvodinja Kurlandije od leta 1711 do 1730. [[Slika:Duchy of Courland & Semigallia 1740.svg|thumb|250px|Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija leta 1740]] Po smrti Friderika Viljema je bil naslednji kandidat za vojvodski prestol Ferdinand Kettler, ki je takrat živel v [[Gdansk]]u. Ker je zakon od vojvode zahteval, da prebiva v vojvodstvu, ga parlament ni priznal za vladarja. Ker je bil Ferdinand zadnji predstavnik Kettlerjeve družine, si je vojvodstvo v tem obdobju prizadevalo dobiti novega vojvodo. Eden od favoritov je bil Mavricij Saški, biološki sin poljskega kralja [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]]. Mavriciju je uspelo pridobiti podporo plemstva in so ga celo omenjali kot potencialnega moža takratne kurlandske vojvodinje Ane Ivanovne.<ref name="McGee">{{Cite book |last1=McGee |first1=James E. |title=Sketches of Irish soldiers in every land |date=1873 |publisher=Lang, Little & Hillman |location=New York |page=106}}</ref> Mavricij Saški je bil leta 1726 izvoljen za vojvodo, a se je uspel obdržati na prestolu le do naslednjega leta. Rusija ga ni marala in je v zahodno Kurlandijo poslala vojsko, da bi ga odstavila. Za njegovo odstavitev je bil odgovoren Peter Lacy.<ref name="McGee" /> Mavricij je moral zapustiti Kurlandijo, Rusija pa je povečala svoj vpliv. Za to je bil najbolj zaslužen prav Peter Lacy, guverner Livonije od leta 1727 do svoje smrti leta 1751. Ruski vpliv se je še povečal, ko je volilni knez Saške Friderik Avgust III. v svojem uspešnem poskusu, da bi nasledil očeta na poljskem prestolu v tridesetih letih 18. stoletja, privolil, da bo Ani Ruski prepustil pravico izbire naslednika Kurlandskega vojvodstva v zameno za rusko podporo v vojni za poljsko dediščino. Vojvodstvo bi zaradi vazalnega položaja do Republike obeh narodov in pomanjkanja potomcev Ferdinanda Kettlerja sicer formalno pripadlo poljski kroni. Ana je leta 1737 za kurlandskega vojvodo imenovala Ernsta Johanna von Birona. Von Biron je iz Rusije prejel izjemno finančno podporo in jo vložil v gradnjo, na primer gradu Ruhenthal, ki ga je zasnoval ugledni italijanski arhitekt Bartolomeo Rastrelli. Ana Ruska je leta 1740 umrla. Po njeni smrti je bil von Biron naslednje leto izgnan v [[Sibirija|Sibirijo]]. Od tam je prek vojvodskega sveta s soglasjem poljskega kralja še naprej vladal vojvodstvu. Kurlandskim posestnikom to ni bilo po volji in so celo zavrnili upoštevanje odlokov vojvodskega sveta. Za Bironovega naslednika je bil 27. junija 1741 s podporo svoje sestrične [[Marija Terezija|Marije Terezije Avstrijske]] izbran vojvoda Ludvik Ernest Braunšviško-Lüneburški. Po njegovem prihodu v Sankt Peterburg, kjer naj bi dobil potrditev svojega položaja, je [[Elizabeta Ruska]] 6. decembra 1741 izvedla državni udar in ga odstavila. Poljski kralj [[Avgust III. Poljski|Avgust III.]] je za kurlandskega vojvodo razglasil svojega sina Karla Kristijana Jožefa Saškega. Kurlandsko vojvodstvo je s tem dobilo še drugega vladajočega vojvodo in razmere so postale izjemno napete. Del kurlandskega Deželnega sveta je še vedno podpiral Birona, drugi del pa Karla Saškega. Cesarica [[Katarina Velika|Katarina II. Ruska]] (vladala 1762–1796) je zagato rešila tako, da je leta 1763 iz izgnanstva odpoklicala Ernsta von Birona, in se s tem izognila morebitnemu povečanju vpliva Republike obeh narodov v Kurlandiji. Politični boji so Ernsta von Birona izčrpali in leta 1769 je vojvodski sedež predal svojemu sinu Petru von Bironu. Politični nemiri v Kurlandiji so se nadaljevali. Nekateri posestniki so podpirali Republiko obeh narodov, nekateri Rusijo. Nadaljnjo usodo Kurlandije je odločila Rusija, ko je svojimi zavezniki leta 1795 sprožila [[Delitve Poljske|tretjo delitev Poljske]]. Vojvoda Peter von Biron se je leta 1795 po prejemu "vljudnega priporočila" Rusije odpovedal svojim pravicam v korist Rusije. S podpisom končnega dokumenta 24. oktobra 1795 je bila Vojvodina Kurlandija in Semgalija vključena v Rusko carstvo. Nazivom ruskih carjev je bil dodan naziv "vojvoda Kurlandije". ==Seznam vojvod== {| width=98% class="wikitable" style="text-align:center;" ! width="5%" |Portret ! width="17%" |Ime ! width="20%" |Rojstni podatki ! width="20%" |Vladanje ! width="22%" |Soproge ! width="28%" |Nasledstvo |- |[[Slika:Gotthard_Kettler.jpg|110px]] |[[Gotthard Kettler]] |2. februar 1517 – 17. maj 1587 |28. november 1561 – 17. maj 1587 |Ana Mecklenburška<br>11. marec 1566<br>[[Königsberg]]<br>trije otroci |Prvi |- |[[Slika:FriedrichKettlerKurland.JPG|110px]] |[[Friderik Kettler]] |25. november 1569 – 17. avgust 1642 |17. maj 1587 – 17. avgust 1642 |Elisabeta Magdalena Pomorjanska<br>14. marec 1600<br>brez otrok |Sin Gottharda Kettlerja |- |[[Slika:Jacob Kettler.jpg|110px]] |Jakob Kettler |28. oktober 1610 – 1. januar 1682 |17. avgust 1642 – 1. januar 1682 |Luiza Šarlota Brandenburška<br>9. oktober 1645<br>devet otrok |Nečak Friderika Kettlerja |- |[[Slika:Frederick Casimir Kettler duke of Courland.jpg|110px]] |Friderij Kazimir Kettler |6. julij 1650 – 22. januar 1698 |1. januar 1682 – 22. januar 1698 |(1) Sofija Amalija Nassausko-Siegenska <br>5. oktober 1675<br>[[Den Haag]]<br>pet otrok <br>(2) Elizabeta Sofija Brandenburška<br>29. april 1691<br>dva otroka |Sin Jakoba Kettlerja |- |[[Slika:Pesne_Portrait_of_a_young_man.jpg|110px]] |Friderik Viljem |19. julij 1692 – 21. januar 1711 |22. januar 1698 – 21. januar 1711 |[[Ana Ruska]]<br>11. november 1710<br>[[Sankt Peterburg]]<br>brez otrok |Sin Friderika Kazimirja Kettlerja |- |[[Slika:Ferdinand Kettler duke of Courland.jpg|110px]] |Ferdinand Kettler |1. november 1655 – 4. maj 1737 |21. januar 1711 – 4. maj 1737 |Ivana Magdalena Saško-Weissenfelska <br>20. september 1730<br>[[Gdansk]]<br>brez otrok |Stric Friderika Kettlerja |- |[[Slika:Ernst_Johann_von_Biron_111.PNG|110px]] |Ernst Johann von Biron |23. november 1690 – 29. december 1772 |junij 1737 – 1740 |Benigna Gottliebe Biron<br>1723<br>trije otroci |Izvoljen |- |[[Slika:Ludwig_Ernst_(1718-1788)_Herzog_zu_Braunschweig_-_Wolfenbüttel_-_Bevern.jpg|110px]] |Ludvik Ernest Brunswiško-Lüneburški |25. september 1718 – 12. maj 1788 |27. junij 1741 – 6. december 1741 |Neporočen |Izvoljen |- |[[Slika:Prince Karl Christian of Saxony (1733–1796), Duke of Courland and Semigallia.jpg|110px]] |Karel Kurlandski |13. julij 1733 – 16. junij 1796 |10. november 1758 – 1763 |Frančiška Krasińska<br>25. marec 1760<br>[[Varšava]]<br>dve hčerki |Imenovanec [[Avgust III. Poljski|Avgusta III. Poljskega]] |- |[[Slika:Ernst_Johann_von_Biron_111.PNG|110px]] |Ernest Johann von Biron |23. november 1690 – 29. december 1772 |1763–1769 |Benigna Gottliebe Biron<br>1723<br>trije otroci |Ponovno imenovan s strani Katarine Velike |- |[[Slika:Peter_von_Biron.PNG|110px]] |Peter von Biron |15. februar 1724 – 13. januar 1800 | 1769 – 28. marec 1795 |(1) Karolina Waldeška in Pyrmontska <br>5. oktober 1765<br>mrtvorojen sin <br>(2) Jevdokija Jusupova<br>6. marec 1774<br />[[Jelgava]]<br>brez otrok<br>(3) Doroteja Medemska <br>6. november 1779<br>šest otrok |Sin Ernesta Johanna von Birona |} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin |2}} * Ceaser, Ray A., [https://web.archive.org/web/20060905120710/http://depts.washington.edu/baltic/papers/duchy.html Duchy of Courland], [[University of Washington]], June 2001. * Plakans, Andrejs (1995), ''The Latvians: A Short History'', Hoover Institution. {{refend}} {{Normativna kontrola}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ukinitve leta 1795]] [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Latvija]] 8e14wo399fvknl8rg6g8eqhl7qqnmhp 0 501483 6675611 6624297 2026-05-14T10:44:40Z Gledalec 242658 np 6675611 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Lee Harvey Oswald|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Oswald fotografiran 23. novembra 1963, dan po tem, ko je ubil ameriškega predsednika Kennedya|citizenship={{USA}} <br/> {{USSR}}|death_cause=[[Umor]]|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]] in policista [[J. D. Tippit|J.D. Tippita]]|occupation=}} [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|Lee Harvey Oswald v [[Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda|trenutku, ko ga je ustrelil]] [[Jack Ruby]]. ]] '''Lee Harvey Oswald''', [[Američani|ameriški]] [[vojak]], [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinec]] in [[Atentat|atentator]] * [[18. oktober]] [[1939]] [[New Orleans]], [[Louisiana]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[24. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Oswald se je v zgodovino zapisal po tem, ko je leta 1963 izvedel [[Atentat na Johna Kennedyja|atentat na ameriškega predsednika]] [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], katerega je v atentatu tudi ubil. Oswald je bil zaradi nedovoljenega pouka pri 12. letih zaprt za mladoletnike, v tem času pa ga je psihiater zaradi pomanjkanja običajnega družinskega življenja ocenil kot »čustveno problematičnega fanta«. Potem ko je v mladosti obiskal 22 šol, je večkrat nehal in se končno, ko je bil star 17 let, pridružil marincem. Oswald je bil med služenjem dvakrat na vojaškem sodišču in bil zaprt. Bil je častno odpuščen iz aktivne službe v marincih v rezervo, nato pa je takoj odšel v [[Evropa|Evropo]] in oktobra 1959 pobegnil v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Živel je v [[Minsk|Minsku]] v [[Belorusija|Belorusiji]], kjer se je poročil z Rusinjo po imenu [[Marina Oswald Porter|Marina]] in z njo dobil eno hčerko. Junija 1962 se je z ženo vrnil v [[Združene države Amerike|ZDA]] in se na koncu preselil v [[Dallas, Teksas|Dallas]], kjer se je rodila tudi njuna druga hči.<ref>{{Navedi novice|title=A J.F.K. Assassination Glossary: Key Figures and Theories|date=May 10, 2018|url=https://www.nytimes.com/2017/10/26/us/jfk-assassination.html|last=Victor|first=Daniel|newspaper=[[The New York Times]]}}</ref> Oswald je 22. novembra 1963 iz šestega nadstropja Skladišča šolske knjižnice v Dallasu streljal na povorko ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna Kennedyja]], ko se je ta vozil z avtomobilom čez Dealey Plaza v Dallasu ter pri tem ubil predsednika Kennedyja in huje ranil texaškega guvernerja [[John Connally|Johna Connallya]], ki se je tudi vozil v avtu. Približno 45 minut po atentatu na Kennedyja je Oswald na lokalni ulici ustrelil in ubil še tamkajšnjega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Nato je pobegnil v [[kino]], kjer ga je policija aretirala približno 20 minut po Tippitovem umoru. Pri tem se je Oswald poskušal upreti aretaciji tako, da je napadel in udaril policista [[Nick McDonald|Nicka McDonalda]], vendar je ga je policija uspešno aretirala. V priporu je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita ter poskusa umora guvernerja Connallyja, vendar je odgovornost zanikal in izjavil, da je bil »nedolžen«. Dva dni kasneje, 24. novembra 1963 so Oswalda spremljali med premeščanjem v okrožni zapor, ko ga je v kleti Dallasovega policijskega sedeža ustrelil [[Jack Ruby]], lastnik lokalnega nočnega kluba. Oswald je bil smrtno ranjen in je pozneje tega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.<ref>{{Navedi splet|url=http://texashistory.unt.edu/explore/collections/JFKDP/|title=John F Kennedy, Dallas Police Department Collection – The Portal to Texas History}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Final Report of the Kennedy Assassination Records Review Board|url=https://books.google.com/books?id=OibCmEpOqDwC&pg=PA1}}</ref> Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri atentatu na Kennedyja deloval sam. Ta zaključek, čeprav sporen, je bil podprt s preiskavami policijske uprave Dallas, [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI), [[Centralna obveščevalna agencija|tajne službe Združenih držav Amerike]] in Odbora za atentate izbranega parlamenta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gallup.com/poll/1813/most-americans-believe-oswald-conspired-others-kill-jfk.aspx|title=Gallop: Most Americans Believe Oswald Conspired With Others to Kill JFK}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{Zbirka-medvrstično}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oswald, Lee Harvey}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški komunisti]] [[Kategorija:Atentatorji]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] 38mscenu293bt7atiqh6kpif1wk6ot0 0 501726 6675308 6674326 2026-05-13T13:30:04Z Gledalec 242658 dodana slika 6675308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=J. D. Tippit|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Tippit leta 1963.|citizenship={{USA}}|death_cause=[[Umor]]|occupation=}}'''J. D. Tippit,''' [[Američani|ameriški]] [[policist]] * [[18. september]] [[1924]] [[Annona, Texsas|Annona]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[22. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Tippit je bil 11 let član policijske uprave v Dallasu. 22. novembra 1963, na dan atentata na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], je Tippit iskal osumljenca napada. Med nalogo ga je, približno 45 minut po Kennedyjevem atentatu, v stanovanjski soseski v predelu Oak Cliff v Dallasu ustrelil [[Lee Harvey Oswald]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jdtippit.com/1924_bio.htm|title=BIOGRAPHY: 1924–1943}}</ref> Tippit je pozneje zaradi poškodb streljanja umrl. Oswald je bil prvotno aretiran zaradi umora Tippita, nato pa je bil aretiran zaradi umora predsednika Kennedyja. Oswald je bil obtožen obeh kaznivih dejanj kmalu po aretaciji, a ga je dva dni kasneje ubil [[Jack Ruby]]. == Življenjepis == J. D. Tippit se je rodil 18. septembra 1924 v [[Annona|Annoni]] v [[Teksas|Teksasu]]. Bil je sin kmetov Edgarja Leeja Tippita in Lizzie Mae Rush. Kljub domnevam, da je bilo njegovo ime "Jefferson Davis", okrajšava dejansko ni imela posebnega pomena.<ref>{{cite web|url=https://www.jdtippit.com/tree.htm|title=Tippit family tree|website=jdtippit.com}}</ref> V vojsko Združenih držav se je vpisal 21. julija 1944 in bil vključen v 513. padalski pehotni polk 17. letalske divizije. Boril se je v operaciji Varsity in letalskem preletu reke Ren marca 1945.<ref>{{Cite web|url=https://www.jdtippit.com/1943_bio.htm|title=J. D. Tippit / 1943–1952 Biography|work=J. D. Tippit: An Ordinary Life – Official Home Page}}</ref> Odlikovan je bil z bronasto zvezdo ter ostal v aktivni službi do 20. junija 1946.<ref>{{cite book|last=Dooley-Awbrey|first=Betty|title=Why Stop?: A Guide to Texas Roadside Historical Markers|year=2013|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-1-58979-789-5|page=93}}</ref> 26. decembra 1946 se je Tippit poročil z Marie Frances Gaswat in z njo je imel tri otroke. Tippit je opravljal je več različnih delovnih mest, med drugim je bil kmet in rančer, 28. julija 1952 pa se je zaposlil na policiji v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] kot policijski častnik. V času, ko je delal na policijski postaji v Dallasu, je bil Tippit dvakrat nagrajen za njegov pogum.<ref>{{cite book|last1=Russo|first1=Gus|last2=Moses|first2=Harry|others=Foreword by [[Tom Brokaw]]|author1-link=Gus Russo|title=Where Were You?: America Remembers the JFK Assassination|url=https://archive.org/details/wherewereyouamer0000russ|year=2013|publisher=Lyons Press|isbn=978-0762794560|page=[https://archive.org/details/wherewereyouamer0000russ/page/n52 41]}}</ref> Kot dallaški policist prejemal mesečno plačo 490 dolarjev, kar je enako 4877 dolarjev v letu 2023.<ref>{{cite web|url=http://www.dallasnews.com/news/jfk50/reflect/20131102-for-slain-officer-j.d.-tippits-family-normal-life-gone-in-a-flash.ece|title=For slain officer J.D. Tippit's family, 'normal' life gone in a flash|last=Appleton|first=Roy|date=November 2, 2013|work=Dallas News|access-date=August 15, 2014}}</ref> Do leta 1963 je imel policijski avto št. 10. 22. novembra 1963 je bil Tippit na rutinski patrulji v [[Oak Cliff|Oak Cliffu]], stanovanjski soseski v Dallasu.<ref name="WCR-C4">{{cite book|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/|year=1964|publisher=United States Government Printing Office|location=Washington, D.C.|page=165|chapter=Chapter 4: The Assassin|chapter-url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-4.html|ref={{harvid|Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy, Chapter 4|1964}}}}</ref> Ob 12:45, petnajst minut po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na predsednika Johna Kennedyja]], je prejel radijski ukaz, naj se odpravi v osrednjo regijo Oak Cliff kot del policijskih nadzorov v središču mesta.<ref name="WCR-C1">{{cite book|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/|year=1964|publisher=United States Government Printing Office|location=Washington, DC|page=5|chapter=Chapter 1: Summary and Conclusions|chapter-url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-1.html|ref={{harvid|Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy, Chapter 1|1964}}}}</ref> Ob 12:54 je Tippit sporočil, da je opravil naročilo. Do takrat je bilo poslanih več sporočil, ki so opisovale osumljenca atentata: belega moškega, starega okoli 30 let, visokega 1,78 m in težkega okoli 75 kg.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&pg=PA92|last=Myers|first=Dale K.|author-link=Dale K. Myers|title=With Malice: Lee Harvey Oswald and the Murder of Officer J. D. Tippit|year=2013|publisher=[[Open Road Media]]|page=92|isbn=978-1-4804-5502-3}}</ref> [[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]] Ob 13:13 je Tippit počasi vozil po 10. ulici v Oak Cliffu, ko se je v bližini križišča 10. in Patton Avenue ustavil ob [[Lee Harvey Oswald|Leeju Harveyju Oswaldu]], ki je hodil po pločniku v isti smeri. Oswalda, ki je ustrezal opisu osumljenca,<ref>Oswald was {{convert|5|ft|9|in|m}} tall and weighed {{convert|150|lb|kg}}. Warren Commission Hearings Vol. XXVI, p. 521.</ref> je Tippit poklical skozi odprto okno, ta pa je stopil do avta in se skozi okno pogovarjal s Tippitom.<ref>Warren Commission Hearings, vol. 19, p. 113, Barnes Exhibit A, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh19/html/WH_Vol19_0066a.htm Right side of Tippit squad car], showing open wing vent window. [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh17/html/WH_Vol17_0128b.htm Mrs. Markham] was on the opposite side of the street and a half block back.</ref> Tippit je zatem odprl leva stranska vrata in začel hoditi okoli prednjega dela avtomobila proti Oswaldu. Ko je hodil mimo prednjih koles na sprednji strani, je Oswald izvlekel svoj revolver in izstrelil več strelov. Trije naboji so zadeli Tippita v prsni koš, in ko je ležal na tleh, ga je Oswald še enkrat ustrelil v desni tempelj ter pobegnil iz kraja dogodka. Streljanju in trenutkom po njem je bilo priča več ljudi. [[Domingo Benavides]] je videl Tippita, ki je stal blizu vrat njegovega parkiranega policijskega avtomobila, Oswald pa je ostal blizu desne strani avtomobila. Ko je zaslišal strele in videl Tippita padati, je ustavil svoj tovornjak čez cesto, poleg Tippitovega avtomobila. Nato je opazoval, kako je Oswald zapustil prizorišče in med hojo odstranil prazne naboje iz svojega revolverja. Potem, ko je počakal v svojem vozilu, dokler Oswald ni izginil iz kraja dogodka, je Benavides stekel proti nezavestnemu Tippitu in, ko ga je videl na videz mrtvega, streljanje prijavil policijski postaji prek radia policijskega avtomobila.<ref>Warren Commission Hearings, vol. 3, p. 342, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh3/html/WC_Vol3_0175b.htm Testimony of Mrs. Barbara Jeanette Davis]. Warren Commission Hearings, vol. 6, p. 454, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh6/html/WC_Vol6_0232b.htm Testimony of Mrs. Charlie Virginia Davis].</ref> Nezavestnega Tippita so pripeljali v Medototično bolnišnico, kjer je ob 13:25 podlegel strelnim ranam in umrl.<ref name="Myers">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&q=lizzie+mae+rush&pg=PT898|last=Myers|first=Dale K.|author-link=Dale K. Myers|title=With Malice: Lee Harvey Oswald and the Murder of Officer J. D. Tippit|year=1998|location=Milford, Michigan|publisher=Oak Cliff Press|isbn=0-9662709-7-5|page=[https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&dq=%22Lizzie%20Mae%20Rush%22%201905%201990&pg=PT706 n.p.]}}</ref> Tippitov pogreb je potekal 25. novembra 1963 v cerkvi Beckley Hills, pokopali pa so ga v spominskem parku Laurel Land v Dallasu.<ref>{{cite news|title=Bells Toll for Officer Tippit|newspaper=[[The Boston Globe]]|date=November 26, 1963|page=10|agency=Associated Press}}</ref><ref>{{cite news|title=Oswald Is Buried in Texas in a Wooden Coffin|first=Donald|last=Janson|newspaper=[[The New York Times]]|date=November 26, 1963|page=14}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theaustralian.com.au/inquirer/untold-story-of-the-jfk-assassination-murder-of-jd-tippit/news-story/7cc0e2f44614bd6ad46a7d4ea35956be|url-access=subscription|title=The untold story of the day JFK was assassinated|author=Alan Howe|newspaper=[[The Australian]]|date=November 22, 2022|access-date=November 22, 2022}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{official|https://www.jdtippit.com/index.html}}, Oak Cliff Press ([[:en:Dale_K._Myers|Dale K. Myers]]) * [http://www.odmp.org/officer/13338-officer-j-d-tippit "Officer J. D. Tippit"], [[:en:Officer_Down_Memorial_Page|Officer Down Memorial Page]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tippit, J. D.}} [[Kategorija:Ameriški policisti]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] 5jsgrph5bh49gxz23vud2deci16xtax 6675615 6675308 2026-05-14T10:53:25Z Gledalec 242658 fotografija dodana 6675615 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=J. D. Tippit|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Tippit leta 1963.|citizenship={{USA}}|death_cause=[[Umor]]|occupation=}}'''J. D. Tippit,''' [[Američani|ameriški]] [[policist]] * [[18. september]] [[1924]] [[Annona, Texsas|Annona]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[22. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Tippit je bil 11 let član policijske uprave v Dallasu. 22. novembra 1963, na dan atentata na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], je Tippit iskal osumljenca napada. Med nalogo ga je, približno 45 minut po Kennedyjevem atentatu, v stanovanjski soseski v predelu Oak Cliff v Dallasu ustrelil [[Lee Harvey Oswald]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jdtippit.com/1924_bio.htm|title=BIOGRAPHY: 1924–1943}}</ref> Tippit je pozneje zaradi poškodb streljanja umrl. Oswald je bil prvotno aretiran zaradi umora Tippita, nato pa je bil aretiran zaradi umora predsednika Kennedyja. Oswald je bil obtožen obeh kaznivih dejanj kmalu po aretaciji, a ga je dva dni kasneje ubil [[Jack Ruby]]. == Življenjepis == J. D. Tippit se je rodil 18. septembra 1924 v [[Annona|Annoni]] v [[Teksas|Teksasu]]. Bil je sin kmetov Edgarja Leeja Tippita in Lizzie Mae Rush. Kljub domnevam, da je bilo njegovo ime "Jefferson Davis", okrajšava dejansko ni imela posebnega pomena.<ref>{{cite web|url=https://www.jdtippit.com/tree.htm|title=Tippit family tree|website=jdtippit.com}}</ref> V vojsko Združenih držav se je vpisal 21. julija 1944 in bil vključen v 513. padalski pehotni polk 17. letalske divizije. Boril se je v operaciji Varsity in letalskem preletu reke Ren marca 1945.<ref>{{Cite web|url=https://www.jdtippit.com/1943_bio.htm|title=J. D. Tippit / 1943–1952 Biography|work=J. D. Tippit: An Ordinary Life – Official Home Page}}</ref> Odlikovan je bil z bronasto zvezdo ter ostal v aktivni službi do 20. junija 1946.<ref>{{cite book|last=Dooley-Awbrey|first=Betty|title=Why Stop?: A Guide to Texas Roadside Historical Markers|year=2013|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-1-58979-789-5|page=93}}</ref> 26. decembra 1946 se je Tippit poročil z Marie Frances Gaswat in z njo je imel tri otroke. Tippit je opravljal je več različnih delovnih mest, med drugim je bil kmet in rančer, 28. julija 1952 pa se je zaposlil na policiji v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] kot policijski častnik. V času, ko je delal na policijski postaji v Dallasu, je bil Tippit dvakrat nagrajen za njegov pogum.<ref>{{cite book|last1=Russo|first1=Gus|last2=Moses|first2=Harry|others=Foreword by [[Tom Brokaw]]|author1-link=Gus Russo|title=Where Were You?: America Remembers the JFK Assassination|url=https://archive.org/details/wherewereyouamer0000russ|year=2013|publisher=Lyons Press|isbn=978-0762794560|page=[https://archive.org/details/wherewereyouamer0000russ/page/n52 41]}}</ref> Kot dallaški policist prejemal mesečno plačo 490 dolarjev, kar je enako 4877 dolarjev v letu 2023.<ref>{{cite web|url=http://www.dallasnews.com/news/jfk50/reflect/20131102-for-slain-officer-j.d.-tippits-family-normal-life-gone-in-a-flash.ece|title=For slain officer J.D. Tippit's family, 'normal' life gone in a flash|last=Appleton|first=Roy|date=November 2, 2013|work=Dallas News|access-date=August 15, 2014}}</ref> Do leta 1963 je imel policijski avto št. 10. [[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]] 22. novembra 1963 je bil Tippit na rutinski patrulji v [[Oak Cliff|Oak Cliffu]], stanovanjski soseski v Dallasu.<ref name="WCR-C4">{{cite book|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/|year=1964|publisher=United States Government Printing Office|location=Washington, D.C.|page=165|chapter=Chapter 4: The Assassin|chapter-url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-4.html|ref={{harvid|Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy, Chapter 4|1964}}}}</ref> Ob 12:45, petnajst minut po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na predsednika Johna Kennedyja]], je prejel radijski ukaz, naj se odpravi v osrednjo regijo Oak Cliff kot del policijskih nadzorov v središču mesta.<ref name="WCR-C1">{{cite book|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/|year=1964|publisher=United States Government Printing Office|location=Washington, DC|page=5|chapter=Chapter 1: Summary and Conclusions|chapter-url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-1.html|ref={{harvid|Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy, Chapter 1|1964}}}}</ref> Ob 12:54 je Tippit sporočil, da je opravil naročilo. Do takrat je bilo poslanih več sporočil, ki so opisovale osumljenca atentata: belega moškega, starega okoli 30 let, visokega 1,78 m in težkega okoli 75 kg.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&pg=PA92|last=Myers|first=Dale K.|author-link=Dale K. Myers|title=With Malice: Lee Harvey Oswald and the Murder of Officer J. D. Tippit|year=2013|publisher=[[Open Road Media]]|page=92|isbn=978-1-4804-5502-3}}</ref> [[Slika:X Marks Spot Where Oswald Killed Officer J.D. Tippit - Oak Cliff Neighborhood - Dallas - Texas - USA (19474820384).jpg|sličica|Označeno mesto, na katerem je Oswald ubil Tippita.]] Ob 13:13 je Tippit počasi vozil po 10. ulici v Oak Cliffu, ko se je v bližini križišča 10. in Patton Avenue ustavil ob [[Lee Harvey Oswald|Leeju Harveyju Oswaldu]], ki je hodil po pločniku v isti smeri. Oswalda, ki je ustrezal opisu osumljenca,<ref>Oswald was {{convert|5|ft|9|in|m}} tall and weighed {{convert|150|lb|kg}}. Warren Commission Hearings Vol. XXVI, p. 521.</ref> je Tippit poklical skozi odprto okno, ta pa je stopil do avta in se skozi okno pogovarjal s Tippitom.<ref>Warren Commission Hearings, vol. 19, p. 113, Barnes Exhibit A, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh19/html/WH_Vol19_0066a.htm Right side of Tippit squad car], showing open wing vent window. [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh17/html/WH_Vol17_0128b.htm Mrs. Markham] was on the opposite side of the street and a half block back.</ref> Tippit je zatem odprl leva stranska vrata in začel hoditi okoli prednjega dela avtomobila proti Oswaldu. Ko je hodil mimo prednjih koles na sprednji strani, je Oswald izvlekel svoj revolver in izstrelil več strelov. Trije naboji so zadeli Tippita v prsni koš, in ko je ležal na tleh, ga je Oswald še enkrat ustrelil v desni tempelj ter pobegnil iz kraja dogodka. Streljanju in trenutkom po njem je bilo priča več ljudi. [[Domingo Benavides]] je videl Tippita, ki je stal blizu vrat njegovega parkiranega policijskega avtomobila, Oswald pa je ostal blizu desne strani avtomobila. Ko je zaslišal strele in videl Tippita padati, je ustavil svoj tovornjak čez cesto, poleg Tippitovega avtomobila. Nato je opazoval, kako je Oswald zapustil prizorišče in med hojo odstranil prazne naboje iz svojega revolverja. Potem, ko je počakal v svojem vozilu, dokler Oswald ni izginil iz kraja dogodka, je Benavides stekel proti nezavestnemu Tippitu in, ko ga je videl na videz mrtvega, streljanje prijavil policijski postaji prek radia policijskega avtomobila.<ref>Warren Commission Hearings, vol. 3, p. 342, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh3/html/WC_Vol3_0175b.htm Testimony of Mrs. Barbara Jeanette Davis]. Warren Commission Hearings, vol. 6, p. 454, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh6/html/WC_Vol6_0232b.htm Testimony of Mrs. Charlie Virginia Davis].</ref> Nezavestnega Tippita so pripeljali v Medototično bolnišnico, kjer je ob 13:25 podlegel strelnim ranam in umrl.<ref name="Myers">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&q=lizzie+mae+rush&pg=PT898|last=Myers|first=Dale K.|author-link=Dale K. Myers|title=With Malice: Lee Harvey Oswald and the Murder of Officer J. D. Tippit|year=1998|location=Milford, Michigan|publisher=Oak Cliff Press|isbn=0-9662709-7-5|page=[https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&dq=%22Lizzie%20Mae%20Rush%22%201905%201990&pg=PT706 n.p.]}}</ref> Tippitov pogreb je potekal 25. novembra 1963 v cerkvi Beckley Hills, pokopali pa so ga v spominskem parku Laurel Land v Dallasu.<ref>{{cite news|title=Bells Toll for Officer Tippit|newspaper=[[The Boston Globe]]|date=November 26, 1963|page=10|agency=Associated Press}}</ref><ref>{{cite news|title=Oswald Is Buried in Texas in a Wooden Coffin|first=Donald|last=Janson|newspaper=[[The New York Times]]|date=November 26, 1963|page=14}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theaustralian.com.au/inquirer/untold-story-of-the-jfk-assassination-murder-of-jd-tippit/news-story/7cc0e2f44614bd6ad46a7d4ea35956be|url-access=subscription|title=The untold story of the day JFK was assassinated|author=Alan Howe|newspaper=[[The Australian]]|date=November 22, 2022|access-date=November 22, 2022}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{official|https://www.jdtippit.com/index.html}}, Oak Cliff Press ([[:en:Dale_K._Myers|Dale K. Myers]]) * [http://www.odmp.org/officer/13338-officer-j-d-tippit "Officer J. D. Tippit"], [[:en:Officer_Down_Memorial_Page|Officer Down Memorial Page]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tippit, J. D.}} [[Kategorija:Ameriški policisti]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] 4sdheizav4lsy4lgsa3wu2wa5cryw17 6675616 6675615 2026-05-14T10:56:03Z Gledalec 242658 /* Življenjepis */ pp 6675616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=J. D. Tippit|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Tippit leta 1963.|citizenship={{USA}}|death_cause=[[Umor]]|occupation=}}'''J. D. Tippit,''' [[Američani|ameriški]] [[policist]] * [[18. september]] [[1924]] [[Annona, Texsas|Annona]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[22. november]] [[1963]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Tippit je bil 11 let član policijske uprave v Dallasu. 22. novembra 1963, na dan atentata na ameriškega predsednika [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], je Tippit iskal osumljenca napada. Med nalogo ga je, približno 45 minut po Kennedyjevem atentatu, v stanovanjski soseski v predelu Oak Cliff v Dallasu ustrelil [[Lee Harvey Oswald]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jdtippit.com/1924_bio.htm|title=BIOGRAPHY: 1924–1943}}</ref> Tippit je pozneje zaradi poškodb streljanja umrl. Oswald je bil prvotno aretiran zaradi umora Tippita, nato pa je bil aretiran zaradi umora predsednika Kennedyja. Oswald je bil obtožen obeh kaznivih dejanj kmalu po aretaciji, a ga je dva dni kasneje ubil [[Jack Ruby]]. == Življenjepis == J. D. Tippit se je rodil 18. septembra 1924 v [[Annona|Annoni]] v [[Teksas|Teksasu]]. Bil je sin kmetov Edgarja Leeja Tippita in Lizzie Mae Rush. Kljub domnevam, da je bilo njegovo ime "Jefferson Davis", okrajšava dejansko ni imela posebnega pomena.<ref>{{cite web|url=https://www.jdtippit.com/tree.htm|title=Tippit family tree|website=jdtippit.com}}</ref> V vojsko Združenih držav se je vpisal 21. julija 1944 in bil vključen v 513. padalski pehotni polk 17. letalske divizije. Boril se je v operaciji Varsity in letalskem preletu reke Ren marca 1945.<ref>{{Cite web|url=https://www.jdtippit.com/1943_bio.htm|title=J. D. Tippit / 1943–1952 Biography|work=J. D. Tippit: An Ordinary Life – Official Home Page}}</ref> Odlikovan je bil z bronasto zvezdo ter ostal v aktivni službi do 20. junija 1946.<ref>{{cite book|last=Dooley-Awbrey|first=Betty|title=Why Stop?: A Guide to Texas Roadside Historical Markers|year=2013|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-1-58979-789-5|page=93}}</ref> 26. decembra 1946 se je Tippit poročil z Marie Frances Gaswat in z njo je imel tri otroke. Tippit je opravljal je več različnih delovnih mest, med drugim je bil kmet in rančer, 28. julija 1952 pa se je zaposlil na policiji v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] kot policijski častnik. V času, ko je delal na policijski postaji v Dallasu, je bil Tippit dvakrat nagrajen za njegov pogum.<ref>{{cite book|last1=Russo|first1=Gus|last2=Moses|first2=Harry|others=Foreword by [[Tom Brokaw]]|author1-link=Gus Russo|title=Where Were You?: America Remembers the JFK Assassination|url=https://archive.org/details/wherewereyouamer0000russ|year=2013|publisher=Lyons Press|isbn=978-0762794560|page=[https://archive.org/details/wherewereyouamer0000russ/page/n52 41]}}</ref> Kot dallaški policist prejemal mesečno plačo 490 dolarjev, kar je enako 4877 dolarjev v letu 2023.<ref>{{cite web|url=http://www.dallasnews.com/news/jfk50/reflect/20131102-for-slain-officer-j.d.-tippits-family-normal-life-gone-in-a-flash.ece|title=For slain officer J.D. Tippit's family, 'normal' life gone in a flash|last=Appleton|first=Roy|date=November 2, 2013|work=Dallas News|access-date=August 15, 2014}}</ref> Do leta 1963 je imel policijski avto št. 10. [[Slika:Simulated Positions of Lee Harvey Oswald and JD Tippit on November-22-1963.png|sličica|FBI je simuliral rekreacijo položajev Oswalda in policista Tippita v času streljanja.]] 22. novembra 1963 je bil Tippit na rutinski patrulji v [[Oak Cliff|Oak Cliffu]], stanovanjski soseski v Dallasu.<ref name="WCR-C4">{{cite book|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/|year=1964|publisher=United States Government Printing Office|location=Washington, D.C.|page=165|chapter=Chapter 4: The Assassin|chapter-url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-4.html|ref={{harvid|Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy, Chapter 4|1964}}}}</ref> Ob 12:45, petnajst minut po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na predsednika Johna Kennedyja]], je prejel radijski ukaz, naj se odpravi v osrednjo regijo Oak Cliff kot del policijskih nadzorov v središču mesta.<ref name="WCR-C1">{{cite book|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/|year=1964|publisher=United States Government Printing Office|location=Washington, DC|page=5|chapter=Chapter 1: Summary and Conclusions|chapter-url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-1.html|ref={{harvid|Report of the President's Commission on the Assassination of President John F. Kennedy, Chapter 1|1964}}}}</ref> Ob 12:54 je Tippit sporočil, da je opravil naročilo. Do takrat je bilo poslanih več sporočil, ki so opisovale osumljenca atentata: belega moškega, starega okoli 30 let, visokega 1,78 m in težkega okoli 75 kg.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&pg=PA92|last=Myers|first=Dale K.|author-link=Dale K. Myers|title=With Malice: Lee Harvey Oswald and the Murder of Officer J. D. Tippit|year=2013|publisher=[[Open Road Media]]|page=92|isbn=978-1-4804-5502-3}}</ref> [[Slika:X Marks Spot Where Oswald Killed Officer J.D. Tippit - Oak Cliff Neighborhood - Dallas - Texas - USA (19474820384).jpg|sličica|Označeno mesto, na katerem je Oswald ubil policista Tippita.]] Ob 13:13 je Tippit počasi vozil po 10. ulici v Oak Cliffu, ko se je v bližini križišča 10. in Patton Avenue ustavil ob [[Lee Harvey Oswald|Leeju Harveyju Oswaldu]], ki je hodil po pločniku v isti smeri. Oswalda, ki je ustrezal opisu osumljenca,<ref>Oswald was {{convert|5|ft|9|in|m}} tall and weighed {{convert|150|lb|kg}}. Warren Commission Hearings Vol. XXVI, p. 521.</ref> je Tippit poklical skozi odprto okno, ta pa je stopil do avta in se skozi okno pogovarjal s Tippitom.<ref>Warren Commission Hearings, vol. 19, p. 113, Barnes Exhibit A, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh19/html/WH_Vol19_0066a.htm Right side of Tippit squad car], showing open wing vent window. [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh17/html/WH_Vol17_0128b.htm Mrs. Markham] was on the opposite side of the street and a half block back.</ref> Tippit je zatem odprl leva stranska vrata in začel hoditi okoli prednjega dela avtomobila proti Oswaldu. Ko je hodil mimo prednjih koles na sprednji strani, je Oswald izvlekel svoj revolver in izstrelil več strelov. Trije naboji so zadeli Tippita v prsni koš, in ko je ležal na tleh, ga je Oswald še enkrat ustrelil v desni tempelj ter pobegnil iz kraja dogodka. Streljanju in trenutkom po njem je bilo priča več ljudi. [[Domingo Benavides]] je videl Tippita, ki je stal blizu vrat njegovega parkiranega policijskega avtomobila, Oswald pa je ostal blizu desne strani avtomobila. Ko je zaslišal strele in videl Tippita padati, je ustavil svoj tovornjak čez cesto, poleg Tippitovega avtomobila. Nato je opazoval, kako je Oswald zapustil prizorišče in med hojo odstranil prazne naboje iz svojega revolverja. Potem, ko je počakal v svojem vozilu, dokler Oswald ni izginil iz kraja dogodka, je Benavides stekel proti nezavestnemu Tippitu in, ko ga je videl na videz mrtvega, streljanje prijavil policijski postaji prek radia policijskega avtomobila.<ref>Warren Commission Hearings, vol. 3, p. 342, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh3/html/WC_Vol3_0175b.htm Testimony of Mrs. Barbara Jeanette Davis]. Warren Commission Hearings, vol. 6, p. 454, [http://www.aarclibrary.org/publib/jfk/wc/wcvols/wh6/html/WC_Vol6_0232b.htm Testimony of Mrs. Charlie Virginia Davis].</ref> Nezavestnega Tippita so pripeljali v Medototično bolnišnico, kjer je ob 13:25 podlegel strelnim ranam in umrl.<ref name="Myers">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&q=lizzie+mae+rush&pg=PT898|last=Myers|first=Dale K.|author-link=Dale K. Myers|title=With Malice: Lee Harvey Oswald and the Murder of Officer J. D. Tippit|year=1998|location=Milford, Michigan|publisher=Oak Cliff Press|isbn=0-9662709-7-5|page=[https://books.google.com/books?id=IdnhAQAAQBAJ&dq=%22Lizzie%20Mae%20Rush%22%201905%201990&pg=PT706 n.p.]}}</ref> Tippitov pogreb je potekal 25. novembra 1963 v cerkvi Beckley Hills, pokopali pa so ga v spominskem parku Laurel Land v Dallasu.<ref>{{cite news|title=Bells Toll for Officer Tippit|newspaper=[[The Boston Globe]]|date=November 26, 1963|page=10|agency=Associated Press}}</ref><ref>{{cite news|title=Oswald Is Buried in Texas in a Wooden Coffin|first=Donald|last=Janson|newspaper=[[The New York Times]]|date=November 26, 1963|page=14}}</ref><ref>{{cite news|url=https://www.theaustralian.com.au/inquirer/untold-story-of-the-jfk-assassination-murder-of-jd-tippit/news-story/7cc0e2f44614bd6ad46a7d4ea35956be|url-access=subscription|title=The untold story of the day JFK was assassinated|author=Alan Howe|newspaper=[[The Australian]]|date=November 22, 2022|access-date=November 22, 2022}}</ref> == Glej tudi == * [[John F. Kennedy]] * [[John Connally]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{official|https://www.jdtippit.com/index.html}}, Oak Cliff Press ([[:en:Dale_K._Myers|Dale K. Myers]]) * [http://www.odmp.org/officer/13338-officer-j-d-tippit "Officer J. D. Tippit"], [[:en:Officer_Down_Memorial_Page|Officer Down Memorial Page]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tippit, J. D.}} [[Kategorija:Ameriški policisti]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] qrt8vhytbld1sz47uau9v20pb2hm1tv 0 501729 6675325 6521905 2026-05-13T13:49:59Z Gledalec 242658 pp 6675325 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jack Ruby|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|known_for=Morilec [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]]}}'''Jack Leon Ruby''' (rojen kot '''Jacob Leon Rubenstein'''), [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]] in [[podjetnik]], * [[25. marec]] [[1911]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[3. januar]] [[1967]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas|Texsas]], ZDA. Bil je lastnik Dallaškega nočnega kluba. 24. novembra 1963 je Ruby ustrelil in ubil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], ki je bil zaradi obtožitve tako atentata na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], takratnega predsednika ZDA, kot tudi umora dallaškega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]] v policijskem pridržanju. Policija v Dallasu je Rubyja spoznala za krivega zaradi umora Oswalda . Bil je obsojen na smrtno kazen. Odvetnik se je na Rubyjevo obsodbo kasneje pritožil in kmalu dobil novo sojenje. Ko je bil določen datum njegovega novega sojenja, je Ruby v zaporu zbolel in 3. januarja 1967 umrl zaradi [[Pljučna embolija|pljučne embolije]], ki jo je povzročil [[pljučni rak]]. [[Slika:Ruby shoots Oswald (full).jpg|sličica|Jack Ruby kmalu potem, ko je ustrelil Oswalda.|260x260_pik]] Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Ruby sam ubil Oswalda. Različne skupine so verjele, da je bil Ruby vpleten s pomembnimi osebami v organiziranem kriminalu in da je ubil Oswalda kot del splošnega zapleta okoli atentata na Kennedyja.<ref>{{Navedi revijo|date=December 14, 1963|title=The Assassin|magazine=The Saturday Evening Post}}</ref> == Sklici == <references />{{Bio-škrbina}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] {{DEFAULTSORT:Ruby_Jack}} rq81fkr9kdjus5wtb0plv1knt1uwabm 6675328 6675325 2026-05-13T13:58:09Z Gledalec 242658 pp 6675328 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jack Ruby|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Ruby ob aretaciji, 24. novembra 1963.|known_for=Morilec [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]]}}'''Jack Leon Ruby''' (rojen kot '''Jacob Leon Rubenstein'''), [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]] in [[podjetnik]], * [[25. marec]] [[1911]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[3. januar]] [[1967]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas|Texsas]], ZDA. Bil je lastnik Dallaškega nočnega kluba. 24. novembra 1963 je Ruby ustrelil in ubil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], ki je bil zaradi obtožitve tako atentata na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], takratnega predsednika ZDA, kot tudi umora dallaškega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]] v policijskem pridržanju. Policija v Dallasu je Rubyja spoznala za krivega zaradi umora Oswalda . Bil je obsojen na smrtno kazen. Odvetnik se je na Rubyjevo obsodbo kasneje pritožil in kmalu dobil novo sojenje. Ko je bil določen datum njegovega novega sojenja, je Ruby v zaporu zbolel in 3. januarja 1967 umrl zaradi [[Pljučna embolija|pljučne embolije]], ki jo je povzročil [[pljučni rak]]. [[Slika:Ruby shoots Oswald (full).jpg|sličica|Jack Ruby kmalu potem, ko je ustrelil Oswalda.|260x260_pik]] Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Ruby sam ubil Oswalda. Različne skupine so verjele, da je bil Ruby vpleten s pomembnimi osebami v organiziranem kriminalu in da je ubil Oswalda kot del splošnega zapleta okoli atentata na Kennedyja.<ref>{{Navedi revijo|date=December 14, 1963|title=The Assassin|magazine=The Saturday Evening Post}}</ref> == Sklici == <references />{{Bio-škrbina}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] {{DEFAULTSORT:Ruby_Jack}} n4b5zdx93roscs0x9ab3xx98llmnx49 6675613 6675328 2026-05-14T10:45:47Z Gledalec 242658 np 6675613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jack Ruby|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Ruby ob aretaciji, 24. novembra 1963.|known_for=Morilec [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]]}}'''Jack Leon Ruby''' (rojen kot '''Jacob Leon Rubenstein'''), [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]] in [[podjetnik]], * [[25. marec]] [[1911]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[3. januar]] [[1967]] [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas|Texsas]], ZDA. Bil je lastnik Dallaškega nočnega kluba. 24. novembra 1963 je Ruby ustrelil in ubil [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]], ki je bil zaradi obtožitve tako atentata na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]], takratnega predsednika ZDA, kot tudi umora dallaškega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]] v policijskem pridržanju. Policija v Dallasu je Rubyja spoznala za krivega zaradi umora Oswalda . Bil je obsojen na smrtno kazen. Odvetnik se je na Rubyjevo obsodbo kasneje pritožil in kmalu dobil novo sojenje. Ko je bil določen datum njegovega novega sojenja, je Ruby v zaporu zbolel in 3. januarja 1967 umrl zaradi [[Pljučna embolija|pljučne embolije]], ki jo je povzročil [[pljučni rak]]. [[Slika:Ruby shoots Oswald (full).jpg|sličica|Jack Ruby kmalu potem, [[Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda|ko je ustrelil Oswalda]].|260x260_pik]] Septembra 1964 je Warrenova komisija ugotovila, da je Ruby sam ubil Oswalda. Različne skupine so verjele, da je bil Ruby vpleten s pomembnimi osebami v organiziranem kriminalu in da je ubil Oswalda kot del splošnega zapleta okoli atentata na Kennedyja.<ref>{{Navedi revijo|date=December 14, 1963|title=The Assassin|magazine=The Saturday Evening Post}}</ref> == Sklici == <references />{{Bio-škrbina}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški morilci]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] {{DEFAULTSORT:Ruby_Jack}} 8d4kxx1zayb73utlmoorpku6xjbx9nw 0 503844 6675444 6621362 2026-05-13T18:55:15Z Romanm 13 /* Zgodovina */ [[Ordoño I. Asturijski]] 6675444 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Oviedo | settlement_type = mesto in občina | official_name = <!-- if different from name --> | native_name = {{native name|ast|Uviéu}} | image_skyline = Catedral de San Salvador en Oviedo.jpg | image_alt = | image_caption = Stolnica v Oviedu | image_flag = Uvieu_flag.svg | image_shield = Escudo_de_Oviedo.svg | nickname = | motto = Benemérita, invicta, heroica, buena, muy noble, muy leal<br /><small>(Zaslužen, neporažen, herojski, dober, zelo plemenit, zelo zvest)</small> | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = | pushpin_label_position1 = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Asturija | subdivision_type3 = Comarca | subdivision_name3 = Oviedo | coordinates = {{coord|43|21|36|N|5|50|42|W|region:ES_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | elevation_m = 232 | elevation_min_m = | elevation_max_m = | area_footnotes = | area_total_km2 = 186,65 | established_title = | established_date =760-tih | population_as_of = | population_footnotes = <ref>Municipal Register of Spain 2018. National Statistics Institute. </ref> | population_total = 220.020 | population_demonym = ''ovetense'' in castilian <br />''uvieín/a'' in Asturian or, colloquially, ''carbayón'' | population_note = | population_density_km2 = auto | blank_name_sec1 = Uradni jeziki | blank_info_sec1 = [[španščina]] | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = Postal code | postal_code = od 33001 do 33013 | area_code_type = Dialing code | area_code = | leader_title = | leader_name = | leader_party = | website = http://www.oviedo.es/ | footnotes = }} '''Oviedo''' (španščina [oˈβjeðo]; [[asturščina|astursko]] ''Uviéu'' [uˈβjeʊ]) je [[glavno mesto]] [[Asturija|kneževine Asturije]] na severu [[Španija|Španije]] in upravno in trgovsko središče province. To je tudi ime občine, ki vsebuje mesto z okoli 220.000 prebivalci. Oviedo je približno 24 km jugozahodno od [[Gijón]]a<ref>{{navedi splet|url=https://esdistancia.com/route/oviedo/gij%C3%B3n|title=Distancia de Oviedo a Gijón en coche|website=esdistancia.com|language=es|access-date=2018-12-18|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806044802/https://esdistancia.com/route/oviedo/gij%C3%B3n|url-status=dead}}</ref> in 23 km južno od [[Avilés]]a<ref>{{navedi splet|url=https://esdistancia.com/route/oviedo/aviles|title=Distancia de Oviedo a Avilés en coche|website=esdistancia.com|language=es|access-date=2018-12-18|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806041823/https://esdistancia.com/route/oviedo/aviles|url-status=dead}}</ref>, oba ležita ob obali [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]]. Bližina Ovieda do oceana, ki je manj kot 30 kilometrov, v kombinaciji z dvignjenim položajem z območji mesta, ki so več kot 300 metrov nad morjem, povzroča, da ima mesto morsko podnebje, čeprav ni na sami obali. == Zgodovina == [[Astursko kraljestvo]] se je začela leta 720 z vstajo vizigotskega aristokrata [[Pelagij Asturski|Pelagija]] (685–737) proti muslimanom, ki so takrat zasedli večino [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Mavrska invazija, ki se je začela leta 711, je prevzela nadzor nad večino polotoka, vse do upora Pelagija v severnih gorah. Nastalo kraljestvo Asturija, ki je bila v ekonomsko revni regiji Iberija, so muslimani v veliki meri ignorirali. Leta 720 je bilo območje, kjer je zdaj Oviedo, še vedno nenaseljeno.<ref>Linehan, Peter. ''History and the historians of medieval Spain''. Clarendon Press, 1993, p.83-4.</ref> Rečeno je, da sta dva meniha, Máximo in Fromestano (latinsko ''Maximus et Fromestanus''), ustanovila mesto leta 761. To naselje naj bi kmalu zaključili z izgradnjo majhne cerkve, posvečene svetemu Vincentu iz Zaragoze. Oviedo je bil ustanovljen na nenaseljenem pobočju, brez vizigotskih ali rimskih temeljev, preden je postal astursko mesto. Po Pelagiju, ki je umrl leta 737, je [[Alfonz I. Asturski]] (739–57) ustanovil rodbino, ki je vladala do leta 1037. Astursko kraljestvo je bilo sovražno z južno mavrsko Španijo. Leta 794 je Oviedo opustošil in oropal kalif Hisham I. Cordobski v eni izmed svojih številnih kampanj proti krščanskim kraljestvom.<ref>''Hisham I'', D.M. Dunlop, ''The Encyclopaedia of Islam'', Vol. III, ed. Bernard Lewis, V.L. Menage, Charles Pellat and Jacob Schacht, (E.J. Brill, 1986), 495.</ref> Kralj Alfonz I. naj bi »vzpostavil celoten red Gotov, kakršen je bil v Toledu, toliko v cerkvi kot v palači«.<ref>''Chronica Albeldensia''. XV. 9: ed. Gil, Crónicas asturianas, p. 174.</ref> Namen z Oviedom je bil oblikovati mesto podobno kot pri Vizigotskem Toledu. Ko so se kralji naselili v Oviedu, so prevzeli kar največ arhitekturnega sloga in podob Toleda. Tudi s tem v mislih Oviedo ni bil nujno podoben stari vizigotski prestolnici. Namesto tega cerkve in zgradbe Ovieda sledijo pozni provincialni rimski tradiciji. Ker je bila Asturija v tistem času kmetijsko revno območje Španije, je obseg stavb precej impresiven.<ref>Wickham, Chris.''The Inheritance of Rome''. Penguin Books, 2009, p. 500-3</ref> Bogata arhitekturna tradicija Ovieda se je začela s kraljem [[Fruela I. Asturski|Fruelom I.]] (757–768). Asturski kralj Fruela I., četrti med asturskimi monarhi, je bil prvi odločen promotor mesta, kar lahko priča njegova gradnja palače in bližnje cerkve. To cerkev je kasneje obnovil Alfonz II. Oviedo dolguje poznejšemu kralju Alfonzu II. ustanovitev kot glavno mesto in vladajoči sedež zaradi selitve dvora iz Pravije in oblikovanja romarske poti v Santiago de Compostela, pomembnega dogodka v zgodovini Ovieda, cerkev posvečena Odrešeniku, stolnica San Salvador in kraljeva palača so tvorili jedro Ovieda. V času vladavine Alfonza II. je bila zgrajena tudi cerkev San Julian de los Prados, ki je ena najbolje ohranjenih asturskih cerkva. Naslednik Alfonza II., Ramiro I. (842–850), je nadaljeval gradnjo. Zgradil je dve stavbi, cerkev Santa Maria del Naranco in San Miguel de Lillo. Cerkev Santa Maria de Naranco je bila prvotno palača Ramira I., kasneje pa se je spremenila v cerkev.<ref>Collins, Roger. ''Caliphs and Kings: Spain, 796-1031''. Wiley-Blackwell, 2012, p.109</ref> Do takrat je bil dvor osredotočen na Oviedo, ki je bil glavna kraljeva rezidenca. Ta dvor so nadzorovali pripadniki asturskega plemstva.<ref name="Collins 2012, p.71">Collins 2012, p.71</ref> Osemletni mandat Ramira I. (842–850) je bil neprijeten, soočil se je z upori grofov v palači. Prvi upor proti Ramiru I. je vodil Alroitus, drugi upor pa Piniolus. Oba upora sta bila neuspešna pri odstranitvi Ramira I. Ti upori so bili, ker je morda Ramiro I. svojo palačo zgradil v gorah, ki obdajajo Oviedo, verjetno stran od nasilja. V 9. stoletju je bilo v Oviedu običajno lastninsko pravo v rimskem slogu. Dokumenti iz 9. stoletja kažejo tudi na majhne aristokracije po vsem kraljestvu, pa tudi na veliko prisotnost posestnikov kmetov.<ref name="Wickham 2009, p.500-3">Wickham 2009, p.500-3</ref> Po vladavini Ramira I. je na oblast prišel [[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]] (850–866) kot dedič asturskega kralja po očetu in sinu. Ordoño I. je bil prvi kralj, ki se je razširil proti jugu na arabsko ozemlje. 27. maja 866 po smrti Ordona I. so poskušali prevzeti prestol uzurpatorji. Naslednji kralj Alfonz III. (866–910), ki je bil takrat star trinajst let, se je zatekel v Kastilijo, dokler njegovi privrženci niso ubili uzurpatorja.<ref name="Collins 2012, p.78">Collins 2012, p.78</ref> Prispevki Alfonza III. pri gradnji stavb niso tako dobro dokumentirani kot prispevki Ramira I. ali Alfonza II. Kronika Alfonza III. niti kronika Albelda ne omenja nobene stavbe, ki bi jo ustvaril,. Leta 882 so truplo kordobskega mučenika Evlogija poslali v Oviedo. To je pomenilo diplomatsko darilo emirja Mohameda I. (852–886). Evlogija so usmrtili leta 859. Telo je verjetno spremljala Eulogijeva knjižna zbirka. V 16. stoletju so v knjižnici stolnice v Oviedu odkrili edini rokopis Eulogijevih spisov. Tu so ga enkrat kopirali, preden je popolnoma izginil iz knjižnice. Po ofenzivi leta 881 proti omajadski vojski se je Alfsonz III. vrnil v Oviedo, da bi obnovil cerkve. Takrat je zgradil eno ali več palač. Kronika Albelda in kronika Sampira vežeta zmage Alfonza III. v bitki z njegovim programom gradnje cerkve v Oviedu.<ref name="Collins 2012, p.81">Collins 2012, p.81</ref> Leta 908 je Alfonz III. naročil križ iz zlata in draguljev, ki naj bi vseboval križ, ki ga je nosil Pelagij I. v Covadongi. Ta "križ zmage" je v Camara Sancta v stolnici v Oviedu. Vendar pa nedavna analiza lesenega križa s carbon14 kaže, da ni bil starejši od zlatega ohišja, ki je bilo narejeno za obdajanje križa. Naročilo ohišja nam pokaže interes Alfonza III. za ohranitev legende o Pelagiju I. Proti koncu vladavine se je Alfonz III. soočil s številnimi izzivi. Leta 901 je prerok po imenu Alhaman vodil "veliko vojsko muslimanov" in poskušal zavzeti Zamoro. Da bi k temu dodali, se je Alfonzov brat Vermudo uprl v Astorgi. Njegovi sinovi so izvedli več poskusov in ga strmoglavili; umrl je v Zamoru. Njegovo telo so odpeljali v Oviedo na pokop. Selitev kraljevega dvora v León, po smrti Alfonza III., 'Velikega', povezuje življenje mesta z relikvijami, shranjenimi v stolnici in mimohodom romarjev, ki obiščejo El Salvador in nadaljujejo pot do Santiago de Compostela. Kralji so po spremembi vse manj časa preživeli v Oviedu in več časa na bogatih ravnicah reke [[Duero]]. León je bil zgrajen po tem ko je postal glavno mesto in je sčasoma gradbeno presegel Oviedo. V 12. stoletju je številne kraljeve listine izdelal škof Pelayo de Oviedo, ''el fabulador'' ("pravljičar"). Ker je bilo v Kraljevini Asturiji malo pregledov notranjega knjigovodstva, so bile takšne akcije v kraljestvu običajne. Ko so izvirni dokumenti zbledeli, so jih prepisali na kartuše in pogosto s spremembami, ki so ustrezale potrebam tistih, ki so dokumente kopirali. Najbolj očiten primer je v ''Liber Testamentorumu'', ki ga je leta 1109. sestavil škof Pelayo de Oviedo. Ta dokument je vseboval številne potrditvene in lastninske pravice stolnice Oviedo s strani asturskih in leonskih kraljev. Škof Pelayo je imel za tem namen poskušati pridobiti neodvisnost svojega sedeža od nadškofa Toleda ali Santiaga, pa tudi promovirati Oviedo kot romarsko destinacijo.<ref>Collins 2012, p.51</ref> Po besedah Sáncheza-Albornoza je »On (škof Pelayo) vedno, vedno, vedno ponareja«.<ref>'Siempre, siempre, siempre falsificó al service de las Gloria de su iglesia’: Hist. de España Espasa calpe, vii. I. p.589</ref> Domneva se, da škof Pelayo nikoli ni storil ponaredka za svojo korist, ampak predvsem za promocijo cerkve Oviedo.<ref>Linehan 1993, p.78-9</ref> Naslednja stoletja (12. – 16.) so bila priča razvoju srednjeveškega mesta, katerega obrisi so ohranjeni še danes, gradnji mestnega obzidja, uničujočem požaru, ki je nastal na božični večer leta 1521 in akvadukta ''Los Pilares'', zgrajenega za oskrbo mesta z vodo v 16. stoletju. Ustanovitev Umetniške šole (Univerza v Oviedu) Fernanda de Valdésa Salasa v začetku 17. stoletja je Oviedo odprla postopni urbani širitvi. Nadaljnji zagon je bilo v 18. stoletju regionalno plemstvo in gradnja izjemnih palač; v 19. stoletju z industrijsko rastjo in primestnim razvojem ulice Uría in nazadnje v 20. stoletju z upravnim in komercialnim razvojem. Oktobra 1934 je prišlo do levičarskega upora proti konservativni vladi s sedežem v več mestih. V Asturiji so se boji razvili v majhno, kratkotrajno državljansko vojno: stavka asturskih rudarjev leta 1934. 50.000 delavcev, večinoma rudarjev, se je oborožilo z dinamitom in po težkih bojih zavzelo Oviedo. Nadzirali so arzenal s 30.000 puškami in mitraljezi. Načelnik generalštaba vojske, general [[Francisco Franco]], je poslal vojake, ki so premagali upornike po hudih uličnih bojih, v katerih je bilo ubitih 3000 upornikov in 7000 ranjenih. Stolnica je bila močno poškodovana, kapelo iz osmega stoletja pa so razstreli. Po tem je krožilo veliko lažnih zgodb.<ref>Gerald Brennan, The Spanish Labyrinth: An Account of the Social and Political Background of the Spanish Civil War (2nd ed. 1950) pp 285-87</ref> Obleganje Ovieda leta 1936 je bil nepozaben dogodek v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Vojaški garnizon se je povečal v podporo nacionalističnemu državnem udaru in zdržal tri mesece obleganja improviziranih republikanskih sil do razbremenitve leta 1937. <gallery> File:Santa María del Naranco. Oviedo.jpg|[[Santa María del Naranco]] (predromansko svetišče) File:1. Iglesia San Julián de los Prados (35752657690).jpg|[[San Julián de los Prados]] (predromansko svetišče) File:San Miguel de Lillo 01.jpg|[[San Miguel de Lillo]] (predromansko svetišče) File:La-Regenta-y-Catedral.jpg|[[Stolnica v Oviedu|Stolnica San Salvador]] (ustanovljena leta 781), in kip ''[[La Regenta]]'' File:Church of San Isidoro el Real, Oviedo 16.JPG|Cerkev San Isidoro El Real File:Real Monasterio de San Pelayo (Oviedo).jpg|Samostan San Pelayo File:Oviedo02.jpg|Stavba ob Plaza de La Escandalera </gallery> == Geografija == Oviedo je v središču Asturije med rekama Nalón in Nora. Na severu ležita občini Las Regueras in Llanera, na jugu Mieres in Ribera de Arriba, na vzhodu Siero in Langreo ter na zahodu Grado in Santo Adriano. Nadmorska višina Ovieda je med 80 in 709 metri. Mesto pred močnim vetrom ščitijo Monte Naranco na severu in Sierra del Aramo na jugu. Središče mesta je precej hribovito. === Podnebje === Podnebje Ovieda je zmerno oceansko (Cfb v [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]). Podnebje je zelo podobno sosednjemu mestu Gijónu, majhna nihanja so le zaradi višje nadmorske višine in lokacije v notranjosti. Najtoplejši mesec v Oviedu je avgust s povprečno najvišjo vrednostjo 23,3 ° C.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=1249I&k=ast|title=Standard Climate values for Oviedo|publisher=Aemet.es|access-date=2015-07-22}}</ref> Središče mesta je na nižji nadmorski višini od vremenske postaje, zato je vse leto nekoliko milejše. Zaradi obmorskega položaja so zime veliko milejše kot v celinski Španiji, na primer v prestolnici Madrida, vendar so poletja seveda precej manj vroča kot v notranjosti. Poleti obstaja rahla tendenca sušenja, čeprav veliko manj pomembna kot na drugih območjih Španije. == Gospodarstvo == Gospodarstvo je močno odvisno od storitvenega sektorja, saj je v središču mesta veliko poslovnih stavb. Status Ovieda kot upravnega središča province in avtonomne skupnosti podpira veliko število delovnih mest v javni upravi. Proizvodni sektor, ki ostaja pomemben v tem delu Španije, v samem Oviedu ni razširjen, vendar je pomembnejši v sosednjih občinah Siero in Llanera, ki ležita severno od mesta, med Oviedom in Gijonom. == Arhitektura == Oviedo ima zelo bogato arhitekturno zgodovino z mnogimi stavbami iz zgodnjega srednjega veka. Mnogi gradbeni projekti so bili izvedeni v času vladavine Alfonza II. (791-842) in Ramira I. (842-850). Prispevki Alfonza III. niso tako dobro dokumentirani. Alfonz II. je menda zgradil štiri cerkve, eno posvečeno Kristusu Odrešeniku, Blaženi Devici Mariji, svetem Tirzu ter svetima Julijanu in Bazilisu. O cerkvah, posvečenih Odrešeniku, Devici Mariji in svetem Tirzu, je malo sledi. Cerkev San Salvador, ki je bila posvečena Odrešeniku, je verjetno pod stolnico v Oviedu. Cerkev Santa Maria de la Corte, ki je bila posvečena Devici Mariji, je bila porušena leta 1702.<ref name="Collins 2012, p.109">Collins 2012, p.109</ref> Kar zadeva svetega Tirza, cerkev, posvečena njemu, danes obstaja kot cerkev San Tirso. Domneva se, da je Alfonz II. zgradil le steno in tri svetlobna okna, večina preostale cerkve je iz 14. stoletja.<ref>Collins, Roger. ''Spain: an Oxford archaeological guide''. Oxford University Press, 1998, p.217-219</ref> Najbolje ohranjena cerkev, zgrajena v času Alfonza II. je bila San Julian de los Prados. [[File:Oviedo Landscape (230140305).jpeg|thumb|290px|Panoramski pogled na Oviedo]] Dve stavbi naj bi bili zgrajeni v času vladavine Ramira I., ena je bila cerkev posvečena Devici Mariji, druga pa palača. Ti sta bili zgrajeni tik pred Oviedom, na Monte Lignumu. Zdi se, da je bila cerkev [[Santa María del Naranco]] prvotno palača, kasneje pa je bila preurejena v cerkev. Cerkev ima v tistem času netipičen tloris drugih cerkva, verjetno zato, ker naj bi vseboval prestolno sobo za kralja. Druga cerkev, zgrajena v času Ramira I., je bila [[San Miguel de Lillo]]. Kronika Albelde, eden od primarnih virov, ki so uporabljeni za ugotavljanje, kateri kralj je naročil katero stavbo, sega le do leta 883. Zaradi tega gradnje, ki so bile izvedene v času kralja Alfonza III., niso bile dokumentirane. Sledi seznam pomembnih arhitekturnih znamenitosti v Oviedu: * [[Stolnica v Oviedu|Stolnica San Salvador]], je bila postavljena leta 1388 nad prejšnjo cerkvijo, ki je bila ustanovljena v 8. stoletju. Prvotno cerkev je zgradil Fruela I. (757), nato pa jo je dokončal Alfonz II. (791-842). Stolp na južni strani cerkve je bil postavljen leta 1556. Severni stolp ni bil nikoli dokončan.<ref name="Collins 1998, p.217-9">Collins 1998, p.217-9</ref> * [[Cámara Santa de Oviedo]]. Izvira iz leta 802. Stoji znotraj stolnice, pritrjena na južni [[transept]] in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. V njej je [[relikviarij]] Arca Santa '''prtič iz Ovieda''' (''Sudarium Ovieda''). To je manjši prtič, prekrit s krvavimi madeži. Po verovanju številnih kristjanov gre za prtič, s katerim so pokrili Jezusovo glavo, ko je umiral na križu. To naj bi bil tudi prtič, ki je omenjen v Janezovem evangliju ([[Evangelij po Janezu|Jn]] 20,7). Cámara Santa hrani številne krščanske zaklade: velik zmagoviti ''križ zmage'' Alfonza III., ki je bil izdelan za namestitev lesenega križa, ki ga je uporabljal prvi asturski kralj Pelayo. Leseni križ naj bi bil uporabljen pri asturski zmagi v bitki pri Covadongi leta 718. Sama Arca Sancta, ki je prekrita z okrašenimi srebrnimi ploščami, je naročil Alfonz VI. (1072–1109) * Dvorana [[Santa María del Naranco]], 9. stoletje. Relativno velik paviljon, del kompleksa palač, zgrajene za kralja Ramira I. * [[San Miguel de Lillo]] (majhna cerkev), 9. stoletje. * Bazilika San Julián de los Prados. To cerkev je prvotno zgradil Alfonz II. (791-842) in je ena najbolje ohranjenih asturskih cerkva. Cerkev ima fresko. Čeprav so poročali, da je bila postavljena v bližini palače, sledov take palače niso našli. Ideološko bi se zdelo, da je cerkev v nasprotju z verskimi podobami, ki se zdijo vzporedne z ikonoklastičnim gibanjem v Bizantinskem cesarstvu. Vendar pa v tem trenutku v Španiji ni krožila nobena dokumentacija o tem idealu, zato iz tega dejstva ni mogoče sklepati na astursko stališče do [[ikonoklazem|ikonoklazma]].<ref>Collins 1998, 217-9</ref> * La Foncalada, vodnjak iz 9. stoletja. Je edino ohranjeno predromansko gradbeno delo v vsej Evropi. * Univerza v Oviedu je bila ustanovljena leta 1574, vendar je bila odprta šele 21. septembra 1608, na praznik svetega Mateja. Financirana je bila iz oporoke nadškofa D. Fernanda Valdésa Salasa, ministra in splošnega inkvizitorja pod [[Karel V. Habsburški|Karlom V.]], cesarjem Svetega Rimskega cesarstva in [[Filip II. Španski|Filipom II.]] * Mestna hiša (''Casa Consistorial'') iz leta 1662. * Kapela ''La Balesquida'' (13. stoletje). Povezana je s krojaškim cehom Ovieda. Večkrat obnovljena v 17., 19. in 20. stoletju. Posvečena je Devici upanja. * Hiša Llanes (18. stoletje). To je najboljša baročna fasada v celotni Asturiji. * Hiša Deána Payarinosa (20. stoletje). Stavba v slogu Beaux Arts. Danes je v njej konservatorij Eduardo Martínez Torner. * Samostan San Vicente (8. stoletje). Trenutno je v njem Arheološki muzej Asturije. * Samostanska cerkev Santo Domingo, Oviedo (16. stoletje). Eno od samostanskih naselij zunaj mestnega obzidja. Prvotna stavba je leta 1934 pogorela, po državljanski vojni pa je bila močno obnovljena. * Tržnica El Fontán (17.-18. stoletje). Preprost, a precej monumentalen kompleks; portiki proti trgu iz 18. stoletja, na katerem je bila zelenjavna tržnica. Postala je žrtev špekulativnih manevrov. Pustilo se je, da se je poslabšala; trdili so, da je ni mogoče popraviti, nato pa so lo leta 1998 podrli in obnovili z vsemi sodobnimi dobrinami, vendar so se njena prvotna razmerja radikalno spremenila; prvotni kompleks je bil precej nižji od sodobne zamenjave. * Casas del Cuitu, secesijska stavba v začetku 20. stoletja. * [[Kongresna palača Oviedo]] (''Palacio de Congresos de Oviedo''), ki jo je projektiral [[Santiago Calatrava]]. * Cerkev San Tirso ali cerkev svetega Tirsa je jugozahodno od glavne stolnice. Le vzhodni konec cerkve lahko izvira iz časa vladavine Alfonza II., preostali del cerkve pa je nastal v 14. stoletju. Trojno arkadno okno in vzhodna stena sta edina dela cerkve, narejena v začetku 9. stoletja. * Palača Camposagrado, zgrajena v letih 1728 in 1744, ki združuje baročno in neoklasicistično arhitekturo. Trenutno je dom deželnega sodišča v Asturiji.<ref name="Vasquez de Prada (2011)">{{navedi splet|last1=Vasquez de Prada|first1=Fernanadez|title=Palacio de los Marqueses de Camposagrado en Oviedo/Arquitecto de la Riva Ladron de Guevara|url=http://patrimonioarquitectonicodeasturias.blogspot.mx/2011/11/palacio-de-los-marquese-de-camposafrado.html|website=Patrimonio Arquitectónico de Asturias|publisher=Patrimonio Arquitectónico de Asturias|access-date=2015-05-05|language=es|date=4 November 2011}}</ref> == Trgi == * Plaza de la Escandalera je v središču mesta * Plaza del Fontán je v starem delu mesta. Že stoletja se uporablja kot tržnica. * Corrada del Obispo * Plaza Porlier je ob stolnici v središču mesta. == Kultura == [[File:Museo arte oviedo.jpg|thumb|180px|upright|Muzej likovnih umetnosti Asturije]] [[File:11. Teatro Campoamor (36104135806).jpg|180px|thumb|Gledališče Campoamor]] [[File:15. Junta General del Principado de Asturias (36143894785).jpg|180px|thumb|Zgradba parlamenta Kneževine Asturije]] [[File:Oviedo Uría.jpg|thumb|180px|upright|Ulica Uria, središče mesta]] Oviedo je navdihnil izmišljeno mesto ''Vetusta'' v ''[[La Regenta|La Regenti]]'' Leopolda Alasa. Mesto je navdihnilo tudi druge španske pisatelje, med drugim Ramón Pérez de Ayala v ''Tigre Juan'' in Dolores Medio v njenem romanu ''Nosotros los Rivero''. Oviedo je bil vidno prikazan v filmu Woodyja Allena ''Vicky Cristina Barcelona''. === Muzeji v Oviedu:=== * Arheološki muzej Asturije * Asturski muzej lepih umetnosti * Camara Santa v stolnici ima Arca Santa in Sudarium Ovieda * Škofijski muzej * Tabularium Artis Asturiensis * Center za recepcijo in razumevanje predromanske umetnosti * (prihodnji) Muzej vojaške tehnologije in industrije === Druge kulturne ustanove: === * gledališče Campoamor * gledališče Filarmónica * [[Kongresna palača Oviedo]] (''Palacio de Congresos de Oviedo'') ** Avditorij princa Felipeja ** Kongresna palača princese Letizie *''Orquesta Sinfonica del Principado de Asturias'' je prvi simfonični orkester v avtonomni skupnosti kneževine Asturije. Ta stalni simfonični orkester izvaja široko paleto klasičnega repertoarja s solisti in dirigenti svetovnega razreda. Sedež ima v Auditorio Principe Felipe v Oviedu, redno pa nastopa tudi na glavnih koncertnih prizoriščih v Gijónu in Avilésu. Mednarodno je priznan kot eden najboljših orkestrov v Španiji, zavezan pa je tudi pustolovskemu programiranju z močnim poudarkom na izobraževanju in partnerskih odnosih v skupnosti. Oviedo gosti tudi letno nagrado [[Nagrade Princesa de Asturias| Princess of Asturias Awards]] (prej imenovano ''Prince of Asturias Awards''). Ta prestižni dogodek v mestnem gledališču Campoamor priznava mednarodne dosežke v osmih različnih kategorijah. Prejšnji nagrajenci v kategoriji umetnosti so [[Oscar Niemeyer]], [[Bob Dylan]] in [[Francis Ford Coppola]]; [[Nelson Mandela]], [[Mednarodna vesoljska postaja]] in [[Al Gore]] v kategoriji Mednarodno sodelovanje; in [[Mario Bunge]], [[CNN]] in [[Quino]] v kategoriji Komunikacije in humanistika. Mednarodni kampus Univerze Oviedo privablja številne tuje znanstvenike z vsega sveta. Mesto daje svoje ime [[Sudarij iz Ovieda|Sudariju iz Ovieda]] (špansko ''Santo Sudario de Oviedo'', znan tudi kot '''Pokrov iz Ovieda''' (špansko ''pañolón de Oviedo''), verski relikviji <ref>{{navedi knjigo |last=Bennett |first=Janice |title=Sacred Blood, Sacred Image: The Sudarium of Oviedo, New Evidence for the Authenticity of the Shroud of Turin |url=https://books.google.com/books?id=fKk2cU_-Q8UC |access-date=2010-10-21 |date=January 2005 |publisher=Ignatius Press |isbn=978-0-9705682-0-5}}</ref>, ki jo tam častijo od 9. stoletja. Predstavlja del krvave tkanine velikosti 84 x 53 cm, ki naj bi bila omotana okoli Jezusove glave po tem ko so ga sneli s križa na katerem je bil križan. V Oviedu ima sedež [[Asturijska jezikovna akademija]] ''(Academia de la Llingua Asturiana),'' ki se ukvarja z normiranjem in ohrantivijo [[asturijščina|asturijskega jezika]]. === Tipična gastronomija province: === * ''[[Fabada]]'', fižolova enolončnica z izbranimi kosi svinjine itd. * ''Callos'', drobtinice * ''Carne gobernada'', (koščki mesa, pripravljeni z omako iz čebule, česna in belega vina) * ''Chorizo a la sidra'', (klobasa chorizo, pripravljena v jabolčniku) * ''Paxarine'', figure iz drobtin in jajc, obarvanih z žafranom * ''Carbayones'', tipično mandljevo pecivo iz Ovieda * ''Sidra'', fermentiran jabolčnik, tipična asturska pijača * ''Arroz con leche'', podoben riževemu pudingu * ''[[Frixuelu|Frixuelos]]'', podoben palačinki ==Mednaroden povezave== [[File:Ayuntamiento-de-oviedo.jpg|thumb|200px|Mestna hiša v Oviedu.]] [[File:Oviedo-ayuntamiento4.jpg|right|thumb|upright|"Estatua del León" (morda 17. st.) pred mestno hišo]] ===Pobratena mesta=== Oviedo je pobraten z:<ref name=CH>{{navedi splet |url=http://www.oviedo.es/la-ciudad/ciudades-hermanadas |title=Ciudades Hermanadas |publisher=Excelentísimo Ayuntamiento de Oviedo |language=es |location=Oviedo, Spain |access-date=2015-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150715163313/http://www.oviedo.es/la-ciudad/ciudades-hermanadas |archive-date=2015-07-15 |url-status=dead }}</ref> {{div col|colwidth=30em}} *{{flagicon|CHI}} [[Valparaíso]], [[Čile]], od 1976 *{{flagicon|GER}} [[Bochum]], [[Nemčija]], od 1979 *{{flagicon|ARG}} [[Buenos Aires]], [[Argentina]], od 1983 *{{flagicon|MEX}} Veracruz, [[Mehika]], od 1983 *{{flagicon|FRA}} [[Clermont-Ferrand]], [[Francija]], od 1988<ref name="Clermont-Ferrand twinnings">{{navedi splet| url = http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=3#tabs3| title = National Commission for Decentralised cooperation| access-date = 2013-12-26| work = Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)| language = fr| url-status = dead| archive-url = https://archive.today/20131004135322/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=3#tabs3| archive-date = 2013-10-04}}</ref> *{{flagicon|USA}} [[Tampa]], [[Florida]] (ZDA) od 1991<ref name="Tampa twinnings">{{navedi splet |url=http://www.tampagov.net/information_resources/miscellaneous_documents/archives/_sister_cities.asp |title=Tampa Sister Cities from City of Tampa website |publisher=Tampagov.net |access-date=2011-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071018172325/http://www.tampagov.net/information_resources/miscellaneous_documents/archives/_sister_cities.asp |archive-date=2007-10-18 }}</ref> *{{flagicon|ESP}} [[Santiago de Compostela]], Španija, od 1993 *{{flagicon|CUB}} Santa Clara, [[Kuba]], od 1995 *{{flagicon|USA}} Jersey City, [[New Jersey]] (ZDA), od 1998 *{{flagicon|ISR}} Holon, [[Izrael]], od 1999 *{{flagicon|ESP}} Zamora, Španija, od 9. oktobra 2001 *{{flagicon|ESP}} Torrevieja, Španija, od 2. januarja 2004 *{{flagicon|PRC}} [[Hangdžou]], [[Kitajska]], od 2006 *{{flagicon|ESP}} Valencia de Don Juan, Španija, od 2006 *{{flagicon|POR}} Viseu, [[Portugalska]], od 10. aprila 2007 *{{flagicon|ITA}} Maranello, [[Italija]], od 28. aprila 2010 {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Oviedo }} {{wikivoyage|Oviedo (Spain)}} * [https://web.archive.org/web/20070218023937/http://www.visitasturias.co.uk/ Asturska mesta] * [http://www.ayto-oviedo.es/ Občina Oviedo] * [http://www.ayto-oviedo.es/en/tourism/tourism.php Občina Oviedo in turistične informacije] * [http://www.uniovi.es/ Univerza v Oviedu] * [http://hitchhikershandbook.com/country-guides/spain-2/oviedo/ Mestni vodič po Oviedu] v [http://www.hitchhikershandbook.com HitchHikers Handbook] [[Kategorija:Oviedo| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]] {{normativna kontrola}} 1x7ee7aclwvtuwgtj6s2rz21uw8xwlk 0 505610 6675632 6521907 2026-05-14T11:07:18Z Gledalec 242658 pp 6675632 wikitext text/x-wiki [[John F. Kennedy|John Fitzgerald Kennedy]], 35. predsednik [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], je bil umorjen v petek 22. novembra 1963 ob 12:30 v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Teksas|Teksasu]], medtem ko se je s svojo predsedniško limuzino vozil skozi Dealey Plaza. Kennedy se je vozil skupaj z svojo ženo [[Jacqueline Kennedy Onassis|Jacqueline]], guvernerjem Teksasa [[John Connally|Johnom Connallyjem]] in Connallyjevo ženo [[Nellie Connally|Nellie]], ko ga je usodno ustrelil [[Lee Harvey Oswald]], nekdanji ameriški marinec, ki je iz bližnje stavbe streljal nanj. Guverner Connally je bil v napadu hudo poškodovan. Povorka je odhitela v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je bil Kennedy približno 30 minut po streljanju razglašen za mrtvega.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.archives.gov/research/jfk/warren-commission-report/chapter-1.html#conclusions|title=Report of the President's Commission on the Assassination of President Kennedy, Chapter 1: Summary and Conclusions}}</ref> {{Infopolje Napad na civiliste|title=Atentat na Johna Kennedyja|image=JFK limousine.png|caption=Predsednik Kennedy skupaj z svojo ženo Jacquiline in guverner Teksasa John Connally z ženo Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentaom|date=22. november 1963|time=12:30|victims=2|injuries=3|perpetrator=[[Lee Harvey Oswald]]|location=[[Dallas]], [[Teksas]], [[ZDA]]}} Policijska uprava Dallas je Oswalda aretirala 70 minut po prvem streljanju. Oswald je bil po zakonu zvezne države Teksas obtožen umora Kennedyja in policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. 24. novembra 1963 ob 11:21 uri, ko so televizijske kamere v živo spremljale njegov prehod iz mestnega zapora v okrožni zapor, je lastnik nočnega kluba Dallas, [[Jack Ruby]] ustrelil in smrtno ranil Oswalda v kleti policijskega sedeža Dallasa. Oswalda so odpeljali v spominsko bolnišnico Parkland, kjer je kmalu umrl. Ruby je bil obsojen na zapor zaradi Oswaldovega umora, čeprav je bil kasneje v pritožbi razveljavljen, Ruby pa je leta 1967 umrl v zaporu, medtem ko je čakala na novo sojenje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.law.cornell.edu/constitution/articleii|title=Article II}}</ref> Po 10-mesečni preiskavi je Warrenova komisija ugotovila, da je Oswald pri streljanju na Kennedyja ravnal povsem sam in da je Ruby pravtako ravnal sam pri ustrelitvi Oswalda. Kennedy je bil osmi in najnovejši ameriški predsednik, ki je umrl na položaju, četrti (po Lincolnu, Garfieldu in McKinleyju) pa je bil umorjen. Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] je samodejno postal predsednik po Kennedyjevi smrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/images/pdf/937a1JFKAssassination.pdf|title=John F. Kennedy's Assassination Leaves a Legacy of Suspicion}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|title=26, 2009#P12844 Life in Legacy|accessdate=2021-09-24|archive-date=2011-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110512002820/http://lifeinlegacy.com/display.php?weekof=September|url-status=dead}}</ref> Odbor Združenih držav za atentate (HSCA) se je strinjal z Warrenovo komisijo, da sta Oswaldovi trije streli povzročila poškodbe, ki sta jih utrpela Kennedy in Connally. Po analizi zvočnega posnetka diktabel je HSCA ugotovila, da je bil Kennedy verjetno umorjen zaradi zarote. Odbor ni mogel identificirati drugega strelca ali skupine, ki bi bila vpletena v možno zaroto, čeprav je HSCA ugotovila, da analiza kaže na obstoj dodatnega streljanja in veliko verjetnost, da sta dva strelca streljala na predsednika.<ref>Jarrett Murphy, [http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml "40 Years Later: Who Killed JFK?"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111117235233/http://www.cbsnews.com/stories/2003/11/20/national/main584668.shtml|date=November 17, 2011}}, [[:en:CBS_News|CBS News]], November 21, 2003.</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://jfk.hood.edu/Collection/Weisberg%20Subject%20Ind|title=Letter from Assistant Attorney General William F. Weld to Peter W. Rodino Jr., undated}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Ozadje == Ameriški predsednik [[John F. Kennedy|John Kennedy]] je novembra 1963 odpotoval v Teksas, da bi odpravil opravke in dela v demokratični stranki med liberalci Ralph Yarborough, Don Yarborough in konservativnim teksaškim guvernerjem Johnom Connallyjem.<ref>{{harvnb|Warren|1964|page=28}}</ref><ref>{{harvnb|White|1965|page=[https://archive.org/details/makingofpresiden00whit/page/3 3]}}</ref> Za obisk sta se najprej dogovorila Kennedy, podpredsednik Lyndon B. Johnson in župan Connally na srečanju v El Pasu junija. Kennedy je imel v mislih tri osnovne cilje: * Za pomoč pri zbiranju več prispevkov za predsedniško kampanjo Demokratične stranke; * Svoje prizadevanje za ponovno izvolitev je začel novembra 1964; in * Za pomoč pri političnih popravkih med več vodilnimi člani teksaške demokratske stranke, za katere se je zdelo, da se borijo med seboj Potovanje je bilo napovedano konec septembra 1963. Trasa povorke je bila dokončana 18. novembra in kmalu zatem napovedana. 21. novembra so mediji napovedali povorko, kje in kako bo potekala.<ref>{{harvnb|United Press International|''American Heritage''|1964|page=7}}</ref><ref>{{harvnb|Warren|1964|page=40}}</ref> == Atentat == === Pot na Dealy Plaza === [[Slika:Kennedys arrive at Dallas 11-22-63.JPG|sličica|268x268_pik|Predsednik Kennedy in njegova žena Jacquiline po prihodu na letališče Dallas ob 11:30 22. novembra 1963.]] Kennedyjev itinerar je pozval predsednika, naj prispe na letališče Dallas Love Field s kratkim letom iz letalske baze Carswell v Fort Worthu. Pot motornega kolone skozi Dallas - s Kennedyjem, Connallyjem in njihovima ženama skupaj v eni sami limuzini, Johnsonom in ženo za dvema avtomobiloma zadaj - je nameravala Kennedyju dati največjo izpostavljenost lokalnim množicam pred njegovim prihodom na kosilo v Trade Mart, kjer se je predsednik Kennedy nameraval srečati z državljanskimi in poslovnimi voditelji. Kenneth O'Donnell, Kennedyjev prijatelj in sekretar za imenovanja, je za cilj povorke vozil izbral Trade Mart. Odhod z Dallas Love Fielda je bil povorki dodeljen 45 minut za prihod v Trade Mart ob predvidenem času prihoda ob 12:15. Pot je bila načrtovana tako, da je služila kot 16-kilometrska kriva pot med obema krajema, vozila s policijskimi motorji pa so se lahko v predvidenem času vozili počasi. Posebni agent Winston G. Lawson, član Bele hiše, ki je deloval kot agent tajne službe, in agent tajne službe Forrest V. Sorrels, posebni agent, odgovoren za pisarno v Dallasu, sta bila najbolj aktivna pri načrtovanju dejanske povorke. 14. novembra sta se oba moška udeležila sestanka na Love Fieldu in se odpeljala po poti, za katero je Sorrels verjel, da je najbolj primerna za povorko. Od Love Fielda je pot potekala skozi primestni odsek Dallasa, skozi Downtown vzdolž glavne ulice, desno zavijanje na ulici N. Houston Street za en blok, levo na ulici Elm, ki poteka skozi Dealey Plaza, in navzdol kratek odsek&nbsp;Stemmonsova avtocesta do trgovskega trga. Kennedy se je nameraval vrniti na Love Field in se pozneje tega dne odpraviti na večerjo za zbiranje sredstev v Austinu. Za povratno potovanje so agenti izbrali bolj neposredno pot, ki je bila približno 6,4 km dolga; nekaj te poti bi morali prevoziti uporabili po atentatu. Načrtovana pot do Trade Mart-a je bila nekaj dni pred dogodkom na široko objavljena v časopisih Dallas, v korist ljudi, ki so si želeli ogledati povorko. Za prehod skozi Downtown Dallas je bila izbrana pot zahodno vzdolž glavne ulice in ne ulice Elm (en blok proti severu), saj je bila to tradicionalna parada in je zagotavljala največji pogled na stavbo in množice. Odsek poti na glavni ulici je preprečil neposreden zavoj na izvoz Fort Worth Turnpike (ki je služil tudi kot izvoz Stemmons Freeway), ki je bil pot do Trade Mart, saj je bil ta izvoz dostopen le z ulice Elm. Zato je načrtovana proga povorke vključevala kratek zavoj v enem bloku na koncu glavnega dela glavne ulice, na Houston Street za en blok proti severu, preden so spet zavili proti zahodu na Elm, tako da so lahko pred izstopom iz Elma nadaljevali skozi Dealey Plaza&nbsp; na avtocesto Stemmons.&nbsp; Teksaški šolski knjižni depozit je bil (in je še vedno) na severozahodnem vogalu križišča Houston in Elm Street. Povorka Dallas je za tajno službo in policijsko zaščito uporabljala tri vozila: * Prvi avtomobil, beli Ford brez oznak (trdi streh), so imeli na krovu šefa policije Dallasa Jesse Curry, agent tajne službe Win Lawson, šerif Bill Decker in Dallas Field Agent Forrest Sorrels. * Drugi avtomobil, kabriolet Lincoln Continental iz leta 1961, so zasedli voznik agent Bill Greer, SAIC Roy Kellerman, guverner John Connally, Nellie Connally, predsednik Kennedy in Jackie Kennedy. * Tretji avtomobil, kabriolet Cadillac iz leta 1955 s kodnim imenom "Halfback", je vseboval voznika agenta Sama Kinneyja, ATSAIC Emory Roberts, pomočnika predsednika Ken O'Donnell in Dave Powers, voznika agenta Georgea Hickeyja in agenta PRS Glena Bennetta.&nbsp; Agenti tajnih služb Clint Hill, Jack Ready, Tim McIntyre in Paul Landis so jahali na deskah. 22. novembra 1963 - po govoru na zajtrku v Fort Worthu, kjer je Kennedy prenočil po prihodu iz San Antonia, Houstona in Washingtona, prejšnji dan - se je Kennedy vkrcal na letalo Air Force One, ki je odletelo ob 11:10 in prispelo v Love Polje 15 minut kasneje. Ob 11:40 je Kennedyjeva povorka zapustila Love Field na pot skozi Dallas, ki je tekla po urniku, približno 10 minut daljšem od načrtovanega 45 minutnega dogodka, zaradi navdušenih množic, ocenjenih na 150.000 do 200.000 ljudi, in dveh nenačrtovanih postankov, ki jih je častil Kennedy. === Streljanje na Dealy Plaza === [[Slika:John F. Kennedy motorcade, Dallas crop.png|sličica|276x276_pik|Kennedy, Jacquilline, Conally in Nellie v predsedniški limuzini nekaj minut pred atentatom]] Ob 12:30 je Kennedyjeva predsedniška limuzina Lincoln Continental prispela na Dealy Plaza. Nellie Connally, prva dama Teksasa, se je kmalu zatem obrnila na Kennedyja, ki je sedel za njo, in rekla: "Gospod predsednik, ne morete reči, da vas Dallas ne ljubi." Kennedy se je nato nasmehnil in odgovoril: "Ne, zagotovo ne morem tega reči." To so bile njegove zadnje besede. Z ulice Houston Street je limuzina načrtovano zavila levo na cesto Elm, da bi omogočila dostop do izhoda s avtoceste Stemmons. Ko se je vozilo obrnilo, je zapleljalo mimo teksaškega šolskega knjižnega skladišča in nadaljevalo pot po cesti naravnost. Približno 80 % prič je dejalo, da je kmalu zatem zaslišalo streljanje. V bližini odprtega okna v šestem nadstropju skladišča knjig so našli tudi puško Mannlicher-Carcano in na tleh tri porabljene metke. [[Slika:Moorman photo of JFK assassination.jpg|levo|sličica|244x244_pik|Slika Mary Moorman, posneta v trenutku atentata]] Kmalu potem, ko je Kennedy začel mahati množici, se je zaslišal prvi strel, kar pa je bilo, vendar se večina v množici ali tistih, ki so se vozili v povorki, ni odzvala. Mnogi so kasneje rekli, da so si predstavljali, da so slišali [[Petarda|petardo]] ali povratno streljanje vozila. Tako Kennedy kot Connally, ki sta oba delala kot oficirja v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], sta zvok prepoznala kot strel močne puške. Ta metek je zgrešil limuzino in zadel pločnik ob cesti. Pri tem je mimoidočega Jamesa Taguea majhen košček pločnika, ki se je odtrgal od metka, zadel v desno lico zaradi česar je utrpel manjšo rano na licu. Dve sekundi zatem se je zaslišal drugi strel, ta metek je zadel Kennedyja v spodnji del vratu ter mu prebil kožo in nato zadel še Connallyja v levi zgornji del hrbta v bližini leve rame, pri tem pa je Connalyjeva [[kri]] špricnila na sprednje okno limuzine. Ob ustrelu je Connally od bolečine zavpil: "O ne, ne! Ljubi bog! Vse nas bodo pobili!" Kennedy si je nato z rokami od bolečine pokril obraz, dve sekundi po drugem streljanju pa se je zaslišal še tretji strel. Ta metek je Kennedyja zadel naravnost v glavo in je bil za predsednika usoden. Kennedy je v trenutku padel na svoj sedež limuzine ter padel v nezavest zaradi močne krvavitve glave. Takoj po usodni ustrelitvi je njegova žena Jacqueline vstala in z stegnjeno roko začela mahati policistom na motorjih v znak, da je Kennedy hudo ranjen. Posebni agent tajne službe, Clint Hill se je vozil na levi sprednji ploščadi naslednjega avtomobila, ki je bil tik za Kennedyjevo limuzino, ko je zagledal, da je bil Kennedy ustreljen. Hill je skočil na ulico Elm in stekel naprej, da bi se vkrcal na prtljažnik limuzine in zaščitil Kennedyja. Vedel je, da posega po nečem, morda po kosu Kennedyjeve lobanje. Skočil je na zadnjo stran limuzine, da bi zaščitil Kennedyja, Jacqueline pa se je nato usedla nazaj na svoj sedež in prijela Kennedyja. [[Slika:Kennedy after being shot.jpg|sličica|266x266_pik|Kennedyjev agent na zadnjem delu limuzine potem, ko je odhitel zaščititi predsednika.]] Voznika limuzine sta opazila, da sta Kennedy in Connally močno ranjena ter avto usmerila k spominski bolnišnici Parkland. Nellie Connally je držala svojega moža na poškodovanem delu telesa, medtem, ko je Jacquilline držala Kennedyja za glavo k sebi. Med potjo v bolnišnico je Jacquilline večkrat glasno dejala: "Ubili so mi moža! V roki imam njegove [[Možgani|možgane]]!" Leta po atentatu je Jacquilline dejala: "Med potjo v bolnišnico sem se skozi sklanjala nad njim in dejala: Jack! Jack, me slišiš? Ljubim te Jack! Nenehno sem mu držala zgornji del glave pokonci, da bi mu ostali možgani v lobanji." Ob 12:36 je limuzina prispela v bolnišnico. Po prihodu v bolnišnico sta bila Kennedy in Connally nemudoma odpeljana na urgenco. Jacquilline Kennedy je v svoji obleki, umazani od krvi svojega moža čakala pred operacijsko sobo. Zdravniki so takoj operirali oba poškodovanca. Kljub hitremu okrepanju, je so bile Kennedyjeve poškodbe prehude, kirurg, ki ga je pa operiral, pa je verjel, da je preživetje skoraj da nemogoče, saj je tretji metek, ki ga je zadel v zadnji del glave, povzročil veliko poškodbo lobanje in možganov ter posledično močno krvavitev. Ob 13:00, pol ure po atentatu, je 46-letni ameriški predsednik John F. Kennedy podlegel poškodbi ter krvavitvi glave in umrl. Župan Connally je preživel operacijo, čeprav kljub velikim poškodbam in bil v življenjski nevarnosti. Kirurgi, ki so ga operirali, so dejali, da ga je žena po streljanju potegnila v naročje, zaradi česar je nastala drža zaprla njegovo prednjo rano na prsih, zaradi česar se je zrak sesal neposredno v prsni koš okrog poškodovanih desnih pljuč. === Obdukcija === [[The New York Times|New York Times]] je o Kennedyjevi smrti poročal ob 13:33. Po Kennedyjevi smrti so njegovo truplo ob 14:00 odpeljali v [[Washington, D.C.|Washington D. C.]] Njegova obdukcija je bila opravljena v pomorski bolnišnici Bethesda v Bethesdi v Marylandu, okoli 20. ure. in ob polnoči po vzhodnem vzhodnem vremenu, v soboto, 23. novembra. Izvedeno je bilo v pomorski bolnišnici na zahtevo Jacqueline Kennedy na podlagi tega, da je bil predsednik Kennedy med drugo svetovno vojno pomorski častnik. == Posledice in preiskava v Deally Plaza == [[Slika:Newman Family.jpg|levo|sličica|199x199_pik|Bill in Gayle Newman sta se po streljanju padla vrgla travo in zaščitila svoje otroke.]] [[Slika:Lyndon B. Johnson taking the oath of office, November 1963.jpg|sličica|249x249_pik|Podpredsednik [[Lyndon B. Johnson]] na letalu pri priseganju kot 36. ameriški predsednik, ob 14:40 22. novembra 1963. Ob prisegi je bila zraven njega Jacquilline Kennedy, še vedno oblečena v obleki umazani od krvi njenega moža.]] Dallaška policija je območje, kjer se je zgodil atentat, zaprla med 12:33 in 12:50. Na Dealey Plaza je bilo najmanj 104 očividcev, ki so bili zabeleženi z mnenjem o smeri, od koder so prihajali streli. 51,9% ljudi je menilo, da so vsi posnetki prišli iz zgradbe depozitarja. 31,7% ljudi je menilo, da prihajajo bodisi iz travnatega hriba bodisi iz trojnega podvoza. 8,7% jih je menilo, da je vsak strel prišel z mesta, ki se popolnoma razlikuje od hrupa ali skladišča. 4,8% je menilo, da so slišali strele z dveh lokacij, 2,9% pa so menili, da streli izvirajo iz smeri, ki je skladna tako z gomoljem kot s skladiščem. [[Slika:HowardBrennan.jpg|levo|sličica|Prikazovanje nadstropij Dallaške stavbe shranjevalnice knjig, od koder je Lee Oswald streljal na predsednika Kennedyja.]] Ko je limuzina zapustila Dealey Plaza in se odpravila proti bolnišnici, so policisti in gledalci stekli navzgor po travnatem hribu in od trojnega podhoda do območja za 1,5 metra visoko ograjo na vrhu griča, ki jo je ločilo od parkirišča. Medtem je Howard Brennan, parni monter, ki je sedel nasproti teksaškega šolskega skladišča knjig, pristopil k policiji in rekel, da je ob povorki slišal strel od zgoraj, nato pa pogledal navzgor, da bi videl moškega s puško, ki se je nahajal šestem nadstropju. Rekel je, da je istega moža nekaj minut prej gledal skozi okno. Policija si je ob 12:45, 12:48 in 12:55 zapisala Brennanov opis tega moškega. Po drugem strelu se je Brennan spomnil, da je ta človek ciljal na svoj zadnji strel in je morda za trenutek ustavil, da bi se prepričal, da je zadel cilj." Ko se je Brennan pogovarjal s policijo pred stavbo, sta se jim pridružila še dva uslužbenca depozitarja knjig, ki sta z okna na jugovzhodnem kotu petega nadstropja stavbe opazovala povorko. Eden je poročal, da je slišal tri strele neposredno nad njim ter zvoke puške in nabojev metkov, ki so padli na tla sobe. Delavec teksaškega šolskega knjižnega zavoda Bonnie Ray Williams je pričal, da je Leeja Harveyja Oswalda prepoznal kot nekoga, ki ga je pred atentatom dvakrat videl v šestem nadstropju stavbe z skladiščem knjig. Devet mesecev kasneje je FBI odstranil robnik, spektrografska analiza pa je pokazala kovinske ostanke, skladne z ostanki svinčevega jedra v strelu Oswalda. Tague je pričal pred Warrenovo komisijo in sprva izjavil, da ga je ranil na lice bodisi z drugim ali tretjim strelom od treh strelov, ki se jih je spomnil. Ko ga je odvetnik komisije zahteval, da je natančnejši, je Tague pričal, da je bil ranjen pri drugem strelu. Warrenova komisija je dodatno sklenila, da so bili sproženi trije streli, in dejala, da je "znatna večina prič navedla, da streli niso enakomerno razporejeni. Večina prič se je spomnila, da sta bila drugi in tretji strel združena". == Lee Harvey Oswald in Jack Ruby == [[Slika:Ruby shoots Oswald (full).jpg|sličica|341x341_pik|Jack Ruby kmalu potem, ko je ustrelil Oswalda]] Delavec depozitarja Buell Wesley Frazier, ki je vozil Leeja Oswalda v službo, je pričal, da je videl Oswalda, kako je v stavbo odnesel dolgo rjavo papirnato vrečko, zavezano z tanko belo špago, za katero mu je Oswald povedal, da vsebuje »zavese«, čeprav se mu je zdelo, da je v vrečki nekaj tršega od zaves. Potem, ko je Oswaldov nadzornik v depozitar prijavil, da je pogrešan, je policija poslušala njegov opis kot osumljenca v streljanju na Dealey Plaza. Dolgo rjavo torbo, ki jo je opisal Frazier, je šest policistov v Dallasu našlo tudi v bližini okna v šestem nadstropju, kjer je bilo ugotovljeno, da je Oswald streljal s strelom v predsednika Kennedyja in je bilo ugotovljeno, da je dolga 38 centimetrov z oznakami na puški. Po prstnih odtisih je bilo tudi ugotovljeno, da je Oswald puško imel v rokah. Policist [[J. D. Tippit]] se je ob 13:13 pripeljal s policijskim avtom v ulico sosednje soteske Oak Cliff v Dallasu potem, ko mu je bilo naročeno, da naj se odpelje na mesto atentata in opazil Oswalda v beli majci, ki je hodil po pločniku v stanovanjski soseski (tri milje od Dealey Plaza). Tippit se je ustavil, odprl okno in ga skozi odprto okno poklical do avta, ker je po njegovi obleki mislil, da je osumljenec atentata, ki so mu ga opisali. Oswald je stopil do avta, oba pa sta si nato izmenjavala besede. Po končanem pogovoru je Tippit ob 13:15 izstopil iz avta, da bi stopil do Oswalda in ga pregledal. Medtem, ko je hodil pred sprednjim delom avta do njega, je Oswald iz svojega žepa izvlekel svojo majhno pištolo ter štirikrat ustrelil Tippita. En metek ga je zgrešil, dva sta Tippita zadela v prsni koš, eden pa v desno stegno. Tippit je nato padel na tla ceste pred svoj avto in padel v nezavest, Oswald pa je napolnil svojo pištolo in pobegnil stran. Voznik Domingo Benavides, ki se je s svojim tovornjakom takrat pripeljal na nasprotni strani ulice, je bil priča streljanju zaradi česar se je ustavil in počakal, da je Oswald pobegnil stran, čeprav ga je Oswald med begom videl. Ko se je prepričal, da ga ni več, je Benavides izstopil iz svojega tovornjaka ter stekel pomagati nezavestnemu Tippitu. V njegovem policijskem avtu je na sedežu našel policijski mikrofon ter po njem obvestil policijo, da je bil Tippit ustreljen ter da je videl storilca, ga opisal ter povedal lokacijo streljanja, takoj zatem pa je poklical še rešilca. Tippita so nato odpeljali v Medototično bolnišnico, kjer je ob 13:25 podlegel strelnim poškodbam in umrl. Oswalda je kmalu zatem vodja trgovine s čevlji opazil, kako se je sumljivo umaknil v vhodni del trgovine, nato pa je opazoval, kako je Oswald nadaljeval hojo po ulici in brez plačila vstopil v gledališče Texasa. Upravitelj trgovine je opozoril prodajalko vstopnic v gledališču, ta pa je nato ob 13:40 poklicala policijo. Ob 14:00 je prišla policija, skupina šestih policistov pa je nato odšla v gledališče, kjer so kmalu našli Oswalda. Ob prihodu policistov v gledališče se je predvajanje filma ustavilo, v gledališču pa so se prižgale luči. Ko so prihajali do Oswalda, si je Oswald rekel: "Zdaj je pa vsega konec!" Nato je iz žepa izvlekel svojo pištolo, vstal ter z njo nameril v prvega policista Nicka Mcdonalda, ki je prvi stopil do njega, a se pištola ni sprožila, zaradi napačne postavitve v roki. Oswald je nato z pištolo močno udaril McDonalda po obrazu, ta pa je nato padel k bližnjemu sedežu. Drugi policist, ki je bil v bližini, je takoj zatem z pestjo na vso moč udaril Oswalda v levi del glave, zaradi česar je Oswald zletel na bližnji sedež in utrpel manjšo rano nad levim očesom. Še preden je hotel nazaj vstati, so ga vsi policisti prijeli, dva pa sta mu nato primila roke ter mu vzela pištolo in mu na roke priklenila lisice. Po aretaciji je bil Oswald odpeljan na Dallaško policijsko postajo, kjer je ostal v priporu. Policist McDonald je bil zaradi lažjih poškodb odpeljan v bolnišnico. Zvečer istega dne je bil Oswald obtožen umora predsednika Kennedyja in policista Tippita. 23. novembra je Oswald v priporu stopil še do številnih policijskih detektivov in novinarjev, kjer je čez cel dan opravil več pogorov. V vseh pogovorih je Oswald zanikal kakršnokoli obtožbo in izjavil, da nobenega ni ubil. Ta dan je bil na policiji tudi fotografiran kot obtoženec, zanj pa je bila nato narejena še obtožnica. 24. novembra dopoldne je Oswald opravil še en preiskovalni pogovor v priporu med najbolj izkušenimi policijskimi detektivi, potem pa je bilo odločeno, da se ga premesti v mestni zapor za vložitev obtožnice in s tem pripravo na njegovo sojenje. Ob 11:21 sta dva policijska detektiva spremljala Oswalda do jeklenega policijskega avta v pritličju pod stopniščem Dallaškega pripora. Odhod do zapora so spremljale številne televizije v živo. Med množico ljudi, ki so opazovali Oswaldov odhod v zapor, je bil tudi lastnik Dallaškega nočnega kluba [[Jack Ruby]]. Približno 3 metre pred jeklenim avtom, ko so se je Oswald bližal z svojima spremljevalcema, je Jack Ruby vzel iz žepa svojo manjšo pištolo, stopil iz množice ter nameril v Oswalda in ga z pištolo enkrat ustrelil v trebuh. Oswald je takoj po ustrelitvi zavpil od neznosne bolečine ter padel po tleh. Takoj potem, ko je Oswald padel na tla, se je Ruby sklonil in z svojo pištolo nameril še Oswaldu v glavo, da bi ga na mestu dokončno ubil, vendar sta ga dva policijska detektiva, ki sta spremljala Oswalda, takoj prijela, policija pa ga je aretirala. Množica izven policijske postaje je odkrito ploskala, ko je ugotovila, da je bil Oswald ustreljen. Po aretaciji Rubyja sta policijska detektiva vprašala ležečega Oswalda: "A nam zdaj hočete kaj povedati?" Oswald je odkimal ter kmalu zatem padel v nezavest. Nezavestnega Oswalda so nato z rešilcem odpeljali v spomeniško bolnišnico Parkland, kjer je Oswald ob 13:07 podlegel močni poškodbi prsnega koša, ki ga je povzročila ustrelitev in umrl. Ruby je bil zaradi ustrelitve Oswalda obsojen na smrtno kazen, vendar je bila njegova obsodba razveljavljena zaradi njegove pritožbe. Na sojenju je dejal, da je Oswalda ubil, ker ga je Kennedyjeva smrt močno prizadela in da bi umor Oswalda Jacqueline Kennedy prizanesel neprijetnosti pri vrnitvi na sojenje. Decembra 1966 je Ruby med čakanjem v priporu na novo sojenje zbolel za pljučnim rakom ter umrl 3. januarja naslednje leto. == Pogreb == 24. novembra so Kennedyjevo truplo v krsti postavili v hišo ameriškega kongresa kjer je bila na voljo za ogled od naslednjega dne. Čez dan in noč se je na stotine tisoč ljudi zbralo, da bi si ogledalo varovano krsto. Državnega pogreba so se v ponedeljek 25. novembra udeležili predstavniki iz več kot 90 držav. Po maši zadušnici v stolnici sv. Mateja je bil Kennedy pokopan na narodnem pokopališču Arlington, tik pred Washingtonom v Virginiji. Pogreba policista Tippita in Oswalda sta bila prav tako 25. novembra. Tippit je bil pokopan v spominskem parku Laurel Land v Dallasu, Oswald pa na pokopališču Rose Hill v Fort Worth. == Preiskave == === FBI-jejva preiskava === 9. decembra 1963 je Warrenova komisija prejela poročilo FBI o svoji preiskavi, v katerem je bilo ugotovljeno, da so bili izstreljeni trije metki - prva je zadela Kennedyja, druga je zadela Connallyja, tretja pa Kennedyja v glavo in ga ubila. Warrenova komisija je zaključila, da je eden od treh strelov zgrešil, eden je šel skozi Kennedyja in nato zadel Connallyja, tretji pa Kennedyja v glavo. === Warrenova komisija === [[Slika:Warren Commission presenting report on assassination of John F. Kennedy to Lyndon Johnson.jpg|sličica|296x296_pik|Warrenova komisija je svoje poročilo predstavila predsedniku Johnsonu. Od leve proti desni: John McCloy, J. Lee Rankin (generalni svetovalec), senator Richard Russell, kongresnik Gerald Ford, vrhovni sodnik Earl Warren, predsednik Lyndon B. Johnson, Allen Dulles, senator John Sherman Cooper in kongresnik Hale Boggs.]] Predsednikovo komisijo za atentat na predsednika Kennedyja, neuradno znano kot Warrenova komisija, je 29. novembra 1963 ustanovil predsednik Johnson za preiskavo atentata. Njegovo končno poročilo na 888 straneh je bilo Johnsonu predstavljeno 24. septembra 1964 in objavljeno tri dni pozneje. Ugotovil je, da je Lee Harvey Oswald sam ubil Kennedyja in poškodoval Connallyja ter da je Jack Ruby sam ubil Oswalda. Ugotovitve komisije so se izkazale za kontroverzne in so bile pozneje raziskane na različne načine kritizirane in podprte. Komisija je svoje neuradno ime, "Warrenova komisija", dobila po svojem predsedniku, vrhovnem sodniku Earlu Warrenu. Glede na objavljene stenograme Johnsonovih predsedniških telefonskih pogovorov so nekateri veliki uradniki nasprotovali oblikovanju takšne komisije, več članov komisije pa se jih je udeležilo le z izjemnim zadržkom. Eden od njihovih glavnih pridržkov je bil, da bi komisija na koncu ustvarila več polemik kot soglasja in ti strahovi so se na koncu izkazali za upravičene. Vsi zapisi Warrenove komisije so bili predloženi nacionalnemu arhivu leta 1964. Neobjavljeni del teh zapisov je bil sprva zapečaten 75 let (do leta 2039) v skladu s splošno politiko nacionalnega arhiva, ki je veljala za vse zvezne preiskave izvršilne veje oblasti, obdobje "namenjeno zaščiti nedolžnih oseb, ki bi bile sicer lahko poškodovane zaradi odnosa z udeleženci v zadevi". 75-letno pravilo ne obstaja več, nadomeščeno z Zakonom o svobodi dostopa do informacij iz leta 1966 in Zakonom o evidencah JFK iz leta 1992. == Reakcije atentata == Atentat je po vsem svetu povzročil osupljive reakcije. Prvo uro po streljanju je bil čas velike zmede pred napovedjo smrti predsednika. Incident se je zgodil med hladno vojno in sprva ni bilo jasno, ali bi bil streljanje lahko del večjega napada na ZDA. Zaskrbljeno je bilo tudi, ali je podpredsednik Johnson, ki se je za volanom vozil dva avtomobila zadaj, varen. Novica o atentatu je šokirala ameriški narod. Ljudje so odkrito jokali in se zbirali v veleblagovnicah, da bi si ogledali televizijsko oddajo, drugi pa so molili. Promet na nekaterih območjih se je ustavil, ko se je novica razširila iz avtomobila v avto. Šole po Združenih državah Amerike so predčasno odpustile svoje učence iz pouka. Jezo proti Teksasu in Teksašanom so poročali nekateri posamezniki. Različni navijači Cleveland Brownsa so na primer naslednje nedelje na domači tekmi nosili napise proti Dallas Cowboysom, ki so mesto Dallas obtožili, da je ubil predsednika. Bili pa so tudi primeri, ko so bili Kennedyjevi nasprotniki veseli za atentat. Novinar je poročal, da se veseli na ulicah Amarilla, pri čemer je ženska kričala: "Hej, super, JFK je umorjen!" Dogodek je pustil trajen vtis na mnoge po vsem svetu. Tako kot pri prejšnjem napadu na Pearl Harbor 7. decembra 1941 in veliko kasneje tudi pri [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadih 11. septembra 2001]], je postalo pogosta tema razprava "Kje ste bili, ko ste slišali za atentat na predsednika Kennedyja". == Teorije zarote == [[Slika:JFK Wooden Fence.jpg|sličica|Lesena ograja na travnatem hribu, kjer mnogi teoretiki zarote menijo, da je stal še en strelec.]] Številne teorije zarote trdijo, da so v atentatu poleg Leeja Harveyja Oswalda sodelovali tudi drugi ljudje ali organizacije. Večina aktualnih teorij predstavlja kriminalno zaroto, ki vključuje različne stranke, kot so FBI, CIA, ameriška vojska, mafija, podpredsednik Johnson, kubanski predsednik Fidel Castro, KGB ali nekakšna kombinacija teh subjektov. Raziskave javnega mnenja so dosledno pokazale, da večina Američanov verjame v zaroto za umor Kennedyja. Gallupove raziskave so pokazale tudi, da le 20–30% prebivalstva meni, da je Oswald deloval sam. Te ankete tudi kažejo, da ni soglasja o tem, kdo je še lahko sodeloval. Nekdanji okrožni tožilec v [[Los Angeles|Los Angelesu]] Vincent Bugliosi je ocenil, da je bilo skupaj 42 skupin, 82 morilcev in 214 ljudi obtoženih različnih teorij zarote o umoru Kennedyja. == Glej tudi == * [[Teorije zarote o atentatu na Johna Kennedyja]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Leto 1963]] [[Kategorija:Atentati|Kennedy, John]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi|Kennedy, John F. ]] sl17e0w80he1w7ig4x1kodfazq97m89 0 505927 6675441 6481198 2026-05-13T18:49:19Z Romanm 13 /* Družinsko drevo */ [[Elizabeta Češka]] 6675441 wikitext text/x-wiki {{Royal house||surname=Přemyslidi|coat of arms=[[File:COA Premyslid.svg|200px]]|country={{Flagicon image|Banner of Přemyslid family.svg}} [[Vojvodina Češka]]<br />{{Flagicon image|Royal banner of the Kingdom of Bohemia (colorful).svg}} [[Kraljevina Češka]]<br />{{Flagicon image|Banner of the Margraviate of Moravia.svg}} [[Mejna grofija Moravska]]<br />[[File:Ecu parti d'argent et de gueules.svg|14px]] [[Vojvodina Troppau]]|titles=*[[Lista vladarjev Češke|Vojvode in kralji Češke]] ([[češčina]]: Český král) *[[Kralj Poljske]] *[[Kralj Ogrske]] *Vojvoda [[Olomouc]]a *Vojvoda [[Brno|Brna]] *Vojvoda [[Znojmo|Znojma]] *Vojvoda [[Vojvodina Troppau|Opave]] *Vojvoda [[Vojvodina Racibórz|Racibórz]]a *Vojvoda [[Vojvodina Münsterberg|Münsterberg]]a *Vojvoda [[Vojvodna Krnov|Krnov]]a *Mejni grof [[Moravska|Moravske]] *Deželni gospod [[Vojvodina Avstrija|Avstrije]] *Deželni gospod [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] *Vojvoda [[Vojvodina Koroška|Koroške]] *Deželni gospod [[Kranjska krajina|Kranjske]]|founder=[[Bořivoj I.]]|mythical founder=|final ruler=[[Venčeslav III. Češki]]|founding year=867|dissolution=1306 (kraljevska linija) <br /> 1521 (Opavska linija)|ethnicity=|cadet branches=Po starostnem redu:<br> *Břetislavci **Konradini: ***Znojmovci (1035-1191) ***Brnjani (1035-1200) **Olomoučani (1045-1227) **Děpoltijci (1123-1247) **Opavski (1255-1521)}} '''Přemyslovci<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|last=Pivko|first=Ljudevit|page=22|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY|accessdate=3. avgust 2024|chapter=1|archive-date=2025-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20250102160953/https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY|url-status=dead}}</ref>''' ali '''Přemyslidi''' ({{Jezik-cs|Přemyslovci}}, {{Jezik-de|Premysliden}}, {{Jezik-pl|Przemyślidzi}}) je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v [[Vojvodina Češka|Vojvodini Češki]] in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], vključno s [[Šlezija|Šlezijo]], [[Ogrska|Ogrske]] in [[Avstrija|Avstrije]]. == Nastanek in razvoj rodbine Přemyslidov == Izvor rodbine sega v 9. stoletje,<ref name="Přemyslid Dynasty">{{Navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|title=Přemyslid Dynasty|publisher=Czech Republic Government|accessdate=26. junija 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180612142003/http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|archivedate=12. junija 2018}}</ref> ko so Přemyslidi vladali majhnemu ozemlju okoli [[Praga|Prage]], naseljenim s češkim plemenom [[Zahodni Slovani|Zahodnih Slovanov]]. Postopoma so se razširili in osvojili regijo [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]], ki je bila v Češki kotlini, kjer ni bila ogrožena s širitvijo [[Frankovsko cesarstvo|frankovskega cesarstva]]. Prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Přemyslid je bil [[Bořivoj I.]] (867).<ref name="Přemyslid Dynasty"/> V naslednjem stoletju so Přemyslidi vladali tudi Šleziji in ustanovili mesto [[Vroclav]] (poljsko ''Wroclaw'', nemško ''Breslau''), ki izhaja iz imena češkega vojvode [[Vratislav I. Češki|Vratislava I.]], očeta [[Sveti Venceslav|svetega Venceslava]]. Pod vladavino kneza [[Boleslav I. Češki|Boleslava I. Okrutnega]] (935) in njegovega sina [[Boleslav II. Češki|Boleslava II. Pobožnega]] (972) so Přemyslidi vladali na ozemlju, ki se je raztezalo do današnje [[Belorusija|Belorusije]].<ref name="Přemyslid Dynasty"/> Rodbina je v tem času nadzorovala pomembne trgovske poti. Češke dežele in Praga so bile pomembno trgovsko središče, kjer so se naselili trgovci iz vse Evrope, vključno s številnimi Judi, kot leta 965 navaja špansko-judovski trgovec in popotnik Ibrahim ibn Ya'qub . Zapisal je: »Praga je mesto iz kamna, najbogatejše od vseh držav severno od Alp.« Po njihovem vzponu pa se je v družinskih bojih začela njihova moč zmanjševati in leta 1002 je poljski vojvoda [[Boleslav I. Poljski|Boleslav Pogumni]] zasedel Prago.<ref name="Přemyslid Dynasty"/> [[Boleslav III. Češki|Boleslav III.]], sin Boleslava II., je pobegnil iz Češke; sledila so desetletja zmede in anarhije. Upad se je končal z vladavino vojvode [[Břetislav I.|Břetislava I.]], vnuka Boleslava II., ki je oropal Poljsko, vključno s [[Krakov]]om in [[Gniezno]]m (1038), kjer je pridobil relikvije [[Adalbert Praški|sv. Adalberta]]. Prizadeval si je za ustanovitev praške nadškofije in kraljevega naslova. Njegov sin in naslednik [[Vratislav II.]] je leta 1085 postal prvi češki kralj. Vratislavov sin Sobĕslav I. je v bitki pri Chlumecu leta 1126 uničil cesarsko vojsko kralja [[Lotar Supplinburški|Lotarja III.]] To je omogočilo nadaljnjo krepitev Češke, vrhunec pa je bil v času vladavine Vratislavovega vnuka, kralja [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke|Vladislava II.]] (1158). Vladislav II. je ustanovil številne samostane in zgradil prvi kamniti most čez reko [[Vltava|Vltavo]], enega prvih v srednji in severni Evropi. Notranji boji so znova prinesli upad Přemyslidov. Številni voditelji iz rodbine so se zamenjali na češkem prestolu, kar je privedlo do njihovega propadanja. Končno je [[Otokar I. Češki|Otokar I.]] ob svojem vzponu na prestol začel vrsto sprememb, ki so Češko spravile iz krize, in začetek obdobja razcveta,<ref name="Přemyslid Dynasty"/> ki je trajalo skoraj 220 let. == Na vrhuncu njihove moči == [[Slika:Premyslovci_premyslovci.jpg|levo|sličica|Zadnji trije kralji Přemyslidi po upodobitvi v ''Chronicon Aulae regiae'': [[Otokar II. Přemysl|Přemysl Otokar II.]] (ena krona - češka), [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] (dve kroni - češka in poljska) in [[Venčeslav III. Češki|Venčeslav III.]] (tri krone - ogrska, češka in poljska)]] [[Slika:Waclaw II (275117).jpg|levo|sličica|[[Jan Matejko]] (romantična risba, 1892): ''Češki kralj Venčeslav II. kot poljski kralj'']] Otokar I. je leta 1198 postal tretji češki kralj, vendar je bil prvi češki kralj, ki je pridobil dedni kraljevski naslov. S tem se je začela znatna rast dinastične moči Přemyslidov. Tudi na Češkem je prišlo do velikega razvoja mest in obrti. V drugi polovici 13. stoletja so bili Přemyslidi ena najmočnejših dinastij v Srednji Evropi.<ref name="EB Premysl">{{Navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/474931/house-of-Premysl|title=House of Přemysl|publisher=Encyclopædia Britannica|accessdate=26. junija 2013}}</ref> Kralj [[Otokar II. Přemysl]], sin Venčeslava I., si je zaradi vojaške moči in bogastva prislužil vzdevek "Železni in zlati kralj".<ref name="Přemyslid Dynasty"/> Po več zmagovitih vojnah z [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] je pridobil [[Avstrija|Avstrijo]], [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] in [[Kranjska|Kranjsko]] ter razširil češko ozemlje do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Kralj Otokar II. si je prizadeval pridobiti krono [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Njegove ambicije so začele spopad s [[Habsburžani]]. Sveto rimsko cesarstvo je bilo takrat sestavljeno iz malo znanih grofij, ki so jim bolj ustrezali interesi nemških plemiških hiš kot mogočni kralj Otokar, zato je bil za svetega rimskega cesarja izvoljen habsburški predstavnik [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf]]. V [[Bitka na Moravskem polju|bitki pri Marchfeldu]] (1278) se je Otokar spopadel s cesarsko in ogrsko vojsko, v kateri je bil ubit.<ref name="Přemyslid Dynasty"/> Habsburžani so takrat pridobili Avstrijo in jo obdržali do 20. stoletja. Otokarjev sin, kralj Venčeslav II., je imel ob prihodu na češki prestol komaj sedem let. Sčasoma si je po zaslugi spretne diplomacije pridobil poljsko krono zase in ogrsko krono za svojega sina.<ref name="Přemyslid Dynasty"/> Venčeslav II. je združil obsežen imperij, ki se je raztezal od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] do [[Donava|reke Donave]] in ustanovil številna mesta, med njimi [[Plzen|Plzeň]] leta 1295. Češka je med njegovim vladanjem postala bogata država, zahvaljujoč bogatemu rudniku srebra v [[Kutna Gora|Kutni Gori]].<ref name="Přemyslid Dynasty"/> Uvedel je srebrni [[praški groš]],<ref name="Přemyslid Dynasty"/> ki je bil stoletja pomembna evropska valuta, ter načrtoval izgradnjo prve univerze v Srednji Evropi. Moč in bogastvo Kraljevine Češke sta ji prinesla veliko spoštovanje, pa tudi sovražnost drugih evropskih kraljevskih družin. Dinastija je začela propadati po prezgodnji smrti Venčeslava II. (1305) in umoru njegovega edinega sina, [[Venčeslav III. Češki|Venčeslava III.]] leta 1306, s čimer se je njihova vladavina končala.<ref name="Přemyslid Dynasty"/><ref name="EB Premysl"/> Po drugi strani pa se je dinastija nadaljevala in leta 1355 je bil v Rimu za svetega rimskega cesarja okronan češki kralj [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]], vnuk Venčeslava II. == Legendarni vladarji == Ime dinastije, po Kozmi v njegovi ''Kroniki Boemorum'' (1119), prihaja iz legendarnega ustanovitelja, Přemysl, moža vojvodinje [[Libuša|Libuše]]. <ref>Peter Demetz. ''Prague in Black and Gold: Scenes from the Life of a European City''. Hill and Wang, 1997. str. 3. {{ISBN|978-0-8090-1609-9}}</ref> * [[Přemysl Orač|Přemysl]] in [[Libuša|Libuše]] * [[Nezamysl]] * [[Mnata]] * [[Vojen]] * [[Vnislav]] * [[Křesomysl]] * [[Neklan]] * [[Hostivit]] == Vojvode Češke == Prvi zgodovinski Přemyslid je bil vojvoda [[Bořivoj I.]], ki ga je leta 874 krstil [[Sveti Ciril in Metod|sveti Metod]]. Leta 895 je Češka postala neodvisna od [[Velikomoravska|Velike Moravske]]. Med letoma 1003 in 1004 je Češki vladal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav Pogumni]], vojvoda [[Poljska|Poljske]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], vnuk [[Boleslav I. Češki|Boleslava I. Krutega]] . Leta 1085 sta bila vojvoda [[Vratislav II.]] in leta 1158 vojvoda [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke|Vladislav II.]] okronana za češkega kralja kot osebna nagrada cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Naslov pa ni bil deden. {| width="100%" border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 0.5em 1em 0.5em 0; background: #F9F9F9; border: 1px #AAAAAA solid; border-collapse: collapse;" |- ! width="10%" style="background:#FFDEAD"| ! width="30%" style="background:#FFDEAD"|Ime/Rojstni podatki ! width="15%" style="background:#FFDEAD"|Vladanje ! width="10%" style="background:#FFDEAD"|Naslov ! width="35%" style="background:#FFDEAD"|Komentar |- |align="center"| |align="center"|[[Bořivoj I.]] <br /><small>(* ok. 852, † ok. 889)</small> |align="center"|ok. 870–889 |align="center"|vojvoda | Prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke. |- |align="center"|[[Slika:Spitygniew I.jpg|70px]] |align="center"|[[Spytihněv I.]]<br /><small>(* ok. 875, † 915) </small> |align="center"|ok. 894–915 |align="center"|vojvoda | Sin Bořivoja I. Okrepil je oblast Přemyslidov v osrednji Češki okoli današnje Prage, zgradil več obmejnih gradov in nadaljeval širitev Praškega gradu kot upravnega središča vzhajajoče vojvodine. |- |align="center"|[[Slika:Wratysław I.jpg|70px]] |align="center"|[[Vratislav I. Češki|Vratislav I.]]<br /><small>(* 888, † 921)</small> |align="center"|915-921 |align="center"|vojvoda | Sin Bořivoja I., ustanovitelj bazilike svetega Jurija na Praškem gradu in šlezijskega mesta [[Vroclav]] (Breslau), katerega latinsko ime "Vratislavia" se nanaša na njegovo pobudo. |- |align="center"|[[Slika:Votivni obraz Ocko - Vaclav.jpg|70px]] |align="center"|[[Sveti Venceslav|Venčeslav I.]] <br /><small>(* 907, † 935)</small> |align="center"|925-935 (ali 929) |align="center"|vojvoda | Kot sveti Venceslav zavetnik Češke, Prage, Moravske in pridelovalcev vina in piva. |- |align="center"|[[Slika:Boleslav-I-Bohemian.jpg|70px]] |align="center"|[[Boleslav I. Češki|Boleslav I. Kruti]] <br /><small>(* 915, † 967/972)</small> |align="center"|935-967/972 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:Bolesław II Pobożny.jpg|70px]] |align="center"|[[Boleslav II. Češki|Boleslav II. Pobožni]] <br /><small>(* 932, † 999)</small> |align="center"|967/972-999 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:Bolesław III Rudy.jpg|70px]] |align="center"|[[Boleslav III. Češki|Boleslav III. Rdečelasi]] <br /><small>(* 965, † 1037)</small> |align="center"|999-1002 in 1003 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"| |align="center"|[[Vladivoj Češki|Vladivoj]] <br /><small>(* 981, † 1003)</small> |align="center"|1002-1003 |align="center"|vojvoda |Verjetno iz poljske dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. |- |align="center"|[[Slika:Jaroměř-Jaromír.jpg|70px]] |align="center"|[[Jaromir Češki|Jaromir]] <br /><small>(* 975, † 1035)</small> |align="center"|1003 |align="center"|vojvoda |Prvič. |- |align="center"|[[Slika:Jan Bogumił Jacobi - Bolesław Chrobry.jpg|70px]] |align="center"|[[Boleslav I. Poljski|Boleslav IV.]] <br /><small>(* 967, † 1025)</small> |align="center"|1003-1004 |align="center"|vojvoda | Poljski vojvoda in kralj [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je bil iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in ne Přemyslidov. |- |align="center"|[[Slika:Jaroměř-Jaromír.jpg|70px]] |align="center"|[[Jaromir Češki|Jaromir]] <br /><small>(* 975, † 1035)</small> |align="center"|1004-1012 |align="center"|vojvoda |Drugič. |- |align="center"|[[Slika:Oldrzych.jpg|70px]] |align="center"|[[Oldřih Češki|Oldřih]] <br /><small>(* 970 (991), † 1034)</small> |align="center"|1012-1033 |align="center"|vojvoda |Z njegovim prihodom na češki prestol se je začelo obdobja stabilnosti po dolgem obdobju notranjih dinastičnih bojev. Moravske dežele so bile osvojene izpod poljske okupacije. |- |align="center"|[[Slika:Jaroměř-Jaromír.jpg|70px]] |align="center"|[[Jaromir Češki|Jaromir]] <br /><small>(* 975, † 1035)</small> |align="center"|1033-1034 |align="center"|vojvoda |Tretjič. |- |align="center"|[[Slika:Oldrzych.jpg|70px]] |align="center"|[[Oldřih Češki|Oldřih]] <br /><small>(* 970 (991), † 1034)</small> |align="center"|1034 |align="center"|vojvoda |Drugič. |- |align="center"|[[Slika:Brzetysław I.jpg|70px]] |align="center"|[[Břetislav I.]]<br /><small>(* 1002-1005, † 1055)</small> |align="center"|1035-1055 |align="center"|vojvoda |Vojvoda Moravske. |- |align="center"|[[Slika:Spytihnev2vesvatovitskeapo.jpg|70px]] |align="center"|[[Spytihněv II.]]<br /><small>(* 1031, † 1061)</small> |align="center"|1055-1061 |align="center"|vojvoda | Na njegovem kronanju so prvič zapeli ''Hospodine pomiluj ny'', najstarejšo znano pesem v češkem jeziku. |- |align="center"|[[Slika:W vratislav ii 198 320.jpeg|70px]] |align="center"|[[Vratislav II.]]<br /><small>(* 1032/1035, † 1092)</small> |align="center"|1061-1092 |align="center"|vojvoda, kralj |Od 1085-1092 vladal kot kralj Vratislav I. Omejil je vpliv praškega škofa na notranje zadeve države iz z modro politiko do Svetega rimskega cesarstva dal zgled svojim naslednikom v 12. stoletju, kar je na koncu pripeljalo do trajnega povišanja Češke v kraljestvo v začetku 13. stoletja. |- |align="center"|[[Slika:Konrad I.jpg|70px]] |align="center"|[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br /><small>(* 1035, † 1092)</small> |align="center"|1092 |align="center"|vojvoda | Prošnje, da bi tudi njemu podelili kraljevski naslov, cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] ni uslišal, ker naslov njegovega predhodnika ni bil deden. |- |align="center"|[[Slika:Brzetysław II.jpg|70px]] |align="center"|[[Břetislav II.]]<br /><small>(* ok. 1060, † 1100)</small> |align="center"|1092-1100 |align="center"|vojvoda |Velik sovražnik poganstva. Poskušal je odpraviti volilno načelo nasledstva vojvodskega položaja in ga nadomestiti s senioratom. Umorjen. |- |align="center"|[[Slika:Borzywój II.jpg|70px]] |align="center"|[[Bořivoj II.]]<br /><small>(* 1064, † 1124)</small> |align="center"|1101-1107 |align="center"|vojvoda |Prvič. Odločitev Břetislava II., da za svojega naslednika in dediča brez soglasja starešin imenuje Bořivoja, je sprožila dolgoletna nesoglasja v dinastiji Przemyslidov. |- |align="center"|[[Slika:Świętopełk Ołomuniecki.jpg|70px]] |align="center"|[[Svatopluk Olomuški]]<br /><small>(* ok. 1080, † 1124)</small> |align="center"|1107-1009 |align="center"|vojvoda |Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola. |- |align="center"|[[Slika:VladislavI.JPG|70px]] |align="center"|[[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]]<br /><small>(* 1070, † 1125)</small> |align="center"|1109-1117 |align="center"|vojvoda |Vladal je v težavnem času s precejšnjim uspehom. Prenesel je vmešavanje Poljske v češke notranje zadeve in konflikte s svojimi sorodniki na Moravskem. Spodbujal je naseljevanje Nemcev v obmejna območja Češke. |- |align="center"|[[Slika:Borzywój II.jpg|70px]] |align="center"|[[Bořivoj II.]]<br /><small>(* 1064, † 1124)</small> |align="center"|1117-1120 |align="center"|vojvoda |Drugič. |- |align="center"|[[Slika:VladislavI.JPG|70px]] |align="center"|[[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]]<br /><small>(* 1070, † 1125)</small> |align="center"|1120-1125 |align="center"|vojvoda |Drugič. |- |align="center"|[[Slika:Sobiesław I.jpg|70px]] |align="center"|[[Soběslav I. Češki|Soběslav I.]]<br /><small>(* 1090, † 1140)</small> |align="center"|1125-1140 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:Denar VladislavII 2.jpg|70px]] |align="center"|[[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke|Vladislav II.]] <br /><small>(* 1110, † 1174)</small> |align="center"|1140-1172 |align="center"|vojvoda, kralj | Od 1158 do 1172 vladal kot kralj Vladislav I. |- |align="center"|[[Slika:Bedřich.jpg|70px]] |align="center"|[[Bedřih Češki|Bedřih]] <br /><small>(* 1141/1142, † 1189)</small> |align="center"|1172-1173 |align="center"|vojvoda | Njegovega vojvodskega položaja nista odobrila niti češki zbor niti cesar, zato je bil naslednje leto odstavljen. |- |align="center"|[[Slika:Soběslav II..jpg|70px]] |align="center"|[[Soběslav II.]] <br /><small>(* 0k. 1128, † 1180)</small> |align="center"|1173-1178 |align="center"|vojvoda | Imenovali so ga knez kmetov ali kralj kmetov. Podpiral ga ni niti cesar niti češko plemstvo, ampak samo najnižji sloji prebivalstva. |- |align="center"|[[Slika:Bedřich.jpg|70px]] |align="center"|[[Bedřih Češki|Bedřih]] <br /><small>(* 1141/1142, † 1189)</small> |align="center"|1178-1189 |align="center"|vojvoda | Njegovo drugo vladavino so zasenčili notranji spopadi v dinastiji Přemyslidov. Sprijazniti se je moral s povišanjem Moravske v cesarsko mejno grofijo in s Kninskim sporazumom prepustiti nasledstvo Konradu II. Otonu. |- |align="center"|[[Slika:PecetKonradaIIOty.jpg|70px]] |align="center"|[[Konrad II. Oton]] <br /><small>(* 1136-1141, † 1191)</small> |align="center"|1189-1191 |align="center"|vojvoda | Ponovno je združil Češko in Moravsko. Umrl zaradi kuge v okolici Neaplja na pohodu [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrika VI.]] proti Neapeljskemu kraljestvu. |- |align="center"|[[Slika:Přemyslovci erb.svg|70px]] |align="center"|[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<br /><small>(* 1137, † po 1192)</small> |align="center"|1191-1192 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:PremyslOtakarI Parleruvnahrobek.jpg|70px]] |align="center"|[[Otokar I. Češki|Otokar I.]]<br /><small>(* 1155/1167, † 1230)</small> |align="center"|1192-1193 |align="center"|vojvoda | Prvič. |- |align="center"|[[Slika:Jindřich Břetislav.jpg|70px]] |align="center"|[[Jindřih Břetislav]]<br /><small>(* 1137, † 1197)</small> |align="center"|1193-1197 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:PecetVladislavaJindricha.jpg|70px]] |align="center"|[[Vladislav Jindřih]]<br /><small>(* 1160/1165, † 1222)</small> |align="center"|1197 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:PremyslOtakarI Parleruvnahrobek.jpg|70px]] |align="center"|[[Otokar I. Češki|Otokar I.]]<br /><small>(* 1155/1167, † 1230)</small> |align="center"|1197–1198 |align="center"|vojvoda, kralj | Drugič. Od leta 1198 do 1230 vladal kot kralj Otokar I. |- |} == Češki kralji == [[Slika:Duernkrut3.jpg|desno|sličica|161x161_pik| Največji obseg kraljestva pod Otokarjem II. cca. 1276]] Češka je bila edina kneževina v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu,]] ki je bila pred [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] povzdignjena v status kraljevine. Razlog za to je bila moč: takoj, ko je Češka premagala svoje državljanske spore, je češki vojvoda postal glavni zaveznik vsakega kandidata za cesarski prestol. Cesar bi tako lahko uporabil češke sile, da bi kaznoval vse upornike, ki so bili češki sosedi, preprosto z napadom na njihove dežele. To dokazuje cesar Svetega rimskega cesarstva [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], ki je imenoval češkega kneza Vratislava II. leta 1085 za prvega češkega kralja Vratislava I. Na ta ugledni položaj je bil dvignjen nedolgo po tem, ko je njegov oče Bretislav po več letih državljanskih spopadov pomirival Češko. Kraljevina je bila sporna, ko se je češki notranji konflikt povečali. Popravilo pa se je, potem ko je položaj cesarja v Nemčiji oslabel. Leta 1198 je vojvoda Otokar I. spet pridobil naziv kralja Češke kot zaveznik [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]]. Ta naslov je ponovno potrdil cesar [[Oton IV. Nemški|Oton IV.,]] in kasneje [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.,]] Zlata bula cesarja Svetega rimskega cesarstva (1212). * [[Otokar I. Češki|Otokar I.]] (Přemysl Otakar I.) (1198–1230) * [[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] (Václav I.) (1230–1253) * [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. (Přemysl Otakar II.)]] (1253–1278) * Venčeslav II. (Václav II.) (1278–1305) * Venčeslav III. (Václav III.) (1305–1306) == Kralji Češke, Poljske in Ogrske, vladarji Avstrije == [[Slika:WenceslausIImap-en.png|sličica|250px|Ozemlje pod nadzorom Přemyslidov ok. 1301:{{Legenda|#EEAA88|Češka kraljevina}}]] Češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]] je v letih 1269-1276 prvi v zgodovini vladal deželam današnje Avstrije (razen [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]] in [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburga]]). Ustanovil je tudi [[Hofburg|palačo Hofburg]] na Dunaju. Leta 1300 je bil kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] okronan za poljskega kralja. Pred tem je imel od leta 1291 naslov "visoki vojvoda Poljske (vojvoda Krakovski)" in je postal njen gospodar po smrti Przemysla II. Poljskega leta 1296. * [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] (1300–1305) * [[Venčeslav III. Češki|Venčeslav III.]] (1305–1306), tudi ogrski kralj (1301–1305) kot Ladislav V. Kraljevska linija se je končala leta 1306 s smrtjo kralja Venčeslava III. Češki prestol je pripadel Luksemburžanom, poljski prestol pa se je vrnil [[Pjasti|Pjastom]]. == Vojvode Opave, Krnova, Ratibora in Münsterberga == Leta 1269 je Nikolaj, nezakonski sin kralja Otokarja II, ki ga je papež [[Papež Aleksander IV.|Aleksander IV.]] legitimiral leta 1260, postal vojvoda Opavski. Leta 1337 je njegov sin Nikolaj II. podedoval vojvodino Ratibor. Njegovi štirje sinovi so si razdelili vojvodino Opavo (vojvodino Ratibor je podedoval le najstarejši Janez). Tako se je začela delitev nekoč enotne dežele med potomci Nikolaja II. Leta 1443 je Opavski vojvoda Viljem pridobil vojvodino Münsterberg, ki so jo Přemyslidi imeli do leta 1456. Ta linija Opavskih Přemyslidov se je končala leta 1521 s smrtjo Valentina, vojvode Ratiborja. == Družinsko drevo == [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/7c/Premyslid_Dynasty_Family_Tree.jpg Družinsko drevo čeških vojvod in kraljev Češke] [[File:Premyslid_Dynasty_Family_Tree.jpg|sredina|617x617_pik|Družinsko drevo Premyslidov]] [[Bořivoj I.]] + [[Sveta Ljudmila]] * [[Spytihněv I.]] * [[Vratislav I. Češki|Vratislav I.]] ** [[Sveti Venceslav]] ** [[Boleslav I. Češki|Boleslav I. Kruti]] *** [[Boleslav II. Češki|Boleslav II. Pobožni]] **** [[Boleslav III. Češki|Boleslav III. Rdečelasi]] **** [[Jaromir Češki|Jaromír]] **** Venčeslav, umrl kot otrok **** [[Oldřih Češki|Oldřih]] ***** [[Břetislav I. |Břetislav I. Ahil]] (vojvoda Češke in Moravske, prej vojvoda Moravske) ****** [[Spytihněv II.]] ****** Vratislav II. ******* Břetislav II. ******* Judita Češka, mati [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]] ******* Bořivoj II. ******* Vladislav I. ******** [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke|Vladislav II.]] ********* Bedřich ********* [[Otokar I. Češki|Otokar I.]] ********** [[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] *********** [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]] Zlati in Železni ************ [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] ************* [[Venčeslav III. Češki|Venčeslav III.]] d. 1306 kot zadnji moški član kraljeve dinastije Přemyslid ************* Ana Češka (1290–1313) ************* [[Elizabeta Češka]] (1292–1330) zadnja članica kraljeve dinastije Přemyslid *********** Nikolaj I. Opavski je začel družino opavskih vojvod; umrl leta 1521 ********** Moravski Vladislav II. (Otonski) ********** Danska kraljica Dagmar, mati Valdemarja Mladega ********* Vladislav III. Henrik ******** Henrik ********* Břetislav III. Henrik (Henrik Bretislav) ******* Soběslav I. ******** Soběslav II. kmečki ******** Vaclav II. ****** Jaromír Škof ****** Konrád I. iz Brna in Znojma (Konradin) ******* Konrád iz Brna (Konradin, prej vojvoda [[Moravska|Moravske]] ) ******* Litolt iz Znojma (Konradin, prejšnji vojvoda [[Moravska|Moravske]] ) ******** Oldřich Brnski (Kobradec, vojvoda Moravske, del Brna) ******** Konrád iz Znojma (Konradian, prej vojvoda [[Moravska|Moravske]] ) ********* Konrád II. Ota iz Brna in Znojma (Konradin) ****** Oton iz Olomouca ******* Oton II. Črni ******* Svatopluk *** Mlada (opatinja) *** Dobrava m. Mieszko I. Poljski, predniki piast linije na [[Poljska|Poljskem]], ki vključuje Boleslava III. zgoraj *** Strachkvas Kristjan * [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]], [[cesar]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Češki kralj ** [[Vaclav IV. Češki|Vaclav]], [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemški]] [[kralj]] in Češki kralj ** [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]], [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemški]] kralj, [[cesar]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Ogrska|ogrski]] kralj in kralj Češke *** Elizabeta Luksemburška, [[Ogrska|ogrska]], [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemška]] in Češka kraljica **** [[Ladislav Posmrtni]] kralj [[Ogrska|Ogrske]] in Češke, nadvojvoda Avstrije **** Elizabeta Avstrijska, kraljica Poljske ***** [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Jagielonski]] Češki in Ogrski kralj ****** [[Ludvik II. Jagelo|Ludvik II. Ogrski]] ogrsko-hrvaški in češki kralj ****** Ana, Princesa in kraljica Češke in Ogrske + [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., Sveto-rimski cesar]], Češki in Ogrski kralj ******* [[Maksimilijan II. Habsburški]] Češki in Ogrski kralj ******** [[Rudolf II. Habsburški]] Češki in Ogrski kralj ******** [[Matija Habsburški|Matija, Sveto-rimski cesar]], Češki in Ogrski kralj ******** [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] Češki in Ogrski kralj ********* [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ********** [[Ferdinand IV. Habsburški|Ferdinand IV.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ********** [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj *********** [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj *********** [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ************ [[Marija Terezija|Marija Terezija]] Sveto-rimska cesarica, Češka in Ogrska kraljica ************* [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ************* [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ************** [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] Sveto-rimski cesar (do 1805), Češki in Ogrski kralj *************** [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand V.]] Avstrijski cesar, Ogrski kralj **************** [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] Avstrijski cesar, Ogrski kralj ****************** [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]] (1916-1918) zadnji Avstrijski cesar, Ogrski kralj == Sklici == {{sklici}} {{Češki vladarji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Přemyslidi]] [[Kategorija:Evropske dinastije]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Češkem]] 57hswj5yu0ef5aidnuxgj6uatsfz2vg 6675612 6675441 2026-05-14T10:45:13Z SirFranzPaul 189873 6675612 wikitext text/x-wiki {{Royal house||surname=Přemyslidi|coat of arms=[[File:COA Premyslid.svg|200px]]|country={{Flagicon image|Banner of Přemyslid family.svg}} [[Vojvodina Češka]]<br />{{Flagicon image|Royal banner of the Kingdom of Bohemia (colorful).svg}} [[Kraljevina Češka]]<br />{{Flagicon image|Banner of the Margraviate of Moravia.svg}} [[Mejna grofija Moravska]]<br />[[File:Ecu parti d'argent et de gueules.svg|14px]] [[Vojvodina Troppau]]|titles=*[[Lista vladarjev Češke|Vojvode in kralji Češke]] ([[češčina]]: Český král) *[[Kralj Poljske]] *[[Kralj Ogrske]] *Vojvoda [[Olomouc]]a *Vojvoda [[Brno|Brna]] *Vojvoda [[Znojmo|Znojma]] *Vojvoda [[Vojvodina Troppau|Opave]] *Vojvoda [[Vojvodina Racibórz|Racibórz]]a *Vojvoda [[Vojvodina Münsterberg|Münsterberg]]a *Vojvoda [[Vojvodna Krnov|Krnov]]a *Mejni grof [[Moravska|Moravske]] *Deželni gospod [[Vojvodina Avstrija|Avstrije]] *Deželni gospod [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] *Vojvoda [[Vojvodina Koroška|Koroške]] *Deželni gospod [[Kranjska krajina|Kranjske]]|founder=[[Bořivoj I.]]|mythical founder=|final ruler=[[Venčeslav III. Češki]]|founding year=867|dissolution=1306 (kraljevska linija) <br /> 1521 (Opavska linija)|ethnicity=|cadet branches=Po starostnem redu:<br> *Břetislavci **Konradini: ***Znojmovci (1035-1191) ***Brnjani (1035-1200) **Olomoučani (1045-1227) **Děpoltijci (1123-1247) **Opavski (1255-1521)}} '''Přemysli''',<ref>{{Navedi splet|title=Fran/iskanje/premysl|url=https://fran.si/iskanje?Query=premysl&IsAdvanced=True|website=Fran|accessdate=2026-05-14|language=sl}}</ref> '''Přemyslovci<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|last=Pivko|first=Ljudevit|page=22|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY|accessdate=3. avgust 2024|chapter=1|archive-date=2025-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20250102160953/https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY|url-status=dead}}</ref>''' ali '''Přemyslidi''' ({{Jezik-cs|Přemyslovci}}, {{Jezik-de|Premysliden}}, {{Jezik-pl|Przemyślidzi}}) je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v [[Vojvodina Češka|Vojvodini Češki]] in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih [[Krona kraljevine Poljske|Poljske]], vključno s [[Šlezija|Šlezijo]], [[Ogrska|Ogrske]] in [[Avstrija|Avstrije]]. == Nastanek in razvoj rodbine Přemyslidov == Izvor rodbine sega v 9. stoletje,<ref name="Přemyslid Dynasty">{{Navedi splet|url=http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|title=Přemyslid Dynasty|publisher=Czech Republic Government|accessdate=26. junija 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180612142003/http://www.czech.cz/en/66299-the-premyslid-dynasty|archivedate=12. junija 2018}}</ref> ko so Přemyslidi vladali majhnemu ozemlju okoli [[Praga|Prage]], naseljenim s češkim plemenom [[Zahodni Slovani|Zahodnih Slovanov]]. Postopoma so se razširili in osvojili regijo [[Češka (zgodovinska dežela)|Češko]], ki je bila v Češki kotlini, kjer ni bila ogrožena s širitvijo [[Frankovsko cesarstvo|frankovskega cesarstva]]. Prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Přemyslid je bil [[Bořivoj I.]] (867).<ref name="Přemyslid Dynasty"/> V naslednjem stoletju so Přemyslidi vladali tudi Šleziji in ustanovili mesto [[Vroclav]] (poljsko ''Wroclaw'', nemško ''Breslau''), ki izhaja iz imena češkega vojvode [[Vratislav I. Češki|Vratislava I.]], očeta [[Sveti Venceslav|svetega Venceslava]]. Pod vladavino kneza [[Boleslav I. Češki|Boleslava I. Okrutnega]] (935) in njegovega sina [[Boleslav II. Češki|Boleslava II. Pobožnega]] (972) so Přemyslidi vladali na ozemlju, ki se je raztezalo do današnje [[Belorusija|Belorusije]].<ref name="Přemyslid Dynasty"/> Rodbina je v tem času nadzorovala pomembne trgovske poti. Češke dežele in Praga so bile pomembno trgovsko središče, kjer so se naselili trgovci iz vse Evrope, vključno s številnimi Judi, kot leta 965 navaja špansko-judovski trgovec in popotnik Ibrahim ibn Ya'qub . Zapisal je: »Praga je mesto iz kamna, najbogatejše od vseh držav severno od Alp.« Po njihovem vzponu pa se je v družinskih bojih začela njihova moč zmanjševati in leta 1002 je poljski vojvoda [[Boleslav I. Poljski|Boleslav Pogumni]] zasedel Prago.<ref name="Přemyslid Dynasty"/> [[Boleslav III. Češki|Boleslav III.]], sin Boleslava II., je pobegnil iz Češke; sledila so desetletja zmede in anarhije. Upad se je končal z vladavino vojvode [[Břetislav I.|Břetislava I.]], vnuka Boleslava II., ki je oropal Poljsko, vključno s [[Krakov]]om in [[Gniezno]]m (1038), kjer je pridobil relikvije [[Adalbert Praški|sv. Adalberta]]. Prizadeval si je za ustanovitev praške nadškofije in kraljevega naslova. Njegov sin in naslednik [[Vratislav II.]] je leta 1085 postal prvi češki kralj. Vratislavov sin Sobĕslav I. je v bitki pri Chlumecu leta 1126 uničil cesarsko vojsko kralja [[Lotar Supplinburški|Lotarja III.]] To je omogočilo nadaljnjo krepitev Češke, vrhunec pa je bil v času vladavine Vratislavovega vnuka, kralja [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke|Vladislava II.]] (1158). Vladislav II. je ustanovil številne samostane in zgradil prvi kamniti most čez reko [[Vltava|Vltavo]], enega prvih v srednji in severni Evropi. Notranji boji so znova prinesli upad Přemyslidov. Številni voditelji iz rodbine so se zamenjali na češkem prestolu, kar je privedlo do njihovega propadanja. Končno je [[Otokar I. Češki|Otokar I.]] ob svojem vzponu na prestol začel vrsto sprememb, ki so Češko spravile iz krize, in začetek obdobja razcveta,<ref name="Přemyslid Dynasty"/> ki je trajalo skoraj 220 let. == Na vrhuncu njihove moči == [[Slika:Premyslovci_premyslovci.jpg|levo|sličica|Zadnji trije kralji Přemyslidi po upodobitvi v ''Chronicon Aulae regiae'': [[Otokar II. Přemysl|Přemysl Otokar II.]] (ena krona - češka), [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] (dve kroni - češka in poljska) in [[Venčeslav III. Češki|Venčeslav III.]] (tri krone - ogrska, češka in poljska)]] [[Slika:Waclaw II (275117).jpg|levo|sličica|[[Jan Matejko]] (romantična risba, 1892): ''Češki kralj Venčeslav II. kot poljski kralj'']] Otokar I. je leta 1198 postal tretji češki kralj, vendar je bil prvi češki kralj, ki je pridobil dedni kraljevski naslov. S tem se je začela znatna rast dinastične moči Přemyslidov. Tudi na Češkem je prišlo do velikega razvoja mest in obrti. V drugi polovici 13. stoletja so bili Přemyslidi ena najmočnejših dinastij v Srednji Evropi.<ref name="EB Premysl">{{Navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/474931/house-of-Premysl|title=House of Přemysl|publisher=Encyclopædia Britannica|accessdate=26. junija 2013}}</ref> Kralj [[Otokar II. Přemysl]], sin Venčeslava I., si je zaradi vojaške moči in bogastva prislužil vzdevek "Železni in zlati kralj".<ref name="Přemyslid Dynasty"/> Po več zmagovitih vojnah z [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] je pridobil [[Avstrija|Avstrijo]], [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] in [[Kranjska|Kranjsko]] ter razširil češko ozemlje do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Kralj Otokar II. si je prizadeval pridobiti krono [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Njegove ambicije so začele spopad s [[Habsburžani]]. Sveto rimsko cesarstvo je bilo takrat sestavljeno iz malo znanih grofij, ki so jim bolj ustrezali interesi nemških plemiških hiš kot mogočni kralj Otokar, zato je bil za svetega rimskega cesarja izvoljen habsburški predstavnik [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf]]. V [[Bitka na Moravskem polju|bitki pri Marchfeldu]] (1278) se je Otokar spopadel s cesarsko in ogrsko vojsko, v kateri je bil ubit.<ref name="Přemyslid Dynasty"/> Habsburžani so takrat pridobili Avstrijo in jo obdržali do 20. stoletja. Otokarjev sin, kralj Venčeslav II., je imel ob prihodu na češki prestol komaj sedem let. Sčasoma si je po zaslugi spretne diplomacije pridobil poljsko krono zase in ogrsko krono za svojega sina.<ref name="Přemyslid Dynasty"/> Venčeslav II. je združil obsežen imperij, ki se je raztezal od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] do [[Donava|reke Donave]] in ustanovil številna mesta, med njimi [[Plzen|Plzeň]] leta 1295. Češka je med njegovim vladanjem postala bogata država, zahvaljujoč bogatemu rudniku srebra v [[Kutna Gora|Kutni Gori]].<ref name="Přemyslid Dynasty"/> Uvedel je srebrni [[praški groš]],<ref name="Přemyslid Dynasty"/> ki je bil stoletja pomembna evropska valuta, ter načrtoval izgradnjo prve univerze v Srednji Evropi. Moč in bogastvo Kraljevine Češke sta ji prinesla veliko spoštovanje, pa tudi sovražnost drugih evropskih kraljevskih družin. Dinastija je začela propadati po prezgodnji smrti Venčeslava II. (1305) in umoru njegovega edinega sina, [[Venčeslav III. Češki|Venčeslava III.]] leta 1306, s čimer se je njihova vladavina končala.<ref name="Přemyslid Dynasty"/><ref name="EB Premysl"/> Po drugi strani pa se je dinastija nadaljevala in leta 1355 je bil v Rimu za svetega rimskega cesarja okronan češki kralj [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]], vnuk Venčeslava II. == Legendarni vladarji == Ime dinastije, po Kozmi v njegovi ''Kroniki Boemorum'' (1119), prihaja iz legendarnega ustanovitelja, Přemysl, moža vojvodinje [[Libuša|Libuše]]. <ref>Peter Demetz. ''Prague in Black and Gold: Scenes from the Life of a European City''. Hill and Wang, 1997. str. 3. {{ISBN|978-0-8090-1609-9}}</ref> * [[Přemysl Orač|Přemysl]] in [[Libuša|Libuše]] * [[Nezamysl]] * [[Mnata]] * [[Vojen]] * [[Vnislav]] * [[Křesomysl]] * [[Neklan]] * [[Hostivit]] == Vojvode Češke == Prvi zgodovinski Přemyslid je bil vojvoda [[Bořivoj I.]], ki ga je leta 874 krstil [[Sveti Ciril in Metod|sveti Metod]]. Leta 895 je Češka postala neodvisna od [[Velikomoravska|Velike Moravske]]. Med letoma 1003 in 1004 je Češki vladal [[Boleslav I. Poljski|Boleslav Pogumni]], vojvoda [[Poljska|Poljske]] iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]], vnuk [[Boleslav I. Češki|Boleslava I. Krutega]] . Leta 1085 sta bila vojvoda [[Vratislav II.]] in leta 1158 vojvoda [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke|Vladislav II.]] okronana za češkega kralja kot osebna nagrada cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Naslov pa ni bil deden. {| width="100%" border="1" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 0.5em 1em 0.5em 0; background: #F9F9F9; border: 1px #AAAAAA solid; border-collapse: collapse;" |- ! width="10%" style="background:#FFDEAD"| ! width="30%" style="background:#FFDEAD"|Ime/Rojstni podatki ! width="15%" style="background:#FFDEAD"|Vladanje ! width="10%" style="background:#FFDEAD"|Naslov ! width="35%" style="background:#FFDEAD"|Komentar |- |align="center"| |align="center"|[[Bořivoj I.]] <br /><small>(* ok. 852, † ok. 889)</small> |align="center"|ok. 870–889 |align="center"|vojvoda | Prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke. |- |align="center"|[[Slika:Spitygniew I.jpg|70px]] |align="center"|[[Spytihněv I.]]<br /><small>(* ok. 875, † 915) </small> |align="center"|ok. 894–915 |align="center"|vojvoda | Sin Bořivoja I. Okrepil je oblast Přemyslidov v osrednji Češki okoli današnje Prage, zgradil več obmejnih gradov in nadaljeval širitev Praškega gradu kot upravnega središča vzhajajoče vojvodine. |- |align="center"|[[Slika:Wratysław I.jpg|70px]] |align="center"|[[Vratislav I. Češki|Vratislav I.]]<br /><small>(* 888, † 921)</small> |align="center"|915-921 |align="center"|vojvoda | Sin Bořivoja I., ustanovitelj bazilike svetega Jurija na Praškem gradu in šlezijskega mesta [[Vroclav]] (Breslau), katerega latinsko ime "Vratislavia" se nanaša na njegovo pobudo. |- |align="center"|[[Slika:Votivni obraz Ocko - Vaclav.jpg|70px]] |align="center"|[[Sveti Venceslav|Venčeslav I.]] <br /><small>(* 907, † 935)</small> |align="center"|925-935 (ali 929) |align="center"|vojvoda | Kot sveti Venceslav zavetnik Češke, Prage, Moravske in pridelovalcev vina in piva. |- |align="center"|[[Slika:Boleslav-I-Bohemian.jpg|70px]] |align="center"|[[Boleslav I. Češki|Boleslav I. Kruti]] <br /><small>(* 915, † 967/972)</small> |align="center"|935-967/972 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:Bolesław II Pobożny.jpg|70px]] |align="center"|[[Boleslav II. Češki|Boleslav II. Pobožni]] <br /><small>(* 932, † 999)</small> |align="center"|967/972-999 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:Bolesław III Rudy.jpg|70px]] |align="center"|[[Boleslav III. Češki|Boleslav III. Rdečelasi]] <br /><small>(* 965, † 1037)</small> |align="center"|999-1002 in 1003 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"| |align="center"|[[Vladivoj Češki|Vladivoj]] <br /><small>(* 981, † 1003)</small> |align="center"|1002-1003 |align="center"|vojvoda |Verjetno iz poljske dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. |- |align="center"|[[Slika:Jaroměř-Jaromír.jpg|70px]] |align="center"|[[Jaromir Češki|Jaromir]] <br /><small>(* 975, † 1035)</small> |align="center"|1003 |align="center"|vojvoda |Prvič. |- |align="center"|[[Slika:Jan Bogumił Jacobi - Bolesław Chrobry.jpg|70px]] |align="center"|[[Boleslav I. Poljski|Boleslav IV.]] <br /><small>(* 967, † 1025)</small> |align="center"|1003-1004 |align="center"|vojvoda | Poljski vojvoda in kralj [[Boleslav I. Poljski|Boleslav I. Hrabri]] je bil iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]] in ne Přemyslidov. |- |align="center"|[[Slika:Jaroměř-Jaromír.jpg|70px]] |align="center"|[[Jaromir Češki|Jaromir]] <br /><small>(* 975, † 1035)</small> |align="center"|1004-1012 |align="center"|vojvoda |Drugič. |- |align="center"|[[Slika:Oldrzych.jpg|70px]] |align="center"|[[Oldřih Češki|Oldřih]] <br /><small>(* 970 (991), † 1034)</small> |align="center"|1012-1033 |align="center"|vojvoda |Z njegovim prihodom na češki prestol se je začelo obdobja stabilnosti po dolgem obdobju notranjih dinastičnih bojev. Moravske dežele so bile osvojene izpod poljske okupacije. |- |align="center"|[[Slika:Jaroměř-Jaromír.jpg|70px]] |align="center"|[[Jaromir Češki|Jaromir]] <br /><small>(* 975, † 1035)</small> |align="center"|1033-1034 |align="center"|vojvoda |Tretjič. |- |align="center"|[[Slika:Oldrzych.jpg|70px]] |align="center"|[[Oldřih Češki|Oldřih]] <br /><small>(* 970 (991), † 1034)</small> |align="center"|1034 |align="center"|vojvoda |Drugič. |- |align="center"|[[Slika:Brzetysław I.jpg|70px]] |align="center"|[[Břetislav I.]]<br /><small>(* 1002-1005, † 1055)</small> |align="center"|1035-1055 |align="center"|vojvoda |Vojvoda Moravske. |- |align="center"|[[Slika:Spytihnev2vesvatovitskeapo.jpg|70px]] |align="center"|[[Spytihněv II.]]<br /><small>(* 1031, † 1061)</small> |align="center"|1055-1061 |align="center"|vojvoda | Na njegovem kronanju so prvič zapeli ''Hospodine pomiluj ny'', najstarejšo znano pesem v češkem jeziku. |- |align="center"|[[Slika:W vratislav ii 198 320.jpeg|70px]] |align="center"|[[Vratislav II.]]<br /><small>(* 1032/1035, † 1092)</small> |align="center"|1061-1092 |align="center"|vojvoda, kralj |Od 1085-1092 vladal kot kralj Vratislav I. Omejil je vpliv praškega škofa na notranje zadeve države iz z modro politiko do Svetega rimskega cesarstva dal zgled svojim naslednikom v 12. stoletju, kar je na koncu pripeljalo do trajnega povišanja Češke v kraljestvo v začetku 13. stoletja. |- |align="center"|[[Slika:Konrad I.jpg|70px]] |align="center"|[[Konrad I. Češki|Konrad I.]]<br /><small>(* 1035, † 1092)</small> |align="center"|1092 |align="center"|vojvoda | Prošnje, da bi tudi njemu podelili kraljevski naslov, cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] ni uslišal, ker naslov njegovega predhodnika ni bil deden. |- |align="center"|[[Slika:Brzetysław II.jpg|70px]] |align="center"|[[Břetislav II.]]<br /><small>(* ok. 1060, † 1100)</small> |align="center"|1092-1100 |align="center"|vojvoda |Velik sovražnik poganstva. Poskušal je odpraviti volilno načelo nasledstva vojvodskega položaja in ga nadomestiti s senioratom. Umorjen. |- |align="center"|[[Slika:Borzywój II.jpg|70px]] |align="center"|[[Bořivoj II.]]<br /><small>(* 1064, † 1124)</small> |align="center"|1101-1107 |align="center"|vojvoda |Prvič. Odločitev Břetislava II., da za svojega naslednika in dediča brez soglasja starešin imenuje Bořivoja, je sprožila dolgoletna nesoglasja v dinastiji Przemyslidov. |- |align="center"|[[Slika:Świętopełk Ołomuniecki.jpg|70px]] |align="center"|[[Svatopluk Olomuški]]<br /><small>(* ok. 1080, † 1124)</small> |align="center"|1107-1009 |align="center"|vojvoda |Njegovo vladavino so zaznamovali ostri spori zaradi češkega prestola. |- |align="center"|[[Slika:VladislavI.JPG|70px]] |align="center"|[[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]]<br /><small>(* 1070, † 1125)</small> |align="center"|1109-1117 |align="center"|vojvoda |Vladal je v težavnem času s precejšnjim uspehom. Prenesel je vmešavanje Poljske v češke notranje zadeve in konflikte s svojimi sorodniki na Moravskem. Spodbujal je naseljevanje Nemcev v obmejna območja Češke. |- |align="center"|[[Slika:Borzywój II.jpg|70px]] |align="center"|[[Bořivoj II.]]<br /><small>(* 1064, † 1124)</small> |align="center"|1117-1120 |align="center"|vojvoda |Drugič. |- |align="center"|[[Slika:VladislavI.JPG|70px]] |align="center"|[[Vladislav I. Češki|Vladislav I.]]<br /><small>(* 1070, † 1125)</small> |align="center"|1120-1125 |align="center"|vojvoda |Drugič. |- |align="center"|[[Slika:Sobiesław I.jpg|70px]] |align="center"|[[Soběslav I. Češki|Soběslav I.]]<br /><small>(* 1090, † 1140)</small> |align="center"|1125-1140 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:Denar VladislavII 2.jpg|70px]] |align="center"|[[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke|Vladislav II.]] <br /><small>(* 1110, † 1174)</small> |align="center"|1140-1172 |align="center"|vojvoda, kralj | Od 1158 do 1172 vladal kot kralj Vladislav I. |- |align="center"|[[Slika:Bedřich.jpg|70px]] |align="center"|[[Bedřih Češki|Bedřih]] <br /><small>(* 1141/1142, † 1189)</small> |align="center"|1172-1173 |align="center"|vojvoda | Njegovega vojvodskega položaja nista odobrila niti češki zbor niti cesar, zato je bil naslednje leto odstavljen. |- |align="center"|[[Slika:Soběslav II..jpg|70px]] |align="center"|[[Soběslav II.]] <br /><small>(* 0k. 1128, † 1180)</small> |align="center"|1173-1178 |align="center"|vojvoda | Imenovali so ga knez kmetov ali kralj kmetov. Podpiral ga ni niti cesar niti češko plemstvo, ampak samo najnižji sloji prebivalstva. |- |align="center"|[[Slika:Bedřich.jpg|70px]] |align="center"|[[Bedřih Češki|Bedřih]] <br /><small>(* 1141/1142, † 1189)</small> |align="center"|1178-1189 |align="center"|vojvoda | Njegovo drugo vladavino so zasenčili notranji spopadi v dinastiji Přemyslidov. Sprijazniti se je moral s povišanjem Moravske v cesarsko mejno grofijo in s Kninskim sporazumom prepustiti nasledstvo Konradu II. Otonu. |- |align="center"|[[Slika:PecetKonradaIIOty.jpg|70px]] |align="center"|[[Konrad II. Oton]] <br /><small>(* 1136-1141, † 1191)</small> |align="center"|1189-1191 |align="center"|vojvoda | Ponovno je združil Češko in Moravsko. Umrl zaradi kuge v okolici Neaplja na pohodu [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrika VI.]] proti Neapeljskemu kraljestvu. |- |align="center"|[[Slika:Přemyslovci erb.svg|70px]] |align="center"|[[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]]<br /><small>(* 1137, † po 1192)</small> |align="center"|1191-1192 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:PremyslOtakarI Parleruvnahrobek.jpg|70px]] |align="center"|[[Otokar I. Češki|Otokar I.]]<br /><small>(* 1155/1167, † 1230)</small> |align="center"|1192-1193 |align="center"|vojvoda | Prvič. |- |align="center"|[[Slika:Jindřich Břetislav.jpg|70px]] |align="center"|[[Jindřih Břetislav]]<br /><small>(* 1137, † 1197)</small> |align="center"|1193-1197 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:PecetVladislavaJindricha.jpg|70px]] |align="center"|[[Vladislav Jindřih]]<br /><small>(* 1160/1165, † 1222)</small> |align="center"|1197 |align="center"|vojvoda | |- |align="center"|[[Slika:PremyslOtakarI Parleruvnahrobek.jpg|70px]] |align="center"|[[Otokar I. Češki|Otokar I.]]<br /><small>(* 1155/1167, † 1230)</small> |align="center"|1197–1198 |align="center"|vojvoda, kralj | Drugič. Od leta 1198 do 1230 vladal kot kralj Otokar I. |- |} == Češki kralji == [[Slika:Duernkrut3.jpg|desno|sličica|161x161_pik| Največji obseg kraljestva pod Otokarjem II. cca. 1276]] Češka je bila edina kneževina v [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetem rimskem cesarstvu,]] ki je bila pred [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] povzdignjena v status kraljevine. Razlog za to je bila moč: takoj, ko je Češka premagala svoje državljanske spore, je češki vojvoda postal glavni zaveznik vsakega kandidata za cesarski prestol. Cesar bi tako lahko uporabil češke sile, da bi kaznoval vse upornike, ki so bili češki sosedi, preprosto z napadom na njihove dežele. To dokazuje cesar Svetega rimskega cesarstva [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], ki je imenoval češkega kneza Vratislava II. leta 1085 za prvega češkega kralja Vratislava I. Na ta ugledni položaj je bil dvignjen nedolgo po tem, ko je njegov oče Bretislav po več letih državljanskih spopadov pomirival Češko. Kraljevina je bila sporna, ko se je češki notranji konflikt povečali. Popravilo pa se je, potem ko je položaj cesarja v Nemčiji oslabel. Leta 1198 je vojvoda Otokar I. spet pridobil naziv kralja Češke kot zaveznik [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]]. Ta naslov je ponovno potrdil cesar [[Oton IV. Nemški|Oton IV.,]] in kasneje [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.,]] Zlata bula cesarja Svetega rimskega cesarstva (1212). * [[Otokar I. Češki|Otokar I.]] (Přemysl Otakar I.) (1198–1230) * [[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] (Václav I.) (1230–1253) * [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. (Přemysl Otakar II.)]] (1253–1278) * Venčeslav II. (Václav II.) (1278–1305) * Venčeslav III. (Václav III.) (1305–1306) == Kralji Češke, Poljske in Ogrske, vladarji Avstrije == [[Slika:WenceslausIImap-en.png|sličica|250px|Ozemlje pod nadzorom Přemyslidov ok. 1301:{{Legenda|#EEAA88|Češka kraljevina}}]] Češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]] je v letih 1269-1276 prvi v zgodovini vladal deželam današnje Avstrije (razen [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolske]] in [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburga]]). Ustanovil je tudi [[Hofburg|palačo Hofburg]] na Dunaju. Leta 1300 je bil kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] okronan za poljskega kralja. Pred tem je imel od leta 1291 naslov "visoki vojvoda Poljske (vojvoda Krakovski)" in je postal njen gospodar po smrti Przemysla II. Poljskega leta 1296. * [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] (1300–1305) * [[Venčeslav III. Češki|Venčeslav III.]] (1305–1306), tudi ogrski kralj (1301–1305) kot Ladislav V. Kraljevska linija se je končala leta 1306 s smrtjo kralja Venčeslava III. Češki prestol je pripadel Luksemburžanom, poljski prestol pa se je vrnil [[Pjasti|Pjastom]]. == Vojvode Opave, Krnova, Ratibora in Münsterberga == Leta 1269 je Nikolaj, nezakonski sin kralja Otokarja II, ki ga je papež [[Papež Aleksander IV.|Aleksander IV.]] legitimiral leta 1260, postal vojvoda Opavski. Leta 1337 je njegov sin Nikolaj II. podedoval vojvodino Ratibor. Njegovi štirje sinovi so si razdelili vojvodino Opavo (vojvodino Ratibor je podedoval le najstarejši Janez). Tako se je začela delitev nekoč enotne dežele med potomci Nikolaja II. Leta 1443 je Opavski vojvoda Viljem pridobil vojvodino Münsterberg, ki so jo Přemyslidi imeli do leta 1456. Ta linija Opavskih Přemyslidov se je končala leta 1521 s smrtjo Valentina, vojvode Ratiborja. == Družinsko drevo == [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/7c/Premyslid_Dynasty_Family_Tree.jpg Družinsko drevo čeških vojvod in kraljev Češke] [[File:Premyslid_Dynasty_Family_Tree.jpg|sredina|617x617_pik|Družinsko drevo Premyslidov]] [[Bořivoj I.]] + [[Sveta Ljudmila]] * [[Spytihněv I.]] * [[Vratislav I. Češki|Vratislav I.]] ** [[Sveti Venceslav]] ** [[Boleslav I. Češki|Boleslav I. Kruti]] *** [[Boleslav II. Češki|Boleslav II. Pobožni]] **** [[Boleslav III. Češki|Boleslav III. Rdečelasi]] **** [[Jaromir Češki|Jaromír]] **** Venčeslav, umrl kot otrok **** [[Oldřih Češki|Oldřih]] ***** [[Břetislav I. |Břetislav I. Ahil]] (vojvoda Češke in Moravske, prej vojvoda Moravske) ****** [[Spytihněv II.]] ****** Vratislav II. ******* Břetislav II. ******* Judita Češka, mati [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]] ******* Bořivoj II. ******* Vladislav I. ******** [[Vladislav II., vojvoda in kralj Češke|Vladislav II.]] ********* Bedřich ********* [[Otokar I. Češki|Otokar I.]] ********** [[Venčeslav I. Češki|Venčeslav I.]] *********** [[Otokar II. Přemysl|Otokar II.]] Zlati in Železni ************ [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] ************* [[Venčeslav III. Češki|Venčeslav III.]] d. 1306 kot zadnji moški član kraljeve dinastije Přemyslid ************* Ana Češka (1290–1313) ************* [[Elizabeta Češka]] (1292–1330) zadnja članica kraljeve dinastije Přemyslid *********** Nikolaj I. Opavski je začel družino opavskih vojvod; umrl leta 1521 ********** Moravski Vladislav II. (Otonski) ********** Danska kraljica Dagmar, mati Valdemarja Mladega ********* Vladislav III. Henrik ******** Henrik ********* Břetislav III. Henrik (Henrik Bretislav) ******* Soběslav I. ******** Soběslav II. kmečki ******** Vaclav II. ****** Jaromír Škof ****** Konrád I. iz Brna in Znojma (Konradin) ******* Konrád iz Brna (Konradin, prej vojvoda [[Moravska|Moravske]] ) ******* Litolt iz Znojma (Konradin, prejšnji vojvoda [[Moravska|Moravske]] ) ******** Oldřich Brnski (Kobradec, vojvoda Moravske, del Brna) ******** Konrád iz Znojma (Konradian, prej vojvoda [[Moravska|Moravske]] ) ********* Konrád II. Ota iz Brna in Znojma (Konradin) ****** Oton iz Olomouca ******* Oton II. Črni ******* Svatopluk *** Mlada (opatinja) *** Dobrava m. Mieszko I. Poljski, predniki piast linije na [[Poljska|Poljskem]], ki vključuje Boleslava III. zgoraj *** Strachkvas Kristjan * [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]], [[cesar]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Češki kralj ** [[Vaclav IV. Češki|Vaclav]], [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemški]] [[kralj]] in Češki kralj ** [[Sigismund Luksemburški|Sigismund]], [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemški]] kralj, [[cesar]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Ogrska|ogrski]] kralj in kralj Češke *** Elizabeta Luksemburška, [[Ogrska|ogrska]], [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemška]] in Češka kraljica **** [[Ladislav Posmrtni]] kralj [[Ogrska|Ogrske]] in Češke, nadvojvoda Avstrije **** Elizabeta Avstrijska, kraljica Poljske ***** [[Vladislav II. Ogrski|Vladislav II. Jagielonski]] Češki in Ogrski kralj ****** [[Ludvik II. Jagelo|Ludvik II. Ogrski]] ogrsko-hrvaški in češki kralj ****** Ana, Princesa in kraljica Češke in Ogrske + [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., Sveto-rimski cesar]], Češki in Ogrski kralj ******* [[Maksimilijan II. Habsburški]] Češki in Ogrski kralj ******** [[Rudolf II. Habsburški]] Češki in Ogrski kralj ******** [[Matija Habsburški|Matija, Sveto-rimski cesar]], Češki in Ogrski kralj ******** [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] Češki in Ogrski kralj ********* [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ********** [[Ferdinand IV. Habsburški|Ferdinand IV.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ********** [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj *********** [[Jožef I. Habsburški|Jožef I.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj *********** [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ************ [[Marija Terezija|Marija Terezija]] Sveto-rimska cesarica, Češka in Ogrska kraljica ************* [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ************* [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] Sveto-rimski cesar, Češki in Ogrski kralj ************** [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] Sveto-rimski cesar (do 1805), Češki in Ogrski kralj *************** [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand V.]] Avstrijski cesar, Ogrski kralj **************** [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]] Avstrijski cesar, Ogrski kralj ****************** [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]] (1916-1918) zadnji Avstrijski cesar, Ogrski kralj == Sklici == {{sklici}} {{Češki vladarji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Přemyslidi]] [[Kategorija:Evropske dinastije]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Češkem]] 3nazemdcv4o1aslo6yb0dmqpy4s53j9 0 506075 6675404 6314708 2026-05-13T17:49:32Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Cesta 6675404 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta |country = ALB |type = SH |route = 2 |map = SH2-AL-map.svg |e-road = {{Jct|country=ALB|E|762}} |length_km = 33 |length_notes = |terminus_a = |junction = |terminus_b = |counties = <!-- [[Durrës County|Durrës]], [[Tirana County|Tirana]] --> |cities = }} '''Državna cesta 2''' ('''SH2'''), ({{jezik-sq|Rruga Shteterore 2}}) je dvojno vozišče v [[Albanija|Albaniji]], ki povezuje pristaniško mesto [[Drač]] z glavnim mestom [[Tirana]].<ref>http://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:260811-2006:TEXT:FR:HTML&src=0</ref> [[Padec komunizma v Albaniji|Cesta je bila po padcu komunizma]] leta 1991 prva avtocesta, ki je bila obnovljena v Albaniji. == Pot == Državna cesta SH2 se začne pri [[Pristanišče Durrës|pristanišču Durrës]] v [[Drač|Durrësu]], pri nadvozu Dajlani ([[Albanščina|albansko]]: Ura e Dajlanit), obide [[Šijak|Shijak]], preči SH52 v Vorëju, obide cesto do [[Mednarodno letališče Tirana|mednarodnega letališča Tirana]] in se konča pri nadvozu Kamza [[Albanščina|(albanski]]: Mbikalimi i Kamzës) na obrobju [[Tirana|Tirane,]] kjer se sreča z [[Državna cesta 1 (Albanija)|nacionalno cesto SH1]] proti severni Albaniji. Pri vstopu v [[Tirana|Tirano]] avtocesta postane ulica z imenom ''Rruga 29 Nëntori''. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Autobahn-Alb.jpg|<small>''Nadvoz'' [[National Road 2 (Albania)|SH2]] Kamza na obrobju [[Tirana|Tirane]]</small> </gallery> == Glej tudi == * [[Promet v Albaniji]] * [[Gospodarstvo Albanije]] == Sklici == {{commons|Category:Rruga SH2}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.flickr.com/photos/j_piks/33155287651/in/photolist-SvPvUx-SDydd7-StqU9G-RqGrXu-RqGrE5-RqGot5-SDy6Ty-SvRa1p-RqGhao-StqKdL-StnGb9-StnG2m-StnECQ-RtGcpn-StnEvf-Rt88qX-Rt88mt-SH8Hfk-SvLRkT-SH3w28-Stbdbo-SG9oNV-S7ixqA-Rpsz4N-Rps6ys-RrXSGc-Suynzc-S74xWU-RpoED3-SuyACg-SuyA9R-RrwUpk-RrsuR6-RsUURn-SBLi6b-S6BeMQ-SBLbZ3-RoUA1b-Su6nAi-RoUqMG-Sru9ao-StV1WH-SBw7dY-Sr3gq7-SEB9GB-SqPGtu-S5An6q-St4FcF-Rqq1FP-S5xzMd Nova označba in pogled po avtocesti Tirana-Durres] [[Kategorija:Promet v Albaniji]] [[Kategorija:Ceste v Albaniji]] 01uidrrwijn2z67p109auv5jqj9bnr8 6675406 6675404 2026-05-13T17:52:32Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[SH 2 (Albanija)]] na [[Državna cesta 2, Albanija]] 6675404 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta |country = ALB |type = SH |route = 2 |map = SH2-AL-map.svg |e-road = {{Jct|country=ALB|E|762}} |length_km = 33 |length_notes = |terminus_a = |junction = |terminus_b = |counties = <!-- [[Durrës County|Durrës]], [[Tirana County|Tirana]] --> |cities = }} '''Državna cesta 2''' ('''SH2'''), ({{jezik-sq|Rruga Shteterore 2}}) je dvojno vozišče v [[Albanija|Albaniji]], ki povezuje pristaniško mesto [[Drač]] z glavnim mestom [[Tirana]].<ref>http://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:260811-2006:TEXT:FR:HTML&src=0</ref> [[Padec komunizma v Albaniji|Cesta je bila po padcu komunizma]] leta 1991 prva avtocesta, ki je bila obnovljena v Albaniji. == Pot == Državna cesta SH2 se začne pri [[Pristanišče Durrës|pristanišču Durrës]] v [[Drač|Durrësu]], pri nadvozu Dajlani ([[Albanščina|albansko]]: Ura e Dajlanit), obide [[Šijak|Shijak]], preči SH52 v Vorëju, obide cesto do [[Mednarodno letališče Tirana|mednarodnega letališča Tirana]] in se konča pri nadvozu Kamza [[Albanščina|(albanski]]: Mbikalimi i Kamzës) na obrobju [[Tirana|Tirane,]] kjer se sreča z [[Državna cesta 1 (Albanija)|nacionalno cesto SH1]] proti severni Albaniji. Pri vstopu v [[Tirana|Tirano]] avtocesta postane ulica z imenom ''Rruga 29 Nëntori''. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Autobahn-Alb.jpg|<small>''Nadvoz'' [[National Road 2 (Albania)|SH2]] Kamza na obrobju [[Tirana|Tirane]]</small> </gallery> == Glej tudi == * [[Promet v Albaniji]] * [[Gospodarstvo Albanije]] == Sklici == {{commons|Category:Rruga SH2}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.flickr.com/photos/j_piks/33155287651/in/photolist-SvPvUx-SDydd7-StqU9G-RqGrXu-RqGrE5-RqGot5-SDy6Ty-SvRa1p-RqGhao-StqKdL-StnGb9-StnG2m-StnECQ-RtGcpn-StnEvf-Rt88qX-Rt88mt-SH8Hfk-SvLRkT-SH3w28-Stbdbo-SG9oNV-S7ixqA-Rpsz4N-Rps6ys-RrXSGc-Suynzc-S74xWU-RpoED3-SuyACg-SuyA9R-RrwUpk-RrsuR6-RsUURn-SBLi6b-S6BeMQ-SBLbZ3-RoUA1b-Su6nAi-RoUqMG-Sru9ao-StV1WH-SBw7dY-Sr3gq7-SEB9GB-SqPGtu-S5An6q-St4FcF-Rqq1FP-S5xzMd Nova označba in pogled po avtocesti Tirana-Durres] [[Kategorija:Promet v Albaniji]] [[Kategorija:Ceste v Albaniji]] 01uidrrwijn2z67p109auv5jqj9bnr8 6675408 6675406 2026-05-13T17:53:12Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Promet v Albaniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675408 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta |country = ALB |type = SH |route = 2 |map = SH2-AL-map.svg |e-road = {{Jct|country=ALB|E|762}} |length_km = 33 |length_notes = |terminus_a = |junction = |terminus_b = |counties = <!-- [[Durrës County|Durrës]], [[Tirana County|Tirana]] --> |cities = }} '''Državna cesta 2''' ('''SH2'''), ({{jezik-sq|Rruga Shteterore 2}}) je dvojno vozišče v [[Albanija|Albaniji]], ki povezuje pristaniško mesto [[Drač]] z glavnim mestom [[Tirana]].<ref>http://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:260811-2006:TEXT:FR:HTML&src=0</ref> [[Padec komunizma v Albaniji|Cesta je bila po padcu komunizma]] leta 1991 prva avtocesta, ki je bila obnovljena v Albaniji. == Pot == Državna cesta SH2 se začne pri [[Pristanišče Durrës|pristanišču Durrës]] v [[Drač|Durrësu]], pri nadvozu Dajlani ([[Albanščina|albansko]]: Ura e Dajlanit), obide [[Šijak|Shijak]], preči SH52 v Vorëju, obide cesto do [[Mednarodno letališče Tirana|mednarodnega letališča Tirana]] in se konča pri nadvozu Kamza [[Albanščina|(albanski]]: Mbikalimi i Kamzës) na obrobju [[Tirana|Tirane,]] kjer se sreča z [[Državna cesta 1 (Albanija)|nacionalno cesto SH1]] proti severni Albaniji. Pri vstopu v [[Tirana|Tirano]] avtocesta postane ulica z imenom ''Rruga 29 Nëntori''. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Autobahn-Alb.jpg|<small>''Nadvoz'' [[National Road 2 (Albania)|SH2]] Kamza na obrobju [[Tirana|Tirane]]</small> </gallery> == Glej tudi == * [[Promet v Albaniji]] * [[Gospodarstvo Albanije]] == Sklici == {{commons|Category:Rruga SH2}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.flickr.com/photos/j_piks/33155287651/in/photolist-SvPvUx-SDydd7-StqU9G-RqGrXu-RqGrE5-RqGot5-SDy6Ty-SvRa1p-RqGhao-StqKdL-StnGb9-StnG2m-StnECQ-RtGcpn-StnEvf-Rt88qX-Rt88mt-SH8Hfk-SvLRkT-SH3w28-Stbdbo-SG9oNV-S7ixqA-Rpsz4N-Rps6ys-RrXSGc-Suynzc-S74xWU-RpoED3-SuyACg-SuyA9R-RrwUpk-RrsuR6-RsUURn-SBLi6b-S6BeMQ-SBLbZ3-RoUA1b-Su6nAi-RoUqMG-Sru9ao-StV1WH-SBw7dY-Sr3gq7-SEB9GB-SqPGtu-S5An6q-St4FcF-Rqq1FP-S5xzMd Nova označba in pogled po avtocesti Tirana-Durres] [[Kategorija:Ceste v Albaniji]] 5fukmease2jaor9l5tn4jwi81ws7ao9 6675409 6675408 2026-05-13T17:55:00Z Pinky sl 2932 6675409 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta |country = ALB |type = SH |route = 2 |map = SH2-AL-map.svg |e-road = {{Jct|country=ALB|E|762}} |length_km = 33 |length_notes = |terminus_a = |junction = |terminus_b = |counties = <!-- [[Durrës County|Durrës]], [[Tirana County|Tirana]] --> |cities = [[Drač]], [[Tirana]] }} '''Državna cesta 2''' ('''SH2'''), ({{jezik-sq|Rruga Shteterore 2}}) je dvojno vozišče v [[Albanija|Albaniji]], ki povezuje pristaniško mesto [[Drač]] z glavnim mestom [[Tirana]].<ref>http://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:260811-2006:TEXT:FR:HTML&src=0</ref> [[Padec komunizma v Albaniji|Cesta je bila po padcu komunizma]] leta 1991 prva avtocesta, ki je bila obnovljena v Albaniji. == Pot == Državna cesta SH2 se začne pri [[Pristanišče Durrës|pristanišču Durrës]] v [[Drač|Durrësu]], pri nadvozu Dajlani ([[Albanščina|albansko]]: Ura e Dajlanit), obide [[Šijak|Shijak]], preči SH52 v Vorëju, obide cesto do [[Mednarodno letališče Tirana|mednarodnega letališča Tirana]] in se konča pri nadvozu Kamza [[Albanščina|(albanski]]: Mbikalimi i Kamzës) na obrobju [[Tirana|Tirane,]] kjer se sreča z [[Državna cesta 1 (Albanija)|nacionalno cesto SH1]] proti severni Albaniji. Pri vstopu v [[Tirana|Tirano]] avtocesta postane ulica z imenom ''Rruga 29 Nëntori''. == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Autobahn-Alb.jpg|<small>''Nadvoz'' [[National Road 2 (Albania)|SH2]] Kamza na obrobju [[Tirana|Tirane]]</small> </gallery> == Glej tudi == * [[Promet v Albaniji]] * [[Gospodarstvo Albanije]] == Sklici == {{commons|Category:Rruga SH2}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.flickr.com/photos/j_piks/33155287651/in/photolist-SvPvUx-SDydd7-StqU9G-RqGrXu-RqGrE5-RqGot5-SDy6Ty-SvRa1p-RqGhao-StqKdL-StnGb9-StnG2m-StnECQ-RtGcpn-StnEvf-Rt88qX-Rt88mt-SH8Hfk-SvLRkT-SH3w28-Stbdbo-SG9oNV-S7ixqA-Rpsz4N-Rps6ys-RrXSGc-Suynzc-S74xWU-RpoED3-SuyACg-SuyA9R-RrwUpk-RrsuR6-RsUURn-SBLi6b-S6BeMQ-SBLbZ3-RoUA1b-Su6nAi-RoUqMG-Sru9ao-StV1WH-SBw7dY-Sr3gq7-SEB9GB-SqPGtu-S5An6q-St4FcF-Rqq1FP-S5xzMd Nova označba in pogled po avtocesti Tirana-Durres] [[Kategorija:Ceste v Albaniji]] l9ewyckygop8saensmt8jrcezcq65ji 0 509319 6675401 6590062 2026-05-13T17:41:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675401 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Hedvika Ziči pl. Wimpffen | title = | image = Hedwig_Wimpffen_countess.jpg | caption = | alt = | CoA = [[File:Coa Germany Family Wimpffen (1797).svg|90px]] | more = no | succession = | reign = | reign-type = | predecessor = | successor = | suc-type = | spouse = [[Avgust Zichy]] | spouse-type = | issue = | issue-link = | issue-pipe = | full name = Hedwig Anastasia Iphigenia, Countess von Wimpffen | native_name = Hedwig | styles = | other_titles = | noble family = Von [[Wimpffen]] | house-type = | father = Viktor Ägidius Christian Gustav Maximilian Heeremann Graf von Wimpffen | mother = Anastasia von Sina zu Hodos und Kizdia | birth_name = Hedwig Anastasia Iphigenia | birth_date = {{Birth date|1861|08|04|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]] | christening_date = | christening_place = | death_date = {{Death date and age|1892|09|30|1861|08|04|df=y}} | death_place = [[Dunaj]] | burial_date = | burial_place = [[Beltinci]] | occupation = | memorials = | website = <!-- {{{URL|example.com}} --> | module = }} '''Hedvika Ziči pl. Wimpffen''' ({{lang-de|Hedwig Anastasia Iphigenia, Countess von Wimpffen}}), [[Avstro-Ogrska|avstroogrska]] [[grof]]ica, * [[4. avgust]] [[1861]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]], † [[30. november]] [[1892]] [[Penzing]] [[Zgornja Bavarska]]. Poročila se je z [[Dvorec Beltinci|beltinškim graščakom]] [[Avgust Zichy|Avgustom Zičijem]], ki je bil [[pisatelj]], [[pesnik]], [[pravnik]], [[potopisec]], [[raziskovalec]], [[politik]] in [[mistik]] == Življenjepis == === Družina in poreklo === [[File:Zichy_family_3-photos.jpg|thumb|182x182px|left|<center>Fotografije Zičijeve družine v beltinski Marijini kapeli.]]</center> O njeni mladosti je malo znanega. Njen oče je bil [[grof]] ''Viktor pl. Wimpffen'' ({{lang-de|Viktor Ägidius Christian Gustav Maximilian Heeremann Graf von Wimpffen}} 24. VII. 1834 – 22. V. 1897) iz plemenite družine [[Wimpffen]]ovih, ki je dala v več obdobjih raznim vladarjem sposobne vojskovodje. Njena mati pa je bila [[baron]]ica ''Anastazija'' ({{lang-de|Anastasia Freiherr von Sina zu Hodos und Kizdia}}; 8. X. 1838 – 24. II. 1889). Imela je pet bratov: # '''Siegfried''' Simon Franz Georg Emanuel Magnus Heeremann, von Wimpffen (6. IX. 1875-26. XI. 1929) je bil oče devetih otrok; # '''Simon''' Alfons Viktor Franz Graf von Wimpffen (21.VIII.1867 - 11. IV. 1925); # '''Friedrich''' von Wimpffen; # '''Viktor''' von Wimpffen; # '''Johann''' von Wimpffen.<ref>{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Hedwig-von-Wimpffen-GR/6000000002764822481|title= Hedwig von Wimpffen, GR|publisher=Geni.com|date= |accessdate=19. november 2021}}</ref> === Poroka in otroci === 31. maja 1881 se je dvajsetletna Hedvika cerkveno poročila v katoliški [[cerkev (stavba)|cerkvi]] v [[Rappoltenkirchen]]u na [[Spodnja Avstrija|Spodnjem Avstrijskem]] z 9 let starejšim grofom ''[[Avgust Zichy|Avgustom Zičijem]]'' (1852–1925), ki je med drugim imel v lasti tudi [[Dvorec Beltinci|Beltinški dvorec]]. V zakonu so se jima rodile štiri deklice: [[Anastazija Zichy|Anastazija (Asta)]] ({{lang-hu|Anasztázia Auguszta}}, 1891–1969), [[Marija Zichy|Marija]] ({{lang-hu|Mária Anasztázia}}, 1883–1977), [[Teodora Zichy|Teodora]], ({{lang-hu|Teodóra}}, 1886–1915), ter ''Frida'', glede katere pa razen imena nje in njenega moža nimamo zanesljivih podatkov. <center> <gallery> File:Avgust_Zichy-1872.jpg|Oče [[grof]] [[Avgust Zichy|Avgust pl. Ziči]] [[1872]] je bil visok državni uradnik File:Hedwig_Wimpffen_countess.jpg |Mati [[Hedvika Zichy|Hedvika r. Wimpffen]] je zgodaj umrla Slika:Asta Teodora Maria 1907a.jpg|Na sliki iz 1907 so tri hčerke s svojimi lastnoročnimi podpisi: [[Anastazija Zichy|Asta]], [[Teodora Zichy|Fodora]] in [[Marija Zichy|Micka]]. </gallery> </center> === Graditelja in zavetnika cerkva in kapel === Grofovsko družino [[Wimpffen]] je odlikovala privrženost [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliški Cerkvi]], kakor tudi družino [[Zichy|Zičijevo]]. Zato sta skupaj skrbela Avgust in Hedvika tudi za cerkvi v [[Turnišče|Turnišču]] in [[Beltinci|Beltincih]], katerih zavetnika sta bila. Preureditev in dograditev kapele ''Ave Maria'' pri beltinški [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|cerkvi svetega Ladislava]] - ki se je je lotil grof Avgust po zgodnji smrti svoje žene Hedvike - je imela dvojen pomen. #Najprej je to bila umetniška obogatitev z neoklasicističnim, [[zgodovinstvo|historicističnim]] pristopom dunajskega stavbenika [[Max von Ferstel|Maxa von Ferstla]]. #Pod kapelo pa je urejena tudi grobnica za družino Zichy. Najprej so tam pokopali 1892 Avgustovo ženo Hedviko, ki je umrla stara komaj 31 let. Takrat je med mladimi razsajala jetika. Hedwig von Wimpffen je namreč rojena 4. avgusta 1861 na [[Dunaj]]u, a umrla je 30. novembra 1892.<ref>{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Hedwig-von-Wimpffen-GR/6000000002764822481|title=Hedwig von Wimpffen, GR|publisher=Geni|date=25. maj 2018|accessdate=27. oktober 2021}}</ref> #Tam so v začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], že leta 1915, pokopali tudi komaj 29-letno Avgustovo najljubšo hčer, [[Teodora Zichy|Teodoro]], ki se je do skrajnih mej žrtvovala za ranjene vojake i se je tam nalezla takrat še neozdravljive jetike. #Deset let pozneje so tam pokopali tudi grofa Avgusta, ki se po vojni ni hotel vrniti v Beltince, ampak je tja prišla njegova hčerka Marija – spravila v red po revoluciji oropano graščino in posestvo, in je tam tudi ostala skoraj ves čas do smrti. Krste v grobnici so ohranjene v dobrem stanju vse do danes. V kapeli so tudi spominske plošče za starše (Hedvika in Avgust) ter njihove tri tukaj pokopane hčerke (Marija, Teodora, Anastazija). Avgust in njegova žena Hedvika nista bila le graditelja in popravljavca cerkva, ampak - kot omenjeno - tudi njihova zavetnika oziroma patrona. Tako nista bila le patrona cerkve v [[Beltinci]]h, ampak tudi pokrovitelja prafarne cerkve v [[Turnišče|Turnišču]], od katere se je beltinška svojčas ločila. Slednjo je grof dal postaviti iz temeljev. === Geslo === Geslo družine Zičijeve je: '''Mindig készen!''' <ref>Valamely bizonyos, hogy megh kel halnunk, oly bizonytalan annak üdeje, helye és órája!</ref> Prevod:<br/>{{lang-sl|Vedno pripravljen!}}<br/>{{lang-la|Semper paratus!}}<br/>{{lang-en|Always ready!}}<br/>{{lang-sh|Uvek spreman}}. == Smrt in spomin == [[Slika:Hedwig Zichy plaque.jpg|thumb|180px|left|[[Hedvika Zichy|Hedvikin]] [[epitaf]].]] === Smrt === Hedvika pl. Wimpffen je umrla stara 31 let dne 4. oktobra 1925 na [[Dunaj]]u. Pokopali pa so jo v družinsko grobnico, ki jo je dal sezidati njen mož in se nahaja v [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Beltinški cerkvi svetega Ladislava]]. Na prvem mestu jo je postavil prav za svojo ljubljeno, prezgodaj umrlo ženo Hedviko, katere grob je obiskoval prav vsak dan in tam dolge ure molil. Po njeni smrti se ni nikoli več poročil. Ko mu je 1892 umrla žena Hedvika, stara komaj 31 let, je dal njeno truplo prenesti v na novo zgrajeno kapelo v beltinški cerkvi svetega Ladislava. Tam sedaj počivajo on, njegova žena in njune tri hčerke: Marija, Teodora in Anastazija. Prva med njimi je komaj 29-letna umrla njuna druga hčerka [[Teodora Zichy|Teodora]], ki se je nalezla neozdravljive [[jetika|jetike]], ko je stregla hudo bolnim ranjencem na [[Dunaj]]u. Skupaj z njo sta tam stregli tudi njeni rodni sestri, ki pa se nista okužili. Anastazija se je pozneje poročila, medtem ko je med ljudstvom izredno priljubljena grofica Marija celo življenje ostala samska vse do svoje smrti 1977. Ljudje so verjeli, da zaradi nesrečne mladostne ljubezni.<ref>{{navedi splet|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979|title=V spomin Nikolaju Szepessyju: ''Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj''|date=27. avgust 2021|accessdate=27. september 2021|website=Vestnik|last=Rituper Rodež|first=A. Nana}}</ref> === V občilih === [[File: Beltinci_1899_-_litografija_kopija.jpg|thumb|182x182px|left|<center>Središče [[Beltinci|Beltinec]] [[1899]] ter pogled na graščino in župnijsko [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Cerkev sv. Ladislava]].]]</center> Spomin na požrtvovalno plemenito gospo [[Teodora Zichy|Teodoro]], njeno mater [[Hedvika Zichy |Hedviko ]] in očeta [[Avgust Zichy|Avgusta]] sčasoma ni izginil. Tako v začetku našega stoletja (2003) v svojem zgodovinsko-kriminalističnem romanu ''[[Ločil bom peno od valov]]'', ki je izšel pri [[Študentska založba|Študentski založbi]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], opisuje pisatelj [[Feri Lainšček]] izredno natančno dogajanje okrog smrti in pogreba [[Teodora Zichy|Zičijeve Božidare]], ter podaja ljudsko prepričanje, da je Teodora umrla v sluhu svetosti; – na njenega očeta – ki jo je na njeni zadnji poti peš spremljal vse od Sobote do Beltinec – so gledali že takrat kot na živega [[svetnik]]a; verjeli so tudi, da ju je na tej zadnji poti s svojimi stopinjami spremljala tudi rajna mati in žena Hedvika. Pogrebnega dne je bil tak naval preprostih ljudi kakor tudi gospode, da so gosposke kočije prihajale na pogreb celo dopoldne, in da je [[Dolinsko|dolinska]] ravnica izgledala kot sejmišče ali celo bojišče, saj so se nad cesto izpod konjskih kopit in kočijskih koles dvigali velikanski oblaki prahu - ter se je marsikdo raje odpravil na pogreb kar peš - čez polja. Med grofovskimi družinami omenja pisatelj [[Szapáry]]jeve, [[Esterházy]]jeve, [[Batthyányi]]jeve, [[Vogler]]jeve<ref>{{navedi splet|url=https://www.wikitree.com/genealogy/VOGLER|title=VOGLER Genealogy|publisher=WikiTree|date=2006|accessdate=25. oktober 2021}}</ref> in [[Kodolitsch]]eve. Iz [[Murska Sobota|Sobote]] in okoliških trgov se je napotila [[ceh]]ovska gospoda, [[duhovnik]]i pa so se zbrali iz cele škofije s škofom na čelu. Mlada grofična Teodora je umrla na Dunaju, stara komaj 29 let. Ko se je začela vojna, je namreč skupaj s svojima sestrama Asto in Marijo ostala v cesarskem zdravilišču, kjer je kot bolničarka pomagala ranjencem. Njen velikodušni sklep je že za življenja postal splošno sprejet izraz za nesebičnost, saj se je prav tam okužila z jetiko. Glas ljudstva je vedel, da se ni ločevala od ranjencev niti tedaj ne, ko je bila že popolnoma obnemogla. Zato so bili prepričani, da mlada grofična ni odhajala skozi temna vrata smrti, ampak v sveto [[legenda|legendo]], v kateri bo še dolgo živela. Prav poseben - simboličen pomen - imata v Lainščkovei pripovedi - s katero začenja svoj roman - ''rdeča in bela barva''. Prva namreč pomeni ljubezen in mučeništvo, druga pa čistost. Rdeče barve so bile rože, s katerimi so okrasili ves prostor do groba, bele pa so bile obleke, v katere so bila oblečena dekleta, ki so Božidarino krsto spremljala od [[Lipovci|Lipovec]] pa vse do Beltinec. Cvetje jo je torej proslavljalo z barvo življenjskosti in vznesenosti, s katero je dajala drugim tisto, za kar je njo usoda prikrajšala. Belina je bila seveda barva čistosti, ki jo je ohranila do konca; ali pa barva duše, ki si je utrla pot do nebeške milosti. Najbolj nenavadno pri pogrebni slovesnosti pa je bilo ''neko posebno ozračje'': prav nihče od tisočerih navzočnih na pogrebu ni jokal in tarnal, ali premišljeval o njenem poreklu in stanu, niti ni molil za njen dušni mir, ampak so ji vsi želeli zasluženo poveličanje kot najbolj primerno nagrado za njeno žrtev. Elica Sreš, glavna in tragična junakinja Lainščkovega romana ''Ločil bom peno od valov'' - sicer preprosto kmečko dekle - ki je bila tudi med 120 v belo oblečenimi dekleti, je bila navajena, da so ljudje žalovali in obupovali ob izgubi svojcev. Zato nikakor ni mogla razumeti, kako da njen oče, sorodniki, pa tudi vsi drugi ljudje za pokojno Teodoro pravzaprav ne jočejo in ne žalujejo, ampak so skupaj z njenim očetom kot od neke svetlobe prevzeti gledali na smrt kot na poveličanje in spremenjenje. Za očeta Avgusta pa je tako ona kot ljudstvo menilo, da je pravi, živi [[svetnik]]. Pisatelj mu je z umetniškim peresom v svojem romanu - ki je preveden tudi v srbohrvaščino - postavil trajen spomenik, pa tudi njegovi hčerki. {| |- ! Feri Lainšček: ''Ločil bom peno od valov'' (odlomek iz v srbohrvaščino prevedenega romana)<ref>{{navedi splet|url=http://sveske.ba/en/content/odvajat-cu-pjenu-od-valova|title=Feri Lainšček: ''Odvajat ću pjenu od valova''|publisher=Sarajevske Sveske br. 13|date=1. marec 2006|accessdate=5. oktober 2021|website=sveske.ba|language=bs}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | <blockquote>Obrazi ob trugi so se ji zdeli vtopljeni v drugačno žalovanje, kakor ga poznala in njihovi vzneseni pogledi so mogli najbrž doseči nekaj, česar sama ni mogla videti. Zdelo pa se ji je, da to lahko vsaj začuti in prepolna hvaležnosti, da je sploh navzoča pri tem posvečenem obredu, se je kmalu popolnoma prepustila njegovemu zvoku in ozračju. <br> ''Stari grof [[Avgust Zichy]] je tistega dne, ko je hčerka Teodora zadnjič prišla domov, gologlav stopil na suh panonski prah ter s široko razširjenimi rokami poiskal nevidno dlan svoje rajne žene. Grofica Hedvika, s katero se je oženil iz plemenite dolnjeavstrijske rodbine, je umrla že leta 1892, stara komaj 31 let in ga je zapustila samega s tremi mladoletnimi hčerami.<br>Že naslednjega leta je pri znanem dunajskem stavbeniku, baronu [[Max von Ferstel|Maksu von Ferstlu]], naročil načrte za kapelico Matere Božje z grobnico, v katero so 1894 prenesli grofičine posmrtne ostanke.<br>Odtlej je večji del svojega prostega časa preživljal v svetišču in ljudje so z leti preprosto začeli verjeti, da mu je velika ljubezen omogočila stik z onostranskim in da je tako z ženo še naprej na nek skrivnosten način povezan. Ravno zategadelj se tudi takrat, ko se je peš napotil za hčerkino trugo iz [[Murska Sobota|Sóbote]] v [[Beltinci|Beltince]], ni nihče čudil njegovemu malce nenavadnemu vedenju in mnogi so bili pripravljeni verjeti, da so se stopinje nevidljive spremljevalke celo videle na cestnem prahu.''<br>In sedaj, ob vznesenem [[škof]]ovem govoru, je bradati grofovski obraz prešinjala svetloba, ki jo je nosil v sebi ter je ni bilo mogoče razložiti, saj je pričevala o moči srca. Zato se ji je dozdevalo, da stoji tukaj nasproti živega [[svetnik]]a, svetnika sredi živega [[oltar]]ja. </blockquote> |} === Nagrobni napis Hedviki Zičijevi pl. Wimpffen === {| |- ! Comitissa Hedwigis Zichy nata comitissa de Wimpffen ! Grofica Hedvika Ziči rojena grofica pl. Wimpffen |- | <blockquote>Nata 4. Avgusti 1861 <br>Obiit 30. Novembris 1892.<br>Gratias agimus quod habuimus, immo habemus; Deo enim vivunt omnia et quid quid revertitur ad Deum, in familia numero computatur.<br>S.(anctus) Hieron.(imus) <br>Requiem aeternam dona ei Domine!</blockquote> | <blockquote>Rojena 4. avgusta 1861<br>Umrla 30. novembra 1892.<br>"Zahvaljujmo se za to, kar smo imeli, (kajti to) bomo zares imeli; saj vse živi Bogu in kar se vrača k Bogu, se prišteva v število družinskih članov."<br>''Sveti Hieronim''.<br>Podari ji, Gospod (Jezus), večni počitek! </blockquote> |} == Galerija == <center> <gallery> Slika:Zichy Avgust Beltinci.jpg|Avgust pl. Ziči File: Zichy Hedi 1892c.jpg|Hedvika Zičijeva pl. Wimpffen (1861-1892) Slika:Church-Ladislav Beltinci-35.jpg|[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]] Slika:Beltinci procelje1.jpg|Pročelje beltinške cerkve Slika:Beltinci grba Zichy.jpg|Grba Zičijeve in Wimpfenove družine. Slika:Beltinci grba Zichy2.jpg|Zičijev in Wimpfenov grb na cerkvenem pročelju. Slika:Coatofarms Zichy-61.jpg|Zičijev in Wimpfenov grb v Marijini kapeli. Slika:IWindow Hedvika-Zichy Beltinci.jpg|Barvno spominsko okno Hedvika Ziči z grboma. Slika:Ave-Maria chapel-Beltinci.jpg|Marijina kapela. Slika:Zichy Beltinci truge2.jpg|Truge družine Zičijeve. Slika:Holy Mary and-plaques-Zichy.jpg|Sveta Marija in spominske plošče Zičijevih. Slika:Augustus comes Zichy-plaque.jpg|Avgust Ziči - spominska plošča. Slika:Theodora Zichy plaque.jpg|Teodora - epitaf. Slika:Maria Iphigenia Zichy plaque-71.jpg|Marija - spominska plošča. Slika:Anastasia Zichy-Szechenyi-plaque.jpg|Anastazija - spominska plošča. </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == ;{{ikona sl}} *[https://www.kamra.si/print.html?item_id=114844&tmpl=print Kamra: Cerkev svetega Ladislava v Beltincih s kapelo Zichy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210928012048/https://www.kamra.si/print.html?item_id=114844&tmpl=print |date=2021-09-28 }} *[http://www.beltinci.net/Cerkev_sv_Ladislava,595,0.html Cerkev sv. Ladislava Beltinci] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211029164454/http://www.beltinci.net/Cerkev_sv_Ladislava,595,0.html |date=2021-10-29 }} *[https://www.pomurec.com/vsebina/57901/FOTO__Beneski_vodnjak_znova_pred_beltinsko_cerkvijo 16.06.2020 Na trg pred cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih se je vrnil restavriran beneški vodnjak.] *[https://www.druzina.si/clanek/69-26-restavriran-beneski-vodnjak-znova-stoji-pri-cerkvi Restavriran beneški vodnjak znova stoji pri cerkvi J. Z. 27. 06. 2020] *[https://sobotainfo.com/novica/lokalno/zakaj-pri-nas-stoji-kip-moskega-z-mrtvim-krokodilom-pod-nogami/439464 Zakaj pri nas stoji kip moškega z mrtvim krokodilom pod nogami? sobotainfo 29. Julij 2018 16:32 v Lokalno] *[https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979 (V SPOMIN) Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj. A. Nana Rituper Rodež, 27. 8. 2021. Nikolaj Szepessy] ;{{ikona en}} *[https://www.ancestry.com/search/?name=Hedwig_von+Wimpffen&birth=1861_Vienna-Wien-Austria&death=1892_Vienna-Wien-Austria&father=Victor+%C3%84gidius+Christian+Gustav++Maximilian+Heeremann+Graf_von+Wimpffen&gender=f&mother=Anastasia_von+Sina+zu+Hodos+und+Kizdia&name_x=psi All results for Hedwig Von Wimpffen. Parents: Victor Ägidius Christian Gustav Maximilian Heeremann Graf von Wimpffen, Anastasia von Sina zu Hodos und Kizdia] *[https://wc.rootsweb.com/trees/200268/I6000000007351151372/anastasia-vonsinazuhodosundkizdia/individual Name: Anastasia von Sina zu Hodos und Kizdia (mati od Hedvike Wimpffen) Sex: F Birth: 8 OCT 1838 Death: 24 FEB 1909 in Vienna Person Id: I6000000007351151372 Tree Id: 200268 Updated: 08-09-2020 06:08:61. Owner: Oliver F. Mintz Pridobljeno 29.xi.2021] *[https://www.geni.com/people/Hedwig-von-Wimpffen-GR/6000000002764822481 Geni: Hedwig von Wimpffen, GR (Teodorina mati)] *[https://www.ancestry.co.uk/search/collections/1093/?name=_Zichy&count=50&fh=150&fsk=MDsxNTA7NTA-61- All Public Member Photos & Scanned Documents results for Zichy] *[https://www.google.com/search?q=Zichy+Teod%C3%B3ra,+gr%C3%B3fn%C5%91&client=avast-a-1&sxsrf=AOaemvKUTf2Ad4sZk5XOoCI2VRJwZt6ltg:1632567421152&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=NTWLspECVHV68M%252Ce41eqHE7_hSrCM%252C_%253BclVzx_XThOxxrM%252C5VvuEH1qlbPikM%252C_%253Bw3ZpmjmlAYGTyM%252Cpb7CS4t-NFvZ0M%252C_%253BalZsrf9_fKCEJM%252CFEFBG3RJhVulSM%252C_%253B2lT5EVSAeicM4M%252CbWO5uffSohWAHM%252C_%253BsKE8S7LHowycIM%252CjIx_nMdiacNcsM%252C_%253B8dU3tCFErIlKrM%252C20lVn8ucbjUqfM%252C_%253BHZH0Th5ZPbHLNM%252C6n6pWOuGVPb9VM%252C_%253BRiu18AbbAo32jM%252CyEoh0uVKBDIJ4M%252C_%253Bv1MKhlMP-5wcRM%252CqWtL4HRzJfiyAM%252C_&vet=1&usg=AI4_-kQ01SHo6I6D4Smb79hZURNLehOGfw&sa=X&ved=2ahUKEwjPjdbJ-5nzAhUJG-wKHZiNB_cQ9QF6BAgIEAE#imgrc=NTWLspECVHV68M (slike rodbine pl. Zichy idr.) ] (google search) ;{{ikona hu}} *[https://archives.hungaricana.hu/hu/lear/Arvaszeki/7107/ Leveltar Zichy HU BFL - IV.1411.b - 1888 - 00444 - Zichy] *[https://www.kl-kl.si/files/fb/periodika/dz2/muraszombat_es_videke/1915-html/files/basic-html/page89.html Stran 89 - ''Muraszombat_es_videke''_11. april 1915] ;{{ikona sh}} *[http://sveske.ba/en/broj/13 Sarajevske Sveske Broj 13, 01/03/06 Feri Lainšček Odvajat ću pjenu od valova)] *[http://sveske.ba/en/content/odvajat-cu-pjenu-od-valova Feri Lainšček Odvajat ću pjenu od valova Sarajevske Sveske br. 13] ;{{ikona hr}} *[https://www.aukcije.hr/prodaja/kolekcionarstvo/Stari-dokumenti-i-fotografije/367/oglas/RIJEKA-GROF-AGOSTON-ZICHY-GUVERNER-GRADA-RIJEKE-U-PERIODU-1883-1892/4276923/ Stari dokumenti i fotografije Rijeka - grof Agoston Zichy - guverner grada Rijeke u periodu 1883-1892] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zichy, Hedvika}} [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Madžarski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Pokopani v cerkvi svetega Ladislava v Beltincih]] [[Kategorija:Družina Zichy]] dymun7usbt1kw1ltv4lbc2ks5xjcp1n 0 510026 6675343 6410663 2026-05-13T14:43:34Z ~2026-28279-21 259659 /* Gospodarstvo in politika */ 6675343 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Šmarješke Toplice|Občine Šmarješke Toplice]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale, umrle ali so z njo povezane. Občina Šmarješke Toplice ima 24 vasi: [[Bela Cerkev]], [[Brezovica]], [[Čelevec]], [[Dol pri Šmarjeti]], [[Dolenje Kronovo]], [[Draga]], [[Družinska vas]], [[Gorenja vas pri Šmarjeti]], [[Gradenje]], [[Grič pri Klevevžu]], [[Hrib]], [[Koglo]], [[Mala Strmica]], [[Orešje]], [[Radovlja]], [[Sela]], [[Sela pri Zburah]], [[Strelac]], [[Šmarješke Toplice]], [[Šmarjeta]], [[Vinica pri Šmarjeti]], [[Vinji Vrh]], [[Zbure]], [[Žaloviče]] ==Znanost== *[[Fran Zwitter]], zgodovinar, profesor, publicist (1905, [[Bela Cerkev]] – 1988, [[Ljubljana]] - pokopan v Beli Cerkvi) *[[Franc Cvelbar]], fizik, predavatelj, znanstveni sodelavec [[Inštitut "Jožef Stefan"|Inštituta "Jožef Stefan"]], častni občan občine Šmarješke Toplice (1932, [[Gorenja vas pri Šmarjeti]] – 2021, ?) *[[Karel Bačer]], literarni zgodovinar, predavatelj (1917, [[Zadar]] – 2008, [[Šmarjeta]]) ==Gospodarstvo in politika== *[[Gorazd Šošter]], ekonomist, direktor Term Šmarješke Toplice (?, ? – ) *[[Franc Gregorčič]], ekonomist, generalni direktor Plastoforma v Šmarjeti (1956, ? – ) *[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]], ekonomist, politik, župan občine [[Šmarješke Toplice]] (1969, [[Novo mesto]] – ) *[[Marko Bulc]], politični delavec, gospodarstvenik (1926, [[Družinska vas]] – 2019, [[Ljubljana]]) *[[Anton Anderlič]], politik, predsednik [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (1956, Nm?/[[Zbure]] – ) ==Zdravstvo== *[[Alojz Peterlin]], zdravnik, primarij, predavatelj, publicist (1928, [[Vinji Vrh]] – 2004, [[Ljubljana]]) *[[Viktor Gregorić]], zdravnik, lastnik posestva v Šmarjeških Toplicah (1869, [[Novo mesto]] – 1935, [[Novo mesto]]) ==Kultura in umetnost== *[[Josip Karlovšek]], javni in kulturni delavec, teolog, pravnik, deloval na gospodarskem in političnem področju (1867, [[Šmarjeta]] – 1950, [[Celje]]) ===Literatura=== *[[Janez Zalokar]], nabožni pisatelj, leksikograf, duhovnik (1792, [[Vinica pri Šmarjeti]] – 1872, [[Ljubljana]]) *[[Janez Volčič]], nabožni pisatelj, pesnik, duhovnik (1825, [[Gabrovo]] – 1887, [[Šmarjeta]]) ===Slikarstvo=== *[[Jože Karlovšek]], slikar, etnograf, gradbenik, Trdinov nagrajenec (1900, [[Šmarjeta]] – 1963, [[Domžale]]) ===Gledališče, film in televizija=== *[[Jože Peterlin]], igralec, režiser, profesor, kulturni organizator (1911, [[Vinji Vrh]] – 1976, [[Trst]]) *[[Mira Karlovšek]], igralka (1875, [[Šmarjeta]] – 1957, [[Celje]]) ===Glasba=== *[[Rafko Fabiani]], glasbenik (1911, [[Šmarjeta]] – 1974, [[Velike Pece]]) ==Šport== *[[David Per]], kolesar (1995, [[Dolenje Kronovo]] – ) *[[Tanja Prudič]], atletinja ==Religija== *[[Andrej Zaman]], župnik, prvi graditelj današnje šmarješke cerkve (1853, [[Dobruška vas]] – 1915, [[Šmarjeta]]) *[[Janez Perko]], duhovnik, nadaljeval zidavo cerkve v Šmarjeti, zgradil novo pokopališče, gasilski dom, ustanovil Kmetijsko zadrugo, časni občan Šmarjete (1880, [[Podnart pri Brezjah na Gorenjskem]] – 1950, [[Šmarjeta]]) *[[Krizina Bojanc]], redovnica, mučenka za čast, nedotakljivost in posvečenost telesa ter kandidatka za proglasitev med blažene v katoliški cerkvi (1885, [[Zbure]] – 1941, [[Bosna in Hercegovina]]) *[[Franc Perpar]], pridigar, duhovnik, kaplan v Šmarjeti (1855, [[Dobrnič]] – 1916, [[Dobrnič]]) *[[Janez Pucelj]], duhovnik, pesnik, prevajalec, kaplan v Šmarjeti (1890, [[Ribnica]] – 1964, [[Ljubljana]]) ==Vojska== *[[Vinko Robek]], narodni heroj, gozdarski delavec, rudar (1915, [[Vinji Vrh]] – 1986, [[Dobruška vas]]) ==Šolstvo== *[[Janez Kaliger]], učitelj, organist, pesnik (1821, [[Stopiče]] – 1890, [[Šmarjeta]]) ==Osebnosti iz drugod== *[[Adolf Režek]], kemik, pisal znanstvene prispevke o Šmarjeških Toplicah (1902, [[Varaždin]] – 1980, [[Zagreb]]) *[[Janez Žurga]], geolog, duhovnik, redovnik, frančiškan, raziskovalec toplic (1885, [[Dolenje Gradišče]] – 1969, [[Kamnik]]) *[[Andrej Janez Herrlein]], likovni pedagog, slikar, naslikal cerkveno sliko za cerkev v [[Šmarjeta|Šmarjeti]] (okoli 1739, [[Würzburg]] – 1817, [[Ljubljana]]) *[[Karel Poglajen]], podobar, izdelal tabernakelj za Šmarjeto (1849, [[Otočec]] – 1890, [[Trebnje]]) *[[Marijan Božič]], arhitekt, projektant športnih objektov, načrtoval kopališče v Šmarjeških Toplicah (1926, [[Ljubljana]] – 2008, [[Cerknica]]) *[[Franc Anton Breckerfeld]], leksikograf, topograf, napisal poročilo o Šmarjeških Toplicah (1739, [[Zagrad pri Otočcu]] – 1806, [[Ljubljana]]) *[[Jernej Pečnik]], arheolog, izkopaval v [[Družinska vas|Družinski vasi]] (1835, [[Cesta]] – 1914, [[Ljubljana]]) ==Viri in literatura== *[https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] *[https://www.slovenska-biografija.si/nsbl/ Slovenska biografija] *[https://www.smarjeske-toplice.si/ Šmarješke Toplice] *Wikipodatki {{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Šmarješke Toplice]] [[Kategorija:Občina Šmarješke Toplice]] 9xbemloq6rdp6qg61mkdbtjedpjwx2c 0 517917 6675602 6149757 2026-05-14T10:27:06Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Latvija]]; dodal [[Kategorija:Zavarovana območja Latvije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Narodni park Slītere | alt_name = | iucn_category = II | photo = Slīteres nacionālais parks.jpg | photo_alt = | photo_caption = Narodni park Slītere | photo_width = | map = Latvija | relief = 1 | map_alt = | map_caption = Lega parka na zemljevidu Latvije | map_width = | location = Mestna občina Talsi, [[Kurlandija]], <br> {{LAT}} | nearest_city = | coordinates = {{coord|57|37|27|N|22|17|40|E|region:LV|format=dms|display=inline,title}} | coords_ref = <!-- kolossus-dewiki --> | area = 265 km² | established = 2000 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | world_heritage_site = | url = }} '''Narodni park Slītere''' ([[Latvijščina|latvijsko]] Slīteres nacionālais parks) je narodni park v mestni občini Talsi v [[Kurlandija|Kurlandiji]] na zahodu [[Latvija|Latvije]]. Ustanovljen je bil leta 2000 na ozemlju prejšnjega naravnega rezervata, enega od najstarejših v [[Baltske države|Baltskih državah]]. Je najmanjši narodni park v Latviji. ==Geografija== Park se nahaja na Kurlandskem polotoku na rtu Kolka na južni strani ožine Irbe, južni poti iz Riškega zaliva.<ref>[https://www.google.com/maps/place/Slītere+National+Park/@57.3672182,22.5152843,8z/data=!4m5!3m4!1s0x46ee029919b9fc23:0xf00cfce435731d0!8m2!3d57.6935779!4d22.4133864 Slītere National Park, location map] na google.com/maps.</ref> Njegova površina, vključno s 101 km² [[Baltsko morje|Baltskega morja]], meri 265 km². Ena od najbolj prepoznavnih geoloških značilnosti parka so "Zilie Kalni" ali "Modri griči". Pred tisočletji so Zilie Kalni tvorili obalo Baltskega ledenega jezera. Pred 40 milijoni let je bilo [[podnebje]] na Baltiku subtropsko. [[Jantar]], fosilizirano drevesno smolo iz tistega časa, se še vedno najde ob morski obali, potem ko močno neurje pretrese usedline na morskem dnu.<ref name=ref2>''The Baltic coast''. Video Free High-Quality Documentaries na youtube.com.</ref> V narodnem parku Slītere se v Baltik izliva rečica Irbe, ki teče vzporedno z morsko obalo<ref>[https://www.google.com/maps/place/Slītere+National+Park/@57.571968,22.0834583,12z/data=!4m5!3m4!1s0x46ee029919b9fc23:0xf00cfce435731d0!8m2!3d57.6935779!4d22.4133864 Irbe river, location map] na google.com/maps.</ref> in stalno premika peščine v svojem izlivu. Pozno jeseni se v reki drstijo rjave postrvi.<ref name=ref2/> {{clear}} <gallery mode="packed"> Slika:Baltic sea Riga gulf western coast near Kolka.jpg|Zahodna obala Riškega zaliva blizu rta Kolka Slika:Mazais Peterezers.jpg|Jezero Lielais Peterezers na zahodni strani Kurlandskega polotoka </gallery> ==Flora== Narodni park Slītere je znan po listnatih gozdovih in edinstvenem kompleksu sipin, imenovanih ''kengari'', depresij, imenovanih ''vigas'', in močvirij med sipinami. Večina listnatega gozda je na Zilie Kalni ali Modrih gričih. 30 % parka pokriva iglast gozd. V parku je na stotine vrst rastlin in [[briofit]]ov (mahov), od katerih jih 29 vrst raste samo v Latviji. ==Favna== Narodni park Slītere leži vzdolž baltskih selitvenih poti ptic, zato je eden od najboljših krajev v Latviji za opazovanje ptic.<ref name=ref4>[https://web.archive.org/web/20081030060805/http://www.slitere.gov.lv/en_territories_fauna.htm Slītere National Park: fauna].</ref> Njegova morska obala je v pozni jeseni postaja črnorepega kljunača na njegovi poti iz severnih [[Tundra|tunder]] proti jugu. Sem se pozmi iz [[Rusija|Rusije]] preseli velika siva sova.<ref name=ref2/> V Slītereju so opazili skoraj vse vrste ptic, ki se najdejo v Latviji. Med spomladansko in jesensko selitvijo so opazili več kot 60.000 ptic selivk na uro.<ref name=ref4/> V Slītereju živi [[Volk|sivi volk]], [[Ris|evrazijski ris]] in [[los]] in zaradi velike rastlinske in biotske raznolikosti veliko redkih vrst [[Žuželke|žuželk]] in [[Polži|polžev]]. Ob baltski obali pozimi ustanavljajo svoje kolonije sivi tjulnji. Obala je najjužnejša točka njihovega življenjskega prostora.<ref name=ref2/> Občasno se na obali pojavijo tudi redkejši obročasti tjulnji. ==Človeška naselja== Slītere ščiti velik del Līvõd Rãnda - Livonske obale. Na rtu Kolka so vasi Vajde, Saunags in Pitrags. <gallery mode="packed"> Slika:Slīteres bāka (2).jpg|Svetilnik Slītere Slika:Slīteres nacionālais parks.jpg|Hiše v narodnem parku File:Košrags.jpg|Vas Košrags na severozahodni obali ožine Irbe </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.ziemelkurzeme.lv Severni Kurzeme] * [https://web.archive.org/web/20120428094709/http://www.latvia.travel/en/slitere-national-park Uradni latvijski turistični portal] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zavarovana območja Latvije]] [[Kategorija:Narodni parki]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2000]] a8u4cglv0a6qksas7u0m0ka6d4jcqm6 0 520116 6675457 6279946 2026-05-13T19:09:54Z Romanm 13 /* Otroci */ [[Katarina Jagelo]] 6675457 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = Cranach the Younger Bona Sforza.jpg | caption = Lucas Cranach mlajši (1553): Portret Bone Sforza | succession = Kraljica-žena Poljske<br />Velika kneginja-žena Litve | consort = yes | reign = 18. april 1518 – 1. april 1548 | coronation = 18. april 1518 <br/> [[Krakov]], Poljska | cor-type = poland | succession1 = Vojvodinja [[Bari]]ja | reign1 = 11. februar 1524 {{ndash}} 1557 | predecessor1 = Izabela Aragonska | successor1 = nihče {{small|(priključitev k [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskemu kraljestvu]])}} | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | burial_date = | burial_place = Bazilika sv. Nikolaja, Bari | spouse = {{marriage|[[Sigismund I. Poljski]]|1517|1548|end=d}} | issue = {{Plainlist| * • Izabela Jagelo, kraljica [[Ogrska|Ogrske]] * • [[Sigismund II. Avgust]], kralj Poljske * • Zofija Jagelo, vojvodinja Brunswick-Lüneburga * • [[Ana Jagelo]], kraljica Poljske * • Katarina Jagelo, kraljica [[Švedska|Švedske]] }} | issue-link = #Issue | house = [[Družina Sforza]] | father = Gian Galeazzo Sforza | mother = Izabela Aragonska | religion = [[katolištvo|rimsko katoliška]] }} '''Bona Sforza d'Aragona''' je bila druga žena poljskega kralja [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] in kot taka kraljica [[Krona poljskega kraljestva|Poljske]] in velika kneginja [[Velika litovska kneževina|Litve]], * [[2. februar]] [[1494]], Vigevano, [[Milanska vojvodina]], † [[19. november]] [[1557]], [[Bari]], [[Neapeljsko kraljestvo]]. Bila je tudi vojvodinja Barija in Rosana. Izhajala je iz vplivne družine Sforza, ki je Milanski kneževini vladala od leta 1447. Bona se je kot pametna, energična in ambiciozna ženska aktivno vključila v politično in kulturno življenje Poljske in Litve. Da bi povečala državne prihodke, je izvedla različne gospodarske in kmetijske reforme, vključno z daljnosežno reformo Wallacha v Veliki kneževini Litvi, kar je sprožilo tako imenovano [[kurja vojna|kurjo vojno]]. V zunanji politiki je bila naklonjena [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] in včasih nasprotovala [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Njeni potomci so bili upravičenci do vračila neapeljskega posojila, ki ga je dala španskemu kralju [[Filip II. Španski|Filipu II.]] in ni bilo nikoli v celoti vrnjeno. ==Otroštvo== Bona je bile rojena 2. februarja 1494 v Vigevanu, [[Milano]], kot tretji od štirih otrok Giana Galeazza Sforza, dednega vojvode [[Milanska vojvodina|Milanske vojvodine]], in Izabele Neapeljske, hčerke neapeljskega kralja [[Alfonz II. Neapeljski|Alfonza II.]] iz družine Trastámara. Njen prastric Ludovico Sforza, znan kot "Il Moro", je uzurpiral očetov položaj in poslal Bonino družino živet v grad Castello Visconteo v [[Pavia|Paviji]], kjer je njen oče umrl isto leto kot je bila rojena Bona. Po Paviji so se širile govorice, da ga je Ludovico zastrupil. Bonina družina se je preselila v milanski grad Sforza, kjer je živela pod budnim Ludovicovim očesom. Ludovico se je bal, da bi se Milančani uprli in na njegovo mesto postavili Boninega priljubljenega brata Francesca. Da bi zmanjšal tveganje, je Ludovico dečka ločil od družine in njegovi materi podelil vojvodini Bari in Rossano. Načrte je prekinila italijanska vojna 1499–1504, v kateri je francoski kralj [[Ludvik XII. Francoski|Ludvik XII.]] Ludovica odstavil in Francesca odpeljal v [[Pariz]]. Ker v Milanu ni ostalo nič, se je preostali del Bonine družina februarja 1500 odpravil v [[Neapelj]]. Vojna je nazadnje dosegla tudi [[Neapeljsko kraljestvo]]. Bonin prastric in neapeljski kralj [[Friderik I. Neapeljski|Friderik I.]] je bil odstavljen, Bona in sorodniki pa so se začasno skrili na aragonskem gradu na [[Ischia|Ischii]]. Do aprila 1502 so pomrli vsi Bonini sorojenci. Z materjo sta se preselili v grad Normanno-Svevo v [[Bari]]ju, kjer se je začelo Bonino odlično izobraževanje. Njena učitelja sta bila italijanska humanista Crisostomo Colonna in Antonio de Ferraris, ki sta jo poučevala matematiko, naravoslovje, geografijo, zgodovino, pravo, latinščino, klasično književnost, teologijo in igranje na več glasbil. ==Predlogi za poroko== [[Slika:Bona Sforza in 1517.jpg|thumb|levo|Mlada Bona leta 1517]] Ko je družina Sforza leta 1512 ponovno prišla na oblast v Milanski vojvodini, je Izabela upala, da bo Bono poročila z vojvodo Maksimilijanom Sforza, s čimer bi zagotovila nadaljnjo legitimnost Maksimilijanove vladavine. Imela je tudi druge predloge. Španski kralj [[Ferdinand II. Aragonski]] je za ženina predlagal Giuliana de' Medici, brata [[Papež Leon X.|papeža Leona X.]], ona sama je predlagala Ferdinandovega 10-letnega vnuka Ferdinanda Habsburškega, papež Leon X. pa je predlagal Filipa, vojvodo Nemoursa, ki bi nasledil Savojsko vojvodino, če bi njegov brat Karel III. abdiciral. Prvotni in najverjetnejši načrt za poroko z Maksimilijanom Sforzo je propadel, ko je bil po francoski zmagi v bitki pri Marignanu leta 1515 odstavljen. Papež Leon X. je namesto njega predlagal svojega nečaka Lorenza de' Medici, vojvodo Urbinskega, ker je upal, da bo Lorenza preko Boninih dednih zahtevkov namestil za milanskega vojvodo. Ker je bila francoska oblast v Milanu premočna, je načrt spodletel. Ko je poljski kralj [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]] oktobra 1515 ovdovel, sveti rimski cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], ni želel, da bi se Sigismund poročil s še kakšno habsburško nasprotnico, kot je njegova pokojna žena [[Barbara Zapolja|Barbara Zápolya]]. Cesar je zato hitro ukrepal in za Sigismunda izbral tri primerne neveste: svojo vnukinjo Eleanoro Avstrijsko, ovdovelo kraljico Joanno Kastiljsko in Bono Sforzo. 36-letna Joanna je bila izločena zaradi njene starosti, zato ji je Eleanorin starejši brat namesto Sigismunda I. za moža izbral portugalskega kralja Manuela I. Poljski plemiči so za neveszo predlagali Ano Radziwiłł, vdovo Konrada III. Mazovskega. Izabela je v [[Vilna|Vilno]] poslala Boninega starega učitelja Crisostoma Colonna in diplomata Sigismunda von Herbersteina, da bi poljskega kralja prepričala, da izbere Bono. Odposlancema je to uspelo. Poročna pogodba je bila podpisana septembra 1517 na [[Dunaj]]u. Bonina dota je bila zelo velika: 100.000 [[dukat]]ov, osebna lastnina v vrednosti 50.000 dukatov ter vojvodini Bari in Rossano, ki bi ju podedovala po materini smrti. V zameno je Sigismund svoji bodoči ženi podelil mesta Nowy Korczyn, Wiślica, Żarnów, Radomsko, Jedlnia, Kozienice, Chęciny in Inowrocław. V Bari je odpotoval krakovski nadškof Jan Konarski, da bi Bono pripeljal na Poljsko. Poroka ''per procura'' je bila 6. decembra 1517 v Neaplju. Bonina poročna obleka iz svetlo modrega beneškega satena naj bi stala kar 7.000 dukatov. Potovanje na Poljsko je trajalo več kot tri mesece. Bona in Sigismund sta se prvič srečala 15. aprila 1518 v predmestju [[Krakov]]a. ==Kraljica Poljske in velika kneginja Litve== Bonin poroka in kronanje sta potekala 18. aprila 1518, praznovanje pa je trajalo še cel teden. Energična kraljica si je skoraj od začetka svojega življenja na Poljskem prizadevala pridobiti močan politični položaj in začela oblikovati krog privržencev. 23. januarja 1519 ji je [[papež Leon X.]], s katerim je bila v prijateljskih odnosih iz njenih italijanskih dni, podelil privilegij, da podeli osem beneficij v petih poljskih stolnicah: [[Krakov]], [[Gniezno]], [[Poznanj]], [[Vroclavek]] in [[Frombork]]. Maja 1519 je bil privilegij razširjen na petnajst beneficij. Ta zelo pomemben privilegij ji je omogočil, da si je zagotovila podporo različnih uradnikov. Trije njeni najbolj zaupanja vredni podpornike, Piotr Kmita Sobieński, Andrzej Krzycki in Piotr Gamrat, so bili znani kot [[triumvirat]]. Odkrito se je vpletala v različne državne zadeve, kar se ni ujemalo s tradicionalnim idealom kraljeve žene. Četudi se kraljevi par ni strinjal v številnih domačih in tujih zadevah, je bil zakon skladen in uspešen. ===Notranja politika=== [[Slika:Rodakowski Chicken War.png|thumb|right|250px|Henryk Rodakowski: ''Kurja vojna leta 1537''; Sigismund v spremstvu žene Bone Sforza in svojega dvora, obdan z besno množico na Lvovskem gradu]] Bona je bila prepričana, da je ena od najpomembnejših stvari, potrebnih za krepitev kraljeve oblasti, ustrezen dohodek, zato si je prizadevala zbrati čim več dinastičnega bogastva, ki bi njenemu možu omogočilo finančno neodvisnost za obrambo kraljestva pred zunanjimi grožnjami brez počasne podpore parlamenta. Kraljeva družina je pridobila številne posesti v Litvi in v letih 1536–1546 dokončno prevzela Veliko kneževino. Pomagala je reformirati obdavčitev kmetijstva, vključno z enotnimi dajatvami za kmete, in izmeriti kmetijske površine. Ta dejanja so kralju prinašala velike dobičke.<ref name=ref1>Rūta Janonienė (2015). ''The Lithuanian Millennium: History, Art and Culture''. VDA leidykla, str. 121-122.</ref> V želji, da bi zagotovili kontinuiteto dinastije [[Jagelonci|Jageloncev]] na poljskem prestolu, se je kraljevi par odločil, da morajo plemiči in magnati za prestolonaslednika priznati njunega edinega sina, mladoletnega [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda Avgusta]]. Litovski plemiči so mu okoli leta 1527–1528 najprej priznali položaj kneza, potem pa je bil leta 1529 ''[[vivente rege]]'' okronan za Sigismunda II. Avgusta. Kronanje je privedlo do velikega nasprotovanja poljske gospode, zaradi česar je bil soglasno sprejet zakon, da morajo naslednje volitve novega kralja potekati po smrti prejšnjega. Leta 1539 je Bona nejevoljno vodila sežig na grmadi 80-letne Katarzyne Weiglowe, obsojene zaradi [[Herezija|krivoverstva]]. Po tem dogodku se je začelo obdobje strpnosti. Kraljičin spovednik Francesco Lismanino ji je pomagal ustanoviti Kalvinistično akademijo v Pińczówu. ===Zunanja politika=== Bona je bila ključna oseba pri vzpostavljanju poljskih zavezništev, čeprav se je zaradi njega spola in italijanskegas porekla govorilo, da je razvpita zarotnica. Poleg dobrih odnosov z [[Vatikan]]om si je prizadevala ohraniti dobre odnose tudi z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in imela stike s [[Rokselana|Hurrem Sultan]], glavno ženo [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]]. Domneva se, da je bila Poljska ravno zaradi dobrih odnosov med kraljicama med italijanskimi vojnami rešena pred napadom osmanske vojske. Zaskrbljen zaradi vse tesnejših vezi med Habsburžani in [[Moskovska velika kneževina|Rusijo]] je Sigismund I leta 1525 poskušal skleniti francosko-poljsko zavezništvo s francoskim kraljem [[Franc I. Francoski|Francem I.]], da bi se izognil morebitni vojni na dveh frontah. Pogajanja so se prekinila in zavezništvo je razpadlo, ko je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] v [[Bitka pri Pavii|bitki pri Pavii ]] leta 1525 premagal francosko vojsko. Bona je bila kjub krvnemu sorodstvu včasih huda nasprotnica Habsburžanov. Zavzemala se je za priključitev [[Šlezija|Šlezije]] k poljski kroni v zameno za njeni dedni vojvodini Bari in Rossano, vendar Sigismund I. te ideje ni v celoti podprl. Ker je želela zavarovati svojo najstarejšo hčerko Izabelo, je uspešno podpirala svojega zeta [[Ivan Zapolja|Ivana Zapolja]] kot naslednika ogrske krone proti Ferdinandu Habsburškemu, potem ko je bil [[Ludvik II. Jagelo|Ludvik II. Ogrski]] leta 1526 ubit v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]]. ===Pokroviteljica umetnosti=== [[Slika:Vilenskija zamki. Віленскія замкі (T. Makoŭski, 1600) (2).jpg|thumb|left|250px| Palača velikih vojvod (6) v Spodnjem gradu v Vilni v poznem 16. stoletju]] Sigismunda I. je zelo zanimala oživitev klasične antike, Bona pa je igrala ključno vlogo pri razvoju poljske [[Renesansa|renesanse]]. Iz svoje domovine je pripeljala priznane italijanske umetnike, arhitekte in kiparje. Njena najbolj znana umetniška prispevka sta bila sodelovanje pri širitvi palače velikih litovskih vojvod v Vilni<ref name=ref1/> in gradnja gradu Ujazdów, ki je vključeval velik park in menažerijo. Načrte zanj je pripravil Bartolomeo Berrecci da Pontassieve, ki je zasnoval tudi več drugih projektov na Poljskem. ==Kraljica mati== 1. aprila 1548 je Sigismund I. Stari umrl. Nasledil ga je sin [[Sigismund II. Avgust]]. Mati in sin sta se pred tem sprla zaradi njegove poroke z Barbaro Radziwiłł, njegovo nekdanjo ljubico, kateri je poljsko plemstvo močno nasprotovalo, četudi je mati nazadnje sprejela sinovo odločitev. Zaradi poslabšanja odnosov s sinom in moževe smrti se je Bona s svojimi neporočenimi hčerkami umaknila v [[Mazovija|Mazovijo]] in ostala tam osem let, preden se je vrnila v Bari. ===Neapeljski kredit=== [[Slika:Jan Matejko-Poisoning of Queen Bona.jpg|thumbnail|[[Jan Matejko]]: ''Zastrupitev kraljice Bone'']] Februarja 1556 je Bona odšla iz Poljske v svojo rodno Italijo z zakladi, ki jih je nabrala v 38 letih vladanja. Maja je prispela v Bari in prevzela materini vojvodini. Kmalu po prihodu so jo obiskali odposlanci španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] in jo skušali prepričati, naj se odreče vojvodinama Bari in Rossano v korist habsburške Španije, kar je Bona zavrnila. Fernando Álvarez de Toledo, 3. vojvoda Alba, ki je bil takrat podkralj v Neaplju, se je bal francoskega napada in je zbiral denar za vojake. Bona, ki je morda imela ambicije, da bi sama postala podkralj Neaplja, se je strinjala, da bo vojvodi Albe posodila ogromno vsoto 430.000 dukatov z 10-odstotnimi letnimi obrestmi. Posojilo je bilo zajamčeno s carinami, pobranimi v [[Foggia|Foggii]]. Posojilne pogodbe so bile podpisane 23. septembra in 5. decembra 1556. Habsburžani so bili odločeni pridobiti Bari in posojila niso nameravali vrniti. 8. novembra je Bona zbolela z bolečinami v trebuhu. Ko je 17. novembra začela izgubljati zavest, je njen zaupanja vredni dvorjan Gian Lorenzo Pappacoda pripeljal notarja Marca Vincenza de Baldisa, ki je napisal njeno oporoko. Bari, Rossano, Ostuni in Grottaglie je prepustila Filipu II., velike vsote denarja pa Pappacodovi družini. Hčerke so dobile enkratno izplačilo po 50.000 dukatov. Izjema je bila Izabela, ki je dobivala po 10.000 dukatov letno. Njen edini sin, kralj Sigismund II. Avgust, ki je bil imenovan za glavnega upravičenca, je na koncu podedoval le denar, nakit in njeno drugo osebno premoženje. Naslednji dan se je Bona počutila bolje in je Scipiju Catapaniju narekovala novo oporoko, v kateri je Bari in drugo premoženje prepustila Sigismundu II. Avgustu. Zgodaj zjutraj 19. novembra 1557 je Bona Sforza umrla v starosti 63 let. Na skrivnosten način so umrli tudi njen kuhar, paž, majordom in pisar.<ref>{{navedi knjigo|last=Kosior|first=Katarzyna|title=Becoming A Queen in Early Modern Europe|publisher=Palgrave Macmillan|year=2019|location=Switzerland|pages=170}}</ref> Pokopana je bila v baziliki svetega Nikolaja v Bariju v grobnici v tedanjem renesančnem slogu, ki jo je dala zgraditi njena hči Ana. ==Otroci== Bona Sforza je imela dva sinova in tri hčerke: * Izabelo (18. januar 1519 – 15. september 1559), poročeno z ogrskim kraljem [[Ivan Zapolja|Ivanom Zapolja]], * [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1. avgust 1520 – 7. julij 1572), očetovega naslednika na poljskem in litovskem prestolu, * Zofijo (13. julij 1522 – 28- maj 1575), poročeno s Henrikom V., vojvodom Brunswick-Lüneburga, * [[Ana Jagelo|Ano]] (18. oktober 1523 – 9. september 1596), naslednico Sigismunda II. Avgusta na poljskem in litovskem prestolu, * [[Katarina Jagelo|Katarino]] (1. november 1526 – 16. september 1583), poročeno s kraljem [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim]], * Alberta, rojenega in umrlega 20. septemba 1527 zaradi materinega padca s konja. <ref>Grzybowski. ''Polish history and Lithuania (1506–1648)''. str. 47.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|[[Družina Sforza]]|2. februar|1494|19. november|1557|}} {{s-roy|pl}} {{s-bef|before=[[Barbara Zapolja]]}} {{s-ttl|title=Kraljica-žena Poljske<br>Velika vojvodinja-žena Litve|years=1518–1548|regent1= Elizabeto Avstrijsko|years1=1543–1545}} {{s-aft|after=Barbara Radziwiłł}} |- {{s-reg|it}} {{s-bef|rows=1|before=Izabela Aragonska}} {{s-ttl|title=Kneginja [[Bari]]ja<br />Kneginja Rossana|years=1524–1557}} {{s-non|rows=1|reason= kneževini priključeni k [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskemu kraljestvu]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarji v 16. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Zgodovina Litve]] hud9qtr2ro1450umuvwc5ru33q118rn 6675459 6675457 2026-05-13T19:10:31Z Romanm 13 [[Katarina Jagelo]] 6675459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = Cranach the Younger Bona Sforza.jpg | caption = Lucas Cranach mlajši (1553): Portret Bone Sforza | succession = Kraljica-žena Poljske<br />Velika kneginja-žena Litve | consort = yes | reign = 18. april 1518 – 1. april 1548 | coronation = 18. april 1518 <br/> [[Krakov]], Poljska | cor-type = poland | succession1 = Vojvodinja [[Bari]]ja | reign1 = 11. februar 1524 {{ndash}} 1557 | predecessor1 = Izabela Aragonska | successor1 = nihče {{small|(priključitev k [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskemu kraljestvu]])}} | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | burial_date = | burial_place = Bazilika sv. Nikolaja, Bari | spouse = {{marriage|[[Sigismund I. Poljski]]|1517|1548|end=d}} | issue = {{Plainlist| * • Izabela Jagelo, kraljica [[Ogrska|Ogrske]] * • [[Sigismund II. Avgust]], kralj Poljske * • Zofija Jagelo, vojvodinja Brunswick-Lüneburga * • [[Ana Jagelo]], kraljica Poljske * • [[Katarina Jagelo]], kraljica [[Švedska|Švedske]] }} | issue-link = #Issue | house = [[Družina Sforza]] | father = Gian Galeazzo Sforza | mother = Izabela Aragonska | religion = [[katolištvo|rimsko katoliška]] }} '''Bona Sforza d'Aragona''' je bila druga žena poljskega kralja [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] in kot taka kraljica [[Krona poljskega kraljestva|Poljske]] in velika kneginja [[Velika litovska kneževina|Litve]], * [[2. februar]] [[1494]], Vigevano, [[Milanska vojvodina]], † [[19. november]] [[1557]], [[Bari]], [[Neapeljsko kraljestvo]]. Bila je tudi vojvodinja Barija in Rosana. Izhajala je iz vplivne družine Sforza, ki je Milanski kneževini vladala od leta 1447. Bona se je kot pametna, energična in ambiciozna ženska aktivno vključila v politično in kulturno življenje Poljske in Litve. Da bi povečala državne prihodke, je izvedla različne gospodarske in kmetijske reforme, vključno z daljnosežno reformo Wallacha v Veliki kneževini Litvi, kar je sprožilo tako imenovano [[kurja vojna|kurjo vojno]]. V zunanji politiki je bila naklonjena [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] in včasih nasprotovala [[Habsburžani|Habsburžanom]]. Njeni potomci so bili upravičenci do vračila neapeljskega posojila, ki ga je dala španskemu kralju [[Filip II. Španski|Filipu II.]] in ni bilo nikoli v celoti vrnjeno. ==Otroštvo== Bona je bile rojena 2. februarja 1494 v Vigevanu, [[Milano]], kot tretji od štirih otrok Giana Galeazza Sforza, dednega vojvode [[Milanska vojvodina|Milanske vojvodine]], in Izabele Neapeljske, hčerke neapeljskega kralja [[Alfonz II. Neapeljski|Alfonza II.]] iz družine Trastámara. Njen prastric Ludovico Sforza, znan kot "Il Moro", je uzurpiral očetov položaj in poslal Bonino družino živet v grad Castello Visconteo v [[Pavia|Paviji]], kjer je njen oče umrl isto leto kot je bila rojena Bona. Po Paviji so se širile govorice, da ga je Ludovico zastrupil. Bonina družina se je preselila v milanski grad Sforza, kjer je živela pod budnim Ludovicovim očesom. Ludovico se je bal, da bi se Milančani uprli in na njegovo mesto postavili Boninega priljubljenega brata Francesca. Da bi zmanjšal tveganje, je Ludovico dečka ločil od družine in njegovi materi podelil vojvodini Bari in Rossano. Načrte je prekinila italijanska vojna 1499–1504, v kateri je francoski kralj [[Ludvik XII. Francoski|Ludvik XII.]] Ludovica odstavil in Francesca odpeljal v [[Pariz]]. Ker v Milanu ni ostalo nič, se je preostali del Bonine družina februarja 1500 odpravil v [[Neapelj]]. Vojna je nazadnje dosegla tudi [[Neapeljsko kraljestvo]]. Bonin prastric in neapeljski kralj [[Friderik I. Neapeljski|Friderik I.]] je bil odstavljen, Bona in sorodniki pa so se začasno skrili na aragonskem gradu na [[Ischia|Ischii]]. Do aprila 1502 so pomrli vsi Bonini sorojenci. Z materjo sta se preselili v grad Normanno-Svevo v [[Bari]]ju, kjer se je začelo Bonino odlično izobraževanje. Njena učitelja sta bila italijanska humanista Crisostomo Colonna in Antonio de Ferraris, ki sta jo poučevala matematiko, naravoslovje, geografijo, zgodovino, pravo, latinščino, klasično književnost, teologijo in igranje na več glasbil. ==Predlogi za poroko== [[Slika:Bona Sforza in 1517.jpg|thumb|levo|Mlada Bona leta 1517]] Ko je družina Sforza leta 1512 ponovno prišla na oblast v Milanski vojvodini, je Izabela upala, da bo Bono poročila z vojvodo Maksimilijanom Sforza, s čimer bi zagotovila nadaljnjo legitimnost Maksimilijanove vladavine. Imela je tudi druge predloge. Španski kralj [[Ferdinand II. Aragonski]] je za ženina predlagal Giuliana de' Medici, brata [[Papež Leon X.|papeža Leona X.]], ona sama je predlagala Ferdinandovega 10-letnega vnuka Ferdinanda Habsburškega, papež Leon X. pa je predlagal Filipa, vojvodo Nemoursa, ki bi nasledil Savojsko vojvodino, če bi njegov brat Karel III. abdiciral. Prvotni in najverjetnejši načrt za poroko z Maksimilijanom Sforzo je propadel, ko je bil po francoski zmagi v bitki pri Marignanu leta 1515 odstavljen. Papež Leon X. je namesto njega predlagal svojega nečaka Lorenza de' Medici, vojvodo Urbinskega, ker je upal, da bo Lorenza preko Boninih dednih zahtevkov namestil za milanskega vojvodo. Ker je bila francoska oblast v Milanu premočna, je načrt spodletel. Ko je poljski kralj [[Sigismund I. Poljski|Sigismund I. Stari]] oktobra 1515 ovdovel, sveti rimski cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], ni želel, da bi se Sigismund poročil s še kakšno habsburško nasprotnico, kot je njegova pokojna žena [[Barbara Zapolja|Barbara Zápolya]]. Cesar je zato hitro ukrepal in za Sigismunda izbral tri primerne neveste: svojo vnukinjo Eleanoro Avstrijsko, ovdovelo kraljico Joanno Kastiljsko in Bono Sforzo. 36-letna Joanna je bila izločena zaradi njene starosti, zato ji je Eleanorin starejši brat namesto Sigismunda I. za moža izbral portugalskega kralja Manuela I. Poljski plemiči so za neveszo predlagali Ano Radziwiłł, vdovo Konrada III. Mazovskega. Izabela je v [[Vilna|Vilno]] poslala Boninega starega učitelja Crisostoma Colonna in diplomata Sigismunda von Herbersteina, da bi poljskega kralja prepričala, da izbere Bono. Odposlancema je to uspelo. Poročna pogodba je bila podpisana septembra 1517 na [[Dunaj]]u. Bonina dota je bila zelo velika: 100.000 [[dukat]]ov, osebna lastnina v vrednosti 50.000 dukatov ter vojvodini Bari in Rossano, ki bi ju podedovala po materini smrti. V zameno je Sigismund svoji bodoči ženi podelil mesta Nowy Korczyn, Wiślica, Żarnów, Radomsko, Jedlnia, Kozienice, Chęciny in Inowrocław. V Bari je odpotoval krakovski nadškof Jan Konarski, da bi Bono pripeljal na Poljsko. Poroka ''per procura'' je bila 6. decembra 1517 v Neaplju. Bonina poročna obleka iz svetlo modrega beneškega satena naj bi stala kar 7.000 dukatov. Potovanje na Poljsko je trajalo več kot tri mesece. Bona in Sigismund sta se prvič srečala 15. aprila 1518 v predmestju [[Krakov]]a. ==Kraljica Poljske in velika kneginja Litve== Bonin poroka in kronanje sta potekala 18. aprila 1518, praznovanje pa je trajalo še cel teden. Energična kraljica si je skoraj od začetka svojega življenja na Poljskem prizadevala pridobiti močan politični položaj in začela oblikovati krog privržencev. 23. januarja 1519 ji je [[papež Leon X.]], s katerim je bila v prijateljskih odnosih iz njenih italijanskih dni, podelil privilegij, da podeli osem beneficij v petih poljskih stolnicah: [[Krakov]], [[Gniezno]], [[Poznanj]], [[Vroclavek]] in [[Frombork]]. Maja 1519 je bil privilegij razširjen na petnajst beneficij. Ta zelo pomemben privilegij ji je omogočil, da si je zagotovila podporo različnih uradnikov. Trije njeni najbolj zaupanja vredni podpornike, Piotr Kmita Sobieński, Andrzej Krzycki in Piotr Gamrat, so bili znani kot [[triumvirat]]. Odkrito se je vpletala v različne državne zadeve, kar se ni ujemalo s tradicionalnim idealom kraljeve žene. Četudi se kraljevi par ni strinjal v številnih domačih in tujih zadevah, je bil zakon skladen in uspešen. ===Notranja politika=== [[Slika:Rodakowski Chicken War.png|thumb|right|250px|Henryk Rodakowski: ''Kurja vojna leta 1537''; Sigismund v spremstvu žene Bone Sforza in svojega dvora, obdan z besno množico na Lvovskem gradu]] Bona je bila prepričana, da je ena od najpomembnejših stvari, potrebnih za krepitev kraljeve oblasti, ustrezen dohodek, zato si je prizadevala zbrati čim več dinastičnega bogastva, ki bi njenemu možu omogočilo finančno neodvisnost za obrambo kraljestva pred zunanjimi grožnjami brez počasne podpore parlamenta. Kraljeva družina je pridobila številne posesti v Litvi in v letih 1536–1546 dokončno prevzela Veliko kneževino. Pomagala je reformirati obdavčitev kmetijstva, vključno z enotnimi dajatvami za kmete, in izmeriti kmetijske površine. Ta dejanja so kralju prinašala velike dobičke.<ref name=ref1>Rūta Janonienė (2015). ''The Lithuanian Millennium: History, Art and Culture''. VDA leidykla, str. 121-122.</ref> V želji, da bi zagotovili kontinuiteto dinastije [[Jagelonci|Jageloncev]] na poljskem prestolu, se je kraljevi par odločil, da morajo plemiči in magnati za prestolonaslednika priznati njunega edinega sina, mladoletnega [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda Avgusta]]. Litovski plemiči so mu okoli leta 1527–1528 najprej priznali položaj kneza, potem pa je bil leta 1529 ''[[vivente rege]]'' okronan za Sigismunda II. Avgusta. Kronanje je privedlo do velikega nasprotovanja poljske gospode, zaradi česar je bil soglasno sprejet zakon, da morajo naslednje volitve novega kralja potekati po smrti prejšnjega. Leta 1539 je Bona nejevoljno vodila sežig na grmadi 80-letne Katarzyne Weiglowe, obsojene zaradi [[Herezija|krivoverstva]]. Po tem dogodku se je začelo obdobje strpnosti. Kraljičin spovednik Francesco Lismanino ji je pomagal ustanoviti Kalvinistično akademijo v Pińczówu. ===Zunanja politika=== Bona je bila ključna oseba pri vzpostavljanju poljskih zavezništev, čeprav se je zaradi njega spola in italijanskegas porekla govorilo, da je razvpita zarotnica. Poleg dobrih odnosov z [[Vatikan]]om si je prizadevala ohraniti dobre odnose tudi z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in imela stike s [[Rokselana|Hurrem Sultan]], glavno ženo [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]]. Domneva se, da je bila Poljska ravno zaradi dobrih odnosov med kraljicama med italijanskimi vojnami rešena pred napadom osmanske vojske. Zaskrbljen zaradi vse tesnejših vezi med Habsburžani in [[Moskovska velika kneževina|Rusijo]] je Sigismund I leta 1525 poskušal skleniti francosko-poljsko zavezništvo s francoskim kraljem [[Franc I. Francoski|Francem I.]], da bi se izognil morebitni vojni na dveh frontah. Pogajanja so se prekinila in zavezništvo je razpadlo, ko je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] v [[Bitka pri Pavii|bitki pri Pavii ]] leta 1525 premagal francosko vojsko. Bona je bila kjub krvnemu sorodstvu včasih huda nasprotnica Habsburžanov. Zavzemala se je za priključitev [[Šlezija|Šlezije]] k poljski kroni v zameno za njeni dedni vojvodini Bari in Rossano, vendar Sigismund I. te ideje ni v celoti podprl. Ker je želela zavarovati svojo najstarejšo hčerko Izabelo, je uspešno podpirala svojega zeta [[Ivan Zapolja|Ivana Zapolja]] kot naslednika ogrske krone proti Ferdinandu Habsburškemu, potem ko je bil [[Ludvik II. Jagelo|Ludvik II. Ogrski]] leta 1526 ubit v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]]. ===Pokroviteljica umetnosti=== [[Slika:Vilenskija zamki. Віленскія замкі (T. Makoŭski, 1600) (2).jpg|thumb|left|250px| Palača velikih vojvod (6) v Spodnjem gradu v Vilni v poznem 16. stoletju]] Sigismunda I. je zelo zanimala oživitev klasične antike, Bona pa je igrala ključno vlogo pri razvoju poljske [[Renesansa|renesanse]]. Iz svoje domovine je pripeljala priznane italijanske umetnike, arhitekte in kiparje. Njena najbolj znana umetniška prispevka sta bila sodelovanje pri širitvi palače velikih litovskih vojvod v Vilni<ref name=ref1/> in gradnja gradu Ujazdów, ki je vključeval velik park in menažerijo. Načrte zanj je pripravil Bartolomeo Berrecci da Pontassieve, ki je zasnoval tudi več drugih projektov na Poljskem. ==Kraljica mati== 1. aprila 1548 je Sigismund I. Stari umrl. Nasledil ga je sin [[Sigismund II. Avgust]]. Mati in sin sta se pred tem sprla zaradi njegove poroke z Barbaro Radziwiłł, njegovo nekdanjo ljubico, kateri je poljsko plemstvo močno nasprotovalo, četudi je mati nazadnje sprejela sinovo odločitev. Zaradi poslabšanja odnosov s sinom in moževe smrti se je Bona s svojimi neporočenimi hčerkami umaknila v [[Mazovija|Mazovijo]] in ostala tam osem let, preden se je vrnila v Bari. ===Neapeljski kredit=== [[Slika:Jan Matejko-Poisoning of Queen Bona.jpg|thumbnail|[[Jan Matejko]]: ''Zastrupitev kraljice Bone'']] Februarja 1556 je Bona odšla iz Poljske v svojo rodno Italijo z zakladi, ki jih je nabrala v 38 letih vladanja. Maja je prispela v Bari in prevzela materini vojvodini. Kmalu po prihodu so jo obiskali odposlanci španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] in jo skušali prepričati, naj se odreče vojvodinama Bari in Rossano v korist habsburške Španije, kar je Bona zavrnila. Fernando Álvarez de Toledo, 3. vojvoda Alba, ki je bil takrat podkralj v Neaplju, se je bal francoskega napada in je zbiral denar za vojake. Bona, ki je morda imela ambicije, da bi sama postala podkralj Neaplja, se je strinjala, da bo vojvodi Albe posodila ogromno vsoto 430.000 dukatov z 10-odstotnimi letnimi obrestmi. Posojilo je bilo zajamčeno s carinami, pobranimi v [[Foggia|Foggii]]. Posojilne pogodbe so bile podpisane 23. septembra in 5. decembra 1556. Habsburžani so bili odločeni pridobiti Bari in posojila niso nameravali vrniti. 8. novembra je Bona zbolela z bolečinami v trebuhu. Ko je 17. novembra začela izgubljati zavest, je njen zaupanja vredni dvorjan Gian Lorenzo Pappacoda pripeljal notarja Marca Vincenza de Baldisa, ki je napisal njeno oporoko. Bari, Rossano, Ostuni in Grottaglie je prepustila Filipu II., velike vsote denarja pa Pappacodovi družini. Hčerke so dobile enkratno izplačilo po 50.000 dukatov. Izjema je bila Izabela, ki je dobivala po 10.000 dukatov letno. Njen edini sin, kralj Sigismund II. Avgust, ki je bil imenovan za glavnega upravičenca, je na koncu podedoval le denar, nakit in njeno drugo osebno premoženje. Naslednji dan se je Bona počutila bolje in je Scipiju Catapaniju narekovala novo oporoko, v kateri je Bari in drugo premoženje prepustila Sigismundu II. Avgustu. Zgodaj zjutraj 19. novembra 1557 je Bona Sforza umrla v starosti 63 let. Na skrivnosten način so umrli tudi njen kuhar, paž, majordom in pisar.<ref>{{navedi knjigo|last=Kosior|first=Katarzyna|title=Becoming A Queen in Early Modern Europe|publisher=Palgrave Macmillan|year=2019|location=Switzerland|pages=170}}</ref> Pokopana je bila v baziliki svetega Nikolaja v Bariju v grobnici v tedanjem renesančnem slogu, ki jo je dala zgraditi njena hči Ana. ==Otroci== Bona Sforza je imela dva sinova in tri hčerke: * Izabelo (18. januar 1519 – 15. september 1559), poročeno z ogrskim kraljem [[Ivan Zapolja|Ivanom Zapolja]], * [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] (1. avgust 1520 – 7. julij 1572), očetovega naslednika na poljskem in litovskem prestolu, * Zofijo (13. julij 1522 – 28- maj 1575), poročeno s Henrikom V., vojvodom Brunswick-Lüneburga, * [[Ana Jagelo|Ano]] (18. oktober 1523 – 9. september 1596), naslednico Sigismunda II. Avgusta na poljskem in litovskem prestolu, * [[Katarina Jagelo|Katarino]] (1. november 1526 – 16. september 1583), poročeno s kraljem [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim]], * Alberta, rojenega in umrlega 20. septemba 1527 zaradi materinega padca s konja. <ref>Grzybowski. ''Polish history and Lithuania (1506–1648)''. str. 47.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{s-start}} {{s-hou|[[Družina Sforza]]|2. februar|1494|19. november|1557|}} {{s-roy|pl}} {{s-bef|before=[[Barbara Zapolja]]}} {{s-ttl|title=Kraljica-žena Poljske<br>Velika vojvodinja-žena Litve|years=1518–1548|regent1= Elizabeto Avstrijsko|years1=1543–1545}} {{s-aft|after=Barbara Radziwiłł}} |- {{s-reg|it}} {{s-bef|rows=1|before=Izabela Aragonska}} {{s-ttl|title=Kneginja [[Bari]]ja<br />Kneginja Rossana|years=1524–1557}} {{s-non|rows=1|reason= kneževini priključeni k [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskemu kraljestvu]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vladarji v 16. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Zgodovina Litve]] 6t3cgxnz46xwltn8ntvfcefrkkrbxla 0 520477 6675412 5710397 2026-05-13T18:02:51Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ceste v Nemčiji]]; dodal [[Kategorija:Ulice v Nemčiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675412 wikitext text/x-wiki '''Maximilianstraße v Lindauu''' (Bavarska) je glavna ulica, ki poteka v smeri vzhod-zahod v starem mestnem jedru [[Lindau]]a na istoimenskem otoku na vzhodnem delu [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]]. Leži med nekdanjim samostanskim območjem (okoli današnjega trga Stifts- ali Marktplatz) in pristaniščem (v sodobnem času glavna železniška postaja in glavna pošta). [[Slika:Lindau am Bodensee - Rathaus.jpg|thumb| Stara mestna hiša, južna fasada na Reichsplatz]] [[Slika:GasseLindau1.JPG|thumb| Pogled na zahod od Ludwigstrasse proti južni fasadi mestne hiše]] Na sredini, na osrednjem trgu (prej imenovanem ''Reichsplatz'', ker je bil Lindau do leta 1800 [[svobodno cesarsko mesto]] (''Reichsstadt'') je bila zgrajena reprezentativna meščanska mestna hiša in poslovna stavba. S svojo veličastno fasado je obrnjena proti jugu proti pristanišču. Tržnica (''Markthalle'') v najnižjem nadstropju; zbornica zgoraj. Tržnica kot trgovski prostor je tako osrednji del starega mestnega jedra, ki je spomeniško zaščiten. Njen tloris, ki sega v [[srednji vek]], je v veliki meri ohranjen. Številne lindauske hiše še vedno stojijo vodoravno in navpično v svojih prvotnih razmerjih. Gotovo so preživele mestni [[požar]] leta 1728, ki je uničil samostansko četrt in del starega mestnega jedra. Obnova tržnice je potekala v [[baročna arhitektura|baročnem]] slogu. Verjetno zaradi nekdanje ločitve otoškega območja na samostansko četrt in posvetno vas današnja glavna cesta nima ravnega nadaljevanja glavne prometne osi na kopno. Maximilianstrasse je bolj primer samostojne promenade znotraj meščanskega mesta kot prometne ulice. Za tako pomembno mesto na trgovski poti sever-jug po dolini [[Ren]]a čez [[Alpe]] je to precejšnje razkošje. Vzporedno z njo poteka ''Ludwigstrasse'' na jugu čez otok in ''Grub'' na severu. Obe ulici sta ukrivljeni, kar kaže, kako sta nastali znotraj srednjeveških utrdb otoka. V obeh je tudi veliko stavb, ki so bile zgrajene v 15. in 16. stoletju. In v nasprotju z Maximilianstraße obe vodita na vzhodu se pred mostom na celino združita. Tudi če sedanja imena tega ne odražajo, bi morala biti stara glavna ulica s celine naslednja: ''Seebrücke, Schmiedgasse, Cramergasse'' do ''Maximilianstraße''. Pred ''Cramergasse'' je na starih načrtih še vedno jasna ločitev med cerkvenim samostanskim trgom in ''Baumgarten'' pred njim. Šele onstran njega je potekala podeželska cesta (v dvojnem pomenu: cesta na podeželje in posvetna) ob bolnišnici, ki je bila ustanova samostana. Tlak (''Bodenbelag''): dejanski dovoz je tlakovan (vendar ne več s kamni iz Rena / Bodenskega jezera). Pred severnimi hišnimi pročelji so pešpoti na vzhodnem delu ulice / trga razmejene z dvema nizkim stopnicama. To odraža starejše tlakovanje, vidno na fotografijah iz okoli 1900 in 1920, s pločniki na obeh straneh. Srednjeveška ulica Maximilianstraße se je dejansko končala pri hiši 29 ali nasproti s številko 46 na stičišču z ''Inselgrabnom'', saj je bil jarek zunaj mestnega obzidja. V sodobnem času obstajata dva bloka ulic, ki sta bili zgrajeni pozneje in nista bila več zgrajeni v takratnih srednjeveških hišnih oblikah. Morda najbolj preseneča glavna pošta s čudovito fasado, obrnjeno proti novemu Kolodvorskemu trgu (''Bahnhofplatz''). V svojem sijaju očitno ni več usmerjena na Maximilianstrasse, ampak dosega svoj glavni učinek za mimoidoče, ki vstopijo na otok s postaje, ki so jo razširili med letoma 1913 in 1921, oziroma iz pristanišča. Dolga je 230 metrov, široka povprečno 15 metrov in na najširši točki pri hišni številki 5 dvajset metrov.<ref>Die Länge zwischen Cramergasse und Graben. Die Gesamtlänge bis zur Südwestecke von Haus&nbsp;52 (Post): 270&nbsp;Meter.</ref> [[Slika:Lindau-St Lin 1822 l11.jpg|thumb| Mestni načrt iz leta 1822]] == Zgodovina, poimenovanje == Nekatere hiše na Brotlaube še vedno kažejo na [[gotska arhitektura|gotski slog]] (omenja se leto 1386). [[Arkade]] in obokani hodniki na ulici se ne razlikujejo, vendar jih lahko najdemo v različnih različicah na več mestih. Dolgo časa se je Maximilianstrasse preprosto imenovala ''Hauptstrasse''. Pred tem je preživela trojno razdelitev glede na glavni namen cehovskih / trgovskih družin. Ko je nastala se je preprosto imenovala ''Alter Markt''. V srednjem delu se je imenovala ''Brodplatz'', na zahodu pa ''Mezg'' (po pridelavi klobas in mesa). Nekatera od teh imen so še vedno ohranjena v hišnih ali uličnih imenih. Okoli leta 1815, le devet let po tem, ko je bil Lindau »vključen« v [[Bavarska|Bavarsko]], je najprej postala Maximiliansstraße (po [[Maksimilijan I. Josef, Bavarski|Maxu I.]], prvemu bavarskemu kralju. Posledica ''Reichsdeputationshauptschluss'' - Glavni sklep izredne cesarske delegacije iz leta 1803, je bila resolucija, ki jo je sprejel Reichstag (cesarski zbor) Svetega rimskega cesarstva). Leta 1936 se je preimenovala v ''Hauptstraße'' (glavna cesta). Po okupaciji s strani francoske vojaške vlade ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo vmesno preimenovanje po Hitlerju seveda obrnjeno. In v 1980-ih je spet postala Maximilianstrasse. [[Slika:Lindau Insel.jpg|thumb| Pogled na cono za pešce]] Od leta 1973 je [[pešcona|cona za pešce]]. Od takrat se je to jasno poznalo tudi pri preoblikovanju ostalih »izložb« v pritličjih v ločljivosti izmenjevanja vrat, oken in sten. Tu je horizontalna razcepitev fasad med zasnovo trgovine in celostnim značajem hiše sledila zgledu številnih con za pešce.<ref>[http://lindau-bodensee.staedte-info.net/maximilianstr_380293.php Eine aktuelle Internet-Firmenliste] zur Maximilianstraße nennt 23 Unternehmen, Stand 2015</ref> Sistem številčenja hiš na ulicah se je sčasoma spreminjal. Vse hiše na otoku so bile oštevilčene zaporedno (prim. zemljevid iz 1822 na desni, cca. 500 številk). Po razdelitvi na četrti je oštevilčenje hiš v smeri številčenja ulice za ulico, pri čemer se sosednje hiše na križiščih vedno štejejo za oštevilčenje stranske ulice (tj. 1 ali 2 ulice XYZ). Te hiše so seveda tukaj upoštevane s svojimi pročelji kot sosednji Maximilianstrasse. Opomba glede hišnih številk na Maximilianstraße: Zaradi križanja ulic in zaporedja prečnih cest sode in lihe števke običajno niso sinhrone, temveč zamaknjene na ulici. == Nekatere hiše == Na vogalu Reichsplatz / Maximiliansplatz stoji '''Stara mestna hiša''' (zgrajena med letoma 1422 in 1436) oddaljena od ulice sredi trga in nove mestne hiše (17. stoletje) na njeni zahodni strani.<ref>Vgl. zu ersterem bei [[#Literatur|Götzger, 1969.]] S. 66–69. Tam so omenjene tekoče prenove in predelave. Poudariti je treba Thierschovo vgradnjo mestnega arhiva (Občinska knjižnica Reich) v pritličju iz let 1885/87 in 1951..</ref> Leta 1576 je bila prezidana s stopničastim zatrepom v renesančnem slogu. Pročelje, obrnjeno proti coni za pešce, prikazuje razvoj svetniške dvorane z velikim, pokritim, prvotno lesenim dostopnim stopniščem, ki se na zahodni strani konča z erkerjem. V 19. stoletju je bilo južno fronto okrašeno z zgodovinskimi slikami, ki prikazujejo zgodovino Lindaua. '''Nova mestna hiša''' (zgrajena 1706–1717. Ta hiša je zavzemala odprte prostore na trikotnem Reichsplatzu okoli mestne hiše. Glavna ulica je bila zaprta proti jugu.) Tri polna nadstropja s 7 osmi; trinadstropna volutasta dvokapnica, obrnjena proti trgu. Stoji pod pravim kotom na Maximilianstrasse. Nedavno je bila uporabljena v komercialne namene; nekdanja policijska postaja. Do leta 1926 je bila sedež mestne uprave. Preko sosednje stavbe na jugu, ki je prav tako nova, je povezana s staro mestno hišo v prvem nadstropju.<ref>Werner Dobras: ''Zur Bemalung des Lindauer Alten Rathauses.'' In: Schriften des Vereins für Geschichte des Bodensees und seiner Umgebung. 93. Jg. 1975, S.&nbsp;115–118 [http://www.bodenseebibliotheken.eu/page?vgeb-j1975-t-A115 (als Digitalisat)]</ref> <gallery> Lindau, Cramergasse 11-001.jpg|Hiša Cramergasse 11 Lindau%2C Maximilianstraße 1-001.jpg|Nr. 1, znak pivovarne pri hiši Zum Sünfzen Lindau, Maximilianstraße 5-001.jpg|Št. 5, nekdanja lekarna Engel (stanje gradnje 2007) Altes Rathaus Lindau 2.jpg|Bismarckplatz s staro mestno hišo </gallery> Št. 6 letnici 1597 in 1586, masivna osnovna tla in dve polovični. Polovični les je odkrit že nekaj let.[21] Št. 8 nekdanja švicarska trgovina z žitom. Brushergasse 1 – do Lugebank Nekdanja Kavarna Kick, štirinadstropna hiša s [[predalčna lesena gradnja|predalčno leseno gradnjo]] (1. in 2. nadstropje; okna s profiliranimi stenami iz peščenjaka, delno povezana, rahlo zamaknjena zlepljena dvojna okna. Delno je pripisana 15. in 16. stoletju; dve hiši sta se združili. 3. nadstropje z oknom na Maximilianstraße in preurejeno podstrešje z dvema mansardnima oknoma iz začetka 20. stoletja. <gallery> GasseLindau2.JPG| Maximilianstraße št. 4–8 Lindau, Maximilianstraße 6-001.jpg| Št. 6 Lindau, Maximilianstraße 12, Rückansicht-001.jpg| Zadnja stran hiše št.12 z Zitronengässle InselLindau4.JPG|mini|Bürstergasse 1 na Maximilianstraße Einkaufsstrasse Lindau.jpg| Brotlaube; hiša pekovskega ceha na desni Lindau, Schafgasse 3-001.jpg| Schafgasse, tipična stranska ulica proti Grubu InselLindau2.JPG| Nekdanja glavna pošta z jugozahoda </gallery> == Povzetek == Glavna ulica (Maximilianstraße) ima veliko ozkih, visokih zgradb, zgornja nadstropja so nad zidanim pritličjem, npr. izvedbi predalčne lesene gradnje. Tradicionalno, verjetno kot protipožarno zaščito, se tudi ta del v regiji ometa. Pročelje so popestrili erkerji in obokana vrata. Posebej značilna na številnih hišah so dvigala na zatrepih, od katerih so nekatera še ohranjena. Strehe so večinoma razporejene na napuščni strani, le nekaj jih ima dvokapno obrnjeno proti ulici. Občasno arkade s spreminjajočimi se položaji lokov skočijo pred prvotno gradbeno linijo. Številni zatrepi z dvigali in arkade še danes označujejo osrednji trg/tržnico v Lindauju kot nekoč pomembno trgovsko mesto. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Ludwig Armbruster: Kleinod Lindau. Biene, Lindau, 1949. *Heinrich Götzger: Das Bürgerhaus der Stadt Lindau im Bodensee. Verlag Wasmuth, Tübingen, 1969. 118 Seiten. Im Anhang ein Abbildungsteil (Tafel T1-T136) mit 251 s/w-Fotografien. *Werner Dobras, Michael Urbanzyk: Die Geschichte der Lindauer Straßennamen. Geßler, Friedrichshafen, 1979. *Christof Spuler, Werner Dobras: Lindauer Stadt- und Kunstführer. Stadler, Konstanz, 1984, 2. Auflage. 136 Seiten. ISBN 3797700725 *Karl Wolfart (Hrsg.): Geschichte der Stadt Lindau im Bodensee. 3 Bde., Stettner, Lindau, 1909. *Die Maximilianstraße im Wandel der Zeit. In Lindauer Bürgerzeitung, BZ-Ausgabe KW 47/2004 – erschienen am 19. November 2004 (mit Farbfotos von ca. 1955) == Zunanje povezave == {{commonscat|Maximilianstraße (Lindau am Bodensee)}} * [http://www.ak-ansichtskarten.de/ak/index.php?menu=91&shop=4727&card=1838291 Alte Ansichtskarten] (die meisten um 1920, zum Teil koloriert) [[Kategorija:Lindau]] [[Kategorija:Ulice v Nemčiji]] bxjuxgkddeicnf1zprxhsubdqrcpm5e 0 523756 6675428 6280209 2026-05-13T18:29:58Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Cesta 6675428 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country= JPN | name = Tōkaidō | alternate_name = {{nihongo||東海道||Vzhodna morska pot}} | map = Gokaido Edo Five Routes Map.png | map_notes = Pet poti, Tōkaidō je najjužnejša pot | length_km = 514 | length_ref = <ref>{{cite web|last1=Pepe|first1=Sensei Mike|title=The Tokaido Road|url=http://www.sessakai.com/skmpepe50.htm|website=Sessa Kai Shorin-Ryu Karate Dojo Watertown MA|publisher=Sessa Kai Dojo|access-date=March 11, 2017}}</ref> | time_period = [[Obdobje Edo|Edo]] | established_by = [[Šogunat Tokugava]] | significance = Najpomembnejša cesta, ki povezuje dve največji mesti na Japonskem | related = [[Gokaidō|Pet poti]] | direction_a = Zahod | terminus_a = [[Sanjō Ōhashi]] v [[Kjoto|Kjotu]] | junction = {{plainlist| *[[#Osaka kaido|Ōsaka Kaidō]] pri [[Ōtsu-juku|postaji Ōtsu-juku]] *[[Nakasendō]] pri [[Kusatsu-juku|postaji Kusatsu-juku]] }} | direction_b = Vzhod | terminus_b = [[Nihonbashi|Edobashi]] v [[Tokijo|Edo, Japonska]] | restrictions = Za potovanje mimo vsake nadzorne postaje je bilo zahtevano [[potni list|dovoljenje]]. }} '''Pot Tōkaidō''' (東海道, ''Tōkaidō'', [to̞ːka̠ido̞ː]), kar približno pomeni »vzhodna morska pot«, je bila najpomembnejša od petih poti v [[obdobje Edo|obdobju Edo]] na [[Japonska|Japonskem]], ki je povezovala [[Kjoto]] z [[Edo (mesto)|Edom]] (današnji [[Tokio]]). Za razliko od celinske in manj uporabljane poti Nakasendoja (中山道, »osrednja gorska pot«), je Tōkaidō potekala vzdolž morske obale vzhodnega [[Honšu]]ja, od tod tudi ime poti.<ref name="Turnbull">{{navedi knjigo |last=Turnbull |first=Stephen |title=Battles of the Samurai |publisher=Arms and Armour Press |year=1987 |isbn=0853688265 |page=31}}</ref> == Potovanje po poti Tōkaidō == Standardni način potovanja je bil peš, saj vozov s kolesi skoraj ni bilo, težak tovor pa so običajno pošiljali s čolni. Pripadniki višjega sloja so potovali s ''kago'' (駕籠, vrsta nosilnice za prenos potnikov). Ženskam je bilo prepovedano potovati samim in so jih morali spremljati moški. Uvedene so bile tudi druge omejitve za potnike, a čeprav so obstajale stroge kazni za različne predpise o potovanju, se zdi, da večina ni bila uveljavljena. Kapitan Sherard Osborn, ki je prepotoval del te ceste okoli leta 1858, je opozoril, da: {{blockquote|Družbeni status osebe je označen z načinom potovanja. ''[[Daimjo]]'' in ljudje iz višjega razreda potujejo v ''norimono'', ki je dovolj prostorna, da omogoča precejšnjo mero lahkote in je udobno opremljena. Stranice se lahko poljubno odpirajo ali zapirajo, kot zaščita pred vremenskimi vplivi. Dolžina droga pove rang potnika; če je plemič, je ta dolg, in jo nosi pet ali šest mož na vsakem koncu; oseba nižjega ranga, krajši drog in samo štirje nosači. Če je nošeni princ kraljeve družine, se drog drži v dlaneh, sicer pa se nosi na ramenih. Skromni posamezniki se morajo zadovoljiti s ''kagom'', ki ga nosita dva nosača, kar pomeni zelo utesnjen položaj. V strmih gorskih predelih mora vsak, ne glede na svoj položaj, uporabljati ''kago''. Gospodarji različnih gradov so prisiljeni od oblasti, da vzdržujejo kraje za osvežitev za popotnike; so precej boljši od [[karavanseraj]]ev na Vzhodu in štafete konj ali nosači so vedno pripravljeni na teh postajah in morajo opraviti vse delo po redni fiksni dajatvi, smešno majhni glede na angleške pojme. Druga in še bolj zahtevna dolžnost pade na te ustanove, in to je odgovornost za posredovanje vseh imperialnih pošiljk med obema prestolnicama ali iz Jeda v kateri koli del cesarstva. Tekači so zato vedno pripravljeni opraviti to nalogo.<ref>Stewart, Basil. 1922. ''[https://www.hiroshige.org.uk/Stewart/Stewart_Chapter_10.htm A Guide to Japanese Prints and Their Subject Matter]''. E. P. Dutton and Company, New York</ref>}} [[Image:Tokaido1825.jpg|thumb|left|Tōkaidō, fotografija Felice Beato leta 1865.]] Vzdolž poti Tōkaidō so bile s strani vlade odobrene poštne postaje (''šukuba'') za počitek popotnikov. Te postaje so sestavljale postaje za nosače in konjske hleve, pa tudi prenočišče, hrano in druge prostore, ki jih potnik lahko obišče. Prvotna pot Tōkaidō je bila sestavljena iz 53 postaj med končnima točkama Edo in Kjoto. 53 postaj je bilo vzetih iz 53 budističnih svetnikov, ki jih je budistični akolit Sudhana obiskal, da bi prejel nauke v svojem iskanju razsvetljenja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.buddhistbible.com/default.aspx?MPID=44 |title=Book 3 |access-date=2004-10-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20041028140020/http://www.buddhistbible.com/default.aspx?MPID=44 |archive-date=2004-10-28 }}</ref> Pot je potekala skozi več provinc, vsako pa je upravljal ''daimjō'', meje katerih so bile jasno začrtane. Na številnih kontrolnih točkah, ki jih je vzpostavila vlada, so morali potniki predložiti [[potni list|potovalna dovoljenja]], da so lahko šli naprej. Čez večje, hitro tekoče reke skorajda ni bilo mostov, zaradi česar so se morali popotniki prevažati s čolni ali so jih nosili vodni nosači. Poleg tega je na eni točki v Nagoji cesto zaprlo več rek in popotniki so morali s čolnom prečkati 27 km morja, da so dosegli postajo Kuvana. Ta prečkanja vode so bila potencialni vir zamude: v idealnem vremenu je bilo celotno potovanje Tōkaidō peš mogoče opraviti v približno enem tednu, če pa so bile razmere slabe, je potovanje lahko trajalo do en mesec.<ref>{{navedi knjigo|title=Masterworks of Ukiyoe: The 53 Stations of the Tokaido.|last=Narazaki|first=Muneshige|publisher=Kodansha International Ltd|year=1969|isbn=0-87011-087-X|location=Tokyo & Palo Alto}}</ref> Leta 1613 sta bila William Adams in John Saris v spremstvu desetih drugih Angležev med prvimi zahodnjaki, ki so potovali po poti. Sarisu se je kakovost poti zdela izjemna in jo je primerjal s slabim stanjem cest doma; peščena in prodnata površina je bila »čudovito enakomerna« in »kjer se sreča z gorami, je prehod presekan«. V obcestnih prenočiščih se je skupina posladkala z rižem in ribami, z »vloženimi zelišči, fižolom, redkvicami in drugimi koreninami« ter z obilico »sira«, ki je bil v resnici [[tofu]]. Čeprav je bil njihov prehod varen, so Sarisa motili križani posmrtni ostanki zločincev, ki so se vrstili ob cesti pred vsakim mestom. V Šizuoki so videli odsekane človeške glave na odru in številna razpela, »na katerih so še vedno ostala mrtva trupla tistih, ki so bili usmrčeni«. Z ostanki so zasuli cesto in jim povzročili »zelo neokusen prehod«.<ref>Milton, Giles. 2003 ''[https://books.google.co.uk/books?id=jZqNl1GnkoYC Samurai William - The Adventurer Who Unlocked Japan]''</ref> == Tōkaidō v umetnosti in literaturi == [[Image:Hiroshige26_nissaka.jpg|thumb| ''Nisaka-šuku'', 25. postaja na Tōkaidu, kot jo je ponazoril mojster [[ukijo-e]] [[Utagava Hirošige]]. Ta grafika je iz prve (Hoeiko) izdaje ''[[Triinpetdeset postaj na Tokaido]]''.]] Potovanje, zlasti po poti Tōkaidō, je bilo v tistem času zelo priljubljena tema v umetnosti in literaturi. V tem času je bilo izdanih in razdeljenih ogromno vodnikov po znamenitih krajih, uspevala je kultura virtualnega turizma s knjigami in slikami. ''Tōkaidōčū Hizakurige'' Jippenša Ikkuja, v prevodu »Šankova kobila«, je eden bolj znanih romanov o potovanju po Tōkaidoju. Umetnik [[Utagava Hirošige]] je upodobil vsako od 53 postaj Tōkaidō (''šukuba'') v svojem delu ''[[Triinpetdeset postaj na Tokaido]]'', [[haiku]] pesnik [[Macuo Bašō]] pa je potoval po poti. ''Tōkaidō godžūsan cui'' (»Triinpetdeset parov vzdolž poti Tōkaidō«), ustvarjen leta 1845, je eden najbolj znanih in fascinantnih primerov lesenih grafik, ki jih je navdihnila pot. Trije vodilni japonski tiskarski oblikovalci 19. stoletja – Kunijoši, Hirošige in Kunisada – so vsako počivališče ob Tōkaidu združili z zanimivim, skrivnostnim dizajnom. [[File:Nissaka Station, Utagawa Kuniyoshi, Parallel Tokaido Series. Collection Samuel P. Harn Museum of Art (2005.25.7.26).jpg|thumb|left| Postaja Nisaka, Utagava Kunijoši, ''Tōkaidō godžūsan cui''. Zbirka Muzej umetnosti Samuela P. Harna (2005.25.7.26)]] Zaradi ostrih in kaznovalnih reform iz obdobja Tenpō, ki so poskušale vsiliti strogo določeno moralo, so bile grafike slavnih igralcev, kurtizan in zabavljačev v tem času prepovedane. Lesorezi v vzporedni seriji, izdelani za prelisičenje umetniških omejitev, ki so jih naložile reforme, so postaei priljubljene vizualne uganke, ki so jih pogosto reproducirali. Zaradi iznajdljivega pristopa k temi Tōkaidō so ''Tōkaidō godžūsan cui'' hvalili kot eno najbolj inovativnih in najpomembnejših del iz poznega obdobja Edo. Njeni trije oblikovalci so sledili svojim individualnim interesom in prednostim, vendar so si delili skupno kompozicijo – dominantne figure proti oddaljenim pokrajinam. Uporabili so različne motive, vključno z zgodbami iz ''[[kabuki]]'' gledališča, poezijo, slavnimi zgodbami, legendami, znamenitostmi in lokalnimi posebnostmi.<ref>{{navedi knjigo|title=Tōkaidō Texts and Tales: Tōkaidō gojūsan tsui by Hiroshige, Kunisada, and Kuniyoshi.|editor-last=Marks|editor-first=Andreas|publisher=University Press of Florida|year=2015|isbn=978-0-8130-6021-7|location=University of Florida, Samuel P. Harn Museum of Art|pages=http://www.upf.com/book.asp?id=STEUB004}}</ref> V zgodnjih 1980-ih je ameriški umetnik Bill Zacha, ki ga je navdihnil Hirošige, potoval po postajah Tokaido. Ustvaril je serijo 55 serigrafij, od katerih je vsaka prikazovala en postanek na poti Tokaido, in natisnil 100 izvodov vsakega dizajna. Ti so bili zbrani v knjigi ''Tokaido Journey'' iz leta 1985, skupaj z Zachinimi spomini (v angleščini in japonščini) potovanja po poti in ljudi, ki jih je srečeval.<ref>{{citation|title=The artist who put Mendocino on the map|journal=Santa Rosa Press-Democrat|date=December 17, 1995|first=Susan|last=Swartz}}.</ref> Britanski slikar Nigel Caple je med letoma 1998 in 2000 potoval po poti Tōkaidō in narisal 53 postaj. Njegov navdih je bila Hoeido Edition lesnih grafik z naslovom ''The Fifty-3 Stations of the Tōkaidō'' Utagava Hirošige.<ref>Exhibition catalogue, The 53 Stations of the Tokaido Road Paintings by Nigel Caple, edited by Matthew Shaul, published by UH Galleries (University of Hertfordshire Galleries), 2001. {{ISBN|1898543658}}.</ref> Video igra ''Tōkaidō godžūsan-cugi'', ki jo je Sunsoft izdal za Famicom julija 1986 in je bila pozneje prenesena na druge platforme [[Nintendo]], prikazuje glavnega junaka izdelovalca ognjemetov, ki mora odpotovati v Tōkaidō, da bi obiskal svojo zaročenko, medtem ko prepreči napade konkurenčnega poslovneža. Leta 2012 je založba Funforge izdala [[igra na deski|družabno igro]] ''Tokaido'', ki jo je zasnoval Antoine Bauza.<ref>{{navedi splet|title=Tokaido|url=https://boardgamegeek.com/boardgame/123540/tokaido|access-date=2021-10-24|website=BoardGameGeek|language=en-US}}</ref> V igri igralci tekmujejo med seboj za potovanje Tōkaidō iz Kjota v Edo. Funforge je razvil digitalno izdajo igre, objavljeno leta 2017. == Osaka kaido == Leta 1619 je bil ustanovljen odcep Ōsaka Kaidō (大阪街道) kot izhodišče Tōkaidō; imel je štiri lastne postaje po Ōcu-džuku. Ta dodatek je podaljšal pot do Kōraibašija v Osaki. To ostrogo so imenovali tudi Kjōkaidō (京街道) ali pa so jo opisali kot del 57 postaj Tōkaidō. == Sodobna pot Tōkaidō == [[Image:GoyuMatsunamiki Sidewalk.jpg|thumb| Avenija Goju borovcev s pločnikom. (御油の松並木)]] Danes je koridor Tōkaidō najbolj obremenjen prometni koridor na Japonskem, ki povezuje širši Tokio (vključno s prestolnico Tokio in drugim največjim mestom na Japonskem [[Jokohama|Jokohamo]]) z [[Nagoja|Nagojo]] (četrto največje mesto) in nato z [[Osaka|Osako]] (tretje največje mesto) prek Kjota. Poti Tokio-Nagoja-Kjoto-Osaka sledita glavna železniška proga JR Tōkaidō in hitri vlak [[Tokaido Šinkansen]] ter hitri cesti Tōmei in Meišin. Nekaj delov prvotne poti je še vedno mogoče najti in v sodobnem času je vsaj eni osebi uspelo slediti in prehoditi večji del.<ref>Carey, Patrick. Rediscovering the Old Tokaido: In the Footsteps of Hiroshige, Global Oriental, Folkestone, England, 2000.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Traganeou, Jilly. 2004. The Tokaido Road: Traveling and Representation in Edo and Meiji Japan. London: RoutledgeCurzon. ISBN 978-0-415-31091-8 (cloth) *Vaporis, Constantine Nomikos. 1994. Breaking Barriers. Travel and the State in Early Modern Japan." Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. ISBN 0-674-08107-2 (https://www.amazon.com/Breaking-Barriers-Travel-Harvard-Monographs/dp/0674081072/ref=sr_1_1?ie=UTF8&s=books&qid=1219068536&sr=8-1) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Tōkaidō (road)}} *[http://www.guusrijven.com/archive/eng/projects/tokaido/index.html Walk the Tōkaidō] - an interactive tour down the road. *[https://www.pbs.org/empires/japan/traveltokaido.html Travel Tōkaidō] - from U.S. Public Broadcasting Service (PBS) *[http://www.thetempleguy.com/akimeguri/tokaido/index.htm The Old Tōkaidō: The Eastern Sea Road] - Teacher James Baquet's log of a walk along the entire Tōkaidō, with photos and comparisons to Hiroshige's prints. * [http://www.hiroshige.org.uk/Tokaido_Series/Tokaido_Series.htm The Fifty Three Stations of the Tokaido Road] - hiroshige.org.uk, an online archive of the various editions of Hiroshige's prints *[https://www.hiroshige.org.uk/Tokaido_Versions/Tokaido_Versions.htm Arranged by station and a map of the Tōkaidō] - hiroshige.org.uk * ''[http://www.upf.com/book.asp?id=STEUB004 Tōkaidō Texts and Tales: Tōkaidō gojūsan tsui by Hiroshige, Kunisada, and Kuniyoshi]''[http://www.upf.com/book.asp?id=STEUB004 .] Andreas Marks, ed. (University Press of Florida, 2015) * [[:File:Cats suggested as the fifty-three stations of the Tokaido.jpg|The Fifty Three Stations of the Tokaido Represented as Cats]] - by Utagawa Kuniyoshi * [https://www.youtube.com/watch?v=slaLKpqLruQ/ Wright's Tokaido] — FLLW's annotated Hiroshige album — documentary at [https://www.hiroshige.org.uk/ hiroshige.org.uk] * [https://www.funforge.fr/game/en/tokaido ''Tokaido''] Funforge's ''Tokaido'' board game {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Promet na Japonskem]] s9zyadloa7jb7fnnn5r5nhuwzfjghhz 6675429 6675428 2026-05-13T18:30:36Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Obdobje Edo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675429 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country= JPN | name = Tōkaidō | alternate_name = {{nihongo||東海道||Vzhodna morska pot}} | map = Gokaido Edo Five Routes Map.png | map_notes = Pet poti, Tōkaidō je najjužnejša pot | length_km = 514 | length_ref = <ref>{{cite web|last1=Pepe|first1=Sensei Mike|title=The Tokaido Road|url=http://www.sessakai.com/skmpepe50.htm|website=Sessa Kai Shorin-Ryu Karate Dojo Watertown MA|publisher=Sessa Kai Dojo|access-date=March 11, 2017}}</ref> | time_period = [[Obdobje Edo|Edo]] | established_by = [[Šogunat Tokugava]] | significance = Najpomembnejša cesta, ki povezuje dve največji mesti na Japonskem | related = [[Gokaidō|Pet poti]] | direction_a = Zahod | terminus_a = [[Sanjō Ōhashi]] v [[Kjoto|Kjotu]] | junction = {{plainlist| *[[#Osaka kaido|Ōsaka Kaidō]] pri [[Ōtsu-juku|postaji Ōtsu-juku]] *[[Nakasendō]] pri [[Kusatsu-juku|postaji Kusatsu-juku]] }} | direction_b = Vzhod | terminus_b = [[Nihonbashi|Edobashi]] v [[Tokijo|Edo, Japonska]] | restrictions = Za potovanje mimo vsake nadzorne postaje je bilo zahtevano [[potni list|dovoljenje]]. }} '''Pot Tōkaidō''' (東海道, ''Tōkaidō'', [to̞ːka̠ido̞ː]), kar približno pomeni »vzhodna morska pot«, je bila najpomembnejša od petih poti v [[obdobje Edo|obdobju Edo]] na [[Japonska|Japonskem]], ki je povezovala [[Kjoto]] z [[Edo (mesto)|Edom]] (današnji [[Tokio]]). Za razliko od celinske in manj uporabljane poti Nakasendoja (中山道, »osrednja gorska pot«), je Tōkaidō potekala vzdolž morske obale vzhodnega [[Honšu]]ja, od tod tudi ime poti.<ref name="Turnbull">{{navedi knjigo |last=Turnbull |first=Stephen |title=Battles of the Samurai |publisher=Arms and Armour Press |year=1987 |isbn=0853688265 |page=31}}</ref> == Potovanje po poti Tōkaidō == Standardni način potovanja je bil peš, saj vozov s kolesi skoraj ni bilo, težak tovor pa so običajno pošiljali s čolni. Pripadniki višjega sloja so potovali s ''kago'' (駕籠, vrsta nosilnice za prenos potnikov). Ženskam je bilo prepovedano potovati samim in so jih morali spremljati moški. Uvedene so bile tudi druge omejitve za potnike, a čeprav so obstajale stroge kazni za različne predpise o potovanju, se zdi, da večina ni bila uveljavljena. Kapitan Sherard Osborn, ki je prepotoval del te ceste okoli leta 1858, je opozoril, da: {{blockquote|Družbeni status osebe je označen z načinom potovanja. ''[[Daimjo]]'' in ljudje iz višjega razreda potujejo v ''norimono'', ki je dovolj prostorna, da omogoča precejšnjo mero lahkote in je udobno opremljena. Stranice se lahko poljubno odpirajo ali zapirajo, kot zaščita pred vremenskimi vplivi. Dolžina droga pove rang potnika; če je plemič, je ta dolg, in jo nosi pet ali šest mož na vsakem koncu; oseba nižjega ranga, krajši drog in samo štirje nosači. Če je nošeni princ kraljeve družine, se drog drži v dlaneh, sicer pa se nosi na ramenih. Skromni posamezniki se morajo zadovoljiti s ''kagom'', ki ga nosita dva nosača, kar pomeni zelo utesnjen položaj. V strmih gorskih predelih mora vsak, ne glede na svoj položaj, uporabljati ''kago''. Gospodarji različnih gradov so prisiljeni od oblasti, da vzdržujejo kraje za osvežitev za popotnike; so precej boljši od [[karavanseraj]]ev na Vzhodu in štafete konj ali nosači so vedno pripravljeni na teh postajah in morajo opraviti vse delo po redni fiksni dajatvi, smešno majhni glede na angleške pojme. Druga in še bolj zahtevna dolžnost pade na te ustanove, in to je odgovornost za posredovanje vseh imperialnih pošiljk med obema prestolnicama ali iz Jeda v kateri koli del cesarstva. Tekači so zato vedno pripravljeni opraviti to nalogo.<ref>Stewart, Basil. 1922. ''[https://www.hiroshige.org.uk/Stewart/Stewart_Chapter_10.htm A Guide to Japanese Prints and Their Subject Matter]''. E. P. Dutton and Company, New York</ref>}} [[Image:Tokaido1825.jpg|thumb|left|Tōkaidō, fotografija Felice Beato leta 1865.]] Vzdolž poti Tōkaidō so bile s strani vlade odobrene poštne postaje (''šukuba'') za počitek popotnikov. Te postaje so sestavljale postaje za nosače in konjske hleve, pa tudi prenočišče, hrano in druge prostore, ki jih potnik lahko obišče. Prvotna pot Tōkaidō je bila sestavljena iz 53 postaj med končnima točkama Edo in Kjoto. 53 postaj je bilo vzetih iz 53 budističnih svetnikov, ki jih je budistični akolit Sudhana obiskal, da bi prejel nauke v svojem iskanju razsvetljenja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.buddhistbible.com/default.aspx?MPID=44 |title=Book 3 |access-date=2004-10-28 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20041028140020/http://www.buddhistbible.com/default.aspx?MPID=44 |archive-date=2004-10-28 }}</ref> Pot je potekala skozi več provinc, vsako pa je upravljal ''daimjō'', meje katerih so bile jasno začrtane. Na številnih kontrolnih točkah, ki jih je vzpostavila vlada, so morali potniki predložiti [[potni list|potovalna dovoljenja]], da so lahko šli naprej. Čez večje, hitro tekoče reke skorajda ni bilo mostov, zaradi česar so se morali popotniki prevažati s čolni ali so jih nosili vodni nosači. Poleg tega je na eni točki v Nagoji cesto zaprlo več rek in popotniki so morali s čolnom prečkati 27 km morja, da so dosegli postajo Kuvana. Ta prečkanja vode so bila potencialni vir zamude: v idealnem vremenu je bilo celotno potovanje Tōkaidō peš mogoče opraviti v približno enem tednu, če pa so bile razmere slabe, je potovanje lahko trajalo do en mesec.<ref>{{navedi knjigo|title=Masterworks of Ukiyoe: The 53 Stations of the Tokaido.|last=Narazaki|first=Muneshige|publisher=Kodansha International Ltd|year=1969|isbn=0-87011-087-X|location=Tokyo & Palo Alto}}</ref> Leta 1613 sta bila William Adams in John Saris v spremstvu desetih drugih Angležev med prvimi zahodnjaki, ki so potovali po poti. Sarisu se je kakovost poti zdela izjemna in jo je primerjal s slabim stanjem cest doma; peščena in prodnata površina je bila »čudovito enakomerna« in »kjer se sreča z gorami, je prehod presekan«. V obcestnih prenočiščih se je skupina posladkala z rižem in ribami, z »vloženimi zelišči, fižolom, redkvicami in drugimi koreninami« ter z obilico »sira«, ki je bil v resnici [[tofu]]. Čeprav je bil njihov prehod varen, so Sarisa motili križani posmrtni ostanki zločincev, ki so se vrstili ob cesti pred vsakim mestom. V Šizuoki so videli odsekane človeške glave na odru in številna razpela, »na katerih so še vedno ostala mrtva trupla tistih, ki so bili usmrčeni«. Z ostanki so zasuli cesto in jim povzročili »zelo neokusen prehod«.<ref>Milton, Giles. 2003 ''[https://books.google.co.uk/books?id=jZqNl1GnkoYC Samurai William - The Adventurer Who Unlocked Japan]''</ref> == Tōkaidō v umetnosti in literaturi == [[Image:Hiroshige26_nissaka.jpg|thumb| ''Nisaka-šuku'', 25. postaja na Tōkaidu, kot jo je ponazoril mojster [[ukijo-e]] [[Utagava Hirošige]]. Ta grafika je iz prve (Hoeiko) izdaje ''[[Triinpetdeset postaj na Tokaido]]''.]] Potovanje, zlasti po poti Tōkaidō, je bilo v tistem času zelo priljubljena tema v umetnosti in literaturi. V tem času je bilo izdanih in razdeljenih ogromno vodnikov po znamenitih krajih, uspevala je kultura virtualnega turizma s knjigami in slikami. ''Tōkaidōčū Hizakurige'' Jippenša Ikkuja, v prevodu »Šankova kobila«, je eden bolj znanih romanov o potovanju po Tōkaidoju. Umetnik [[Utagava Hirošige]] je upodobil vsako od 53 postaj Tōkaidō (''šukuba'') v svojem delu ''[[Triinpetdeset postaj na Tokaido]]'', [[haiku]] pesnik [[Macuo Bašō]] pa je potoval po poti. ''Tōkaidō godžūsan cui'' (»Triinpetdeset parov vzdolž poti Tōkaidō«), ustvarjen leta 1845, je eden najbolj znanih in fascinantnih primerov lesenih grafik, ki jih je navdihnila pot. Trije vodilni japonski tiskarski oblikovalci 19. stoletja – Kunijoši, Hirošige in Kunisada – so vsako počivališče ob Tōkaidu združili z zanimivim, skrivnostnim dizajnom. [[File:Nissaka Station, Utagawa Kuniyoshi, Parallel Tokaido Series. Collection Samuel P. Harn Museum of Art (2005.25.7.26).jpg|thumb|left| Postaja Nisaka, Utagava Kunijoši, ''Tōkaidō godžūsan cui''. Zbirka Muzej umetnosti Samuela P. Harna (2005.25.7.26)]] Zaradi ostrih in kaznovalnih reform iz obdobja Tenpō, ki so poskušale vsiliti strogo določeno moralo, so bile grafike slavnih igralcev, kurtizan in zabavljačev v tem času prepovedane. Lesorezi v vzporedni seriji, izdelani za prelisičenje umetniških omejitev, ki so jih naložile reforme, so postaei priljubljene vizualne uganke, ki so jih pogosto reproducirali. Zaradi iznajdljivega pristopa k temi Tōkaidō so ''Tōkaidō godžūsan cui'' hvalili kot eno najbolj inovativnih in najpomembnejših del iz poznega obdobja Edo. Njeni trije oblikovalci so sledili svojim individualnim interesom in prednostim, vendar so si delili skupno kompozicijo – dominantne figure proti oddaljenim pokrajinam. Uporabili so različne motive, vključno z zgodbami iz ''[[kabuki]]'' gledališča, poezijo, slavnimi zgodbami, legendami, znamenitostmi in lokalnimi posebnostmi.<ref>{{navedi knjigo|title=Tōkaidō Texts and Tales: Tōkaidō gojūsan tsui by Hiroshige, Kunisada, and Kuniyoshi.|editor-last=Marks|editor-first=Andreas|publisher=University Press of Florida|year=2015|isbn=978-0-8130-6021-7|location=University of Florida, Samuel P. Harn Museum of Art|pages=http://www.upf.com/book.asp?id=STEUB004}}</ref> V zgodnjih 1980-ih je ameriški umetnik Bill Zacha, ki ga je navdihnil Hirošige, potoval po postajah Tokaido. Ustvaril je serijo 55 serigrafij, od katerih je vsaka prikazovala en postanek na poti Tokaido, in natisnil 100 izvodov vsakega dizajna. Ti so bili zbrani v knjigi ''Tokaido Journey'' iz leta 1985, skupaj z Zachinimi spomini (v angleščini in japonščini) potovanja po poti in ljudi, ki jih je srečeval.<ref>{{citation|title=The artist who put Mendocino on the map|journal=Santa Rosa Press-Democrat|date=December 17, 1995|first=Susan|last=Swartz}}.</ref> Britanski slikar Nigel Caple je med letoma 1998 in 2000 potoval po poti Tōkaidō in narisal 53 postaj. Njegov navdih je bila Hoeido Edition lesnih grafik z naslovom ''The Fifty-3 Stations of the Tōkaidō'' Utagava Hirošige.<ref>Exhibition catalogue, The 53 Stations of the Tokaido Road Paintings by Nigel Caple, edited by Matthew Shaul, published by UH Galleries (University of Hertfordshire Galleries), 2001. {{ISBN|1898543658}}.</ref> Video igra ''Tōkaidō godžūsan-cugi'', ki jo je Sunsoft izdal za Famicom julija 1986 in je bila pozneje prenesena na druge platforme [[Nintendo]], prikazuje glavnega junaka izdelovalca ognjemetov, ki mora odpotovati v Tōkaidō, da bi obiskal svojo zaročenko, medtem ko prepreči napade konkurenčnega poslovneža. Leta 2012 je založba Funforge izdala [[igra na deski|družabno igro]] ''Tokaido'', ki jo je zasnoval Antoine Bauza.<ref>{{navedi splet|title=Tokaido|url=https://boardgamegeek.com/boardgame/123540/tokaido|access-date=2021-10-24|website=BoardGameGeek|language=en-US}}</ref> V igri igralci tekmujejo med seboj za potovanje Tōkaidō iz Kjota v Edo. Funforge je razvil digitalno izdajo igre, objavljeno leta 2017. == Osaka kaido == Leta 1619 je bil ustanovljen odcep Ōsaka Kaidō (大阪街道) kot izhodišče Tōkaidō; imel je štiri lastne postaje po Ōcu-džuku. Ta dodatek je podaljšal pot do Kōraibašija v Osaki. To ostrogo so imenovali tudi Kjōkaidō (京街道) ali pa so jo opisali kot del 57 postaj Tōkaidō. == Sodobna pot Tōkaidō == [[Image:GoyuMatsunamiki Sidewalk.jpg|thumb| Avenija Goju borovcev s pločnikom. (御油の松並木)]] Danes je koridor Tōkaidō najbolj obremenjen prometni koridor na Japonskem, ki povezuje širši Tokio (vključno s prestolnico Tokio in drugim največjim mestom na Japonskem [[Jokohama|Jokohamo]]) z [[Nagoja|Nagojo]] (četrto največje mesto) in nato z [[Osaka|Osako]] (tretje največje mesto) prek Kjota. Poti Tokio-Nagoja-Kjoto-Osaka sledita glavna železniška proga JR Tōkaidō in hitri vlak [[Tokaido Šinkansen]] ter hitri cesti Tōmei in Meišin. Nekaj delov prvotne poti je še vedno mogoče najti in v sodobnem času je vsaj eni osebi uspelo slediti in prehoditi večji del.<ref>Carey, Patrick. Rediscovering the Old Tokaido: In the Footsteps of Hiroshige, Global Oriental, Folkestone, England, 2000.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Traganeou, Jilly. 2004. The Tokaido Road: Traveling and Representation in Edo and Meiji Japan. London: RoutledgeCurzon. ISBN 978-0-415-31091-8 (cloth) *Vaporis, Constantine Nomikos. 1994. Breaking Barriers. Travel and the State in Early Modern Japan." Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. ISBN 0-674-08107-2 (https://www.amazon.com/Breaking-Barriers-Travel-Harvard-Monographs/dp/0674081072/ref=sr_1_1?ie=UTF8&s=books&qid=1219068536&sr=8-1) ==Zunanje povezave== {{Commons category|Tōkaidō (road)}} *[http://www.guusrijven.com/archive/eng/projects/tokaido/index.html Walk the Tōkaidō] - an interactive tour down the road. *[https://www.pbs.org/empires/japan/traveltokaido.html Travel Tōkaidō] - from U.S. Public Broadcasting Service (PBS) *[http://www.thetempleguy.com/akimeguri/tokaido/index.htm The Old Tōkaidō: The Eastern Sea Road] - Teacher James Baquet's log of a walk along the entire Tōkaidō, with photos and comparisons to Hiroshige's prints. * [http://www.hiroshige.org.uk/Tokaido_Series/Tokaido_Series.htm The Fifty Three Stations of the Tokaido Road] - hiroshige.org.uk, an online archive of the various editions of Hiroshige's prints *[https://www.hiroshige.org.uk/Tokaido_Versions/Tokaido_Versions.htm Arranged by station and a map of the Tōkaidō] - hiroshige.org.uk * ''[http://www.upf.com/book.asp?id=STEUB004 Tōkaidō Texts and Tales: Tōkaidō gojūsan tsui by Hiroshige, Kunisada, and Kuniyoshi]''[http://www.upf.com/book.asp?id=STEUB004 .] Andreas Marks, ed. (University Press of Florida, 2015) * [[:File:Cats suggested as the fifty-three stations of the Tokaido.jpg|The Fifty Three Stations of the Tokaido Represented as Cats]] - by Utagawa Kuniyoshi * [https://www.youtube.com/watch?v=slaLKpqLruQ/ Wright's Tokaido] — FLLW's annotated Hiroshige album — documentary at [https://www.hiroshige.org.uk/ hiroshige.org.uk] * [https://www.funforge.fr/game/en/tokaido ''Tokaido''] Funforge's ''Tokaido'' board game {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Promet na Japonskem]] [[Kategorija:Obdobje Edo]] mcfk9lv7uajpcjt9ga9dikl8346vkuw 0 538135 6675504 6574558 2026-05-13T23:02:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675504 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Jan Žižka | image = Jan Zizka Vitkov Prague CZ 007.jpg | caption = Bohumil Kafka: Kip Jana Žižke na Vitkovu v [[Praga|Pragi]] | native_name = Jan Žižka z Trocnova a Kalicha | nickname = Enooki Ivan <br />Žižka Hališki | birth_place = Trocnov, [[Kraljevina Češka]] | death_place = Žižkovo polje pri Přibyslavu, [[Kraljevina Češka]] | placeofburial = Stolnica Svetega Duha | allegiance = [[husiti]] (1419–1423)<br>[[taboriti]] (1423–1424) | branch = | serviceyears = {{Circa}} 1378–1424 | rank = vojskovodja | unit = | commands = | battles = poljsko-litovsko-tevtonska vojna * [[bitka pri Grunwaldu]] [[husitske vojne]] * bitka pri Nekmířu * bitka pri Sudoměřu * bitka pri Vítkovu * bitka pri Vyšehradu * bitka pri Kutni gori * bitka pri Nebovidyh * bitka pri Deutschbrodu * bitka pri Hořicah | awards = grad pri Litoměřicah; svoji novi posesti je dal svetopisemska ime Kelih (češko Kalich) | relations = | laterwork = }} '''Jan Žižka iz Trocnova in Kaliha''' ([[češko]] Jan Žižka z Trocnova a Kalicha) je bil češki vojskovodja, sodobnik in sledilec [[Jan Hus|Jana Husa]], radikalen husit in vodja [[Taboriti|taboritov]], * okoli [[1360]], Trocnov, [[Kraljevina Češka]], † [[11. oktober]] [[1424]], Žižkovo polje pri Přibyslavu, Kraljevina Češka. Žižka je bil uspešen vojskovodja, zdaj pa je češki narodni heroj. Dobil je vzdevek "Enooki Žižka", ker je izgubil eno. Kasneje je izgubil še drugo. Vodil je husitske sile proti trem križarskim vojskam in ni izgubil niti ene bitke, čeprav je bil v zadnjih obdobjih svojega življenja popolnoma slep. Rojen je bil v majhni vasici Trocnov v južni Češki v češki plemiški družini.<ref name=ref1>Count Lützow (1911). ''"Žižka, John"''. V Chisholm, Hugh (ur.). Encyclopædia Britannica. Vol. 28 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 992.</ref> Po Piccolominijevi ''[[Historia Bohemica]]'' je imel že od mladosti nekaj vezi s kraljevim dvorom, pozneje pa je opravljal funkcijo komornika bavarske kraljice Sofije.<ref name=ref1/> Boril se je v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] 15. julija 1410, kjer je branil Radzyń pred [[Tevtonski viteški red|tevtonskimi vitezi]]. Kasneje je igral vidno vlogo v [[Husitske vojne|husitskih vojnah]] na Češkem. Vodil je husite v bitkah pri Sudoměřu (1420) in Vítkovu (1420). V bitki pri Kutni Hori (1421) je premagal vojsko [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in [[Ogrska|Ogrskega kraljestva]]. V tej bitki je igralo pomembno vlogo njegovo učinkovito poljsko topništvo. Žižkova taktika je bila neobičajna in inovativna. Razen tega, da je uril in opremljal svojo vojsko v skladu z njenimi sposobnostmi, je uporabljal oklepne vozove, opremljene z majhnimi [[top]]ovi in [[mušketa]]mi. Vozovi so bili nekakšni predhodniki [[tank]]ov, ki so se pojavili petsto let kasneje. Kar najbolj je izkoriščal geografske značilnosti in vzdrževal dobro disciplino v svojih enotah. Na hitro je moral usposobiti kmete, da so se večkrat soočili z visoko izurjenimi in oklepljenimi nasprotniki, ki so bili običajno tudi številčnejši. Na hribu Vítkov v [[Praga|Pragi]] so postavili spomenik v čast Janu Žižki in njegovi zmagi na tem hribu leta 1420. Njegov kip je tretji največji bronasti kip konjenika na svetu.<ref>[http://www.earch.cz/clanek/1098-zizka-nikdy-nevyhral-ted-je-nejlepe-treti.aspx] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111024180641/http://www.earch.cz/clanek/1098-zizka-nikdy-nevyhral-ted-je-nejlepe-treti.aspx|date=2011-10-24}} ''About Zizka's and other bronze horse statues'' (češko).</ref> ==Mladost== Jan Žižka je bil rojen v eni od dveh [[Pristava (zgradba)|pristav]] v vasi Trocnov (danes del Borovanov) v južni Češki. Stara legenda pravi, da se je rodil v gozdu pod hrastom, ki je rasel tik ob poljih in ribnikih, ki so pripadali pristavi.<ref name="ref3">Tomek, Václav Vladivoj (2014). ''Jan Žižka z Trocnova'' (češko). Praga: Dobrovský. str. 9. ISBN 978-80-7390-108-0.</ref> Žižkova družina je pripadala nižjemu češkemu plemstvu (''zemané''), vendar ni imela veliko posesti. O preostalih družinskih članih je malo znanega. Jan Žižka je imel več bratov in sester, vendar sta zgodovinarjem znani le imeni brata Jaroslava in sestre Neže. Družina je imela v grbu raka.<ref name=ref3/> Datum Žižkovega rojstva ni znan. Dokument z datumom 3. april 1378 omenja ''Johannesa dictus Zizka de Trocnov'' (Jan, imenovan Žižka, iz Trocnova) kot pričo na ženitni pogodbi. Na podlagi tega dokumenta se domneva, da je moral biti Žižka takrat polnoleten, torej rojen okoli leta 1360. Omeniti je treba, da ni nobenega neposrednega dokaza, da je bil Jan Žižka, naveden na tem dokumentu, istoveten s husitskim generalom. Češki zgodovinar Tomek in njegovi privrženci so domnevali, da bi priča lahko bil oče vojskovodje. Trdili so: če bi bil Žižka leta 1378 odrasel, bi bil prestar, da bi po letu 1419 postal tako sposoben poveljnik.<ref name=ref3/><ref name=ref4>Šmahel, František (1969). ''Jan Žižka z Trocnova'' (češko). Praga: Melantrich. str. 22–25.</ref> Drugi, na primer Šmahel, so temu ugovarjali in trdili, da mu tudi taka starost morda ne bi preprečila uspešnega poveljevanja.<ref name=ref4/> Nadalje zgodovinar Petr Čornej ugotavlja, da Žižka ni bilo družinsko ime, temveč vzdevek, ki ni izpričan pri nobenem drugem Žižkovem družinskem članu. V letih 1378–1384 se Žižkovo ime pojavi na več posestnih listinah, ki kažejo, da se je ubadal z dolgotrajnimi finančnimi težavami.<ref>{{navedi knjigo|title=Jan Žižka|first=Petr|last=Čornej|publisher=Paseka|year=2019|language=cs|isbn=978-80-7432-990-6|pages=15–32}}</ref> Leta 1381 je Žižka izpričan v Pragi, v zvezi z reševanjem dediščine na posesti Trocnov. Njegovo bivanje v Pragi je težko povezati s kasnejšim Piccolominijevim poročilom,<ref>Aeneas Silvius Piccolomini. ''Historia Bohemica.'' Band I: Historisch-kritische Ausgabe des lateinischen Testes, ed. Josef Hejnic, deutsche Übersetzung Eugen Udolph. Koln-Weimar-Wien 2005. str. 268.</ref> da se je mladi Žížka izobraževal na praškem kraljevem dvoru. Dokument iz leta 1384 omenja tudi neko Kateřino, ženo Johannesa dictusa Zizke.<ref name=ref3/> V tem dokumentu piše, da je Žižka njivo, ki jo je nekoč pridobil od Kateřine, prodal kot doto. Po tem datumu Žižkovo ime za 20 let izgine iz zgodovinskih dokumentov. Na splošno se domneva, da je postal najemniški vojak. ==Izobčenec== Nekaj južnočeškega plemstva pod vodstvom Henrika III. Rosenberga je na prehodu 14. v 15. stoletje sodelovalo v več uporih proti češkemu kralju [[Vaclav IV. Češki|Venčeslavu IV.]] Kralj je bil celo ujet in nekaj časa priprt v Rosenbergovih gradov Příběnice in [[Český Krumlov]]. Za Žižkovo udeležbo v teh spopadih ni nobenega dokaza. Domneva se, da je v prvih letih 15. stoletja vodil svojo družinsko posest.<ref>Tomek, str.12.</ref> Družina je verjetno zašla v finančne težave in začela prodajati dele svoje premoženje. Nekateri viri nakazujejo, da je Žižkov oče prevzel mesto kraljevega lovskega čuvaja, in da je bil v kraljeti službi tudi Žižka, vendar dokazi niso dovolj jasni.<ref name=ref3/> Po letu 1406 se je Žižkovo ime začelo pojavljati v črni knjigi (''acta negra maleficorum'') posestva Rosenberg. Obtožen je bil razbojništva.<ref>Šmahel, str. 26.</ref> Razlogi za takšno spremembo njegovega vedenja na žalost niso znani. Dejstvo, da je kazal odkrito sovraštvo do Henrika Rosenberškega in tudi do mesta Budějovice in njihovih zaveznikov kaže,<ref name=ref9>Tomek, str. 12–13.</ref>, da se je poskušal boriti proti neki krivici, ki se je zgodila njegovi hiši, in na ta način uveljaviti svoje pravice. Takratni razmah razbojništva na južnem Češkem Šmahel pripisuje nenehnemu povečevanju Rosenbergovih in cerkvenih posesti ter hkratnemu zadolževanju in obubožanju nižjega plemstva skupaj z žejo po zemlji med podložniki. Vse to je povzročilo socialne napetosti na tem območju.<ref>Šmahel, str. 28.</ref> Okoliščine so morda Žižko sčasoma prisilile, da je zapustil svojo posest v Trocnovu. Zgodovinar Tomek je ugibal tudi, da so mu morda na silo odvzeli majhno dedno premoženje, kar za tisti čas ni bilo nič nenavadnega. Posledično je začel živeti življenje razbojnika, ki ga je delno podpiral lokalni plemič Valkoun. Žižka je skušal ob vsaki priložnosti škodovati svojim sovražnikom. Za zaveznike je uporabljal tudi lokalne razbojnike, ki jih vodili Matěj Vůdec. Slednji so iskali samo finančne koristi. Skupina je taborila na različnih krajih, med drugim na kmetiji v vasi Sedlo (danes del Číměř), mlinu nedaleč od Lomnic nad Lužnicí, v hiši neznane ženske v Hlavatcih ali preprosto v gozdu.<ref>Tomek, str. 15–16.</ref> Glavni dohodki razbojniške skupine so bili ropi, zadrževanje ljudi za odkupnino in napadi na majhna mesta. Dohodke so porabili za svoje vzdrževanje in plačevanje začasnih gostiteljev in vohunov.<ref>Šmahel, str. 28.</ref> Žižka je sodeloval pri teh akcijah in vsaj enem umoru človeka, ki je pripadal kohorti Henrika Rosenberga.<ref name=ref9/> Žižka in razbojniki so imeli stike tudi z nekaterimi močnejšimi sovražniki Henrika Rosenberga. Žižka je na primer leta 1408 sodeloval pri pripravah za osvojitev gradu Hus pri Prachaticah. Graščak Husa je bil Mikuláš Husov, ki je na začetku Husitskih vojn postal eden prvih poveljnikov v Žižkovi vojski. Pogajal se je tudi z Alešem iz Bítova, ki je potreboval Janovo pomoč pri poskusu osvojitve mest Nové Hrady in Třeboň. Drug plemič, ki je Jana prosil za pomoč, je bil Erhart iz Kunštáta, ki je hotel zavzeti trdnjavo Slovenice.<ref>Tomek, str. 14–15.</ref> Nekaj Žižkovih spremljevalcev so nazadnje ujeli, mučili in usmrtili, vključno z Matějem Vůdcem.<ref name=ref14>Tomek, str. 6.</ref> Žižkov položaj se je spremenil 25. aprila 1409, ko se je kralj Venčeslav IV. strinjal, da se njegov spor z mestom Budějovice konča. 27. junija je Jana Žižko s posebnim odlokom pomilostil in istočasno ukazal, naj to stori tudi mestni svet Budějovic.<ref>Šmahel, str. 33–32.</ref> Kraljevo dejanje kaže njegovo priznanje, da je bilo Žižkovo uporništvo vsaj delno upravičeno.<ref name=ref14/> ==Grunwald (1410)== Po poljskem kronistu [[Jan Długosz|Janu Długoszu]] <ref>''Joannis Dlugossii Annales seu Cronicae incliti Regni Poloniae. Liber decimus et undecimus.'' 1406-1412. Ur. Danuta Turkowska, Cristophorus Baczkowski, Franciscus Sikora, Varsaviae 1997, str. 57.</ref> je Žižka leta 1410 služil kot plačanec med poljsko-litovsko-tevtonsko vojno. Domneva se, da je bil v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]], imenovani tudi prva bitka pri Tannenbergu, na zmagovalni poljsko-litovski strani. Bitka je bila ena največjih v srednjeveški Evropi.<ref name=radiocz>{{navedi splet | last = Richter | first = Jan | title = Jan Žižka at Grunwald: from mercenary to Czech national hero | url = http://www.radio.cz/en/section/curraffrs/jan-zizka-at-grunwald-from-mercenary-to-czech-national-hero | publisher = Czech Radio | date = 16. julij 2010 | access-date = 1. oktobra 2014 | archive-date = 2017-06-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170612131733/http://www.radio.cz/en/section/curraffrs/jan-zizka-at-grunwald-from-mercenary-to-czech-national-hero | url-status = dead }}</ref><ref>{{navedi splet | title = Kto jest kim na obrazie Jana Matejki? Cz. 2 | url = http://wyborcza.pl/1,76842,8124508,Kto_jest_kim_na_obrazie_Jana_Matejki__Cz__2.html | publisher = Gazeta.pl | date = 14. julij 2010 | access-date = 16. avgusta 2012}}</ref> V bitki, ki je potekala 15. julija 1410, sta zaveznika [[Krona kraljevine Poljske|Kraljevina Poljska]] in [[Velika litovska kneževina]], ki sta ju vodila poljski kralj [[Vladislav II. Poljski|Vladislav II. Jagelo]] in veliki litovski vojvoda Vitautas ([[Vitold Veliki]]), odločilno premagala [[Tevtonski viteški red|tevtonske viteze]] pod poveljstvom velikega mojstra [[Ulrich von Jungingen|Ulricha von Jungingena]]. Večina vodstva tevtonskih vitezov je bila ubita ali ujeta. Vitezi niso nikoli povrnili svoje nekdanje moči. Finančno breme vojnih odškodnin je povzročilo notranje konflikte in gospodarsko krizo v njihovih deželah. Bitka je spremenila tudi razmerje moči v vzhodni Evropi. Długosz poroča, da je Žižka po bitki služil v garniziji mesta Radzyń. ==Bivanje v Pragi== Žižkovo delovanje v letih 1411–1419 ni povsem znano. Po kasnejšem poročilu Lukáša Praškega iz leta 1527 je vstopil v službo Sofije Bavarske, žene Venčeslava IV., kot njen komornik in jo spremljal, ko je obiskovala pridige [[Jan Hus|Jana Husa]]. Glede na to, da je bil Jan Hus leta 1413 izgnan v južno Češko, se je moralo Lukáševo poročilo nanašati na leti 1411–1412.<ref>{{navedi knjigo|title=Jan Žižka|first=Petr|last=Čornej|publisher=Paseka|year=2019|language=cs|isbn=978-80-7432-990-6|pages=90–100}}</ref> Po husitskem zgodovinarju Vavřincu z Březová,<ref>Vavřinec z Březové. ''Historia hussitica [Husitska kronika].'' </ref> ki je Žižko osebno poznal in se skliceval na dogodke iz leta 1419, je bodoči husitski voditelj tedaj služil kot ''familiaris regis Bohemiae'' (dobesedno ''družinski član češkega kralja'', se pravi kraljev dvorjan). To potrjujejo kasnejše kronike iz 16. stoletja, ki posebej poudarjajo izjemen položaj, ki ga je imel Žižka med služabniki Venčeslava IV. Možno je, da je Žižka sodeloval v neuspešni vojni poljskega kralja proti tevtonskemu redu leta 1414, vendar konkretnih dokazov za to ni. Zanimivo pa je, da je le mesec dni po koncu te vojne akcije, 7. novembra 1414, hišo v ulici Na Příkopě v Pragi kupil enooki kraljevi "vratar" Janek (''Janek portulanus regius''). Češko zgodovinopisje na splošno verjame, da je bil ta "vratar" Jan Žižka. 27. maja 1416 je Janek to hišo prodal in kupil drugo, manjšo v Starem mestu. ==Vzpon== [[Slika:Jensky kodex Zizka.jpg|thumb|Jan Žižka na čelu svoje vojske, ilustracija iz rokopisa iz poznih 1400. let]] Žižka se je prvič pomembno zapisal v zgodovino 30. julija 1419 v Pragi, ko se je pridružil husitski procesiji, ki jo je vodil duhovnik Jan Želivský.<ref>{{navedi knjigo|title=Jan Žižka|first=Petr|last=Čornej|publisher=Paseka|year=2019|language=cs|isbn=978-80-7432-990-6|pages=150–162}}</ref> Množica se je zbrala pred mestno hišo Novega mesta in zahtevala izpustitev več zaprtih husitov. Ko so svetniki te zahteve zavrnili, je množica vdrla v mestno hišo in svetnike zmetala skozi okna. Ta tako imenovana [[Praška defenestracija|prva praška defenestracija]] velja za začetek husitske revolucije. Venčeslav IV. je umrl 17 dni po tem, ko je izvedel za te dogodke, verjetno zaradi srčnega infarkta. Husiti so nato zavzeli mesto in izgnali vse svoje nasprotnike. 13. novembra 1419 je bilo med privrženci kralja Sigismunda, zadnjega cesarja iz hiše Luksemburžanov, in meščani Prage sklenjeno začasno premirje. Žižka tega kompromisa ni odobraval in je s svojimi privrženci odšel iz Prage v [[Plzen]], eno najbogatejših mest kraljestva. Mesto je kmalu zapustil in 25. marca 1420 premagal Sigismundove pristaše pri Sudoměřu v prvi veliki bitki v [[Husitske vojne|husitskih vojnah]]. Kasneje je odšel v [[Tábor]], malo pred tem ustanovljeno oporišče husitskega gibanja. Cerkvena organizacija v Táboru je imela nekoliko puritanski značaj z zelo strogo vojaško disciplino, čeprav je bila oblast vzpostavljena na povsem demokratični podlagi. Žižka je veliko sodeloval pri organizaciji nove vojaške občine in postal eden od štirih ljudskih stotnikov/hetmanov, ki so poveljevali husitski vojski. ===Taktika bojnih voz=== [[Slika:Jan Žižka – Jan Vilímek – České album.jpg|thumb|200px|left|Jan Vilímek: Jan Žižka z Trocnova, domišljijski portret]] Žižka je pomagal razviti taktiko premičnih utrdb iz bojnih voz, imenovanih ''vozová hradba'' ali nemško ''Wagenburg''. Ko se je husitska vojska soočila s številčno premočnim nasprotnikom, so pred bitko vozove postavili v kvadrat ali krog, jih zvrnili na bok in kolesa povezali z verigami. Pred vozovi so izkopali jarek. Posadko vsakega voza je sestavljalo 16 do 22 mož: 4–8 mož s [[samostrel]]i, dva strelca z ročnim topom, 6–8 mož s kopjem ali husitskim narodnim orožjem mutilom, dva ščitonosca in dva voznika. Husitske bitke so bile sestavljene iz dveh faz: obrambe in ofenzivnega protinapada. V prvi fazi je vojska postavila vozove blizu sovražnikove vojske in s topniškim ognjem izzvala sovražnika v boj. Obstreljevanje iz neposredne bližine je običajno povzročilo velike izgube. Da bi se izognil še večjim izgubam, so sovražni vitezi običajno napadli. Napad je odbila ali oslabila husitska pehota, skrita za vozovi in oborožena s strelnim orožjem in samostreli. Strelci so najprej streljali na konje in s tem odvzeli glavno prednost konjenici. Mnogo vitezov je bilo po padcu z ranjenega ali mrtvega konja poškodovanih ali so celo mrtvih. Takoj ko je sovražnikova morala padla, se je začela druga faza bitke, ofenzivni protinapad. Pehota in konjenica sta izbruhnili izza voz in silovito udarili po sovražniku, praviloma z bokov. Med bojevanjem na bokih in obstreljevanjem z vozov se sovražnik ni mogel močno upirati in bil prisiljen na umik. Vitezom brez konj in v težkih oklepih je bilo težko pobegniti. Husiti so kmalu zaslovelo po tem, da ne jemljejo ujetnikov. ===Strelno orožje=== V husitskih vojnah so se na bojišču prvič uspešno uporabile [[Pištola|pištole]]. Žižka je bil inovator pri uporabi smodnika. Bil je prvi evropski vojskovodja, ki je na terenu manevriral s topovi srednjega kalibra, nameščenimi na manjših vozovih.<ref>Sedlar, Jean W. (1994), [https://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&dq=Battle+of+Kutn%C3%A1+Hora&pg=PA234 ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''], University of Washington Press. str. 234. {{ISBN|0-295-97290-4}}</ref> Čehi so ročno strelno orožje imenovali ''pištala'', protipehotno poljsko orožje pa ''houfnice'', iz česar sta nastali slovenski besedi pištola in havbica. Nemci so malo pred tem začeli proizvajati smodnik, primeren za manjše taktično orožje. Mušketir, oborožen le z enostrelnim orožjem, v odprtem boju ni bil kos jurišnemu vitezu na konju, za grajskim obzidjem in ogrado bojnih voz pa so bili izurjeni in disciplinirani strelci lahko zelo učinkoviti. Žižka je iz svojih izkušenj v bitki pri Grunwaldu natančno vedel, kako bodo njegovi sovražniki napadli, in iznašel nove načine za učinkovito obrambo. ==Husitske vojne== Husitske vojne so bile vojne za priznanje vere husitov, predhodnikov [[Reformacija|protestantske reformacije]]. Četudi je imelo husitsko gibanje pretežno versko vsebino, so ga poganjala tudi socialna vprašanja in krepila češko narodno zavest. Katoliška cerkev je Husove nauke označila za krivoverske in ga leta 1411 izobčila. Na [[Konstanški koncil|Konstanškem koncilu]] je bil zaradi krivoverstva obsojen na smrt in leta 1415 sežgan na grmadi. Prave vojne so se začele julija 1419 s [[Praška defenestracija|prvo praško defenestracijo]], ko so husitski protestniki vrgli mestne svetnike in sodnika skozi okna mestne hiše. Kralj Venčeslava IV. naj bi defenestracija tako osupnila, da je kmalu zatem 16. avgusta 1419 zaradi šoka umrl. Dogodkom so sledili oboroženi spopadi, v katerih je Jan Žižka prislužil svojo slavo. ===Prva protihusitska križarska vojna=== [[Slika:Mikoláš Aleš – Jan Žižka – 1908.jpg|thumb|Mikoláš Aleš: Husitski general Jan Žižka]] [[Slika:Jan Zizka - Grunwald.jpg|thumb|[[Jan Matejko]]: Jan Žižka v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] (detajl)]] Kralj Sigismund je bil kralj Ogrske in le naslovni kralj Češke. V tistem času in še mnogo kasneje ni bilo jasno, ali je Češka dedna ali volilna monarhija. Sigismundov položaj je bil vprašljiv, zlasti zato, ker je linija, po kateri je Sigismund zahteval češki prestol, sprejela Češko kot volilno monarhijo. Kot trden privrženec rimske cerkve je bil Sigismund uspešen pri pridobivanju pomoči papeža [[Papež Martin V.|Martina V.]] in dosegel, da je papež 17. marca 1420 izdal bulo, ki je razglasila križarsko vojno ''"za uničenje Johna Wycliffa, husitov in vseh drugih heretikov na Češkem"''. Sigismund in številni nemški knezi so 30. junija prispeli pred praško obzidje na čelu velike vojske križarjev iz vseh delov Evrope. Med njimi so bili večinoma pustolovci, ki jih je privlačil plen. Križarji so začeli oblegati mesto. Obrambo je prevzel Jan Žižka, dober strateg in pragmatik. Njegovo vojsko so sestavljali večinoma kmetje, ki jim je primanjkovalo tako sredstev kot opreme, da bi se lahko uspešno borili z vojaki z meči, konji in oklepi. Žižka je za povečanje njihove vojaške učinkovitosti izkoristil njihove kmečke spretnosti in poljedelsko orodje prilagodil za orožje. Kmečki [[cepec]], na primer, je postal [[bojni mlat]]. Pražani so zaradi Sigismundove grožnje prosili za pomoč [[Taboriti|taborite]], ki so pod poveljstvom Žižke in drugih hetmanov prišli branit prestolnico. Taboriti so zasedli položaje na praškem griču Vitkov, zdaj v mestni četrti Žižkov, ki je dobila ime po njem. 14. julija je Sigismundova vojska izvedla splošni napad na Vitkov. Branilci pod Žižkovim poveljstvom so napad odbili. Križarji so se umaknili in nato opustili oblegaje Prage. 22. avgusta so se taboriti vrnili v [[Tábor]].<ref name=ref1/> Sigismundova vojska je po umiku iz Prage še vedno zasedala gradova Višegrad in Hradčani. Pražani so oblegali Višegrad in dosegli, da je bila višegrajska garnizija proti koncu oktobra zaradi lakote tik pred kapitulacijo. Sigismund je poskušal prekiniti obleganje, vendar so ga husiti 1. novembra pri vasi Pankrác odločilno porazili. Gradova Višegrad in Hradčani sta kapitulirala in kmalu zatem je skoraj vsa Češka padla v roke husitov. Žižka se je zdaj nenehno bojeval s Sigismundovimi pristaši, zlasti z močnim romanistom Oldřichom II. Rožmberškim. V teh bojih so husiti pridobili večji del Češke. Predlagano je bilo, da se za češkega kralja izvoli velikega litovskega kneza [[Vitold Veliki|Vitautasa]], vendar so stanovi Češke in Moravske 1. junija 1421 v Časlavu sklenili, da bodo namesto tega imenovali začasno vlado, sestavljeno iz dvajsetih članov, izbranih iz vseh političnih in verskih strank v državi. Žižka, ki je sodeloval pri posvetovanju v Čáslavu, je bil izvoljen za enega od dveh predstavnikov Tábora.<ref name=ref1/> Žižka je po hitrem postopku zatrl nekaj nemirov, ki jih je povzročila fanatična sekta [[Adamiti|adamitov]], in nato nadaljeval pohode proti romanistom in Sigismundovim privržencem. Ko je zavzel in obnovil majhen grad blizu Litoměřic, ga je obdržal v svoj posesti kot edino nagrado, ki jo je kdaj prejel za velike zasluge. Po husitskem običaju je tej novi posesti dal svetopisemsko ime Kelih (češko Kalich) in se odtlej naslevljal z Žižka iz Trocnova in Kaliha.<ref name=ref1/> Med husitskimi vojnami si ni več prilastil nobene posesti in se po tem razlikoval od njegovih sodobnikov. Kasneje istega leta je bil med obleganjem gradu Rabí hudo ranjen in izgubil še svoje drugo oko. Bil je popolnoma slep, a je še naprej poveljeval vojski Tábora.<ref name=ref1/> ===Druga protihusitska križarska vojna=== Konec leta 1421 je Sigismund ponovno poskušal podrediti Češko in pridobiti v posest pomembno mesto [[Kutna Gora|Kutná Hora]] z rudnikom srebra. Večinoma nemški prebivalci mesta so v mestu pobili nekaj husitov in preprečili Žižki vstop v mesto. Njegova vojska se je utaborila pred mestom. Sigismundova vojska jo je obkolila, potem pa je Žižka izvedel prvi manever mobilne artilerije v zgodovini, prebil sovražnikove vrste in se umaknil v [[Kolín]]. Ko je dobil okrepitve, je 6. januarja 1422 napadel in premagal Sigismundovo nič hudega slutečo vojsko pri vasi Nebovidy med Kolínom in Kutno Horo. Sigismund je izgubil 12.000 mož in se rešil s hitrim begom. Sigismundove sile so se 10. januarja zadnjič uprle v bitki za Německi Brod. Ko so v mesto vdrli Čehi, so v nasprotju z Žižkovimi ukazi usmrtili vse njegove branilce.<ref name=ref1/> ==Državljanska vojna== [[Slika:Zizka tabor statue.jpg|thumb|Kip Jana Žižke na Žižkovem trgu v Táboru, postavljen leta 1884]] V začetku leta 1423 so notranja nesoglasja med husiti vodila v državljansko vojno. Žižka je kot vodja taboritov 20. aprila pri Hořicah premagal pražane in [[Utrakvisti|utrakvistične]] plemiče. Kmalu zatem se je razvedelo, da se pripravlja nova križarska vojna proti Češki, kar je spodbudilo husite, da so 24. junija v [[Grad Konopiště|Konopištu]] sklenili premirje. Ko so se križarji razkropili, so ponovno izbruhnila notranja nesoglasja. Med svojim začasnim vladanjem na Češkem je litovski knez [[Sigismund Koribut]], guverner Češke in Prage, imenoval Bořeka Miletínskega za guvernerja mesta Hradec Králové. Borek je pripadal zmerni husitski utrakvistični stranki. Po odhodu Sigismunda Koributa mesto Hradec Králové ni hotelo priznati Bořeka za svojega vladarja, ker je v mestu dobila premoč demokratična stranka. Na pomoč so poklicali Žižka, ki je ugodil njihovi prošnji in 4. avgusta 1423 premagal utrakviste.<ref name=ref1/> Žižka je zatem poskušal vdreti na [[Ogrska|Ogrsko]], kraljevino njegovega starega sovražnika Sigismunda. Čeprav je bil pohod na Ogrsko zaradi velike premoči Madžarov neuspešen, se zaradi spretnosti, ki jo je izkazal pri umiku, uvršča med največje Žižkove vojaške podvige. Ko je leta 1424 na Češkem znova izbruhnila državljanska vojna, je Žižka 6. januarja pri Skalicah in 7. junija pri Malešovu odločilno premagal pražane in utrakvistične plemiče. Septembra je vkorakal v Prago. 14. septembra je bil pod vplivom Jana Rokicanskega, pozneje utrakvističnega praškega nadškofa, sklenjen mir med husitskimi strankami. Dogovorjeno je bilo, da ponovno združeni husiti napadejo [[Moravska|Moravsko]], katere del so še držali Sigismundovi pristaši. Vodja pohoda naj bi bil Jan Žižka.<ref name=ref1/> Jan Žižka je na moravski meji pri Přibyslavu med obleganjem gradu 11. oktobra 1424 umrl, domnevno zara [[Kuga|kuge]]. Sodobna spoznanja zgodovinarjev to teorijo izključujejo. Po pregledu njegovih skeletnih ostankov so izključili celo teorijo o zastrupitvi z [[arzen]]om. Po mnenju zgodovinarjev je bil najverjetnejši vzrok njegove smrti [[karbunkel]].<ref>{{navedi splet |title=Před 595 lety zemřel u Přibyslavi Jan Žižka, padouch i oslavovaný hrdina|url=https://www.idnes.cz/jihlava/zpravy/jan-zizka-umrti-osobnost-historie-mohyla-pribyslav-vysocina-kontroverze-pamatnik-husitstvi.A191011_507357_jihlava-zpravy_mv|publisher=iDnes|language=cs|date=11. oktober 2019|access-date=5. januar 2023}}</ref> Po pisanju kronista Piccolominija je bila Žižkova zadnja želja, da bi njegovo kožo uporabili za izdelavo bobnov, ki bi vodili njegove čete tudi po njegovi smrti. Žižka je bil tako visoko cenjen, da so se njegovi vojaki po njegovi smrti preimenovali v sirote, ker so se počutili, kot da so izgubili očeta. Njegovi sovražniki so o njem govorili, da je ''"tistega, ki ga ni mogla uničiti roka nobenega smrtnika, ugasnil Božji prst"''. Pokopali so ga v cerkvi svetega Petra in Pavla v Caslavu. Leta 1623 so po ukazu cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] njegove posmrtne ostanke odstranili in grob uničili. Nasledil ga je husitski general in viden taboritski vojaški poveljnik [[Prokop Veliki]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Bílek, Jiří (2007). ''Hádanky naší minulosti 7. Čtyři Janové a bratr Prokop'', Euromedia Group Praha. p.&nbsp;172–173. {{ISBN|978-80-242-1952-3}}.Count Lützow, ''The Hussite Wars'', J. M. Dent & Sons London, E. P. Dutton & Co. New York (1909). * Čornej, Petr (2019). Jan Žižka. Nakladatelství Paseka. {{ISBN|978-80-7432-990-6}}. * Fudge, Thomas A. ''The Crusade Against Heretics in Bohemia, 1418–1437: Sources and Documents for the Hussite Crusades'' (Crusade Texts in Translation S.). Konstantin von Höfler, ''Geschichtsquellen Böhmens''. * Heymann, Frederick G. (1969). ''John Zizka & the Hussite Revolution'', Russell & Russell New York (1955). * František Šmahel, ''Die Hussitische Revolution I-III'', MGH-Schriften. 43/I-III, Hannover (2002).Turnbull, Stephen, ''The Hussite Wars (1419–36)'', Osprey Publishing. {{ISBN|1-84176-665-8}}. * Verney, Victor (2009). ''Warrior of God: Jan Žižka and the Hussite Revolution'', Frontline Books London.{{ISBN|978-1-84832-516-6}}. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojskovodje]] [[Kategorija:Zgodovina Češke]] {{DEFAULTSORT:Žižka, Jan}} 3wbitktxvyx4ijqxuwn2x1nuxfsbwjg 0 540749 6675641 6574605 2026-05-14T11:44:43Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Litva]]; dodal [[Kategorija:Litovska kultura]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | italic title = <!--(see above)--> | name = Universitas lingvarum Litvaniæ | image = Grammar of Lithuanian language; 1737.jpg | image_size = 200px | caption = Naslovna stran knige | alt = | author = neznan | title_orig = | orig_lang_code = | title_working = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = {{LIT}} | language = [[latinščina]], [[litovščina]], [[poljščina]]<ref>{{navedi knjigo |title=UNIVERSITAS Lingvarum Litvaniæ |date=1737 |publisher=Typis Collegii Academici Soc: JESU |url=https://kolekcijos.biblioteka.vu.lt/en/objects/VUB01_000451740#00007 |access-date=16. februarja 2023}}</ref> | series = | subject = [[slovnica]] | genre = učbenik litovskega jezika | published = 1737 | publisher = Založba Vilenske univerze | media_type = | pages = | awards = | isbn = | oclc = | dewey = | congress = | preceded_by = | followed_by = | wikisource = | exclude_cover = }} '''''Universitas lingvarum Litvaniæ''''' ([[Litovščina|litovsko]] Lietuvos kalbų visuma, [[Slovenščina|slovensko]] Celota litovskih jezikov) je najstarejša ohranjena slovnica litovskega jezika, izdana na ozemlju [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]].<ref name="Vle">{{navedi splet |last1=Sabaliauskas |first1=Algirdas |title=Universitas lingvarum Litvaniae |url=https://www.vle.lt/straipsnis/universitas-lingvarum-litvaniae/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=17. avgusta 2021 |language=lt}}</ref><ref name="Vanagas">{{cite journal |last1=Vanagas |first1=Vytautas |title=Universitas lingvarum Litvaniae autorystės problema |journal=Knygotyra |date=1. januar 2012 |volume=59 |pages=268–269 |doi=10.15388/kn.v59i0.1120 |url=https://www.zurnalai.vu.lt/knygotyra/article/view/1120/19740 |access-date=17. avgusta 2021 |issn=0204-2061|doi-access=free }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Eigminas |first1=Kazimieras |title=Anoniminės 1737 m. lietuvių kalbos gramatikos "Universitas lingvarum Litvaniae" leksika |journal=Acta Linguistica Lithuanica |date=1983 |issue=22 |pages=155–181–155–181 |url=http://journals.lki.lt/actalinguisticalithuanica/article/view/1704/1803 |access-date=17. avgusta 2021 |language=lt |issn=1648-4444}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Subačius |first1=Giedrius |title=XVII-XIX amžiaus lietuvių kalbos gramatikos publikavimo būklė |journal=Archivum Lithuanicum |date=2000 |url=https://subacius.people.uic.edu/ARTICLES/SUB_2000_Gramatikos_ALt2.pdf |access-date=17. avgusta 2021 |archive-date=2023-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230123201221/https://subacius.people.uic.edu/ARTICLES/SUB_2000_Gramatikos_ALt2.pdf |url-status=dead }}</ref> Napisana je v latinskem jeziku in objavljena v litovski prestolnici [[Vilna|Vilni]] leta 1737.<ref name="Vle"/><ref name="Vanagas"/> Avtor slovnice ni znan, slovnica pa kaže, da je avtor morda izhajal iz okrožij Dotnuva, Kėdainiai, Surviliškis ali Šėta. <ref name="Vle"/> Napisana je bila samostojno, saj ne kaže vpliva slovnice litovskega jezika [[Mala Litva|Male (Pruske) Litve]].<ref name="Vle"/> Na strukturo ''Universitas lingvarum Litvaniæ'' in klasifikacijo delov jezika sta vplivali latinska in poljska slovnica tistega obdobja.<ref name="Vle"/> Najpomembnejša značilnost ''Universitas lingvarum Litvaniæ'', po kateri se razlikuje od drugih slovnic litovskega jezika tistega obdobja, je razumevanje sistema naglašanja litovskega jezika in dokaj dosledno označevanje [[pridevnik]]ov.<ref name="Vle"/> Leta 1829 je Simonas Stanevičius v Vilni izdal razširjeno različico ''Universitas lingvarum Litvaniæ'' z naslovom ''Grammatica brevis linguæ Lituanicæ seu Samogiticæ'' (litovsko Trumpas pamokimas kałbos lituviškas ali źmaitiškas, slovensko Kratka vadnica litovskega ali samogitskega jezika).<ref name="Vle"/><ref name="Vanagas"/> Leta 1896 jo je Jan Michał Rozwadowski ponovno izdal v [[Krakov]]u.<ref name="Vle"/><ref name="Vanagas"/><ref>{{navedi splet |last1=Sabaliauskas |first1=Algirdas |title=Jan Michał Rozwadowski |url=https://www.vle.lt/straipsnis/jan-michal-rozwadowski/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=17. avgusta 2021 |language=lt}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Rozwadowski |first1=Jan Michał |title=Universitas linguarum Litvaniae in principali ducatus eiusdem dialecto grammaticis legibus circumscripta et in obsequium zelosorum neo-palaemonum ordinata ... anno ... 1737 Vilnae ... |url=https://books.google.com/books?id=pAmkGwAACAAJ |website=Google books |publisher=Spółka Wydawnicza Polska |access-date=17. avgusta 2021 |language=la |date=1896}}</ref> Leta 1981 je Kazimieras Eigminas izdal faksimile ''Universitas lingvarum Litvaniæ'' skupaj z litovskim prevodom.<ref name="Vle"/><ref>{{navedi splet |last1=Sabaliauskas |first1=Algirdas |title=Kazimieras Eigminas |url=https://www.vle.lt/straipsnis/kazimieras-eigminas/ |website=Universal Lithuanian Encyclopedia |access-date=17. avgusta 2021 |language=lt}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Formats and Editions of Universitas lingvarum Litvaniae |url=https://www.worldcat.org/oclc/8826918 |website=Worldcat.org |oclc=8826918 |access-date=17. avgusta 2021 |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Universitas lingvarum Litvaniae |url=https://katalog.ub.tu-braunschweig.de/vufind/Search2Record/44231647X |website=Katalog.ub.tu-braunschweig.de |publisher=Mokslas |access-date=17. avgusta 2021 |date=1981 |archive-date=2024-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203075746/https://katalog.ub.tu-braunschweig.de/vufind/Search2Record/44231647X |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1737]] [[Kategorija:Učbeniki]] [[Kategorija:Litovska kultura]] 92p625qod9ql80i52mvp8l5cpcedhl3 0 543441 6675515 6365631 2026-05-14T03:00:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675515 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Jezero Karun | image = Qaraoun_Lake.jpg | caption = Jezero Karunje nastalo za jezom El Wauroun | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = dolina [[Beka (dolina)|Beka]] | coords = {{coord|33|34|21|N|35|41|51|E|type:waterbody_region:LB|display=inline,title}} | type = Večnamenski rezervoar | inflow = [[Litani (reka)|Litani]] | outflow = Litani | catchment = ok. 1600 km² | basin_countries = Libanon | length = | width = | area = ok 1190 ha | depth = | max-depth = | volume = ok. 220 e⁶m3³ | residence_time = | shore = | elevation = ok. 861 m | islands = | cities = vas Qaraoun, Aitanit, [[Bejrut]] ok. 76 km stran | pushpin_map = Libanon | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = Lega jezera Karun v Libanonu | pushpin_map_caption = | website = | reference = }} '''Jezero Karun''' ({{jezik-ar|بحيرة القرعون|Buḥayrat al-Qara‘ūn}}) je umetno jezero ali rezervoar v južni regiji doline [[Beka (dolina)|Beka]] v [[Libanon]]u. Ustvarjen je bil v bližini vasi Qaraoun leta 1959 z izgradnjo 61 m visokega betonskega [[jez]]u iz kamnitih nasipov (največji jez v Libanonu) v srednjem toku reke [[Litani (reka)|Litani]] (najdaljša reka v Libanonu). Rezervoar je bil uporabljen za proizvodnjo hidroelektrarn (190 MW), gospodinjsko oskrbo z vodo in za namakanje 27.500 ha.<ref name=villgea>{{navedi splet|url=http://translate.google.co.in/translate?hl=en&sl=ar&u=http://wwwlb.aub.edu.lb/~webeco/Qaraoun/page3.html&ei=cvSyTarEG4jQrQeQq83IDQ&sa=X&oi=translate&ct=result&resnum=4&ved=0CDIQ7gEwAw&prev=/search%3Fq%3DQaraoun%26hl%3Den%26safe%3Dactive%26client%3Dfirefox-a%26hs%3Dpa0%26rls%3Dorg.mozilla:en-US:official%26prmd%3Divnsm|title=Qaraoun Village|access-date=23 April 2011|publisher= aub.edu.lb}}</ref><ref name=lake>{{navedi splet|url=http://www.birdlife.org/datazone/sitefactsheet.php?id=20613|title=Lake Qaraoun|access-date=24 April 2011|publisher=Birdlife.org}}</ref> Letni površinski pretok vode v reki Litani, ki jo prejme jezero Karun, je 420×106 m³. Ta pretok se uporablja za proizvodnjo hidroelektrične energije 600 GWh v treh hidroelektrarnah v Markabi, Awali in Junu s skupno instalirano močjo 190 MW. Med sušno sezono se 30 × 106 m³ vode preusmeri iz elektrarne Markaba za potrebe projekta namakanja Kassmieh.<ref name=Lebanon>{{navedi splet|url=http://www.idrc.ca/en/ev-33225-201-1-DO_TOPIC.html|title=Chapter 2. Assessing Lebanon's Water Balance|access-date=25 April 2011|publisher=International Development Research Centre (idrc)|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100312082551/http://www.idrc.ca/en/ev-33225-201-1-DO_TOPIC.html|archive-date=12 March 2010}}</ref> Jezero je življenjski prostor za okoli 20.000 ptic selivk, ki ga letno obiščejo. == Geografija == [[File:Lebanese rivers litani.jpg|right|thumb|Reka Litani]] Zgornji tok reke Litani, kjer je bilo umetno jezero ali akumulacija ustvarjeno z jezom na nadmorski višini približno 800 m, je v celinski regiji doline Beka, katere nadmorska višina je na splošno med 650–1600 m, z gorskimi vrhovi, ki se dvigajo do 3090 m. Reka Litani odmaka južni del ravnic doline Beka (nadaljevanje [[Jordanski tektonski jarek|Jordanskega tektonskega jarka]]), prečka južno obrobje [[Libanonsko gorovje|Libanonskega gorovja]] in se izliva v morje severno od Tira, potem ko je prepotovala dolžino > 140 km v celoti v Libanonu. Hidrografski sistem Libanona, ki ga sestavlja 40 glavnih tokov, je razdeljen na pet regij, ki vključuje porečje reke Litani, ki ga tvorita reka Litani v njenem vzhodnem in južnem delu, pri čemer se reka izliva v morje na jugozahodnem koncu. Porečje ima skupno 2120 km², kar tvori 20 % površine države, s približno 1600 km², ki jih prestreže jezero Karun z jezom El Qaroun za zagotavljanje različnih koristi.<ref name=fao>{{navedi splet|url=http://www.fao.org/nr/water/aquastat/countries/lebanon/index.stm|title=Lebanon|access-date=26 April 2011|publisher=FAO-Forestry|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080409054730/http://www.fao.org/nr/water/aquastat/countries/lebanon/index.stm|archive-date=9 April 2008}}</ref> Umetno jezero je ustvarjeno čez reko Litani v njenem srednjem toku. Reka Litani je najdaljša reka v Libanonu na južnem koncu doline Beka. Reka Litani, ki v celoti leži na ozemlju Libanona, izvira v bližini zgodovinskega mesta [[Baalbek]] (danes je mesto komaj opazno zaradi visoke stopnje črpanja vode na tem območju za črpanje in razvoj starodavnega mesta) in teče okoli 140 km, preden se izliva v [[Sredozemsko morje]]. Je eden od 40 glavnih tokov v Libanonu in je najdaljši od izvira do Sredozemskega morja. Zemljišča na obrobju akumulacije sestavljajo kmetijska zemljišča na vzhodni strani, kjer se nahajajo poljščine in oljčni nasadi. Opažena je tudi paša ovac in koz. Na strmem pobočju zahodnega obrobja jezera so sadni nasadi in pašniki za pašo. === Geologija === Geološko formacijo na osi zajezitve in akumulacije sestavljajo [[apnenec]], kredasti [[lapor]] in aluvialni nanosi s polkraškimi in kraškimi apnenci tako gorvodno od območja akumulacije kot vzdolž osi jezu. Lapor na območju akumulacije ima nizko prepustnost.<ref name="DamsResearch2008(a)">{{navedi knjigo|author1=International Commission on Large Dams|author2=International Association for Hydraulic Research|author3=International Commission on Irrigation and Drainage|title=International journal on hydropower & dams|url=https://books.google.com/books?id=6cRQAAAAYAAJ&pg=PA77|access-date=26 April 2011|year=2008|publisher=Aqua-Media International|pages=77–}}</ref> === Podnebje === Podnebje v porečju akumulacije je celinsko, 90 % padavin pade med novembrom in aprilom, največ padavin pa januarja. Sneženje se pojavi na nadmorski višini nad 1500 m. Pojavnost padavin v dolini Beka, ki se prostorsko in časovno zelo spreminja, je letno povprečje 1500 mm v goratem območju zgornje doline do najnižjih 700 mm na jugu v obalnem regiji. Vendar pa je povprečna letna količina padavin 800 mm na povodju približno 1600 km² na zbiralniku, ki je pritrjen na jezu. == Vodni viri in hidroelektrarne == [[File:Abd el station outside.jpg|left|thumb|Hidroelektrarna Ibrahim Abdel Al]] Glede na študije vodne bilance, izvedene za reko Litani, je bil skupni dotok reke na lokaciji rezervoarja ocenjen na 1280 × 106 m³ na leto, od česar se 60 % upošteva za obnavljanje vodonosnika in evapotranspiracija. Od bilance 500 × 106 m³ na leto površinske vode, se 80 × 106 m³ na leto porabi za različne namene s črpanjem, preden tok doseže jez. Tako je v akumulaciji na voljo pretok 420 × 106 m³ v povprečnem letu (35-letni povprečni pretoki iz 1920-ih). Vendar pa lahko v sušnih letih pretok doseže najnižjo vrednost 320 × 106 m³, kot je bilo zabeleženo v letih 1972–73). Na podlagi podatkov o padavinah bi lahko skupni letni pretok znašal kar 320 × 106 m³. Povprečni letni pretok, prejet v akumulacijo, se uporabi skozi jez, ustvarjen na mestu, in ga preusmeri skozi vrsto predorov in ribnikov za proizvodnjo 600 GWh energije v treh hidroelektrarnah (190 MW ali 250.000 KM skupne instalirane moči), ki so Markaba, Awali in DŽun. Načrtovanje, izvedeno v petdesetih letih prejšnjega stoletja v času gradnje jezu in rezervoarja Karun, je predvidevalo uporabo 800 m višine, ki je bila na voljo med jezom in Sredozemskim morjem prek treh elektrarn. Rečni iztok na koncu kaskade elektrarn je zdaj 30 km severno od prvotnega izliva.<ref name="BrebbiaKatsifarakis2007">{{navedi knjigo|author1=C. A. Brebbia|author2=K. L. Katsifarakis|title=River Basin Management IV|url=https://books.google.com/books?id=kjgcJjomOOEC&pg=PA484|access-date=26 April 2011|year=2007|publisher=WIT Press|isbn=978-1-84564-075-0|pages=484–}}</ref> Uporablja se tudi za zagotavljanje koristi namakanja s preusmeritvijo 30 × 106 m³ vode na leto iz kanala elektrarne Markaba za projekt namakanja Kassmieh. Hidroelektrarna Ibrahim Abdel Al je v Markabi v provinci Beka, 11 km stran od jezera in na 660 m nad morsko gladino. Zgrajena je bila leta 1962. Je prva od treh hidroelektrarn, ki proizvajajo energijo iz vode jezera Karun. Skupna moč postaje Ibrahim Abdel Al je 36 MW, ki jo proizvedeta dve enoti za proizvodnjo električne energije.<ref name=":0">{{navedi splet|title=Hydro-Power Plants and Tunnels|url=http://www.litani.gov.lb/en/?page_id=95|url-status=live|website=Litani River Authority}}</ref> Hidroelektrarna Paul Arcache je največja hidroelektrarna v Libanonu s skupno močjo 108 MW. Je v Al-Awwali blizu reke Awali 228,5 m nad morsko gladino. Zgrajena je bila leta 1965. Črpa vodo tudi iz jezera Karun, potem ko pride iz elektrarne Abdel Al skozi 17 km dolg predor, kjer se združi z vodo iz različnih izvirov in potokov, kot sta Ain el Zarqa in Nahr. el Cheta. Predor prečka Jabal Niha-Jezzine v porečje Anane, ki je nad obratom na 630 m nadmorske višine. Hidroelektrarna Charles Helou je začela delovati leta 1968 in je v Džounu na bregu reke Awali 32 m nad morsko gladino. Obrat uporablja vodo, ki pada s 194 m nadmorske višine iz porečja Awali, ki je na spodnjem koncu elektrarne Paul Arcache. Bazen zajema vodo, ki se izpušča iz obrata Paul Arcache in iz reke Bisri. Zaradi tega razvoja je bil hidrološki režim reke Litani razdeljen na dve coni. Kotlina nad jezerom je znana kot Zgornji Litanski bazen (ULB), tisti pod jezerom pa se imenuje Litanski spodnji tok. == Rezervoar == Rezervoar ali jezero Karun, ki ga je ustvaril jez Qaroun na reki Litani, ima površino 11,9 km². Je največje umetno jezero v Libanonu, in je v južnem delu rodovitne doline Beka, s skupno kapaciteto približno 220 × 106 m³ in učinkovitim skladiščenjem (živo skladiščenje) 160 × 106 m³. Proizvodnja električne energije je glavna prednost, ki izpolnjuje približno 7–10 % potreb po električni energiji v Libanonu. Vendar pa shranjena voda zagotavlja tudi koristi namakanja s pretoki 140 × 106 m³, saj se v južnem Libanonu porabi 110 milijonov kubičnih metrov in v Beki 30 milijonov kubičnih metrov, medtem ko se 20 × 106 m³ uporablja za gospodinjsko oskrbo z vodo v južnem Libanonu. Nadzorovano delovanje zadrževalnika zagotavlja tudi koristi pri nadzoru poplav in preprečevanju poplavljanja na območju približno 1500 ha. V letih 1999–2000 sta Ministrstvo za okolje in Uprava reke Litani raziskala kakovost vode rezervoarja na 16 mestih vzorčenja na reki in njenih pritokih kot del vaje za razvoj načrta upravljanja za reko Litani in porečje jezera Karun. Ugotovljeno je bilo, da se sedem kanalizacijskih omrežij izteka neposredno v reko. Neočiščena odplaka iz mest Baalbek, Houch el Rafqa, Qaa er Rim, Zahle, Chtoura, Qabb Elias, Bar Elias, Džoub Džannine in Qaraoun se steka v reko Litani ali njene pritoke, poleg industrijskih odplak številnih tovarn, povezanih s proizvodnjo sladkorja, drobilniki papirja, svinca, apnenca, kmetijska industrija in tudi iz perutninskih farm, usnjarn in klavnic. Onesnaženje je razvidno iz visokih zabeleženih vrednosti BPK5 (79 mg/L) in nitratov (1,7 mg/L) v reki Litani. Vegetacijo na obrobju jezera sestavljajo gozdovi, sadovnjaki in nizko rastoče grmičevje. Med nihanjem nivoja vode v jezeru, ker se shranjena voda uporablja za različne koristne namene, ni bilo opaziti potopljene ali vznikle vegetacije. Ko je gladina vode v jezeru najnižja, je bilo opaziti stepsko pobočje z nizko vegetacijo skalnatega prodnatega terena, kjer so vidne jate škrjancev. Območje akumulacije je zelo pomemben [[habitat|življenjski prostor]] za ptice, saj je bilo opaženih 20.000 ptic selivk [[ujede|roparic]], [[štorklje|štorkelj]], [[pelikani|pelikanov]] in drugih vrst. Med opaženimi vrstami so nekatere varstveno zaskrbljujoče, kot na primer [[raca kostanjevka]] (''Aythya nyroca''), [[stepski lunj]] (''Circus macrourus''), [[veliki klinkač]] (''Aquila clanga''), [[kraljevi orel]] (''Aquila heliaca'') in [[stepska priba]] (''Vanellus gregarius'') in so na rdečem seznamu [[IUCN]] iz leta 2008. == Jez El Qaroun == [[File:Qaraoun Lake 1 1.jpg|thumb|center|upright=1.90|Celoten pogled na jez El Qaroun in jezero Karun]] Jez Qauroun, zgrajen v srednjem toku reke Litani, je ustvaril umetno jezero na ({{coord|33|34|21|N|35|41|51|E}}) z vodno površino 1190 ha. Je približno 70 km dolvodno od zgodovinskega mesta Baalbek.<ref name="DamsResearch2008">{{navedi knjigo|author1=International Commission on Large Dams|author2=International Association for Hydraulic Research|author3=International Commission on Irrigation and Drainage|title=International journal on hydropower & dams|url=https://books.google.com/books?id=6cRQAAAAYAAJ|pages=76–77|access-date=24 April 2011|year=2008|publisher=Aqua-Media International}}</ref> Jez so načrtovali od leta 1964. Vas Qaraoun je prenesla zemljišče v velikosti 760 ha za gradnjo jezu. Jez, ki je ustvaril umetno jezero ali akumulacijo, je največji jez, zgrajen v Libanonu za večnamensko uporabo hidroelektrarne (190 MW), namakanje 28.500 ha in oskrbo s pitno vodo. To je jez s kamnitim nasipom (CFRD) z betonsko oblogo, visok 61 m, zgrajen z vrhom na nadmorski višini 801 m, z dolžino jezu 1090 m, nad [[kras|kraškimi]] apnenčastimi formacijami. Zmogljivost rezervoarja je 220 × 106 m³ pri največji nadmorski višini vodostaja 858 m. Visoka poplavna raven (HFL) v rezervoarju je 862 m), kjer je površina jezera 12,6 km². Povprečni nivo vode za proizvodnjo električne energije je 835 m, z najnižjo gladino ali najmanjšo gladino črpanja 827 m.<ref name=pump>{{navedi splet|url=http://www.inbo-news.org/IMG/pdf/geadah.pdf|title=Introducing Pumped Storage in Lebanon:Towards a Prospective National Master Plan|access-date=24 April 2011|publisher=Littani River Authority|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924034150/http://www.inbo-news.org/IMG/pdf/geadah.pdf|url-status=dead}}</ref> Gorvodna stena jezu je betonska stena površine 47.000 m², pri čemer debelina betonske stene variira od 50 cm na dnu do 30 cm na vrhu. Pretočno polje jezu je zasnovano za dotok poplavnega pretoka 450 × 106 m³. Zmogljivost rezervoarja je 220 × 106 m³ pri največji nadmorski višini ribnika 858 m. == Prihodnji razvoj == Predlaga se, da se jezerska voda vključi v shemo črpalnega skladiščenja, načrtovano v okviru ''Jezero Qaraoun-Marj et Taouil: projekt''. Načrt je, da se voda, shranjena v tem rezervoarju, uporabi za črpanje v zgornji rezervoar, s 50,6 m visokim jezom pri najvišjem nivoju vode 1679 m za shranjevanje vode, črpane iz jezera Karun oz. rezervoarja), da bi povečali proizvodnjo električne energije v dnevnem obdobju revščine (izven konic) proizvodnje električne energije, ko je obremenitev nizka. Pri tem načinu proizvodnje bo črpanje zahtevalo 560 MW, kar bi povzročilo proizvodnjo 388 MW moči. == Arheologija == [[Arheološko najdišče]] Ain Džaouze gleda na jezero Karun ob vznožju Džebel Baruka zahodno od ceste iz Chtaure v Jezzine.<ref name="(BeirutLebanon)1966">{{navedi knjigo|author1=Université Saint-Joseph (Beirut|author2=Lebanon)|title=Mélanges de l'Université Saint-Joseph|url=https://books.google.com/books?id=7lHWAAAAMAAJ|access-date=1 May 2011|year=1966|publisher=Impr. catholique}}</ref> Jezuitski arheolog Auguste Bergy je s površja tega najdišča zbiral kremen, za katerega se domneva, da je podoben tistim iz kasnejšega neolitskega [[Biblos]]a.<ref name="Moore">{{navedi knjigo|last=Moore|first=A.M.T.|title=The Neolithic of the Levant|publisher=Oxford University, Unpublished Ph.D. Thesis|year=1978|pages=436–442|url=http://ancientneareast.tripod.com/182.html|access-date=2023-06-03|archive-date=2019-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190601075337/http://ancientneareast.tripod.com/182.html|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Geografija Libanona]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Libanonu]] jgehnoyntjq8rz3i6lh4fpybrbj4im4 0 545016 6675437 6281108 2026-05-13T18:43:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675437 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Hornindalsvatnet | image = Hornindalsvatnet.jpg | caption = Pogled na jezero iz Grodåsa | image_bathymetry = Hornindalsvatnet map.png | caption_bathymetry = Lega jezera Hornindalsvatnet | location = Møre og Romsdal in [[Vestland]] | coords = {{koord novi|61|56|N|6|19|E|region:NO_type:waterbody|display=inline,title}} | inflow = reka Hornindøla | outflow = reka Eidselva | basin_countries = [[Norveška]] | length = 24 km |pushpin_map=Norveška | width = 3,3 km | area = 50,76 km² | depth = 237,6 m | max-depth = 514 m | volume = 12,06 km³ | elevation = 53 m | reference = Hornindalsvatnet Data<ref name=Sepp2005>{{navedi knjigo|last=Seppälä|first=Matti|title=The Physical Geography of Fennoscandia|url=https://books.google.com/books?id=q33WekTp7tgC&pg=PA145|publisher=Oxford University Press|year=2005|page=145| isbn=978-0-19-924590-1}}</ref> }} '''Hornindalsvatnet''' je najgloblje [[jezero]] na [[Norveška|Norveškem]] in v Evropi<ref>Henriksen, Petter (1998). ''Aschehoug og Gyldendals store norske leksikon. 16: Nøkkelbind''. Kunnskapsforlaget. Page 97. ISBN 8257310808.</ref> in trinajsto najgloblje jezero na svetu, uradno izmerjena globina 514 metrov. Leži na nadmorski višini 53 metrov, kar pomeni, da je njeno dno 461 metrov pod morsko gladino. Vas Grodås leži na vzhodnem koncu jezera v občini Volda v okraju Møre og Romsdal, vas Mogrenda pa je na zahodnem koncu jezera v občini Stad v okrožju Vestland. V bližini jezera poteka evropska cesta E39. Vas Heggjabygda in cerkev Heggjabygda ležita na severni obali jezera. Njegova prostornina je ocenjena na 12 kubičnih kilometrov, njegova površina je 50 kvadratnih kilometrov in je po površini na 19. mestu med norveškimi jezeri. Glavni odtok je reka Eidselva, ki se izliva v Eidsfjorden, krak ob glavnem Nordfjordnu. Najgloblja točka jezera je bila raziskana z ROV (''Remotely operated underwater vehicle'' - Daljinsko vodeno podvodno vozilo) leta 2006.<ref>{{Cite journal|last=Søreide|first=Fredrik|title=Secrets of Europe's deepest lakes. Discoveries from Norway|journal=Sea Technology|volume=55|issue=5|pages=39–42}}</ref> Na jezerskem dnu so odkrili manjšo belo ribo – verjetno novo vrsto jezerske zlatovčice (''Salvelinus alpinus''). Prej je bila najdena tudi v jezeru Tinn, tretjem najglobljem jezeru na Norveškem.<ref>{{Cite journal|last=Søreide|first=Fredrik|title=Den mystiske dypvannsfisken i Tinnsjøen|journal=Fauna|volume=59|issue=4|pages=122–129}}</ref> Jezero je tudi prizorišče maratona Hornindalsvatnet, ki poteka vsako leto julija.<ref>{{navedi splet|url=http://home.online.no/~iahaugen/maraton/ |title=Hornindalsvatnet Maraton |language=no |access-date=2010-07-11 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100818123918/http://home.online.no/~iahaugen/maraton/ |archive-date=2010-08-18 }}</ref> <gallery> File:Хорніндальсватнет озеро в Норвегії2.jpg| File:Хорніндальсватнет озеро в Норвегії.jpg| </gallery> == Geografija == Jezero je dolgo 24 kilometrov, najširše pa 3,3 kilometra. S povprečnim letnim pretokom 729 milijonov m³ teoretično traja 16,5 let, preden se zamenja vsa voda<ref>«NVE Atlas»[https://atlas.nve.no/html5Viewer/?viewer=nveatlas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190312201038/https://atlas.nve.no/html5Viewer/?viewer=nveatlas |date=2019-03-12 }}. Vassdrag – Innsjødatabase – Dybdekart. Norges vassdrags- og energidirektorat. Besøkt 13. juni 2015</ref> (starejši viri navajajo 40 let). Voda v jezeru je popolnoma bistra in brez zelenkaste barve kot v drugih jezerih v Nordfjordu (na primer Oldevatnet), ker nima dovoda stopljene vode iz ledenikov.[8] Medtem ko imajo druga jezera v Nordfjordu poleti vidljivost od 2 do 6 metrov, ima Hornindalsvannet več kot 20 metrov vidljivosti.<ref> Nordfjord i tekst og billeder.[http://urn.nb.no/URN:NBN:no-nb_digibok_2015111907628] Oslo: Kjenn ditt land. 1936.</ref> Pred zadnjo ledeno dobo je fjord verjetno segal do Grodåsa. Ob koncu zadnje ledene dobe (mlajši [[trias]]) je [[ledenik]] napredoval in verjetno segal do Nordfjorda do zahodnega konca (iztoka) jezera in zgradil veliko ledeniško ravnino proda (ledene robne usedline) na Nor približno 15 metrov nad takratno gladino morja (danes 55 metrov). Proti sedanjemu Nordfjordeidu so bile debele plasti gline odložene pod takratno gladino morja. Amund Helland je leta 1870 izmeril vodo do globine 486 metrov. Leta 1931 so jezero s parnikom ''Dølen'' izmerili na 514 metrov in takrat ugotovili, da je najgloblje v Evropi. Okoliške gore se večinoma strmo spuščajo v vodo. Jezero je bilo le redko popolnoma zaledenelo do konca januarja, zgodilo pa naj bi se, da je led ostal do konca maja. Hornindalsvatnet ima razmeroma malo hranil. Voda ima dobro populacijo rib, z jezersko zlatovščico, postrvjo, [[rečna jegulja|jeguljo]] in [[atlantski losos|lososom]]. Losos in jegulja prihajata iz Nordfjorda in naprej po reki Eidselvi ter v Hornindalsvatnet. Postrvi se selijo iz globljih plasti vode na sipine v Grodåsu, kjer se drstijo. Postrvi se dvigajo v Horndølo in druge manjše reke in potoke. V zadnjih letih je bila večina prebivališč okoli jezera priključena na sodobno čistilno napravo, kar pomeni, da največji vir nečistoč v vodi zdaj izvira iz kmetijstva in padavin. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{Commons category-inline|Hornindalsvatnet}} [[Kategorija:Jezera na Norveškem]] jlegw905jyr7t4g1rr1ut248o7wbnkz 0 548510 6675388 6647203 2026-05-13T17:20:07Z Yerpo 8417 --prazni poglavji 6675388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vrhnja domena |name = .kp |image = Emblem of North Korea.svg |caption = |introduced = 24. september 2007 |type = [[državna vrhnja domena]] |status = aktivna |registry = [[Star Joint Venture]] |sponsor = [[Računalniško središče Koreje]] (do{{nbsp}}2011)<br />Star Joint Venture (od 2011) |intendeduse = Povezani subjekti s [[Severna Koreja|Severno Korejo]] |actualuse = Uporabljajo jo predvsem severnokorejska vlada in podjetja v Severni Koreji. |restrictions = Biti mora podjetje, organizacija ali vladni subjekt s sedežem v DLRK. |structure = Imena se lahko registrirajo neposredno na drugi ravni ali na tretji ravni znotraj generičnih domen druge ravni. |document = |disputepolicy = |website = Spletni naslov registra, objavljen v zapisu o prenosu pooblastil IANA, ni več dostopen<br />''[https://web.archive.org/web/20110615025207/http://www.star.co.kp/ (Archive page)]'' |registereddomains = 28 |dateregistereddomains = 19. september 2016 |refregistereddomains = <ref name="Coldewey2016">{{navedi splet | title = North Korea accidentally lets slip all its .KP domains — and there aren't many | last = Coldewey | first = Devin | work = TechCrunch | date = 20 September 2016 | accessdate = 21 September 2016 | url = https://techcrunch.com/2016/09/20/north-korea-accidentally-lets-slip-all-its-kp-domains-and-there-arent-many/}}</ref> }} '''.kp''' je [[Vrhnja internetna domena|državna vrhnja domena]] (ang. [[Seznam vrhnjih internetnih domen|Country Code Top Level Domain - ccTLD]]) za Severno Korejo. Aktivna je od leta 2007. Od takrat z njo upravlja [[Star Joint Venture]]. == Glej tudi == * [[internet v Severni Koreji]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{comp-stub}} {{CcTLD}} [[Kategorija:Vrhnje internetne domene]] [[Kategorija:Internet v Severni Koreji|Kp]] lxe1bkic9gn5wuqi107bxnbq32xm99t 0 551678 6675372 6553614 2026-05-13T17:08:22Z Pinky sl 2932 {{Infopolje Cesta 6675372 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta<!--|header_type=historic--> |name=Panameriška cesta |translation={{lang-en|Pan–American Highway}}<br>{{lang-fr|(Auto)route panaméricaine/transaméricaine}}<br>{{lang-pt|Rodovia/Autoestrada Pan-americana}}<br>{{lang-es|Autopista/Carretera/Ruta Panamericana}} |map=PanAmericanHwy.png |map_notes=Panameriška cesta od zaliva [[Prudhoe Bay, Aljaska|Prudhoe Bay]] na Aljaski do [[Quellón]]a v Čilu in [[Ushuaia|Ushuaie]], Argentina, z uradnimi in neuradnimi potmi, prikazanimi v Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki. Nekaj izbranih neuradnih poti, prikazanih skozi Združene države in Kanado, kot so obstajale v zgodnjih 1960-ih. Leta 1966 je novi sistem [[Interstate Highway System|meddržavnih cest v ZDA]] prinesel uradni status večini prej neuradnih poti v [[Celinske Združene države|celinski ZDA]]. |established= |direction_a=Sever |direction_b=Jug |length_mi= |length_ref= |section1=Severnoameriški odsek |length_mi1= |length_ref1= |terminus_a1=[[Prudhoe Bay, Alaska|Prudhoe Bay]], United States |terminus_b1=[[Yaviza]], Panama |section2=Južnoameriški odsek |length_mi2= |length_ref2= |terminus_a2=[[Turbo, Kolumbija|Turbo]], Kolumbija |terminus_b2=[[Ushuaia]], Argentina |countries='''Severna Amerika:''' [[Združene države Amerike]], [[Kanada]], [[Mehika]], [[Gvatemala]], [[Salvador]], [[Honduras]], [[Nikaragva]], [[Kostarika]], [[Panama]]<br>'''Južna Amerika:''' [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Peru]], [[Čile]], [[Argentina]] |system='''Sistem [[Panameriška cesta|Panameriških cest]]''' }} '''''Panameriška cesta''''' je mreža [[cesta|cest]], ki se razteza čez obe Ameriki in meri skupno dolžino približno 30.000 kilometrov.<ref>{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=88271|title=A Gap in the Andes: Image of the Day|date=2015-04-02|website=earthobservatory.nasa.gov|language=en|access-date=2017-01-22}}</ref> Razen odcepa približno 106 km čez mejo med severozahodno [[Kolumbija|Kolumbijo]] in jugovzhodno [[Panama|Panamo]], imenovanega [[Darienska vrzel]], ceste povezujejo skoraj vse pacifiške obalne države Amerik v povezanem cestnem sistemu. Po Guinnessovi knjigi rekordov je Panameriška cesta najdaljša 'motorna cesta' na svetu. Po kopnem je mogoče prečkati [[Južna Amerika|Južno Ameriko]] in [[Srednja Amerika|Srednjo Ameriko]] – zadnje mesto v Kolumbiji do prve postojanke v Panami – s težkim in nevarnim vsaj štiridnevnim pohodom skozi Dariensko vrzel, eno najbolj deževnih območij na planetu. Panameriška cesta poteka skozi številna raznolika podnebja in ekološke tipe – od gostih džungel do sušnih puščav in nerodovitne tundre. Nekatera območja so popolnoma prehodna le v sušnem obdobju. Sistem panameriških cest je fizično večinoma dokončan in se ''[[de facto]]'' razteza od zaliva [[Prudhoe Bay]] na [[Aljaska|Aljaski]] v Severni Ameriki do najjužnejših delov Južne Amerike. Zahteva se več južnih cestnih terminalov, vključno z mestoma [[Puerto Montt]] in Quellón v [[Čile|Čilu]] ter [[Ushuaia]] v [[Argentina|Argentini]]. Zahodno in severno od Dariénske vrzeli je ta cesta znana tudi kot Medameriška cesta skozi Srednjo Ameriko in Mehiko. Tam se razcepi na več deviacij, ki vodijo do meje z Mehiko in ZDA. == Koncept == Ideja, da bi lahko in morala obstajati medameriška cesta, ki bi povezovala narode Severne, Srednje in Južne Amerike, je ideja, ki izvira iz Združenih držav.<ref>{{navedi novice|title=Así es el Tapón del Darién, la región más peligrosa de Latinoamérica|newspaper=El Comercio (Peru)|author=BBC Mundo|date=February 1, 2018|url=https://elcomercio.pe/mundo/latinoamerica/infierno-cruzar-tapon-darien-region-intransitable-peligrosa-america-latina-noticia-493489-noticia/}}</ref> Gradili so ga po fazah. Prva, kmalu zatem, ko se je bilo mogoče čez ZDA voziti po asfaltirani cesti, je bila cesta od Lareda v [[Teksas]]u do [[Ciudad de Mexico]]. Druga etapa je bila Inter-American Highway do [[Panama (mesto)|Paname]]; prej ni bilo cest in malo trgovine med večino srednjeameriških držav. Med [[Kostarika|Kostariko]] in Panamo ni bilo nobene ceste, dokler leta 1941 inženirska enota ameriške vojske zaradi dostopa do [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] ni začela graditi ceste.<ref>{{navedi novice|title=The birth of the Pan-American Highway in Costa Rica|newspaper=Tico Times|first=Max|last=Schwartz |date=November 19, 2021|url=https://ticotimes.net/2021/11/19/tbt-the-birth-of-the-pan-american-highway}}</ref> Tretja etapa, ki še ni bila dokončana in morda nikoli ne bo, se nadaljuje do južnega konca Južne Amerike v [[Narodni park Tierra del Fuego|narodnem parku Tierra del Fuego]] blizu Ushuaie v Argentini. Tako Panama kot Kolumbija, pa tudi okoljevarstveniki, nasprotujejo gradnji ceste skozi Dariénsko vrzel, ki ločuje obe celini. Kubanski predlog, ki je danes pozabljen, ker iz njega ni bilo nič, je bil ustvariti ''circuito del Caribe'' (karibsko povezavo). Razširili bi cesto do Puerto Juáreza v Mehiki (Cancún) in od tam s trajektom do Pinar del Río na [[Kuba|Kubi]], od tam po cesti do [[Havana|Havane]] in ponovno s trajektom do Key Westa na [[Florida|Floridi]] in čezmorske ceste.<ref>{{navedi knjigo|title=La Carretera Panamericana y el circuito del Caribe : Pinar del Río, puente de América : conferencia pronunciada en la sesión celebrada por el Club de Leones de la Habana, en el Hotel Sevilla, el martes 15 de septiembre de 1953|first=José Manuel|last=Cortina|location=Havana|publisher=none|edition=2nd|year= 1957|origyear=1954|oclc=27001400}}</ref> Poslabšanje odnosov med Kubo in ZDA po [[Kubanska revolucija|kubanski revoluciji]] leta 1959 je končalo pogovore o tem projektu. == Razvoj in gradnja == Koncept kopenske poti od enega konca Amerike do drugega je bil prvotno predlagan kot [[železnica]]. Leta 1884 je [[Ameriški kongres]] sprejel zakon z načrtom za izgradnjo medameriškega železniškega sistema.<ref name=Hot>{{navedi knjigo|title=Hot spot : Latin America|last=Dent|first=David W.|url=https://archive.org/details/hotspotlatinamer0000dent/page/n7/mode/2up?q=978|date=2008|location =Westport, Connecticut|publisher=Greenwood Press|page=84|isbn=978-0-313-33661-4}}</ref> O tem so razpravljali na prvi vseameriški konferenci leta 1889; vendar se gradnja nikoli ni začela. Koncept je bil opuščen po neodvisnosti Paname leta 1903, ko so se začela dela na prekopu. Koncept gradnje ceste namesto železnice se je pojavil na peti mednarodni konferenci ameriških držav leta 1923, potem ko so avtomobili in druga vozila začela nadomeščati železnice tako za prevoz potnikov kot blaga. Prva konferenca o gradnji ceste je bila 5. oktobra 1925. Končno so 29. julija 1937, v zadnjih letih velike depresije, so Argentina, Bolivija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Peru, Kanada in ZDA podpisale konvencijo o panameriški cesti, s katero so se dogovorili, da bodo dosegli hitro gradnjo z vsemi ustreznimi sredstvi.<ref>[http://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/LON/Volume%20188/v188.pdf Text of the Convention].</ref> Trinajst let kasneje, leta 1950, je Mehika postala prva latinskoameriška država, ki je dokončala svoj del ceste.<ref name=Silverstein>{{cite journal|title = Highway Run|journal = Harper's|pages = 70–80|date = July 2006}}</ref> Čeprav je zamisel o ''Panameriški cesti'' nastala v Združenih državah in je posredno povezana z razcvetom ameriške avtomobilske industrije, pri signalizaciji ni bila označena nobena pot v Združenih državah (razen na Aljaski), še manj pa označena kot ameriški del Panameriške ceste. Vendar pa je I-25 označena kot Panameriška cesta v državah, kot sta [[Nova Mehika]] in [[Kolorado]]. Po navedbah zveznega ministrstva za promet je sistem meddržavnih cest odsek ceste Združenih držav. V Kanadi sploh ni označena. Velik del cest v Latinski Ameriki je na ameriško pobudo izrecno označen kot Panameriški (običajno ''Vía Panam'' ali ''Vía Panamericana''). == Udeleže države == [[Image:Alaska Highway1.png|right|312px|thumb|Zemljevid dela ''Alaska Highway'' (v rdeči barvi) sistema Panameriške ceste]] Severna panameriška cesta poteka skozi devet držav, vključno s Srednjo Ameriko: {{Div col|colwidth=30em}} * [[Kanada]] (CANAMEX koridor neuradno) * [[Združene države Amerike]] (Interstate Highway System uradno) * [[Mehika]] * [[Gvatemala]] * [[Salvador]] * [[Honduras]] * [[Nikaragva]] * [[Kostarika]] * [[Panama]] {{div col end}} Južna panameriška cesta poteka skozi pet držav: {{Div col|colwidth=30em}} * [[Kolumbija]] * [[Ekvador]] * [[Peru]] * [[Čile]] * [[Argentina]] {{div col end}} Pomembne veje povezujejo tudi s štirimi drugimi južnoameriškimi državami: * [[Bolivija]] * [[Brazilija]] * [[Paragvaj]] * [[Urugvaj]] == Severni del == [[File:I-35 nb ia exit 182.jpg|thumb|300px|Interstate 35 v ameriški zvezni državi Iowa. I-35 je ''de facto'' veja Panameriške ceste]] [[File:Interstate 25 approaching Santa Fe New Mexico.jpg|thumb|300px|Interstate 25 v ameriški zvezni državi Nova Mehika. I-25 je del druge ''de facto'' veje in ima v Albuquerque oznako ''Pan-American Freeway'']] === Aljaska in Kanada === Aljaška cesta skozi Aljasko, [[Yukon]] in [[Britanska Kolumbija|Britansko Kolumbijo]] se običajno šteje za dejanski severni podaljšek Panameriške ceste, tako kot Dalton Highway na Aljaski. V Kanadi nobena cesta ni bila uradno označena kot Panameriška cesta. Nacionalni cestni sistem, ki vključuje, a ni omejen na transkanadsko cesto, je edini uradni medprovinčni cestni sistem v državi. Vendar je več kanadskih cest naravni podaljšek več ključnih ameriških cest, ki segajo do meje med Kanado in ZDA. Cesta Britanske Kolumbije 97 in cesta 2 do Alberte se začneta tam, kjer se konča južni konec ceste na Aljaski. Cesta 97 postane ameriška cesta 97 na meji med Kanado in ZDA. Cesta Britanske Kolumbije 99 zagotavlja alternativno pot od ceste 97 severno od Cache Creeka; teče skozi [[Whistler, Britanska Kolumbija|Whistler]] in [[Vancouver]], preden se konča na kanadsko-ameriški meji na severnem koncu Interstate 5 v zvezni državi [[Washington (zvezna država)|Washington]], začetek uradne vseameriške poti južno od Britanske Kolumbije. Medtem poteka cesta Alberta 2 proti jugu in vzhodu do ceste Alberta 3, ki vodi v Lethbridge, nato pa proti jugu po cesti Alberta 4 do meje med Kanado in ZDA, kjer postane Interstate 15 v [[Montana|Montani]]. To je prvi uradni odsek Panameriške ceste južno od [[Alberta (provinca)|Alberte]], ki sta tudi del koridorja CANAMEX. === Nadaljevanje v Združenih državah Amerike === Leta 1966 je ameriška zvezna uprava za ceste določila celoten meddržavni cestni sistem kot del pan-ameriškega cestnega sistema,<ref>American Automobile Association, ''American Motorist'', [https://books.google.com/books?id=yr8nAAAAMAAJ&q=%22Under+the+numerical%22 c. 1974]<!--FIXME needs a more precise citation--></ref><ref>New Mexico State Highway and Transportation Department, [http://www.nmshtd.state.nm.us/upload/contents/445/Memorial.pdf State of New Mexico Memorial Designations and Dedications of Highways, Structures and Buildings] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716081405/http://www.nmshtd.state.nm.us/upload/contents/445/Memorial.pdf |date=2011-07-16}}, 2007, p. 14</ref> vendar to ni bilo izraženo v nobeni uradni meddržavni signalizaciji. Med številnimi cestami, ki sestavljajo ta zelo obsežen sistem, jih je nekaj opaznih zaradi svoje pretežno usmerjenosti sever–jug in povezav z glavno mehiško potjo in njenimi odcepi ter s ključnimi potmi v Kanadi, ki se povezujejo s cestami Aljaske. Ceste so naslednje: *Interstate 5 poteka severno od [[San Diego|San Diega]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] do mesta Blaine v Washingtonu, nato pa se posredno poveže s cesto Britanske Kolumbije 99 severno od meje med Kanado in ZDA. Tehnično neposredno povezavo med isto meddržavno cesto in ameriškim sistemom Route 97 je mogoče najti v bližini Weeda v Kaliforniji. Ameriška cesta 97 teče od tega križišča proti severovzhodu in nato proti severu skozi [[Oregon]] in Washington ter na meji s Kanado postane cesta BC 97. *Interstate 15 povezuje San Diego s cesto Alberta 2, ki na koncu prečka Britansko Kolumbijo in se konča na južnem koncu ceste Alaska. Interstate 8 zagotavlja povezavo vzhod–zahod od San Diega do Interstate 10 blizu [[Phoenix, Arizona|Phoenixa]] v [[Arizona|Arizoni]]. Slednja se nadaljuje do Tucsona in se povezuje z Interstate 19, ki postane odcep Panameriške ceste skozi Mehiko na mejnem prehodu Nogales. *Interstate 25 poteka severno od Interstate 10 v Las Cruces, Nova Mehika, do Interstate 90 v [[Wyoming]]u. Ta pot nima neposrednega podaljška v Kanado, temveč je posredno povezana z meddržavno cesto 15. Cesta 25 v [[Albuquerque]]ju v Novi Mehiki je bila imenovana Pan-ameriška cesta<ref name="Bryan">{{navedi knjigo|last=Bryan|first=Howard|title=Albuquerque Remembered|publisher=University of New Mexico Press|location=Albuquerque|year=1989|isbn=978-0826337825|oclc=62109913|url=https://books.google.com/books?id=rSQAbMtClsYC&q=%22Pan+American+Freeway%22+%22Coronado+Freeway%22&pg=PA248|access-date=13 February 2013}}</ref>{{Rp|248}} kot podaljšek ceste 45, mehiške odcepa, ki povezuje El Paso z prvotna pot ob cesti 85 severno od Ciudad de Mexico.<ref>{{navedi splet|publisher=Dirección General de Servicios Técnicos, Secretaría de Comunicaciones y Transportes|title=Datos Viales de Hidalgo|url=http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/13_HIDALGO.pdf|year=2011|language=es|page=5|access-date=2012-01-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514175616/http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/13_HIDALGO.pdf|archive-date=2012-05-14}}</ref> Ta del I-25 v veliki meri sledi zgodovinskemu Camino Realu in tako služi kulturno pomembnemu delu panameriškega sistema. Tako kot I-15 je celotna pot Interstate 25 uradno nadaljevanje proti severu proti Alberti, kjer Highway 2 zagotavlja neposredno, a neuradno kanadsko povezavo s cesto Alaska. *Interstate 35 je severno nadaljevanje prvotne Panameriške ceste, ki sledi mehiški zvezni cesti 85. Razteza se od Lareda v Teksasu do meje med Kanado in ZDA severno od Dulutha v Minnesoti, z odcepom Interstate 29, ki vodi dlje proti zahodu proti Winnipeg, Manitoba. Odsek Interstate 35 v San Antoniu v Teksasu domačini imenujejo ''Pan Am Expressway''. I-35 je severno nadaljevanje mehiške ceste 85, prvotne uradne mehiške poti, ki se konča v Duluthu v Minnesoti, kjer se državna cesta Minnesote 61 nadaljuje do kanadsko-ameriške meje blizu Thunder Baya v [[Ontario|Ontariu]]. Transkanadska cesta zagotavlja povezavo od Winnipega in Thunder Baya do Alberte in Aljaske, vendar uradno ni del Panameriške ceste. *Dodatna pot, ki je le delno dokončana, je Interstate 69, ki bo sčasoma potekala severovzhodno od istega mejnega prehoda Laredo do koridorja Windsor-Quebec City v Kanadi, kjer pot postane neuradna. === Sorodne severnoameriške ceste === Več severnoameriških poti ima imena, ki se neposredno ne nanašajo na Panameriško cesto, deloma zato, ker nekateri odseki sledijo cestam, ki ne ustrezajo standardom polne [[avtocesta|avtoceste]]. *Koridor CANAMEX poteka od [[Ciudad de Mexico]] do zahodnih Združenih držav od Arizone do Montane<ref>{{navedi splet |url = http://www.canamex.org/fed_def.asp |title = Federal Definition |publisher = Canamex coalition |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20080110203215/http://www.canamex.org/fed_def.asp |archive-date = 2008-01-10 }}</ref> in se nadaljuje proti severu v zahodno Kanado. Čeprav nima uradnega statusa Panameriške ceste v Kanadi, je to edina uradna severnoameriška cesta, ki poteka skozi Kanado, ZDA in Mehiko ter povezuje Aljaško cesto s Panameriško cesto v Ciudad de Mexicu. Za razliko od ustreznih panameriških poti na jugozahodu Amerike, cesta Canamex obide San Diego z uporabo več nemeddržavnih cest, da zagotovi bližnjico od I-15 v [[Las Vegas]]u, [[Nevada]] do I-10 v Phoenixu, Arizona za promet, ki dostopa do I-15 od mejnega prehoda Nogales. *Cesta CanAm sledi cesti Interstate 25 od El Pasa do ameriške ceste 85 severno od [[Denver, Kolorado|Denverja]] v Koloradu, nato pa se nadaljuje v kanadsko provinco [[Saskatchewan]] in sledi delom provincialnih cest 35, 39, 6, 3 in 2 zaporedoma, preden se konča pri La Rongeu. Ta pot je bila prvič predlagana v 1920-ih, vendar ni bila nikoli ustrezno promovirana ali razvita. Odsek CanAm v južnem Saskatchewanu se je poslabšal do te mere, da ni več asfaltirana cesta.<ref name="SP">{{navedi novice | title = 'Super corridor' theories simply updated old idea | work = The Star Phoenix | date = August 28, 2007 | url = http://www.canada.com/saskatoonstarphoenix/news/forum/story.html?id=5db32cc0-13b7-45b0-90ad-7f64d62db6f7&p=1 | access-date = 2008-04-15 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20150301152639/http://www.canada.com/saskatoonstarphoenix/news/forum/story.html?id=5db32cc0-13b7-45b0-90ad-7f64d62db6f7&p=1 | archive-date = March 1, 2015 }}</ref> *Oznaka NAFTA Superhighway je bila neuradno uporabljena v povezavi z meddržavno cesto 35 od Lareda v Teksasu do kanadske meje; tam se zniža na pot brez ceste, ki se konča v Thunder Bayu v Ontariu. Odcep sledi Interstate 29 do meje, kjer se tudi zniža na glavno cesto, ki se razteza do Winnipega v Manitobi. Cesta NAFTA včasih neuradno vključuje Interstate 69, ki je večinoma dokončana od zahodnega Kentuckyja do kanadsko-ameriške meje v Port Huronu v Michiganu. V Kanadi se cesta Ontario 402 in druge ceste v koridorju Windsor-Quebec lahko štejejo za severovzhodni podaljšek te različice superhitre ceste NAFTA. Na jugozahodu, od zahodnega Kentuckyja do mehiške meje, še ni dokončana nobena cesta. Do dokončanja I-69 glavne cestne povezave z Mehiko sledijo delom ameriških poti 45 in 51 od Kentuckyja do zahodnega Tennesseeja, I-155 do Missourija, delom meddržavnih cest 55 in 40 od Missourija do Arkansasa in I-30 do Teksaški odsek I-35, ki se nadaljuje do mehiške meje pri Laredu v Teksasu. Odsek I-69, ki naj bi bil dokončan južno od Kentuckyja, naj bi se sčasoma nadaljeval proti jugozahodu do obale Teksaškega zaliva. Imel bo odcep, ki se bo povezoval s prvotno Panameriško potjo skozi Mehiko do Lareda, in dodatne veje, ki segajo do mehiških odcepov, ki prečkajo mejo pri Pharru v Teksasu in Brownsvillu v Teksasu. === Mehika === [[Image:Inter-American Highway map October 1933.jpg|thumb|Zemljevid Inter-American Highway dela ''Panameriške ceste'' iz leta 1933]] Uradna pot ''Panameriške ceste'' skozi Mehiko (kjer je znana kot Medameriška cesta) se začne v kraju Nuevo Laredo v Tamaulipasu (nasproti Lareda v Teksasu) in gre proti jugu do Ciudad de Mexico po mehiški zvezni cesti 85. Kasneje so bili odcepi do meje zgrajeni takole: *Nogales spur – mehiška zvezna cesta 15 iz Ciudad de Mexica *El Paso spur – mehiška zvezna cesta 45 od ceste 85 severno od Ciudad de Mexico do Ciudad Juáreza, Chihuahua *Eagle Pass spur – neznano, verjetno mehiška zvezna cesta 57 od Ciudad de Mexico do Piedras Negras, Coahuila *Pharr spur – mehiška zvezna cesta 40 od Monterreya do Reynosa, Tamaulipas *Brownsville spur – mehiška zvezna cesta 101 od Ciudad Victoria do Matamorosa, Tamaulipas Od Ciudad de Mexico do meje z Gvatemalo cesta sledi mehiški zvezni cesti 190.<ref>{{navedi splet|publisher=Dirección General de Servicios Técnicos, Secretaría de Comunicaciones y Transportes|title=Datos Viales de Puebla|url=http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/21_PUEBLA.pdf|year=2011|language=es|pages=2–3|access-date=2012-03-29|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514181200/http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/21_PUEBLA.pdf|archive-date=2012-05-14}}</ref> Na uvodni cestni dirki Carrera Panamericana, ki jo je organizirala mehiška vlada, naj bi bila končna postaja te južne poti Ciudad Cuauhtémoc v Chiapasu na gvatemalski meji.<ref>{{cite journal|author-last=Freeman|author-first=J. Brian|title="La carrera de la muerte": Death, Driving, and Rituals of Modernization in 1950s Mexico|journal=Studies in Latin American Popular Culture|volume=29|pages=2–23|date=June 2011|doi=10.1353/sla.2011.0008 |s2cid=145120707 |issn=2157-2941|url=https://www.utexaspressjournals.org/doi/abs/10.5555/slapc.2011.29.2?journalCode=slapc|quote=From Tuxtla, drivers made the final dash to the finish line in the small village of El Ocotal, struggling over the last 107 miles of still unpaved highway.}}</ref> === Srednja Amerika === [[Image:Panamericana-Chimaltenango-080215.jpg|thumb|Panameriška cesta v Chimaltenangu (Gvatemala), 2015.]] [[File:David (Panama) - Route Panaméricaine.JPG|thumb|Panameriška avtocesta pri Davidu, Chiriquí]] Panameriška (ali medameriška) cesta poteka skozi srednjeameriške države z oznako ceste CA-1 (Central American Highway 1). [[Belize]] je bil menda nekoč vključen v pot, potem ko je prešel na vožnjo po desni. Pred osamosvojitvijo je bila kot britanski Honduras edina srednjeameriška država, ki je vozila po levi strani ceste. ==== Gvatemala ==== V Gvatemali poteka skozi 10 departmajev, vključno z departmajem Gvatemala, kjer poteka skozi Guatemala City. ==== Salvador in Honduras ==== V Salvadorju poteka skozi mesta Santa Ana, Santa Tecla, Antiguo Cuscatlán, San Salvador, San Martín, San Miguel in prečka mejo s Hondurasom pri Amatillu in prečka Choluteco. ==== Nikaragva ==== Iz Hondurasa preide v Nikaragvo pri El Espinu, skozi nikaragovska mesta Somoto, Estelí, Sebaco, [[Managua]], Jinotepe in Rivas, preden vstopi v Kostariko pri Peñas Blancas. ==== Kostarika ==== V Kostariki je Panameriška cesta znana kot ''Carretera Interamericana'' (medameriška cesta) in je sestavljena iz dveh segmentov ''Carretera Interamericana Norte'' (cesta 1) in ''Carretera Interamericana Sur'' (cesta 2). Pot poteka skozi Liberijo, San José, Cartago, Pérez Zeledón, Palmares, Neily, preden prečka v Panamo pri Paso Canoasu. Najvišja točka celotne Panameriške ceste je na Cerro de la Muerte (Hrib smrti) v segmentu Carretera Interamericana Sur, na 3335 m. Alternativna pot, ki jo uporabljajo avtobusi in tovorni promet, ki se izogne prečkanju širšega metropolitanskega območja in Cerro de la Muerte, je po cesti 23 v kantonu Puntarenas s ceste 1, nato po cesti 27 in poti 34 ter po cesti 2 v Osa kanton. ==== Panama ==== V Panami prečka [[Panamski prekop]] preko mostu [[Puente Centenario]], cesta pa se konča pri Yavizi, na robu Dariénske vrzeli: zdaj se podaljšuje za 6 km do Pinogane, ki bo vključeval most čez reko Chucunaque.<ref>https://www.metrolibre.com/economia/construccion-de-la-nueva-carretera-de-yaviza-a-pinogana-alcanza-un-16-de-avance-KN4924693</ref> Cesta se je prej končala v Cañiti v Panami, 180 km severno od njenega sedanjega konca. Financiranje vlade Združenih držav je bilo še posebej pomembno za dokončanje visokega [[Puente de las Américas|mostu Amerik]] čez Panamski prekop v letih, ko so prekop upravljale Združene države. === Dariénska vrzel === {{glavni|Darienska vrzel}} [[File:Darien_Gap_OSM.svg|thumb|300px|Zemljevid vrzeli Darién in odcepa na Panameriški cesti med Yavizo v Panami in Turbo v Kolumbiji]] Panameriško cesto med Panamo in Kolumbijo prekinja 106 km dolg odsek [[močvirje|močvirja]], znan kot [[Darienska vrzel]]. Cesta se konča pri Turbo v Kolumbiji in Yavizi v Panami. Zaradi močvirij, barij in rek bi bila gradnja zelo draga. Čezenj se da prehoditi peš, vendar je zelo težko in zelo nevarno. Že desetletja so si prizadevali odpraviti vrzel na Panameriški cesti, vendar so bilo sporno. Načrtovanje se je začelo leta 1971 s pomočjo financiranja Združenih držav, vendar je bilo to leta 1974 ustavljeno zaradi skrbi okoljevarstvenikov. Naslednja prizadevanja za izgradnjo ceste so se začela leta 1992, vendar je leta 1994 agencija Združenih narodov poročala, da bosta cesta in poznejši razvoj povzročila veliko okoljsko škodo. Embera-Wounaan in Kuna sta tudi izrazila zaskrbljenost, da bi lahko cesta povzročila morebitno erozijo njihovih kultur. Dariénska vrzel že vrsto let izziva pustolovce. Ekspedicija iz leta 1962 s tremi avtomobili Chevrolet Corvair z motorjem zadaj in dvema tovornjakoma je zaključila pot proti jugu od Chicaga do kolumbijske meje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ghgRH9m2fOI|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030170019/https://www.youtube.com/watch?v=ghgRH9m2fOI|archive-date=2023-10-30|url-status=bot: unknown|title=Daring The Darien|last=Lenny Clairmont|date=21 February 2016|via=YouTube|accessdate=2023-11-09}}</ref> Britanska ekspedicija v letih 1971–1972 od Aljaske do Argentine je poskušala prevoziti vrzel z dvema standardnima proizvodnima Range Roverjema, ki ju je podpirala ekipa Land Roverjev. Komaj jim je uspelo prebiti prehod po skrajnem terenu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.range-rover-classic.com/Home/range-rover-darien-gap | title=Range Rover Darien Gap - Range Rover Classic | accessdate=2023-11-09 | archive-date=2018-10-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181020165913/http://www.range-rover-classic.com/Home/range-rover-darien-gap | url-status=dead }}</ref> Leta 1979 je ekipa pod vodstvom Marka Smitha vozila standardne serijske jeepe modela CJ7 od juga do severa in s težavo prečkala vrzel.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QrPbBkr44PU|title=The Greatest Jeep Adventure Ever! Mark Smith & The Darien Gap - Dirt Every Day Ep. 39|last=MotorTrend Channel|date=12 May 2015|via=YouTube}}</ref> Leta 1984 sta Loren in Patty Upton opravila prvo »povsem kopensko« vozilo, ki je prečkalo vrzel z uporabo jeepa CJ-5 iz leta 1966, imenovanega Sand Ship Discovery. Potrebovali so 741 dni prebijanja, vitlanja, sekanja in kopanja skozi negostoljubno džunglo Dariénske vrzeli.<ref>{{navedi splet|url=http://www.outbackofbeyond.com/roads-end.html|title=Romantic High Adventure Expeditions|website=www.outbackofbeyond.com|accessdate=2023-11-09|archive-date=2023-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230929101109/https://outbackofbeyond.com/roads-end.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://adventureriderradio.com/adventure-rider-radio-episodes/2020/9/24/roadless-jungle-irate-kunas-and-guerrilla-encounters-darien-gap-expedition|title=Roadless Jungle, Irate Kunas and Guerrilla Encounters - Darien Gap Expedition|website=Motorcycle Podcasts Adventure Rider Radio & RAW}}</ref> V 21. stoletju se številni obupani Haitijci in Venezuelci odpravijo proti severu proti mehiško-ameriški meji, prečkajo vrzel peš in poročajo o groznih razmerah.<ref>{{navedi novice |date=2023-08-02 |title=UN calls for regional solutions to curb record migration through Darien Gap |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/americas/un-calls-regional-solutions-curb-record-migration-through-darien-gap-2023-08-02/ |access-date=2023-08-09}}</ref> Ena od predlaganih možnosti za premostitev vrzeli je kratka trajektna povezava od Kolumbije do novega trajektnega pristanišča v Panami<ref>{{navedi splet|title=The Coming Era of Mega Systems, Part 1 – Transportation|url=http://www.futuristspeaker.com/2014/12/the-coming-era-of-mega-systems-part-1-transportation/ |website=DaVinci Institute – Futurist Speaker|access-date=10 February 2017|date=2014-12-16}}</ref> z razširitvijo obstoječe panamske ceste, ki bi dokončala cesto, ne da bi pri tem kršila te okoljske vidike. Vendar so se pretekli poskusi upravljanja takšne storitve končali neuspešno. == Južni del == [[Image:Chile Via Panam.svg|thumb|Znak ščit ''Vía PanAm'' včasih najdemo na poteh v južnoameriških državah (kot je Čile), povezanih s Panameriško cesto]] [[Image:IndigenaFusa.JPG|thumb|upright=1.0|Skulptura domorodca, ki stoji na vhodu v Fusagasugá, Kolumbija, čez cesto 40]] === Kolumbija in Venezuela === Južni del ceste se začne v mestu Turbo v Kolumbiji, od koder sledi kolumbijski cesti 62 do [[Medellín]]a. Pri Medellínu vodi Colombia Highway 56 do [[Bogota|Bogote]], Colombia Highway 25 pa zavije proti jugu za bolj neposredno pot. Kolumbijska cesta 40 je speljana jugozahodno od Bogote, da se priključi na cesto 25 pri Zarzalu. Cesta 25 se nadaljuje vse do meje z Ekvadorjem. Druga pot, znana kot cesta Simóna Bolívarja, poteka od Bogote (Kolumbija) do La Guaire (Venezuela). Začne se z uporabo kolumbijskih cest 55 in 66 vse do meje z Venezuelo. Od tam uporablja venezuelsko cesto 1 do [[Caracas]]a in venezuelsko cesto 9 do konca v La Guairi. === Peru, Ekvador in Čile === [[File:TRUE EQUATORIAL MONUMENT ON THE PAN AMERICAN HIGHWAY; CAYAMBE, ECUADOR.jpg|thumb|upright=1.1|Spomenik na ekvatorju na cesti blizu Cayambe, Ekvador]] Ekvadorska cesta 35 poteka po celotni dolžini države. Perujska cesta 1 vodi Panameriško cesto skozi Peru do meje s Čilom. V Čilu cesta sledi čilski poti 5 proti jugu do (Llaillay), točke severno od [[Santiago de Chile|Santiaga]], kjer se cesta razcepi na dva dela, od katerih eden poteka skozi čilsko ozemlje do [[Puerto Montt]]a, kjer se ponovno razcepi, do Quellóna na [[Arhipelag Chiloé|otoku Chiloé]] in na njeno nadaljevanje kot Carretera Austral. Drugi del gre proti vzhodu po čilski cesti 60, ki gre skozi [[Andi|Ande]] do predora Kristusa Odrešenika znotraj prelaza Los Libertadores. Čilensko-argentinska meja je na sredini predora. === Argentina in Paragvaj === [[Image:Avenida General Paz entre Cabildo y Panamericana.jpg|thumb|upright=1.0|Skoraj vsi panameriški odseki v Gran Buenos Airesu so sodobne avtoceste]] [[File:Acceso Oeste km 17.jpg|thumb|right|Zahodni dostop do Buenos Airesa]] [[File:Ruta Panamericana Buenos Aires Florida.jpg|alt=|thumb|Odsek Panameriške ceste v Argentini]] V Argentini se argentinska nacionalna cesta 7 začne v predoru Kristusa Odrešenika in nadaljuje do [[Buenos Aires]]a, konca glavne avtoceste.<ref>{{navedi splet|title = Pan-American Highway&nbsp;– MSN Encarta|url = http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568725/Pan-American_Highway.html|access-date = 2008-09-19|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20080513085631/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568725/Pan-American_Highway.html|archive-date = 2008-05-13}}</ref> Cestno omrežje se nadaljuje tudi južno od Buenos Airesa vzdolž argentinske državne ceste 3 proti mestu [[Ushuaia]] na [[Ognjena zemlja|Ognjeni zemlji]]. Druga veja, od Buenos Airesa do [[Asunción]]a v [[Paragvaj]]u, vodi iz Buenos Airesa po argentinski nacionalni cesti 9. Preklopi na argentinsko državno pot 11 pri Rosariu, ki prečka mejo s Paragvajem prav pri Asunciónu. Druge veje verjetno obstajajo po središču Južne Amerike. === Brazilija in Urugvaj === Nadaljevanje Panameriške ceste do brazilskih mest [[São Paulo]] in [[Rio de Janeiro]] uporablja trajekt od Buenos Airesa do Colonije v Urugvaju in Urugvajske ceste 1 do [[Montevideo|Montevidea]]. Urugvajska cesta 9 in brazilska cesta 471 vodita do bližine mesta Pelotas, od koder vodi brazilska cesta 116 do brazilskih glavnih mest. === Gvajana, Surinam in Francoska Gvajana === Cesta nima uradnih odsekov do [[Belize]]ja, [[Gvajana|Gvajane]], [[Surinam]]a (tam znana v nizozemščini: ''Pan-Amerikaanse weg'') in [[Francoska Gvajana|Francoske Gvajane]], niti do katere koli otoške države v Ameriki. Vendar se ceste iz Venezuele povezujejo z brazilsko [[Transamazonska cesta|transamazonsko cesto]], ki zagotavlja jugozahodni vhod v Gvajano, pot do obale in sledi obalni poti skozi Surinam do Francoske Gvajane. == Odsek West Indies == Razpravljali so o načrtih za vključitev Zahodne Indije v sistem panameriških cest. V skladu s tem bi vzpostavili trajektni sistem za povezovanje terminalnih točk ceste. Popotniki bi se nato lahko s trajektom odpravili iz Key Westa v Havano, se odpeljali do vzhodnega konca Kube, s trajektom do [[Haiti]]ja, vozili skozi Haiti in [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]] ter ponovno s trajektom v [[Portoriko]]. V ta sistem bi bil vključen tudi trajekt od zahodnega konca Kube do polotoka Jukatan. Mehika je že raziskala pot, ki bi potekala čez [[Jukatan]], [[Campeche]] in [[Chiapas]] do [[San Cristóbal de las Casas]] na Panameriški cesti. (''The Pan American Highway System'' od Travel Division Pan American Union, Washington D.C. oktober 1947) == Umetnost in kultura == Potopisec Tim Cahill je napisal knjigo ''Road Fever'' o svoji rekordni 24-dnevni vožnji od Ushuaie v argentinski provinci Tierra del Fuego do Prudhoe Baya v ameriški zvezni državi Aljaska s profesionalnim voznikom na dolge razdalje Garryjem Sowerbyjem, večino njune pot po Panameriški cesti.<ref>{{navedi knjigo|last = Cahill|first = Tim|author-link = Tim Cahill (writer)|title = Road Fever|publisher = Vintage|isbn = 978-0-394-75837-4|year = 1992|url-access = registration|url = https://archive.org/details/roadfeverhighspe00cahi_0}}</ref> V britanski avtomobilistični oddaji ''Top Gear'' so se voditelji na odseku ceste zapeljali s svojimi terenskimi vozili v bolivijski specialki. Leta 2003 je Kevin Sanders, kolesar na dolge proge, podrl Guinnessov svetovni rekord za najhitrejše prečkanje ceste z motorjem v 34 dneh.<ref name=Independent2005>{{navedi novice | url=https://www.independent.co.uk/student/gap-year/how-to-have-a-real-adventure-315689.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220524/https://www.independent.co.uk/student/gap-year/how-to-have-a-real-adventure-315689.html |archive-date=2022-05-24 |url-access=subscription |url-status=live| newspaper=The Independent (UK)|date= 29 September 2005 | first= Tim | last= Walker |access-date=3 August 2010| title=How to have a real adventure: Take a train or get on a bike to experience the thrill of travel as it used to be}}</ref> Leta 2018 je britanski kolesar Dean Stott, ki je načrtoval, da bo v 110 dneh prekolesaril Ameriko in postavil nov Guinnessov svetovni rekord, v nekaj manj kot 100 dneh opravil 22.500 km dolgo pot od juga do severa, kar je za 17 dni podrlo rekord, ki ga je leta 2015 postavil Mehičan Carlos Santamaría Covarrubias.<ref>{{navedi splet|date=2018-06-05|title=Special Forces soldier breaks record for cycling the Pan-American Highway|url=https://www.guinnessworldrecords.com/news/2018/6/special-forces-solider-breaks-record-for-cycling-the-pan-american-highway-528445/|access-date=2020-11-19|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref> Stott je bil navdihnjen, da je pomaknil urnik, potem ko je izvedel, da sta bila on in njegova žena povabljena na kraljevo poroko, in da bi dogodek zamudil, če bi se držal svojega prvotnega urnika.<ref>{{navedi novice|url=https://road.cc/content/news/241762-british-cyclist-smashes-pan-american-highway-record-after-learning-royal-wedding|title=British cyclist smashes Pan American Highway record after learning of royal wedding invitation|date=2018-05-14|work=road.cc|access-date=2018-10-02|language=en}}</ref> Stottov rekord je trajal le nekaj mesecev, saj je avstrijski vzdržljivostni kolesar Michael Strasser, ki je vozil od severa proti jugu, podrl rekord s časom 84 dni, 11 ur in 50 minut (23. julij – 16. oktober 2018).<ref>{{navedi splet|title=Fastest cycle journey of the Pan-American Highway|url=https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/fastest-cycle-journey-of-the-pan-american-highway/|access-date=2020-11-19|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Eberle-Abasolo|first=Christian|date=2019-02-25|title=The Austrian endurance rider set a new world record in 2018 when he cycled 22,642km from Alaska to Patagonia in 84 days. Here are all the need-to-know facts, figures and quotes from his big journey.|url=https://www.redbull.com/za-en/theredbulletin/michael-strasser-ice2ice-pan-american-highway-ride-stats|access-date=2020-11-19|website=www.redbull.com}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px"; mode="center"> File:Deadhorse Sign.JPG|Severni konec Panameriške ceste pri mestu Deadhorse na Aljaski v ZDA File:I-25 southbound at Big I.jpg|Interstate 25 (Panameriška cesta), ki se približuje križišču Big I v Albuquerqueju, Nova Mehika, ZDA File:Carretera Panamericana El Salvador San Martin.jpg|Panameriška cesta skozi San Martin v Salvadorju File:Carretera Panamericana El Salvador Feb 2011.jpg|Še en pogled na Panameriško cesto v Salvadorju File:Panamericana El Salvador Pista.png|Panameriška cesta v Salvadorju med Lurdom in Santa Ano; ta raven 1,5 km dolg ravni odsek se lahko uporablja kot vzletišče in je bil uporabljen med državljansko vojno v Salvadorju. File:Carretera Panamericana en Gunacaste Costa Rica.jpg|Panameriška cesta v Guanacasteju v Kostariki (gre proti meji z Nikaragvo, še vedno veliko kilometrov stran) File:Costa Rica Panamerican Highway.png|Panameriška cesta v Tres Riosu v Kostariki, tik pred cestninsko postajo (še približno 337 km do panamske meje). File:Panamerican highway at Costa Rica Panama border.jpg|Panameriška cesta na meji Kostarike in Paname File:Carretera Panamericana Ecuador.jpg|Panamericana v Pichinchi, Ekvador, blizu Cashapambe File:Panamericana Peru Pacasmayo.JPG|Panamericana - severni Peru blizu Pacasmaya File:PanAmericanHighwayPeru.jpg|Panamericana blizu Puerto De Lomas, Peru File:Panamericana Atacama Peru.JPG|Panamericana v puščavi Atacama na severu Čila File:Suburban 1986.jpg|Chevy Suburban je prevozil celotno Panameriško cesto. Patagonija, Čile. File:Panamericana - Cordillera de los Andes Ecuador.JPG|Panamericana v Cordillera de los Andes, južni Ekvador, blizu Catacocha, 2500 m nadmorske višine. File:JUNIN Ruta 7 001.jpg|Nacionalna cesta 7—Panameriška cesta v Junínu, Buenos Aires, Argentina </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * "Plan Federal Highway System", ''[[The New York Times]]'', May 15, 1932, section XX page 7<!-- Possibly: "THE AUTOMOBILE INDUSTRY REPORTS; Makers Consider Giving Delivered Prices -- New Duesenberg Out" (in a subsection?) May 8, 1932?, section XX page 7 https://www.nytimes.com/1932/05/08/archives/the-automobile-industry-reports-makers-consider-giving-delivered.html --> * [https://www.nytimes.com/1936/01/26/archives/reported-from-the-motor-world-general-motors-shows-announced-36.html "Reported from the Motor World"] {{subscription}}, ''The New York Times'', January 26, 1936, section XX page 6 * [https://www.nytimes.com/1953/01/07/archives/hemisphere-road-is-nearer-reality-pan-american-highway-grows-with.html "Hemisphere Road Is Nearer Reality"] {{subscription}}, ''The New York Times'', January 7, 1953, page 58 * 1997–98 [[American Automobile Association|AAA]] Caribbean, Central America and South America map * [https://books.google.com/books?id=WNYDAAAAMBAJ&pg=PA28 "Longest Road in the World"], ''Popular Mechanics'', March 1943 == Zunanje povezave == {{Commons category|Pan-American Highway}} {{Wikivoyage}} * {{osmrelation-inline|240861}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ceste]] pel1ujusmvhehqchycng36wtmg99w05 6675380 6675372 2026-05-13T17:12:05Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ceste]]; dodal [[Kategorija:Panameriška magistrala]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675380 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta<!--|header_type=historic--> |name=Panameriška cesta |translation={{lang-en|Pan–American Highway}}<br>{{lang-fr|(Auto)route panaméricaine/transaméricaine}}<br>{{lang-pt|Rodovia/Autoestrada Pan-americana}}<br>{{lang-es|Autopista/Carretera/Ruta Panamericana}} |map=PanAmericanHwy.png |map_notes=Panameriška cesta od zaliva [[Prudhoe Bay, Aljaska|Prudhoe Bay]] na Aljaski do [[Quellón]]a v Čilu in [[Ushuaia|Ushuaie]], Argentina, z uradnimi in neuradnimi potmi, prikazanimi v Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki. Nekaj izbranih neuradnih poti, prikazanih skozi Združene države in Kanado, kot so obstajale v zgodnjih 1960-ih. Leta 1966 je novi sistem [[Interstate Highway System|meddržavnih cest v ZDA]] prinesel uradni status večini prej neuradnih poti v [[Celinske Združene države|celinski ZDA]]. |established= |direction_a=Sever |direction_b=Jug |length_mi= |length_ref= |section1=Severnoameriški odsek |length_mi1= |length_ref1= |terminus_a1=[[Prudhoe Bay, Alaska|Prudhoe Bay]], United States |terminus_b1=[[Yaviza]], Panama |section2=Južnoameriški odsek |length_mi2= |length_ref2= |terminus_a2=[[Turbo, Kolumbija|Turbo]], Kolumbija |terminus_b2=[[Ushuaia]], Argentina |countries='''Severna Amerika:''' [[Združene države Amerike]], [[Kanada]], [[Mehika]], [[Gvatemala]], [[Salvador]], [[Honduras]], [[Nikaragva]], [[Kostarika]], [[Panama]]<br>'''Južna Amerika:''' [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Peru]], [[Čile]], [[Argentina]] |system='''Sistem [[Panameriška cesta|Panameriških cest]]''' }} '''''Panameriška cesta''''' je mreža [[cesta|cest]], ki se razteza čez obe Ameriki in meri skupno dolžino približno 30.000 kilometrov.<ref>{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=88271|title=A Gap in the Andes: Image of the Day|date=2015-04-02|website=earthobservatory.nasa.gov|language=en|access-date=2017-01-22}}</ref> Razen odcepa približno 106 km čez mejo med severozahodno [[Kolumbija|Kolumbijo]] in jugovzhodno [[Panama|Panamo]], imenovanega [[Darienska vrzel]], ceste povezujejo skoraj vse pacifiške obalne države Amerik v povezanem cestnem sistemu. Po Guinnessovi knjigi rekordov je Panameriška cesta najdaljša 'motorna cesta' na svetu. Po kopnem je mogoče prečkati [[Južna Amerika|Južno Ameriko]] in [[Srednja Amerika|Srednjo Ameriko]] – zadnje mesto v Kolumbiji do prve postojanke v Panami – s težkim in nevarnim vsaj štiridnevnim pohodom skozi Dariensko vrzel, eno najbolj deževnih območij na planetu. Panameriška cesta poteka skozi številna raznolika podnebja in ekološke tipe – od gostih džungel do sušnih puščav in nerodovitne tundre. Nekatera območja so popolnoma prehodna le v sušnem obdobju. Sistem panameriških cest je fizično večinoma dokončan in se ''[[de facto]]'' razteza od zaliva [[Prudhoe Bay]] na [[Aljaska|Aljaski]] v Severni Ameriki do najjužnejših delov Južne Amerike. Zahteva se več južnih cestnih terminalov, vključno z mestoma [[Puerto Montt]] in Quellón v [[Čile|Čilu]] ter [[Ushuaia]] v [[Argentina|Argentini]]. Zahodno in severno od Dariénske vrzeli je ta cesta znana tudi kot Medameriška cesta skozi Srednjo Ameriko in Mehiko. Tam se razcepi na več deviacij, ki vodijo do meje z Mehiko in ZDA. == Koncept == Ideja, da bi lahko in morala obstajati medameriška cesta, ki bi povezovala narode Severne, Srednje in Južne Amerike, je ideja, ki izvira iz Združenih držav.<ref>{{navedi novice|title=Así es el Tapón del Darién, la región más peligrosa de Latinoamérica|newspaper=El Comercio (Peru)|author=BBC Mundo|date=February 1, 2018|url=https://elcomercio.pe/mundo/latinoamerica/infierno-cruzar-tapon-darien-region-intransitable-peligrosa-america-latina-noticia-493489-noticia/}}</ref> Gradili so ga po fazah. Prva, kmalu zatem, ko se je bilo mogoče čez ZDA voziti po asfaltirani cesti, je bila cesta od Lareda v [[Teksas]]u do [[Ciudad de Mexico]]. Druga etapa je bila Inter-American Highway do [[Panama (mesto)|Paname]]; prej ni bilo cest in malo trgovine med večino srednjeameriških držav. Med [[Kostarika|Kostariko]] in Panamo ni bilo nobene ceste, dokler leta 1941 inženirska enota ameriške vojske zaradi dostopa do [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] ni začela graditi ceste.<ref>{{navedi novice|title=The birth of the Pan-American Highway in Costa Rica|newspaper=Tico Times|first=Max|last=Schwartz |date=November 19, 2021|url=https://ticotimes.net/2021/11/19/tbt-the-birth-of-the-pan-american-highway}}</ref> Tretja etapa, ki še ni bila dokončana in morda nikoli ne bo, se nadaljuje do južnega konca Južne Amerike v [[Narodni park Tierra del Fuego|narodnem parku Tierra del Fuego]] blizu Ushuaie v Argentini. Tako Panama kot Kolumbija, pa tudi okoljevarstveniki, nasprotujejo gradnji ceste skozi Dariénsko vrzel, ki ločuje obe celini. Kubanski predlog, ki je danes pozabljen, ker iz njega ni bilo nič, je bil ustvariti ''circuito del Caribe'' (karibsko povezavo). Razširili bi cesto do Puerto Juáreza v Mehiki (Cancún) in od tam s trajektom do Pinar del Río na [[Kuba|Kubi]], od tam po cesti do [[Havana|Havane]] in ponovno s trajektom do Key Westa na [[Florida|Floridi]] in čezmorske ceste.<ref>{{navedi knjigo|title=La Carretera Panamericana y el circuito del Caribe : Pinar del Río, puente de América : conferencia pronunciada en la sesión celebrada por el Club de Leones de la Habana, en el Hotel Sevilla, el martes 15 de septiembre de 1953|first=José Manuel|last=Cortina|location=Havana|publisher=none|edition=2nd|year= 1957|origyear=1954|oclc=27001400}}</ref> Poslabšanje odnosov med Kubo in ZDA po [[Kubanska revolucija|kubanski revoluciji]] leta 1959 je končalo pogovore o tem projektu. == Razvoj in gradnja == Koncept kopenske poti od enega konca Amerike do drugega je bil prvotno predlagan kot [[železnica]]. Leta 1884 je [[Ameriški kongres]] sprejel zakon z načrtom za izgradnjo medameriškega železniškega sistema.<ref name=Hot>{{navedi knjigo|title=Hot spot : Latin America|last=Dent|first=David W.|url=https://archive.org/details/hotspotlatinamer0000dent/page/n7/mode/2up?q=978|date=2008|location =Westport, Connecticut|publisher=Greenwood Press|page=84|isbn=978-0-313-33661-4}}</ref> O tem so razpravljali na prvi vseameriški konferenci leta 1889; vendar se gradnja nikoli ni začela. Koncept je bil opuščen po neodvisnosti Paname leta 1903, ko so se začela dela na prekopu. Koncept gradnje ceste namesto železnice se je pojavil na peti mednarodni konferenci ameriških držav leta 1923, potem ko so avtomobili in druga vozila začela nadomeščati železnice tako za prevoz potnikov kot blaga. Prva konferenca o gradnji ceste je bila 5. oktobra 1925. Končno so 29. julija 1937, v zadnjih letih velike depresije, so Argentina, Bolivija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Peru, Kanada in ZDA podpisale konvencijo o panameriški cesti, s katero so se dogovorili, da bodo dosegli hitro gradnjo z vsemi ustreznimi sredstvi.<ref>[http://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/LON/Volume%20188/v188.pdf Text of the Convention].</ref> Trinajst let kasneje, leta 1950, je Mehika postala prva latinskoameriška država, ki je dokončala svoj del ceste.<ref name=Silverstein>{{cite journal|title = Highway Run|journal = Harper's|pages = 70–80|date = July 2006}}</ref> Čeprav je zamisel o ''Panameriški cesti'' nastala v Združenih državah in je posredno povezana z razcvetom ameriške avtomobilske industrije, pri signalizaciji ni bila označena nobena pot v Združenih državah (razen na Aljaski), še manj pa označena kot ameriški del Panameriške ceste. Vendar pa je I-25 označena kot Panameriška cesta v državah, kot sta [[Nova Mehika]] in [[Kolorado]]. Po navedbah zveznega ministrstva za promet je sistem meddržavnih cest odsek ceste Združenih držav. V Kanadi sploh ni označena. Velik del cest v Latinski Ameriki je na ameriško pobudo izrecno označen kot Panameriški (običajno ''Vía Panam'' ali ''Vía Panamericana''). == Udeleže države == [[Image:Alaska Highway1.png|right|312px|thumb|Zemljevid dela ''Alaska Highway'' (v rdeči barvi) sistema Panameriške ceste]] Severna panameriška cesta poteka skozi devet držav, vključno s Srednjo Ameriko: {{Div col|colwidth=30em}} * [[Kanada]] (CANAMEX koridor neuradno) * [[Združene države Amerike]] (Interstate Highway System uradno) * [[Mehika]] * [[Gvatemala]] * [[Salvador]] * [[Honduras]] * [[Nikaragva]] * [[Kostarika]] * [[Panama]] {{div col end}} Južna panameriška cesta poteka skozi pet držav: {{Div col|colwidth=30em}} * [[Kolumbija]] * [[Ekvador]] * [[Peru]] * [[Čile]] * [[Argentina]] {{div col end}} Pomembne veje povezujejo tudi s štirimi drugimi južnoameriškimi državami: * [[Bolivija]] * [[Brazilija]] * [[Paragvaj]] * [[Urugvaj]] == Severni del == [[File:I-35 nb ia exit 182.jpg|thumb|300px|Interstate 35 v ameriški zvezni državi Iowa. I-35 je ''de facto'' veja Panameriške ceste]] [[File:Interstate 25 approaching Santa Fe New Mexico.jpg|thumb|300px|Interstate 25 v ameriški zvezni državi Nova Mehika. I-25 je del druge ''de facto'' veje in ima v Albuquerque oznako ''Pan-American Freeway'']] === Aljaska in Kanada === Aljaška cesta skozi Aljasko, [[Yukon]] in [[Britanska Kolumbija|Britansko Kolumbijo]] se običajno šteje za dejanski severni podaljšek Panameriške ceste, tako kot Dalton Highway na Aljaski. V Kanadi nobena cesta ni bila uradno označena kot Panameriška cesta. Nacionalni cestni sistem, ki vključuje, a ni omejen na transkanadsko cesto, je edini uradni medprovinčni cestni sistem v državi. Vendar je več kanadskih cest naravni podaljšek več ključnih ameriških cest, ki segajo do meje med Kanado in ZDA. Cesta Britanske Kolumbije 97 in cesta 2 do Alberte se začneta tam, kjer se konča južni konec ceste na Aljaski. Cesta 97 postane ameriška cesta 97 na meji med Kanado in ZDA. Cesta Britanske Kolumbije 99 zagotavlja alternativno pot od ceste 97 severno od Cache Creeka; teče skozi [[Whistler, Britanska Kolumbija|Whistler]] in [[Vancouver]], preden se konča na kanadsko-ameriški meji na severnem koncu Interstate 5 v zvezni državi [[Washington (zvezna država)|Washington]], začetek uradne vseameriške poti južno od Britanske Kolumbije. Medtem poteka cesta Alberta 2 proti jugu in vzhodu do ceste Alberta 3, ki vodi v Lethbridge, nato pa proti jugu po cesti Alberta 4 do meje med Kanado in ZDA, kjer postane Interstate 15 v [[Montana|Montani]]. To je prvi uradni odsek Panameriške ceste južno od [[Alberta (provinca)|Alberte]], ki sta tudi del koridorja CANAMEX. === Nadaljevanje v Združenih državah Amerike === Leta 1966 je ameriška zvezna uprava za ceste določila celoten meddržavni cestni sistem kot del pan-ameriškega cestnega sistema,<ref>American Automobile Association, ''American Motorist'', [https://books.google.com/books?id=yr8nAAAAMAAJ&q=%22Under+the+numerical%22 c. 1974]<!--FIXME needs a more precise citation--></ref><ref>New Mexico State Highway and Transportation Department, [http://www.nmshtd.state.nm.us/upload/contents/445/Memorial.pdf State of New Mexico Memorial Designations and Dedications of Highways, Structures and Buildings] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716081405/http://www.nmshtd.state.nm.us/upload/contents/445/Memorial.pdf |date=2011-07-16}}, 2007, p. 14</ref> vendar to ni bilo izraženo v nobeni uradni meddržavni signalizaciji. Med številnimi cestami, ki sestavljajo ta zelo obsežen sistem, jih je nekaj opaznih zaradi svoje pretežno usmerjenosti sever–jug in povezav z glavno mehiško potjo in njenimi odcepi ter s ključnimi potmi v Kanadi, ki se povezujejo s cestami Aljaske. Ceste so naslednje: *Interstate 5 poteka severno od [[San Diego|San Diega]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] do mesta Blaine v Washingtonu, nato pa se posredno poveže s cesto Britanske Kolumbije 99 severno od meje med Kanado in ZDA. Tehnično neposredno povezavo med isto meddržavno cesto in ameriškim sistemom Route 97 je mogoče najti v bližini Weeda v Kaliforniji. Ameriška cesta 97 teče od tega križišča proti severovzhodu in nato proti severu skozi [[Oregon]] in Washington ter na meji s Kanado postane cesta BC 97. *Interstate 15 povezuje San Diego s cesto Alberta 2, ki na koncu prečka Britansko Kolumbijo in se konča na južnem koncu ceste Alaska. Interstate 8 zagotavlja povezavo vzhod–zahod od San Diega do Interstate 10 blizu [[Phoenix, Arizona|Phoenixa]] v [[Arizona|Arizoni]]. Slednja se nadaljuje do Tucsona in se povezuje z Interstate 19, ki postane odcep Panameriške ceste skozi Mehiko na mejnem prehodu Nogales. *Interstate 25 poteka severno od Interstate 10 v Las Cruces, Nova Mehika, do Interstate 90 v [[Wyoming]]u. Ta pot nima neposrednega podaljška v Kanado, temveč je posredno povezana z meddržavno cesto 15. Cesta 25 v [[Albuquerque]]ju v Novi Mehiki je bila imenovana Pan-ameriška cesta<ref name="Bryan">{{navedi knjigo|last=Bryan|first=Howard|title=Albuquerque Remembered|publisher=University of New Mexico Press|location=Albuquerque|year=1989|isbn=978-0826337825|oclc=62109913|url=https://books.google.com/books?id=rSQAbMtClsYC&q=%22Pan+American+Freeway%22+%22Coronado+Freeway%22&pg=PA248|access-date=13 February 2013}}</ref>{{Rp|248}} kot podaljšek ceste 45, mehiške odcepa, ki povezuje El Paso z prvotna pot ob cesti 85 severno od Ciudad de Mexico.<ref>{{navedi splet|publisher=Dirección General de Servicios Técnicos, Secretaría de Comunicaciones y Transportes|title=Datos Viales de Hidalgo|url=http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/13_HIDALGO.pdf|year=2011|language=es|page=5|access-date=2012-01-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514175616/http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/13_HIDALGO.pdf|archive-date=2012-05-14}}</ref> Ta del I-25 v veliki meri sledi zgodovinskemu Camino Realu in tako služi kulturno pomembnemu delu panameriškega sistema. Tako kot I-15 je celotna pot Interstate 25 uradno nadaljevanje proti severu proti Alberti, kjer Highway 2 zagotavlja neposredno, a neuradno kanadsko povezavo s cesto Alaska. *Interstate 35 je severno nadaljevanje prvotne Panameriške ceste, ki sledi mehiški zvezni cesti 85. Razteza se od Lareda v Teksasu do meje med Kanado in ZDA severno od Dulutha v Minnesoti, z odcepom Interstate 29, ki vodi dlje proti zahodu proti Winnipeg, Manitoba. Odsek Interstate 35 v San Antoniu v Teksasu domačini imenujejo ''Pan Am Expressway''. I-35 je severno nadaljevanje mehiške ceste 85, prvotne uradne mehiške poti, ki se konča v Duluthu v Minnesoti, kjer se državna cesta Minnesote 61 nadaljuje do kanadsko-ameriške meje blizu Thunder Baya v [[Ontario|Ontariu]]. Transkanadska cesta zagotavlja povezavo od Winnipega in Thunder Baya do Alberte in Aljaske, vendar uradno ni del Panameriške ceste. *Dodatna pot, ki je le delno dokončana, je Interstate 69, ki bo sčasoma potekala severovzhodno od istega mejnega prehoda Laredo do koridorja Windsor-Quebec City v Kanadi, kjer pot postane neuradna. === Sorodne severnoameriške ceste === Več severnoameriških poti ima imena, ki se neposredno ne nanašajo na Panameriško cesto, deloma zato, ker nekateri odseki sledijo cestam, ki ne ustrezajo standardom polne [[avtocesta|avtoceste]]. *Koridor CANAMEX poteka od [[Ciudad de Mexico]] do zahodnih Združenih držav od Arizone do Montane<ref>{{navedi splet |url = http://www.canamex.org/fed_def.asp |title = Federal Definition |publisher = Canamex coalition |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20080110203215/http://www.canamex.org/fed_def.asp |archive-date = 2008-01-10 }}</ref> in se nadaljuje proti severu v zahodno Kanado. Čeprav nima uradnega statusa Panameriške ceste v Kanadi, je to edina uradna severnoameriška cesta, ki poteka skozi Kanado, ZDA in Mehiko ter povezuje Aljaško cesto s Panameriško cesto v Ciudad de Mexicu. Za razliko od ustreznih panameriških poti na jugozahodu Amerike, cesta Canamex obide San Diego z uporabo več nemeddržavnih cest, da zagotovi bližnjico od I-15 v [[Las Vegas]]u, [[Nevada]] do I-10 v Phoenixu, Arizona za promet, ki dostopa do I-15 od mejnega prehoda Nogales. *Cesta CanAm sledi cesti Interstate 25 od El Pasa do ameriške ceste 85 severno od [[Denver, Kolorado|Denverja]] v Koloradu, nato pa se nadaljuje v kanadsko provinco [[Saskatchewan]] in sledi delom provincialnih cest 35, 39, 6, 3 in 2 zaporedoma, preden se konča pri La Rongeu. Ta pot je bila prvič predlagana v 1920-ih, vendar ni bila nikoli ustrezno promovirana ali razvita. Odsek CanAm v južnem Saskatchewanu se je poslabšal do te mere, da ni več asfaltirana cesta.<ref name="SP">{{navedi novice | title = 'Super corridor' theories simply updated old idea | work = The Star Phoenix | date = August 28, 2007 | url = http://www.canada.com/saskatoonstarphoenix/news/forum/story.html?id=5db32cc0-13b7-45b0-90ad-7f64d62db6f7&p=1 | access-date = 2008-04-15 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20150301152639/http://www.canada.com/saskatoonstarphoenix/news/forum/story.html?id=5db32cc0-13b7-45b0-90ad-7f64d62db6f7&p=1 | archive-date = March 1, 2015 }}</ref> *Oznaka NAFTA Superhighway je bila neuradno uporabljena v povezavi z meddržavno cesto 35 od Lareda v Teksasu do kanadske meje; tam se zniža na pot brez ceste, ki se konča v Thunder Bayu v Ontariu. Odcep sledi Interstate 29 do meje, kjer se tudi zniža na glavno cesto, ki se razteza do Winnipega v Manitobi. Cesta NAFTA včasih neuradno vključuje Interstate 69, ki je večinoma dokončana od zahodnega Kentuckyja do kanadsko-ameriške meje v Port Huronu v Michiganu. V Kanadi se cesta Ontario 402 in druge ceste v koridorju Windsor-Quebec lahko štejejo za severovzhodni podaljšek te različice superhitre ceste NAFTA. Na jugozahodu, od zahodnega Kentuckyja do mehiške meje, še ni dokončana nobena cesta. Do dokončanja I-69 glavne cestne povezave z Mehiko sledijo delom ameriških poti 45 in 51 od Kentuckyja do zahodnega Tennesseeja, I-155 do Missourija, delom meddržavnih cest 55 in 40 od Missourija do Arkansasa in I-30 do Teksaški odsek I-35, ki se nadaljuje do mehiške meje pri Laredu v Teksasu. Odsek I-69, ki naj bi bil dokončan južno od Kentuckyja, naj bi se sčasoma nadaljeval proti jugozahodu do obale Teksaškega zaliva. Imel bo odcep, ki se bo povezoval s prvotno Panameriško potjo skozi Mehiko do Lareda, in dodatne veje, ki segajo do mehiških odcepov, ki prečkajo mejo pri Pharru v Teksasu in Brownsvillu v Teksasu. === Mehika === [[Image:Inter-American Highway map October 1933.jpg|thumb|Zemljevid Inter-American Highway dela ''Panameriške ceste'' iz leta 1933]] Uradna pot ''Panameriške ceste'' skozi Mehiko (kjer je znana kot Medameriška cesta) se začne v kraju Nuevo Laredo v Tamaulipasu (nasproti Lareda v Teksasu) in gre proti jugu do Ciudad de Mexico po mehiški zvezni cesti 85. Kasneje so bili odcepi do meje zgrajeni takole: *Nogales spur – mehiška zvezna cesta 15 iz Ciudad de Mexica *El Paso spur – mehiška zvezna cesta 45 od ceste 85 severno od Ciudad de Mexico do Ciudad Juáreza, Chihuahua *Eagle Pass spur – neznano, verjetno mehiška zvezna cesta 57 od Ciudad de Mexico do Piedras Negras, Coahuila *Pharr spur – mehiška zvezna cesta 40 od Monterreya do Reynosa, Tamaulipas *Brownsville spur – mehiška zvezna cesta 101 od Ciudad Victoria do Matamorosa, Tamaulipas Od Ciudad de Mexico do meje z Gvatemalo cesta sledi mehiški zvezni cesti 190.<ref>{{navedi splet|publisher=Dirección General de Servicios Técnicos, Secretaría de Comunicaciones y Transportes|title=Datos Viales de Puebla|url=http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/21_PUEBLA.pdf|year=2011|language=es|pages=2–3|access-date=2012-03-29|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514181200/http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/21_PUEBLA.pdf|archive-date=2012-05-14}}</ref> Na uvodni cestni dirki Carrera Panamericana, ki jo je organizirala mehiška vlada, naj bi bila končna postaja te južne poti Ciudad Cuauhtémoc v Chiapasu na gvatemalski meji.<ref>{{cite journal|author-last=Freeman|author-first=J. Brian|title="La carrera de la muerte": Death, Driving, and Rituals of Modernization in 1950s Mexico|journal=Studies in Latin American Popular Culture|volume=29|pages=2–23|date=June 2011|doi=10.1353/sla.2011.0008 |s2cid=145120707 |issn=2157-2941|url=https://www.utexaspressjournals.org/doi/abs/10.5555/slapc.2011.29.2?journalCode=slapc|quote=From Tuxtla, drivers made the final dash to the finish line in the small village of El Ocotal, struggling over the last 107 miles of still unpaved highway.}}</ref> === Srednja Amerika === [[Image:Panamericana-Chimaltenango-080215.jpg|thumb|Panameriška cesta v Chimaltenangu (Gvatemala), 2015.]] [[File:David (Panama) - Route Panaméricaine.JPG|thumb|Panameriška avtocesta pri Davidu, Chiriquí]] Panameriška (ali medameriška) cesta poteka skozi srednjeameriške države z oznako ceste CA-1 (Central American Highway 1). [[Belize]] je bil menda nekoč vključen v pot, potem ko je prešel na vožnjo po desni. Pred osamosvojitvijo je bila kot britanski Honduras edina srednjeameriška država, ki je vozila po levi strani ceste. ==== Gvatemala ==== V Gvatemali poteka skozi 10 departmajev, vključno z departmajem Gvatemala, kjer poteka skozi Guatemala City. ==== Salvador in Honduras ==== V Salvadorju poteka skozi mesta Santa Ana, Santa Tecla, Antiguo Cuscatlán, San Salvador, San Martín, San Miguel in prečka mejo s Hondurasom pri Amatillu in prečka Choluteco. ==== Nikaragva ==== Iz Hondurasa preide v Nikaragvo pri El Espinu, skozi nikaragovska mesta Somoto, Estelí, Sebaco, [[Managua]], Jinotepe in Rivas, preden vstopi v Kostariko pri Peñas Blancas. ==== Kostarika ==== V Kostariki je Panameriška cesta znana kot ''Carretera Interamericana'' (medameriška cesta) in je sestavljena iz dveh segmentov ''Carretera Interamericana Norte'' (cesta 1) in ''Carretera Interamericana Sur'' (cesta 2). Pot poteka skozi Liberijo, San José, Cartago, Pérez Zeledón, Palmares, Neily, preden prečka v Panamo pri Paso Canoasu. Najvišja točka celotne Panameriške ceste je na Cerro de la Muerte (Hrib smrti) v segmentu Carretera Interamericana Sur, na 3335 m. Alternativna pot, ki jo uporabljajo avtobusi in tovorni promet, ki se izogne prečkanju širšega metropolitanskega območja in Cerro de la Muerte, je po cesti 23 v kantonu Puntarenas s ceste 1, nato po cesti 27 in poti 34 ter po cesti 2 v Osa kanton. ==== Panama ==== V Panami prečka [[Panamski prekop]] preko mostu [[Puente Centenario]], cesta pa se konča pri Yavizi, na robu Dariénske vrzeli: zdaj se podaljšuje za 6 km do Pinogane, ki bo vključeval most čez reko Chucunaque.<ref>https://www.metrolibre.com/economia/construccion-de-la-nueva-carretera-de-yaviza-a-pinogana-alcanza-un-16-de-avance-KN4924693</ref> Cesta se je prej končala v Cañiti v Panami, 180 km severno od njenega sedanjega konca. Financiranje vlade Združenih držav je bilo še posebej pomembno za dokončanje visokega [[Puente de las Américas|mostu Amerik]] čez Panamski prekop v letih, ko so prekop upravljale Združene države. === Dariénska vrzel === {{glavni|Darienska vrzel}} [[File:Darien_Gap_OSM.svg|thumb|300px|Zemljevid vrzeli Darién in odcepa na Panameriški cesti med Yavizo v Panami in Turbo v Kolumbiji]] Panameriško cesto med Panamo in Kolumbijo prekinja 106 km dolg odsek [[močvirje|močvirja]], znan kot [[Darienska vrzel]]. Cesta se konča pri Turbo v Kolumbiji in Yavizi v Panami. Zaradi močvirij, barij in rek bi bila gradnja zelo draga. Čezenj se da prehoditi peš, vendar je zelo težko in zelo nevarno. Že desetletja so si prizadevali odpraviti vrzel na Panameriški cesti, vendar so bilo sporno. Načrtovanje se je začelo leta 1971 s pomočjo financiranja Združenih držav, vendar je bilo to leta 1974 ustavljeno zaradi skrbi okoljevarstvenikov. Naslednja prizadevanja za izgradnjo ceste so se začela leta 1992, vendar je leta 1994 agencija Združenih narodov poročala, da bosta cesta in poznejši razvoj povzročila veliko okoljsko škodo. Embera-Wounaan in Kuna sta tudi izrazila zaskrbljenost, da bi lahko cesta povzročila morebitno erozijo njihovih kultur. Dariénska vrzel že vrsto let izziva pustolovce. Ekspedicija iz leta 1962 s tremi avtomobili Chevrolet Corvair z motorjem zadaj in dvema tovornjakoma je zaključila pot proti jugu od Chicaga do kolumbijske meje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ghgRH9m2fOI|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030170019/https://www.youtube.com/watch?v=ghgRH9m2fOI|archive-date=2023-10-30|url-status=bot: unknown|title=Daring The Darien|last=Lenny Clairmont|date=21 February 2016|via=YouTube|accessdate=2023-11-09}}</ref> Britanska ekspedicija v letih 1971–1972 od Aljaske do Argentine je poskušala prevoziti vrzel z dvema standardnima proizvodnima Range Roverjema, ki ju je podpirala ekipa Land Roverjev. Komaj jim je uspelo prebiti prehod po skrajnem terenu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.range-rover-classic.com/Home/range-rover-darien-gap | title=Range Rover Darien Gap - Range Rover Classic | accessdate=2023-11-09 | archive-date=2018-10-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181020165913/http://www.range-rover-classic.com/Home/range-rover-darien-gap | url-status=dead }}</ref> Leta 1979 je ekipa pod vodstvom Marka Smitha vozila standardne serijske jeepe modela CJ7 od juga do severa in s težavo prečkala vrzel.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QrPbBkr44PU|title=The Greatest Jeep Adventure Ever! Mark Smith & The Darien Gap - Dirt Every Day Ep. 39|last=MotorTrend Channel|date=12 May 2015|via=YouTube}}</ref> Leta 1984 sta Loren in Patty Upton opravila prvo »povsem kopensko« vozilo, ki je prečkalo vrzel z uporabo jeepa CJ-5 iz leta 1966, imenovanega Sand Ship Discovery. Potrebovali so 741 dni prebijanja, vitlanja, sekanja in kopanja skozi negostoljubno džunglo Dariénske vrzeli.<ref>{{navedi splet|url=http://www.outbackofbeyond.com/roads-end.html|title=Romantic High Adventure Expeditions|website=www.outbackofbeyond.com|accessdate=2023-11-09|archive-date=2023-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230929101109/https://outbackofbeyond.com/roads-end.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://adventureriderradio.com/adventure-rider-radio-episodes/2020/9/24/roadless-jungle-irate-kunas-and-guerrilla-encounters-darien-gap-expedition|title=Roadless Jungle, Irate Kunas and Guerrilla Encounters - Darien Gap Expedition|website=Motorcycle Podcasts Adventure Rider Radio & RAW}}</ref> V 21. stoletju se številni obupani Haitijci in Venezuelci odpravijo proti severu proti mehiško-ameriški meji, prečkajo vrzel peš in poročajo o groznih razmerah.<ref>{{navedi novice |date=2023-08-02 |title=UN calls for regional solutions to curb record migration through Darien Gap |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/americas/un-calls-regional-solutions-curb-record-migration-through-darien-gap-2023-08-02/ |access-date=2023-08-09}}</ref> Ena od predlaganih možnosti za premostitev vrzeli je kratka trajektna povezava od Kolumbije do novega trajektnega pristanišča v Panami<ref>{{navedi splet|title=The Coming Era of Mega Systems, Part 1 – Transportation|url=http://www.futuristspeaker.com/2014/12/the-coming-era-of-mega-systems-part-1-transportation/ |website=DaVinci Institute – Futurist Speaker|access-date=10 February 2017|date=2014-12-16}}</ref> z razširitvijo obstoječe panamske ceste, ki bi dokončala cesto, ne da bi pri tem kršila te okoljske vidike. Vendar so se pretekli poskusi upravljanja takšne storitve končali neuspešno. == Južni del == [[Image:Chile Via Panam.svg|thumb|Znak ščit ''Vía PanAm'' včasih najdemo na poteh v južnoameriških državah (kot je Čile), povezanih s Panameriško cesto]] [[Image:IndigenaFusa.JPG|thumb|upright=1.0|Skulptura domorodca, ki stoji na vhodu v Fusagasugá, Kolumbija, čez cesto 40]] === Kolumbija in Venezuela === Južni del ceste se začne v mestu Turbo v Kolumbiji, od koder sledi kolumbijski cesti 62 do [[Medellín]]a. Pri Medellínu vodi Colombia Highway 56 do [[Bogota|Bogote]], Colombia Highway 25 pa zavije proti jugu za bolj neposredno pot. Kolumbijska cesta 40 je speljana jugozahodno od Bogote, da se priključi na cesto 25 pri Zarzalu. Cesta 25 se nadaljuje vse do meje z Ekvadorjem. Druga pot, znana kot cesta Simóna Bolívarja, poteka od Bogote (Kolumbija) do La Guaire (Venezuela). Začne se z uporabo kolumbijskih cest 55 in 66 vse do meje z Venezuelo. Od tam uporablja venezuelsko cesto 1 do [[Caracas]]a in venezuelsko cesto 9 do konca v La Guairi. === Peru, Ekvador in Čile === [[File:TRUE EQUATORIAL MONUMENT ON THE PAN AMERICAN HIGHWAY; CAYAMBE, ECUADOR.jpg|thumb|upright=1.1|Spomenik na ekvatorju na cesti blizu Cayambe, Ekvador]] Ekvadorska cesta 35 poteka po celotni dolžini države. Perujska cesta 1 vodi Panameriško cesto skozi Peru do meje s Čilom. V Čilu cesta sledi čilski poti 5 proti jugu do (Llaillay), točke severno od [[Santiago de Chile|Santiaga]], kjer se cesta razcepi na dva dela, od katerih eden poteka skozi čilsko ozemlje do [[Puerto Montt]]a, kjer se ponovno razcepi, do Quellóna na [[Arhipelag Chiloé|otoku Chiloé]] in na njeno nadaljevanje kot Carretera Austral. Drugi del gre proti vzhodu po čilski cesti 60, ki gre skozi [[Andi|Ande]] do predora Kristusa Odrešenika znotraj prelaza Los Libertadores. Čilensko-argentinska meja je na sredini predora. === Argentina in Paragvaj === [[Image:Avenida General Paz entre Cabildo y Panamericana.jpg|thumb|upright=1.0|Skoraj vsi panameriški odseki v Gran Buenos Airesu so sodobne avtoceste]] [[File:Acceso Oeste km 17.jpg|thumb|right|Zahodni dostop do Buenos Airesa]] [[File:Ruta Panamericana Buenos Aires Florida.jpg|alt=|thumb|Odsek Panameriške ceste v Argentini]] V Argentini se argentinska nacionalna cesta 7 začne v predoru Kristusa Odrešenika in nadaljuje do [[Buenos Aires]]a, konca glavne avtoceste.<ref>{{navedi splet|title = Pan-American Highway&nbsp;– MSN Encarta|url = http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568725/Pan-American_Highway.html|access-date = 2008-09-19|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20080513085631/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568725/Pan-American_Highway.html|archive-date = 2008-05-13}}</ref> Cestno omrežje se nadaljuje tudi južno od Buenos Airesa vzdolž argentinske državne ceste 3 proti mestu [[Ushuaia]] na [[Ognjena zemlja|Ognjeni zemlji]]. Druga veja, od Buenos Airesa do [[Asunción]]a v [[Paragvaj]]u, vodi iz Buenos Airesa po argentinski nacionalni cesti 9. Preklopi na argentinsko državno pot 11 pri Rosariu, ki prečka mejo s Paragvajem prav pri Asunciónu. Druge veje verjetno obstajajo po središču Južne Amerike. === Brazilija in Urugvaj === Nadaljevanje Panameriške ceste do brazilskih mest [[São Paulo]] in [[Rio de Janeiro]] uporablja trajekt od Buenos Airesa do Colonije v Urugvaju in Urugvajske ceste 1 do [[Montevideo|Montevidea]]. Urugvajska cesta 9 in brazilska cesta 471 vodita do bližine mesta Pelotas, od koder vodi brazilska cesta 116 do brazilskih glavnih mest. === Gvajana, Surinam in Francoska Gvajana === Cesta nima uradnih odsekov do [[Belize]]ja, [[Gvajana|Gvajane]], [[Surinam]]a (tam znana v nizozemščini: ''Pan-Amerikaanse weg'') in [[Francoska Gvajana|Francoske Gvajane]], niti do katere koli otoške države v Ameriki. Vendar se ceste iz Venezuele povezujejo z brazilsko [[Transamazonska cesta|transamazonsko cesto]], ki zagotavlja jugozahodni vhod v Gvajano, pot do obale in sledi obalni poti skozi Surinam do Francoske Gvajane. == Odsek West Indies == Razpravljali so o načrtih za vključitev Zahodne Indije v sistem panameriških cest. V skladu s tem bi vzpostavili trajektni sistem za povezovanje terminalnih točk ceste. Popotniki bi se nato lahko s trajektom odpravili iz Key Westa v Havano, se odpeljali do vzhodnega konca Kube, s trajektom do [[Haiti]]ja, vozili skozi Haiti in [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]] ter ponovno s trajektom v [[Portoriko]]. V ta sistem bi bil vključen tudi trajekt od zahodnega konca Kube do polotoka Jukatan. Mehika je že raziskala pot, ki bi potekala čez [[Jukatan]], [[Campeche]] in [[Chiapas]] do [[San Cristóbal de las Casas]] na Panameriški cesti. (''The Pan American Highway System'' od Travel Division Pan American Union, Washington D.C. oktober 1947) == Umetnost in kultura == Potopisec Tim Cahill je napisal knjigo ''Road Fever'' o svoji rekordni 24-dnevni vožnji od Ushuaie v argentinski provinci Tierra del Fuego do Prudhoe Baya v ameriški zvezni državi Aljaska s profesionalnim voznikom na dolge razdalje Garryjem Sowerbyjem, večino njune pot po Panameriški cesti.<ref>{{navedi knjigo|last = Cahill|first = Tim|author-link = Tim Cahill (writer)|title = Road Fever|publisher = Vintage|isbn = 978-0-394-75837-4|year = 1992|url-access = registration|url = https://archive.org/details/roadfeverhighspe00cahi_0}}</ref> V britanski avtomobilistični oddaji ''Top Gear'' so se voditelji na odseku ceste zapeljali s svojimi terenskimi vozili v bolivijski specialki. Leta 2003 je Kevin Sanders, kolesar na dolge proge, podrl Guinnessov svetovni rekord za najhitrejše prečkanje ceste z motorjem v 34 dneh.<ref name=Independent2005>{{navedi novice | url=https://www.independent.co.uk/student/gap-year/how-to-have-a-real-adventure-315689.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220524/https://www.independent.co.uk/student/gap-year/how-to-have-a-real-adventure-315689.html |archive-date=2022-05-24 |url-access=subscription |url-status=live| newspaper=The Independent (UK)|date= 29 September 2005 | first= Tim | last= Walker |access-date=3 August 2010| title=How to have a real adventure: Take a train or get on a bike to experience the thrill of travel as it used to be}}</ref> Leta 2018 je britanski kolesar Dean Stott, ki je načrtoval, da bo v 110 dneh prekolesaril Ameriko in postavil nov Guinnessov svetovni rekord, v nekaj manj kot 100 dneh opravil 22.500 km dolgo pot od juga do severa, kar je za 17 dni podrlo rekord, ki ga je leta 2015 postavil Mehičan Carlos Santamaría Covarrubias.<ref>{{navedi splet|date=2018-06-05|title=Special Forces soldier breaks record for cycling the Pan-American Highway|url=https://www.guinnessworldrecords.com/news/2018/6/special-forces-solider-breaks-record-for-cycling-the-pan-american-highway-528445/|access-date=2020-11-19|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref> Stott je bil navdihnjen, da je pomaknil urnik, potem ko je izvedel, da sta bila on in njegova žena povabljena na kraljevo poroko, in da bi dogodek zamudil, če bi se držal svojega prvotnega urnika.<ref>{{navedi novice|url=https://road.cc/content/news/241762-british-cyclist-smashes-pan-american-highway-record-after-learning-royal-wedding|title=British cyclist smashes Pan American Highway record after learning of royal wedding invitation|date=2018-05-14|work=road.cc|access-date=2018-10-02|language=en}}</ref> Stottov rekord je trajal le nekaj mesecev, saj je avstrijski vzdržljivostni kolesar Michael Strasser, ki je vozil od severa proti jugu, podrl rekord s časom 84 dni, 11 ur in 50 minut (23. julij – 16. oktober 2018).<ref>{{navedi splet|title=Fastest cycle journey of the Pan-American Highway|url=https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/fastest-cycle-journey-of-the-pan-american-highway/|access-date=2020-11-19|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Eberle-Abasolo|first=Christian|date=2019-02-25|title=The Austrian endurance rider set a new world record in 2018 when he cycled 22,642km from Alaska to Patagonia in 84 days. Here are all the need-to-know facts, figures and quotes from his big journey.|url=https://www.redbull.com/za-en/theredbulletin/michael-strasser-ice2ice-pan-american-highway-ride-stats|access-date=2020-11-19|website=www.redbull.com}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px"; mode="center"> File:Deadhorse Sign.JPG|Severni konec Panameriške ceste pri mestu Deadhorse na Aljaski v ZDA File:I-25 southbound at Big I.jpg|Interstate 25 (Panameriška cesta), ki se približuje križišču Big I v Albuquerqueju, Nova Mehika, ZDA File:Carretera Panamericana El Salvador San Martin.jpg|Panameriška cesta skozi San Martin v Salvadorju File:Carretera Panamericana El Salvador Feb 2011.jpg|Še en pogled na Panameriško cesto v Salvadorju File:Panamericana El Salvador Pista.png|Panameriška cesta v Salvadorju med Lurdom in Santa Ano; ta raven 1,5 km dolg ravni odsek se lahko uporablja kot vzletišče in je bil uporabljen med državljansko vojno v Salvadorju. File:Carretera Panamericana en Gunacaste Costa Rica.jpg|Panameriška cesta v Guanacasteju v Kostariki (gre proti meji z Nikaragvo, še vedno veliko kilometrov stran) File:Costa Rica Panamerican Highway.png|Panameriška cesta v Tres Riosu v Kostariki, tik pred cestninsko postajo (še približno 337 km do panamske meje). File:Panamerican highway at Costa Rica Panama border.jpg|Panameriška cesta na meji Kostarike in Paname File:Carretera Panamericana Ecuador.jpg|Panamericana v Pichinchi, Ekvador, blizu Cashapambe File:Panamericana Peru Pacasmayo.JPG|Panamericana - severni Peru blizu Pacasmaya File:PanAmericanHighwayPeru.jpg|Panamericana blizu Puerto De Lomas, Peru File:Panamericana Atacama Peru.JPG|Panamericana v puščavi Atacama na severu Čila File:Suburban 1986.jpg|Chevy Suburban je prevozil celotno Panameriško cesto. Patagonija, Čile. File:Panamericana - Cordillera de los Andes Ecuador.JPG|Panamericana v Cordillera de los Andes, južni Ekvador, blizu Catacocha, 2500 m nadmorske višine. File:JUNIN Ruta 7 001.jpg|Nacionalna cesta 7—Panameriška cesta v Junínu, Buenos Aires, Argentina </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * "Plan Federal Highway System", ''[[The New York Times]]'', May 15, 1932, section XX page 7<!-- Possibly: "THE AUTOMOBILE INDUSTRY REPORTS; Makers Consider Giving Delivered Prices -- New Duesenberg Out" (in a subsection?) May 8, 1932?, section XX page 7 https://www.nytimes.com/1932/05/08/archives/the-automobile-industry-reports-makers-consider-giving-delivered.html --> * [https://www.nytimes.com/1936/01/26/archives/reported-from-the-motor-world-general-motors-shows-announced-36.html "Reported from the Motor World"] {{subscription}}, ''The New York Times'', January 26, 1936, section XX page 6 * [https://www.nytimes.com/1953/01/07/archives/hemisphere-road-is-nearer-reality-pan-american-highway-grows-with.html "Hemisphere Road Is Nearer Reality"] {{subscription}}, ''The New York Times'', January 7, 1953, page 58 * 1997–98 [[American Automobile Association|AAA]] Caribbean, Central America and South America map * [https://books.google.com/books?id=WNYDAAAAMBAJ&pg=PA28 "Longest Road in the World"], ''Popular Mechanics'', March 1943 == Zunanje povezave == {{Commons category|Pan-American Highway}} {{Wikivoyage}} * {{osmrelation-inline|240861}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Panameriška magistrala]] o6g7ifq9vy9v46ddph4bbacx8ek4wy3 6675390 6675380 2026-05-13T17:24:17Z Pinky sl 2932 sprememba naslova: Glede na slovenske eksonime gre za Panameriško magistralo 6675390 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta<!--|header_type=historic--> | name = Panameriška magistrala | translation = {{lang-en|Pan–American Highway}}<br>{{lang-fr|(Auto)route panaméricaine/transaméricaine}}<br>{{lang-pt|Rodovia/Autoestrada Pan-americana}}<br>{{lang-es|Autopista/Carretera/Ruta Panamericana}} | map = PanAmericanHwy.png | map_notes = Panameriška magistrala od zaliva [[Prudhoe Bay, Aljaska|Prudhoe Bay]] na Aljaski do [[Quellón]]a v Čilu in [[Ushuaia|Ushuaie]], Argentina, z uradnimi in neuradnimi potmi, prikazanimi v Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki. Nekaj izbranih neuradnih poti, prikazanih skozi Združene države in Kanado, kot so obstajale v zgodnjih 1960-ih. Leta 1966 je novi sistem [[Interstate Highway System|meddržavnih cest v ZDA]] prinesel uradni status večini prej neuradnih poti v [[Celinske Združene države|celinski ZDA]]. | established = | direction_a = Sever | direction_b = Jug | length_mi = | length_ref = | section1 = Severnoameriški odsek | length_mi1 = | length_ref1 = | terminus_a1 = [[Prudhoe Bay, Aljaska|Prudhoe Bay]], ZDA | terminus_b1 = [[Yaviza]], Panama | section2 = Južnoameriški odsek | length_mi2 = | length_ref2 = | terminus_a2 = [[Turbo, Kolumbija|Turbo]], Kolumbija | terminus_b2 = [[Ushuaia]], Argentina | countries = '''Severna Amerika:''' [[Združene države Amerike]], [[Kanada]], [[Mehika]], [[Gvatemala]], [[Salvador]], [[Honduras]], [[Nikaragva]], [[Kostarika]], [[Panama]]<br>'''Južna Amerika:''' [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Peru]], [[Čile]], [[Argentina]] | system = '''Sistem [[Panameriška magistrala|Panameriškeih magistrale]]''' }} '''Panameriška magistrala'''<ref name="gov-si">{{cite web | title=Seznam slovenskih eksonimov (2014) | website=Portal GOV.SI | url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/GURS/Dokumenti/Delovna_telesa/KSZI/Publikacije/SEZNAM_SLOVENSKIH_EKSONIMOV.xlsx | access-date=2026-05-13}}</ref> je mreža [[cesta|cest]], ki se razteza čez obe [[Amerika|Ameriki]] in meri skupno dolžino približno 30.000 kilometrov.<ref>{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=88271|title=A Gap in the Andes: Image of the Day|date=2015-04-02|website=earthobservatory.nasa.gov|language=en|access-date=2017-01-22}}</ref> Razen odcepa približno 106 km čez mejo med severozahodno [[Kolumbija|Kolumbijo]] in jugovzhodno [[Panama|Panamo]], imenovanega [[Darienska vrzel]], ceste povezujejo skoraj vse pacifiške obalne države Amerik v povezanem cestnem sistemu. Po [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]] je Panameriška magistrala najdaljša 'motorna cesta' na svetu. Po kopnem je mogoče prečkati [[Južna Amerika|Južno Ameriko]] in [[Srednja Amerika|Srednjo Ameriko]] – zadnje mesto v Kolumbiji do prve postojanke v Panami – s težkim in nevarnim vsaj štiridnevnim pohodom skozi Dariensko vrzel, eno najbolj deževnih območij na planetu. Panameriška magistrala poteka skozi številna raznolika podnebja in ekološke tipe – od gostih džungel do sušnih puščav in nerodovitne tundre. Nekatera območja so popolnoma prehodna le v sušnem obdobju. Sistem panameriške magistrale je fizično večinoma dokončan in se ''[[de facto]]'' razteza od zaliva [[Prudhoe Bay]] na [[Aljaska|Aljaski]] v Severni Ameriki do najjužnejših delov Južne Amerike. Zahteva se več južnih cestnih terminalov, vključno z mestoma [[Puerto Montt]] in Quellón v [[Čile|Čilu]] ter [[Ushuaia]] v [[Argentina|Argentini]]. Zahodno in severno od Dariénske vrzeli je ta cesta znana tudi kot Medameriška cesta skozi Srednjo Ameriko in Mehiko. Tam se razcepi na več deviacij, ki vodijo do meje z Mehiko in ZDA. == Koncept == Ideja, da bi lahko in morala obstajati medameriška cesta, ki bi povezovala narode Severne, Srednje in Južne Amerike, je ideja, ki izvira iz Združenih držav.<ref>{{navedi novice|title=Así es el Tapón del Darién, la región más peligrosa de Latinoamérica|newspaper=El Comercio (Peru)|author=BBC Mundo|date=February 1, 2018|url=https://elcomercio.pe/mundo/latinoamerica/infierno-cruzar-tapon-darien-region-intransitable-peligrosa-america-latina-noticia-493489-noticia/}}</ref> Gradili so ga po fazah. Prva, kmalu zatem, ko se je bilo mogoče čez ZDA voziti po asfaltirani cesti, je bila cesta od Lareda v [[Teksas]]u do [[Ciudad de Mexico]]. Druga etapa je bila Inter-American Highway do [[Panama (mesto)|Paname]]; prej ni bilo cest in malo trgovine med večino srednjeameriških držav. Med [[Kostarika|Kostariko]] in Panamo ni bilo nobene ceste, dokler leta 1941 inženirska enota ameriške vojske zaradi dostopa do [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] ni začela graditi ceste.<ref>{{navedi novice|title=The birth of the Pan-American Highway in Costa Rica|newspaper=Tico Times|first=Max|last=Schwartz |date=November 19, 2021|url=https://ticotimes.net/2021/11/19/tbt-the-birth-of-the-pan-american-highway}}</ref> Tretja etapa, ki še ni bila dokončana in morda nikoli ne bo, se nadaljuje do južnega konca Južne Amerike v [[Narodni park Tierra del Fuego|narodnem parku Tierra del Fuego]] blizu Ushuaie v Argentini. Tako Panama kot Kolumbija, pa tudi okoljevarstveniki, nasprotujejo gradnji ceste skozi Dariénsko vrzel, ki ločuje obe celini. Kubanski predlog, ki je danes pozabljen, ker iz njega ni bilo nič, je bil ustvariti ''circuito del Caribe'' (karibsko povezavo). Razširili bi cesto do Puerto Juáreza v Mehiki (Cancún) in od tam s trajektom do Pinar del Río na [[Kuba|Kubi]], od tam po cesti do [[Havana|Havane]] in ponovno s trajektom do Key Westa na [[Florida|Floridi]] in čezmorske ceste.<ref>{{navedi knjigo|title=La Carretera Panamericana y el circuito del Caribe : Pinar del Río, puente de América : conferencia pronunciada en la sesión celebrada por el Club de Leones de la Habana, en el Hotel Sevilla, el martes 15 de septiembre de 1953|first=José Manuel|last=Cortina|location=Havana|publisher=none|edition=2nd|year= 1957|origyear=1954|oclc=27001400}}</ref> Poslabšanje odnosov med Kubo in ZDA po [[Kubanska revolucija|kubanski revoluciji]] leta 1959 je končalo pogovore o tem projektu. == Razvoj in gradnja == Koncept kopenske poti od enega konca Amerike do drugega je bil prvotno predlagan kot [[železnica]]. Leta 1884 je [[Ameriški kongres]] sprejel zakon z načrtom za izgradnjo medameriškega železniškega sistema.<ref name=Hot>{{navedi knjigo|title=Hot spot : Latin America|last=Dent|first=David W.|url=https://archive.org/details/hotspotlatinamer0000dent/page/n7/mode/2up?q=978|date=2008|location =Westport, Connecticut|publisher=Greenwood Press|page=84|isbn=978-0-313-33661-4}}</ref> O tem so razpravljali na prvi vseameriški konferenci leta 1889; vendar se gradnja nikoli ni začela. Koncept je bil opuščen po neodvisnosti Paname leta 1903, ko so se začela dela na prekopu. Koncept gradnje ceste namesto železnice se je pojavil na peti mednarodni konferenci ameriških držav leta 1923, potem ko so avtomobili in druga vozila začela nadomeščati železnice tako za prevoz potnikov kot blaga. Prva konferenca o gradnji ceste je bila 5. oktobra 1925. Končno so 29. julija 1937, v zadnjih letih velike depresije, so Argentina, Bolivija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Peru, Kanada in ZDA podpisale konvencijo o panameriški magistrali, s katero so se dogovorili, da bodo dosegli hitro gradnjo z vsemi ustreznimi sredstvi.<ref>[http://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/LON/Volume%20188/v188.pdf Text of the Convention].</ref> Trinajst let kasneje, leta 1950, je Mehika postala prva latinskoameriška država, ki je dokončala svoj del ceste.<ref name=Silverstein>{{cite journal|title = Highway Run|journal = Harper's|pages = 70–80|date = July 2006}}</ref> Čeprav je zamisel o Panameriški magistrali nastala v Združenih državah in je posredno povezana z razcvetom ameriške avtomobilske industrije, pri signalizaciji ni bila označena nobena pot v Združenih državah (razen na Aljaski), še manj pa označena kot ameriški del Panameriške magistrale. Vendar pa je I-25 označena kot Panameriška magistrala v državah, kot sta [[Nova Mehika]] in [[Kolorado]]. Po navedbah zveznega ministrstva za promet je sistem meddržavnih cest odsek ceste Združenih držav. V Kanadi sploh ni označena. Velik del cest v Latinski Ameriki je na ameriško pobudo izrecno označen kot Panameriški (običajno ''Vía Panam'' ali ''Vía Panamericana''). == Udeleže države == [[Image:Alaska Highway1.png|right|312px|thumb|Zemljevid dela ''Alaska Highway'' (v rdeči barvi) sistema Panameriške ceste]] Severna panameriška magistrala poteka skozi devet držav, vključno s Srednjo Ameriko: {{Div col|colwidth=30em}} * [[Kanada]] (CANAMEX koridor neuradno) * [[Združene države Amerike]] (Interstate Highway System uradno) * [[Mehika]] * [[Gvatemala]] * [[Salvador]] * [[Honduras]] * [[Nikaragva]] * [[Kostarika]] * [[Panama]] {{div col end}} Južna panameriška magistrala poteka skozi pet držav: {{Div col|colwidth=30em}} * [[Kolumbija]] * [[Ekvador]] * [[Peru]] * [[Čile]] * [[Argentina]] {{div col end}} Pomembne veje povezujejo tudi s štirimi drugimi južnoameriškimi državami: * [[Bolivija]] * [[Brazilija]] * [[Paragvaj]] * [[Urugvaj]] == Severni del == [[File:I-35 nb ia exit 182.jpg|thumb|300px|Interstate 35 v ameriški zvezni državi Iowa. I-35 je ''de facto'' veja Panameriške ceste]] [[File:Interstate 25 approaching Santa Fe New Mexico.jpg|thumb|300px|Interstate 25 v ameriški zvezni državi Nova Mehika. I-25 je del druge ''de facto'' veje in ima v Albuquerque oznako ''Pan-American Freeway'']] === Aljaska in Kanada === Aljaška cesta skozi Aljasko, [[Yukon]] in [[Britanska Kolumbija|Britansko Kolumbijo]] se običajno šteje za dejanski severni podaljšek Panameriške magistrale, tako kot Dalton Highway na Aljaski. V Kanadi nobena cesta ni bila uradno označena kot Panameriška magistrala. Nacionalni cestni sistem, ki vključuje, a ni omejen na transkanadsko cesto, je edini uradni medprovinčni cestni sistem v državi. Vendar je več kanadskih cest naravni podaljšek več ključnih ameriških cest, ki segajo do meje med Kanado in ZDA. Cesta Britanske Kolumbije 97 in cesta 2 do Alberte se začneta tam, kjer se konča južni konec ceste na Aljaski. Cesta 97 postane ameriška cesta 97 na meji med Kanado in ZDA. Cesta Britanske Kolumbije 99 zagotavlja alternativno pot od ceste 97 severno od Cache Creeka; teče skozi [[Whistler, Britanska Kolumbija|Whistler]] in [[Vancouver]], preden se konča na kanadsko-ameriški meji na severnem koncu Interstate 5 v zvezni državi [[Washington (zvezna država)|Washington]], začetek uradne vseameriške poti južno od Britanske Kolumbije. Medtem poteka cesta Alberta 2 proti jugu in vzhodu do ceste Alberta 3, ki vodi v Lethbridge, nato pa proti jugu po cesti Alberta 4 do meje med Kanado in ZDA, kjer postane Interstate 15 v [[Montana|Montani]]. To je prvi uradni odsek Panameriške magistrale južno od [[Alberta (provinca)|Alberte]], ki sta tudi del koridorja CANAMEX. === Nadaljevanje v Združenih državah Amerike === Leta 1966 je ameriška zvezna uprava za ceste določila celoten meddržavni cestni sistem kot del pan-ameriškega cestnega sistema,<ref>American Automobile Association, ''American Motorist'', [https://books.google.com/books?id=yr8nAAAAMAAJ&q=%22Under+the+numerical%22 c. 1974]<!--FIXME needs a more precise citation--></ref><ref>New Mexico State Highway and Transportation Department, [http://www.nmshtd.state.nm.us/upload/contents/445/Memorial.pdf State of New Mexico Memorial Designations and Dedications of Highways, Structures and Buildings] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716081405/http://www.nmshtd.state.nm.us/upload/contents/445/Memorial.pdf |date=2011-07-16}}, 2007, p. 14</ref> vendar to ni bilo izraženo v nobeni uradni meddržavni signalizaciji. Med številnimi cestami, ki sestavljajo ta zelo obsežen sistem, jih je nekaj opaznih zaradi svoje pretežno usmerjenosti sever–jug in povezav z glavno mehiško potjo in njenimi odcepi ter s ključnimi potmi v Kanadi, ki se povezujejo s cestami Aljaske. Ceste so naslednje: *Interstate 5 poteka severno od [[San Diego|San Diega]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] do mesta Blaine v Washingtonu, nato pa se posredno poveže s cesto Britanske Kolumbije 99 severno od meje med Kanado in ZDA. Tehnično neposredno povezavo med isto meddržavno cesto in ameriškim sistemom Route 97 je mogoče najti v bližini Weeda v Kaliforniji. Ameriška cesta 97 teče od tega križišča proti severovzhodu in nato proti severu skozi [[Oregon]] in Washington ter na meji s Kanado postane cesta BC 97. *Interstate 15 povezuje San Diego s cesto Alberta 2, ki na koncu prečka Britansko Kolumbijo in se konča na južnem koncu ceste Alaska. Interstate 8 zagotavlja povezavo vzhod–zahod od San Diega do Interstate 10 blizu [[Phoenix, Arizona|Phoenixa]] v [[Arizona|Arizoni]]. Slednja se nadaljuje do Tucsona in se povezuje z Interstate 19, ki postane odcep Panameriške magistrale skozi Mehiko na mejnem prehodu Nogales. *Interstate 25 poteka severno od Interstate 10 v Las Cruces, Nova Mehika, do Interstate 90 v [[Wyoming]]u. Ta pot nima neposrednega podaljška v Kanado, temveč je posredno povezana z meddržavno cesto 15. Cesta 25 v [[Albuquerque]]ju v Novi Mehiki je bila imenovana Pan-ameriška cesta<ref name="Bryan">{{navedi knjigo|last=Bryan|first=Howard|title=Albuquerque Remembered|publisher=University of New Mexico Press|location=Albuquerque|year=1989|isbn=978-0826337825|oclc=62109913|url=https://books.google.com/books?id=rSQAbMtClsYC&q=%22Pan+American+Freeway%22+%22Coronado+Freeway%22&pg=PA248|access-date=13 February 2013}}</ref>{{Rp|248}} kot podaljšek ceste 45, mehiške odcepa, ki povezuje El Paso z prvotna pot ob cesti 85 severno od Ciudad de Mexico.<ref>{{navedi splet|publisher=Dirección General de Servicios Técnicos, Secretaría de Comunicaciones y Transportes|title=Datos Viales de Hidalgo|url=http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/13_HIDALGO.pdf|year=2011|language=es|page=5|access-date=2012-01-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514175616/http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/13_HIDALGO.pdf|archive-date=2012-05-14}}</ref> Ta del I-25 v veliki meri sledi zgodovinskemu Camino Realu in tako služi kulturno pomembnemu delu panameriškega sistema. Tako kot I-15 je celotna pot Interstate 25 uradno nadaljevanje proti severu proti Alberti, kjer Highway 2 zagotavlja neposredno, a neuradno kanadsko povezavo s cesto Alaska. *Interstate 35 je severno nadaljevanje prvotne Panameriške magistrale, ki sledi mehiški zvezni cesti 85. Razteza se od Lareda v Teksasu do meje med Kanado in ZDA severno od Dulutha v Minnesoti, z odcepom Interstate 29, ki vodi dlje proti zahodu proti Winnipeg, Manitoba. Odsek Interstate 35 v San Antoniu v Teksasu domačini imenujejo ''Pan Am Expressway''. I-35 je severno nadaljevanje mehiške ceste 85, prvotne uradne mehiške poti, ki se konča v Duluthu v Minnesoti, kjer se državna cesta Minnesote 61 nadaljuje do kanadsko-ameriške meje blizu Thunder Baya v [[Ontario|Ontariu]]. Transkanadska cesta zagotavlja povezavo od Winnipega in Thunder Baya do Alberte in Aljaske, vendar uradno ni del Panameriške magistrale. *Dodatna pot, ki je le delno dokončana, je Interstate 69, ki bo sčasoma potekala severovzhodno od istega mejnega prehoda Laredo do koridorja Windsor-Quebec City v Kanadi, kjer pot postane neuradna. === Sorodne severnoameriške ceste === Več severnoameriških poti ima imena, ki se neposredno ne nanašajo na Panameriško magistralo, deloma zato, ker nekateri odseki sledijo cestam, ki ne ustrezajo standardom polne [[avtocesta|avtoceste]]. *Koridor CANAMEX poteka od [[Ciudad de Mexico]] do zahodnih Združenih držav od Arizone do Montane<ref>{{navedi splet |url = http://www.canamex.org/fed_def.asp |title = Federal Definition |publisher = Canamex coalition |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20080110203215/http://www.canamex.org/fed_def.asp |archive-date = 2008-01-10 }}</ref> in se nadaljuje proti severu v zahodno Kanado. Čeprav nima uradnega statusa Panameriške magistrale v Kanadi, je to edina uradna severnoameriška cesta, ki poteka skozi Kanado, ZDA in Mehiko ter povezuje Aljaško cesto s Panameriško magistralo v Ciudad de Mexicu. Za razliko od ustreznih panameriških poti na jugozahodu Amerike, cesta Canamex obide San Diego z uporabo več nemeddržavnih cest, da zagotovi bližnjico od I-15 v [[Las Vegas]]u, [[Nevada]] do I-10 v Phoenixu, Arizona za promet, ki dostopa do I-15 od mejnega prehoda Nogales. *Cesta CanAm sledi cesti Interstate 25 od El Pasa do ameriške ceste 85 severno od [[Denver, Kolorado|Denverja]] v Koloradu, nato pa se nadaljuje v kanadsko provinco [[Saskatchewan]] in sledi delom provincialnih cest 35, 39, 6, 3 in 2 zaporedoma, preden se konča pri La Rongeu. Ta pot je bila prvič predlagana v 1920-ih, vendar ni bila nikoli ustrezno promovirana ali razvita. Odsek CanAm v južnem Saskatchewanu se je poslabšal do te mere, da ni več asfaltirana cesta.<ref name="SP">{{navedi novice | title = 'Super corridor' theories simply updated old idea | work = The Star Phoenix | date = August 28, 2007 | url = http://www.canada.com/saskatoonstarphoenix/news/forum/story.html?id=5db32cc0-13b7-45b0-90ad-7f64d62db6f7&p=1 | access-date = 2008-04-15 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20150301152639/http://www.canada.com/saskatoonstarphoenix/news/forum/story.html?id=5db32cc0-13b7-45b0-90ad-7f64d62db6f7&p=1 | archive-date = March 1, 2015 }}</ref> *Oznaka NAFTA Superhighway je bila neuradno uporabljena v povezavi z meddržavno cesto 35 od Lareda v Teksasu do kanadske meje; tam se zniža na pot brez ceste, ki se konča v Thunder Bayu v Ontariu. Odcep sledi Interstate 29 do meje, kjer se tudi zniža na glavno cesto, ki se razteza do Winnipega v Manitobi. Cesta NAFTA včasih neuradno vključuje Interstate 69, ki je večinoma dokončana od zahodnega Kentuckyja do kanadsko-ameriške meje v Port Huronu v Michiganu. V Kanadi se cesta Ontario 402 in druge ceste v koridorju Windsor-Quebec lahko štejejo za severovzhodni podaljšek te različice superhitre ceste NAFTA. Na jugozahodu, od zahodnega Kentuckyja do mehiške meje, še ni dokončana nobena cesta. Do dokončanja I-69 glavne cestne povezave z Mehiko sledijo delom ameriških poti 45 in 51 od Kentuckyja do zahodnega Tennesseeja, I-155 do Missourija, delom meddržavnih cest 55 in 40 od Missourija do Arkansasa in I-30 do Teksaški odsek I-35, ki se nadaljuje do mehiške meje pri Laredu v Teksasu. Odsek I-69, ki naj bi bil dokončan južno od Kentuckyja, naj bi se sčasoma nadaljeval proti jugozahodu do obale Teksaškega zaliva. Imel bo odcep, ki se bo povezoval s prvotno Panameriško potjo skozi Mehiko do Lareda, in dodatne veje, ki segajo do mehiških odcepov, ki prečkajo mejo pri Pharru v Teksasu in Brownsvillu v Teksasu. === Mehika === [[Image:Inter-American Highway map October 1933.jpg|thumb|Zemljevid Inter-American Highway dela ''Panameriške ceste'' iz leta 1933]] Uradna pot Panameriške magistrale skozi Mehiko (kjer je znana kot Medameriška cesta) se začne v kraju Nuevo Laredo v Tamaulipasu (nasproti Lareda v Teksasu) in gre proti jugu do Ciudad de Mexico po mehiški zvezni cesti 85. Kasneje so bili odcepi do meje zgrajeni takole: *Nogales spur – mehiška zvezna cesta 15 iz Ciudad de Mexica *El Paso spur – mehiška zvezna cesta 45 od ceste 85 severno od Ciudad de Mexico do Ciudad Juáreza, Chihuahua *Eagle Pass spur – neznano, verjetno mehiška zvezna cesta 57 od Ciudad de Mexico do Piedras Negras, Coahuila *Pharr spur – mehiška zvezna cesta 40 od Monterreya do Reynosa, Tamaulipas *Brownsville spur – mehiška zvezna cesta 101 od Ciudad Victoria do Matamorosa, Tamaulipas Od Ciudad de Mexico do meje z Gvatemalo cesta sledi mehiški zvezni cesti 190.<ref>{{navedi splet|publisher=Dirección General de Servicios Técnicos, Secretaría de Comunicaciones y Transportes|title=Datos Viales de Puebla|url=http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/21_PUEBLA.pdf|year=2011|language=es|pages=2–3|access-date=2012-03-29|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514181200/http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/21_PUEBLA.pdf|archive-date=2012-05-14}}</ref> Na uvodni cestni dirki Carrera Panamericana, ki jo je organizirala mehiška vlada, naj bi bila končna postaja te južne poti Ciudad Cuauhtémoc v Chiapasu na gvatemalski meji.<ref>{{cite journal|author-last=Freeman|author-first=J. Brian|title="La carrera de la muerte": Death, Driving, and Rituals of Modernization in 1950s Mexico|journal=Studies in Latin American Popular Culture|volume=29|pages=2–23|date=June 2011|doi=10.1353/sla.2011.0008 |s2cid=145120707 |issn=2157-2941|url=https://www.utexaspressjournals.org/doi/abs/10.5555/slapc.2011.29.2?journalCode=slapc|quote=From Tuxtla, drivers made the final dash to the finish line in the small village of El Ocotal, struggling over the last 107 miles of still unpaved highway.}}</ref> === Srednja Amerika === [[Image:Panamericana-Chimaltenango-080215.jpg|thumb|Panameriška cesta v Chimaltenangu (Gvatemala), 2015.]] [[File:David (Panama) - Route Panaméricaine.JPG|thumb|Panameriška avtocesta pri Davidu, Chiriquí]] Panameriška (ali medameriška) magistrala poteka skozi srednjeameriške države z oznako ceste CA-1 (Central American Highway 1). [[Belize]] je bil menda nekoč vključen v pot, potem ko je prešel na vožnjo po desni. Pred osamosvojitvijo je bila kot britanski Honduras edina srednjeameriška država, ki je vozila po levi strani ceste. ==== Gvatemala ==== V Gvatemali poteka skozi 10 departmajev, vključno z departmajem Gvatemala, kjer poteka skozi Guatemala City. ==== Salvador in Honduras ==== V Salvadorju poteka skozi mesta Santa Ana, Santa Tecla, Antiguo Cuscatlán, San Salvador, San Martín, San Miguel in prečka mejo s Hondurasom pri Amatillu in prečka Choluteco. ==== Nikaragva ==== Iz Hondurasa preide v Nikaragvo pri El Espinu, skozi nikaragovska mesta Somoto, Estelí, Sebaco, [[Managua]], Jinotepe in Rivas, preden vstopi v Kostariko pri Peñas Blancas. ==== Kostarika ==== V Kostariki je Panameriška magistrala znana kot ''Carretera Interamericana'' (medameriška cesta) in je sestavljena iz dveh segmentov ''Carretera Interamericana Norte'' (cesta 1) in ''Carretera Interamericana Sur'' (cesta 2). Pot poteka skozi Liberijo, San José, Cartago, Pérez Zeledón, Palmares, Neily, preden prečka v Panamo pri Paso Canoasu. Najvišja točka celotne Panameriške magistrale je na Cerro de la Muerte (Hrib smrti) v segmentu Carretera Interamericana Sur, na 3335 m. Alternativna pot, ki jo uporabljajo avtobusi in tovorni promet, ki se izogne prečkanju širšega metropolitanskega območja in Cerro de la Muerte, je po cesti 23 v kantonu Puntarenas s ceste 1, nato po cesti 27 in poti 34 ter po cesti 2 v Osa kanton. ==== Panama ==== V Panami prečka [[Panamski prekop]] preko mostu [[Puente Centenario]], cesta pa se konča pri Yavizi, na robu Dariénske vrzeli: zdaj se podaljšuje za 6 km do Pinogane, ki bo vključeval most čez reko Chucunaque.<ref>https://www.metrolibre.com/economia/construccion-de-la-nueva-carretera-de-yaviza-a-pinogana-alcanza-un-16-de-avance-KN4924693</ref> Cesta se je prej končala v Cañiti v Panami, 180 km severno od njenega sedanjega konca. Financiranje vlade Združenih držav je bilo še posebej pomembno za dokončanje visokega [[Puente de las Américas|mostu Amerik]] čez Panamski prekop v letih, ko so prekop upravljale Združene države. === Dariénska vrzel === {{glavni|Darienska vrzel}} [[File:Darien_Gap_OSM.svg|thumb|300px|Zemljevid vrzeli Darién in odcepa na Panameriški cesti med Yavizo v Panami in Turbo v Kolumbiji]] Panameriško magistralo med Panamo in Kolumbijo prekinja 106 km dolg odsek [[močvirje|močvirja]], znan kot [[Darienska vrzel]]. Cesta se konča pri Turbo v Kolumbiji in Yavizi v Panami. Zaradi močvirij, barij in rek bi bila gradnja zelo draga. Čezenj se da prehoditi peš, vendar je zelo težko in zelo nevarno. Že desetletja so si prizadevali odpraviti vrzel na Panameriški magistrali, vendar so bilo sporno. Načrtovanje se je začelo leta 1971 s pomočjo financiranja Združenih držav, vendar je bilo to leta 1974 ustavljeno zaradi skrbi okoljevarstvenikov. Naslednja prizadevanja za izgradnjo ceste so se začela leta 1992, vendar je leta 1994 agencija Združenih narodov poročala, da bosta cesta in poznejši razvoj povzročila veliko okoljsko škodo. Embera-Wounaan in Kuna sta tudi izrazila zaskrbljenost, da bi lahko cesta povzročila morebitno erozijo njihovih kultur. Dariénska vrzel že vrsto let izziva pustolovce. Ekspedicija iz leta 1962 s tremi avtomobili Chevrolet Corvair z motorjem zadaj in dvema tovornjakoma je zaključila pot proti jugu od Chicaga do kolumbijske meje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ghgRH9m2fOI|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030170019/https://www.youtube.com/watch?v=ghgRH9m2fOI|archive-date=2023-10-30|url-status=bot: unknown|title=Daring The Darien|last=Lenny Clairmont|date=21 February 2016|via=YouTube|accessdate=2023-11-09}}</ref> Britanska ekspedicija v letih 1971–1972 od Aljaske do Argentine je poskušala prevoziti vrzel z dvema standardnima proizvodnima Range Roverjema, ki ju je podpirala ekipa Land Roverjev. Komaj jim je uspelo prebiti prehod po skrajnem terenu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.range-rover-classic.com/Home/range-rover-darien-gap | title=Range Rover Darien Gap - Range Rover Classic | accessdate=2023-11-09 | archive-date=2018-10-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181020165913/http://www.range-rover-classic.com/Home/range-rover-darien-gap | url-status=dead }}</ref> Leta 1979 je ekipa pod vodstvom Marka Smitha vozila standardne serijske jeepe modela CJ7 od juga do severa in s težavo prečkala vrzel.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QrPbBkr44PU|title=The Greatest Jeep Adventure Ever! Mark Smith & The Darien Gap - Dirt Every Day Ep. 39|last=MotorTrend Channel|date=12 May 2015|via=YouTube}}</ref> Leta 1984 sta Loren in Patty Upton opravila prvo »povsem kopensko« vozilo, ki je prečkalo vrzel z uporabo jeepa CJ-5 iz leta 1966, imenovanega Sand Ship Discovery. Potrebovali so 741 dni prebijanja, vitlanja, sekanja in kopanja skozi negostoljubno džunglo Dariénske vrzeli.<ref>{{navedi splet|url=http://www.outbackofbeyond.com/roads-end.html|title=Romantic High Adventure Expeditions|website=www.outbackofbeyond.com|accessdate=2023-11-09|archive-date=2023-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230929101109/https://outbackofbeyond.com/roads-end.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://adventureriderradio.com/adventure-rider-radio-episodes/2020/9/24/roadless-jungle-irate-kunas-and-guerrilla-encounters-darien-gap-expedition|title=Roadless Jungle, Irate Kunas and Guerrilla Encounters - Darien Gap Expedition|website=Motorcycle Podcasts Adventure Rider Radio & RAW}}</ref> V 21. stoletju se številni obupani Haitijci in Venezuelci odpravijo proti severu proti mehiško-ameriški meji, prečkajo vrzel peš in poročajo o groznih razmerah.<ref>{{navedi novice |date=2023-08-02 |title=UN calls for regional solutions to curb record migration through Darien Gap |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/americas/un-calls-regional-solutions-curb-record-migration-through-darien-gap-2023-08-02/ |access-date=2023-08-09}}</ref> Ena od predlaganih možnosti za premostitev vrzeli je kratka trajektna povezava od Kolumbije do novega trajektnega pristanišča v Panami<ref>{{navedi splet|title=The Coming Era of Mega Systems, Part 1 – Transportation|url=http://www.futuristspeaker.com/2014/12/the-coming-era-of-mega-systems-part-1-transportation/ |website=DaVinci Institute – Futurist Speaker|access-date=10 February 2017|date=2014-12-16}}</ref> z razširitvijo obstoječe panamske ceste, ki bi dokončala cesto, ne da bi pri tem kršila te okoljske vidike. Vendar so se pretekli poskusi upravljanja takšne storitve končali neuspešno. == Južni del == [[Image:Chile Via Panam.svg|thumb|Znak ščit ''Vía PanAm'' včasih najdemo na poteh v južnoameriških državah (kot je Čile), povezanih s Panameriško cesto]] [[Image:IndigenaFusa.JPG|thumb|upright=1.0|Skulptura domorodca, ki stoji na vhodu v Fusagasugá, Kolumbija, čez cesto 40]] === Kolumbija in Venezuela === Južni del ceste se začne v mestu Turbo v Kolumbiji, od koder sledi kolumbijski cesti 62 do [[Medellín]]a. Pri Medellínu vodi Colombia Highway 56 do [[Bogota|Bogote]], Colombia Highway 25 pa zavije proti jugu za bolj neposredno pot. Kolumbijska cesta 40 je speljana jugozahodno od Bogote, da se priključi na cesto 25 pri Zarzalu. Cesta 25 se nadaljuje vse do meje z Ekvadorjem. Druga pot, znana kot cesta Simóna Bolívarja, poteka od Bogote (Kolumbija) do La Guaire (Venezuela). Začne se z uporabo kolumbijskih cest 55 in 66 vse do meje z Venezuelo. Od tam uporablja venezuelsko cesto 1 do [[Caracas]]a in venezuelsko cesto 9 do konca v La Guairi. === Peru, Ekvador in Čile === [[File:TRUE EQUATORIAL MONUMENT ON THE PAN AMERICAN HIGHWAY; CAYAMBE, ECUADOR.jpg|thumb|upright=1.1|Spomenik na ekvatorju na cesti blizu Cayambe, Ekvador]] Ekvadorska cesta 35 poteka po celotni dolžini države. Perujska cesta 1 vodi Panameriško magistralo skozi Peru do meje s Čilom. V Čilu cesta sledi čilski poti 5 proti jugu do (Llaillay), točke severno od [[Santiago de Chile|Santiaga]], kjer se cesta razcepi na dva dela, od katerih eden poteka skozi čilsko ozemlje do [[Puerto Montt]]a, kjer se ponovno razcepi, do Quellóna na [[Arhipelag Chiloé|otoku Chiloé]] in na njeno nadaljevanje kot Carretera Austral. Drugi del gre proti vzhodu po čilski cesti 60, ki gre skozi [[Andi|Ande]] do predora Kristusa Odrešenika znotraj prelaza Los Libertadores. Čilensko-argentinska meja je na sredini predora. === Argentina in Paragvaj === [[Image:Avenida General Paz entre Cabildo y Panamericana.jpg|thumb|upright=1.0|Skoraj vsi panameriški odseki v Gran Buenos Airesu so sodobne avtoceste]] [[File:Acceso Oeste km 17.jpg|thumb|right|Zahodni dostop do Buenos Airesa]] [[File:Ruta Panamericana Buenos Aires Florida.jpg|alt=|thumb|Odsek Panameriške ceste v Argentini]] V Argentini se argentinska nacionalna cesta 7 začne v predoru Kristusa Odrešenika in nadaljuje do [[Buenos Aires]]a, konca glavne avtoceste.<ref>{{navedi splet|title = Pan-American Highway&nbsp;– MSN Encarta|url = http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568725/Pan-American_Highway.html|access-date = 2008-09-19|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20080513085631/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568725/Pan-American_Highway.html|archive-date = 2008-05-13}}</ref> Cestno omrežje se nadaljuje tudi južno od Buenos Airesa vzdolž argentinske državne ceste 3 proti mestu [[Ushuaia]] na [[Ognjena zemlja|Ognjeni zemlji]]. Druga veja, od Buenos Airesa do [[Asunción]]a v [[Paragvaj]]u, vodi iz Buenos Airesa po argentinski nacionalni cesti 9. Preklopi na argentinsko državno pot 11 pri Rosariu, ki prečka mejo s Paragvajem prav pri Asunciónu. Druge veje verjetno obstajajo po središču Južne Amerike. === Brazilija in Urugvaj === Nadaljevanje Panameriške magistrale do brazilskih mest [[São Paulo]] in [[Rio de Janeiro]] uporablja trajekt od Buenos Airesa do Colonije v Urugvaju in Urugvajske ceste 1 do [[Montevideo|Montevidea]]. Urugvajska cesta 9 in brazilska cesta 471 vodita do bližine mesta Pelotas, od koder vodi brazilska cesta 116 do brazilskih glavnih mest. === Gvajana, Surinam in Francoska Gvajana === Cesta nima uradnih odsekov do [[Belize]]ja, [[Gvajana|Gvajane]], [[Surinam]]a (tam znana v nizozemščini: ''Pan-Amerikaanse weg'') in [[Francoska Gvajana|Francoske Gvajane]], niti do katere koli otoške države v Ameriki. Vendar se ceste iz Venezuele povezujejo z brazilsko [[Transamazonska cesta|transamazonsko cesto]], ki zagotavlja jugozahodni vhod v Gvajano, pot do obale in sledi obalni poti skozi Surinam do Francoske Gvajane. == Odsek West Indies == Razpravljali so o načrtih za vključitev Zahodne Indije v sistem panameriške magistrale. V skladu s tem bi vzpostavili trajektni sistem za povezovanje terminalnih točk ceste. Popotniki bi se nato lahko s trajektom odpravili iz Key Westa v Havano, se odpeljali do vzhodnega konca Kube, s trajektom do [[Haiti]]ja, vozili skozi Haiti in [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]] ter ponovno s trajektom v [[Portoriko]]. V ta sistem bi bil vključen tudi trajekt od zahodnega konca Kube do polotoka Jukatan. Mehika je že raziskala pot, ki bi potekala čez [[Jukatan]], [[Campeche]] in [[Chiapas]] do [[San Cristóbal de las Casas]] na Panameriški magistrali. (''The Pan American Highway System'' od Travel Division Pan American Union, Washington D.C. oktober 1947) == Umetnost in kultura == Potopisec Tim Cahill je napisal knjigo ''Road Fever'' o svoji rekordni 24-dnevni vožnji od Ushuaie v argentinski provinci Tierra del Fuego do Prudhoe Baya v ameriški zvezni državi Aljaska s profesionalnim voznikom na dolge razdalje Garryjem Sowerbyjem, večino njune pot po Panameriški magistrali.<ref>{{navedi knjigo|last = Cahill|first = Tim|author-link = Tim Cahill (writer)|title = Road Fever|publisher = Vintage|isbn = 978-0-394-75837-4|year = 1992|url-access = registration|url = https://archive.org/details/roadfeverhighspe00cahi_0}}</ref> V britanski avtomobilistični oddaji ''Top Gear'' so se voditelji na odseku ceste zapeljali s svojimi terenskimi vozili v bolivijski specialki. Leta 2003 je Kevin Sanders, kolesar na dolge proge, podrl Guinnessov svetovni rekord za najhitrejše prečkanje ceste z motorjem v 34 dneh.<ref name=Independent2005>{{navedi novice | url=https://www.independent.co.uk/student/gap-year/how-to-have-a-real-adventure-315689.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220524/https://www.independent.co.uk/student/gap-year/how-to-have-a-real-adventure-315689.html |archive-date=2022-05-24 |url-access=subscription |url-status=live| newspaper=The Independent (UK)|date= 29 September 2005 | first= Tim | last= Walker |access-date=3 August 2010| title=How to have a real adventure: Take a train or get on a bike to experience the thrill of travel as it used to be}}</ref> Leta 2018 je britanski kolesar Dean Stott, ki je načrtoval, da bo v 110 dneh prekolesaril Ameriko in postavil nov Guinnessov svetovni rekord, v nekaj manj kot 100 dneh opravil 22.500 km dolgo pot od juga do severa, kar je za 17 dni podrlo rekord, ki ga je leta 2015 postavil Mehičan Carlos Santamaría Covarrubias.<ref>{{navedi splet|date=2018-06-05|title=Special Forces soldier breaks record for cycling the Pan-American Highway|url=https://www.guinnessworldrecords.com/news/2018/6/special-forces-solider-breaks-record-for-cycling-the-pan-american-highway-528445/|access-date=2020-11-19|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref> Stott je bil navdihnjen, da je pomaknil urnik, potem ko je izvedel, da sta bila on in njegova žena povabljena na kraljevo poroko, in da bi dogodek zamudil, če bi se držal svojega prvotnega urnika.<ref>{{navedi novice|url=https://road.cc/content/news/241762-british-cyclist-smashes-pan-american-highway-record-after-learning-royal-wedding|title=British cyclist smashes Pan American Highway record after learning of royal wedding invitation|date=2018-05-14|work=road.cc|access-date=2018-10-02|language=en}}</ref> Stottov rekord je trajal le nekaj mesecev, saj je avstrijski vzdržljivostni kolesar Michael Strasser, ki je vozil od severa proti jugu, podrl rekord s časom 84 dni, 11 ur in 50 minut (23. julij – 16. oktober 2018).<ref>{{navedi splet|title=Fastest cycle journey of the Pan-American Highway|url=https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/fastest-cycle-journey-of-the-pan-american-highway/|access-date=2020-11-19|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Eberle-Abasolo|first=Christian|date=2019-02-25|title=The Austrian endurance rider set a new world record in 2018 when he cycled 22,642km from Alaska to Patagonia in 84 days. Here are all the need-to-know facts, figures and quotes from his big journey.|url=https://www.redbull.com/za-en/theredbulletin/michael-strasser-ice2ice-pan-american-highway-ride-stats|access-date=2020-11-19|website=www.redbull.com}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px" ;="" mode="center"> File:Deadhorse Sign.JPG|Severni konec Panameriške magistrale pri mestu Deadhorse na Aljaski v ZDA File:I-25 southbound at Big I.jpg|Interstate 25 (Panameriška magistrala), ki se približuje križišču Big I v Albuquerqueju, Nova Mehika, ZDA File:Carretera Panamericana El Salvador San Martin.jpg|Panameriška magistrala skozi San Martin v Salvadorju File:Carretera Panamericana El Salvador Feb 2011.jpg|Še en pogled na Panameriško magistralo v Salvadorju File:Panamericana El Salvador Pista.png|Panameriška magistrala v Salvadorju med Lurdom in Santa Ano; ta raven 1,5 km dolg ravni odsek se lahko uporablja kot vzletišče in je bil uporabljen med državljansko vojno v Salvadorju. File:Carretera Panamericana en Gunacaste Costa Rica.jpg|Panameriška magistrala v Guanacasteju v Kostariki (gre proti meji z Nikaragvo, še vedno veliko kilometrov stran) File:Costa Rica Panamerican Highway.png|Panameriška magistrala v Tres Riosu v Kostariki, tik pred cestninsko postajo (še približno 337 km do panamske meje). File:Panamerican highway at Costa Rica Panama border.jpg|Panameriška magistrala na meji Kostarike in Paname File:Carretera Panamericana Ecuador.jpg|Panamericana v Pichinchi, Ekvador, blizu Cashapambe File:Panamericana Peru Pacasmayo.JPG|Panamericana - severni Peru blizu Pacasmaya File:PanAmericanHighwayPeru.jpg|Panamericana blizu Puerto De Lomas, Peru File:Panamericana Atacama Peru.JPG|Panamericana v puščavi Atacama na severu Čila File:Suburban 1986.jpg|Chevy Suburban je prevozil celotno Panameriško magistralo. Patagonija, Čile. File:Panamericana - Cordillera de los Andes Ecuador.JPG|Panamericana v Cordillera de los Andes, južni Ekvador, blizu Catacocha, 2500 m nadmorske višine. File:JUNIN Ruta 7 001.jpg|Nacionalna cesta 7—Panameriška magistrala v Junínu, Buenos Aires, Argentina </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * "Plan Federal Highway System", ''[[The New York Times]]'', May 15, 1932, section XX page 7<!-- Possibly: "THE AUTOMOBILE INDUSTRY REPORTS; Makers Consider Giving Delivered Prices -- New Duesenberg Out" (in a subsection?) May 8, 1932?, section XX page 7 https://www.nytimes.com/1932/05/08/archives/the-automobile-industry-reports-makers-consider-giving-delivered.html --> * [https://www.nytimes.com/1936/01/26/archives/reported-from-the-motor-world-general-motors-shows-announced-36.html "Reported from the Motor World"] {{subscription}}, ''The New York Times'', January 26, 1936, section XX page 6 * [https://www.nytimes.com/1953/01/07/archives/hemisphere-road-is-nearer-reality-pan-american-highway-grows-with.html "Hemisphere Road Is Nearer Reality"] {{subscription}}, ''The New York Times'', January 7, 1953, page 58 * 1997–98 [[American Automobile Association|AAA]] Caribbean, Central America and South America map * [https://books.google.com/books?id=WNYDAAAAMBAJ&pg=PA28 "Longest Road in the World"], ''Popular Mechanics'', March 1943 == Zunanje povezave == {{Commons category|Pan-American Highway}} {{Wikivoyage}} * {{osmrelation-inline|240861}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Panameriška magistrala]] o9a38t2j4cxlzs0rt33u19ha3e8keoh 6675391 6675390 2026-05-13T17:24:56Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Panameriška cesta]] na [[Panameriška magistrala]]: Slovenjenje naslova: Glede na slovenske eksonime gre za Panameriško magistralo 6675390 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta<!--|header_type=historic--> | name = Panameriška magistrala | translation = {{lang-en|Pan–American Highway}}<br>{{lang-fr|(Auto)route panaméricaine/transaméricaine}}<br>{{lang-pt|Rodovia/Autoestrada Pan-americana}}<br>{{lang-es|Autopista/Carretera/Ruta Panamericana}} | map = PanAmericanHwy.png | map_notes = Panameriška magistrala od zaliva [[Prudhoe Bay, Aljaska|Prudhoe Bay]] na Aljaski do [[Quellón]]a v Čilu in [[Ushuaia|Ushuaie]], Argentina, z uradnimi in neuradnimi potmi, prikazanimi v Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki. Nekaj izbranih neuradnih poti, prikazanih skozi Združene države in Kanado, kot so obstajale v zgodnjih 1960-ih. Leta 1966 je novi sistem [[Interstate Highway System|meddržavnih cest v ZDA]] prinesel uradni status večini prej neuradnih poti v [[Celinske Združene države|celinski ZDA]]. | established = | direction_a = Sever | direction_b = Jug | length_mi = | length_ref = | section1 = Severnoameriški odsek | length_mi1 = | length_ref1 = | terminus_a1 = [[Prudhoe Bay, Aljaska|Prudhoe Bay]], ZDA | terminus_b1 = [[Yaviza]], Panama | section2 = Južnoameriški odsek | length_mi2 = | length_ref2 = | terminus_a2 = [[Turbo, Kolumbija|Turbo]], Kolumbija | terminus_b2 = [[Ushuaia]], Argentina | countries = '''Severna Amerika:''' [[Združene države Amerike]], [[Kanada]], [[Mehika]], [[Gvatemala]], [[Salvador]], [[Honduras]], [[Nikaragva]], [[Kostarika]], [[Panama]]<br>'''Južna Amerika:''' [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Peru]], [[Čile]], [[Argentina]] | system = '''Sistem [[Panameriška magistrala|Panameriškeih magistrale]]''' }} '''Panameriška magistrala'''<ref name="gov-si">{{cite web | title=Seznam slovenskih eksonimov (2014) | website=Portal GOV.SI | url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/GURS/Dokumenti/Delovna_telesa/KSZI/Publikacije/SEZNAM_SLOVENSKIH_EKSONIMOV.xlsx | access-date=2026-05-13}}</ref> je mreža [[cesta|cest]], ki se razteza čez obe [[Amerika|Ameriki]] in meri skupno dolžino približno 30.000 kilometrov.<ref>{{navedi splet|url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=88271|title=A Gap in the Andes: Image of the Day|date=2015-04-02|website=earthobservatory.nasa.gov|language=en|access-date=2017-01-22}}</ref> Razen odcepa približno 106 km čez mejo med severozahodno [[Kolumbija|Kolumbijo]] in jugovzhodno [[Panama|Panamo]], imenovanega [[Darienska vrzel]], ceste povezujejo skoraj vse pacifiške obalne države Amerik v povezanem cestnem sistemu. Po [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]] je Panameriška magistrala najdaljša 'motorna cesta' na svetu. Po kopnem je mogoče prečkati [[Južna Amerika|Južno Ameriko]] in [[Srednja Amerika|Srednjo Ameriko]] – zadnje mesto v Kolumbiji do prve postojanke v Panami – s težkim in nevarnim vsaj štiridnevnim pohodom skozi Dariensko vrzel, eno najbolj deževnih območij na planetu. Panameriška magistrala poteka skozi številna raznolika podnebja in ekološke tipe – od gostih džungel do sušnih puščav in nerodovitne tundre. Nekatera območja so popolnoma prehodna le v sušnem obdobju. Sistem panameriške magistrale je fizično večinoma dokončan in se ''[[de facto]]'' razteza od zaliva [[Prudhoe Bay]] na [[Aljaska|Aljaski]] v Severni Ameriki do najjužnejših delov Južne Amerike. Zahteva se več južnih cestnih terminalov, vključno z mestoma [[Puerto Montt]] in Quellón v [[Čile|Čilu]] ter [[Ushuaia]] v [[Argentina|Argentini]]. Zahodno in severno od Dariénske vrzeli je ta cesta znana tudi kot Medameriška cesta skozi Srednjo Ameriko in Mehiko. Tam se razcepi na več deviacij, ki vodijo do meje z Mehiko in ZDA. == Koncept == Ideja, da bi lahko in morala obstajati medameriška cesta, ki bi povezovala narode Severne, Srednje in Južne Amerike, je ideja, ki izvira iz Združenih držav.<ref>{{navedi novice|title=Así es el Tapón del Darién, la región más peligrosa de Latinoamérica|newspaper=El Comercio (Peru)|author=BBC Mundo|date=February 1, 2018|url=https://elcomercio.pe/mundo/latinoamerica/infierno-cruzar-tapon-darien-region-intransitable-peligrosa-america-latina-noticia-493489-noticia/}}</ref> Gradili so ga po fazah. Prva, kmalu zatem, ko se je bilo mogoče čez ZDA voziti po asfaltirani cesti, je bila cesta od Lareda v [[Teksas]]u do [[Ciudad de Mexico]]. Druga etapa je bila Inter-American Highway do [[Panama (mesto)|Paname]]; prej ni bilo cest in malo trgovine med večino srednjeameriških držav. Med [[Kostarika|Kostariko]] in Panamo ni bilo nobene ceste, dokler leta 1941 inženirska enota ameriške vojske zaradi dostopa do [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] ni začela graditi ceste.<ref>{{navedi novice|title=The birth of the Pan-American Highway in Costa Rica|newspaper=Tico Times|first=Max|last=Schwartz |date=November 19, 2021|url=https://ticotimes.net/2021/11/19/tbt-the-birth-of-the-pan-american-highway}}</ref> Tretja etapa, ki še ni bila dokončana in morda nikoli ne bo, se nadaljuje do južnega konca Južne Amerike v [[Narodni park Tierra del Fuego|narodnem parku Tierra del Fuego]] blizu Ushuaie v Argentini. Tako Panama kot Kolumbija, pa tudi okoljevarstveniki, nasprotujejo gradnji ceste skozi Dariénsko vrzel, ki ločuje obe celini. Kubanski predlog, ki je danes pozabljen, ker iz njega ni bilo nič, je bil ustvariti ''circuito del Caribe'' (karibsko povezavo). Razširili bi cesto do Puerto Juáreza v Mehiki (Cancún) in od tam s trajektom do Pinar del Río na [[Kuba|Kubi]], od tam po cesti do [[Havana|Havane]] in ponovno s trajektom do Key Westa na [[Florida|Floridi]] in čezmorske ceste.<ref>{{navedi knjigo|title=La Carretera Panamericana y el circuito del Caribe : Pinar del Río, puente de América : conferencia pronunciada en la sesión celebrada por el Club de Leones de la Habana, en el Hotel Sevilla, el martes 15 de septiembre de 1953|first=José Manuel|last=Cortina|location=Havana|publisher=none|edition=2nd|year= 1957|origyear=1954|oclc=27001400}}</ref> Poslabšanje odnosov med Kubo in ZDA po [[Kubanska revolucija|kubanski revoluciji]] leta 1959 je končalo pogovore o tem projektu. == Razvoj in gradnja == Koncept kopenske poti od enega konca Amerike do drugega je bil prvotno predlagan kot [[železnica]]. Leta 1884 je [[Ameriški kongres]] sprejel zakon z načrtom za izgradnjo medameriškega železniškega sistema.<ref name=Hot>{{navedi knjigo|title=Hot spot : Latin America|last=Dent|first=David W.|url=https://archive.org/details/hotspotlatinamer0000dent/page/n7/mode/2up?q=978|date=2008|location =Westport, Connecticut|publisher=Greenwood Press|page=84|isbn=978-0-313-33661-4}}</ref> O tem so razpravljali na prvi vseameriški konferenci leta 1889; vendar se gradnja nikoli ni začela. Koncept je bil opuščen po neodvisnosti Paname leta 1903, ko so se začela dela na prekopu. Koncept gradnje ceste namesto železnice se je pojavil na peti mednarodni konferenci ameriških držav leta 1923, potem ko so avtomobili in druga vozila začela nadomeščati železnice tako za prevoz potnikov kot blaga. Prva konferenca o gradnji ceste je bila 5. oktobra 1925. Končno so 29. julija 1937, v zadnjih letih velike depresije, so Argentina, Bolivija, Čile, Kolumbija, Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Peru, Kanada in ZDA podpisale konvencijo o panameriški magistrali, s katero so se dogovorili, da bodo dosegli hitro gradnjo z vsemi ustreznimi sredstvi.<ref>[http://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/LON/Volume%20188/v188.pdf Text of the Convention].</ref> Trinajst let kasneje, leta 1950, je Mehika postala prva latinskoameriška država, ki je dokončala svoj del ceste.<ref name=Silverstein>{{cite journal|title = Highway Run|journal = Harper's|pages = 70–80|date = July 2006}}</ref> Čeprav je zamisel o Panameriški magistrali nastala v Združenih državah in je posredno povezana z razcvetom ameriške avtomobilske industrije, pri signalizaciji ni bila označena nobena pot v Združenih državah (razen na Aljaski), še manj pa označena kot ameriški del Panameriške magistrale. Vendar pa je I-25 označena kot Panameriška magistrala v državah, kot sta [[Nova Mehika]] in [[Kolorado]]. Po navedbah zveznega ministrstva za promet je sistem meddržavnih cest odsek ceste Združenih držav. V Kanadi sploh ni označena. Velik del cest v Latinski Ameriki je na ameriško pobudo izrecno označen kot Panameriški (običajno ''Vía Panam'' ali ''Vía Panamericana''). == Udeleže države == [[Image:Alaska Highway1.png|right|312px|thumb|Zemljevid dela ''Alaska Highway'' (v rdeči barvi) sistema Panameriške ceste]] Severna panameriška magistrala poteka skozi devet držav, vključno s Srednjo Ameriko: {{Div col|colwidth=30em}} * [[Kanada]] (CANAMEX koridor neuradno) * [[Združene države Amerike]] (Interstate Highway System uradno) * [[Mehika]] * [[Gvatemala]] * [[Salvador]] * [[Honduras]] * [[Nikaragva]] * [[Kostarika]] * [[Panama]] {{div col end}} Južna panameriška magistrala poteka skozi pet držav: {{Div col|colwidth=30em}} * [[Kolumbija]] * [[Ekvador]] * [[Peru]] * [[Čile]] * [[Argentina]] {{div col end}} Pomembne veje povezujejo tudi s štirimi drugimi južnoameriškimi državami: * [[Bolivija]] * [[Brazilija]] * [[Paragvaj]] * [[Urugvaj]] == Severni del == [[File:I-35 nb ia exit 182.jpg|thumb|300px|Interstate 35 v ameriški zvezni državi Iowa. I-35 je ''de facto'' veja Panameriške ceste]] [[File:Interstate 25 approaching Santa Fe New Mexico.jpg|thumb|300px|Interstate 25 v ameriški zvezni državi Nova Mehika. I-25 je del druge ''de facto'' veje in ima v Albuquerque oznako ''Pan-American Freeway'']] === Aljaska in Kanada === Aljaška cesta skozi Aljasko, [[Yukon]] in [[Britanska Kolumbija|Britansko Kolumbijo]] se običajno šteje za dejanski severni podaljšek Panameriške magistrale, tako kot Dalton Highway na Aljaski. V Kanadi nobena cesta ni bila uradno označena kot Panameriška magistrala. Nacionalni cestni sistem, ki vključuje, a ni omejen na transkanadsko cesto, je edini uradni medprovinčni cestni sistem v državi. Vendar je več kanadskih cest naravni podaljšek več ključnih ameriških cest, ki segajo do meje med Kanado in ZDA. Cesta Britanske Kolumbije 97 in cesta 2 do Alberte se začneta tam, kjer se konča južni konec ceste na Aljaski. Cesta 97 postane ameriška cesta 97 na meji med Kanado in ZDA. Cesta Britanske Kolumbije 99 zagotavlja alternativno pot od ceste 97 severno od Cache Creeka; teče skozi [[Whistler, Britanska Kolumbija|Whistler]] in [[Vancouver]], preden se konča na kanadsko-ameriški meji na severnem koncu Interstate 5 v zvezni državi [[Washington (zvezna država)|Washington]], začetek uradne vseameriške poti južno od Britanske Kolumbije. Medtem poteka cesta Alberta 2 proti jugu in vzhodu do ceste Alberta 3, ki vodi v Lethbridge, nato pa proti jugu po cesti Alberta 4 do meje med Kanado in ZDA, kjer postane Interstate 15 v [[Montana|Montani]]. To je prvi uradni odsek Panameriške magistrale južno od [[Alberta (provinca)|Alberte]], ki sta tudi del koridorja CANAMEX. === Nadaljevanje v Združenih državah Amerike === Leta 1966 je ameriška zvezna uprava za ceste določila celoten meddržavni cestni sistem kot del pan-ameriškega cestnega sistema,<ref>American Automobile Association, ''American Motorist'', [https://books.google.com/books?id=yr8nAAAAMAAJ&q=%22Under+the+numerical%22 c. 1974]<!--FIXME needs a more precise citation--></ref><ref>New Mexico State Highway and Transportation Department, [http://www.nmshtd.state.nm.us/upload/contents/445/Memorial.pdf State of New Mexico Memorial Designations and Dedications of Highways, Structures and Buildings] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110716081405/http://www.nmshtd.state.nm.us/upload/contents/445/Memorial.pdf |date=2011-07-16}}, 2007, p. 14</ref> vendar to ni bilo izraženo v nobeni uradni meddržavni signalizaciji. Med številnimi cestami, ki sestavljajo ta zelo obsežen sistem, jih je nekaj opaznih zaradi svoje pretežno usmerjenosti sever–jug in povezav z glavno mehiško potjo in njenimi odcepi ter s ključnimi potmi v Kanadi, ki se povezujejo s cestami Aljaske. Ceste so naslednje: *Interstate 5 poteka severno od [[San Diego|San Diega]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] do mesta Blaine v Washingtonu, nato pa se posredno poveže s cesto Britanske Kolumbije 99 severno od meje med Kanado in ZDA. Tehnično neposredno povezavo med isto meddržavno cesto in ameriškim sistemom Route 97 je mogoče najti v bližini Weeda v Kaliforniji. Ameriška cesta 97 teče od tega križišča proti severovzhodu in nato proti severu skozi [[Oregon]] in Washington ter na meji s Kanado postane cesta BC 97. *Interstate 15 povezuje San Diego s cesto Alberta 2, ki na koncu prečka Britansko Kolumbijo in se konča na južnem koncu ceste Alaska. Interstate 8 zagotavlja povezavo vzhod–zahod od San Diega do Interstate 10 blizu [[Phoenix, Arizona|Phoenixa]] v [[Arizona|Arizoni]]. Slednja se nadaljuje do Tucsona in se povezuje z Interstate 19, ki postane odcep Panameriške magistrale skozi Mehiko na mejnem prehodu Nogales. *Interstate 25 poteka severno od Interstate 10 v Las Cruces, Nova Mehika, do Interstate 90 v [[Wyoming]]u. Ta pot nima neposrednega podaljška v Kanado, temveč je posredno povezana z meddržavno cesto 15. Cesta 25 v [[Albuquerque]]ju v Novi Mehiki je bila imenovana Pan-ameriška cesta<ref name="Bryan">{{navedi knjigo|last=Bryan|first=Howard|title=Albuquerque Remembered|publisher=University of New Mexico Press|location=Albuquerque|year=1989|isbn=978-0826337825|oclc=62109913|url=https://books.google.com/books?id=rSQAbMtClsYC&q=%22Pan+American+Freeway%22+%22Coronado+Freeway%22&pg=PA248|access-date=13 February 2013}}</ref>{{Rp|248}} kot podaljšek ceste 45, mehiške odcepa, ki povezuje El Paso z prvotna pot ob cesti 85 severno od Ciudad de Mexico.<ref>{{navedi splet|publisher=Dirección General de Servicios Técnicos, Secretaría de Comunicaciones y Transportes|title=Datos Viales de Hidalgo|url=http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/13_HIDALGO.pdf|year=2011|language=es|page=5|access-date=2012-01-26|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514175616/http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/13_HIDALGO.pdf|archive-date=2012-05-14}}</ref> Ta del I-25 v veliki meri sledi zgodovinskemu Camino Realu in tako služi kulturno pomembnemu delu panameriškega sistema. Tako kot I-15 je celotna pot Interstate 25 uradno nadaljevanje proti severu proti Alberti, kjer Highway 2 zagotavlja neposredno, a neuradno kanadsko povezavo s cesto Alaska. *Interstate 35 je severno nadaljevanje prvotne Panameriške magistrale, ki sledi mehiški zvezni cesti 85. Razteza se od Lareda v Teksasu do meje med Kanado in ZDA severno od Dulutha v Minnesoti, z odcepom Interstate 29, ki vodi dlje proti zahodu proti Winnipeg, Manitoba. Odsek Interstate 35 v San Antoniu v Teksasu domačini imenujejo ''Pan Am Expressway''. I-35 je severno nadaljevanje mehiške ceste 85, prvotne uradne mehiške poti, ki se konča v Duluthu v Minnesoti, kjer se državna cesta Minnesote 61 nadaljuje do kanadsko-ameriške meje blizu Thunder Baya v [[Ontario|Ontariu]]. Transkanadska cesta zagotavlja povezavo od Winnipega in Thunder Baya do Alberte in Aljaske, vendar uradno ni del Panameriške magistrale. *Dodatna pot, ki je le delno dokončana, je Interstate 69, ki bo sčasoma potekala severovzhodno od istega mejnega prehoda Laredo do koridorja Windsor-Quebec City v Kanadi, kjer pot postane neuradna. === Sorodne severnoameriške ceste === Več severnoameriških poti ima imena, ki se neposredno ne nanašajo na Panameriško magistralo, deloma zato, ker nekateri odseki sledijo cestam, ki ne ustrezajo standardom polne [[avtocesta|avtoceste]]. *Koridor CANAMEX poteka od [[Ciudad de Mexico]] do zahodnih Združenih držav od Arizone do Montane<ref>{{navedi splet |url = http://www.canamex.org/fed_def.asp |title = Federal Definition |publisher = Canamex coalition |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20080110203215/http://www.canamex.org/fed_def.asp |archive-date = 2008-01-10 }}</ref> in se nadaljuje proti severu v zahodno Kanado. Čeprav nima uradnega statusa Panameriške magistrale v Kanadi, je to edina uradna severnoameriška cesta, ki poteka skozi Kanado, ZDA in Mehiko ter povezuje Aljaško cesto s Panameriško magistralo v Ciudad de Mexicu. Za razliko od ustreznih panameriških poti na jugozahodu Amerike, cesta Canamex obide San Diego z uporabo več nemeddržavnih cest, da zagotovi bližnjico od I-15 v [[Las Vegas]]u, [[Nevada]] do I-10 v Phoenixu, Arizona za promet, ki dostopa do I-15 od mejnega prehoda Nogales. *Cesta CanAm sledi cesti Interstate 25 od El Pasa do ameriške ceste 85 severno od [[Denver, Kolorado|Denverja]] v Koloradu, nato pa se nadaljuje v kanadsko provinco [[Saskatchewan]] in sledi delom provincialnih cest 35, 39, 6, 3 in 2 zaporedoma, preden se konča pri La Rongeu. Ta pot je bila prvič predlagana v 1920-ih, vendar ni bila nikoli ustrezno promovirana ali razvita. Odsek CanAm v južnem Saskatchewanu se je poslabšal do te mere, da ni več asfaltirana cesta.<ref name="SP">{{navedi novice | title = 'Super corridor' theories simply updated old idea | work = The Star Phoenix | date = August 28, 2007 | url = http://www.canada.com/saskatoonstarphoenix/news/forum/story.html?id=5db32cc0-13b7-45b0-90ad-7f64d62db6f7&p=1 | access-date = 2008-04-15 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20150301152639/http://www.canada.com/saskatoonstarphoenix/news/forum/story.html?id=5db32cc0-13b7-45b0-90ad-7f64d62db6f7&p=1 | archive-date = March 1, 2015 }}</ref> *Oznaka NAFTA Superhighway je bila neuradno uporabljena v povezavi z meddržavno cesto 35 od Lareda v Teksasu do kanadske meje; tam se zniža na pot brez ceste, ki se konča v Thunder Bayu v Ontariu. Odcep sledi Interstate 29 do meje, kjer se tudi zniža na glavno cesto, ki se razteza do Winnipega v Manitobi. Cesta NAFTA včasih neuradno vključuje Interstate 69, ki je večinoma dokončana od zahodnega Kentuckyja do kanadsko-ameriške meje v Port Huronu v Michiganu. V Kanadi se cesta Ontario 402 in druge ceste v koridorju Windsor-Quebec lahko štejejo za severovzhodni podaljšek te različice superhitre ceste NAFTA. Na jugozahodu, od zahodnega Kentuckyja do mehiške meje, še ni dokončana nobena cesta. Do dokončanja I-69 glavne cestne povezave z Mehiko sledijo delom ameriških poti 45 in 51 od Kentuckyja do zahodnega Tennesseeja, I-155 do Missourija, delom meddržavnih cest 55 in 40 od Missourija do Arkansasa in I-30 do Teksaški odsek I-35, ki se nadaljuje do mehiške meje pri Laredu v Teksasu. Odsek I-69, ki naj bi bil dokončan južno od Kentuckyja, naj bi se sčasoma nadaljeval proti jugozahodu do obale Teksaškega zaliva. Imel bo odcep, ki se bo povezoval s prvotno Panameriško potjo skozi Mehiko do Lareda, in dodatne veje, ki segajo do mehiških odcepov, ki prečkajo mejo pri Pharru v Teksasu in Brownsvillu v Teksasu. === Mehika === [[Image:Inter-American Highway map October 1933.jpg|thumb|Zemljevid Inter-American Highway dela ''Panameriške ceste'' iz leta 1933]] Uradna pot Panameriške magistrale skozi Mehiko (kjer je znana kot Medameriška cesta) se začne v kraju Nuevo Laredo v Tamaulipasu (nasproti Lareda v Teksasu) in gre proti jugu do Ciudad de Mexico po mehiški zvezni cesti 85. Kasneje so bili odcepi do meje zgrajeni takole: *Nogales spur – mehiška zvezna cesta 15 iz Ciudad de Mexica *El Paso spur – mehiška zvezna cesta 45 od ceste 85 severno od Ciudad de Mexico do Ciudad Juáreza, Chihuahua *Eagle Pass spur – neznano, verjetno mehiška zvezna cesta 57 od Ciudad de Mexico do Piedras Negras, Coahuila *Pharr spur – mehiška zvezna cesta 40 od Monterreya do Reynosa, Tamaulipas *Brownsville spur – mehiška zvezna cesta 101 od Ciudad Victoria do Matamorosa, Tamaulipas Od Ciudad de Mexico do meje z Gvatemalo cesta sledi mehiški zvezni cesti 190.<ref>{{navedi splet|publisher=Dirección General de Servicios Técnicos, Secretaría de Comunicaciones y Transportes|title=Datos Viales de Puebla|url=http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/21_PUEBLA.pdf|year=2011|language=es|pages=2–3|access-date=2012-03-29|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120514181200/http://dgst.sct.gob.mx/fileadmin/Viales_2011/21_PUEBLA.pdf|archive-date=2012-05-14}}</ref> Na uvodni cestni dirki Carrera Panamericana, ki jo je organizirala mehiška vlada, naj bi bila končna postaja te južne poti Ciudad Cuauhtémoc v Chiapasu na gvatemalski meji.<ref>{{cite journal|author-last=Freeman|author-first=J. Brian|title="La carrera de la muerte": Death, Driving, and Rituals of Modernization in 1950s Mexico|journal=Studies in Latin American Popular Culture|volume=29|pages=2–23|date=June 2011|doi=10.1353/sla.2011.0008 |s2cid=145120707 |issn=2157-2941|url=https://www.utexaspressjournals.org/doi/abs/10.5555/slapc.2011.29.2?journalCode=slapc|quote=From Tuxtla, drivers made the final dash to the finish line in the small village of El Ocotal, struggling over the last 107 miles of still unpaved highway.}}</ref> === Srednja Amerika === [[Image:Panamericana-Chimaltenango-080215.jpg|thumb|Panameriška cesta v Chimaltenangu (Gvatemala), 2015.]] [[File:David (Panama) - Route Panaméricaine.JPG|thumb|Panameriška avtocesta pri Davidu, Chiriquí]] Panameriška (ali medameriška) magistrala poteka skozi srednjeameriške države z oznako ceste CA-1 (Central American Highway 1). [[Belize]] je bil menda nekoč vključen v pot, potem ko je prešel na vožnjo po desni. Pred osamosvojitvijo je bila kot britanski Honduras edina srednjeameriška država, ki je vozila po levi strani ceste. ==== Gvatemala ==== V Gvatemali poteka skozi 10 departmajev, vključno z departmajem Gvatemala, kjer poteka skozi Guatemala City. ==== Salvador in Honduras ==== V Salvadorju poteka skozi mesta Santa Ana, Santa Tecla, Antiguo Cuscatlán, San Salvador, San Martín, San Miguel in prečka mejo s Hondurasom pri Amatillu in prečka Choluteco. ==== Nikaragva ==== Iz Hondurasa preide v Nikaragvo pri El Espinu, skozi nikaragovska mesta Somoto, Estelí, Sebaco, [[Managua]], Jinotepe in Rivas, preden vstopi v Kostariko pri Peñas Blancas. ==== Kostarika ==== V Kostariki je Panameriška magistrala znana kot ''Carretera Interamericana'' (medameriška cesta) in je sestavljena iz dveh segmentov ''Carretera Interamericana Norte'' (cesta 1) in ''Carretera Interamericana Sur'' (cesta 2). Pot poteka skozi Liberijo, San José, Cartago, Pérez Zeledón, Palmares, Neily, preden prečka v Panamo pri Paso Canoasu. Najvišja točka celotne Panameriške magistrale je na Cerro de la Muerte (Hrib smrti) v segmentu Carretera Interamericana Sur, na 3335 m. Alternativna pot, ki jo uporabljajo avtobusi in tovorni promet, ki se izogne prečkanju širšega metropolitanskega območja in Cerro de la Muerte, je po cesti 23 v kantonu Puntarenas s ceste 1, nato po cesti 27 in poti 34 ter po cesti 2 v Osa kanton. ==== Panama ==== V Panami prečka [[Panamski prekop]] preko mostu [[Puente Centenario]], cesta pa se konča pri Yavizi, na robu Dariénske vrzeli: zdaj se podaljšuje za 6 km do Pinogane, ki bo vključeval most čez reko Chucunaque.<ref>https://www.metrolibre.com/economia/construccion-de-la-nueva-carretera-de-yaviza-a-pinogana-alcanza-un-16-de-avance-KN4924693</ref> Cesta se je prej končala v Cañiti v Panami, 180 km severno od njenega sedanjega konca. Financiranje vlade Združenih držav je bilo še posebej pomembno za dokončanje visokega [[Puente de las Américas|mostu Amerik]] čez Panamski prekop v letih, ko so prekop upravljale Združene države. === Dariénska vrzel === {{glavni|Darienska vrzel}} [[File:Darien_Gap_OSM.svg|thumb|300px|Zemljevid vrzeli Darién in odcepa na Panameriški cesti med Yavizo v Panami in Turbo v Kolumbiji]] Panameriško magistralo med Panamo in Kolumbijo prekinja 106 km dolg odsek [[močvirje|močvirja]], znan kot [[Darienska vrzel]]. Cesta se konča pri Turbo v Kolumbiji in Yavizi v Panami. Zaradi močvirij, barij in rek bi bila gradnja zelo draga. Čezenj se da prehoditi peš, vendar je zelo težko in zelo nevarno. Že desetletja so si prizadevali odpraviti vrzel na Panameriški magistrali, vendar so bilo sporno. Načrtovanje se je začelo leta 1971 s pomočjo financiranja Združenih držav, vendar je bilo to leta 1974 ustavljeno zaradi skrbi okoljevarstvenikov. Naslednja prizadevanja za izgradnjo ceste so se začela leta 1992, vendar je leta 1994 agencija Združenih narodov poročala, da bosta cesta in poznejši razvoj povzročila veliko okoljsko škodo. Embera-Wounaan in Kuna sta tudi izrazila zaskrbljenost, da bi lahko cesta povzročila morebitno erozijo njihovih kultur. Dariénska vrzel že vrsto let izziva pustolovce. Ekspedicija iz leta 1962 s tremi avtomobili Chevrolet Corvair z motorjem zadaj in dvema tovornjakoma je zaključila pot proti jugu od Chicaga do kolumbijske meje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ghgRH9m2fOI|archive-url=https://web.archive.org/web/20231030170019/https://www.youtube.com/watch?v=ghgRH9m2fOI|archive-date=2023-10-30|url-status=bot: unknown|title=Daring The Darien|last=Lenny Clairmont|date=21 February 2016|via=YouTube|accessdate=2023-11-09}}</ref> Britanska ekspedicija v letih 1971–1972 od Aljaske do Argentine je poskušala prevoziti vrzel z dvema standardnima proizvodnima Range Roverjema, ki ju je podpirala ekipa Land Roverjev. Komaj jim je uspelo prebiti prehod po skrajnem terenu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.range-rover-classic.com/Home/range-rover-darien-gap | title=Range Rover Darien Gap - Range Rover Classic | accessdate=2023-11-09 | archive-date=2018-10-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20181020165913/http://www.range-rover-classic.com/Home/range-rover-darien-gap | url-status=dead }}</ref> Leta 1979 je ekipa pod vodstvom Marka Smitha vozila standardne serijske jeepe modela CJ7 od juga do severa in s težavo prečkala vrzel.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QrPbBkr44PU|title=The Greatest Jeep Adventure Ever! Mark Smith & The Darien Gap - Dirt Every Day Ep. 39|last=MotorTrend Channel|date=12 May 2015|via=YouTube}}</ref> Leta 1984 sta Loren in Patty Upton opravila prvo »povsem kopensko« vozilo, ki je prečkalo vrzel z uporabo jeepa CJ-5 iz leta 1966, imenovanega Sand Ship Discovery. Potrebovali so 741 dni prebijanja, vitlanja, sekanja in kopanja skozi negostoljubno džunglo Dariénske vrzeli.<ref>{{navedi splet|url=http://www.outbackofbeyond.com/roads-end.html|title=Romantic High Adventure Expeditions|website=www.outbackofbeyond.com|accessdate=2023-11-09|archive-date=2023-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230929101109/https://outbackofbeyond.com/roads-end.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://adventureriderradio.com/adventure-rider-radio-episodes/2020/9/24/roadless-jungle-irate-kunas-and-guerrilla-encounters-darien-gap-expedition|title=Roadless Jungle, Irate Kunas and Guerrilla Encounters - Darien Gap Expedition|website=Motorcycle Podcasts Adventure Rider Radio & RAW}}</ref> V 21. stoletju se številni obupani Haitijci in Venezuelci odpravijo proti severu proti mehiško-ameriški meji, prečkajo vrzel peš in poročajo o groznih razmerah.<ref>{{navedi novice |date=2023-08-02 |title=UN calls for regional solutions to curb record migration through Darien Gap |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/americas/un-calls-regional-solutions-curb-record-migration-through-darien-gap-2023-08-02/ |access-date=2023-08-09}}</ref> Ena od predlaganih možnosti za premostitev vrzeli je kratka trajektna povezava od Kolumbije do novega trajektnega pristanišča v Panami<ref>{{navedi splet|title=The Coming Era of Mega Systems, Part 1 – Transportation|url=http://www.futuristspeaker.com/2014/12/the-coming-era-of-mega-systems-part-1-transportation/ |website=DaVinci Institute – Futurist Speaker|access-date=10 February 2017|date=2014-12-16}}</ref> z razširitvijo obstoječe panamske ceste, ki bi dokončala cesto, ne da bi pri tem kršila te okoljske vidike. Vendar so se pretekli poskusi upravljanja takšne storitve končali neuspešno. == Južni del == [[Image:Chile Via Panam.svg|thumb|Znak ščit ''Vía PanAm'' včasih najdemo na poteh v južnoameriških državah (kot je Čile), povezanih s Panameriško cesto]] [[Image:IndigenaFusa.JPG|thumb|upright=1.0|Skulptura domorodca, ki stoji na vhodu v Fusagasugá, Kolumbija, čez cesto 40]] === Kolumbija in Venezuela === Južni del ceste se začne v mestu Turbo v Kolumbiji, od koder sledi kolumbijski cesti 62 do [[Medellín]]a. Pri Medellínu vodi Colombia Highway 56 do [[Bogota|Bogote]], Colombia Highway 25 pa zavije proti jugu za bolj neposredno pot. Kolumbijska cesta 40 je speljana jugozahodno od Bogote, da se priključi na cesto 25 pri Zarzalu. Cesta 25 se nadaljuje vse do meje z Ekvadorjem. Druga pot, znana kot cesta Simóna Bolívarja, poteka od Bogote (Kolumbija) do La Guaire (Venezuela). Začne se z uporabo kolumbijskih cest 55 in 66 vse do meje z Venezuelo. Od tam uporablja venezuelsko cesto 1 do [[Caracas]]a in venezuelsko cesto 9 do konca v La Guairi. === Peru, Ekvador in Čile === [[File:TRUE EQUATORIAL MONUMENT ON THE PAN AMERICAN HIGHWAY; CAYAMBE, ECUADOR.jpg|thumb|upright=1.1|Spomenik na ekvatorju na cesti blizu Cayambe, Ekvador]] Ekvadorska cesta 35 poteka po celotni dolžini države. Perujska cesta 1 vodi Panameriško magistralo skozi Peru do meje s Čilom. V Čilu cesta sledi čilski poti 5 proti jugu do (Llaillay), točke severno od [[Santiago de Chile|Santiaga]], kjer se cesta razcepi na dva dela, od katerih eden poteka skozi čilsko ozemlje do [[Puerto Montt]]a, kjer se ponovno razcepi, do Quellóna na [[Arhipelag Chiloé|otoku Chiloé]] in na njeno nadaljevanje kot Carretera Austral. Drugi del gre proti vzhodu po čilski cesti 60, ki gre skozi [[Andi|Ande]] do predora Kristusa Odrešenika znotraj prelaza Los Libertadores. Čilensko-argentinska meja je na sredini predora. === Argentina in Paragvaj === [[Image:Avenida General Paz entre Cabildo y Panamericana.jpg|thumb|upright=1.0|Skoraj vsi panameriški odseki v Gran Buenos Airesu so sodobne avtoceste]] [[File:Acceso Oeste km 17.jpg|thumb|right|Zahodni dostop do Buenos Airesa]] [[File:Ruta Panamericana Buenos Aires Florida.jpg|alt=|thumb|Odsek Panameriške ceste v Argentini]] V Argentini se argentinska nacionalna cesta 7 začne v predoru Kristusa Odrešenika in nadaljuje do [[Buenos Aires]]a, konca glavne avtoceste.<ref>{{navedi splet|title = Pan-American Highway&nbsp;– MSN Encarta|url = http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568725/Pan-American_Highway.html|access-date = 2008-09-19|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20080513085631/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761568725/Pan-American_Highway.html|archive-date = 2008-05-13}}</ref> Cestno omrežje se nadaljuje tudi južno od Buenos Airesa vzdolž argentinske državne ceste 3 proti mestu [[Ushuaia]] na [[Ognjena zemlja|Ognjeni zemlji]]. Druga veja, od Buenos Airesa do [[Asunción]]a v [[Paragvaj]]u, vodi iz Buenos Airesa po argentinski nacionalni cesti 9. Preklopi na argentinsko državno pot 11 pri Rosariu, ki prečka mejo s Paragvajem prav pri Asunciónu. Druge veje verjetno obstajajo po središču Južne Amerike. === Brazilija in Urugvaj === Nadaljevanje Panameriške magistrale do brazilskih mest [[São Paulo]] in [[Rio de Janeiro]] uporablja trajekt od Buenos Airesa do Colonije v Urugvaju in Urugvajske ceste 1 do [[Montevideo|Montevidea]]. Urugvajska cesta 9 in brazilska cesta 471 vodita do bližine mesta Pelotas, od koder vodi brazilska cesta 116 do brazilskih glavnih mest. === Gvajana, Surinam in Francoska Gvajana === Cesta nima uradnih odsekov do [[Belize]]ja, [[Gvajana|Gvajane]], [[Surinam]]a (tam znana v nizozemščini: ''Pan-Amerikaanse weg'') in [[Francoska Gvajana|Francoske Gvajane]], niti do katere koli otoške države v Ameriki. Vendar se ceste iz Venezuele povezujejo z brazilsko [[Transamazonska cesta|transamazonsko cesto]], ki zagotavlja jugozahodni vhod v Gvajano, pot do obale in sledi obalni poti skozi Surinam do Francoske Gvajane. == Odsek West Indies == Razpravljali so o načrtih za vključitev Zahodne Indije v sistem panameriške magistrale. V skladu s tem bi vzpostavili trajektni sistem za povezovanje terminalnih točk ceste. Popotniki bi se nato lahko s trajektom odpravili iz Key Westa v Havano, se odpeljali do vzhodnega konca Kube, s trajektom do [[Haiti]]ja, vozili skozi Haiti in [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]] ter ponovno s trajektom v [[Portoriko]]. V ta sistem bi bil vključen tudi trajekt od zahodnega konca Kube do polotoka Jukatan. Mehika je že raziskala pot, ki bi potekala čez [[Jukatan]], [[Campeche]] in [[Chiapas]] do [[San Cristóbal de las Casas]] na Panameriški magistrali. (''The Pan American Highway System'' od Travel Division Pan American Union, Washington D.C. oktober 1947) == Umetnost in kultura == Potopisec Tim Cahill je napisal knjigo ''Road Fever'' o svoji rekordni 24-dnevni vožnji od Ushuaie v argentinski provinci Tierra del Fuego do Prudhoe Baya v ameriški zvezni državi Aljaska s profesionalnim voznikom na dolge razdalje Garryjem Sowerbyjem, večino njune pot po Panameriški magistrali.<ref>{{navedi knjigo|last = Cahill|first = Tim|author-link = Tim Cahill (writer)|title = Road Fever|publisher = Vintage|isbn = 978-0-394-75837-4|year = 1992|url-access = registration|url = https://archive.org/details/roadfeverhighspe00cahi_0}}</ref> V britanski avtomobilistični oddaji ''Top Gear'' so se voditelji na odseku ceste zapeljali s svojimi terenskimi vozili v bolivijski specialki. Leta 2003 je Kevin Sanders, kolesar na dolge proge, podrl Guinnessov svetovni rekord za najhitrejše prečkanje ceste z motorjem v 34 dneh.<ref name=Independent2005>{{navedi novice | url=https://www.independent.co.uk/student/gap-year/how-to-have-a-real-adventure-315689.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220524/https://www.independent.co.uk/student/gap-year/how-to-have-a-real-adventure-315689.html |archive-date=2022-05-24 |url-access=subscription |url-status=live| newspaper=The Independent (UK)|date= 29 September 2005 | first= Tim | last= Walker |access-date=3 August 2010| title=How to have a real adventure: Take a train or get on a bike to experience the thrill of travel as it used to be}}</ref> Leta 2018 je britanski kolesar Dean Stott, ki je načrtoval, da bo v 110 dneh prekolesaril Ameriko in postavil nov Guinnessov svetovni rekord, v nekaj manj kot 100 dneh opravil 22.500 km dolgo pot od juga do severa, kar je za 17 dni podrlo rekord, ki ga je leta 2015 postavil Mehičan Carlos Santamaría Covarrubias.<ref>{{navedi splet|date=2018-06-05|title=Special Forces soldier breaks record for cycling the Pan-American Highway|url=https://www.guinnessworldrecords.com/news/2018/6/special-forces-solider-breaks-record-for-cycling-the-pan-american-highway-528445/|access-date=2020-11-19|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref> Stott je bil navdihnjen, da je pomaknil urnik, potem ko je izvedel, da sta bila on in njegova žena povabljena na kraljevo poroko, in da bi dogodek zamudil, če bi se držal svojega prvotnega urnika.<ref>{{navedi novice|url=https://road.cc/content/news/241762-british-cyclist-smashes-pan-american-highway-record-after-learning-royal-wedding|title=British cyclist smashes Pan American Highway record after learning of royal wedding invitation|date=2018-05-14|work=road.cc|access-date=2018-10-02|language=en}}</ref> Stottov rekord je trajal le nekaj mesecev, saj je avstrijski vzdržljivostni kolesar Michael Strasser, ki je vozil od severa proti jugu, podrl rekord s časom 84 dni, 11 ur in 50 minut (23. julij – 16. oktober 2018).<ref>{{navedi splet|title=Fastest cycle journey of the Pan-American Highway|url=https://www.guinnessworldrecords.com/world-records/fastest-cycle-journey-of-the-pan-american-highway/|access-date=2020-11-19|website=Guinness World Records|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Eberle-Abasolo|first=Christian|date=2019-02-25|title=The Austrian endurance rider set a new world record in 2018 when he cycled 22,642km from Alaska to Patagonia in 84 days. Here are all the need-to-know facts, figures and quotes from his big journey.|url=https://www.redbull.com/za-en/theredbulletin/michael-strasser-ice2ice-pan-american-highway-ride-stats|access-date=2020-11-19|website=www.redbull.com}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px" heights="200px" ;="" mode="center"> File:Deadhorse Sign.JPG|Severni konec Panameriške magistrale pri mestu Deadhorse na Aljaski v ZDA File:I-25 southbound at Big I.jpg|Interstate 25 (Panameriška magistrala), ki se približuje križišču Big I v Albuquerqueju, Nova Mehika, ZDA File:Carretera Panamericana El Salvador San Martin.jpg|Panameriška magistrala skozi San Martin v Salvadorju File:Carretera Panamericana El Salvador Feb 2011.jpg|Še en pogled na Panameriško magistralo v Salvadorju File:Panamericana El Salvador Pista.png|Panameriška magistrala v Salvadorju med Lurdom in Santa Ano; ta raven 1,5 km dolg ravni odsek se lahko uporablja kot vzletišče in je bil uporabljen med državljansko vojno v Salvadorju. File:Carretera Panamericana en Gunacaste Costa Rica.jpg|Panameriška magistrala v Guanacasteju v Kostariki (gre proti meji z Nikaragvo, še vedno veliko kilometrov stran) File:Costa Rica Panamerican Highway.png|Panameriška magistrala v Tres Riosu v Kostariki, tik pred cestninsko postajo (še približno 337 km do panamske meje). File:Panamerican highway at Costa Rica Panama border.jpg|Panameriška magistrala na meji Kostarike in Paname File:Carretera Panamericana Ecuador.jpg|Panamericana v Pichinchi, Ekvador, blizu Cashapambe File:Panamericana Peru Pacasmayo.JPG|Panamericana - severni Peru blizu Pacasmaya File:PanAmericanHighwayPeru.jpg|Panamericana blizu Puerto De Lomas, Peru File:Panamericana Atacama Peru.JPG|Panamericana v puščavi Atacama na severu Čila File:Suburban 1986.jpg|Chevy Suburban je prevozil celotno Panameriško magistralo. Patagonija, Čile. File:Panamericana - Cordillera de los Andes Ecuador.JPG|Panamericana v Cordillera de los Andes, južni Ekvador, blizu Catacocha, 2500 m nadmorske višine. File:JUNIN Ruta 7 001.jpg|Nacionalna cesta 7—Panameriška magistrala v Junínu, Buenos Aires, Argentina </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * "Plan Federal Highway System", ''[[The New York Times]]'', May 15, 1932, section XX page 7<!-- Possibly: "THE AUTOMOBILE INDUSTRY REPORTS; Makers Consider Giving Delivered Prices -- New Duesenberg Out" (in a subsection?) May 8, 1932?, section XX page 7 https://www.nytimes.com/1932/05/08/archives/the-automobile-industry-reports-makers-consider-giving-delivered.html --> * [https://www.nytimes.com/1936/01/26/archives/reported-from-the-motor-world-general-motors-shows-announced-36.html "Reported from the Motor World"] {{subscription}}, ''The New York Times'', January 26, 1936, section XX page 6 * [https://www.nytimes.com/1953/01/07/archives/hemisphere-road-is-nearer-reality-pan-american-highway-grows-with.html "Hemisphere Road Is Nearer Reality"] {{subscription}}, ''The New York Times'', January 7, 1953, page 58 * 1997–98 [[American Automobile Association|AAA]] Caribbean, Central America and South America map * [https://books.google.com/books?id=WNYDAAAAMBAJ&pg=PA28 "Longest Road in the World"], ''Popular Mechanics'', March 1943 == Zunanje povezave == {{Commons category|Pan-American Highway}} {{Wikivoyage}} * {{osmrelation-inline|240861}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Panameriška magistrala]] o9a38t2j4cxlzs0rt33u19ha3e8keoh 0 552336 6675509 6674470 2026-05-14T00:44:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkar|name=Jordan Clarkson|image=Cleveland Cavaliers vs. Brooklyn Nets (47112577701).jpg|caption=Clarkson igra za moštvo [[Cleveland Cavaliers]] (2019)|image_size=|number=00|team=Utah Jazz|position=[[Branilec (košarka)]] / [[Organizator (košarka)]]|league=[[National Basketball Association|NBA]]|nationality=filipinsko-ameriška|weight_lb=194|high_school=[[Karen Wagner High School|Karen J. Wagner]] ([[San Antonio, Teksas]])|college=* [[Tulsa Golden Hurricane men's basketball|Tulsa]] (2010–2012) * [[Missouri Tigers men's basketball|Missouri]] (2013–2014)|draft_year=2014|draft_round=2|draft_pick=46|draft_team=[[Washington Wizards]]|career_start=2014|career_end=|highlights=* [[NBA Sixth Man of the Year Award|NBA Sixth Man of the Year]] ({{nbay|2020|end}}) * [[NBA All-Rookie First Team]] ({{nbay|2014|end}}) * Second-team All-[[Southeastern Conference|SEC]] (2014) * First-team All-[[Conference USA|C-USA]] (2012) * C-USA All-Freshman Team (2011)|medal_templates=|bbr=clarkjo01}}{{Grob prevod|angleščina|datum=november 2023}} '''Jordan Taylor Clarkson''', [[Filipinci|filipinsko]]-[[Američani|ameriški]]<ref name="Citizenship Citation PH Passport Proof">{{Navedi splet|url=http://www.philstar.com/sports/2015/08/25/1492076/look-jordan-clarkson-ph-passport|title=Jordan Clarkson PH passport|website=Philippine Star|accessdate=August 31, 2015}}</ref><ref name="Citizenship Citation A">{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|website=CNN Philippines|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref><ref name="Citizenship Citation C">{{Navedi splet|url=https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|title=NBA's Jordan Clarkson could visit during Jones Cup|website=China Post|date=August 28, 2015|accessdate=August 31, 2015|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170429/https://chinapost.nownews.com/20150829-42776|url-status=dead}}</ref> [[Košarka|košarkar]], * [[7. junij]] [[1992]], [[Tampa, Florida]], [[Združene države Amerike]]. Poklicno igra za Utah Jazz v [[NBA|Nacionalne košarkarske zveze]] (NBA). Pred igranjem za Jazz je Clarkson igral dve sezoni univerzitetne košarke za Tulso, nato pa prestopil v Missouri, kjer si je prislužil čast za drugo moštvo na vseh konferencah v jugovzhodni konferenci (SEC). Leta 2014 je opustil zadnji letnik na kolidžu, da bi se prijavil na nabor NBA, kjer so ga Washington Wizards izbrali v drugem krogu z 46. mestom, nato pa ga takoj zamenjali za [[Los Angeles Lakers]]. Clarkson je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. Leta 2018 je bil zamenjan za Cavaliers, decembra 2019 pa za Jazz. Dne 24. marca 2015 je skupaj z Jeremyjem Linom postal prvi azijsko-ameriški začetni igralec v zgodovini lige NBA. Leta 2021 je bil Clarkson razglašen za šestega igralca leta v ligi NBA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nba.com/cavaliers/photogallery/clarkson-facts-stats|title=10 Facts and Stats About Jordan Clarkson|website=NBA|date=February 8, 2018}}</ref> == Zgodnje življenje in srednješolska kariera == Clarkson se je rodil v Tampi na Floridi Afroameričanu Miku Clarksonu in filipinski Američanki Annette Tullao Davis. Davisova mati, Marcelina Tullao Kingsolver, je bila iz Bacolorja, Pampanga, Filipini.<ref>{{Navedi novice|first=Sam|last=Laird|title=Lakers start first Asian-American backcourt in NBA history|date=March 26, 2015|work=Mashable|url=https://mashable.com/2015/03/25/lakers-start-first-asian-american-backcourt-in-nba-history/|accessdate=January 18, 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|title=Jordan Clarkson's biggest fan? His Lola Marcelina|last=Corp|first=ABS-CBN|website=ABS-CBN SPORTS|language=en|accessdate=October 21, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191021200828/https://sports.abs-cbn.com/nba/news/2017/10/19/jordan-clarkson-s-biggest-fan-his-lola-marcelina-32420|archivedate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sports.inquirer.net/317553/clarksons-dream-deferred-no|title=Clarkson's dream deferred no more|last=Della|first=Percy D.|website=sports.inquirer.net|date=August 31, 2018|language=en|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Oba njegova starša sta služila v [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojaškem letalstvu Združenih držav]] in sta se ločila, ko je bil Clarkson mlad, Clarksonov oče pa se je kasneje ponovno poročil z Janie Clarkson.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/sports/lakers/la-sp-lakers-jordan-clarkson-20150104-story.html|title=Father's diagnosis affected Jordan Clarkson on the court|date=January 4, 2015|website=Los Angeles Times|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.dailynews.com/sports/20150331/lakers-rookie-jordan-clarkson-finds-inspiration-from-his-father-coach-friend-cancer-survivor|title=Lakers' rookie Jordan Clarkson finds inspiration from his father – coach, friend, cancer survivor|date=April 1, 2015|website=Daily News|language=en-US|accessdate=October 21, 2019}}</ref> Pri šestih letih se je preselil v [[San Antonio, Teksas|San Antonio v Teksasu]].<ref>{{Navedi novice|last=Flores|first=David|title=Wagner grad Clarkson makes first NBA start in Lakers' loss to Spurs|date=January 24, 2015|work=Kens5.com|url=http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150810153714/http://www.kens5.com/story/opinion/contributors/david-flores/2015/01/24/wagner-grad-clarkson-makes-first-nba-start-against-spurs/22265519/|archivedate=August 10, 2015}}</ref> Obiskoval je srednjo šolo Karen Wagner v San Antoniu. Kot dijak drugega letnika je dosegal povprečno 10 točk na tekmo in mu je bila podeljena častna omemba v vseh distriktih. Kot mladenič je povprečno dosegal 20 točk, izvedel šest skokov in naredil štiri podaje na tekmo, kar je pripomoglo k postavitvi rekorda njegove ekipe na 32–8 ter doseganju državnega polfinala v razredu 5A.<ref name="bio">{{Navedi splet|url=http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|title=Jordan Clarkson Bio|website=MUTigers.com|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|archivedate=June 12, 2015}}</ref> Na dan 11. novembra 2009 je Clarkson podpisal nacionalno pismo o nameri za sodelovanje v univerzitetni košarkarski ekipi na Univerzi v Tulsu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|title=Tulsa Basketball Signs Three Prep Seniors|website=TulsaHurricane.com|date=November 11, 2009|accessdate=July 8, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714190149/http://www.tulsahurricane.com/sports/m-baskbl/spec-rel/111109aab.html|archivedate=July 14, 2014}}</ref> Že starejši je v povprečju dosegel 18,9 točke, 6,1 skoka, 3,4 asistence in 2,1 ukradene žoge, kar je pripomoglo k zgodovinskemu dosežku njegove ekipe s rekordom 38–2, a so na koncu izpadli v polfinalu državnega prvenstva. Poleg tega je bil imenovan za igralca leta na srednji šoli San Antonio. == Fakultetna kariera == === Tulsa === V njegovi novi sezoni v Tulsi je bil Clarkson v letu 2011 imenovan v ekipo za vse novince konference ZDA, potem ko je bil štirikrat imenovan za novinca tedna v letih 2010–11. Na 27 tekmah, kjer je začel devetkrat, je povprečno dosegal 11,5 točke, 2,1 skoka in 1,9 podaje v 24,9 minutah na tekmo.<ref name="stats">{{Navedi splet|url=https://www.sports-reference.com/cbb/players/jordan-clarkson-1.html|title=Jordan Clarkson Stats|website=Sports-Reference.com|accessdate=July 8, 2014}}</ref> V njegovi drugi sezoni je bil imenovan v prvo ekipo All-Conference USA in ekipo NABC All-District 11. Na 31 tekmah (vse začetne postave) je v povprečju dosegal 16,5 točke, 3,9 skoka in 2,5 podaje v 33,9 minutah na tekmo. === Missouri === [[Slika:Jordan_Clarkson_with_Missouri_in_2014.jpg|desno|sličica| Clarkson z Missouri leta 2014]] Maja 2012 je Clarkson prestopil v Missouri<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cbssports.com/collegebasketball/eye-on-college-basketball/18984674/tulsa-transfer-jordan-clarkson-headed-to-missouri|title=Tulsa transfer Jordan Clarkson headed to Missouri|website=CBSSports.com|date=May 7, 2012|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in nato prekinil sezono 2012–13 zaradi pravil o prestopih NCAA. V mladinski sezoni z rdečim dresom je bil leta 2014 imenovan v drugo ekipo All-SEC. Januarja 2014 je bil prav tako uvrščen na seznam najboljših 25 igralcev za nagrado Wooden Award Midseason in prejel tri nagrade za igralca tedna jugovzhodne konference. Na 35 tekmah (vse starte) je povprečno dosegal 17,5 točk, 3,8 skoka, 3,4 podaje in 1,1 ukradene žoge v 35,1 minutah na tekmo. Na dan 31. marca 2014 se je Clarkson prijavil za sodelovanje v naboru NBA, s tem pa je opustil svoje zadnje leto študija.<ref>{{Navedi splet|url=http://espn.go.com/nba/draft2014/story/_/id/10701976/missouri-tigers-jordan-clarkson-nba-draft|title=Jordan Clarkson chooses NBA draft|publisher=ESPN|date=March 31, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> == Poklicna kariera == === Los Angeles Lakers (2014–2018) === [[Slika:Jordan_Clarkson_vs_Otto_Porter.jpg|levo|sličica|240x240_pik| Clarkson dribla proti Ottu Porterju leta 2015.]] Dne 26. junija 2014 je bil Clarkson izbran kot 46. na naboru lige NBA 2014 s strani Washington Wizards. Nato je bil na noči nabora zamenjan za denarno nadomestilo v [[Los Angeles Lakers]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140626_clarkson_draftrights|title=Lakers Acquire Draft Rights to Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=June 26, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140707clarkson_introduced|title=Lakers Introduce Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=July 7, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> in se pridružil ekipi za poletno ligo NBA 2014.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/news/140701summer_invitees|title=Lakers Announce 2014 Summer League Invitees and Schedule|website=NBA.com|date=July 1, 2014|accessdate=July 8, 2014}}</ref> Dne 25. avgusta 2014 je podpisal pogodbo z Lakersi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/140825jordanclarkson_signed|title=Lakers Sign Jordan Clarkson|website=NBA.com|date=August 25, 2014|accessdate=August 25, 2014}}</ref> Med svojo prvo sezono je prejel več nalog za razvojno ekipo Los Angeles D-Fenders v ligi NBA,<ref>{{Navedi splet|url=http://dleague.nba.com/news/assignments/|title=2014–15 NBA Assignments|website=NBA.com|accessdate=December 6, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150906020056/http://dleague.nba.com/news/assignments/|archivedate=September 6, 2015}}</ref> in večino prve polovice sezone ni igral za Lakers. Kljub temu je na koncu za Lakerse odigral 38 iger, večinoma kot [[Organizator (košarka)|čuvaj točk]], in kot začetnik v povprečju dosegal 15,8 točke, 5,0 podaje in 4,2 skoka.<ref name="pincus_05182015">{{Navedi novice|last=Pincus|first=Eric|title=Jordan Clarkson named to NBA all-rookie first team|date=May 18, 2015|work=Los Angeles Times|url=http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150521035744/http://www.latimes.com/sports/lakers/lakersnow/la-sp-ln-jordan-clarkson-nba-all-rookie-team-20150518-story.html|archivedate=May 21, 2015}}</ref> Dne 24. marca 2015 je dosegel najboljšo igro sezone s 30 točkami in 7 podajami ob porazu proti Oklahoma City Thunder.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|title=Lakers at Thunder|website=[[NBA]]|accessdate=March 25, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160113032356/http://www.nba.com/games/20150324/LALOKC/gameinfo.html|archivedate=January 13, 2016}}</ref> Začela sta skupaj z Jeremyjem Linom in postala prva azijsko-ameriška začetnica v zadnjem polju v zgodovini lige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SRBU74b6ZAE|title=Lin and Clarkson Become NBA's First Asian-American Starting Backcourt|last=NBA|date=March 25, 2015}}</ref> Dne 30. marca in 1. aprila je Clarkson zabeležil zaporedne dvojne dvojčke. Za sezono je bil imenovan v prvo ekipo novincev lige NBA. V predhodnih 30 letih so bili samo štirje drugi izbori drugega kroga, ki so bili imenovani v prvo ekipo.<ref>{{Navedi novice|last=Walentik|first=Steve|title=Clarkson named to NBA All-Rookie first team|date=May 18, 2015|work=Columbia Daily Tribune|url=https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171107113815/https://www.columbiatribune.com/22c8ed24-e560-5240-8cc5-0f689e99e586.html|archivedate=November 7, 2017}}</ref> Clarkson je, potem ko se je pridružil Lakersom, zaradi svoje filipinske dediščine in obstoječe baze oboževalcev ekipe NBA v državi pridobil ogromno privržencev na Filipinih.<ref>{{Navedi novice|last=Cacciola|first=Scott|title=In the Philippines, Everyone Knows Jordan Clarkson's Name|url=https://www.nytimes.com/2021/04/05/sports/nba-jazz-jordan-clarkson-philippines.html|accessdate=April 5, 2021|work=The New York Times|date=April 5, 2021}}</ref> Na dan 3. novembra 2015 je Clarkson dosegel rekordnih 30 točk v svoji karieri, čeprav je bil poražen proti [[Denver Nuggets]] s 120–109.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|title=Faried leads Nuggets' surge past winless Lakers, 120-109|website=[[NBA]]|accessdate=|archivedate=2016-01-11|last=Guinhawa|first=Angelo|date=November 4, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111033815/http://www.nba.com/games/20151103/DENLAL/gameinfo.html|url-status=bot: unknown}}</ref> 12. februarja 2016 je sodeloval v ekipi ZDA na tekmovanju Rising Stars Challenge, kjer je v zmagi proti ekipi World dosegel 25 točk, 5 skokov, 5 podaj in 4 ukradene žoge.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/news/as.rising.stars/2016-rising-stars-challenge-event-page/|title=USA downs World in BBVA Rising Stars, LaVine gets MVP|website=[[NBA]]}}</ref> Na 7. julija 2016 je Clarkson ponovno podpisal štiriletno pogodbo z Lakersi, vredno 50 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nba.com/lakers/releases/160707clarksondengzubac|title=Lakers Sign Clarkson, Deng, and Zubac – Los Angeles Lakers|website=[[NBA]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.usatoday.com/story/sports/nba/2016/07/07/the-latest-currys-wife-regrets-calling-nba-rigged/86800200/|title=The Latest: Lakers announce signing Deng, Zubac, Clarkson|website=USA Today}}</ref> Na odprtju sezone Lakersov 26. oktobra 2016 je Clarkson s klopi dosegel rekord ekipe s 25 točkami pri zmagi s 120–114 nad Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899415|title=Young Lakers roar past Rockets 120–114 to win Walton's debut|website=ESPN.com|date=October 26, 2016|accessdate=October 27, 2016}}</ref> 15. novembra 2016 je zabeležil pet ukradenih žog v karieri pri zmagi s 125–118 nad Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400899607|title=Russell, Randle push surging Lakers past Nets, 125–118|website=ESPN.com|date=November 15, 2016|accessdate=November 16, 2016}}</ref> 12. marca 2017 je dosegel rekord kariere s 30 točkami s klopi v porazu s 118–116 proti Philadelphia 76ers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900385|title=Saric, Okafor lead 76ers past Lakers 118–116|website=ESPN.com|date=March 12, 2017|accessdate=March 13, 2017}}</ref> 24. marca 2017 je dosegel rekord v karieri 35 točk in osem trojk pri zmagi s 130–119 po podaljšku nad Minnesota Timberwolves.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400900475|title=Lakers beat Wolves 130–119 in OT to snap 6-game skid|website=ESPN.com|date=March 24, 2017|accessdate=March 25, 2017}}</ref> Na dan 13. novembra 2017 je Clarkson dosegel rekord sezone z 25 točkami v 26 minutah, igrajoč s klopi pri zmagovalnem rezultatu 100:93 proti Phoenix Suns.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400974947|title=Clarkson scores 25, Lakers beat Suns 100–93|website=ESPN.com|date=November 13, 2017|accessdate=November 13, 2017}}</ref> Nato je 19. januarja 2018 postavil nov rekord v sezoni z 33 točkami v zmagi 99–86 proti Indiana Pacers.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975419|title=Clarkson leads Lakers to 99–86 win over Pacers|website=ESPN.com|date=January 19, 2018|accessdate=January 19, 2018}}</ref> === Cleveland Cavaliers (2018–2019) === Že 8. februarja 2018 je bil Clarkson zamenjan skupaj z Larryjem Nanceom Jr. in to v korist [[Cleveland Cavaliers]], in sicer za Isaiaha Thomasa, Channinga Fryeja ter izbranca prvega kroga nabora 2018.<ref>{{Navedi splet|title=Cavaliers Acquire Jordan Clarkson and Larry Nance Jr. From Lakers|url=http://www.nba.com/cavaliers/releases/clarkson-lnance-trade-180208|website=NBA.com|accessdate=February 8, 2018|date=February 8, 2018}}</ref> V svojem prvem nastopu za Cavaliers, ki se je zgodil tri dni kasneje, je Clarkson dosegel 17 točk pri zmagi s 121:99 nad [[Boston Celtics]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=400975581|title=Truth is: Cavaliers beat Celtics 121–99 on Paul Pierce's day|website=ESPN.com|date=February 11, 2018|accessdate=February 11, 2018}}</ref> Cavaliers so nato napredovali do finala lige NBA 2018, vendar so jih v štirih tekmah premagali Golden State Warriors. Dne 12. decembra 2018 je Clarkson prispeval 28 točk pri zmagovalnem rezultatu 113–106 nad [[New York Knicks]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071087|title=Hood's late basket sends Cavs past Knicks 113–106|website=ESPN.com|date=December 12, 2018|accessdate=December 27, 2018}}</ref> 13. februarja 2019 pa je dosegel svoj karierni rekord s 42 točkami v porazu s 148–139 po trojnem podaljšku proti Brooklyn Nets.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.espn.com/nba/recap?gameId=401071526|title=Russell scores 36, Nets outlast Cavaliers 148–139 in 3OTs|website=ESPN.com|date=February 13, 2019|accessdate=February 14, 2019}}</ref> === Utah Jazz (2019–danes) === Na dan 24. decembra 2019 je bil Clarkson zamenjan za Utah Jazz v zameno za Danteja Exuma in dva prihodnja izbora drugega kroga nabora.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz acquire guard Jordan Clarkson|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-acquire-guard-jordan-clarkson|website=NBA.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|first=Jasen|last=Lee|title=Jazz Players React to News of Dante Exum Trade|url=https://www.deseret.com/sports/2019/12/23/21036000/utah-jazz-players-react-to-news-of-dante-exum-trade-cleveland-jazz-get-jordan-clarkson-in-jeff-green|website=Deseret.com|accessdate=December 24, 2019|date=December 24, 2019}}</ref> 30. januarja 2020 je na tekmi proti Denver Nuggets, ki se je končala z rezultatom 100–106 v korist [[Denver Nuggets]], dosegel rekord sezone s 37 točkami.<ref>{{Navedi splet|last=Todd|first=Sarah|date=January 31, 2020|title=Earning the opportunity: Even though Jordan Clarkson missed two big shots down the stretch against the Nuggets, his 37 points gave the Jazz a chance at the end|url=https://www.deseret.com/sports/2020/1/31/21115545/jordan-clarkson-utah-jazz-loss-denver-nuggets-donovan-mitchell-quin-snyder-37-points|accessdate=November 21, 2020|website=Deseret News|language=en}}</ref> Na 21. novembra 2020 je Clarkson z Jazzi znova podpisal štiriletno pogodbo v vrednosti 52 milijonov dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Reports: Jazz to sign Derrick Favors, re-sign Jordan Clarkson |url=https://www.nba.com/news/reports-jazz-to-sign-derrick-favors-re-sign-jordan-clarkson|accessdate=November 21, 2020|website=NBA.com}}</ref> 15. februarja 2021 je Clarkson z zmago nad Philadelphio 76ers z rezultatom 134–123 postavil rekord sezone z 40 točkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://clutchpoints.com/jazz-news-jordan-clarkson-on-outdueling-ben-simmons-with-scintillating-40-point-night/|title=Jazz's Jordan Clarkson on outdueling Ben Simmons with scintillating 40-point night|website=ClutchPoints|last=Cruz|first=Mike|date=February 16, 2021|accessdate=February 19, 2021}}</ref> Sezono 2020–2021 je zaključil z povprečjem kariere 18,4 točk na tekmo ter vodil ligo NBA s 203 uspešnimi meti za tri točke s klopi. Prejel je nagrado NBA za šestega igralca leta pred soigralcem pri Jazzu, Joejem Inglesom, ki je bil drugi. Clarkson je bil prvi igralec Utah Jazz-a, ki je osvojil to nagrado.<ref>{{Navedi novice|first=Eric|last=Walden|title=Utah Jazz guard Jordan Clarkson wins Sixth Man of the Year award|date=May 25, 2021|work=The Salt Lake Trubune|url=https://www.sltrib.com/sports/jazz/2021/05/24/utah-jazz-guard-jordan/|accessdate=May 25, 2021}}</ref> 28. oktobra 2021 sta Clarkson in Jalen Green postala prva dva igralca filipinskega porekla, ki sta igrala na isti tekmi lige NBA pravočasno za praznovanje Noči filipinske dediščine Houston Rockets.<ref>{{Navedi splet|last=Ireland|first=Kyle|title=Clarkson, Green Become First Two Players Of Filipino Descent To Play In Same NBA Game|url=https://kslsports.com/471155/clarkson-green-become-first-two-players-of-filipino-descent-to-play-in-same-nba-game/|website=kslsports.com|accessdate=January 18, 2023|date=October 29, 2021}}</ref> 12. marca 2022 je Clarkson zmagal proti Sacramento Kings s 134–125 in dosegel rekord kariere z 45 točkami, pri metu 15 od 21 iz igre.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson drops career-high 45 as Jazz withstand Fox's 41|url=https://www.nba.com/game/sac-vs-uta-0022101010|website=NBA.com|language=en|date=March 13, 2022}}</ref> Clarkson je 15. decembra 2022 vodil Jazze do zmage s 132–129 po podaljšku nad New Orleans Pelicans z doseženimi 39 točkami in 8 skoki.<ref>{{Navedi splet|title=Clarkson scores 39 points, Jazz outlast Pelicans in OT|url=https://www.cachevalleydaily.com/news/archive/2022/12/16/clarkson-scores-39-points-jazz-outlast-pelicans-in-ot/|accessdate=2022-11-18|language=en-US}}</ref> 14. januarja 2023 pa je med porazom proti Philadelphia 76ers s 118–117 dosegel 38 točk ter zbral 9 skokov.<ref>{{Navedi splet|title=76ers 118-117 Jazz (Jan 14, 2023) Game Recap|url=https://www.espn.com/nba/recap/_/gameId/401468801|website=ESPN|accessdate=2023-05-27|language=en}}</ref> Clarkson je 7. julija 2023 podpisal podaljšanje pogodbe z Jazzi.<ref>{{Navedi splet|title=Utah Jazz Sign Jordan Clarkson to Contract Extension|url=https://www.nba.com/jazz/news/utah-jazz-sign-jordan-clarkson-to-contract-extension|date=July 7, 2023|accessdate=July 17, 2023|website=NBA.com}}</ref> == Reprezentančna kariera == [[Slika:Bongbong_Marcos_in_Dominican_Republic_v_Philippines_FBWC_2.jpg|desno|sličica| Clarkson (desno) in drugi člani filipinske reprezentance pozirajo s filipinskim predsednikom Bongbongom Marcosom]] Že leta 2011 so potekali pogovori, ali naj Clarkson zaigra za filipinsko reprezentanco, imenovano tudi Gilas.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gmanetwork.com/news/fibaworldcup/articles/378605/gilas-pilipinas-coach-chot-reyes-hits-out-at-asian-games-for-barring-andray-blatche|title=Gilas Pilipinas coach Chot Reyes hits out at Asian Games for barring Andray Blatche|website=GMA News Online|accessdate=February 6, 2015}}</ref> Kljub temu Clarkson ni izpolnjeval pogojev FIBA za filipinskega državljana, saj je filipinski potni list pridobil po dopolnjenem 16. letu. Kljub temu pa je upravičen igrati kot "naturalizirani" igralec.<ref>{{Navedi splet|title=Gilas Pilipinas to 'do everything' to have Jordan Clarkson for Fiba World Cup|url=https://sports.inquirer.net/339682/gilas-pilipinas-to-do-everything-to-have-jordan-clarkson-for-2019-fiba-world-cup-china|website=sports.inquirer.net|date=February 25, 2019|accessdate=February 25, 2019|language=en}}</ref> Clarkson je avgusta 2015 obiskal Filipine na povabilo Mannyja Pangilinana, ki je bil takrat predsednik Samahang Basketbol ng Pilipinas (SBP), nacionalne košarkarske zveze Filipinov. Obiskal je trening Gilasa in izpolnjeval svoje obveznosti kot podpornik pametnih komunikacij. Pangilinan je bil tudi predsednik vodstva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson-to-help-gilas-shoot-for-olympic-slot|title=Clarkson to help Gilas shoot for Olympic slot|last=Julius Manicad|archivedate=December 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151222010101/http://www.tribune.net.ph/sports/clarkson%2Dto%2Dhelp%2Dgilas%2Dshoot%2Dfor%2Dolympic%2Dslot|accessdate=August 24, 2015}}</ref> V intervjuju je izvršni direktor SBP, Sonny Barrios, potrdil, da Clarkson že od svojega 12. leta ima filipinski potni list in ni potreboval naturalizacije, da bi zastopal Filipine na mednarodnih tekmovanjih.<ref>{{Navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|title=SBP: No need to naturalize Jordan Clarkson|publisher=CNN Philippines|last=Paolo del Rosario|accessdate=August 24, 2015|archive-date=2016-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013125419/http://cnnphilippines.com/sports/2015/08/24/Gilas-Pilipinas-Jordan-Clarkson-natural-born.html|url-status=dead}}</ref> Kljub temu se Clarkson ni uvrstil v finale zaradi prekrivanja urnika z Los Angeles Lakers. Kljub njihovemu dovoljenju za igranje je kolektivna pogodba NBA zahtevala, da reprezentančna igra ne sme vplivati na obveznosti Lakersovih igralcev, ki so se morali javiti 28. septembra. Turnir pa je trajal do 3. oktobra.<ref>{{Navedi splet|url=http://bleacherreport.com/articles/2563000-jordan-clarkson-left-off-gilas-pilipinas-2015-fiba-asia-championship-roster|title=Jordan Clarkson Left off Gilas Pilipinas 2015 FIBA Asia Championship Roster|first=Mike|last=Chiari|website=Bleacher Report}}</ref> Clarkson je bil razočaran, ker ni mogel zastopati Filipinov na azijskem prvenstvu FIBA 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://pba.inquirer.net/60436/jordan-clarkson-statement-on-missing-gilas-fiba-asia-stint|title=Jordan Clarkson statement on missing Gilas' Fiba Asia stint|last=INQUIRER.net|date=September 9, 2015}}</ref> Sprva je bil v skupini 17 igralcev filipinske reprezentance za zadnji [[Košarka na Poletnih olimpijskih igrah 2016|olimpijski kvalifikacijski turnir za OI v Riu 2016]],<ref>[http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list Gilas Pilipinas pool for Olympic wildcard qualifier bared; Castro, Fajardo lead 17-man list] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016013841/http://www.interaksyon.com/interaktv/gilas-pilipinas-pool-for-olympic-wildcard-qualifier-bared-castro-fajardo-lead-17-man-list|date=October 16, 2015}}</ref> vendar je bila zaradi časovnih omejitev in zapletenega postopka upravičenosti ekipa prisiljena izbrati Andraya Blatcheja kot naturaliziranega igralca zaradi potrebe po večji postavi.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/04/12/16/clarkson-wont-join-gilas-for-olympic-qualifiers|title=Clarkson won't join Gilas for Olympic qualifiers|last=<!--None listed-->|date=April 12, 2016}}</ref> Avgusta 2018 je NBA liga Clarkstonu dovolila igranje za filipinsko reprezentanco na azijskih igrah 2018, ki so potekale od 18. avgusta do 2. septembra 2018. To je bil izjemen dogodek, saj je bilo to prvič, da je Clarkson igral za Filipine.<ref>{{Navedi splet|title=Change of plans, NBA clears Jordan Clarkson to play in Asian Games|url=https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|website=sports.yahoo.com|accessdate=August 15, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180817135634/https://sports.yahoo.com/change-plans-nba-clears-jordan-115944745.html|archivedate=August 17, 2018}}</ref> Njegova prva tekma z reprezentanco je bila proti Kitajski, kjer je zbral največ točk med vsemi igralci z 28, vendar je bil rezultat 82:80 v prid Kitajske.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24433394/jordan-clarkson-scores-28-gilas-pilipinas-loses-china|title=Clarkson scores 28 but Gilas Pilipinas loses to China|date=August 21, 2018}}</ref> V drugi tekmi je Clarkson ponovno izstopal z 25 točkami, vendar ekipi ni uspelo premagati Koreje, kar je pomenilo padec iz stopničk.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.abs-cbn.com/sports/08/27/18/asian-games-south-korea-knocks-out-jordan-clarkson-philippines|title=Asian Games: South Korea knocks out Jordan Clarkson, Philippines|last=<!--None listed-->|date=August 27, 2018}}</ref> Kljub temu je Clarkson dosegel svojo prvo zmago z reprezentanco, premagal je Japonsko s 113:80, pri čemer je dosegel 22 točk, šest skokov in devet podaj.<ref>{{Navedi splet|url=http://tv5.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/24499668/gilas-pilipinas-pounds-japan-moves-playoff-5th-place|title=Gilas Pilipinas pounds Japan, moves on to playoff for 5th place|date=August 28, 2018}}</ref> Turnir je končal s še eno zmago, ko je premagal Sirijo s 109–55 in dosegel 29 točk, s čimer so Filipinom priborili peto mesto, najboljše v zadnjih 16 letih.<ref>{{Navedi splet|last=Go|first=Beatrice|title=Gilas drubs Syria for 5th place Asiad finish|url=https://www.rappler.com/sports/specials/asian-games/210852-results-basketball-philippines-vs-syria-game-august-31-2018|website=Rappler|accessdate=December 24, 2019|date=August 31, 2018}}</ref> Avgustu 2022 je SBP objavil, da je sprejel Clarksona kot naturaliziranega igralca za četrto okno azijskih kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo 2023]] in prihodnje turnirje FIBA.<ref>{{Navedi splet|last=Agcaoili|first=Lance|title=chaolua tv|url=https://chaoluatv.net/|website=INQUIRER.net|accessdate=January 18, 2023|language=en|date=August 9, 2022|archive-date=2023-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20231214002132/https://chaoluatv.net/|url-status=dead}}</ref> 25. avgusta 2022 je Clarkson debitiral na FIBA in dosegel 27 točk v porazu proti Libanonu v azijskih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo FIBA.<ref>{{Navedi splet|title=Breaking down Jordan Clarkson's post-game banter with Lebanon and FIBA debut|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/asian-qualifiers/news/breaking-down-jordan-clarkson-s-post-game-banter-with-lebanon-and-fiba-debut|accessdate=August 27, 2022|website=FIBA.basketball|language=en}}</ref> Clarkson je bil med 21 igralci, ki so bili izbrani za [[Svetovno prvenstvo v košarki 2023|svetovno prvenstvo FIBA 2023]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/the-21-man-gilas-pool-for-2023-fiba-world-cup-a795-20230606|title=Clarkson, Brownlee, Kouame head 21-man Gilas pool for World Cup|website=spin.ph|last=Terrado|first=Reuben|date=June 6, 2023|accessdate=September 9, 2023}}</ref> Nazadnje je bil vključen med končno postavo 12 igralcev kot naravnan član ekipe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.espn.com/basketball/gilas/story/_/id/38243263/gilas-pilipinas-confirm-final-12-fiba-world-cup|title=Gilas Pilipinas confirm final 12 for FIBA World Cup|website=[[ESPN]]|last=Ventura|first=Sid|date=August 23, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.spin.ph/basketball/fiba/jordan-clarkson-commits-to-play-for-gilas-at-world-cup-a2244-20230725|title=SBP secures Jordan Clarkson commitment to play for Gilas at World Cup|website=spin.ph|last=Sayson|first=Homer|date=July 25, 2023|accessdate=October 12, 2023}}</ref> Na koncu svetovnega prvenstva v košarki leta 2023 je za Filipine odigral 5 tekem, v katerih je povprečno dosegel 26,0 točk, 4,6 skoka, 5,2 podaje, 1,2 ukradene žoge in 0,2 blokade v 36 minutah igre.<ref>{{Navedi splet|title=Jordan CLARKSON (PHI)'s profile - FIBA Basketball World Cup 2023 - FIBA.basketball|url=https://www.fiba.basketball/basketballworldcup/2023/player/Jordan-Clarkson|date=July 7, 2023|accessdate=July 7, 2023}}</ref> == Nagrade in priznanja == [[Slika:Jordan_Clarkson_2021_stamp_of_the_Philippines.jpg|sličica| Clarkson na znamki Filipinov iz leta 2021]] === Srednja šola === * Prva ekipa All-District 27-5A (2009–2010) * Prva reprezentanca vse regije (2009–2010) * Super ekipa San Antonio Express News (2009–2010) * Prva ekipa All-State s strani Teksaškega združenja košarkarskih trenerjev (2009) * WOAI-TV igralec leta za območje San Antonia (2009) * Srednješolski igralec leta San Antonio (2010) * Vseameriški finalist McDonald'sa (2010) * Faith Seven Game MVP (2010) === Fakulteta === * C-USA All-Freshman Team (2011) * Prva ekipa All-C-ZDA (2012) * Druga ekipa All-SEC (2014) === NBA === * Prva ekipa NBA All-Rookie (2015) * Novinec meseca (marec 2015) * Udeleženec Rising Stars Challenge (2016) * Nagrada za šestega igralca leta lige NBA (2021) * NBA All-Star Weekend Skills Challenge zmagovalec (2023) == Osebno življenje == Clarkson ima dvojno državljanstvo Filipinov in ZDA. Njegovo filipinsko državljanstvo je po poreklu prednikov. Od leta 2022 je v zvezi z ameriško kantavtorico Maggie Lindemann .<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/music/maggie-lindemann-on-pivoting-to-pop-punk-and-creating-debut-album-suckerpunch/|title=Maggie Lindemann Says Women in Pop Are Equally Talented As Male Artists If Not Better|website=People.com|date=September 16, 2022}}</ref> Ima hčerko in živi v San Antoniu v Teksasu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=KIoWQqrhy-A|title=Jordan Clarkson DAY IN THE LIFE!! Get to Know the NBA's Chillest Hooper & Lululemon Ambassador!!|date=September 12, 2023}}</ref> == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html Biografija Missouri Tigers] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150612045048/http://www.mutigers.com/sports/m-baskbl/mtt/jordan_clarkson_802288.html|date=June 12, 2015}} * [http://www.draftexpress.com/profile/Jordan-Clarkson-16762/ Jordan Clarkson] na draftexpress.com {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Clarkson, Jordan}} [[Kategorija:Ameriški košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski košarkarji]] [[Kategorija:Filipinski Američani]] [[Kategorija:Branilci (košarka)]] [[Kategorija:Organizatorji (košarka)]] [[Kategorija:Košarkarji Los Angeles Lakers]] c6lf4sj6wfabw0nj8ntoiujn29chl4t 0 561664 6675591 6233202 2026-05-14T10:16:25Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Tartu]]; dodal [[Kategorija:Ustanove v Tartuju]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675591 wikitext text/x-wiki {{lektura|razlog=nepopoln prevod}} {{Infopolje Sodišče|court_name=Supreme Court of Estonia|native_name=''Riigikohus''|image=Riigikohus logo.jpg|imagesize=|caption=|established={{start date and age|df=y|1919|10|21}}|coordinates={{coord|58.380|26.715|display=inline,title}}|motto=|authority=[[Constitution of Estonia]]|appealsto=|terms=[[Life tenure]]|positions=19|website=[http://www.riigikohus.ee/?lang=en Official site]|chiefjudgetitle=Chief Justice of the Supreme Court|chiefjudgename=[[Villu Kõve]]|termstart=4 February 2019|termend=|termend2=<!-- year term of current chief ends if applicable -->|chiefjudgetitle2=<!-- title of the second top judge if applicable-->|chiefjudgename2=<!-- current deputy chief's name -->|termstart2=<!-- year current deputy chief became chief -->|termend3=<!-- year term for current deputy chief as chief ends, if applicable -->|termend4=<!-- year term of current deputy chief ends if applicable -->|location=[[Tartu]]|type=<!-- partisan election/non-partisan election/legislative selection/executive selection/cooption/etc -->}} '''Vrhovno sodišče Estonije''' ({{Jezik-et|Riigikohus}}) je sodišče zadnje instance v [[Estonija|Estoniji]]. Je hkrati zadnje pritožbeno in ustavno sodišče. Sodišče je v [[Tartu|Tartuju]]. === Sovjetska okupacija (1940-1991) === Vrhovno sodišče je glede na prvo ustavno ureditev imelo zelo podobno ureditev kot je obstoječa. V času, ko je Estonija imela status sovjetske republike, je tudi vrhovno sodišče imelo status zvezne članice. Vse sodne odločitve so bile sprejete v skladu s sovjetsko ustavo in ustavo Estonske SSR. Sestavo sodišča je vsakih pet let določil vrhovni sovjet republike. Sestavljali so ga civilni senat, kazenski senat, prezidij in vojaško sodišče . Z aktom Vrhovnega sovjeta z dne 8. maja 1990 je bilo sodišče pravno ločeno od nacionalne institucije. Veljati je začel nekaj dni pozneje, 16. maja. Ob osamosvojitvi in vnovičnem sprejetju ustave je nastalo novo vrhovno sodišče Estonije. == Zbornice == === Vrhovno sodišče ''Üldkogu'' === Plenarno sodišče (estonsko: ''Üldkogu'' ) je najvišji organ sodišča in ga sestavlja vseh 19 sodnikov. Vsaka odločitev se glasuje z navadno večino; v primeru neodločenega izida ima odločilni glas vrhovni sodnik. Da bi sodišče lahko odločalo, mora biti prisotnih vsaj 11 sodnikov. Samo plenarno zasedanje vrhovnega sodišča ima pooblastilo predlagati imenovanja in razrešitve nižjih sodnikov, odločati o disciplinskih pritožbah zoper sodnike in odobriti razglasitev nezmožnosti članov parlamenta Riigikogu, [[Predsednik Estonije|predsednika Estonije]], pravosodnega kanclerja ali generalnega revizorja. <ref name="RiigikohusEnBanc">{{Navedi splet|url=http://www.nc.ee/?id=108|title=Riigikohus: Üldkogu|publisher=Supreme Court of Estonia|accessdate=2013-12-08}}</ref> Zadevo lahko na sodišče ''en banc (plenarno)'' predloži kateri koli nižji senat sodišča in vse odločitve, ki jih sprejme senat ''en banc,'' so za spodnje senate zavezujoče. <ref name="RiigikohusEnBanc"/> Leta 2012 je na primer sodišče ''zasedalo'', da bi odločilo o zakonitosti evropskega mehanizma za stabilnost. Zadevo je senatu odstopil senat za ustavno presojo zaradi njene javnosti in spornosti. <ref name="ESMJudgement">Application by the Chancellor of Justice to declare Article 4, section 4 of the Treaty Establishing the ESM unconstitutional (2012) 3-4-1-6-12 - [http://www.nc.ee/?id=11&tekst=222548593 Judgement]; [http://uudised.err.ee/?06252620 Recording of the Trial]</ref> === Interkameralni ''(ad hoc)'' odbor === Meddomni ''([[ad hoc]])'' senat (estonsko: ''Erikogu'' ) je sklican za reševanje sporov med senati sodišča glede razlage prava in za odločanje o sporih o pristojnosti znotraj sodišča. Meddomni senat skliče in mu predseduje vrhovni sodnik, vključuje pa dva sodnika iz vseh ustreznih rednih (pravdnih, kazenskih in upravnih) senatov. Odločitve meddomnega senata so zavezujoče za nižje senate, razen če jih razveljavi plenarno sodišče. <ref name="RiigikohusErikogu">{{Navedi splet|url=http://www.nc.ee/?id=107|title=Riigkohus: Erikogu|publisher=Supreme Court of Estonia|accessdate=2013-12-08}}</ref> === Zbor za ustavno presojo === Zbor za ustavno presojo (estonsko: ''Põhiseaduslikkuse järelevalve kolleegium'') opravlja vlogo ustavnega sodišča v estonskem pravnem sistemu. Predsednik sodišča je ''po funkciji'' predsednik senata za presojo ustavnosti. Senat za presojo ustavnosti sestavljajo vrhovni sodnik in osem sodnikov, ki predstavljajo vse redne nižje domove. Vsako leto sta dva najvišja člana zbornice razrešena svojih dolžnosti, dva nova pa izvoli sodišče ''en banc'' . Senat za ustavno presojo lahko izloči vsako zakonodajo, ki se šteje za neustavno, in lahko svetuje Riigikoguju (parlament) o ustavnosti katerega koli predlaganega zakona EU. <ref name="RiigikohusMainevihik">{{Navedi splet|url=http://www.riigikohus.ee/vfs/795/mainevihik1.pdf|title=Supreme Court of Estonia|publisher=Supreme Court of Estonia|accessdate=2013-12-09|language=et|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213192301/http://www.riigikohus.ee/vfs/795/mainevihik1.pdf|url-status=dead}}</ref> V skladu z 2. poglavjem Zakona o sodnem postopku za presojo ustavnosti lahko vlogo za presojo ustavnosti vloži pravosodni kancler, predsednik Estonije, kateri koli lokalni vladni svet ali nižje sodišče. <ref name="CRCPAct">[https://www.riigiteataja.ee/en/eli/530102013032/consolide Constitutional Review Procedure Act of Estonia]</ref> Čeprav zakon posameznikom ali podjetjem ne dovoljuje vlaganja vlog, so bile v nekaterih primerih te vloge sprejete, če prosilci niso imeli druge izvedljive možnosti ustavnopravnega varstva. <ref name="RiigikohusMainevihik"/> === Upravni, civilni in kazenski senat === Trije redni senati sodišča obravnavajo pritožbe in vloge za pregled novih dokazov [[Judiciary of Estonia|okrožnih sodišč]]. Upravni senat (estonsko: ''Halduskolleegium'' ) ima šest članov, civilni senat (estonsko: ''Tsiviilkolleegium'' ) vključuje sedem sodnikov kazenski senat (estonsko: ''Kriminaalkolleegium'' ) ima šest članov. <ref name="RiigikohusMainevihik"/> Večino primerov obravnava senat treh sodnikov; če pa se senat ne strinja glede razlage pravnega vprašanja ali želi razveljaviti prejšnjo odločitev svojega senata, se zadeva prenese na senat v polni sestavi. Če je treba razveljaviti prejšnjo odločitev drugega senata, vodi zadevo ''ad hoc'' senat 9 članov. Če želi senat razveljaviti odločitev medsebojnega senata ali Court ''en banc'', se zadeva takoj prenese na Court ''en banc'' . <ref name="RiigkohusKolleegiumid">{{Navedi splet|url=http://www.riigikohus.ee/?id=106|title=Riigikohus: Kolleegiumid|publisher=Supreme Court of Estonia|accessdate=2013-12-09}}</ref> == Predsednik vrhovnega sodišča == === Sestanek === Predsednika vrhovnega sodišča imenuje Riigikogu po nasvetu [[Predsednik Estonije|predsednika Estonije]] . V skladu s členom 27 zakona o sodiščih je vrhovni sodnik imenovan za 9 let in nobena oseba ne more biti imenovana za dva zaporedna mandata. <ref name="CourtsAct">[https://www.riigiteataja.ee/akt/782847Courts Act of Estonia (Kohtute Seadus)]{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Trenutni sodniki === Sodišče običajno vključuje 19 sodnikov; vendar je eno ali več mest pogosto nezasedenih. Trenutni sodniki so navedeni spodaj. <ref name="CourtJustices">{{Navedi splet|url=https://www.riigikohus.ee/en/justices|title=Supreme Court of Estonia: Justices|website=www.riigikohus.ee}}</ref> === Upokojitev in razrešitev s funkcije === V skladu s členom 99 <sup>1</sup> zakona o sodiščih je obvezna upokojitvena starost za vse sodnike, vključno z vrhovnim sodnikom in sodniki vrhovnega sodišča, 68 let.V skladu z zakonom o sodiščih lahko sodnika vrhovnega sodišča razreši Riigikogu na nasvet vrhovnega sodnika, medtem ko lahko vrhovnega sodnika razreši Riigikogu na pobudo predsednika. <ref name="CourtsAct"/> Vsaka razrešitev s položaja mora biti posledica enega od razlogov, določenih v §99(1) zakona o sodiščih, kot je navedeno spodaj. <ref name="CourtsActEng">[https://www.riigiteataja.ee/en/eli/ee/Riigikogu/act/505012017005/consolide English translation of Courts Act (Kohtute Seadus)]</ref> ''»(1) Sodnik se razreši funkcije:'' ''1) na zahtevo sodnika;'' ''2) zaradi starosti;'' ''3) zaradi neprimernosti za opravljanje funkcije – v treh letih po imenovanju na funkcijo;'' ''4) zaradi zdravstvenih razlogov, ki ovirajo sodniško delo;'' ''5) ob likvidaciji sodišča ali zmanjšanju števila sodnikov;'' ''6) če sodnik po prenehanju službe na vrhovnem sodišču, ministrstvu za pravosodje, mednarodni sodni ustanovi ali po vrnitvi iz mednarodne civilne misije nima možnosti vrnitve na prejšnje sodniško mesto in se oz. ne želi biti premeščena na drugo sodišče.'' ''7) če je sodnik imenovan ali izvoljen na položaj ali funkcijo, ki ni v skladu z omejitvami sodniške službe;'' ''8) če se razkrijejo dejstva, ki po zakonu onemogočajo imenovanje za sodnika.'' ''"'' == Reference == {{Sklici}} [[Kategorija:Nacionalna vrhovna sodišča|Estonija]] [[Kategorija:Pravo Estonije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]] [[Kategorija:Ustanove v Tartuju]] 9aj0eihx8y8mdfjaw2imrt85hbqf4gn 0 563768 6675472 6674907 2026-05-13T19:54:01Z ST5689 259729 Dodan videospot On Demand: https://www.youtube.com/watch?v=H6eqHRB9c40 6675472 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska rock skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = KONTRADIKSHN | Img = <!-- WD --> | Img_capt = | Landscape = yes | Background = group_or_band | Origin = [[Brežice]], [[Krško]], [[Slovenija]] | Genre = [[electronic rock]], [[breakbeat]] | Years_active = 2010–danes | Label = | URL = | Current_members = Petar Stojanović (vokal, kitara, sintetizator)</br>Matej Plešej (kitara, sintetizator)</br>Anže Kump (bobni) | Past_members = }} '''Kontradikshn''' je [[Slovenija|slovenska]] rock skupina,<ref>{{Navedi splet|title=Kontradikshn in krški simfoniki v Izštekanih|url=https://www.posavskiobzornik.si/panorama/kontradikshn-in-krski-simfoniki-v-izstekanih-103580|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2024-07-11}}</ref> ki je nastala leta 2010 v [[Brežice|Brežicah]] in [[Krško|Krškem]]. Leta 2014 so izdali svojo prvo malo ploščo (EP) z naslovom "''Anatomy''". Dve leti kasneje pa prvi polnopravni album ''Reframing''. Takoj po pandemskem obdobju so leta 2023 izdali nov album ''Ahead of Ourselves''. Leta 2024 je skupina nastopila v oddaji ''Izštekani'' na Valu 202, kjer jo je spremljal Simfonični orkester Glasbene šole Krško.<ref>{{Citat|title=Izštekani Kontradikshn|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/izstekani/52137502/175043920|accessdate=2026-05-12|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Marca 2025 je pri založbi Nika izšel album ''Intro'', prvi album skupine v slovenskem jeziku.<ref>{{Navedi splet|title=Intro(spekcija) Kontradikshn z lastno kriptovaluto {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/introspekcija-kontradikshn-z-lastno-kriptovaluto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> == Diskografija == '''Studijski albumi''' * Anatomy (EP - 2014)<ref>{{Navedi splet|title=Anatomy (EP), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/anatomy-ep|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Reframing (LP - 2016)<ref>{{Navedi splet|title=Reframing (Album), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/reframing-album|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Ahead of Ourselves (LP - 2023)<ref>{{Navedi splet|title=Ahead of Ourselves (Album), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/ahead-of-ourselves-album|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Intro (LP - 2025)<ref>{{Navedi splet|title=Intro - Kontradikshn - Spotify|url=https://open.spotify.com/album/3aOn04dyPWVFbj1CpNGWat|website=Spotify|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> == Videospoti == * 027 (''Reframing,'' 2016) * Excess (''Ahead of Ourselves,'' 2022) * On Demand (2023) * Vesolje posodil kolegu (2024) * On Demand + Simfonični orkester GŠ Krško (Live, 2024) * Sladkamala (2024) * Peljemo (2025) * Izi lajf (Live, 2025) == Člani == === Trenutni člani === * Petar Stojanović - [[vokal]], [[kitara]], [[sintetizator]] * Matej Plešej - [[kitara]], [[sintetizator]] * Anže Kump - [[Boben|bobni]] === Nekdanji člani === * Aleš Rupar - bobni (2010-2014) * Matic Benjamin Strojanšek - bas kitara (2010-2014) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] lias62ihh8aqq41heo5p09ebvvijim1 6675473 6675472 2026-05-13T19:55:35Z ST5689 259729 6675473 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska rock skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = KONTRADIKSHN | Img = <!-- WD --> | Img_capt = | Landscape = yes | Background = group_or_band | Origin = [[Brežice]], [[Krško]], [[Slovenija]] | Genre = [[electronic rock]], [[breakbeat]] | Years_active = 2010–danes | Label = | URL = | Current_members = Petar Stojanović</br>(vokal, kitara, sintetizator)</br>Matej Plešej</br>(kitara, sintetizator)</br>Anže Kump</br>(bobni) | Past_members = }} '''Kontradikshn''' je [[Slovenija|slovenska]] rock skupina,<ref>{{Navedi splet|title=Kontradikshn in krški simfoniki v Izštekanih|url=https://www.posavskiobzornik.si/panorama/kontradikshn-in-krski-simfoniki-v-izstekanih-103580|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2024-07-11}}</ref> ki je nastala leta 2010 v [[Brežice|Brežicah]] in [[Krško|Krškem]]. Leta 2014 so izdali svojo prvo malo ploščo (EP) z naslovom "''Anatomy''". Dve leti kasneje pa prvi polnopravni album ''Reframing''. Takoj po pandemskem obdobju so leta 2023 izdali nov album ''Ahead of Ourselves''. Leta 2024 je skupina nastopila v oddaji ''Izštekani'' na Valu 202, kjer jo je spremljal Simfonični orkester Glasbene šole Krško.<ref>{{Citat|title=Izštekani Kontradikshn|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/izstekani/52137502/175043920|accessdate=2026-05-12|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Marca 2025 je pri založbi Nika izšel album ''Intro'', prvi album skupine v slovenskem jeziku.<ref>{{Navedi splet|title=Intro(spekcija) Kontradikshn z lastno kriptovaluto {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/introspekcija-kontradikshn-z-lastno-kriptovaluto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> == Diskografija == '''Studijski albumi''' * Anatomy (EP - 2014)<ref>{{Navedi splet|title=Anatomy (EP), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/anatomy-ep|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Reframing (LP - 2016)<ref>{{Navedi splet|title=Reframing (Album), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/reframing-album|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Ahead of Ourselves (LP - 2023)<ref>{{Navedi splet|title=Ahead of Ourselves (Album), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/ahead-of-ourselves-album|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Intro (LP - 2025)<ref>{{Navedi splet|title=Intro - Kontradikshn - Spotify|url=https://open.spotify.com/album/3aOn04dyPWVFbj1CpNGWat|website=Spotify|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> == Videospoti == * 027 (''Reframing,'' 2016) * Excess (''Ahead of Ourselves,'' 2022) * On Demand (2023) * Vesolje posodil kolegu (2024) * On Demand + Simfonični orkester GŠ Krško (Live, 2024) * Sladkamala (2024) * Peljemo (2025) * Izi lajf (Live, 2025) == Člani == === Trenutni člani === * Petar Stojanović - [[vokal]], [[kitara]], [[sintetizator]] * Matej Plešej - [[kitara]], [[sintetizator]] * Anže Kump - [[Boben|bobni]] === Nekdanji člani === * Aleš Rupar - bobni (2010-2014) * Matic Benjamin Strojanšek - bas kitara (2010-2014) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] cpybi5ytc1r1zaaa4vshshcowj7zwg0 0 565340 6675644 6506479 2026-05-14T11:53:07Z Deltaspace42 257120 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Captura de Tela 2015-05-09 às 17.08.10.png]] → [[File:Umarizal, inner city neighborhood of Belém, Brazil, 2015.png]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] 6675644 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Belém | official_name = | settlement_type = Občina in mesto | image_skyline = {{multiple image |border = infobox |perrow = 1/3/2/1 |total_width = 290 |caption_align = center | image1 = L1010748-L1010765 copie (cropped).jpg | caption1 = Panorama Trga republike v središču mesta | image2 = Igreja da Sé - Belém-PA - panoramio.jpg | caption2 =[[Stolnica v Belému]] | image3 = Belém_Praça_do_Relógio_Clock_Place_01_(cropped).jpg | caption3 =Trg Siqueira Campos | image4 = Pórtico_do_Forte_do_Castelo.jpg | caption4 = Forte do Presépio | image5 = Ver-oPeso-Belem.jpg | caption5 =Ver-o-Peso | image6 = Teatro_da_Paz_3.jpg | caption6 =Gledališče miru | image8 = Umarizal, inner city neighborhood of Belém, Brazil, 2015.png | caption8 =Pogled na mesto iz zaliva Guajará | color = white }} | image_flag = Bandeira_de_Belém.svg | image_seal = Brasão de Belém do Pará.png | nicknames = "Mesto mangovih dreves", "Metropola Amazonije". | motto = ''Os Estados do Norte estão conosco e nos seguem'' <br />(Severne države so z nami in nam sledijo) | image_map = Brazil Para Belem location map.svg | mapsize = 250px | map_caption = | pushpin_map = Brazilija | pushpin_mapsize = 250 | pushpin_map_caption = Lega v Braziliji | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|1|27|21|S|48|30|14|W|region:BR|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Brazilija}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_type2 = [[Zvezne države Brazilije|Zvezna država]] | subdivision_name1 = Severna regija | subdivision_name2 = Pará | established_title = Ustanovitev | established_date = 12. januar 1616 | established_title2 = <!-- Incorporated (town) --> | established_date2 = | leader_title = Župan | leader_name = Edmilson Rodrigues | leader_party = | leader_title1 = | leader_name1 = | area_total_km2 = 1059,40 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | elevation_m = 10 | population_total = 1.303.403 | population_as_of = 12. 2022 <ref>[https://cidades.ibge.gov.br/brasil/pa/belem/panorama IBGE 2020]</ref> | population_density_km2 = 1322 | population_urban = | population_metro = 2.249.405 | population_density_metro_km2 = auto | population_note = | postal_code_type = Postal code | postal_code = 66000-001 to 66999-999 | area_code_type = Area code | area_code = +55 91 | blank_name = '''[[Human Development Index|HDI]]''' (2010) | blank_info = 0,746 – <span style="color:#090">high</span><ref>{{Cite web |title=Archived copy |url=http://www.pnud.org.br/arquivos/ranking-idhm-2010.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140708233352/http://www.pnud.org.br/arquivos/ranking-idhm-2010.pdf |archive-date=July 8, 2014 |access-date=August 1, 2013 |publisher=United Nations Development Programme (UNDP) }}</ref> | website = {{URL|http://www.belem.pa.gov.br}} <!-- GDP --------------->| demographics_type1 = [[BDP|GDP (PPP, stalne vrednosti 2015)]] | demographics1_footnotes = | demographics1_title1 = Year | demographics1_info1 = 2023 | demographics1_title2 = Total | demographics1_info2 = $18,4&nbsp;billion<ref name="TelluBase">{{cite web|url=https://tellusant.com/repo/tb/tellubase_factsheet_bra.pdf|publisher=Tellusant|title=TelluBase—Brazil Fact Sheet (Tellusant Public Service Series)| access-date = 2024-01-11}}</ref> | demographics1_title3 = Per capita | demographics1_info3 = $8000 | timezone = [[Time in Brazil|BRT]] | utc_offset = -3 | timezone_DST = | utc_offset_DST = }} '''Belém''' ([beˈlẽj]; portugalsko za [[Betlehem]]; sprva imenovano '''Nossa Senhora de Belém do Grão-Pará''' (Betlehemska Gospa iz Velike Pará),<ref name=":11">{{Cite book|title=Capitais brasileiras : dados históricos, demográficos, culturais e midiáticos|last1=Brönstrup Silvestrin|first1= Celsi |first2=Gisele|last2=Noll|first3=Nilda|last3=Jacks|publisher=Appris Editora|location=Curitiba|year=2016|series=Ciências da comunicação|isbn=9788547302917|oclc=1003295058|access-date=30 April 2017|url=https://books.google.com/books?id=vB80DwAAQBAJ}}</ref> pogosto imenovano Parájski Belém,<ref>{{Cite book|last=Chavses|first=Celma|url=http://www.labcom.fau.usp.br/wp-content/uploads/2015/05/4_cincci/028-chaves.pdf|title=The public market in Belem: architecture and urban insertion|publisher=IV International Colloquium on Trade and City – CINCCI|year=2013|location=Uberlândia (Brasil)}}</ref> je [[mesto]], [[glavno mesto]] in največje mesto [[zvezne države Brazilije|zvezne države]] [[Pará]] na severu [[Brazilija|Brazilije]]. Je prehod do reke [[Amazonka|Amazonke]] z živahnim pristaniščem, letališčem in avtobusno postajo. Belém leži približno 100 km navzgor od [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], na reki Pará, ki je del večjega sistema reke Amazonke, ki jo od večjega dela delte Amazonke ločuje Ilha de Marajó (otok [[Marajó]]). Z ocenjeno populacijo 1.303.403 ljudi - ali 2.491.052 glede na [[metropolitansko območje]] - je 12. najbolj naseljeno mesto v Braziliji, pa tudi 16. po gospodarskem pomenu. Je drugo največje v severni regiji, takoj za [[Manaus]]om v zvezni državi [[Amazonas (zvezna država)|Amazonas]]. Belém, ki ga je leta 1616 ustanovila Kraljevina Portugalska, je bil prva evropska kolonija ob Amazonki, vendar je postal del Brazilije šele leta 1775. Novejši del mesta ima sodobne stavbe in nebotičnike. Kolonialni del ohranja čar trgov, polnih dreves, cerkva in tradicionalnih modrih ploščic. Mesto ima bogato zgodovino in arhitekturo iz kolonialnih časov. Pred kratkim je bil priča razcvetu nebotičnikov. Belém je znan tudi kot metropola brazilske amazonske regije ali ''Cidade das Mangueiras'' (Mesto dreves manga) zaradi velikega števila teh dreves, ki jih najdemo v mestu. Brazilci mesto pogosto imenujejo Belém do Pará (Parájski Belém) in ne samo Belém, sklicevanje na prejšnje ime mesta, ''Santa Maria de Belém do Grão Pará'' (Betlehemska sveta Marija iz Velikega Pará) in tudi za razlikovanje od številnih drugih mest, imenovanih Belém v Braziliji, pa tudi od mesta Betlehem na Zahodnem bregu Palestine. Ime je dobil po Santa Maria de Belém v [[Lizbona|Lizboni]], bolj znani tudi pod skrajšanim imenom Belém. Belém oskrbuje mednarodno letališče Belém, ki povezuje mesto s preostalo Brazilijo in drugimi mesti v Južni Ameriki, Severni Ameriki (ZDA) in Evropi (Lizbona). Mesto je tudi dom zvezne univerze Pará in državne univerze Pará. == Zgodovina == [[File:Parreiras-conquista.jpg|left|thumb|''Osvajanje Amazonke'' Antônio Parreiras, Zgodovinski muzej Pará]] Leta 1615 je portugalski generalni kapitan Francisco Caldeira Castelo Branco iz kapitanije [[Bahia]] poveljeval vojaški ekspediciji, ki jo je poslal generalni guverner Brazilije, da bi preverila trgovske izlete tujcev (Francozov, Nizozemcev, Angležev) po reki (Amazonki) od Caba navzgor do Norte v Grão Pará. [[File:Belém (PA).tif|left|thumb|Belém, 1910, Nacionalni arhiv Brazilije]] 12. januarja 1616 se je zasidral v zdaj znanem zalivu Guajará, ki je nastal ob sotočju rek Para in Guamá, ki ga Tupinambáji imenujejo ''Guaçu Paraná''. Caldeira je zaliv zamenjal za glavni kanal in trideset lig (178 km) navzgor zgradil leseno utrdbo, krito s slamo, ki jo je poimenoval ''Presépio'' (jaslice), zdaj znano kot ''Forte do Castelo''. Kolonija, ki jo je oblikovala utrdba, je dobila ime ''Feliz Lusitânia'', (Srečna Lusitanija). Bila je zametek bodočega mesta Belém. Utrdba ni uspela zatreti nizozemskega in francoskega trgovanja, je pa preprečila kolonizacijo. ''Feliz Lusitânia'' se je pozneje imenovala ''Nossa Senhora de Belém do Grão Pará'' (Betlehemska Gospa iz Velikega Pará ) in ''Santa Maria de Belém'' (Sveta Marija iz Betlehema). Belém je leta 1655 dobil status mesta in postal prestolnica države, ko je bila leta 1772 država Pará odcepljena od Maranhão. Prva desetletja 19. stoletja je zaznamovala politična nestabilnost. Upori in medsebojni spopadi so se končno končali leta 1836, po precejšnjih žrtvah.<ref>{{Cite web|url=http://www.achetudoeregiao.com.br/PA/belem/historia.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20090223043907/http://www.achetudoeregiao.com.br/PA/belem/historia.htm|url-status=dead|title=History of Belém|archive-date=February 23, 2009}}</ref> [[File:Brasil Hoje n. 118 (1975) - Documentário da Agência Nacional sobre a cidade de Belém, Pará.webm|thumb|left|€Belém, 1975. Nacionalni arhiv Brazilije]] Trgovina s sladkorjem je bila v regiji Belém do konca 17. stoletja pomembna. Nato je gospodarski pomen mesta izmenično naraščal in padal. Govedoreja je izpodrinila sladkor vse do 18. stoletja, ko je pridelava riža, bombaža in kave postala donosna. Z naselitvijo južne Brazilije, kjer bi lahko takšne pridelke pridelovali učinkoviteje, je Belém spet propadel. Mesto je kasneje postalo glavno izvozno središče amazonske industrije [[brazilski kavčukovec|kavčuka]], do leta 1866 pa se je njegov položaj še izboljšal z odprtjem rek Amazonka, Tokantins in Tapajós za plovbo. Pomen Beléma se je nato nekoliko zmanjšal z razvojem pristanišča Manaus gorvodno. Obdobje kavčuka se je končalo po razcvetu v letih 1910–1912, vendar je Belém še naprej ostal glavno trgovsko središče severne Brazilije in vhodna postaja za dolino Amazonke.<ref>{{Cite web |url=http://www.brasilturismo.com/pa/belem/ |title=Rubber era in Belém |access-date=2013-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103152047/http://www.brasilturismo.com/pa/belem/ |archive-date=2013-11-03 |url-status=dead }}</ref> == Geografija == Občina vključuje otoka Mosqueiro, obdana s 14 sladkovodnimi plažami, in Caratateua, ki poleti sprejmeta veliko število obiskovalcev. Poleg teh in tudi blizu Beléma je otok Tatuoca, kjer je ena od sedmih [[Geofizika|geofizikalnih]] postaj na svetu in edina postaja v Latinski Ameriki. === Podnebje === Belém ima podnebje tropskega deževnega gozda (Köppen: ''Af''), ki je bolj podvrženo medtropskemu konvergenčnemu območju kot morskim [[pasat]]om in brez [[ciklon]]ov je pravo ekvatorialno podnebje. V vseh 12 mesecih v letu v mestu v povprečju pade več kot 60 mm padavin, zato mesto nima pravega sušnega meseca. Ima pa občutno bolj mokre in sušne sezone. Bolj vlažna sezona je od decembra do maja, medtem ko suha sezona zajema preostalih šest mesecev v letu. Tako kot v mnogih mestih s podnebjem tropskega deževnega gozda se povprečne temperature med letom malo spreminjajo in se običajno gibljejo okoli 26,5 stopinje Celzija. Zaradi svoje lege v Amazoniji je [[tropski deževni gozd]] naravno rastlinstvo v mestu in okolici. === Vegetacija === [[File:Vitregias02.jpg|thumb|left|[[Victoria amazonica|Vitória Régia]] v muzeju Emílio Goeldi v Paraenseju]] Amazonija predstavlja več kot polovico preostalih deževnih gozdov na planetu in obsega največje in z vrstami najbolj bogato območje tropskega deževnega gozda na svetu. Mokri tropski gozdovi so z vrstami najbolj bogat [[biom]] in tropski gozdovi v Ameriki so dosledno bogatejši z vrstami kot deževni gozdovi v Afriki in Aziji.<ref name="Turner 2001">Turner, I. M. 2001. ''The ecology of trees in the tropical rainforest''. Cambridge University Press, Cambridge. {{ISBN|0-521-80183-4}}</ref> Kot največje območje tropskega deževnega gozda v Ameriki imajo amazonski deževni gozdovi neprimerljivo biotsko raznovrstnost. Več kot ena tretjina vseh vrst na svetu živi v amazonskem deževnem gozdu.<ref>{{Cite web |url=http://www.worldwildlife.org/wildplaces/amazon/index.cfm |title=Amazon Rainforest, Amazon Plants, Amazon River Animals |access-date=2007-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080517160541/http://worldwildlife.org/wildplaces/amazon/index.cfm |archive-date=2008-05-17 |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == Številni dragoceni izdelki, ki se zdaj izvažajo iz porečja Amazonke preko Beléma, so [[aluminij]], železova ruda in druge kovine, orehi (predvsem [[Bertolecija|brazilski orehi]]), [[ananas]], [[manioka]], [[juta]], lesni furnirji in trdi les. Japonsko priseljevanje po 1930-ih je bilo pomemben dejavnik pri razvoju jute in črnega popra, predvsem v Tomé-Açuju, južno od Beléma in blizu Santaréma.<ref>[http://www.rizoma.ufsc.br/html/1073-of6-st3.htm Japanese Immigration to Pará and Belém] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20090213180038/http://www.rizoma.ufsc.br/html/1073-of6-st3.htm |date=February 13, 2009 }}</ref> Otok [[Marajó]], največji rečni otok na svetu, ki leži tik nasproti reke Rio Pará iz Beléma, ima nekaj pašne živine. Elektriko zagotavlja ogromen jez Tucuruí, približno 300 km jugozahodno od mesta na reki [[Tokantins (reka)|Tokantins]].<ref>[http://www.eletrobras.gov.br/historia/historia.asp?empresa=eletronorte&texto=02 Tucuruí Dam] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110706160224/http://www.eletrobras.gov.br/historia/historia.asp?empresa=eletronorte&texto=02 |date=July 6, 2011 }}</ref> == Kultura == [[File:Catedral_Metropolitana_de_Belém.jpg|thumb|right|Stolnica Marije milosti v Belému, znana tudi kot Stolnica Sé]] === Círio de Nazaré === Drugo nedeljo v oktobru Pará praznuje največji verski dogodek v Braziliji: procesijo Círio iz Nazaréja. Ta tradicija se je začela, ko je kmet in lesar Plácido José de Souza našel podobo Device z otrokom na robu potoka Murucutu, kjer danes stoji bazilika Gospe iz Nazareta v izgnanstvu. Odločil se je, da sliko odnese domov. Vendar pa bi se slika skrivnostno vrnila na mesto, kjer je bila prvotno najdena vsakič, ko bi jo odnesel domov. Zato se je Plácido odločil zgraditi majhno kapelo na robu potoka. Ta dogodek je veljal za čudežen po vsej regiji. Privabila je na stotine vernikov, da so si ogledali podobo in se ji poklonili. [[File:Festas de Nossa Senhora da Nazaré, Belém, Pará - Outubro de 2013 (56).jpg|thumb|left|Praznovanje Círia de Nazaréja]] [[File:Círio de Nazaré - Garnier Sampaio (15534517785).jpg|thumb|left|Círio de Nazaré leta 2014]] Od takrat se Círio praznuje kot dolga procesija, ki traja približno pet ur, v kateri na tisoče ljudi sledi kipu po ulicah Beléma. Praznik Círio velja za »amazonski božič«, ker so vsi vključeni v priprave za sprejem svetnice. V začetku septembra potekajo manjša praznovanja kot duhovna priprava na Círio, s tisoči podob, raztresenih po vsej prestolnici in sosednjih mestih. Sčasoma je bilo zaradi želje ljudi po počastitvi svoje zavetnice v izročilo treba vnesti nove elemente. V soboto zjutraj pred procesijo Círio se kip odnese na trg Ananindeua, bližnje mesto, da se začne cestno romanje do pomola Icoaraci za mašo. Nato se začne romanje po reki. Ustvarjen je bil v čast 'povodnim možem', ki imajo Devico iz Nazareta za svojo zavetnico. Tradicionalno poteka ladjarsko tekmovanje za najbolj izvirno okrašeno barko. Ko sveta podoba zapusti Icoaraci v mornariški korveti, ji sledi na desetine čolnov in ladij skozi vode zaliva Guajará do pomola v Belému, od koder jo pospremijo vse do šole Gentil Bittencourt. Sledeča procesija s svečami simbolizira zgodbo o odkritju svetnice in njeni vrnitvi tja, kjer je bila najdena. Procesija sledi kočiji, na katero je privezana ogromna vrv, ki jo nosijo verniki, dokler procesija ne prispe do stolnice Sé. [[File:Belem-StoAlexandre1.jpg|thumb|right|Cerkev Santo Alexandre]] Med procesijo je ognjemet, ki ga sponzorira Sindikat prekladalcev in zaznamuje prehod svetnice do njenega prihoda v stolnico. Ob zori naslednjega dne se verniki začnejo zbirati v starem mestu, saj verjamejo, da se bodo tako približali Devici. Ob 7. uri nadškof ponese podobo do kočije, medtem ko zvonijo zvonovi in ​​poči ognjemet. Glavna procesija gre nato po ulicah mesta do Arhitekturnega središča Nazareta, znanega po Trg svetišča. Ko prispe na trg, se podoba odstrani iz kočije za obhajanje maše in nato dvigne, da bo vse blagoslovila zavetnica mesta Pará. Praznovanja trajajo 15 dni, z verskimi praznovanji, kot je otroški Círio in procesijo, ki poteka dve nedelji po Círiu. Re-Círio označuje konec praznovanja s krajšo potjo nazaj do kapele Gentil Bittencourt. === Kongresni in sejemski center Amazonije === Zgrajen na 23.000 kvadratnih metrov velikem območju ima Hangar Convention and Fair Center of the Amazon 12 prostorov, blagajne za vstopnice, hrambo prtljage, tiskovno sobo in dvorišče za hrano, razdeljenih v dveh velikih stavbah s parkiriščem za 800 vozil. Prava amazonska drevesa so zasajena na prostem. S Hangarjem se Belém pridružuje trgu nacionalnih konvencij, ki se vsakič odvijajo v drugem mestu, kot je brazilski kongres računalniške družbe. Državnih konvencij v severni regiji prej ni bilo. Hangar, katerega dvorana sprejme 2160 udeležencev, ima nekaj najboljših tehnologij na svetu in je najsodobnejši in najfunkcionalnejši prostor za dogodke v državi. Po podatkih brazilskega združenja kongresnih in sejemskih centrov (ABRACCEF) se v 53 glavnih kongresnih in razstavnih centrih v Braziliji v povprečju odvija 17.500 dogodkov. Te dejavnosti združujejo približno 28 milijonov udeležencev. Belém ima velik potencial za to vrsto turizma. === Arhitektura === [[File:Belem-TeatroPaz1.jpg|thumb|Theatro da Paz]] Kolonialna arhitektura Beléma v mnogih pogledih odraža arhitekturo Lizbone na Portugalskem iz 17. stoletja, ki je služila kot navdih za glavne stanovanjske projekte tistega časa, s pogosto uporabo fasad, obloženih s ploščicami. Neoklasicistična arhitektura je tudi prisotna v stavbah, kot je gledališče Theatro da Paz, zgrajeno leta 1874. Številne stavbe s konca 19. in zgodnjega 20. stoletja odmevajo francosko arhitekturo. == Turizem == Belém ima sodoben videz z drevoredi, številnimi trgi in javnimi vrtovi ter številnimi omembe vrednimi stavbami. Vodilno izobraževalno in kulturno središče severa, je sedež škofije, njegova stolnica, ustanovljena leta 1917 pa je ena največjih v Braziliji. Santo Alexandre, najstarejša cerkev v Belému, je bila zgrajena leta 1616. Museu Paraense Emílio Goeldi, Teatro da Paz (klasično gledališče) ter javna knjižnica in arhiv so druge pomembne ustanove. V mestu so tudi Universidade Federal do Pará (1957), učiteljska šola, kmetijski inštitut in inštitut za raziskovanje tropskih bolezni. Tržnica Ver-o-Peso v starem pristaniškem središču je velika turistična atrakcija. V mestu je tudi velik nogometni stadion Estádio Olímpico do Pará. === Državni park Utinga === Občina Belém obsega 99 % državnega parka Utinga, ki je bil ustanovljen leta 1993 za zaščito oskrbe z vodo v metropolitanskem območju.] Park predstavlja prostor za aktivnosti v stiku z naravo domačinov, obiskovalcev ali turistov. Od centra mesta je oddaljen le nekaj kilometrov. Na voljo je osem poti, vse pa omogočajo neposreden stik z različnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Najbolj priljubljena je opičja pot, ki traja približno 40 minut in poteka od jezera Bolonha do centra za obiskovalce, kjer so na voljo druge dejavnosti. Obiskovalci lahko izvedo tudi več o čistilni napravi, ki oskrbuje Belém. [[File:Vegetação sobre o Açude Bolônia.jpg|thumb|Državni park Utinga]] === Živalski vrt Amazon Biopark === Bioparque Amazônia Safari – Crocodilo Safari Zoo, ki je manj kot 15 kilometrov od središča Beléma v soseski Tenoné, je obdan z gozdovi, rekami in potoki. Povzetek amazonske pokrajine z bujno floro in favno, ima živalski vrt približno 23 kilometrov poti na območju, ki ga sestavljajo štirje med seboj povezani ekosistemi. Paleontološki in malakološki muzej je imel zbirko tri tisoč kosov razkritih školjk in mehkužcev, zbranih z vseh celin. Bioparque The Amazon je zasebna naložba, lastnik Jorge Arthur Aarão Monteiro, pooblaščen in licenciran s strani IBAMA za delovanje kot živalski vrt razreda C, edina kategorija Pará. V populaciji tisočih posameznikov so štiri različne vrste aligatorjev, pri čemer je poudarek na açu za aligatorja, opice, mravljinčarji in vidre, hijacintna ara, papagaji, tukani, pacaranas, harpijski orel, med drugimi živalmi.<ref>{{Cite web |url=http://www.bioparqueamazonia.com.br/ |title=Amazon Biopark Zoo (Bioparque Amazônia) |access-date=2009-01-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090207192924/http://www.bioparqueamazonia.com.br/ |archive-date=2009-02-07 |url-status=dead }}</ref> === Tržnica Ver-o-Peso === Ustanovljena leta 1688 kot posledica odločitve Portugalcev, da bodo zaračunali davek za vse, kar vstopa v Amazonijo in izstopa iz nje. Kljub temu, da spominja na velikega trgovca, je mešanica barv, dišav in predmetov zelo zanimiva in tudi folklorna. Tam je mogoče najti zdravilna zelišča, različno regionalno sadje, izdelke umetnosti in obrti, gospodinjske pripomočke, meso, ribe ter začimbe. Tržnica združuje dva tisoč stojnic in trgovcev v vsakem delu in je v bližini starega Mercado de Ferro (Železna tržnica), na pomolih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Belém, Pará|Belém}} {{wikivoyage|Belém}} * [https://web.archive.org/web/20180929142905/http://en.belemepara.com/ Website with information, guides and tourist information about Belém (English)] * [https://web.archive.org/web/20181008233254/http://en.festabelem.com/ Website of festivals, events and cultural agenda of the City of Belém (English)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Belém| ]] [[Kategorija:Mesta v Braziliji|Belém]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1616]] 24ermjddjqgl5j4lfc2yr7wkw0e1128 0 572809 6675510 6663743 2026-05-14T01:33:22Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Domenico_Morelli_002.JPG z [[c:File:Domenico_Morelli_-_Gli_Iconoclasti.jpg|Domenico_Morelli_-_Gli_Iconoclasti.jpg]] 6675510 wikitext text/x-wiki [[File:Irenekirken.jpg|upright=1.35|thumb|Preprost križ: primer ikonoklastične umetnosti v cerkvi [[Hagija Irene]] v [[Carigrad]]u]] '''Bizantinski ikonoklazem''' ({{langx|grc|Εἰκονομαχία|Eikonomachía|lit='boj za podobe', 'vojna z ikonami'}}) sta bili dve obdobji v zgodovini [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], ko so uporabi verskih podob ali [[ikona|ikon]] nasprotovale verske in cesarske oblasti znotraj Ekumenskega patriarhata (ki je takrat še sestavljal rimsko-latinsko in vzhodno-pravoslavno tradicijo) in svetovna cesarska hierarhija. '''Prvi ikonoklazem''',<ref>{{cite web |last1=El Riachy |first1=Zeina |title=The Iconoclastic Crisis in the Byzantine Empire |url=http://hemed.univ-lemans.fr/cours2014/en/co/module_entier_5.html |website=hemed.univ-lemans.fr|date=2014 |access-date=8 July 2023 |ref=HEMED, Thematic Network: Euro-Mediterranean history Le Mans Université}}</ref> kot ga včasih imenujejo, se je zgodil med približno letoma 726 in 787, medtem ko se je '''drugi ikonoklazem''' zgodil med letoma 814 in 842.<ref name="Humphreys 2021">{{cite book |author-last=Humphreys |author-first=Mike |year=2021 |chapter=Introduction: Contexts, Controversies, and Developing Perspectives |chapter-url=https://books.google.com/books?id=KrJFEAAAQBAJ&pg=PA1 |editor-last=Humphreys |editor-first=Mike |title=A Companion to Byzantine Iconoclasm |location=Leiden and Boston |publisher=Brill Publishers |series=Brill's Companions to the Christian Tradition |volume=99 |pages=1–106 |doi=10.1163/9789004462007_002 |isbn=978-90-04-46200-7 |issn=1871-6377 |lccn=2021033871}}</ref> Po tradicionalnem pogledu se je bizantinski ikonoklazem začel s prepovedjo verskih podob, ki jo je razglasil bizantinski cesar [[Leon III. Izavrijec]]<ref>{{cite web |last1=El Riachy |first1=Zeina |title=The Iconoclastic Crisis in the Byzantine Empire |url=http://hemed.univ-lemans.fr/cours2014/en/co/module_entier_5.html |website=hemed.univ-lemans.fr |date=2014 |access-date=8 July 2023 |ref=HEMED, Thematic Network: Euro-Mediterranean history Le Mans Université}}</ref> in se nadaljeval pod njegovimi nasledniki. Spremljalo ga je razširjeno uničevanje verskih podob in preganjanje zagovornikov čaščenja podob. Papeštvo je v celotnem obdobju odločno podpiralo uporabo verskih podob in celotna epizoda je povečala naraščajoče razlike med bizantinsko in karolinško tradicijo v še vedno enotni evropski Cerkvi ter olajšala zmanjšanje ali odstranitev bizantinske politične nadzor nad deli italijanskega polotoka. [[Ikonoklazem]] je namerno uničevanje lastnih verskih podob kulture in drugih simbolov ali spomenikov znotraj kulture, običajno iz verskih ali političnih motivov. Ljudje, ki sodelujejo pri ikonoklazmu ali ga podpirajo, se imenujejo '''ikonoklasti''', kar v grščini pomeni 'lomilci ikon' (''εἰκονοκλάσται''), izraz, ki se uporablja figurativno za vsako osebo, ki krši ali prezira uveljavljene dogme ali konvencije. Nasprotno se ljudje, ki častijo verske podobe, posmehljivo imenujejo ''ikonopoklonici'' (''εἰκονολάτρες''). Običajno so znani kot '''[[Ikonodulstvo|ikonoduli]]''' (''εἰκονόδουλοι'') ali '''ikonofili''' (''εἰκονόφιλοι''). Ti izrazi pa niso bili del bizantinske razprave o podobah. V splošno rabo so jih uvedli moderni zgodovinarji (iz 17. stoletja), njihova uporaba v Bizancu pa se je znatno povečala v poznem 20. stoletju. Bizantinski izraz za razpravo o verskih podobah, ''ikonomahija'', pomeni 'boj za podobe'. Nekateri viri pravijo tudi, da so bili ikonoklasti proti posredovanju svetnikom in so zanikali uporabo relikvij; vendar je sporen. Ikonoklazem je bil na splošno teološko motiviran s starozavezno razlago desetih zapovedi, ki je prepovedovala izdelovanje in čaščenje »rezanih podob ali kakršne koli podobe česarkoli, kar je zgoraj v nebesih ali spodaj na zemlji ali ki je v vodi pod zemljo«: ({{bibl|2 Mz 20,4-5}}, {{bibl|5 Mz 5,8-9}}, glej tudi svetopisemski zakon v krščanstvu). Dve obdobji ikonoklazma v Bizantinskem cesarstvu v 8. in 9. stoletju sta uporabili to teološko temo v razpravah o primernosti podob svetih likov, vključno s Kristusom, Devico Marijo (ali Bogorodico) in svetniki. To je bila razprava, ki so jo sprožile spremembe v pravoslavnem bogoslužju, ki so bile same po sebi posledica velikih družbenih in političnih pretresov v 7. stoletju za Bizantinsko cesarstvo. Tradicionalne razlage bizantinskega ikonoklazma so se včasih osredotočale na pomen islamskih prepovedi podob, ki vplivajo na bizantinsko misel. Po mnenju Arnolda J. Toynbeeja<ref name="Toynbee">{{cite book|title=A Study of History: Abridgement of volumes VII-X|first= Arnold Joseph |last=Toynbee|author-link=| page=259 |url=https://books.google.com/books?id=oaPRQiPOfDoC&pg=PA259|isbn= 9780195050813 |year= 1987 |publisher= Oxford University Press }}</ref> je na primer prestiž islamskih vojaških uspehov v 7. in 8. stoletju motiviral bizantinske kristjane, da so sprejeli islamsko stališče zavračanja in uničevanja nabožnih in liturgičnih podob. Uveljavljena je bila tudi vloga žensk in menihov pri podpiranju čaščenja podob. Predstavljeni so bili družbeni in razredni argumenti, na primer, da je ikonoklazem ustvaril politične in gospodarske delitve v bizantinski družbi; da so ga na splošno podpirali vzhodni, revnejši, negrški narodi cesarstva, ki so se morali nenehno ukvarjati z arabskimi napadi. Po drugi strani pa so ikonoklazmu ostro nasprotovali premožnejši Grki iz Konstantinopla in tudi narodi balkanskih in italijanskih provinc. Vendar pa je bila trditev o taki geografski porazdelitvi sporna. Ponovna ocena pisnih in materialnih dokazov v zvezi z obdobjem bizantinskega ikonoklazma je izpodbijala številne osnovne predpostavke in dejanske trditve tradicionalnega poročila. Bizantinski ikonoklazem je vplival na poznejšo protestantsko reformacijo.<ref>{{Cite journal|last=Deen Schildgen Schildgen|first=Brenda|authorlink=|title=Destruction: Iconoclasm and the Reformation in Northern Europe|url=https://www.academia.edu/51197136|journal=Heritage or Heresy|year=2008|pages=39–56|doi=10.1057/9780230613157_3|isbn=978-1-349-37162-4}}</ref><ref>{{Cite book|last=Herrin|first=Judith|url=https://books.google.com/books?id=n2aYDwAAQBAJ&dq=Byzantine+iconoclasm+protestant&pg=PR20|title=Byzantium: The Surprising Life of a Medieval Empire|date=2009-09-28|publisher=Princeton University Press|isbn=978-0-691-14369-9|language=en}}</ref> == Ozadje == [[File:Clasm Chludov detail 9th century.jpg|thumb|Bizantinski ikonoklazem, ''Chludov psalter'', 9. stoletje.<ref>{{Cite web|url=http://www.usu.edu/markdamen/1320Hist%26Civ/slides/14islam/iconoclasm.JPG|title=Byzantine iconoclasm|accessdate=Jun 17, 2024|archive-date=2021-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227011543/http://www.usu.edu/markdamen/1320Hist%26Civ/slides/14islam/iconoclasm.JPG|url-status=dead}}</ref>]] Krščansko bogoslužje je do 6. stoletja razvilo jasno vero v priprošnjo svetnikov. Na to verovanje je vplival tudi koncept hierarhije svetosti, s [[sveta Trojica|Trojico]] na vrhu, sledila ji je [[sveta Marija|Devica Marija]], ki se v grščini imenuje ''Theotokos'' ('Božja rojevalka') ali ''Meter Theou'' ([[Marija Božja mati]]), svetniki, živi sveti možje, žene in duhovni starešine, ki jim sledi ostalo človeštvo. Zato so prvi kristjani, tako kot današnji kristjani, pogosto molili ali prosili posrednika, kot so svetniki ali ''Bogorodica'' ali živi sokristjani, za katere so verjeli, da so sveti, da posredujejo pri Kristusu, da bi pridobili blagoslove ali božansko naklonjenost. Močna zakramentalnost in vera v pomen fizične prisotnosti sta se pridružili tudi veri v priprošnjo svetnikov z uporabo relikvij in svetih podob (ali ikon) v zgodnjih krščanskih praksah.{{sfnp|Brubaker|Haldon|2011|p=[https://books.google.com/books?id=saTPtrgLTQoC&pg=PR5 32]}} Verniki bi zato romali na kraje, posvečene s fizično navzočnostjo Kristusa ali uglednih svetnikov in mučencev, kot je kraj [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|Svetega groba]] v [[Jeruzalem]]u. [[Relikvija|Relikvije]] ali sveti predmeti (namesto krajev), ki so bili del trditvenih ostankov ali so domnevno prišli v stik s Kristusom, Devico ali svetnikom, so se v tem času prav tako pogosto uporabljali v krščanskih praksah. Relikvije, trdno vpet del čaščenja v tem obdobju, so zagotavljale fizično navzočnost božanskega, vendar niso bile neskončno ponovljive (potrebna je bila izvirna relikvija) in so od vernikov še vedno običajno zahtevale romanje ali stik z nekom, ki je bil. Uporaba podob se je v tem obdobju zelo povečala in je povzročila naraščajoče nasprotovanje med mnogimi v cerkvi, čeprav napredek in obseg teh pogledov zdaj nista jasna. Podobe v obliki [[mozaik]]ov in podob so se pogosto uporabljale v cerkvah, domovih in na drugih mestih, na primer nad mestnimi vrati, in so od vladavine [[Justinijan I.|Justinijana I.]] vedno bolj prevzemale svoj duhovni pomen in veljale vsaj v ljudskem umu kot sposoben imeti zmožnosti sam po sebi, tako da »podoba deluje ali se obnaša tako, kot se od subjekta pričakuje, da bo deloval ali se obnašal. Spoznava svoje želje ... Izvaja evangeličanski nauki, ... Ko je napaden, krvavi, ... [in] V nekaterih primerih se pred neverniki brani s fizično silo ...«.{{sfnp|Kitzinger|1977|pp=101 quoted, 85-87; 95-115}} Ključni artefakti za zabrisovanje te meje so se pojavili okoli leta 570 v obliki ''[[acheiropoieta]]'', podob, za katere se trdi, da so bile ustvarjene čudežno ali »ne od človeških rok«. Te svete podobe so bile oblika kontaktne relikvije, ki so bile poleg tega vzete kot dokaz božanske odobritve uporabe ikon. Dve najbolj znani sta bili ''[[Mandilion]]'' iz Edese (kjer je še ostal) in podoba ''[[Camuliana]]'' iz [[Kapadokija|Kapadokije]], ki je bila takrat v Konstantinoplu. Slednja je veljala že za [[Paladij (svetinja)|paladij]], ki je zmagoval v bitkah in rešil Konstantinopel pred perzijsko-avarskim obleganjem leta 626, ko ga je patriarh paradil okoli obzidja mesta. Obe sta bili Kristusova podoba in vsaj v nekaterih različicah njunih zgodb naj bi nastali, ko je Kristus na svoj obraz pritisnil krpo (primerjaj s poznejšima, zahodnim [[Veronikinim prtom in [[Torinski prt|Torinskim prtom]]). V drugih različicah Mandilionove zgodbe se je pridružil številnim drugim podobam, za katere so verjeli, da jih je iz življenja v obdobju [[Nova zaveza|Nove zaveze]] naslikal [[sveti Luka]] ali drugi človeški slikarji, in te zgodbe so bile uporabljene za podporo ideje, da sta Kristus in Devica je podpirala ikone in da so se v krščanstvu nenehno uporabljale od njegovega začetka. G. E. von Grunebaum je dejal: »Ikonoklazem 8. in 9. stoletja je treba obravnavati kot vrhunec gibanja, ki je imelo svoje korenine v duhovnosti krščanskega koncepta božanstva.« <ref>{{Cite journal|last=von Grunebaum|first=G. E.|date=Summer 1962|title=Byzantine Iconoclasm and the Influence of the Islamic Environment|url=https://archive.org/details/sim_history-of-religions_summer-1962_2_1/page/n4|jstor=1062034|journal=History of Religions|volume=2|issue=1|pages=1–10|doi=10.1086/462453|s2cid=224805830}}</ref> Dogodki v 7. stoletju, ki je bilo obdobje velike krize za Bizantinsko cesarstvo, so bili katalizator za razširitev uporabe podob svetega in povzročili dramatičen premik v odzivih nanje. Ne glede na to ali je bila ''acheiropoieta'' simptom ali vzrok, je bilo v poznem 6. do 8. stoletju priča vse večjemu tanjšanju meje med podobami, ki jih niso naredile človeške roke in podobami, ki so jih naredile človeške roke. Podobe Kristusa, Bogorodice in svetnikov so vse bolj začele veljati kot relikvije, kontaktne relikvije in ''acheiropoieta'' kot točke dostopa do božanskega. Z molitvijo pred podobo svetega lika so vernikove molitve poveličali z bližino svetega. Zdi se, da je bila ta sprememba v praksi velik in organski razvoj v krščanskem bogoslužju, ki se je odzval na potrebe vernikov po dostopu do božanske podpore v času negotovosti 7. stoletja. To ni bila sprememba, ki bi jo orkestrirala ali nadzorovala Cerkev. Čeprav [https://sourcebooks.fordham.edu/basis/trullo.asp Quinisext concil] leta 692 ni izrecno navedel, da je treba ob podobah moliti, je navedel, da morajo podobe Kristusa prikazati v človeški podobi (namesto na primer simbolično kot jagnje), da bi pričale o njegovi človeški utelešenosti.<ref>{{Cite book|title=The Inheritance of Rome|url=https://archive.org/details/inheritanceofrom0000wick_l0v1|last=Wickham|first=Chris|author-link= |publisher=Penguin|year=2010|isbn=978-0140290141|location=England}}</ref> Ker se je Jezus manifestiral kot človek, je bilo sprejemljivo izdelovati njegove podobe, tako kot je bilo sprejemljivo izdelovati podobe svetnikov in drugih ljudi. Dogodke, ki so bili tradicionalno označeni kot ''bizantinski ikonoklazem'', je mogoče razumeti kot prizadevanja organizirane Cerkve in cesarskih oblasti, da se odzovejo na te spremembe in poskušajo ponovno uveljaviti nekaj institucionalnega nadzora nad ljudsko prakso. Vzpon [[islam]]a v 7. stoletju je povzročil tudi nekaj premislekov o uporabi svetih podob. Zgodnje islamsko prepričanje je poudarjalo neprimernost ikonične reprezentacije. Prejšnja stroka je poskušala povezati bizantinski ikonoklazem neposredno z islamom z argumentom, da so bizantinski cesarji videli uspeh zgodnjega [[kalifat]]a in odločili, da je bizantinska uporaba podob (v nasprotju z islamskim anikonizmom) razjezila Boga. Vendar se to ne zdi povsem verjetno. Uporaba podob se je verjetno povečevala v letih pred izbruhom ikonoklazma. Ena opazna sprememba se je zgodila leta 695, ko je [[Justinijan II.]] na sprednjo stran svojih zlatih kovancev postavil podobo Kristusa s polnim obrazom. Vpliv na ikonoklastično mnenje ni znan, vendar je sprememba gotovo povzročila, da je kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan]] trajno prekinil s svojim prejšnjim sprejetjem bizantinskih tipov kovancev in začel s čisto islamskimi kovanci samo s črkami.{{sfnp|Cormack|1985|pp=98-106}} To se zdi bolj kot dva nasprotujoča si tabora, ki uveljavljata svoja stališča (za in proti podobam), kot en imperij, ki želi posnemati drugega. Bolj osupljivo je dejstvo, da je islamski ikonoklazem zavračal vse upodobitve živih ljudi ali živali, ne le verskih podob. Nasprotno pa se je bizantinska ikonomahija ukvarjala le z vprašanjem svete navzočnosti (ali pomanjkanja) podob. Čeprav je torej vzpon islama morda ustvaril okolje, v katerem so bile podobe v ospredju intelektualnih vprašanj in razprav, se zdi, da islamski ikonoklazem ni imel neposredne vzročne vloge pri razvoju bizantinske razprave o podobah; pravzaprav so muslimanska ozemlja postala zatočišča za ikonofilske begunce.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Gero|first=Stephen|date=1974|title=Notes On Byzantine Iconoclasm In The Eighth Century|journal=Byzantion|volume=44|issue=1|page=36|jstor=44170426}}</ref> Vendar pa so trdili, da bi lahko na [[Leon III. Izavrijec|Leona III.]] zaradi njegovega sirskega porekla vplivala islamska prepričanja in običaji, kar bi lahko navdihnilo njegovo prvo odstranitev podob.<ref>{{Cite book|title=Byzantium The Early Centuries|last=Norwich|first=John Julius|publisher=Penguin|year=1990|isbn=0-14-011447-5|location=London|pages=354}}</ref> Cilj ikonoklastov je bil obnoviti cerkev do strogega nasprotovanja bogoslužnim podobam, za katere so verjeli, da so značilne vsaj za nekatere dele zgodnje cerkve. Teološko gledano se je en vidik razprave, kot pri večini takratne krščanske teologije, vrtel okoli dveh Jezusovih narav. Ikonoklasti so verjeli, da ikone ne morejo predstavljati božanske in človeške narave Mesije hkrati, ampak samo ločeno. Ker bi bila ikona, ki bi Jezusa upodabljala čisto fizično, nestorijanstvo in tista, ki bi ga prikazovala kot človeka in Boga, tega ne bi mogla storiti, ne da bi pomešala obe naravi v eno mešano naravo, kar je bil monofizitizem, zato so bile vse ikone heretične.<ref>{{Cite book|title=The Art of the Byzantine Empire 312-1453: Sources and Documents|last=Mango|first=Cyril A.|publisher=University of Toronto Press|year=1986|isbn=0802066275|pages=[https://archive.org/details/artofbyzantine00mang/page/166 166]|url=https://archive.org/details/artofbyzantine00mang/page/166}}</ref> Leon III. je pridigal vrsto pridig, v katerih je opozoril na pretirano vedenje ikonodulov, za katerega je Leon III. izjavil, da je v neposrednem nasprotju z Mojzesovo postavo, kot je prikazano v Drugi zapovedi.<ref>{{Cite book|title=Byzantium The Early Centuries|last=Norwich|first=John Julius|publisher=Penguin|year=1990|isbn=0-14-011447-5|location=London|pages=355}}</ref> Vendar pa ni ohranjenih nobenih podrobnih spisov, ki bi navajali ikonoklastične argumente; v spisih ikonodulov imamo le kratke navedke in sklicevanja, narava svetopisemskega prava v krščanstvu pa je bila vedno sporna. == Geografska porazdelitev == Novejše študije so diskreditirale prejšnjo teorijo, da je bil ikonoklazem predvsem koncentriran v vzhodnih regijah imperija; razširjenost ikonoklazma ni imela nobene zveze z oddaljenostjo od vzhodne (arabske) meje, kar nakazuje, da je bilo širjenje ikonoklazma neodvisno od neposrednega islamskega vpliva. Na primer, zahodne regije, kot so [[Kikladi]], vsebujejo dokaze o ikonoklastični lojalnosti iz cerkvenega okrasja, medtem ko so vzhodna območja, kot je [[Ciper]] (ki so mu takrat skupaj vladali Bizantinci in Arabci), ohranila stalno tradicijo ikon. Namesto tega so ikonoduli pobegnili pred ikonoklazmom tako, da so pobegnili v obrobne regije proč od ikonoklastične cesarske oblasti tako na zahodu (Italija in Dalmacija) kot na vzhodu, kot so Ciper, južna obala Anatolije in vzhodni Pont. Možno je tudi, da je bila koncentracija ikonoklazma v vzhodnih anatolskih območjih Izavrije, Kaldije in Kapadokije posledica vojaških zmag Izavrijskih cesarjev na tem obmejnem območju proti Arabcem, pa tudi močne cesarske oblasti, ki je bila vzpostavljena na tem območju. == Viri == Poglobljeno razumevanje ikonoklastičnega obdobja v Bizancu je zapleteno zaradi dejstva, da so večino ohranjenih virov napisali končni zmagovalci v sporu, ikonoduli. Zato je težko dobiti popoln, objektiven, uravnotežen in zanesljiv natančen prikaz dogodkov in različnih vidikov polemike.{{sfnp|Brubaker|Haldon|2001}} Obdobje je zaznamovala intenzivna polarizirana razprava vsaj med duhovščino in obe strani sta stališče druge šteli za krivoverstvo in si zato prizadevali uničiti spise druge strani, ko sta imeli priložnost. Leon III. naj bi na začetku polemike ukazal uničenje besedil ikonodula, zapisi zadnjega [[Drugi nicejski koncil|drugega koncila v Niceji]] pa poročajo, da so bile knjige z manjkajočimi stranmi prijavljene in predložene koncilu.{{sfnp|Noble|2011|p=[https://books.google.com/books?id=o_IADUZ-4yQC&pg=PA69 69]}} Mnoga besedila, vključno s hagiografskimi in zgodovinskimi spisi ter pridigami in teološkimi spisi, so nedvomno »izboljšali«, ponaredili ali datirali za nazaj s strani zagovornikov, ter težaven in zelo tehničen znanstveni postopek poskusa ocene resničnih avtorjev in datumov mnogih ohranjenih besedila ostaja v teku. Večina ikonoklastičnih besedil preprosto manjka, vključno z ustreznim zapisom koncila leta 754, in podrobnosti ikonoklastičnih argumentov je treba večinoma s težavo rekonstruirati iz njihovih ostrih zavrnitev ikonodulov. Glavni zgodovinski viri za to obdobje vključujejo kronike [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]]<ref>C. Mango and R. Scott, trs., ''The Chronicle of Theophanes Confessor'' (Oxford, 1997).</ref> in [[Nikefor I. Carigrajski|patriarha Nikefora]],<ref>C. Mango, ed. and tr., ''The short history of Nikephoros'' (Washington, 1990).</ref> oba sta bila goreča ikonodula. Številni zgodovinarji so se opirali tudi na [[Hagiografija|hagiografijo]], predvsem Življenje sv. Štefana Mlajšega,<ref>M.-F. Auzépy, tr., ''La vie d'Étienne le jeune par Étienne le Diacre'' (Aldershot, 1997).</ref> ki vključuje podrobno, a zelo pristransko poročilo o preganjanjih med vladavino Konstantina V. Nobenega opisa zadevnega obdobja, ki ga je napisal ikonoklast se je ohranil, čeprav se zdi, da nekatera življenja svetnikov ohranjajo elemente ikonoklastičnega pogleda na svet.<ref>I. Ševčenko, "Hagiography in the iconoclast period," in A. Bryer and J. Herrin, eds., ''Iconoclasm'' (Birmingham, 1977), 113–31.</ref> Glavni teološki viri vključujejo spise [[Janez Damaščan|Janeza Damaščanskega]],<ref>A. Louth, tr., ''Three treatises on the divine images'' (Crestwood, 2003).</ref> [[Teodor Studit|Teodorja Studita]]<ref>C.P. Roth, tr., ''On the holy icons'' (Crestwood, 1981).</ref> in patriarha Nikeforja, ki so vsi ikonoduli. Teološki argumenti ikonoklastov so preživeli le v obliki izbranih citatov, vključenih v dokumente ikonodula, predvsem v aktih drugega koncila v Nikeji in v Nikeforjeve ''Antirrhetics''.<ref>M.-J. Mondzain, tr., ''Discours contre les iconoclastes'' (Paris, 1989), Exodus 20:1-17.</ref> == Prvo ikonoklastično obdobje: 730–787 == [[File:Argument about icons (Skylitzis Chronicle).jpg|thumb|upright=1.25|left|Prepir o ikonah pred cesarjem, v Skylitzijevi kroniki]] Zdi se, da je bil neposredni predhodnik polemike velik podmorski vulkanski izbruh poleti 726 v Egejskem morju med otokom Thera (sodobni [[Santorini]]) in Therasia, ki je verjetno povzročil [[cunami]]je in veliko izgubo življenj. Mnogi, verjetno vključno z Leonom III., so si to razlagali kot božjo sodbo cesarstvu in odločili, da je bila uporaba podob prekršek.{{sfnp|Mango|1977|p=1}}{{sfnp|Beckwith|1979|p=169}} Klasično poročilo o začetku bizantinskega ikonoklazma se nanaša na to, da je nekje med letoma 726 in 730 bizantinski cesar Leon III. Izavrijec ukazal odstraniti Kristusovo podobo, vidno postavljeno nad [[Vrata Halke|Halke vrati]], slovesnim vhodom v [[Velika palača v Konstantinoplu|Veliko konstantinopelsko palačo]] in njegovo zamenjavo s križem. Zaradi strahu, da so nameravali svetoskrunstvo, je nekatere od tistih, ki so bili dodeljeni tej nalogi, umorila skupina ikonodulov. Poročila o tem dogodku (napisana precej pozneje) nakazujejo, da so bili vsaj del razloga za odstranitev morda vojaški preobrati proti muslimanom in izbruh vulkanskega otoka Thera, kar je Leon verjetno videl kot dokaz jeze Boga, ki ga prinaša čaščenje podob v Cerkvi.<ref name="wrathOfGod">According to accounts by Patriarch Nikephoros and the chronicler Theophanes</ref> Leon naj bi zgolj čaščenje podob opisal kot »obrt malikovanja«. Očitno je z ediktom iz leta 730 prepovedal čaščenje verskih podob, kar pa ni veljalo za druge oblike umetnosti, vključno s podobo cesarja ali verskimi simboli, kot je križ. »Ni videl potrebe po posvetovanju s Cerkvijo in zdi se, da je bil presenečen nad globino ljudskega nasprotovanja, na katerega je naletel.«<ref name="treadgold1">Warren Treadgold, ''A History of the Byzantine State and Society'', Stanford University Press, 1997</ref> Konstantinopelski ikonofilski patriarh German I. je po prepovedi odstopil ali pa je bil odstavljen. Ohranjena pisma, ki jih je German napisal takrat, govorijo malo o teologiji. Po besedah ​​Patricie Karlin-Hayter je Germana skrbelo, da bi prepoved ikon dokazala, da je bila Cerkev že dolgo v zmoti in je zato igrala na roko Judom in muslimanom. [[File:Liddskaja.jpg|thumb|upright=1.25|Konstantinopelski patriarh German I. z ikonami, ki jih podpirajo angeli]] Ta razlaga je zdaj vprašljiva, razprava in boj pa sta se morda sprva začela v provincah in ne na cesarskem dvoru. Ohranjena so pisma, ki jih je napisal patriarh German v 720. in 730. letih o Konstantinu, škofu Nakoleje, in Tomažu iz Klavdiopolisa. V obeh nizih pisem (zgodnejših, ki se nanašajo na Konstantina, poznejših na Tomaža) German ponavlja stališče, ki je naklonjeno podobi, medtem ko obžaluje vedenje svojih podrejenih v cerkvi, ki so očitno oboji izrazili zadržke glede čaščenja podob. German se pritožuje, »zdaj so cela mesta in množice ljudi močno vznemirjeni zaradi te zadeve«.{{sfnp|Mango|1977|pp=2-3}} V obeh primerih so bila prizadevanja, da bi te može prepričali o primernosti čaščenja podob, neuspešna in sprejeti so bili nekateri koraki za odstranitev podob iz njihovih cerkva. Pomembno je, da German v teh pismih ne grozi svojim podrejenim, če ne bodo spremenili svojega vedenja. Zdi se, da se ne sklicuje na frakcijski razkol v cerkvi, temveč na stalno zaskrbljujoče vprašanje, German pa se sklicuje na cesarja Leona III., ki je pogosto predstavljen kot prvotni ikonoklast, kot prijatelja podob. German skrbi predvsem za to, da dejanja Konstantina in Tomaža ne bi zmedla laikov. Na tej stopnji razprave ni jasnih dokazov za cesarsko vpletenost v razpravo, razen Germana, ki pravi, da verjame, da Leon III. podpira podobe. Skoraj vsi dokazi o vladavini Leona III. izhajajo iz tekstovnih virov, od katerih jih je večina segala precej po njegovo vladavino, predvsem Življenje Štefana Mlajšega in Kronika Teofana Spovednika. Ti pomembni viri so močno ikonofilski in sovražni do cesarja Konstantina V. (741–775). Tudi Leon je kot Konstantinov oče postal tarča. Leonovi dejanski pogledi na čaščenje ikon ostajajo nejasni, vendar v vsakem primeru morda niso vplivali na začetno fazo razprave. Zdi se, da v tem začetnem obdobju zaskrbljenost obeh strani ni imela veliko opraviti s teologijo in bolj s praktičnimi dokazi in učinki. Sprva ni bilo cerkvenega koncila in noben ugleden patriarh ali škof ni pozval k odstranitvi ali uničenju ikon. Pri uničevanju ali zakrivanju podob naj bi Leon »zaplenil dragoceno cerkveno posodo, oltarne prte in relikviarije, okrašene z nabožnimi liki«, vendar proti nekdanjemu patriarhu ali ikonofilskim škofom ni ukrepal. Na Zahodu je imel [[papež Gregor III.]] dve sinodi v Rimu in obsodil Leonova dejanja, v odgovor pa je Leon zaplenil papeške posesti v Kalabriji in na Siciliji, jih tako kot [[Dioceza Panonija|Ilirik]] izločil izpod papeške uprave in jih postavil pod upravo carigrajskega patriarha.<ref>David Knowles – Dimitri Obolensky, "The Christian Centuries: Volume 2, The Middle Ages", Darton, Longman & Todd, 1969, p. 108-109.</ref> === Odlok drugega koncila v Nikeji === 13. oktobra 787 je drugi nicejski koncil odredil, da se v svetih božjih cerkvah posvetijo častitljive in svete podobe, in sicer podoba našega Gospoda in Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa, naše brezmadežne Gospe Svete Bogorodice in angelov in vseh svetnikov. Priznati jim je treba častno čaščenje, ne resnično pravo čaščenje samo božanske narave, ampak na enak način, kot je to podeljeno oživljajočemu križu, svetim evangelijem in drugim svetim daritvam' (prevod: Price, The Acts of the Second Council of Nicaea [Liverpool 2018], 564-5, skrajšano). == Drugo ikonoklastično obdobje: 814–843 == Cesar [[Leon V. Armenec]] je leta 815 uvedel drugo obdobje ikonoklazma, ki je bil spet verjetno motiviran z vojaškimi neuspehi, ki so veljali za pokazatelje božjega nezadovoljstva in željo po ponovitvi vojaškega uspeha [[Konstantin V. Kopronim|Konstantina V.]] Bizantinci so utrpeli vrsto ponižujočih porazov na rokah bolgarskega kana [[Krum]]a, med katerimi je bil cesar [[Nikefor I. Logotet|Nikefor I.]] ubit v bitki in cesar [[Mihael I. Rangab]] je bil prisiljen abdicirati. Junija 813, mesec dni pred kronanjem Leona V., je skupina vojakov vdrla v cesarski mavzolej v cerkvi Svetih apostolov, odprla [[sarkofag]] Konstantina V. in ga rotila, naj se vrne in reši cesarstvo.{{sfnp|Pratsch|1997|p=210}} [[File:Triumph orthodoxy.jpg|thumb|Ikona iz poznega 14. - zgodnjega 15. stoletja, ki ponazarja ''triumf pravoslavja'' pod bizantinsko cesarico Teodoro nad ikonoklazmom leta 843. (Narodna zbirka ikon 18, Britanski muzej)]] Kmalu po svojem pristopu je Leon V. začel razpravljati o možnosti oživitve ikonoklazma z različnimi ljudmi, vključno z duhovniki, menihi in člani senata. Poroča se, da je skupini svetovalcev pripomnil, da: [[quote|vsi cesarji, ki so jemali podobe in jih častili, so umrli bodisi v uporu bodisi v vojni; toda tisti, ki podob niso častili, so vsi umrli naravne smrti, ostali na oblasti, dokler niso umrli, nato pa so bili z vsemi častmi položeni k počitku v cesarskem mavzoleju v cerkvi Svetih apostolov.<ref>''Scriptor Incertus'' 349,1–18, cited by {{harvtxt|Pratsch|1997|p=208}}.</ref>}} [[File:Martyrdom of Euthymius of Sardeis.jpg|thumb|upright=1.25|left|Mučenje in mučeništvo ikonofilskega škofa Evtimija Sardskega s strani ikonoklastnega bizantinskega cesarja Mihaela II. leta 824, v rokopisu iz 13. stoletja]] Leon je nato imenoval »komisijo« menihov, »da pregledajo stare knjige« in sprejmejo odločitev o čaščenju podob. Kmalu so odkrili akte ikonoklastične sinode iz leta 754.{{sfnp|Pratsch|1997|pp=211-12}} Sledila je prva razprava med Leonovimi podporniki in kleriki, ki so še naprej zagovarjali čaščenje ikon, slednjo je vodil patriarh Nikefor, ki pa ni privedla do rešitve. Vendar pa se je Leon očitno s to točko prepričal o pravilnosti ikonoklastičnega stališča in je dal ikono Halke vrat, za katero naj bi Leon III. nekoč prej izmišljeno odstranil, nadomestiti s križem.{{sfnp|Pratsch|1997|pp=216-17}} Leta 815 je bila oživitev ikonoklazma uradna s sinodo v Hagiji Sofiji. Leona je nasledil [[Mihael II. Amorijec]], ki je leta 824 v pismu karolinškemu cesarju [[Ludvik Pobožni|Ludviku Pobožnemu]] obžaloval pojav čaščenja podob v cerkvi in ​​običaje, kot je izdelovanje ikon za krstne botre dojenčkov. Potrdil je dekrete ikonoklastičnega koncila leta 754. Mihaela je nasledil njegov sin [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]]. Teofil je umrl in pustil svojo ženo [[Teodora II.|Teodoro]] regentko za svojega mladoletnega dediča Mihaela III. Tako kot Irena 50 let pred njo je tudi Teodora leta 843 na konstantinopelskem koncilu vodila obnovo čaščenja ikon pod pogojem, da Teofil ne bo obsojen. Od takrat se prva nedelja velikega posta praznuje v pravoslavni cerkvi in ​​katolicizmu bizantinskega obreda kot praznik ''zmagoslavja pravoslavja''. == V umetnosti == [[File:Domenico Morelli - Gli Iconoclasti.jpg|thumb|right|Italijansko slikarstvo 19. stoletja, ''Ikonoklasti'', Domenica Morellija]] Ikonoklastično obdobje je drastično zmanjšalo število ostankov bizantinske umetnosti izpred tega obdobja, tako v velikih verskih mozaikih, ki jih zdaj skoraj izključno najdemo v Italiji in [[Samostan sv. Katarine, Sinaj|samostanu sv. Katarine]] v Egiptu, kot tudi v prenosnih ikonah. Pomembna dela v [[Solun]]u so bila izgubljena v velikem solunskem požaru leta 1917 in [[Grško-turška vojna|grško-turški vojni]] (1919–1922). Velik mozaik cerkvenega koncila v cesarski palači so zamenjali živahni posvetni prizori in s podobami kot takimi ni bilo težav. Navadni ikonoklastični križ, ki je nadomestil figurativni mozaik cesarja Konstantina V. v apsidi [[Hagija Irene|Hagije Irene]] v Konstantinoplu, je sam po sebi skoraj edinstven ohranjen,<ref name=":1">{{Cite book |last=Freeman |first=Evan |url=https://pressbooks.pub/smarthistoryguidetobyzantineart/chapter/iconoclastic-controversy-and-mosaics/ |title=Smarthistory Guide to Byzantine Art |date=2021 |editor-last=Freeman |editor-first=Evan |chapter=The Iconoclastic Controversy and Mosaics}}</ref> toda natančen pregled nekaterih drugih stavb razkrije podobne spremembe. V [[Nikeja|Nikeji]] fotografije cerkve Marijinega vnebovzetja, posnete preden je bila uničena leta 1922, kažejo, da je bila Bogorodica, ki je stala pred ikonoklazmom, nadomeščena z velikim križem, ki je bil sam nadomeščen z novo Bogorodico, vidno na fotografijah.{{sfnp|Kitzinger|1977|pp=104-105}} Zdi se, da je bila podoba Camuliane v Konstantinoplu uničena, saj je ni več omen.{{sfnp|Beckwith|1979|p=88}} == Reakcija na Zahodu == Obdobje ikonoklazma je odločilno končalo tako imenovano bizantinsko papeštvo, pod katerim je od vladavine Justinijana I. pred dvema stoletjema papeže v Rimu sprva imenoval, kasneje pa jih je le potrdil cesar v Konstantinoplu, in mnogi med njimi je bil grško govoreč. Ob koncu polemike je papež odobril ustanovitev novega cesarja na Zahodu in staro spoštovanje zahodne cerkve do Konstantinopla je izginilo. Zdi se, da je nasprotovanje ikonam na Zahodu imelo malo podpore in Rim je dosledno zavzel ikonodulno stališče. Ko so se boji razplamteli, je bil [[papež Gregor II.]], papež od leta 715, kmalu po tem, ko je spremljal svojega sirskega predhodnika papeža Konstantina v Konstantinopel, kjer sta uspešno rešila z Justinijanom II. vprašanja, ki izhajajo iz sklepov Quinisext Sveta leta 692, ki se je ni udeležil noben zahodni prelat. Od delegacije 13 je bil Gregor eden izmed samo dveh nevzhodnih; to naj bi bil zadnji obisk papeža v mestu do leta 1969. Prišlo je že do sporov z Leonom III. zaradi njegove zelo visoke obdavčitve območij pod papeško jurisdikcijo.{{sfnp|Beckwith|1979|p=169}} Zaradi ikonoklastnega spora so se papeško-cesarski odnosi močno poslabšali. [[Papež Gregor III.]] je razglasil izobčenje vseh ikonoklastov, cesar pa je v Rim poslal ekspedicijo, ki ni uspela. Leta 754 je cesar zasegel papeške posesti na Siciliji, v Kalabriji in Iliriji, istega leta pa je [[papež Štefan II.]] sklenil zavezništvo s Frankovskim kraljestvom, kar je nakazalo začetek konca papeške podpore Bizantinskega cesarstva.<ref>{{cite book |last1=Savvas Neocleous |title=Papers from the First and Second Postgraduate Forums in Byzantine Studies Sailing to Byzantium |date=2009 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=9781443815123 |page=205}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Literatura === {{Refbegin|30em|indent=yes}} *{{cite book|last=Beckwith|first=John|title=Early Christian and Byzantine Art|url=https://archive.org/details/earlychristianby00beck|publisher=Penguin History of Art (now Yale)|edition=2nd|year=1979|isbn=0140560335}} *{{cite book|last1=Brubaker|first1=L.|last2=Haldon|first2=J.|year=2001|title=Byzantium in the Iconoclast Era, c. 680-850: the sources: an annotated survey|series=Birmingham Byzantine and Ottoman Studies|volume=7|location=Aldershot|publisher=Ashgate|isbn=978-0-754-60418-1}} *{{cite book|last1=Brubaker|first1=L.|last2=Haldon|first2=J.|year=2011|title=Byzantium in the Iconoclast Era, c. 680-850: A History|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-43093-7|url=https://books.google.com/books?id=saTPtrgLTQoC&pg=PP1}} *{{cite book|last=Cormack|first=Robin|title=Writing in Gold, Byzantine Society and its Icons|year=1985|publisher=George Philip|location=London|isbn=054001085-5}} *{{cite journal|last=Gwynn|first=David|title=From Iconoclasm to Arianism: The Construction of Christian Tradition in the Iconoclast Controversy|journal=Greek, Roman, and Byzantine Studies|volume=47|year=2007|pages=226–251}} *{{cite book|author-link=|last=Kitzinger|first=Ernst|year=1977|title=Byzantine art in the making: main lines of stylistic development in Mediterranean art, 3rd-7th century|url=https://archive.org/details/byzantineartinma0000kitz_q2p3|publisher=Faber & Faber|isbn=0571111548}} (US: Cambridge University Press) *{{cite book|author-link=|last=Mango|first=Cyril|year=1977|chapter=Historical Introduction|editor=Bryer|editor2=Herrin|name-list-style=amp|title=Iconoclasm|url=https://archive.org/details/iconoclasmpapers0000spri|publisher=Centre for Byzantine Studies, University of Birmingham|isbn=0704402262}} *{{cite book|author-link=|last=Mango|first=Cyril|year=2002|title=The Oxford History of Byzantium}} *{{cite book|last=Noble|first=Thomas F. X.|title=Images, Iconoclasm, and the Carolingians|year=2011|publisher=University of Pennsylvania Press}} {{ISBN|0812202961}}, {{ISBN|9780812202960}}. *{{cite book|last=Pratsch|first=T.|title=Theodoros Studites (759–826): zwischen Dogma und Pragma|publisher=Frankfurt am Main|year=1997}} {{Refend}} [[Kategorija:Ikonoklazem]] [[Kategorija:Bizantinska umetnost]] 4hkhhg3p5o6egm6ky0du35y36omrc19 0 575412 6675506 6675115 2026-05-13T23:24:21Z ~2026-13659-49 255600 /* K */ 6675506 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Aborna]] (T. Alberone) *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] * [[Arbeč]] (T. Erbezzo) *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Babna reka]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavdokova voda]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Beč]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *[[Birša]] (T. Versa) *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bobnarica]] *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briša]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] (T. Barbucina) *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnjica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Donank]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fedrih]] (Rio Fidri) *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladka voda]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grabniček]] *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (reka)|Gračnica]] *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] * [[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Graški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] *[[Grdodolščica]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] (T. Groina) *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorska reka]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] *[[Jelovščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jepihovec]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališarjev potok]] *[[Kališki potok]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] *[[Kaplanov potok]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kogovski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak (potok)]] *[[Kokrica (reka)|Kokrica]], tudi ''[[Rupovščica]]'' *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Končnar]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korešnik]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *([[Koritnica (reka)|Koritnica]]) *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritni dol]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korito]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kovparica]] *[[Kozarica]] *[[Kozca]] (T. Cosizza) *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kozmanjka]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahka voda]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] (Lerada) *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipovščica]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala reka (Litija)|Mala reka]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenski graben]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *Mala reka /Marija Reka? *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirenščica]] ([[Mirna (reka)|Mirna]]) *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski graben]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Njivčarjev graben]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Oblenč]] *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Panška reka]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perilščica]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Perovski graben]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plazna]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podleščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] *[[Prednja Smoleva]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Rača (reka)|Rača]] ([[Rudniška Rača]] &[[Češnjiška Rača]]) *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Reka (razločitev)|Reka]] (ime več - sedmih - potokov v Sloveniji) **[[Reka (Jablaniški potok)|Reka]] [[Reka (Jablaniški potok)|(Jablaniški potok)]] **[[Reka (Jezersko)]] **[[Reka (Logatec)]] *[[Rekarjeva reka|Rekarjeva (Rekarska) reka]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] *([[Rižana (reka)]]) * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selnica (Selška Sora)]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] *[[Skrila]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smovnica]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smreški graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *([[Sopota (reka)|Sopota]]) *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spašniški graben]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stamerna voda]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stojanšek]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmec (Prušnica)]] *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Strunjanska reka]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanelska reka]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefinka]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojiščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Ušica]] *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *Velika reka (Marija reka?) *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[V kraju]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zaboček]] *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnja Smoleva]] *[[Zadnja Sora]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zagračnica]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirčica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župčev graben]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] ootpujefhek6glzta1y7u6xiaujtbrh 6675507 6675506 2026-05-13T23:25:28Z ~2026-13659-49 255600 /* P */ 6675507 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Aborna]] (T. Alberone) *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] * [[Arbeč]] (T. Erbezzo) *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Babna reka]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavdokova voda]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Beč]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *[[Birša]] (T. Versa) *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bobnarica]] *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briša]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] (T. Barbucina) *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnjica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Donank]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fedrih]] (Rio Fidri) *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladka voda]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grabniček]] *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (reka)|Gračnica]] *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] * [[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Graški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] *[[Grdodolščica]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] (T. Groina) *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorska reka]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] *[[Jelovščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jepihovec]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališarjev potok]] *[[Kališki potok]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] *[[Kaplanov potok]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kogovski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak (potok)]] *[[Kokrica (reka)|Kokrica]], tudi ''[[Rupovščica]]'' *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Končnar]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korešnik]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *([[Koritnica (reka)|Koritnica]]) *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritni dol]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korito]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kovparica]] *[[Kozarica]] *[[Kozca]] (T. Cosizza) *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kozmanjka]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahka voda]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] (Lerada) *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipovščica]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala reka (Litija)|Mala reka]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenski graben]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *Mala reka /Marija Reka? *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirenščica]] ([[Mirna (reka)|Mirna]]) *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski graben]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Njivčarjev graben]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Oblenč]] *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Panška reka]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perilščica]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Perovski graben]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plazna]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podleščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec (potok)]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] *[[Prednja Smoleva]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Rača (reka)|Rača]] ([[Rudniška Rača]] &[[Češnjiška Rača]]) *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Reka (razločitev)|Reka]] (ime več - sedmih - potokov v Sloveniji) **[[Reka (Jablaniški potok)|Reka]] [[Reka (Jablaniški potok)|(Jablaniški potok)]] **[[Reka (Jezersko)]] **[[Reka (Logatec)]] *[[Rekarjeva reka|Rekarjeva (Rekarska) reka]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] *([[Rižana (reka)]]) * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selnica (Selška Sora)]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] *[[Skrila]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smovnica]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smreški graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *([[Sopota (reka)|Sopota]]) *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spašniški graben]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stamerna voda]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stojanšek]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmec (Prušnica)]] *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Strunjanska reka]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanelska reka]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefinka]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojiščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Ušica]] *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *Velika reka (Marija reka?) *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[V kraju]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zaboček]] *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnja Smoleva]] *[[Zadnja Sora]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zagračnica]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirčica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župčev graben]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] sj4svuybtbnnccbg5a1y20315o1yuwf 14 581364 6675606 6414479 2026-05-14T10:30:23Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Znanost in tehnika v Litvi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675606 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Litovci|litovskih]] [[znanstvenik]]ih}} [[Kategorija:Litovci po poklicu|Znanstveniki]] [[Kategorija:Znanstveniki po narodnostih]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Litvi|Znanstveniki]] an2elxsva0mqbhxy3aqqb3wxxi6mgec 0 581586 6675402 6418216 2026-05-13T17:41:46Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Avtoceste]]; dodal [[Kategorija:Avtoceste v Albaniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675402 wikitext text/x-wiki [[Slika:Motorways in Albania 2025.png|thumb|Zemljevid albanskega avtocestnega omrežja <br/>{{colorbox|#018528|border=green}} zgrajeno<br/> {{colorbox|#D4041D|border=red}} v gradnji<br/> {{colorbox|#3388A6|border=blue}} načrtovano]] '''Avtoceste v Albaniji''' ({{Langx|sq|Autostradë}} ali ''Autostrada'') so avtocestni sistem v [[Albanija|Albaniji]] z nadzorovanim dostopom, ki je pretežno pod nadzorom Ministrstva za infrastrukturo in energijo. [[Avtocesta|Avtoceste]] so označene kot ceste z vsaj dvema voznima pasovoma v vsako smer vožnje, vključno z odstavnim pasom, in najvišjo dovoljeno hitrostjo, ki ni manjša od 110 kilometrov na uro.<ref>{{cite web|title=KODI RRUGOR I REPUBLIKËS SË SHQIPËRISË|url=http://www.pp.gov.al/web/kodi_rrugor_23.pdf|website=pp.gov.al|location=Tirana|page=76|language=sq|format=PDF|accessdate=2025-04-03|archive-date=2021-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210421164817/http://www.pp.gov.al/web/kodi_rrugor_23.pdf|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Razvoj avtocestnega omrežja v Albaniji je relativno nov in se je začel v začetku leta 2000 kot del prizadevanj države za posodobitev infrastrukture. Do takrat je imela Albanija nerazvito cestno omrežje, ki je bilo večinoma neustrezno za vse večje zahteve domačega prometa in mednarodnega tranzita. Po komunističnem obdobju (1945–1991) je imela Albanija slabo vzdrževane ceste, mnoge so bile ozke, neasfaltirane in neprimerne za sodobna vozila. To je predstavljalo težave za albanski gospodarski razvoj, trgovino in turizem. Po padcu komunizma je država sprejela tržne reforme in se začela odpirati svetovnemu gospodarstvu. Potreba po robustnem avtocestnem sistemu je postala jasna, zlasti za trgovino s sosednjimi državami in boljši dostop do Evrope. Prvi večji projekt je bila izgradnja 170 kilometrov dolge ''Rruga e Kombit'' (Ceste naroda), avtoceste, ki povezuje Albanijo s [[Kosovo]]m. Uradno odprt leta 2010 je pomemben trgovinski koridor, ki povezuje jadransko pristaniško mesto [[Drač]] s severovzhodnim mestom [[Kukës]] in mejo s Kosovom. Projekt ''[[Cesta Arbër|Rruga e Kombit]]'' je bil transformativen ne samo za Albanijo, temveč tudi za širšo balkansko regijo, saj je znatno skrajšal čas potovanja med Albanijo in Kosovom ter spodbudil močnejše gospodarske in kulturne vezi. Avtocesta je bila zgrajena s pomočjo mednarodnega financiranja, vključno s posojili [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Evropske banke za obnovo in razvoj]] (EBRD), kar kaže na prizadevanja Albanije za privabljanje tujih naložb za izboljšave infrastrukture. Vendar pa je bil projekt sporen tudi zaradi visokih stroškov, zapletenih inženirskih izzivov – zlasti gradnje predorov in mostov skozi gorat teren – in obtožb o [[korupcija|korupciji]]. Nato je Albanija razširila svoje avtocestno omrežje na ključne poti, ki povezujejo večja mesta in sosednje države. Eden najpomembnejših projektov je bila avtocesta A1 od Drača do glavnega mesta [[Tirana|Tirane]]. Je del panevropskega koridorja VIII in pomaga mednarodni trgovini in turizmu s povezovanjem Albanije s [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] in naprej s [[Črno morje|Črnim morjem]]. Cesta Tirana–Drač, ki je bila prvotno preobremenjena dvopasovnica, je bila nadgrajena v štiripasovnico, kar je znatno skrajšalo čas potovanja in povečalo varnost za tisoče vozil, ki jo dnevno uporabljajo. Poleg izboljšanja povezljivosti s sosednjimi državami je bil razvoj avtocest v Albaniji osredotočen na krepitev domačega cestnega omrežja za spodbujanje regionalnega razvoja. Avtocesta A2, ki povezuje Fier z južnim obalnim mestom [[Vlorë]], je bila odprta leta 2019 in omogoča boljši dostop do turističnih žarišč vzdolž [[Albanska riviera|Albanske riviere]]. Ta projekt je, tako kot mnogi drugi, prejel finančno podporo mednarodnih donatorjev in je veljal za strateško naložbo v turistično industrijo države, enega njenih najpomembnejših gospodarskih sektorjev. [[File:Kashar interchange A1.jpg|thumb|Priključek A1 v Kasharju]] [[File:A2Albania.jpg|thumb|left|Avtocesta A2 pri Shtyllasu]] [[File:A1Albania.jpg|thumb|Avtocesta A1 blizu Gramëza]] [[File:A3Albania.jpg|thumb|left|Avtocesta A3 pri Mulletu]] Kljub napredku se albanski avtocestni sistem še vedno sooča s težavami, zlasti z vzdrževanjem, varnostjo v cestnem prometu in financiranjem. Nekateri segmenti omrežja so bili kritizirani zaradi slabe kakovosti gradnje, ki vodi v hitro propadanje. Varnost v cestnem prometu ostaja zaskrbljujoča, saj ima Albanija eno najvišjih stopenj prometnih nesreč v Evropi. Da bi rešila ta vprašanja, je albanska vlada sprožila več reform, vključno z uvedbo cestninskih cest za ustvarjanje prihodkov za vzdrževanje in izboljšave, pa tudi kampanje za izboljšanje vedenja pri vožnji in uveljavljanje prometne zakonodaje. Izraženi so bili tudi okoljski in socialni pomisleki v zvezi s širitvijo avtocest, zlasti na območjih ekološkega pomena. Načrti za razširitev cestnega omrežja skozi dolino reke [[Vjosa|Vjose]], ene zadnjih divjih rek v Evropi, so na primer sprožili proteste okoljevarstvenih skupin, ki so trdile, da bi takšni projekti lahko škodili [[biotska raznovrstnost|biotski raznovrstnosti]] in lokalnim skupnostim. Usklajevanje potrebe po razvoju infrastrukture z ohranjanjem okolja je postalo ključno vprašanje pri načrtovanju avtocest v Albaniji. Danes Albanija še naprej širi svoje avtocestno omrežje z več projekti, ki trenutno potekajo ali so v načrtu: kot je predlagana avtocesta, ki povezuje Tirano z južnim mestom [[Gjirokastra]], in nadaljnje izboljšave ceste, ki povezuje Albanijo s Črno goro. Čeprav je albansko avtocestno omrežje še vedno skromno v primerjavi z drugimi evropskimi državami, predstavlja pomemben korak naprej od postkomunističnih cestnih razmer v državi. Nadaljnja širitev odraža širše težnje Albanije po gospodarski integraciji z Evropo in njen strateški položaj kot prehoda med Balkanom in Sredozemljem. Konec junija 2024 je bila odprta avtocesta Thumanë–Kashar kot del jadransko-jonske avtoceste, odsek med Thumano in Kasharjem je dolg približno 20 kilometrov. Skupaj ima 2 križišči, 11 mostov in 12 podvozov. Nameščene so bile tudi cestninske postaje, pri čemer uporabniki vozil plačajo pristojbino v višini 2,1 € v vsako smer. Plačila so možna v gotovini (lokalna valuta, Lek) in pogosto v evrih. Vzpostavljen je sistem elektronskega cestninjenja, ki omogoča hitrejše transakcije. Sem spadajo možnosti brezstičnega plačevanja in predplačniške cestninske kartice. == Avtoceste in odseki == === Seznam avtocest === {| class="wikitable" !Avtocesta !Potek !width=120|Dolžina (2024) !Opis |- |[[File:Autostrada A1 Albania.svg|30x30px]] '''[[Avtocesta Drač-Kukës|A1]]''' |Morinë, Kukës, Rrëshen, Milot, Fushë-Krujë, Kashar |148,0 km |A1 se začne na meji [[Kosova]] blizu Morinë. Avtocesta poteka skozi [[Kukës]] in nadaljuje proti zahodu proti Milotu, kjer križišče Milot povezuje SH1 na severu in A1 na jugu. Nadaljuje se proti jugu do Thumane, Fushe-Kruje, Kasharja in Tirane. Konča se na razcepu Kashar. |- |[[File:Autostrada A2 Albania.svg|30x30px]] '''[[A2 (Albanija)|A2]]''' |Fier,<br/> Levan, Vlorë |46,0 km |A2 se začne pri Fieru. Avtocesta poteka južno skozi Fier in Levan ter se nadaljuje proti Vlori, kjer se avtocesta konča. |- |[[File:Autostrada A3 Albania.svg|alt=|30x30px]] '''[[A3 (Albanija)|A3]]''' |Sauk, Krraba, Bradashesh |26,0 km |A3 se začne pri razcepu trgovskega centra TEG z zunanjim obročem Tirane v Lundërju blizu Sauka južno od Grand Parka v Tirani in sledi poti, vzporedni s SH3 na dolini reke Erzen do vasi Krabë. Blizu meje med okrožji Tirana in Elbasan poteka avtocesta skozi predor Krraba. Nadaljuje se znotraj doline Kusha proti [[Elbasan]]u, kjer se ponovno sreča s SH3 pri Bradasheshu, kjer se avtocesta konča. |} === Avtocestni odseki v gradnji === {| class="wikitable" !Avtocesta !Okrožje !Dolžina !Odsek !Opis !Predviden zaključek |- |[[File:Autostrada A3 Albania.svg|30x30px]] '''[[A3 (Albanija)|A3]]''' |Elbasan, Korça |50,12 km |Elbasan–Qafe Thane |Gradnja štiripasovne avtoceste se je začela novembra 2022 |2027 |- |Koridor VIII |Elbasan |30 km |Elbasan–Lekaj |Navezava na prihodnjo jadransko-jonsko avtocesto |2026 |} === Načrtovani avtocestni odseki === {| class="wikitable" ! Avtocesta !Okrožje !Dolžina !Odsek !Podrobnosti o načrtovanem novem odseku |- |[[File:Autostrada A1 Albania.svg|30x30px]] '''[[Avtocesta Drač-Kukës|A1]]''' |Lezhë |25 km |Milot–Rrëshen |Načrt je izgradnja dodatnega pasu v vsako smer v skladu s standardi polne avtoceste |- | rowspan="3" |[[Jadransko–jonska avtocesta]] |Skader, Lezhë |40,94 km |Muriqan–Baldren |Med mejnim prehodom Muriqan in SH1 pri Baldrenu |- |Lezhë |16,19 km |Balldren–Milot |Med Baldrenom in Milotom vključno s predorom blizu Lezhë |- |Tirana |55 km |Kashar–Lekaj |Za povezavo Tirane s trenutno SH4 pri kraju Lekaj |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Motorways in Albania}} *[http://infrastruktura.gov.al/ Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko Albanije] *[http://www.arrsh.gov.al/ Albanska direkcija za ceste] [[Kategorija:Promet v Albaniji]] [[Kategorija:Avtoceste v Albaniji| ]] 9zwcdegxd00rt1n063fv3r9cpw4zcdq 0 583637 6675527 6517648 2026-05-14T05:36:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675527 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kompleks Hazrati Imam | native_name = Hazrati Imom majmuasi | native_language =uz | native_name2=Hasti Imom majmuasi | native_language2=uz | image = {{Photomontage | photo1b = Barakhan Madrasah Tashkent.jpg | photo2a = Medrese Barak Chan, Toshkent, Uzbekistan 11.05.2014.jpg | photo2b = Hazrati_Imam_complex.jpg | size = 250 | spacing = 2 | color = white | border = none | color_border = tranparent }} | caption = Kompleks Hazrati Imam v Taškentu | type = Religiozni kompleks | mapframe = yes | coordinates = {{coord|41.3147|69.2633|display=inline,title}} | location = okrožje Olmazor, [[Taškent]], [[Uzbekistan]] | built = 16. do 20. stoletje | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = Uprava muslimanov Uzbekistana }} '''Kompleks Hazrati Imam''' (uzbeško: Hazrati Imom majmuasi) (znan tudi kot Hastimom ali Hastim)<ref>{{cite web |url=https://central-asia.guide/uzbekistan/destinations-uz/tashkent/hazrati-imam-complex/ |title=Hazrati Imom majmuasi nomlari }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je arhitekturni spomenik iz 16. do 20. stoletja v okrožju Olmazor v mestu [[Taškent]] v [[Uzbekistan]]u. Kompleks sestavljajo medresa Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresa Barak kana, mošeja Hazrati Imam, mošeja Tilla šah in Islamski inštitut Imam al-Buhari. Ansambel je bil zgrajen v bližini groba Hazrati Imama, strokovnjaka za [[Koran]] in hadise, enega prvih pridigarjev [[islam]]a v Taškentu, pesnika in obrtnika, hazreti imama (njegovo polno ime je Abu Bakr ibn Ismail al-Kaffal aš-Šošij).<ref>{{cite web |url=https://uzbekistan.travel/uz/o/hazrati-Imom-majmuasi/ |title=Hazrati Imom majmuasi}}</ref> Po zgodovinskih virih je bil Hazrati Imam tudi mojster izdelovanja ključavnic in ključev, zaradi česar je dobil vzdevek ''Kaffol'', kar pomeni 'ključavničar'. Govoril je tudi 72 jezikov in prevedel [[Stara zaveza|Staro zavezo]] ([[Tora]]) v arabščino.<ref name="A">{{cite web |url=http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975 |title=Каффал аш-Шоший (903–975) |publisher=ziyouz.uz |access-date=2015-07-02 |archive-date=2015-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150702215034/http://www.ziyouz.uz/ru/deyateli/velikie-mysliteli-uzbekistana/512----903975}}</ref> Poleg stavb je tu še knjižnica orientalskih rokopisov in Koran kalifa Uthmana. Je edini ohranjeni originalni rokopis Korana. To dokazuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala mednarodna organizacija UNESCO.<ref name="mg">{{citeweb|url=http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|title=Комплекс «Хазрати Имам»|publisher=Мой город|access-date=2015-03-16|archive-date=2019-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20191129033237/http://mg.uz/publish/doc/text40669_kompleks_hazrati_imam|deadlink=no}}</ref> Danes je kompleks Hazrati Imam v delu Taškenta, imenovanem ''Staro mesto'' in je preživel močan [[Potres v Taškentu leta 1966|potres leta 1966]]. Leta 2007 je bilo z odlokom predsednika Republike Uzbekistan [[Islam Karimov|Islama Karimova]] ustanovljeno javno združenje Hazrati Imam (''Hastimom''), izvedena pa so bila tudi gradbena in obnovitvena dela za obnovitev prvotnega zgodovinskega videza kompleksa Hazrati Imam.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}}<ref name=":1">{{cite web |url=https://lex.uz/docs/-1729649 |title=Hazrati Imom (Hastimom) jamoatchilik jamg'armasini qo'llab quvvatlash to'g'risida |date=2007-02-20|access-date=2023-10-13|publisher=Lex.uz}}</ref> == Zgodovina == [[File:AbdullakhanII.jpg|thumb|left|Vladar Buharskega kanata Abdullah Kan II.|219x219px]] Kompleks Hazrati Imam je bil zgrajen okoli grobnice imama Abu Bakra Muhameda ibn Alija Ismoila aš-Kafola Šošija. Grobnica in okoliški arhitekturni spomeniki so poimenovani po Hazrati Imamu. Sprva je bil s sredstvi Abdulaha Kana II. zgrajena medresa Barak kana, nato mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) in leta 1579 mavzolej Šaha Bobohodžija (ki se ni ohranil). Sredi 19. stoletja so bili v kompleksu Hazrati Imam zgrajeni Taškentski namazgoh (mošeja Tilla šah), medresa Muji Muborak in mošeja Džuma (ki se ni ohranila). V začetku 20. stoletja je bila mošeja Tilla šah obnovljena in dobila novo podobo. Tukaj je bil pokopan tudi Ešon Bobohon. V kompleksu Hazrati Imam je sedež Uprave muslimanov Uzbekistana.{{sfn|Usmonxon Alimov|2008|p=144}} === Mošeja Tilla šah === Mošejo Tillashayx je zgradil slavni taškentski šejk Tilla šah konec 19. in v začetku 20. stoletja, natančneje med letoma 1890 in 1902. Lokalna uprava [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je mošejo Tilla šah zaprla kmalu po začetku delovanja. Mošejo so zadnjič obnovili leta 1902. Mošeja je bila zaprta v 1930-ih in spremenjena v ''artel'' (zadrugo obrtnikov). Leta 1943, ko je bilo dano dovoljenje za vzpostavitev verskega nadzora nad muslimani [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in [[Kazahstan]]a, je bila ena prvih mošej, ki je ponovno začela delovati, Tilla šah. Mošejo je v letih 1955–1963 obnovil mojster Širin Murodov. V letih 1972–1973 je bila mošeja obnovljena in razširjena, na strani [[kibla (islam)|kible]] je bila zgrajena nova ''hanka'', zid na obeh straneh prejšnjega [[mihrab]]a pa je bil odstranjen in dodan. === Medresa Barak kana === Medresa Barak kana je arhitekturni spomenik, ki ga je iz žganih opek zgradil arhitekt Gulom Husain v drugi polovici 16. stoletja (1531–1532) po naročilu vnuka Mirza Ulug Beka, Navroza Ahmadhona, z vzdevkom "Barak kan". V medresi sta dva mavzoleja - prvi je mavzolej Sujunčo jahon, ki je bil postavljen na grobu Sujunčo jahona, prvega vladarja Taškenta iz rodbine Šajbanidov, in drugi je brezimni mavzolej. Ta mavzolej je bil zgrajen za Barak kana, vendar je bil ta kasneje pokopan v [[Samarkand]]u. Vrata celic so okrašena s [[slonovina|slonovino]] in barvnimi kovinami. Medresa Barak kana je imela leta 1868 34 celic, mošejo in predavalnico. Medresa je bila močno poškodovana v potresu leta 1886, njena 22-metrska kupola pa se je zrušila. Do leta 1917 je bila medresa spremenjena v študentski dom. Od leta 1936 se medresa uporablja kot društvo slepih in skladišče. Stavba je bila do konca leta 2006 sedež Uprave muslimanov Uzbekistana. === mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši) === {{multiple image |align=left | perrow = 2 | total_width = 400 | image1 = Barak-Khan Madrasa.jpg | image2 = Moyie Muborak Library Museum 01.jpg | image3 = Abu_Bakr_Kaffal_Shashi_Shrine_mosque.jpg | image4 = Hazrati Imam Mosque 01.jpg | footer = Barak kana, medrese Muji Muborak, mošeja Hazrati Imam in mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši). }} Mavzolej Kafol Šoši je bil zgrajen iz žganih opek arhitekta Gulom Huseina v 16. stoletju (1541–1542). Mavzolej je bil poimenovan po Abu Bakru Muhammadu ibn Aliju Ismoilu Kafolu aš Šošiju. === Medresa Muji Muborak === Medreso Muji Muborak je v letih 1856–1857 v kompleksu Hazrati Imam v Taškentu, v času vladavine [[dinastija Ming|dinastije Ming]], zgradil iz žganih opek taškentski vladar Mirzo Ahmad Kušbegi. Danes ta medresa hrani starodavni [[Koran]] (''Usmon Mus'haf''), ki je bil napisan v hidžazi pisavi na jelenji koži med kalifatom Usmon (644–656) in ustvarjen v letih 644–648. Ta sveti Koran velja za enega najredkejših rokopisov in ga je v 14. stoletju iz Sirije prinesel Amir Timur.<ref name=":0">{{cite web |url=https://www.advantour.com/rus/uzbekistan/tashkent/khast-imam.htm |title=Из Багдада во времена Тамерлана Османский Коран попал в Узбекистан}}</ref> Na sredini dvorišča je grobnica velikosti 7 x 6 metrov, pokrita s kupolo in celicami. Medresa je bila sestavljena iz 13 celic in mošeje. === Mošeja Hazrati Imam Džome === Mošeja Hazrati Imam Džome je bila zgrajena leta 2007 na pobudo predsednika Republike Uzbekistan Islama Karimova. Ministrstvo za pravosodje jo je registriralo 27. decembra 2007. Mošeja služi soseskam Hazreti imam, Šoši, Istiklol in Namuna. Dolžina obokane dvorane je 77 metrov, širina 22 metrov, z mihrabom pa 24 metrov. Kupole so visoke 35 metrov in široke 25 metrov. Mošeja ima 14 velikih in 48 majhnih svetilk, v središču dvorane pa je nameščena kupola v obliki podolgovate elipse. V mošeji sta dva [[minaret]]a, enega sta zgradila mojstra Ibrahim in Erkin iz Horezma, drugega pa mojster Šarif s svojo ekipo iz Samarkanda. Eden od minaretov je bil dokončan v 26 dneh, drugi pa v 28 dneh. Višina minaretov je 52 metrov. Stebri na dvorišču so izdelani iz [[sandalovina|sandalovine]], pripeljane iz Indije, in so visoki 8,6 metra ter okrašeni z rezbarijami.{{sfn|Davlat ilmiy nashriyoti|2009|p=252}} === Islamski inštitut Imam al-Buhari === [[File:Tashkent_Islamic_Institute_named_after_Imam_Bukhari_from_left.jpg|250px|thumb|Pogled na Islamski inštitut Imam al-Buhari]] Taškentski islamski inštitut, poimenovan po Imamu Buhariju, je bil ustanovljen leta 1969. Je pod nadzorom Uprave muslimanov Uzbekistana. Obnovljen je bil z resolucijo Sveta za verske zadeve pri Svetu ministrov Sovjetske zveze o odprtju višje medrese v Taškentu. Stavba mošeje ''Namazgoh'' na območju Hazrati Imam (Hamza, zdaj ulica Zarkajnar, ulica 18-berk, hiša 47) je bila dodeljena za medreso. 1. novembra 1971 (12. dan ramadana leta 1391 po hidžri) je višja medresa začela delovati.<ref name="isl">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |access-date=2022-11-01 |language=uz }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Študij v višji medresi traja 4 leta, pouk pa poteka v uzbeškem in arabskem jeziku. V prvem študijskem letu je bilo v inštitut (''mahad'') sprejetih dvajset študentov. Izobraževalna ustanova se je sprva imenovala Višja verska medresa (''Visshaya duxovnaya shkola'', rusko: ''Высшая духовная школа''). Leta 1974 je bila ob 1200. obletnici rojstva imama Buharija ta izobraževalna ustanova poimenovana po učencu in se je imenovala ''Višji mahad'', ''Taškentski islamski inštitut''.<ref name="isl2">{{cite web |url=http://old.muslim.uz/index.php/yangiliklar-2016/uzbekistan/item/33883-bugun-toshkent-islom-instituti-tashkil-topgan-kun |title=Бугун – Тошкент ислом институти ташкил топган кун |website=muslim.uz |language=uz |access-date=2022-11-01 }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2003 se diplomantom inštituta z odlokom kabineta ministrov Republike Uzbekistan podeljujejo diplome. Leta 2007 je bila zgrajena nova dvonadstropna stavba inštituta. Leta 2021 so dvonadstropni glavni stavbi inštituta dodali štirinadstropno stavbo s 27 sobami za študente in kopalnico za 45 oseb ter tretje nadstropje s 17 učilnicami, konferenčno dvorano in informacijsko-virnim centrom. Od leta 2017 na ozemlju kompleksa poteka gradnja stavbe Centra islamske civilizacije pod okriljem kabineta ministrov Republike Uzbekistan. == Kalifa Usmana Koran == Poleg stavb ima kompleks Hazrati Imam knjižnico orientalskih rokopisov in kalifa Usmanav Koran ali [[Samarkandski kufski Koran]]. Koran ima 353 pergamentnih listov. Koran je bil najprej shranjen v [[Medina|Medini]], nato v [[Damask]]u in [[Bagdad]]u. Koran je [[Timur Lenk|Amir Timur]] v 14. stoletju prinesel iz Bagdada v Samarkand. Leta 1869 so Usmanov Koran odpeljali v [[Sankt Peterburg]], kjer so potrdili njegovo pristnost. Kasneje so ga od tam preselili v [[Ufa|Ufo]], nato pa so ga pripeljali v Taškent in ga zdaj hranijo v kompleksu Hazrati Imam. ''Usmonski Koran'', ki se hrani v Taškentu, velja za edini originalni rokopis Korana, ki je dosegel nas. To potrjuje potrdilo, ki ga je 28. avgusta 2000 izdala Mednarodna organizacija UNESCO. == Arhitektura == {{wide image|Hazrat_imam_complex_panoramic_view.jpg|700px|{{center|Kompleks Hazrati Imam (široka slika)}}|100%|left}} Videz kompleksa Hazrati Imam je bil ustvarjen na podlagi starodavnih tradicij, kompleks pa sestavljata dve kupoli in dva minareta. Desni minaret sta zgradila horezmska mojstra Ibrohim in Erkin, levega pa skupina obrtnikov pod vodstvom Šarifa Uste iz Samarkanda. Minareta sta visoka 53 metrov. Na vhodu v mošejo je portik z 20 stebri iz sandalovine. Kupoli imata posebno zasnovo, ki omogoča, da sončni žarki osvetljujejo mošejo od zore do mraka. Notranjost obeh kupol je prekrita z zlatimi lističi. V 16. stoletju so v kompleksu zgradili vrt, portike in bazen, bazen pa so okrasili z modrimi ploščicami, prirejali pa so tudi ljudske festivale.<ref>{{cite web |url=https://www.tripadvisor.ru/Attraction_Review-g293968-d13131103-Reviews-Ensemble_Hazrati_Imam-Tashkent_Tashkent_Province.html |title=Ансамбль Хазрати Имам}}</ref> Napise v kompleksu Hazrati Imam je napisal šejk Abdulaziz Mansur pod uredništvom Habibuloha Soliha, Islombeka Mohameda in Abdulgofurja Hakberdija. Pod podstavki so nameščena lesena vrata, ki vodijo do mošejskih kril na desni in levi strani podstavkov ter do dvorišča džume na sredini. ''Kanka'' je dolga 77 metrov in široka 22 metrov, skupaj z mihrabom pa 24 metrov. Krila so dolga 35 metrov in široka 25 metrov.<ref>{{cite web |url=https://masjid.uz/toshkent-v/toshkent-sh/olmazor-tumani/195-xazrati-imom.html |title=Hazrati Imom majmuasi me'morchiligi |access-date=2023-09-10 |publisher=masjid.uz}}</ref> == Opis == [[File:Stamps of Uzbekistan, 2009-21.jpg|right|thumb|Poštna znamka Kompleks Hazrati Imam (2009)|180x180px]] Leta 2007 je mufti Uprave muslimanov Uzbekistana, Usmonxon Alimov, napisal knjigo o kompleksu Hazrati Imam. Knjiga vsebuje informacije o ulicah, soseskah in medresi Muji Muborak, mavzolej Hazrati Imama (Kaffol Šoši), medresi Barak kana, mošeji Hazrati Imam Džuma in mošejah Tilla šah v starem mestnem jedru Taškenta. Na predvečer 2200. obletnice mesta Taškent so bile izdane poštne znamke, ki prikazujejo arhitekturne spomenike in stavbe v Taškentu, ki združujejo starodavne in sodobne arhitekturne tradicije.<ref>{{cite web |url=https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html |title="Toshkent shahrining 2200 yilligi" pochta markali turkumi. |access-date=2023-11-08 |archive-date=2023-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231013091904/https://www.pochta.uz/uz/component/jshopping/product/view/21/755.html }}</ref> Znamke so v obliki majhnih listov, ki vsebujejo skupno 8 znamk. Znamke vključujejo Mednarodni poslovni center Taškent, stavbo senata, stavbo Oliy Majlisa, palačo Turkiston, Državni zgodovinski muzej Temurilar, kompleks Hazrati Imam, Spominski muzej mučenikov Katagon, medreso Barak kana in delček zemljevida Velike svilne poti. Znamke so bile dane v obtok 17. avgusta 2009.<ref>{{cite web |url=https://infocom.uz/toshkent-shahrining-2200-yillik-yubileyiga-bagishlangan-pochta-markala/ |title=Toshkent shahrining 2200 yillik yubileyiga bag'ishlangan pochta markalari}}</ref> Na podlagi odloka predsednika Republike Uzbekistan iz leta 2007 »O podpori javnemu združenju Hazrati Imam (Hastimom)« PQ-587 je bilo Ministrstvu za finance Republike Uzbekistan naloženo, da iz zakladnice kabineta ministrov dodeli 500 milijonov sumov za podporo dejavnostim javnega združenja Hazrati Imam. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{cite book |title=Hazrati Imom |author=Usmonxon Alimov |location=Tashkent |page=144 |isbn=978-9943-12-105-8 |date=2008 |publisher=Movarounnahr|lang=uz}} * {{cite book |title=National Encyclopedia of Uzbekistan|author=Davlat ilmiy nashriyoti |location=Tashkent |page=252 |date=2009 |publisher=|lang=uz}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Ensemble Hazrat Imam}} * {{YouTube|id=Zbm9etdm-XM|title=Hazrati Imam Jome mosque|link=https://www.youtube.com/watch?v=Zbm9etdm-XM}} * {{YouTube|id=wkJl9oVKM38|title=Prayer in Hazrati Imam Jome mosque |link=https://www.youtube.com/watch?v=wkJl9oVKM38}} [[Kategorija:Taškent]] [[Kategorija:Mošeje v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Medrese v Uzbekistanu]] bk2k2enhlmjt6wipwi15mjvmz8hna2b 0 583845 6675600 6441194 2026-05-14T10:26:03Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Latvija]]; dodal [[Kategorija:Gospodarstvo Latvije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Valuta | name = Latvijski rubelj <small>(1992–1993)</small> Latvijas rublis <small>(latvijsko)</small> | local_name1 = Latvijas rublis | local_name_lang1 = lv | image_1 = | image_title_1 = Latvian rublis issued 1992. | iso_code = LVR | using_countries = {{LVA}} | inflation_rate = | inflation_source_date = | subunit_ratio_1 = | subunit_name_1 = | symbol = LR | symbol_subunit_1 = | plural = | plural_subunit_1 = | used_coins = nič | used_banknotes = LR&nbsp;1, LR&nbsp;2, LR&nbsp;5, LR&nbsp;10, LR&nbsp;20, LR&nbsp;50, LR&nbsp;100, LR&nbsp;200, LR&nbsp;500 | issuing_authority = Banka Latvije | issuing_authority_website = {{URL|www.bank.lv}} | obsolete = da | replaced_currency = [[sovjetski rubelj]] (1&nbsp;LVR = 1&nbsp;SUR) | replaced_by_currency = [[latvijski lat]] (1&nbsp;LVL = 200&nbsp;LVR) }} '''Latvijski rubelj''' ([[Latvijščina|latvijsko]] Latvijas rublis) je ime dveh latvijskih valut. Prva je bila v obtoku od leta 1919 do 1922 in druga v letih 1992 in 1993. ==Prvi latvijski rubelj (brez kode valute)== [[Slika:Обязательство Государственнаго Казначейства Латвии 100 рублей 1919.jpg|left|thumb|250px|Averz bankovca za 100 rubljev, ki ga je izdala začasna latvijska vlada leta 1919]] Po razglasitvi Republike Latvije leta 1918 je bila v obtoku veliko različnih valut: [[Nemški vzhodni rubelj|nemški vzhodni rubelj]] (Ostrubel), vzhodna marka, papirnata marka, [[Ruski rubelj|ruski carski rubelj]], imenovan tudi dumski denar, pa tudi zadolžnice, ki jih je izdalo več mestnih občin. 4. februarja 1919 je latvijska začasna vlada pooblastila ministra za finance, da izda prve bankovce Republike Latvije – zakladniške menice.<ref name=Petersone213>{{Cite book |author=Inta Pētersone |title=Latvijas Brīvības cīņas 1918-1920 : Enciklopēdija. |language=Latvian |publisher=Preses nams |location=Riga |page=213 |year=1999 |isbn=9984003957 |oclc=43426410}}</ref> Denominirane so bile v rubljih (latvijsko rublis, množina rubļi ali rubłı) in kopejkah (latvijsko kapeika, množina kapeikas). 27. marca 1919 so bili menjalni tečaji latvijskega rublja določeni na 1 vzhodno marko, 2 papirnati marki in 1,5 carskega rublja.<ref name=Petersone213/> Med aprilom 1919 in septembrom 1922 so bili izdani bankovci v apoenih po 5, 10, 25 in 50 kopejk ter 1, 2, 5, 10, 25, 50, 100 in 500 rubljev. Kovanci niso bili izdani. [[Slika:5 Latvian Roubles 1919.jpg|left|thumb|250px|Bankovec za 5 rubljev, ki ga je leta 1919 v Rigi izdala Latvijska SSR]] Prve državne bankovce je leta 1919 natisnila vlada Andrievsa Niedre, ki je veljala za pronemško in nezakonito in je bila istega leta strmoglavljena. Legalna vlada Kārlisa Ulmanisa je natisnila precej podobne bankovce, vendar z drugimi podpisi. Vlada je prej natisnjene bankovce priznala kot zakonito plačilno sredstvo. Oblikovalec teh bankovcev je bil Jūlijs Madernieks. Bankovce latvijskih rubljev so med letoma 1919 in 1920 izdajale tudi občine Latvijske socialistične sovjetske republike. 3. avgusta 1922 je kabinet ministrov odobril "Pravilnik o denarju", ki je kot latvijsko nacionalno valuto uvedel [[Latvijski lat|lat]], pri čemer je bil en lat enak 50 rubljem. Rubelj je nekaj časa ostal v obtoku skupaj z latom. ==Drugi latvijski rubelj (LVR)== [[Slika:50_LV_rubļi.jpg|200px|thumb|alt=50 Latvian roubles|50 latvijskih rubljev]] Ponovno pridobljeno neodvisnost Latvije je Sovjetska zveza priznala 6. septembra 1991. V prvih štirih mesecih leta 1992 je državo zelo prizadela inflacija sovjetskega rublja. Takojšnja uvedba lata ni prišla v poštev, saj bi se zelo hitro razvrednotil. Komisija za monetarno reformo Republike Latvije je težavo rešila tako, da je 4. maja 1992 sprejela resolucijo "O uvedbi latvijskega rublja". 7. maja 1992 je bila kot zakonito plačilno sredstvo v obtok dana začasna valuta latvijski rubelj (LVR), vzporedna z obstoječimi sovjetskimi rublji in razglašena za enakovredno sovjetskemu rublju.<ref name="bank.lv">{{Cite web|title=Patstāvīga naudas sistēma Latvijā sākās ar Latvijas rubli|url=https://www.bank.lv/komentari/403-publikacijas/averss-un-reverss/4717-patstaviga-naudas-sistema-latvija-sakas-ar-latvijas-rubli|access-date=2021-01-04|website=www.bank.lv|language=lv-lv}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=April 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Latvijski rublji, splošno znani kot repšiki po takratnem guvernerju centralne banke Einarsu Repšeju, so bili izdani v apoenih po 1, 2, 5, 10, 20, 50, 200 in 500 rubljev. ==[[Latvijski lat]]== Drugi latvijski rubelj je bil umaknjen iz obtoka 18. oktobra 1993,<ref name=Vecins77>{{Cite book |author=Ēvalds Vēciņš, Dzintars Rubenis, Gunārs Rolands Grīns |title=Nauda Latvijā XX gadsimtā : Katalogs I daļa 2. sējums. |language=Latvian |publisher=Zvaigzne |location=Riga |page=77 |year=2002 |isbn=9984223450 |oclc=45699853}}</ref> vendar ga je bilo mogoče zamenjati za late do 1. julija 1994, ko je izgubil veljavnost.<ref name=Vecins81>{{Cite book |author=Ēvalds Vēciņš, Dzintars Rubenis, Gunārs Rolands Grīns |title=Nauda Latvijā XX gadsimtā : Katalogs I daļa 2. sējums. |language=Latvian |publisher=Zvaigzne |location=Riga |page=81 |year=2002 |isbn=9984223450 |oclc=45699853}}</ref> Zgodovinska nacionalna valuta – lat – je bila ponovno uvedena leta 1993 in je nadomestila latvijski rubelj v razmerju 1 lat (LVL) = 200 rubljev (LVR).<ref name="bank.lv"/> 1. januarja 2014 je bil lat nadomeščen z [[evro]]m v razmerju 0,702804 lata za 1 evro. ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Latvije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1922]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1992]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1993]] 4fvfpxltcz7rk99ik08duphang33h7q 0 587041 6675511 6673429 2026-05-14T01:58:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675511 wikitext text/x-wiki '''KONS Kulturno društvo za umetnost''' je slovensko društvo iz [[Trst|Trsta]], ki združuje likovnike, slikarje, striparje, grafike, kiparje, fotografe, multimedijske oblikovalce, režiserje, arhitekte, likovne pedagoge in ljubitelje vizualne umetnosti nasploh. Društvo je naslednik Društva zamejskih likovnikov, ki je nastalo med [[Slovenci v Italiji]] leta 1980 z željo po ohranjevanju slovenske kulturne dediščine in z namenom, da bi si lahko umetniki izmenjevali izkušnje ter bi se lahko soočali med sabo, povezovalo je umetnike iz [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškega]] in [[Goriško|Goriškega]].<ref>{{Navedi splet|title=Kulturno društvo za umetnost KONS – SKGZ|url=https://skgz.org/kdo-smo/clanstvo/kulturno-drustvo-za-umetnost-kons/|accessdate=2025-07-18|language=sl-SI}}</ref> Društvo KONS promovira in prireja razstave članov v Italiji, Sloveniji in tudi drugod, večkrat sodeluje z drugimi kulturnimi društvi. Prireja tudi likovne delavnice predvsem za mlade, da bi lahko spoznali nove likovne izraze in tehnike in da bi lahko gojili lastno ustvarjalnost.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=cb%3DKulturno+dru%C5%A1tvo+za+umetnost+Kons&db=cobib&mat=allmaterials</ref> Društvo si prizadeva, da bi lahko mlajši umetniki in ustvarjalci, ki drugače nimajo izkušenj in možnosti za razstave, bili predstavljeni širši javnosti in prireja razstave v znanih razstavnih galerijah, ki nudijo veliko vidljivosti.<ref>{{Navedi splet|title=Razstava 30×30|url=https://www.teaterssg.com/event/razstava-30x30/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2025-07-18}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bogomila Doljak, zaljubljena v Kras in les|url=https://www.primorski.eu/kultura/260123-bogomila-doljak-zaljubljena-v-kras-in-les-JHPR279671|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Male (slovenske) geometrije v tržaški galeriji Double Room » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/male-slovenske-geometrije-v-trzaski-galeriji-double-room/|website=Noviglas|date=2023-06-15|accessdate=2025-07-18|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fotografska razstava Odnosi 5|url=https://slovenci.si/dogodki/fotografska-razstava-odnosi-5/|accessdate=2025-07-18|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Skupinska razstava Gozd|url=https://www.teaterssg.com/event/skupinska-razstava-gozd/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2025-07-18}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sodobni tržaški umetniki {{!}} Grad Rajhenburg|url=https://www.gradrajhenburg.si/dogodki/sodobni-trzaski-umetniki|website=www.gradrajhenburg.si|accessdate=2025-07-18}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na ogled mala slovenska geometrija|url=https://www.primorski.eu/trzaska/na-ogled-mala-slovenska-geometrija-FK1387689|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-18|language=sl|first=Jasna|last=Merkù {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na ogled je razstava o grafiki Slovencev v Italiji » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/na-ogled-je-razstava-o-grafiki-slovencev-v-italiji/|website=Noviglas|date=2021-02-03|accessdate=2025-07-18|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rdeča nit, tematska razstava članov Kulturnega društva za umetnost KONS|url=https://museums.si/en-us/Home/Exhibitions-events/museums.si/en-us/Home/Exhibitions-events/Event?id=6395|website=museums.si|accessdate=2025-07-18|language=en-US}}</ref><ref>https://documenti.comune.trieste.it/cultura/Invito_Vabilo_Saksida.pdf</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odnosi 5|url=https://www.imanalab.com/about-3-2|website=iManaLAB|accessdate=2025-07-18|language=sl}}</ref> V društvu KONS je sodelovalo mnogo umetnikov, ki so pustili svoj značilni pečat v slovenski umetniški zgodovini. V letu 2025 je predsednik društva [[Franc Vecchiet]].<ref>{{Navedi splet|title=Vecchietova Partitura povezuje|url=https://www.primorski.eu/trzaska/vecchietova-partitura-povezuje-MC1466482|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-18|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1980]] 3ag0jqf1avkfauybqbgkuzypcdjzaal 10 587820 6675531 6675148 2026-05-14T06:41:56Z Sporti 5955 +1 6675531 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Etapne dirke |title = [[Etapna dirka (kolesarstvo)|Etapne kolesarske dirke]] |state = {{{state|autocollapse}}} |bodyclass = hlist |group1 = [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |list1 = * [[Dirka po Italiji]] * [[Dirka po Franciji]] * [[Dirka po Španiji]] |group2 = [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velikih sedem]] |list2 = * [[Pariz–Nica]] * [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] * [[Dirka po Kataloniji]] * [[Dirka po Baskiji]] * [[Dirka po Romandiji]] * [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] * [[Dirka po Švici]] |group3 = Ostale |list3 = * [[Dirka po Albaniji]] * [[Dirka po Alpah]] * [[Dirka po Avstriji]] * [[Dirka po Azerbajdžanu]] * [[Beograd–Banjaluka]] * [[Dirka po Baltiku]] * [[Dirka po Bolgariji]] * [[Dirka po Češki]] * [[Dirka okoli jezera Činghaj]] * [[Dirka po Estoniji]] * [[Dirka po Grčiji]] * [[Dirka po Hrvaški]] * [[Istrska pomlad]] * [[Dirka po Kosovu]] * [[Dirka po Madžarski]] * [[Dirka po Małopolski]] * [[Dirka po Poljski]] * [[Dirka po Romuniji]] * [[Dirka po Sekleriji]] * [[Dirka po Slovaški]] * [[Dirka po Sloveniji]] * [[Dirka po Srbiji]] * [[Dirka po Turčiji]] * [[Dirka po Zgornji Avstriji]] * [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] |group4 = Nekdanje |list4 = * [[Alpe–Adria (kolesarska dirka)|Alpe–Adria]] * [[Dirka miru]] * [[Dirka po Jugoslaviji]] * [[Po poteh AVNOJ–a (kolesarska dirka)|Po poteh AVNOJ–a]] * [[Po poteh kralja Nikole]] }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Kolesarske predloge| ]] </noinclude> 182pvpqy4n4sb5c76k3ylqwxdx694lx 0 588113 6675411 6509628 2026-05-13T18:00:44Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Ceste na Kitajskem]]; dodal [[Kategorija:Ulice na Kitajskem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675411 wikitext text/x-wiki [[File:The Bund 2.jpg|thumb|320px|Bund leta 2022]] {{Infobox Chinese |pic=Bund (Chinese characters).svg |piccap="Bund" v poenostavljenih (zgoraj) in tradicionalnih (spodaj) kitajskih pismenkah |picsize=125px |s=外滩 |t=外灘 |p=Wàitān |mi={{IPAc-cmn|wai|4|.|t|an|1}} |wuu=Nga<sup>3</sup>-thae<sup>1</sup> ([[Shanghainese]]) |l="Outer Beach" |order=st }} [[File:Shanghai 1933.jpg|thumb|upright| Zemljevid Bunda iz leta 1933]] '''Bund''' ({{zh|s=外滩|t=外灘|p=Wàitān}}, šanghajsko romanizzirano: ''Nga<sup>3</sup>thae<sup>1</sup>'', {{IPA|wuu|ŋà.tʰɛ́|pronounced}}, {{zh |l=Zunanja obala}}}}) je obalno območje in zaščiteno zgodovinsko okrožje v osrednjem [[Šanghaj]]u. Območje se osredotoča na odsek ceste Džongšan (vzhodna cesta Džongšan št. 1) znotraj nekdanjega mednarodnega naselja Šanghaj, ki poteka vzdolž zahodnega brega reke Huangpu v vzhodnem delu Huangpuja. Območje ob reki je obrnjeno proti sodobnim nebotičnikom [[Ludžjadzui]] v [[Pudong]]u. Bund se običajno nanaša na stavbe in pomole na tem odseku ceste, pa tudi na nekatera sosednja območja. Ta regija ima pomemben evropski vpliv, saj je slog mnogih struktur najbolj primerljiv s slogom evropskih mest, zlasti gotsko, baročno, neoklasicistično, romansko, art deco in renesančno arhitekturo. Poleg tega so tam nekatere najboljše mestne restavracije.<ref>{{Cite web |last=Waheed |first=Abdul Muqeet |date=2022-12-29 |title=Best Places to Visit in Shanghai – China Travel Guide |url=https://toptraveladvice.com/blog/best-places-to-visit-in-shanghai-china-travel-guide/ |access-date=2023-05-23 |website=Top Travel Advice |language=en-US |archive-date=2023-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230604101200/https://toptraveladvice.com/blog/best-places-to-visit-in-shanghai-china-travel-guide/ |url-status=dead }}</ref> Od 1860-ih do 1930-ih je bilo bogato in močno središče tujega establišmenta v Šanghaju, ki je delovalo kot pravno zaščiteno pogodbeno pristanišče. == Ime == Izraz ''bund'' (nasip) si je [[angleščina]] sposodila iz hindustanščine in se je prvotno nanašal na nasip. V kitajskih pogodbenih pristaniščih se je uporabljal posebej za nasipani pomol, ki poteka vzdolž obale.<ref>{{cite OED|bund|id=24741}}</ref> Kitajsko ime za nasip ni povezano z izvorom: dobesedno pomeni »zunanji breg« in ta del rečnega obrežja loči od »notranjega brega« ob starem mestu Šanghaj. == Zgodovina == [[File:The Bund, Shanghai in 1926 as seen from the US Consulate General.png|thumb|300px|Bundp leta 1926, kot ga je videl generalni konzulat ZDA na cesti Huangpu]] [[File:1930s shanghai city.jpg|thumb|Bund v Šanghaju v tridesetih letih 20. stoletja]] [[File:Japanese cruiser Izumo in Shanghai.jpg|thumb|Bund leta 1937, japonska križarka ''Izumo'' v ospredju]] Šanghajski Bund ima na desetine zgodovinskih stavb, ki obdajajo reko Huangpu, v katerih so nekoč delovale številne banke in trgovske hiše iz Združenega kraljestva, Francije, Združenih držav Amerike, Italije, Rusije, Nemčije, Japonske, Nizozemske in Belgije, pa tudi konzulati Rusije in Velike Britanije, časopis, Šanghajski klub in Masonski klub. Bund leži severno od [[Staro mesto Šanghaj|starega, obzidanega mesta Šanghaj]]. Sprva je bila to britanska naselbina; kasneje sta bili britanski in ameriški naselbini združeni v Mednarodni naselbini leta 1863. Veličastne poslovne stavbe v slogu Beaux Arts so nastale v letih okoli preloma 20. stoletja, ko se je Bund razvil v pomembno finančno središče Vzhodne Azije. Neposredno južno in severovzhodno od starega obzidanega mesta je bil nekdanji francoski Bund (''quai de France'', del francoske koncesije v Šanghaju) primerljive velikosti kot Bund, vendar je deloval bolj kot delovno pristanišče. Do 1940-ih je Bund gostil sedeže mnogih, če ne večine, večjih finančnih institucij, ki so delovale na Kitajskem, vključno s ''velikimi štirimi'' nacionalnimi bankami v času Republike Kitajske. Vendar pa so se s komunistično zmago v kitajski državljanski vojni številne od teh finančnih institucij v 1950-ih postopoma preselile v [[Hongkong]]. Hoteli in klubi so bili zaprti ali preurejeni v druge namene. Odstranjeni so bili tudi kipi kolonialnih osebnosti in tujih veljakov, ki so bili posejani ob reki. === Po kulturni revoluciji === [[File:The Russian Consulate on the Bund, Huangpu Road.jpg|thumb|Ruski konzulat na ''severnem Bundu'' na naslovu Huangpu Rd 20, okrožje Hongkou]] Konec 1970-ih in začetek 1980-ih, z otoplitvijo gospodarske politike v Ljudski republiki Kitajski, so stavbam na Bundu postopoma vrnili prvotno namembnost. Vladne institucije so bile preseljene v korist finančnih institucij, hoteli pa so ponovno začeli poslovati kot taki. Tudi v tem obdobju je vrsta poplav, ki so jih povzročili [[tajfun]]i, spodbudila občinsko oblast k izgradnji visokega nasipa ob reki, zaradi česar je nasip zdaj približno 10 metrov višji od nivoja ulice. V 1990-ih je bila cesta DŽongšan (poimenovana po Sun Jat-senu), cesta, na kateri je Bund v središču, razširjena na deset pasov. Posledično je večina parkov, ki so obstajali ob cesti, izginila. V tem obdobju so bili odstranjeni tudi trajektni pomoli, ki so povezovali Bund in Pudong, ki so služili prvotnemu namenu območja. Številne križarjenja za prosti čas še vedno vozijo z bližnjih pomolov. V 1990-ih je šanghajska vlada poskušala promovirati razširjen koncept Bunda, da bi spodbudila turizem in vrednost zemljišč na bližnjih območjih ter uskladila promocijo ''kolonialnih ostankov'' s socialistično ideologijo. V razširjeni obliki se je izraz ''Bund'' (kot ''Novi Bund'' ali ''Severni Bund'') uporabljal za območja južno od ceste Janan in odsek rečne obale severno od reke Sudžov (Džabei). Takšna uporaba izraza pa ostaja redka zunaj turistične literature. 28. marca 2010, na predvečer odprtja svetovne razstave Expo, je Bund v celoti zaključil svoj projekt prenove.<ref>{{cite web |title=Archived |url=https://finance.ifeng.com/news/20100210/1822329.shtml |website=finance.ifeng.com |access-date=6 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220619171616/https://finance.ifeng.com/news/20100210/1822329.shtml |archive-date=June 19, 2022}}</ref> === Prenova v 21. stoletju === Od leta 2008 je bila izvedena večja preureditev prometnega toka vzdolž Bunda. Prva faza načrta je vključevala južni konec Bunda in porušila del dvignjene hitre ceste Janan Road, vključno z odstranitvijo velike dvignjene izvozne konstrukcije hitre ceste, ki je prej dominirala na sotočju ceste Janan in Bund. Druga faza je vključevala enoletno obnovo stoletnega [[Most Vaibaidu|mostu Vaibaidu]] na severnem koncu Bunda. V tretji fazi je bila nekdanja 10-pasovna cesta rekonstruirana v dveh nivojih, s šestimi pasovi v novem predoru. Izpraznjen cestni prostor je bil uporabljen za razširitev urejene promenade ob obali.<ref>{{cite web|title=The Bund, Rebounded|url=http://www.nbbj.com/work/shanghai-bund/|publisher=NBBJ architects|access-date=28 May 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130621005028/http://www.nbbj.com/work/shanghai-bund/|archive-date=21 June 2013}}</ref> Novi betonski most, ki je bil zgrajen leta 1991 za razbremenitev prometa na mostu Vaibaidu, je zaradi nove dvonivojske ceste postal zastarel in porušen. Bund je bil ponovno odprt za javnost v nedeljo, 28. marca 2010, po obnovi za razstavo Expo 2010.<ref>{{cite web|url=http://www.cnngo.com/shanghai/none/bund-back-182534|title=Bigger and better: The Shanghai Bund is back – CNN Travel|website=cnngo.com|access-date=9 May 2018|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101093739/http://www.cnngo.com/shanghai/none/bund-back-182534|archive-date=1 November 2012}}</ref> [[File:ICBC building on the Bund, Shanghai.jpg|thumb|ICBC in druge stavbe na obali Bund, 2018]] [[File:Customs House 20212-Shanghai (32203033004).jpg|thumb|Finančni trg Bund s kipom bika]] 31. decembra 2014 ob 23.36 je na obali prišlo do stampeda. V incidentu je bilo ubitih najmanj 36 ljudi in 47 ranjenih. Prvi incident<ref>{{cite web |url=http://news.sina.com.cn/c/2015-01-01/013731350255.shtml |script-title=zh:上海外滩发生踩踏事件多人受伤 |publisher=[[Sina Corp|Sina]] News |date=2015-01-01 |accessdate=2025-08-08 |archive-date=2015-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101054340/http://news.sina.com.cn/c/2015-01-01/013731350255.shtml |url-status=dead }}</ref> se je zgodil v bližini trga Čen Ji, kjer se je za praznovanje novega leta zbrala velika množica, ocenjena na približno 300.000 ljudi.<ref>{{Cite news | url = https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-china-30646918 | title = Shanghai new year crush kills 35 | work = BBC News | access-date = 31 December 2014 | date = 31 December 2014 | url-status = live | archive-url = https://web.archive.org/web/20141231232037/http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-china-30646918 | archive-date = 31 December 2014 }}</ref> Obala je ena najvidnejših značilnosti, če ga gledamo s [[svetovni finančni center, Šanghaj|Šanghajskega svetovnega finančnega centra]] v Pudongu in njegove razgledne ploščadi v 100. nadstropju. == Položaj == [[Image:China Merchant Bank et AIA.jpg|thumb|Kitajska trgovska banka]] Bund se razteza 1,6 km vzdolž brega reke Huangpu. Tradicionalno se začne na cesti Janan (prej avenija Edwarda VII.) na jugu in konča pri mostu Vaibaidu (prej Vrtni most) na severu, ki prečka potok Sudžov. Bund se osredotoča na odsek ceste Džongšan, poimenovane po Sun Jat-senu. Cesta Džongšan je večinoma krožna cesta, ki je tvorila tradicionalno konceptualno mejo mesta Šanghaj. Zahodno od tega odseka ceste stoji približno 52 stavb različnih zahodnih klasičnih in modernih slogov, kar je glavna značilnost Bunda (glejte Arhitektura in stavbe spodaj). Vzhodno od ceste je bil prej pas parka, ki se je končal s parkom Huangpu. (Ta park je mesto zloglasnega znaka, ki naj bi glasil ''brez psov in Kitajcev'', čeprav to natančno besedilo ni nikoli obstajalo.) To območje je zdaj zaradi širitve ceste precej zmanjšano. Vzhodneje je visok nasip, zgrajen v 1990-ih za zaščito pred poplavami. Gradnja tega visokega zidu je dramatično spremenila videz Bunda. V bližini križišča z [[Nankinška cesta|Nankinško cesto]] stoji edini bronasti kip vzdolž Bunda, kip vojaškega častnika Čen Jija, ki je bil prvi komunistični župan Šanghaja. Na severnem koncu Bunda, ob reki, je park Huangpu, v katerem je Spominski stolp ljudskih junakov Šanghaja – visok, abstrakten betonski stolp, ki ga je leta 1993 zgradila šanghajska vlada kot spomenik v spomin na kitajske revolucionarne mučenike, pa tudi na tiste, ki so umrli v boju proti naravnim nesrečam na Kitajskem. == Arhitektura in stavbe == Na Bundu je 52 stavb različnih arhitekturnih slogov, večinoma [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektičnih]], nekatere pa imajo pretežno [[romanska arhitektura|romanski]], [[gotska arhitektura|gotski]], [[renesančna arhitektura|renesančni]], [[baročna arhitektura|baročni]], neoklasicistični ali beaux-art slog, številne pa so v slogu [[art déco]] (Šanghaj ima eno najbogatejših zbirk arhitektur art déco na svetu). Z juga so glavne stavbe: * '''Ameriški klub''' na 209 Fuzhou Rd – Generalka Claire Chennault, takratna izvršna direktorica China Post 1, je prostore uporabljala do leta 1948. Zgradil jih je [[László Hudec]] iz podjetja Curry & Co. med letoma 1923 in 1925 v ameriško-jurijevskem slogu. Prvotno zgrajen kot klub samo za moške, potem ko je leta 1922 kupil zemljišče, je bil priljubljen klub za izseljence. Šestnadstropna stavba s kletjo, približno 1000 m² na nadstropje, zasnovana v običajni jekleno-betonski konstrukciji, ki prevladuje na območju Bunda v Šanghaju. Z bari, biljardnico in 50 spalnicami je bil na voljo tudi strešni vrt. * '''Stavba Asia Building''' (št. 1, Bund), prvotno stavba McBain, je gostila pisarne Royal Dutch Shell in Asiatic Petroleum Company. * '''Stavba Shanghai Club''' (št. 2, Bund), ki je bil glavni družabni klub za britanske državljane v Šanghaju. Od leta 2010 je hotel Waldorf-Astoria Shanghai Hotel. * '''Stavba Union Building''' (št. 3, Bund) je prej gostila številne zavarovalnice, zdaj pa je nakupovalno središče. * '''Stavba Mercantile Bank of India, London and China''' (št. 4, Bund) je gostila Mercantile Bank of India, London and China, zgrajena med letoma 1916 in 1918. * '''Stavba Nissin''' (št. 5, Bund), je bila sedež japonske ladijske družbe. * '''Stavba China Merchants Bank''' (št. 6, Bund), je bila sedež prve kitajske banke na Kitajskem in je zdaj podružnica HSBC v Šanghaju. * '''Stavba Great Northern Telegraph''' (št. 7, Bund), je bila sedež podjetja Great Northern Telegraph Company. Mesto prve telefonske centrale v Šanghaju leta 1882. * '''Stavba Russel & Co.''', (št. 9, Bund), v kateri trenutno domuje skupina China Merchants Group, je tudi vodilna trgovina v Šanghaju znamke Dolce & Gabbana. * '''[[Stavba HSBC, Bund|Stavba HSBC]]''' (št. 12, Bund), ki jo zdaj uporablja razvojna banka Šanghajski Pudong, je bila nekoč sedež banke Hongkonške in Šanghajske bančne korporacije , ki se v 1990-ih ni uspela dogovoriti s šanghajsko vlado o ponovnem nakupu stavbe, ko se je šanghajska vlada izselila iz stavbe, ki jo je uporabljala od 1950-ih. Sedanja stavba je bila dokončana leta 1923. Takrat so jo imenovali »najrazkošnejša stavba med Sueškim prekopom in Beringovo ožino«". Njeni znani stropni mozaiki so bili v celoti obnovljeni in si jih je mogoče ogledati v vhodni dvorani. * '''[[Carinarnica, Šanghaj|Carinarnica]]''' (št. 13, Bund) je bila zgrajena leta 1927 na mestu prejšnje carinarnice v tradicionalnem kitajskem slogu. Ura in zvon sta bila zgrajena v Angliji in posnemata Big Ben. * '''Stavba Kitajske banke komunikacij''' (št. 14, Bund) je bila zadnja stavba, zgrajena na Bundu pred ustanovitvijo Ljudske republike. Danes v njej domuje Šanghajski svet sindikatov. * '''Stavba Rusko-kitajske banke''' (št. 15, Bund) je zdaj Kitajski sistem trgovanja z devizami (CFETS; prej Šanghajska borza zlata). * '''Stavba Banke Tajvana''' (št. 16, Bund) je zdaj Kitajska trgovska banka.[[Slika:WaibaiduBridgeOld1.jpg|thumb|Pogled proti Bund iz Broadway Mansions v začetku 20. stoletja]] * '''Stavba North China Daily News''' (št. 17, Bund) je bila takrat dom najvplivnejšega angleško govorečega časopisa v Šanghaju. Danes je v njej zavarovalnica AIA Insurance. * '''Stavba Chartered Bank''' (št. 18, Bund) je bila sedež šanghajske banke, ki je kasneje postala Standard Chartered Bank. V stavbi so danes dizajnerske trgovine, restavracija Mr & Mrs Bund in ustvarjalni razstavni prostor. Sedež kitajsko-poljske ladijske družbe Chipolbrok (1962–1998). * '''Hotel Peace''' (št. 19, Bund) je danes del hotela Hotel Peace. * '''Sassoon House''' (št. 20, Bund) s pripadajočim hotelom Cathay Hotel je zgradil sir Victor Sassoon. Znan je bil in je še danes po svoji jazz skupini v kavarni. V zgornjem nadstropju je bilo prvotno Sassoonovo zasebno stanovanje. Danes je to drugi del hotela Peace Hotel. * '''Stavba Banke Kitajske'''(št. 23, Bund) je bila sedež Banke Kitajske. Zakrneli videz stavbe pripisujejo Sassoonovemu vztrajanju, da nobena druga stavba na Bundu ne more biti višja od njegove. * '''Stavba Yokohama Specie Bank''' (št. 24, Bund) je bila do leta 1945 v njej japonska banka Yokohama Specie Bank, danes pa je v njej šanghajska podružnica Industrijske in komercialne banke Kitajske. * '''Stavba zavarovalnice Jangce''' (št. 26, Bund) je danes v šanghajski podružnici Kmetijske banke Kitajske * '''Stavba Jardine Matheson''' (št. 27, Bund) je bilo v njej takrat mogočno podjetje Jardine Matheson. Danes je v pritličju trgovina Rolex, pisarne in House of Roosevelt, bar in restavracija. * '''Stavba Glen Line''' (št. 2 East Beijing Road) danes gosti Shanghai Clearing House. * '''Stavba Banque de l'Indochine''' (št. 29, The Bund) je gostila francosko banko, Banque de l'Indochine * '''Nekdanji generalni konzulat Združenega kraljestva''' (št. 33, The Bund) je gostil generalni konzulat Združenega kraljestva. Stavba je bila prenovljena in leta 2010 ponovno odprta kot št. 1 Waitanyuan, zasebna restavracija za vlado. Del lokacije je bil uporabljen tudi za gradnjo hotela Peninsula v Šanghaju, ki je bil odprt leta 2010. * '''Gutzlaffov signalni stolp''', znan tudi kot vremenski stolp Bund, je prvotno zagotavljal vremenske informacije ladjam na reki Huangpu, sedanja struktura pa datira iz leta 1907. * '''West Bund Art & Design''' (西岸艺术与设计博览会) gosti letni mednarodni sejem sodobne umetnosti, ki poteka v Šanghaju na Kitajskem == V popularni kulturi == Obstajajo številne študije v kitajščini in angleščini ter številne priljubljene predstavitve.<ref>Robert Nield, ''China's Foreign Places: The Foreign Presence in China in the Treaty Ports'' (2015) [https://books.google.com/books?isbn=9888139282 Online]</ref><ref>Jeremy E. Taylor, "The bund: littoral space of empire in the treaty ports of East Asia." ''Social History'' 27.2 (2002): 125–142.</ref><ref>Yvonne Schulz Zinda, "Representation and Nostalgic Re-invention of Shanghai in Chinese film." in ''Port Cities in Asia and Europe'' (2008): 159+.</ref><ref>Peter Hibbard, ''The Bund Shanghai: China Faces West'' (Odyssey Illustrated Guides, 2007)</ref> Bund je bil predstavljen v romanu ''Imperij sonca'' britanskega avtorja J. G. Ballarda iz leta 1984, ki temelji na njegovih izkušnjah kot dečka med japonsko invazijo in okupacijo. Knjiga je bila posneta v film Stevena Spielberga. Uvodne strani romana ''Cryptonomicon'' Neala Stephensona iz leta 1999 se dogajajo na Bund novembra 1941, ko se civilni red sesuje pod grožnjo japonske invazije. Bund je prizorišče (in soimenjakinja) hongkonške televizijske serije ''Bund'' (1980) in filma ''Shanghai Grand'' (1996). Zgodba obeh vključuje gangsterje iz obdobja pred drugo svetovno vojno, ki se potegujejo za nadzor nad Bundom. ''Bund'' je pesem, ki jo je napisala elektronska glasbena skupina The Shanghai Restoration Project in je izšla na prvem istoimenskem albumu skupine, navdihnjena s šanghajskimi jazz skupinami iz 1930-ih. Instrumentalna različica pesmi z naslovom ''The Bund (Instrumental)'' je bila izdana leta 2008 na albumu skupine Day – Night (Instrumentals). Bund je bil predstavljen na premieri igre ''The Amazing Race 21'',<ref>{{cite magazine|url=https://ew.com/recap/the-amazing-race-season-21-episode-1/|title=The Amazing Race season premiere recap: Phil-opian Tubes|magazine=Entertainment Weekly|last=Hoffa|first=Meredith|date=October 1, 2012|access-date=November 27, 2020}}</ref> finalu igre ''The Amazing Race: China Rush 1'' in premieri igre ''The Amazing Race: China Rush 3''.<ref>{{cite web|url=http://travel.cnn.com/shanghai/life/amazing-race-travel-real-china-576-minutes-085625/|title='The Amazing Race:' Travel the 'real China' in 576 minutes|work=CNN|date=August 17, 2012|access-date=November 27, 2020}}</ref> Bund je eden od igralnih nivojev v igri ''The King of Fighters XIV''. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="160"> File:Bund at night.jpg|Stavba Hongkonške in Šanghajske banke ter stavba Šanghajske carinarnice File:The Bund, Shanghai, c1890s.jpg|Okoli 1890-ih File:HSBC Building, Shanghai 1.jpg|Stavba HSBC File:Former Yokohama Specie Bank Building Shanghai.jpg|Nekdanja stavba Yokohamske Specie banke File:Glen Line Building, Shanghai.jpg|Stavba Glen Line File:Monument to the People's Heroes, Shanghai.jpg|Spomenik ljudskim herojem, Šanghaj File:View from Shanghai Tower Observation Deck.jpg|Pogled na Bund z razgledne ploščadi Šanghajskega stolpa File:The Bund by night.jpg|Bund ponoči </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|The Bund}} {{wikivoyage|Shanghai/Huangpu#The_Bund|The Bund}} * [https://web.archive.org/web/20060427213758/http://www.talesofoldchina.com/shanghai/places/t-buil01.htm Detailed list of buildings along the Bund] * [http://hua.umf.maine.edu/China/images/Bund_Key_to_Buildings/Bund_Key.html Key to Buildings with history] * [http://shanghai.heliohost.org/world-architecture-on-the-bund What year the buildings were built on the Bund] * [http://www.criticalpast.com/video/65675066300_Huangpu-River_Shanghai-Bund_sail-boats-in-river_paddle-wheel-steam-boat_bridge-across-river Historic film footage of buildings along The Bund in year 1928 (begins at 0:40 in linked video clip).] * [https://www.youtube.com/watch?v=rbY6e8MUqJM Video of a walk along the Bund Promenade] * [https://archive.argent.photos/photo_gallery/kites-on-the-bund/ A gallery of images featuring kite enthusiasts flying kites in the early morning along the Bund in Shanghai] {{coord|31|14|16.9|N|121|29|10.1|E|region:CN-31_type:landmark|display=title|name=The Bund}} [[Kategorija:Šanghaj]] [[Kategorija:Ulice na Kitajskem]] 96kckff8vs0juln3m43ecrpaausrg7t 6675475 6675411 2026-05-13T20:03:53Z A09 188929 /* vrh */ slo. 6675475 wikitext text/x-wiki [[File:The Bund 2.jpg|thumb|320px|Bund leta 2022]] {{Infobox Chinese |pic=Bund (Chinese characters).svg |piccap="Bund" v poenostavljenih (zgoraj) in tradicionalnih (spodaj) kitajskih pismenkah |picsize=125px |s=外滩 |t=外灘 |p=Wàitān |mi={{IPAc-cmn|wai|4|.|t|an|1}} |wuu=Nga<sup>3</sup>-thae<sup>1</sup> ([[Shanghainese]]) |l="Outer Beach" |order=st }} [[File:Shanghai 1933.jpg|thumb|upright| Zemljevid Bunda iz leta 1933]] '''Bund''' ({{zh|s=外滩|t=外灘|p=Wàitān}}, šanghajsko prečrkovano: ''Nga<sup>3</sup>thae<sup>1</sup>'', {{IPA|wuu|ŋà.tʰɛ́|pronounced}}, {{zh |l=Zunanja obala}}}}) je obalno območje in zaščiteno zgodovinsko okrožje v osrednjem [[Šanghaj]]u. Območje se osredotoča na odsek ceste Džongšan (vzhodna cesta Džongšan št. 1) znotraj nekdanjega mednarodnega naselja Šanghaj, ki poteka vzdolž zahodnega brega reke Huangpu v vzhodnem delu Huangpuja. Območje ob reki je obrnjeno proti sodobnim nebotičnikom [[Ludžjadzui]] v [[Pudong]]u. Bund se običajno nanaša na stavbe in pomole na tem odseku ceste, pa tudi na nekatera sosednja območja. Ta regija ima pomemben evropski vpliv, saj je slog mnogih struktur najbolj primerljiv s slogom evropskih mest, zlasti gotsko, baročno, neoklasicistično, romansko, art deco in renesančno arhitekturo. Poleg tega so tam nekatere najboljše mestne restavracije.<ref>{{Cite web |last=Waheed |first=Abdul Muqeet |date=2022-12-29 |title=Best Places to Visit in Shanghai – China Travel Guide |url=https://toptraveladvice.com/blog/best-places-to-visit-in-shanghai-china-travel-guide/ |access-date=2023-05-23 |website=Top Travel Advice |language=en-US |archive-date=2023-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230604101200/https://toptraveladvice.com/blog/best-places-to-visit-in-shanghai-china-travel-guide/ |url-status=dead }}</ref> Od 1860-ih do 1930-ih je bilo bogato in močno središče tujega establišmenta v Šanghaju, ki je delovalo kot pravno zaščiteno pogodbeno pristanišče. == Ime == Izraz ''bund'' (nasip) si je [[angleščina]] sposodila iz hindustanščine in se je prvotno nanašal na nasip. V kitajskih pogodbenih pristaniščih se je uporabljal posebej za nasipani pomol, ki poteka vzdolž obale.<ref>{{cite OED|bund|id=24741}}</ref> Kitajsko ime za nasip ni povezano z izvorom: dobesedno pomeni »zunanji breg« in ta del rečnega obrežja loči od »notranjega brega« ob starem mestu Šanghaj. == Zgodovina == [[File:The Bund, Shanghai in 1926 as seen from the US Consulate General.png|thumb|300px|Bundp leta 1926, kot ga je videl generalni konzulat ZDA na cesti Huangpu]] [[File:1930s shanghai city.jpg|thumb|Bund v Šanghaju v tridesetih letih 20. stoletja]] [[File:Japanese cruiser Izumo in Shanghai.jpg|thumb|Bund leta 1937, japonska križarka ''Izumo'' v ospredju]] Šanghajski Bund ima na desetine zgodovinskih stavb, ki obdajajo reko Huangpu, v katerih so nekoč delovale številne banke in trgovske hiše iz Združenega kraljestva, Francije, Združenih držav Amerike, Italije, Rusije, Nemčije, Japonske, Nizozemske in Belgije, pa tudi konzulati Rusije in Velike Britanije, časopis, Šanghajski klub in Masonski klub. Bund leži severno od [[Staro mesto Šanghaj|starega, obzidanega mesta Šanghaj]]. Sprva je bila to britanska naselbina; kasneje sta bili britanski in ameriški naselbini združeni v Mednarodni naselbini leta 1863. Veličastne poslovne stavbe v slogu Beaux Arts so nastale v letih okoli preloma 20. stoletja, ko se je Bund razvil v pomembno finančno središče Vzhodne Azije. Neposredno južno in severovzhodno od starega obzidanega mesta je bil nekdanji francoski Bund (''quai de France'', del francoske koncesije v Šanghaju) primerljive velikosti kot Bund, vendar je deloval bolj kot delovno pristanišče. Do 1940-ih je Bund gostil sedeže mnogih, če ne večine, večjih finančnih institucij, ki so delovale na Kitajskem, vključno s ''velikimi štirimi'' nacionalnimi bankami v času Republike Kitajske. Vendar pa so se s komunistično zmago v kitajski državljanski vojni številne od teh finančnih institucij v 1950-ih postopoma preselile v [[Hongkong]]. Hoteli in klubi so bili zaprti ali preurejeni v druge namene. Odstranjeni so bili tudi kipi kolonialnih osebnosti in tujih veljakov, ki so bili posejani ob reki. === Po kulturni revoluciji === [[File:The Russian Consulate on the Bund, Huangpu Road.jpg|thumb|Ruski konzulat na ''severnem Bundu'' na naslovu Huangpu Rd 20, okrožje Hongkou]] Konec 1970-ih in začetek 1980-ih, z otoplitvijo gospodarske politike v Ljudski republiki Kitajski, so stavbam na Bundu postopoma vrnili prvotno namembnost. Vladne institucije so bile preseljene v korist finančnih institucij, hoteli pa so ponovno začeli poslovati kot taki. Tudi v tem obdobju je vrsta poplav, ki so jih povzročili [[tajfun]]i, spodbudila občinsko oblast k izgradnji visokega nasipa ob reki, zaradi česar je nasip zdaj približno 10 metrov višji od nivoja ulice. V 1990-ih je bila cesta DŽongšan (poimenovana po Sun Jat-senu), cesta, na kateri je Bund v središču, razširjena na deset pasov. Posledično je večina parkov, ki so obstajali ob cesti, izginila. V tem obdobju so bili odstranjeni tudi trajektni pomoli, ki so povezovali Bund in Pudong, ki so služili prvotnemu namenu območja. Številne križarjenja za prosti čas še vedno vozijo z bližnjih pomolov. V 1990-ih je šanghajska vlada poskušala promovirati razširjen koncept Bunda, da bi spodbudila turizem in vrednost zemljišč na bližnjih območjih ter uskladila promocijo ''kolonialnih ostankov'' s socialistično ideologijo. V razširjeni obliki se je izraz ''Bund'' (kot ''Novi Bund'' ali ''Severni Bund'') uporabljal za območja južno od ceste Janan in odsek rečne obale severno od reke Sudžov (Džabei). Takšna uporaba izraza pa ostaja redka zunaj turistične literature. 28. marca 2010, na predvečer odprtja svetovne razstave Expo, je Bund v celoti zaključil svoj projekt prenove.<ref>{{cite web |title=Archived |url=https://finance.ifeng.com/news/20100210/1822329.shtml |website=finance.ifeng.com |access-date=6 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220619171616/https://finance.ifeng.com/news/20100210/1822329.shtml |archive-date=June 19, 2022}}</ref> === Prenova v 21. stoletju === Od leta 2008 je bila izvedena večja preureditev prometnega toka vzdolž Bunda. Prva faza načrta je vključevala južni konec Bunda in porušila del dvignjene hitre ceste Janan Road, vključno z odstranitvijo velike dvignjene izvozne konstrukcije hitre ceste, ki je prej dominirala na sotočju ceste Janan in Bund. Druga faza je vključevala enoletno obnovo stoletnega [[Most Vaibaidu|mostu Vaibaidu]] na severnem koncu Bunda. V tretji fazi je bila nekdanja 10-pasovna cesta rekonstruirana v dveh nivojih, s šestimi pasovi v novem predoru. Izpraznjen cestni prostor je bil uporabljen za razširitev urejene promenade ob obali.<ref>{{cite web|title=The Bund, Rebounded|url=http://www.nbbj.com/work/shanghai-bund/|publisher=NBBJ architects|access-date=28 May 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130621005028/http://www.nbbj.com/work/shanghai-bund/|archive-date=21 June 2013}}</ref> Novi betonski most, ki je bil zgrajen leta 1991 za razbremenitev prometa na mostu Vaibaidu, je zaradi nove dvonivojske ceste postal zastarel in porušen. Bund je bil ponovno odprt za javnost v nedeljo, 28. marca 2010, po obnovi za razstavo Expo 2010.<ref>{{cite web|url=http://www.cnngo.com/shanghai/none/bund-back-182534|title=Bigger and better: The Shanghai Bund is back – CNN Travel|website=cnngo.com|access-date=9 May 2018|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101093739/http://www.cnngo.com/shanghai/none/bund-back-182534|archive-date=1 November 2012}}</ref> [[File:ICBC building on the Bund, Shanghai.jpg|thumb|ICBC in druge stavbe na obali Bund, 2018]] [[File:Customs House 20212-Shanghai (32203033004).jpg|thumb|Finančni trg Bund s kipom bika]] 31. decembra 2014 ob 23.36 je na obali prišlo do stampeda. V incidentu je bilo ubitih najmanj 36 ljudi in 47 ranjenih. Prvi incident<ref>{{cite web |url=http://news.sina.com.cn/c/2015-01-01/013731350255.shtml |script-title=zh:上海外滩发生踩踏事件多人受伤 |publisher=[[Sina Corp|Sina]] News |date=2015-01-01 |accessdate=2025-08-08 |archive-date=2015-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101054340/http://news.sina.com.cn/c/2015-01-01/013731350255.shtml |url-status=dead }}</ref> se je zgodil v bližini trga Čen Ji, kjer se je za praznovanje novega leta zbrala velika množica, ocenjena na približno 300.000 ljudi.<ref>{{Cite news | url = https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-china-30646918 | title = Shanghai new year crush kills 35 | work = BBC News | access-date = 31 December 2014 | date = 31 December 2014 | url-status = live | archive-url = https://web.archive.org/web/20141231232037/http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-china-30646918 | archive-date = 31 December 2014 }}</ref> Obala je ena najvidnejših značilnosti, če ga gledamo s [[svetovni finančni center, Šanghaj|Šanghajskega svetovnega finančnega centra]] v Pudongu in njegove razgledne ploščadi v 100. nadstropju. == Položaj == [[Image:China Merchant Bank et AIA.jpg|thumb|Kitajska trgovska banka]] Bund se razteza 1,6 km vzdolž brega reke Huangpu. Tradicionalno se začne na cesti Janan (prej avenija Edwarda VII.) na jugu in konča pri mostu Vaibaidu (prej Vrtni most) na severu, ki prečka potok Sudžov. Bund se osredotoča na odsek ceste Džongšan, poimenovane po Sun Jat-senu. Cesta Džongšan je večinoma krožna cesta, ki je tvorila tradicionalno konceptualno mejo mesta Šanghaj. Zahodno od tega odseka ceste stoji približno 52 stavb različnih zahodnih klasičnih in modernih slogov, kar je glavna značilnost Bunda (glejte Arhitektura in stavbe spodaj). Vzhodno od ceste je bil prej pas parka, ki se je končal s parkom Huangpu. (Ta park je mesto zloglasnega znaka, ki naj bi glasil ''brez psov in Kitajcev'', čeprav to natančno besedilo ni nikoli obstajalo.) To območje je zdaj zaradi širitve ceste precej zmanjšano. Vzhodneje je visok nasip, zgrajen v 1990-ih za zaščito pred poplavami. Gradnja tega visokega zidu je dramatično spremenila videz Bunda. V bližini križišča z [[Nankinška cesta|Nankinško cesto]] stoji edini bronasti kip vzdolž Bunda, kip vojaškega častnika Čen Jija, ki je bil prvi komunistični župan Šanghaja. Na severnem koncu Bunda, ob reki, je park Huangpu, v katerem je Spominski stolp ljudskih junakov Šanghaja – visok, abstrakten betonski stolp, ki ga je leta 1993 zgradila šanghajska vlada kot spomenik v spomin na kitajske revolucionarne mučenike, pa tudi na tiste, ki so umrli v boju proti naravnim nesrečam na Kitajskem. == Arhitektura in stavbe == Na Bundu je 52 stavb različnih arhitekturnih slogov, večinoma [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektičnih]], nekatere pa imajo pretežno [[romanska arhitektura|romanski]], [[gotska arhitektura|gotski]], [[renesančna arhitektura|renesančni]], [[baročna arhitektura|baročni]], neoklasicistični ali beaux-art slog, številne pa so v slogu [[art déco]] (Šanghaj ima eno najbogatejših zbirk arhitektur art déco na svetu). Z juga so glavne stavbe: * '''Ameriški klub''' na 209 Fuzhou Rd – Generalka Claire Chennault, takratna izvršna direktorica China Post 1, je prostore uporabljala do leta 1948. Zgradil jih je [[László Hudec]] iz podjetja Curry & Co. med letoma 1923 in 1925 v ameriško-jurijevskem slogu. Prvotno zgrajen kot klub samo za moške, potem ko je leta 1922 kupil zemljišče, je bil priljubljen klub za izseljence. Šestnadstropna stavba s kletjo, približno 1000 m² na nadstropje, zasnovana v običajni jekleno-betonski konstrukciji, ki prevladuje na območju Bunda v Šanghaju. Z bari, biljardnico in 50 spalnicami je bil na voljo tudi strešni vrt. * '''Stavba Asia Building''' (št. 1, Bund), prvotno stavba McBain, je gostila pisarne Royal Dutch Shell in Asiatic Petroleum Company. * '''Stavba Shanghai Club''' (št. 2, Bund), ki je bil glavni družabni klub za britanske državljane v Šanghaju. Od leta 2010 je hotel Waldorf-Astoria Shanghai Hotel. * '''Stavba Union Building''' (št. 3, Bund) je prej gostila številne zavarovalnice, zdaj pa je nakupovalno središče. * '''Stavba Mercantile Bank of India, London and China''' (št. 4, Bund) je gostila Mercantile Bank of India, London and China, zgrajena med letoma 1916 in 1918. * '''Stavba Nissin''' (št. 5, Bund), je bila sedež japonske ladijske družbe. * '''Stavba China Merchants Bank''' (št. 6, Bund), je bila sedež prve kitajske banke na Kitajskem in je zdaj podružnica HSBC v Šanghaju. * '''Stavba Great Northern Telegraph''' (št. 7, Bund), je bila sedež podjetja Great Northern Telegraph Company. Mesto prve telefonske centrale v Šanghaju leta 1882. * '''Stavba Russel & Co.''', (št. 9, Bund), v kateri trenutno domuje skupina China Merchants Group, je tudi vodilna trgovina v Šanghaju znamke Dolce & Gabbana. * '''[[Stavba HSBC, Bund|Stavba HSBC]]''' (št. 12, Bund), ki jo zdaj uporablja razvojna banka Šanghajski Pudong, je bila nekoč sedež banke Hongkonške in Šanghajske bančne korporacije , ki se v 1990-ih ni uspela dogovoriti s šanghajsko vlado o ponovnem nakupu stavbe, ko se je šanghajska vlada izselila iz stavbe, ki jo je uporabljala od 1950-ih. Sedanja stavba je bila dokončana leta 1923. Takrat so jo imenovali »najrazkošnejša stavba med Sueškim prekopom in Beringovo ožino«". Njeni znani stropni mozaiki so bili v celoti obnovljeni in si jih je mogoče ogledati v vhodni dvorani. * '''[[Carinarnica, Šanghaj|Carinarnica]]''' (št. 13, Bund) je bila zgrajena leta 1927 na mestu prejšnje carinarnice v tradicionalnem kitajskem slogu. Ura in zvon sta bila zgrajena v Angliji in posnemata Big Ben. * '''Stavba Kitajske banke komunikacij''' (št. 14, Bund) je bila zadnja stavba, zgrajena na Bundu pred ustanovitvijo Ljudske republike. Danes v njej domuje Šanghajski svet sindikatov. * '''Stavba Rusko-kitajske banke''' (št. 15, Bund) je zdaj Kitajski sistem trgovanja z devizami (CFETS; prej Šanghajska borza zlata). * '''Stavba Banke Tajvana''' (št. 16, Bund) je zdaj Kitajska trgovska banka.[[Slika:WaibaiduBridgeOld1.jpg|thumb|Pogled proti Bund iz Broadway Mansions v začetku 20. stoletja]] * '''Stavba North China Daily News''' (št. 17, Bund) je bila takrat dom najvplivnejšega angleško govorečega časopisa v Šanghaju. Danes je v njej zavarovalnica AIA Insurance. * '''Stavba Chartered Bank''' (št. 18, Bund) je bila sedež šanghajske banke, ki je kasneje postala Standard Chartered Bank. V stavbi so danes dizajnerske trgovine, restavracija Mr & Mrs Bund in ustvarjalni razstavni prostor. Sedež kitajsko-poljske ladijske družbe Chipolbrok (1962–1998). * '''Hotel Peace''' (št. 19, Bund) je danes del hotela Hotel Peace. * '''Sassoon House''' (št. 20, Bund) s pripadajočim hotelom Cathay Hotel je zgradil sir Victor Sassoon. Znan je bil in je še danes po svoji jazz skupini v kavarni. V zgornjem nadstropju je bilo prvotno Sassoonovo zasebno stanovanje. Danes je to drugi del hotela Peace Hotel. * '''Stavba Banke Kitajske'''(št. 23, Bund) je bila sedež Banke Kitajske. Zakrneli videz stavbe pripisujejo Sassoonovemu vztrajanju, da nobena druga stavba na Bundu ne more biti višja od njegove. * '''Stavba Yokohama Specie Bank''' (št. 24, Bund) je bila do leta 1945 v njej japonska banka Yokohama Specie Bank, danes pa je v njej šanghajska podružnica Industrijske in komercialne banke Kitajske. * '''Stavba zavarovalnice Jangce''' (št. 26, Bund) je danes v šanghajski podružnici Kmetijske banke Kitajske * '''Stavba Jardine Matheson''' (št. 27, Bund) je bilo v njej takrat mogočno podjetje Jardine Matheson. Danes je v pritličju trgovina Rolex, pisarne in House of Roosevelt, bar in restavracija. * '''Stavba Glen Line''' (št. 2 East Beijing Road) danes gosti Shanghai Clearing House. * '''Stavba Banque de l'Indochine''' (št. 29, The Bund) je gostila francosko banko, Banque de l'Indochine * '''Nekdanji generalni konzulat Združenega kraljestva''' (št. 33, The Bund) je gostil generalni konzulat Združenega kraljestva. Stavba je bila prenovljena in leta 2010 ponovno odprta kot št. 1 Waitanyuan, zasebna restavracija za vlado. Del lokacije je bil uporabljen tudi za gradnjo hotela Peninsula v Šanghaju, ki je bil odprt leta 2010. * '''Gutzlaffov signalni stolp''', znan tudi kot vremenski stolp Bund, je prvotno zagotavljal vremenske informacije ladjam na reki Huangpu, sedanja struktura pa datira iz leta 1907. * '''West Bund Art & Design''' (西岸艺术与设计博览会) gosti letni mednarodni sejem sodobne umetnosti, ki poteka v Šanghaju na Kitajskem == V popularni kulturi == Obstajajo številne študije v kitajščini in angleščini ter številne priljubljene predstavitve.<ref>Robert Nield, ''China's Foreign Places: The Foreign Presence in China in the Treaty Ports'' (2015) [https://books.google.com/books?isbn=9888139282 Online]</ref><ref>Jeremy E. Taylor, "The bund: littoral space of empire in the treaty ports of East Asia." ''Social History'' 27.2 (2002): 125–142.</ref><ref>Yvonne Schulz Zinda, "Representation and Nostalgic Re-invention of Shanghai in Chinese film." in ''Port Cities in Asia and Europe'' (2008): 159+.</ref><ref>Peter Hibbard, ''The Bund Shanghai: China Faces West'' (Odyssey Illustrated Guides, 2007)</ref> Bund je bil predstavljen v romanu ''Imperij sonca'' britanskega avtorja J. G. Ballarda iz leta 1984, ki temelji na njegovih izkušnjah kot dečka med japonsko invazijo in okupacijo. Knjiga je bila posneta v film Stevena Spielberga. Uvodne strani romana ''Cryptonomicon'' Neala Stephensona iz leta 1999 se dogajajo na Bund novembra 1941, ko se civilni red sesuje pod grožnjo japonske invazije. Bund je prizorišče (in soimenjakinja) hongkonške televizijske serije ''Bund'' (1980) in filma ''Shanghai Grand'' (1996). Zgodba obeh vključuje gangsterje iz obdobja pred drugo svetovno vojno, ki se potegujejo za nadzor nad Bundom. ''Bund'' je pesem, ki jo je napisala elektronska glasbena skupina The Shanghai Restoration Project in je izšla na prvem istoimenskem albumu skupine, navdihnjena s šanghajskimi jazz skupinami iz 1930-ih. Instrumentalna različica pesmi z naslovom ''The Bund (Instrumental)'' je bila izdana leta 2008 na albumu skupine Day – Night (Instrumentals). Bund je bil predstavljen na premieri igre ''The Amazing Race 21'',<ref>{{cite magazine|url=https://ew.com/recap/the-amazing-race-season-21-episode-1/|title=The Amazing Race season premiere recap: Phil-opian Tubes|magazine=Entertainment Weekly|last=Hoffa|first=Meredith|date=October 1, 2012|access-date=November 27, 2020}}</ref> finalu igre ''The Amazing Race: China Rush 1'' in premieri igre ''The Amazing Race: China Rush 3''.<ref>{{cite web|url=http://travel.cnn.com/shanghai/life/amazing-race-travel-real-china-576-minutes-085625/|title='The Amazing Race:' Travel the 'real China' in 576 minutes|work=CNN|date=August 17, 2012|access-date=November 27, 2020}}</ref> Bund je eden od igralnih nivojev v igri ''The King of Fighters XIV''. == Galerija == <gallery mode="packed" heights="160"> File:Bund at night.jpg|Stavba Hongkonške in Šanghajske banke ter stavba Šanghajske carinarnice File:The Bund, Shanghai, c1890s.jpg|Okoli 1890-ih File:HSBC Building, Shanghai 1.jpg|Stavba HSBC File:Former Yokohama Specie Bank Building Shanghai.jpg|Nekdanja stavba Yokohamske Specie banke File:Glen Line Building, Shanghai.jpg|Stavba Glen Line File:Monument to the People's Heroes, Shanghai.jpg|Spomenik ljudskim herojem, Šanghaj File:View from Shanghai Tower Observation Deck.jpg|Pogled na Bund z razgledne ploščadi Šanghajskega stolpa File:The Bund by night.jpg|Bund ponoči </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|The Bund}} {{wikivoyage|Shanghai/Huangpu#The_Bund|The Bund}} * [https://web.archive.org/web/20060427213758/http://www.talesofoldchina.com/shanghai/places/t-buil01.htm Detailed list of buildings along the Bund] * [http://hua.umf.maine.edu/China/images/Bund_Key_to_Buildings/Bund_Key.html Key to Buildings with history] * [http://shanghai.heliohost.org/world-architecture-on-the-bund What year the buildings were built on the Bund] * [http://www.criticalpast.com/video/65675066300_Huangpu-River_Shanghai-Bund_sail-boats-in-river_paddle-wheel-steam-boat_bridge-across-river Historic film footage of buildings along The Bund in year 1928 (begins at 0:40 in linked video clip).] * [https://www.youtube.com/watch?v=rbY6e8MUqJM Video of a walk along the Bund Promenade] * [https://archive.argent.photos/photo_gallery/kites-on-the-bund/ A gallery of images featuring kite enthusiasts flying kites in the early morning along the Bund in Shanghai] {{coord|31|14|16.9|N|121|29|10.1|E|region:CN-31_type:landmark|display=title|name=The Bund}} [[Kategorija:Šanghaj]] [[Kategorija:Ulice na Kitajskem]] pm3pi0z0skjpuzwn4opxex92i37nmnh 0 591782 6675634 6648757 2026-05-14T11:20:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675634 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Tzotzili <br/><small>''Sotz'leb''</small> | image = Street Scene - San Juan Chamula - Chiapas - Mexico.jpg | caption = Tzotzili v San Juan [[Chamula]], [[Chiapas]] | population = {{formatnum:550.274}} (2020)<ref>[http://cuentame.inegi.org.mx/hipertexto/todas_lenguas.htm INEGI] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303165419/http://cuentame.inegi.org.mx/hipertexto/todas_lenguas.htm |date=2016-03-03 }}.</ref> | popplace = {{MEX}} (Chiapas) | langs = [[Tzotzilščina]] in mehiška [[španščina]] | rels = [[krščanstvo]], majevska religija, [[islam]] | related = druga majevska ljudstva }} '''Tzotzili''' so avtohtono ljudstvo [[Maji|Majev]] iz osrednjega višavja [[Chiapas]]a v [[Mehika|Mehiki]].<ref name=vogt>{{cite book |last=Vogt |first=Evon Z. | title=Ofrendas para los dioses: análisis simbólico de rituales zinacantecos | location=México | publisher=Fondo de Cultura Económica | year=1983}} As cited by Alfredo López Austin (1997), p. 133, 148 and following.</ref> Leta 2000 jih je bilo približno 298.000. Občine z največjim prebivalstvom Tzotzilov so [[Chamula]] (48.500), [[San Cristóbal de las Casas]] (30.700) in Zinacantán (24.300) v mehiški zvezni državi Chiapas.<ref name=obre>{{cite book | last=Rodríguez | first=Maria Concepción Obregón | title=Tzotziles | location=Mexico | publisher=PNUD | year=2003 | isbn=970-753-007-3 | url=http://www.emexico.gob.mx/documents/10712/22816/tzotziles.pdf/6c8bfc81-6c6e-4230-939a-ed06d4832311?version=1.0 | format=PDF }}{{Dead link|date=April 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=potw>Peoples of the World Foundation (1009) ''The Tzotzil'' [http://www.peoplesoftheworld.org/text?people=Tzotzil Online version] accessed on 2009-08-16.</ref> Jezik tzotzilščina, tako kot Tzeltal in Ch'ol, izhaja iz proto-ch'ola, ki so ga govorili v poznem klasičnem obdobju na najdiščih, kot sta [[Palenque]] in [[Yaxchilan]].<ref name=coe>{{cite book |first=Michael D. |last=Coe |year=1999 |title=The Maya |url=https://archive.org/details/maya0000coem_h0k7 |edition=6th |publisher=Thames & Hudson |location=New York |pages=[https://archive.org/details/maya0000coem_h0k7/page/134 134]–136 |isbn=0-500-28066-5}}</ref> Beseda ''tzotzil'' je prvotno pomenila 'ljudje netopirjev' ali 'ljudje netopirja' v jeziku tzotzil (iz ''sotz''' 'netopir').<ref name=laughlin>{{cite book | last=Laughlin |first=Robert M. | title=The great Tzotzil dictionary of San Lorenzo Zinacantán | location=Washington | publisher=Smithsonian Institution Press | year=1975 }}</ref> Danes Tzotzili svoj jezik imenujejo ''Bats'i k'op'', kar pomeni 'pravi jezik'.<ref name=laughlin1988>{{cite book | last=Laughlin |first=Robert M. |title=The great Tzotzil dictionary of Santo Domingo Zinacantán | url=https://archive.org/details/greattzotzildict0000laug_z2v2 | location=Washington | publisher=Smithsonian Institution Press | year=1988 }}</ref>{{rp|I:p.162,234}} == Oblačila == Hiše so bile tradicionalno zgrajene iz pletiva in mavca ali lesa, običajno s slamnatimi strehami. Tradicionalna moška oblačila so bila sestavljena iz srajce, kratkih hlač, rute, klobuka in volnenega ponča. Tradicionalna ženska oblačila so bila bluza ali dolga obleka (''huipil''), indigo barvano krilo (''enredo''), bombažni pas in šal.<ref name=ebrit>Encyclopædia Britannica (2009), ''Tzotzil''. [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/612074/Tzotzil Online entry] accessed 2009-08-16.</ref><ref>Karen Ewell (2005), [http://www.mexicantextiles.com/grouppages/tzotzil.html ''Mexican textiles - Tzotzil of Chiapas'']. Accessed on 2009-08-16.</ref> == Zgodovina == Na podlagi jezikoslovnih in arheoloških podatkov znanstveniki verjamejo, da so skupni predniki sodobnih ljudstev Tzotzil in Tzeltal vstopili v Chiapas med letoma 100 pr. n. št. in 300 n. št. Po španskih kronikah so Tzotzili tik pred špansko osvojitvijo izvažali perje [[sijajni kvecal|kvecala]] in [[jantar]] v azteško prestolnico [[Tenochtitlán]]. Prav tako so pridobivali [[sol]] iz vodnjakov v bližini Ixtape in jo trgovali po celotnem višavju Chiapasa, kar so nadaljevali tudi po osvojitvi. Španski osvajalci so v Chiapasu naleteli na razmeroma malo odpora. Leta 1522 je zinakantánski gospodar Cuzcácuatl Špancem ponudil zvestobo, njegovi podložniki pa so nato pomagali španskemu poveljniku Luisu Marínu podjarmiti sosednja plemena. Po drugi strani pa so se domačini iz Chamule močno borili proti Špancem. Oni in domačini iz Huixtlána so sčasoma pobegnili in za seboj pustili ničesar, kar bi napadalci lahko uporabili. Ker od teh ljudi niso mogli dobiti služenja ali davka, so se Španci vrnili na obalo Mehiškega zaliva, Tzotzili pa so se vrnili na svoja ozemlja in k svojemu načinu življenja. Drugi španski vdori v naslednjem desetletju so Tzotzilom na splošno prizanesli, vendar se je njihovo število zaradi bolezni in lakote močno zmanjšalo. Številne vasi so bile prisilno preseljene, domačini pa so bili dodeljeni kot vazali ''encomiendam'' (zemljiškim donacijam), ki jih je španska krona podelila osvajalcem. Po španski osvojitvi so bili Tzotzili stoletja izkoriščani kot delavci, najprej s strani Špancev, nato pa s strani Ladinov (mestni špansko govoreči ljudje španskega in domačega porekla), ki so lastniki večine zemlje in prevladujejo v trgovini. V večjem delu tega obdobja je tog kastni sistem ostro ločeval domačine od Ladinov, z zelo različnimi pravicami in obveznostmi. Zatiranje jih je pripeljalo do upora leta 1528, 1712 in 1868. Položaj Tzolzilov se je precej poslabšal leta 1863, ko so zakoni, ki jih je sprejel [[Benito Juárez]], indijanskim mestom odvzeli njihova korporativna zemljišča, zaradi česar so mnogi Zinacantecosi postali dolžniški delavci na kmetijah v lasti Ladinov. Občutek nacionalnega ponosa se je med Tzotzili od leta 1940 okrepil, saj so domačini vse bolj začeli zasedati lokalne upravne položaje in svojo kulturno identiteto uporabljali v politične namene. Medtem ko so se v nekaterih mestih pojavile precejšnje skupnosti Tzotzilov, so druga mesta Tzotzil doživela ''ponovno indijanizacijo'', saj so se prej prevladujoče ladino manjšine preselile v večja mesta. Težave v zvezi s socialno integracijo še vedno obstajajo, zlasti pri Ladincih. Podpora zapatističnemu gibanju in drugim nenasilnim opozicijskim skupinam, kot je Las Abejas,<ref>Tavanti, Marco. Las Abejas: Pacifist Resistance and Syncretic Identities in a Globalizing Chiapas. New York: Routledge, 2003.</ref> je med Tzotzili močna. == Domača religija == Španski kronist je Zinacantan opisal kot ljudstvo z »neskončnim številom bogov; častili so sonce in mu darovali žrtve, polnim rekam, izvirom, drevesom z gostim listjem in visokim hribom pa so dajali kadilo in darila ... njihovi predniki so odkrili kamnitega netopirja in ga imeli za boga ter ga častili« (Ximenez 1929–1931, 360). Tzotzili si svet predstavljajo kot kvadrat, v središču katerega je »popek«, zemeljski nasip, ki se nahaja v ceremonialnem središču. Svet počiva na ramenih Vašaka, analogno štirikotnim bogovom ali nosilcem neba starodavnih Majev. Ta kozmični model se odraža v ceremonialnih krogih okoli hiš in polj, ki jih izvajajo duhovniki, ki potekajo v nasprotni smeri urinega kazalca okoli štirih vogalov in se končajo v središču, kjer se darujejo bogovom. Podzemlje Tzotzilov naseljuje rasa palčkov, ki so jih bogovi ustvarili med svojimi poskusi ustvariti človeštvo. Sonce je »Naš Oče Toplina«, Luna pa »Naša Sveta Mati«. Planet Venera se imenuje »Čistilec Poti«, saj pred Soncem potuje okoli sveta. Lokalni hribi in gore so domovi predniških parov, Totilme'il ali »Očetov-Mater«, najpomembnejših bogov Tzotzila. Naslednje najpomembnejše božanstvo je Gospodar Zemlje. V sodobnem času je upodobljen kot velik, debel in bogat Ladino, ki živi pod zemljo in je lastnik vse zemlje in njenih naravnih virov. Od Tzotzila, ki uporablja katerega koli od teh virov – napajalne luknje, drevesa, blato za svoj dom, apnenec za apno – se pričakuje, da bo Gospodarju Zemlje to povrnil z ustreznimi daritvami v obredu. Tzotzili verjamejo, da ima vsak človek dve duši, ''ch'ulel'' in ''wayhel''. ''Ch'ulel'' je notranja, osebna duša, ki se nahaja v srcu in krvi, in jo predniški bogovi vložijo v nerojeni zarodek. Sestavljen je iz trinajstih delov in oseba, ki izgubi enega ali več teh delov, mora imeti šaman ozdravitveni obred, da jih dobi nazaj. 'Izguba duše' je lahko posledica strahu pred padcem ali videnjem demona v temni noči; kot kazen bogov prednikov za slabo vedenje; ali pa prodaja v suženjstvo Gospodarju Zemlje s pomočjo zlega čarovništva. Ob smrti notranja duša zapusti telo in odide v Katibak, svet mrtvih v središču Zemlje. Tam bo ostala enako dolgo, kot je bila v človeškem svetu, in bo svoje življenje podoživljala v obratni smeri, mlajša in mlajša, dokler je bogovi prednikov ne dodelijo drugemu novorojenčku nasprotnega spola.<ref name=guiteras>{{cite book | last=Guiteras-Holmes |first=Calixta | title=Los peligros del alma: visión del mundo de un tzotzil | location=México | publisher=Fondo de Cultura Económica | year=1965 }} As cited by Alfredo López Austin (1997), p. 146 and following.</ref>{{rp|p.131,198–9}}<ref>{{cite book |last=Austin |first=Alfredo López |authorlink= |year=1997 |title=Tamoanchan, Tlalocan: Places of Mist |series=Mesoamerican Worlds series |translator=Bernard R. Ortiz de Montellano |translator2=Thelma Ortiz de Montellano |location=Niwot |publisher=University Press of Colorado |isbn=0-87081-445-1 |oclc=36178551}}</ref> Krščeni dojenčki in ženske, ki umrejo pri porodu, gredo neposredno v Winajel, ki je na Soncu. Ljudje, ki so se utopili, bili umorjeni ali jih je zadela strela, ne gredo v Katibak. Tudi živali in drevesa imajo dušo ''ch'ulel'', ki gre skozi isti cikel. Druga duša, ''wayjel'', je spremljevalec živalskega duha, ki si ga deli s ''chanulom'', divjo živaljo. Skozi življenje vsakega človeka se vse, kar se zgodi živalskemu duhu, zgodi tudi njemu in obratno. Te spremljevalce živalskega duha, ki jih sestavljajo jaguarji, ozeloti, kojoti in manjše živali, kot so veverice in oposumi, hranijo predniški bogovi v štirih ogradah znotraj 'Starejše velike gore' na vzhodni strani sveta. Če predniški bogovi izpustijo živalskega duha iz ograde, je oseba v smrtni nevarnosti in mora opraviti dolgo slovesnost, da se ''chanul'' zbere in vrne v ogrado. Samo ljudje imajo dušo ''wayhel''. Vsako mesto je povezano s sveto goro. Bog Manojel-Tojel je ustvaril ljudi tako, da jih je vodil iz jam prvotnih hribov. Po mitu se je vsak od bogov-zavetnikov »nastanil na hribu po ukazu bogov štirih vogalov zemlje«. Jahval Balamil je bog, ki živi v notranjosti zemlje. Jaha jelena z uzdami kač in skozi jame osvobaja oblake, napolnjene z vodo, iz notranjosti Zemlje. »Oznani se s kvakanjem žab«. == Sinkretizem == V stoletjih po španski osvojitvi so Tzotzili pod vplivom katolicizma začeli povezovati Sonce z Bogom Očetom ali Jezusom Kristusom in Luno z Devico Marijo. Častijo tudi izrezljane lesene ali mavčne podobe in slike katoliških svetnikov, oblečenih v mešanico oblačil v kolonialnem in zinacanteškem slogu. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://elcentralmedia.com/tzotziles-batsii-winikotik/ Pueblo Tsotsil / Batsil Winik´ Otik] * [https://www.shutterstock.com/search/indigenas-chiapas Fotos von Indígenas aus Chiapas] [[Kategorija:Predkolumbovska Amerika]] [[Kategorija:Zgodovina Mehike]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Srednji Ameriki]] [[Kategorija:Maji]] pz3i4z8y35ol0aiekkzoqtnm7ar6o5z 0 595394 6675355 6674974 2026-05-13T15:52:30Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6675355 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="3"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="2"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="2"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 5 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 6 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 7 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 8 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] q81hn180gekvu5b8hicyyylwwvs6r85 6675356 6675355 2026-05-13T15:53:59Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6675356 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="4"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="4"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" rowspan="2"| [[Manuele Tarozzi]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" | [[Afonso Eulálio]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 6 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 7 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 8 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 9 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 10 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 11 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 12 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 13 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | | style="background:skyblue;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] c6oifyt7zbss4ck5xzlr2it1j1c6ruj 4 596359 6675332 6674985 2026-05-13T14:09:08Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6675332 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: fotografija, župnijska cerkev (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave<br> sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel | manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnik, popis podružnic | opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] blpbwrue0wqcs8fmddf0wmxuw95u3ts 6675333 6675332 2026-05-13T14:10:28Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6675333 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, pisni viri in sklici, fotografija podružnice |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovina | manjka: morebitne podružnice in opisi, sklici |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, spletne povezave | manjka: fotografije, sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župniki, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjka: zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka: viri in sklici |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), Dom sv. Jožefa, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic in kapele, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), popis in opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, drugi zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, zgodovinski vir | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: fotografija, župnijska cerkev (v ločenem članku), viri, sklici, zunanje povezave |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic, '''napaka v profilu infopolja: lastnost P4003''' | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zunanje povezave<br> sporno: navedba točnega podatka (naselja) podružnice sv. Mohorja in Fortunata |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, podružnica Zaplaz (v ločenem članku), popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici, zgodovinski viri |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku) opisi podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis podružnice in kapel | manjka: opisi podružnice in nekaterih kapel, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, popis podružnic | manjka: opis župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, zgodovinski viri, posodobljeni sklici | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, zgodovinski viri | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnik, pastoralno območje,popis podružnic | opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnice, zgodovinski viri, sklici |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] 5hpwulgv5z90v0owuvg2g5snbxa0407 4 599018 6675537 6675224 2026-05-14T06:44:47Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6675537 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 5ywjmifib01xrudi595ac6tb3y7yk04 6675584 6675537 2026-05-14T09:45:24Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ observatorij 6675584 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 5sn8lpyct9mi1e7hg61kig8t24x59sl 6675636 6675584 2026-05-14T11:28:10Z Octopus 13285 Almuhamedov 6675636 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhamedov]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] agfy22ys7xfoc72un0ysnlm5dfwd8bp 6675643 6675636 2026-05-14T11:52:58Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ popravek imena 6675643 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] km0fudq610jtmc5spzraf54ue4zsycs 0 600546 6675601 6656159 2026-05-14T10:26:35Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Latvija]]; dodal [[Kategorija:Zavarovana območja Latvije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Narodni park Rāzna | alt_name = Rāznas Nacionālais Parks | iucn_category = II | iucn_ref = <ref name="planet">[https://www.protectedplanet.net/181949 Rāznas Nacionālais Parks] ''Protected Planet''</ref> | image = Slika:Raznas ezers.JPG | image_alt = | image_caption = Jezero Rāzna | image_size = 300px | map = Latvija | label = Narodni park Rāzna | relief = 1 | map_alt = | map_caption = Lega parka na zemljevidu Latvije | map_width = | location = [[Latgalija]],<br> {{ikonazastave|Latvija}} [[Latvija]] | nearest_city = Rēzekne | coordinates = {{coord|56|16|N|27|30|E|region:LV|format=dms|display=inline,title}} | coords_ref = <!-- kolossus-dewiki --> | area = 596,14 km² | established = 2007 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | administrator = Agencija za ohranitev narave | url = https://www.daba.gov.lv/lv/raznas-nacionalais-parks | mapframe = yes | mapframe-zoom = 9 | mapframe-wikidata = yes }} '''Narodni park Rāzna''' ([[Latvijščina|latvijsko]]: Rāznas Nacionālais parks) je narodni park v regiji [[Latgalija]] v [[Latvija|Latviji]]. Ustanovljen je bil 1. januarja 2007 v Latgalskem višavju v vzhodni Latviji za zaščito jezera Rāzna in okoliške pokrajine. Je najmlajši in s površino 596 km<sup>2</sup> drugi največji od štirih latvijskih narodnih parkov. Razteza se na delih občin Rezekne, Ludza in Krāslava v župnijah Andrupene, Andzeļi, Čornaja, Ezernieki, Kaunata, Lūznava, Mākoņkalns in Rundēni. V parku živi približno 5000 stalnih prebivalcev, večina na zasebnih posestih znotraj njegovih meja.<ref name="Zanden 2015"> Zandén, Mimi (2015). ''Rāzna National Park – a selection of excursion destinations'' (Undergraduate thesis). Department of Physical Geography, Stockholm University.</ref> Topografija parka - valoviti griči, [[morena|morenski]] grebeni in več kot dvajset jezer - odraža njegov ledeniški izvor. Jezero Rāzna je s površino 57,6 km<sup>2</sup> drugo največje in s prostornino 0,405 km<sup>3</sup> največje jezero v državi. Jezero napaja izvir reke Rēzekne. Okoliški habitati tvorijo mozaik mešanega listnatega in iglastega gozda, mokrišč, travišč in kmetijskih zemljišč, vse na hribovitem terenu, ki so ga izoblikovali procesi v ledeni dobi pred približno 16.000 leti.<ref name="Zanden 2015"/> [[Slika:Вид с Маконькальнса-1.jpg |thumb |levo |250px |Pogled na jezero Rāzna z griča Mākoņkalns]] Narodni park Rāzna je razdeljen na štiri cone: osrednji naravni rezervat (približno 6 % površine), območje narodnega parka, kjer sta dovoljena nizkointenzivno gozdarstvo in kmetijstvo, območje varstva krajine, ki ohranja tradicionalne vzorce rabe zemljišč, in območje minimalne regulacije, ki omogoča naravni razvoj območij, na katera vpliva človek. Park je del pomembnega rezervata za ptice, ki ga je določila EU. V njem živi več kot 340 vrst ptic, vključno z [[bobnarica|veliko bobnarico]] (''Botaurus stellaris'') in več vrstami [[Ponirki|ponirkov]] ter sesalci, kot so [[bober|evrazijski bober]] (''Castor fiber''), evrazijska [[vidra]] (''Lutra lutra'') in [[Volk|sivi volk]] (''Canis lupus'').<ref name="Zanden 2015"/> == Javno dojemanje in upravljanje== Narodni park Rāzna je bil ustanovljen za varovanje habitata evropskega pomena, zato so številni lastniki zemljišč in občinski uradniki izrazili zaskrbljenost, da lahko rutinska opravila, kot so košnja, nadzorovano sežiganje ali celo sečnja samo nekaj dreves, sprožijo zapletene upravne postopke pridobivanja dovoljenj ali celo globe. Nesporazumi o tem, kaj je dovoljeno in kaj ni, so povzročili razširjeno prepričanje o "prepovedih, ki v resnici ne obstajajo", kar posledično izključuje nekatera tradicionalna opravila, ključna za ohranjanje polnaravnih travnikov in mokrišč.<ref name="Pavasars 2014">Pavasars, Ivars (2014). "Environmentalism in Latvia: Two realities". ''Journal of Baltic Studies''. ''45'' (1): 39–55. doi:10.1080/01629778.2013.836829</ref> Ivars Pavasars (2014) stanje opisuje kot spopad "dveh realnosti" v upravljanju latvijskih zavarovanih območij: uradnega, znanstveno utemeljenega okvira Natura 2000 na eni strani in vsakdanjih skrbi podeželskih prebivalcev na drugi. Pavasars ugotavlja, da lahko odločanje od zgoraj navzdol, omejena udeležba javnosti in splošno nezaupanje v državne institucije ovirajo tako skladnost s cilji ohranjanja kot dolgoročno vzdržnost tradicionalne rabe zemljišč, ki koristi biotski raznovrstnosti.<ref name="Pavasars 2014"/> Agencija za varstvo narave je v odgovor začela s pilotnimi pobudami, kot sta usposabljanje lokalnih prostovoljnih čuvajev narave in organiziranje sestankov za ozaveščanje, izboljšanje dialoga in vzpostavitev zaupanja. Nadaljnja prizadevanja za pojasnitev zahtev za dovoljenja in vključevanje lokalnih deležnikov v načrtovanje upravljanja bodo bistvenega pomena za uskladitev znanstvenih ciljev ohranjanja narave s praktičnimi potrebami prebivalcev parka.<ref name="Pavasars 2014"/> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki]] [[Kategorija:Zavarovana območja Latvije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2007]] t3r60vp660kgjny64fviu3k6sa03jfe 0 601038 6675298 6661194 2026-05-13T13:14:27Z Gledalec 242658 rahla izboljšava 6675298 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Gary Oldman|birth_date=|birth_place=[[London]]|image=|citizenship=|occupation=|years_active=1979–danes}} '''Sir Gary Leonard Oldman''', [[angleži|angleški]] filmski in televizijski [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[producent]] ter [[scenarist]], * [[21. marec]] [[1958]] [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]. Znan po svoji vsestranskosti in intenzivnem igralskem slogu, prejel pa je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], [[Zlati globus|zlatim globusom]], tremi nagradami [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Britanske filmske akademije]] in tri nominacije za nagrade [[Primetime Emmy]]. Filmi, v katerih je Oldman igral, so po vsem svetu zaslužili več kot 11 milijard ameriških dolarjev, kar ga uvršča med najuspešnejše filmske igralce vseh časov. Oldman je svojo kariero začel leta 1979, ko je začel igrati v gledališču. Nastopal je v gledališču Royal Court v [[London|Londonu]] in bil član Kraljeve shakespearovske družbe, prvi film, v katerem pa je igral, je bil [[Remembrance (film, 1982)|Remembrance]] (1982). V britanskih filmih je postal znan z upodobitvami Sida Viciousa v [[Sid in Nancy (film, 1986)|Sid in Nancy]] (1986), Joeja Ortona v [[Prick Up Your Ears (film, 1987)|Prick Up Your Ears]] (1987) in Rosencrantza v [[Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva]] (1990). Veljal je za člana "britanske skupine", večjo slavo pa je dosegel kot ameriški gangster v filmu [[Stanje milosti (film, 1990)|Stanje milosti]] (1990), [[Lee Harvey Oswald]] v [[JFK (film, 1991)|JFK]] (1991) in grof Drakula v [[Drakula (film, 1992)|Drakula]] (1992). Oldman je upodobil zlobne vloge v filmih [[Prava stvar (film, 1993)|Prava stvar]] (1993), [[Léon (film)|Léon]] (1994), [[Peti element]] (1997), [[Ugrabitev (film, 1997)|Ugrabitev]] (1997) in [[Kandidat (film, 2000)|Kandidat]] (2000). Igral je tudi vloge v franšizah, kot so Sirius Black v seriji [[Harry Potter (filmska serija)|Harry Potter]] (2004–2011), James Gordon v filmih [[Batman: Na začetku|Batman: Na Začetku]], [[Vitez teme]] in [[Vzpon viteza teme|Vzpon Viteza teme]] (2005–2012), Lord Shen v [[Kung Fu Panda 2]] (2011) in Dreyfus v [[Zora planeta opic]] (2014). Za vlogo [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] v zgodovinski drami [[Najtemnejša ura]] (2017) je prejel oskarja za najboljšega igralca. Za upodobitvi Georgea Smileyja v trilerju [[Kotlar, Krojač, vojak, vohun]] (2011) in Hermana J. Mankiewicza v drami [[Mank (film, 2020)|Mank]] (2020) je bil nominiran za oskarja. Oldman je napisal in režiral tudi film [[Nil by Mouth (film, 1997)|Nil by Mouth]] (1997). Igral je v televizijskem filmu BBC-ja [[Firm (film, 1989)|Firm]] (1989). Od leta 2022 je igral Jacksona Lamba, muhastega britanskega vohuna, v trilerju [[Slow Horses (film, 2022)|Slow Horses]] na [[Apple TV+]], za vlogo, za katero je bil nominiran za nagrado Primetime Emmy za izjemnega glavnega igralca v dramski seriji. Nominacijo za nagrado Emmy si je prislužil tudi za gostujočo vlogo pijanega igralca v humoristični seriji NBC [[Prijatelji|Friends]] leta 2001. Igral je tudi v glasbenih videospotih za [[David Bowie|Davida Bowieja]], [[Guns N' Roses]] in [[Annie Lennox]]. [[Karel III. Britanski|Kralj Karel III.]] ga je na rojstnem dnevu leta 2025 imenoval za viteza samca. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb name|198}} * {{amg name|53946}} * [http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm Interview with Gary Oldman on his directorial debut – Nil by Mouth]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206091835/http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm |date=2012-02-06 }} * [http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ Wolf in Sheep’s Clothing: The Strange Career of Gary Oldman] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140814231204/http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ |date=2014-08-14 }} {{Oskar za najboljšega glavnega igralca}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{BAFTA za najboljši izvirni scenarij}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oldman, Gary}} [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] [[Kategorija:Angleški producenti]] [[Kategorija:Angleški režiserji]] [[Kategorija:Angleški scenaristi]] hiiilb1onsw40g5084fz6zekbii2t5m 6675300 6675298 2026-05-13T13:14:59Z Gledalec 242658 pp 6675300 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Gary Oldman|birth_date=|birth_place=[[London]]|image=|citizenship=|occupation=|years_active=1979–danes}} '''Sir Gary Leonard Oldman''', [[angleži|angleški]] filmski in televizijski [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[producent]] ter [[scenarist]], * [[21. marec]] [[1958]] [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]]. Znan po svoji vsestranskosti in intenzivnem igralskem slogu, prejel pa je številna priznanja, vključno z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], [[Zlati globus|zlatim globusom]], tremi nagradami [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Britanske filmske akademije]] in tri nominacije za nagrade [[Primetime Emmy]]. Filmi, v katerih je Oldman igral, so po vsem svetu zaslužili več kot 11 milijard ameriških dolarjev, kar ga uvršča med najuspešnejše filmske igralce vseh časov. Oldman je svojo kariero začel leta 1979, ko je začel igrati v gledališču. Nastopal je v gledališču Royal Court v [[London|Londonu]] in bil član Kraljeve shakespearovske družbe, prvi film, v katerem pa je igral, je bil [[Remembrance (film, 1982)|Remembrance]] (1982). V britanskih filmih je postal znan z upodobitvami Sida Viciousa v [[Sid in Nancy (film, 1986)|Sid in Nancy]] (1986), Joeja Ortona v [[Prick Up Your Ears (film, 1987)|Prick Up Your Ears]] (1987) in Rosencrantza v [[Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva]] (1990). Veljal je za člana "britanske skupine", večjo slavo pa je dosegel kot ameriški gangster v filmu [[Stanje milosti (film, 1990)|Stanje milosti]] (1990), [[Lee Harvey Oswald]] v [[JFK (film, 1991)|JFK]] (1991) in grof Drakula v [[Drakula (film, 1992)|Drakula]] (1992). Oldman je upodobil zlobne vloge v filmih [[Prava stvar (film, 1993)|Prava stvar]] (1993), [[Léon (film)|Léon]] (1994), [[Peti element]] (1997), [[Ugrabitev (film, 1997)|Ugrabitev]] (1997) in [[Kandidat (film, 2000)|Kandidat]] (2000). Igral je tudi vloge v franšizah, kot so Sirius Black v seriji [[Harry Potter (filmska serija)|Harry Potter]] (2004–2011), James Gordon v filmih [[Batman: Na začetku|Batman: Na Začetku]], [[Vitez teme]] in [[Vzpon viteza teme|Vzpon Viteza teme]] (2005–2012), Lord Shen v [[Kung Fu Panda 2]] (2011) in Dreyfus v [[Zora planeta opic]] (2014). Za vlogo [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]] v zgodovinski drami [[Najtemnejša ura]] (2017) je prejel oskarja za najboljšega igralca. Za upodobitvi Georgea Smileyja v trilerju [[Kotlar, Krojač, vojak, vohun]] (2011) in Hermana J. Mankiewicza v drami [[Mank (film, 2020)|Mank]] (2020) je bil nominiran za oskarja. Oldman je napisal in režiral tudi film [[Nil by Mouth (film, 1997)|Nil by Mouth]] (1997). Igral je v televizijskem filmu BBC-ja [[Firm (film, 1989)|Firm]] (1989). Od leta 2022 je igral Jacksona Lamba, muhastega britanskega vohuna, v trilerju [[Slow Horses (film, 2022)|Slow Horses]] na [[Apple TV+]], za vlogo, za katero je bil nominiran za nagrado Primetime Emmy za najboljšega glavnega igralca v dramski seriji. Nominacijo za nagrado Emmy si je prislužil tudi za gostujočo vlogo pijanega igralca v humoristični seriji NBC [[Prijatelji|Friends]] leta 2001. Igral je tudi v glasbenih videospotih za [[David Bowie|Davida Bowieja]], [[Guns N' Roses]] in [[Annie Lennox]]. [[Karel III. Britanski|Kralj Karel III.]] ga je na rojstnem dnevu leta 2025 imenoval za viteza samca. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{IMDb name|198}} * {{amg name|53946}} * [http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm Interview with Gary Oldman on his directorial debut – Nil by Mouth]{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206091835/http://zakka.dk/euroscreenwriters/interviews/gary_oldman_525.htm |date=2012-02-06 }} * [http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ Wolf in Sheep’s Clothing: The Strange Career of Gary Oldman] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140814231204/http://www.ctzine.com/wolf-in-sheeps-clothing-the-strange-career-of-gary-oldman/ |date=2014-08-14 }} {{Oskar za najboljšega glavnega igralca}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v drami}} {{BAFTA za najboljši izvirni scenarij}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Oldman, Gary}} [[Kategorija:Angleški filmski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljšo glavno moško vlogo]] [[Kategorija:Angleški producenti]] [[Kategorija:Angleški režiserji]] [[Kategorija:Angleški scenaristi]] b2ntoohhyyo6vjjc5f79cqy35b0p7ws 0 601106 6675294 6661017 2026-05-13T12:33:13Z Gledalec 242658 Rahla razširitev 6675294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Aaron Eckhart|birth_date=|birth_place=|image=|citizenship=|occupation=|years_active=1992–danes}} '''Aaron Edward Eckhart''', [[Američani|ameriški]] filmski in televizijski [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[12. marec]] [[1968]] [[Cupertino]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Rodil se je v [[Kalifornija|Kaliforniji]] in se pri trinajstih letih z družino preselil v [[Anglija|Anglijo]]. Leta pozneje je začel svojo kariero v šolskih igrah, preden se je preselil v [[Sydney]] v [[Avstralija|Avstraliji]] , kjer je obiskoval zadnji letnik srednje šole; vendar pa ni diplomiral, temveč je diplomiral na tečaju za odrasle, nato pa je leta 1994 diplomiral na Univerzi Brigham Young (BYUH). Večji del devetdesetih let je živel v [[New York|New Yorku]] kot igralec, ki je iskal delo, preden je svojo kariero začel leta 1992. Med študijem na Brigham Youngu je Eckhart spoznal režiserja in scenarista [[Neil LaBute|Neila LaButea]] , kateri je Eckhartu obljubil vloge v več filmih. Pet let pozneje je Eckhart nastopil v filmu kot sociopatski ženskar v črni komediji [[In the Company of Men]] iz leta 1997. Pod LaButeovim vodstvom je igral v več drugih filmih, vključno z [[Your Friends and Neighbors]] (1998), [[Betty (film, 2000)|Betty]] (2000) in [[Malenkosti (film, 2002)|Malenkosti]] (2002). Od takrat je Eckhart upodobil vloge v filmih vseh različnih slogov, od znanstvenofantastičnih, kot sta [[Jedro (film)|Jedro]] (2003) in [[Plačilo (film, 2003)|Plačilo]] (2003), do romantičnih dram, kot sta [[Conversations with Other Women]] (2006) in [[Ljubezenski recept (film, 2007)|Ljubezenski recept]] (2007). Eckhart je zaslovel z vlogo Georgea v kritiško pohvaljenem filmu [[Steven Soderbergh|Stevena Soderbergha]] [[Erin Brockovich (film, 2000)|Erin Brockovich]] (2000), leta 2006 pa je bil nominiran za [[zlati globus]] za najboljšega igralca za upodobitev Nicka Naylorja v filmu [[Hvala, ker kadite]]. Leta 2008 je igral v uspešnici [[Vitez teme]], v kateri je upodobil okrožnega tožilca [[Two-Face|Harveyja Denta/Two-Face]]. Dve leti pozneje je skupaj z [[Nicole Kidman]] igral v filmu [[Zajčja luknja]]. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Aaron Eckhart}} *{{IMDb name|1173}} {{DEFAULTSORT:Eckhart, Aaron Edward}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški filmski producenti]] h9cpsz0r8de5vdy4ml9b5p2lvu52kb8 828 601635 6675423 6666643 2026-05-13T18:19:31Z Pinky sl 2932 sl 6675423 Scribunto text/plain -- Asia local ASIA = {} ASIA.AH = { shield = "Tabliczka AH%route%.svg", name = "Azijska avtocesta %route%", link = { default = "AH%route% [dab||(%dab%)|]", ['6'] = "Avtocesta AH6", ['64'] = "Avtocesta AH6" }, abbr = "AH%route%", color = "ASIA", nbrowse = "[[Azijsko avtocestno omrežje]]" } return ASIA bs225dpdbjy2o4fgxn65y7yre12gvlb 0 601684 6675485 6674621 2026-05-13T20:24:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675485 wikitext text/x-wiki '''Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije''' (ZIURS, v medijih pogosto imenovan tudi '''interventni zakon tretjega bloka''') je novela zakona, ki so ga aprila 2026 pripravile in v zakonodajni postopek vložile stranke t. i. [[Tretji blok|tretjega političnega stebra]]: zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predlagatelji so zakon predstavili kot nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, njegov cilj pa je razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir ter izboljšanje dostopnosti javnih storitev.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Bo podpora interventnemu zakonu zarisala koalicijo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bo-podpora-interventnemu-zakonu-zarisala-koalicijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> Zakon je v zakonodajnem postopku po rednem postopku. Razprava o njem na Ekonomsko socialnem svetu (ESS) je bila 17. aprila 2026 zaradi proceduralnih zapletov preložena, zato je bilo prvotno načrtovano, da bo v Državnem zboru obravnavan po tem, ko bodo predlog pretresli socialni partnerji in matična delovna telesa novega sklica parlamenta.<ref>{{Navedi splet|title=Zapleti preprečili razpravo o interventnem zakonu na Ekonomsko-socialnem svetu|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zapleti-preprecili-razpravo-o-interventnem-zakonu-na-ekonomsko-socialnem-svetu/779748|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> [[Kolegij predsednika Državnega zbora Republike Slovenije|Kolegij predsednika Državnega zbora]] je nato 28. aprila določil, da bo predlog interventnega zakona prvič obravnavan že na izredni seji naslednjega dne,<ref>{{Navedi splet|title=Izredna seja o spremembah zakona o vladi v sredo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-slovenija-dobila-14-ministrstev-izredna-seja-dz-predvidoma-v-sredo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-28|language=sl}}</ref> ko so poslanci zakon s 47 glasovi poslali v nadaljnjo obravnavo.<ref>{{Navedi splet|title=Intervencijski zakon za razvoj Slovenije dobil zadostno podporo za nadaljnjo obravnavo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/intervencijski-zakon-za-razvoj-slovenije-dobil-zadostno-podporo-za-nadaljnjo-obravnavo/780800|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predlog zakona je bil na seji državnega zbora s 47 glasovi podpore in 35 glasovi proti sprejet 11. maja, stranke koalicije [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlade]] pa so napovedale zakonodajni referendum.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=DZ potrdil predlog intervencijskega zakona. Odhajajoča koalicija: "Se vidimo na referendumu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-predlog-intervencijskega-zakona-odhajajoca-koalicija-se-vidimo-na-referendumu/781827|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> == Predlagani ukrepi == Predlagane spremembe izhajajo iz besedila predloga zakona, objavljenega na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=232CF9F433BC4F63C1258DD80046A98E&db=pre_zak&mandat=X&tip=doc|title=15-X Besedilo Predloga Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije 11. 4. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Janez Cigler Kralj, Franc Križan, Zoran Stevanović)]|date=2026-04-11|accessdate=2026-04-27|website=dz-rs.si}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nekatera kasnejša dopolnila, ki so jih predlagale stranke tretjega bloka, so bila umaknjena, dopolnitve poslanskih skupin Svobode, Levice in SD pa so bile zavrnjene. Sprejet je bil uskladitveni amandma, ki so ga predlagale stranke koalicije 15. vlade. === Davčne razbremenitve === Po predlogu zakona se stopnja [[Dohodnina|dohodnine]] na oddajanje premoženja v najem znižuje s 25 % na 15 %. Za mlade in mlade družine (do 30. leta starosti oziroma do dopolnjenega 18. leta otroka) se ta stopnja dodatno zniža na 5 % za dolgoročni najem v nepremičnini, kjer dejansko bivajo. Zakon uvaja najvišjo osnovo za plačilo vseh socialnih prispevkov, ki je omejena pri 7.500 evrov bruto plače mesečno. Ukrep je usmerjen v zadrževanje visoko izobraženih in ključnih kadrov v Sloveniji. Zakon predvideva znižanje [[Davek na dodano vrednost|DDV]]; uvaja se 5-odstotna stopnje DDV za 15 skupin osnovnih živil (bela moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor ter brezglutenska živila) in kmetijske surovine (semena, sadike, gnojila). Začasno (za 9 mesecev) je predlagano znižanje DDV na 9,5 % tudi za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. === Reforme za samostojne podjetnike === V zvezi z normiranimi s.p.-ji se ukinja omejitev za vstop med normirance za tiste, ki so predhodno zaprli dejavnost. Uvaja se progresivno priznavanje normiranih odhodkov: * 80 % odhodkov do 100.000 evrov prihodkov; * 70 % odhodkov nad 100.000 do 120.000 evrov prihodkov; * 40 % odhodkov nad 120.000 do 150.000 evrov prihodkov; * Nad 150.000 evrov prihodkov se normirani odhodki ne priznavajo (0 %). Za popoldanski s. p. se meja za vstop in izstop se zvišuje na 70.000 evrov. Normirani odhodki se priznajo v višini 80 % do 50.000 evrov in 70 % do 70.000 evrov. Uvaja se »mikro s. p.« Za samozaposlene in kmete s prihodki do višine bruto minimalne plače (približno 18.000 evrov) se prispevki znižajo na 45 % minimalne plače (namesto trenutnih 60 % povprečne plače), kar mesečni strošek prispevkov zmanjša s približno 650 evrov na okoli 250 evrov. === Trg dela in pokojnine === Zakon predvideva spremembe pri dvojnem statusu upokojencev. Uživalec starostne ali vdovske pokojnine, ki nadaljuje z delom ali dejavnostjo, bi prejemal 100 % pokojnine (namesto sedanjih 40 % za prva tri leta in nato 20 %) ob hkratnem plačilu polnih prispevkov. V trenutni zakonodaji izpolnitev pogojev za [[upokojitev]] ni razlog, da bi delodajalec lahko delavcu kar odpovedal pogodbo. Po predlogu ZIURS bi lahko delodajalec delavcu, ki izpolni pogoje za polno starostno pokojnino, odpovedal pogodbo z minimalnim 90-dnevnim odpovednim rokom in izplačilom odpravnine, razen če se dogovorita drugače. === Zdravstvo in dolgotrajna oskrba === Zakon odpravlja prepoved dela javnih uslužbencev pri zasebnih izvajalcih. Zdravstveni delavec bi lahko ob soglasju direktorja delal do 8 ur tedensko pri drugem izvajalcu ali kot samostojni podjetnik. Ponovno se dovoljuje sklepanje podjemnih pogodb med javnimi zavodi in zasebniki ter med javnimi zavodi samimi za hitrejše zmanjševanje čakalnih dob. Predlog ukinja plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dopolnilno dejavnost (popoldanski s. p., kmetija) ter za upokojence, saj bi se s tem neposredno zmanjšale njihove neto pokojnine. === Drugi interventni ukrepi === Predlaga se odlog uporabe novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1) do konca leta 2026, da se prepreči »normativni kaos« na področju kratkoročnih najemov. Zakon omejuje regresne zahtevke ZZZS proti delodajalcem. Odgovornost delodajalcev za povračilo stroškov zdravljenja ob poškodbah pri delu se omejuje na primere naklepa ali hude malomarnosti, pri čemer se višina zahtevka omeji na največ 20-kratnik najnižje pokojninske osnove. == Odzivi == [[Gospodarska zbornica Slovenije]] (GZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Slovenski tehnološki forum so zakonu izrazili močno podporo, saj ga vidijo kot »osvežitev« in nujen korak k postopni razbremenitvi dela in gospodarstva.<ref>{{Navedi splet|title=GZS zelo podpira predlog zakona o ukrepih za razvoj Slovenije, sindikati negativno presenečeni|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/gzs-zelo-podpira-predlog-zakona-o-ukrepih-za-razvoj-slovenije-sindikati-negativno-preseneceni/779637|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Delodajalci soglasno podpirajo interventni razvojni zakon. Levica: To je zakon za bogate.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-soglasno-podpirajo-interventni-razvojni-zakon-levica-to-je-zakon-za-bogate/779517|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=Gregor|last=Cerar}}</ref> Janez Janša je zakon pozdravil, priznal poseganje v proračun, a dodal, da zakon prinaša vitkejšo državo. Janez Cigler Kralj je za delanje dolga obtožil Golobovo vlado, zakon pa označil za okrepitev delavskih pravic, dviga pokojnin ter konkurenčnosti trga. Jernej Vrtovec je očitke o referendumu označil za pričakovane, vendar da je ocena neustavnosti primerna zaradi davčnih določb.<ref name=":2" /> Na drugi strani so sindikalne centrale, kot sta [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] (ZSSS) in Pergam, zakon ostro zavrnile in zahtevale njegov umik, saj da gre za »neoliberalni sistem« pod krinko nujnosti, ki ruši načelo solidarnosti in koristi zgolj najbogatejšim. Sindikati so opozorili tudi na odsotnost socialnega dialoga in napovedali možnost stavke.<ref>{{Navedi splet|title=Sindikati: Z interventnim zakonom se želi pod krinko nujnosti sprejeti rešitve v korist kapitala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikati-z-interventnim-zakonom-se-zeli-pod-krinko-nujnosti-sprejeti-resitve-v-korist-kapitala/780308|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> Tudi [[15. vlada Republike Slovenije|aktualna vladna koalicija]], predvsem stranka [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], je predlog označila za škodljiv; ministrica [[Alenka Bratušek]] je dejala, da bi se zakon moral imenovati »več za bogate, nič za mlade in povprečne,« ter opozorila na podcenjene finančne posledice.<ref>{{Navedi splet|title=Bratušek: Interventni zakon bi se moral imenovati več za bogate, nič za mlade in nič za povprečne|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bratusek-interventni-zakon-bi-se-moral-imenovati-vec-za-bogate-nic-za-mlade-in-nic-za-povprecne/780181|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> V stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] zakon ostro zavračajo, po njihovem mnenju gre za nesolidaren »zakon za bogate«, ki bi v proračunu povzročil milijardno luknjo in ogrozil stabilnost socialne države.<ref name=":1" /> Ministrstvo za finance pod vodstvom [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] ocenjuje, da bi zakon povzročil 1,1 milijarde evrov proračunske luknje letno, kar so ovrednotili kot neodgovorno in populistično.<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič in Dolenc: Zaradi mednarodne krize je nižja napoved gospodarske rasti pričakovana|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bostjancic-in-dolenc-zaradi-mednarodne-krize-je-nizja-napoved-gospodarske-rasti-pricakovana/779689|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Mladinski svet Slovenije je izrazil skrb glede morebitne povečanja prekarnosti mladih preko študentskega s.p.-ja.<ref>{{Navedi splet|title=Mladinski svet: Analizirane morajo biti vse posledice zakona o študentskem s. p.-ju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mladinski-svet-analizirane-morajo-biti-vse-posledice-zakona-o-studentskem-s-p-ju/779527|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> === Referendum === Stranke odhajajoče koalicije so napovedale zakonodajni referendum, pravna služba državnega zbora pa je poudarila, da je tak referendum morda neustaven, saj vsebuje določbe o tematikah, o katerih referenduma ustavno ni mogoče izvršiti.<ref name=":2" /> == Zunanje povezave == * [https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/e94cd6ab6f6148006a132ca811cfdd4d9a36da86719b3f46990974f28cdd3cf8 Besedilo zakona na strani Državnega zbora] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] [[Kategorija:Resni.ca]] 2dwakr96yt0nefb7iezqevm46puxa2n 0 601698 6675502 6667107 2026-05-13T22:40:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675502 wikitext text/x-wiki {{short description|Češki matematik (1648–1715).}} {{infopolje Znanstvenik |name = Jakub Kresa |image = Jakub Kresa (1648-1715).gif |caption = Jakub Kresa okoli leta 1700 |image_size = |birth_date = {{datum rojstva|1648|07|19}} |birth_place = [[Smržice]], [[Moravska mejna grofija]] |death_date = {{datum smrti in starost|1715|07|28|1648|07|19}} |death_place = [[Brno]], Moravska mejna grofija |nationality = {{ikona zastave|CZE}} [[Čehi|češka]] |field = [[matematika]], [[diplomacija]] |work_institutions = {{ubl|Univerza v Olomucu|[[Colegio Imperial de Madrid|Imperialni kolegij v Madridu]]|Karlova univerza v Pragi}} |alma_mater = {{ubl|[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerza v Olomucu]]|{{small|[[doktorat]]}}|[[Karlova univerza v Pragi]]|{{small|[[diploma]]}}|{{small|doktorat}}}} |doctoral_advisor = |doctoral_students = [[Karel Slavíček]] |known_for = {{ubl|uvedbi pojma [[algebrsko število|algebrskega števila]] v [[trigonometrija|trigonometrijo]]|prevodu [[Evklid]]ovih ''[[Elementi (Evklid)|Elementov]]'' v [[španščina|španščino]], zaradi česar je znan kot »''Evklid Zahoda''«}} |prizes = }} '''Jakub Kresa''' (pogosteje zapisano ''Kreza'', {{langx|es|Jacobo Kresa}}, {{langx|la|Jacobo Kreysa}}), [[Čehi|češki]] [[matematik]], * [[19. julij]] [[1648]], [[Smržice]], [[Moravska mejna grofija]] (sedaj [[Češka]]), † [[28. julij]] [[1715]], [[Brno]], Moravska mejna grofija (sedaj Češka). Kresa je bil eden najpomembnejših matematikov [[barok|baročnega]] obdobja v [[Kraljevina Češka|Kraljevini Češki]]. == Življenje in delo == === Zgodnje življenje === Rodil se je v družini malega kmeta v Smržicah blizu [[Prostějov]]a. Študiral je na [[Jezuitski kolegij v Brnu|Jezuitskem kolegiju v Brnu]]. Tam se je izkazal za izjemnega učenca. Pri 19 letih je postal član [[Družba Jezusova|jezuitskega reda]]. Ni pokazal le redkih matematičnih sposobnosti, temveč je postal tudi [[poliglot]], in je poleg [[češčina|češčine]], maternega jezika, tekoče govoril [[hebrejščina|hebrejščino]], [[nemščina|nemščino]], [[latinščina|latinščino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[španščina|španščino]], [[francoščina|francoščino]] in [[portugalščina|portugalščino]].{{r|k----2009}} V letih 1669&ndash;1670 je poučeval na gimnaziji v [[Litoměřice|Litoměřicah]]. Nato je odšel v [[Praga|Prago]], kjer je med letoma 1670 in 1673 študiral logiko, fiziko in metafiziko na Filozofski fakulteti [[Karlova univerza v Pragi|Karlove univerze]].{{r|jeme-1913}} Po kratkem bivanju v Litoměřicah se je leta 1675 vrnil v Prago in nadaljeval študij matematike in teologije. 1. januarja 1680 je bil posvečen v duhovnika.{{r|jeme-1913}} Po tem je kratek čas preživel v [[Telč]]u.{{r|k----2009}} === V čeških kronskih deželah === [[slika:Olomouc 8123.jpg|thumb|right|220px|Dvorišče Filozofske fakultete [[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze v Olomucu]], na kateri je Kresa v 1680-ih [[doktorat|doktoriral]]]] Leta 1681 je začel poučevati hebrejščino na [[Univerza Palackega v Olomucu|Univerzi v Olomucu]]. Tam je dosegel svoj prvi [[doktorat]], med letoma 1682 in 1684 pa je poučeval matematiko. Med njegovimi odmevi v Olomucu je bilo tudi vodenje akademske disertacije matematika in astronoma [[Jan Taletius|Jana Taletiusa]], ki je zasnoval model za napovedovanje [[Sončev mrk|Sončevih]] in [[Lunin mrk|Luninih mrkov]].{{r|k----2009}} Kresu so pogosto zaupali tudi diplomatske naloge. Med kmečkim uporom na severu [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] leta 1680 je služil kot posrednik med konjeniškim polkom generala [[Vilém Harant z Polžic|Viléma Haranta z Polžic]] in kmečkimi voditelji.{{r|k----2009}} Po mukotrpnih pogajanjih jim je uspelo ponekod umiriti in pomiriti ljudstvo, s čimer se je vsaj delno preprečilo nepotrebno prelivanje krvi. Kresa ni zanemarjal svojih teoloških študij in predavanj, saj se je zaradi vse hujše [[kuga|kuge]] na Češkem in v Pragi šolsko leto že končalo konec maja.{{r|jeme-1913}} Leta 1684 je zapustil Olomuc, da bi postal vodja Oddelkov za matematiko in hebreistiko na Karlovi univerzi. Pridigal je tudi v cerkvi svetega Salvadorja v Pragi. Tedaj je bil že dobro znan po svojih izjemnih sposobnostih na področju matematike, jezikov in diplomacije, zato so mu ponudili mesto vodje Oddelka za matematiko na [[Colegio Imperial de Madrid|Imperialnem kolegiju v Madridu]]. Leta 1686 se je preselil v Španijo in tam ostal petnajst let.{{r|k----2009}} === V Španiji === Da bi španskim študentom olajšal študij matematike, je Kresa prevedel 8 knjig [[Evklid]]ovih ''[[Elementi (Evklid)|Elementov]]'' v španščino. To mu je prineslo priznanje in kmalu je postal znan po vsej državi, saj so ga poimenovali »''Evklid Zahoda''«. Tedaj je v Španiji postalo običaj, da je Kresa pred objavo ocenil matematične razprave.{{r|k----2009}} Poleg Imperialnega kolegija je po potrebi predaval tudi na Kraljevi pomorski akademiji v [[Cádiz]]u.{{r|spl00}} === Nazaj v čeških kronskih deželah === Po smrti španskega kralja [[Karel II. Španski|Karla II.]] leta 1700 se je Kresa vrnil v Prago. Na Karlovi univerzi je doktoriral iz teologije in tam začel tudi poučevati teologijo. Hkrati je zasebno poučeval matematiko in nabavljal matematični aparat za Oddelek za matematiko. Ukvarjal se je z aritmetiko, ulomki in logaritmi, trigonometrijo, astronomijo, algebro in vojaško arhitekturo. Eden od njegovih zasebnih učencev, grof Ferdinand Herbert, je leta 1711 objavil njegove zamisli v reviji ''[[Acta Eruditorum]]''. === Poznejše življenje === Cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] je Kreso imenoval za spovednika svojega drugega sina, nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla]]. Na tem položaju je ostal tudi po tem, ko je Karel med [[španska nasledstvena vojna|špansko nasledstveno vojno]] prevzel španski prestol, zato se je z njim vrnil v Španijo (1704&ndash;1713).{{r|spl00}} Po devetih letih v Španiji in porazu Karla se je Kresa vrnil v [[Dežele češke krone|češke kronske dežele]], kjer je s pomočjo [[Karel Slavíček|Karla Slavíčka]] (1678&ndash;1735){{r|spl01}} delal na matematičnih teorijah v Brnu, kjer je leta 1715 umrl.{{r|k----2009}} Njegovi posmrtni ostanki so shranjeni v stekleni krsti v kripti brnske jezuitske cerkve Marijinega vnebovzetja. == Zapuščina == [[slika:Elementos geometricos de euclides portada 1689.jpg|thumb|right|220px|Naslovnica Kresovega španskega prevoda [[Evklid]]ovih ''[[Elementi (Evklid)|Elementov]]''.]] Kresove rokopise sta za tisk prepisala njegova študenta [[František Tillisch]] (1670&ndash;1716) in Slavíček, ki sta kasneje poučevala v Olomucu.{{r|k----2009}} Predavanja, ki jih je Kresa imel na Karlovi univerzi, je zapisal študent [[Kryštof John]] in jih objavil pod naslovom ''Mathematica in universitate Pragensi tradica a P. Jacobo Kreysa ... excerpta anno 1685''. Rokopis je sedaj shranjen v knjižnici [[Samostan Strahov|Samostana Strahov]].{{r|k----2009}} Po Kresovi smrti je bilo leta 1720 v Pragi objavljeno delo ''Analysis speciosa trigonometricae sphaericae ...''{{r|kres-1720}} Druga knjiga tega dela vsebuje [[trigonometrična funkcija|trigonometrične funkcije]] in ravninsko [[trigonometrija|trigonometrijo]], tretja pa je posvečena [[sferna trigonometrija|sferni trigonometriji]]. V Kresovi dobi so bile trigonometrične funkcije izpeljane z [[geometrija|geometrijo]]. Kresa je bil prvi, ki je v trigonometrijo uvedel pojem [[algebrsko število|algebrskega števila]] in algebrsko simboliko za izražanje formul.{{r|k----2009}} Kresovi smrti je sledil upad matematike in znanosti v čeških kronskih deželah zaradi dogmatične uporabe doktrin rimskokatoliške cerkve. Ko je Slavíček odšel na Kitajsko, je znanstveno delo iz čeških dežel za dve desetletji večinoma izginilo. Čeprav so bile teorije [[Isaac Newton|Isaaca Newtona]], [[Jacques Cassini|Jacquesa Cassinija]] in [[Edmond Halley|Edmonda Halleyja]] dobro znane, so krajevni znanstveniki (kot sta Josef Player ali Jan Slezina (1714&ndash;1775)) še naprej delali s [[Ptolemaj]]evimi in [[Aristotel]]ovimi zastarelimi teorijami. Šele četrt stoletja pozneje so znanstveno delo nadaljevali ljudje, kot sta [[Jan Antonín Scrinci]] (1697&ndash;1773) in [[Joseph Stepling]] (1716&ndash;1778).{{r|k----2009}} == Bibliografija == * {{citat | last1= Kresa | first1= Jakub | author-mask1= 3 | title= Theses mathematicae defendidas por el Ex. mo Seňor Don Innigo de la Cruz ... | date= 1688 | publisher= en colegio de la Compaňia de Jesus de Ciudad de Cadiz}} * {{citat | last1= Kresa | first1= Jakub | author-mask1= 3 | title= Elementes geometricos de Euclides, los seis primeros Libros de los planos, etc. | date= 1689 | location= Bruselj}} * {{citat | last1= Kresa | first1= Jakub | author-mask1= 3 | title= Arithmetica Tyro-Brunensis curiosa varietate et observatione communi quidem omnium fructui, sed praeprimis Tyronibus Mathemetum utilis | date= 1715 | location= Praga}} * {{citat | last1= Kresa | first1= Jakub | author-mask1= 3 | title= Analysis speciosa trigonometriae sphericae, etc. | date= 1720 | location= Praga | ref= SKL-kres-1720}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="jeme-1913">[[#SKL-jeme-1913|Jemelka (1913)]].</ref> <ref name="k----2009">[[#SKL-k----2009|k (2009)]].</ref> <ref name="kres-1720">[[#SKL-kres-1720|Kresa (1720)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | last1 = Šišma | first1 = Pavel | last2= Folta | first2= Jaroslav | title= Jakub Kresa | publisher= [[Masarykova univerza]] | lang= cs | url= https://web.math.muni.cz/biografie/jakub_kresa.html | accessdate= 2026-01-03}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Český jezuita na čínském dvoře | date= 2009-02-26 | work= cinsky.cz | lang= cs | url= http://www.cinsky.cz/index.php?page=clanek&id=480&lang=cs | accessdate= 2011-02-06}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Jemelka | first1= Alois | title= O životě a činnosti mathematika P. Jak. Kresy S. J. | journal= Časopis pro pěstování mathematiky a fysiky | date= 1913 | volume= 42 | issue= 4 | pages= 501&ndash;509 | doi= 10.21136/CPMF.1913.123041 <!--| zbl= 2620025--> | jfm= 44.0039.10 | ref= SKL-jeme-1913}} * {{citat | last1= k | first1= j | title= Dějiny přírodních věd zemí českých (27. část): Český matematik a diploma – Jakub Kresa | journal= Elektro | date= 2009 | issue= 2 | lang= cs | url= http://www.odbornecasopisy.cz/res/pdf/38487.pdf | accessdate= 2011-03-02 | ref= SKL-k----2009 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{refend}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Jakub Kresa}} * {{citat | title= Seznam del Jakuba Krese | publisher= [[Vzajemni katalog Češke republike]] (SK ČR)| lang= cs | url= https://aleph.nkp.cz/F/?ccl_term=wau=jk01063282+or+wkw=jk01063282&func=find-c&local_base=skc}} * {{citat | title= Jakub Kresa | publisher= [[Slovník českých knihovníků]] | lang= cs | url= https://knihovnici.wikibase.cloud/wiki/Item:Q879}} * {{citat | title= Historie matematiky na olomoucké univerzitě, Jezuitská univerzita období 1620-1747(4.část) Jakub Kresa | website= navarikp.sweb.cz | lang= cs | url= http://navarikp.sweb.cz/dejm2d_m.html | archive-url= https://web.archive.org/web/20150402100057/http://navarikp.sweb.cz/dejm2d_m.html | archive-date= 2015-04-02}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kresa, Jakub}} [[Kategorija:Češki matematiki]] [[Kategorija:Češki jezuiti]] [[Kategorija:Diplomiranci Karlove univerze v Pragi]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Palackega v Olomucu]] [[Kategorija:Doktorirali na Karlovi univerzi v Pragi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Palackega v Olomucu]] [[Kategorija:Predavatelji na Colegio Imperial de Madrid]] qomoom924ekyqwqbbzm0bo89hqli823 0 601706 6675499 6670004 2026-05-13T22:17:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675499 wikitext text/x-wiki {{short description|Odprti standardni datotečni format in izmenjava podatkov.}} {{infopolje Oblika datoteke | name = JavaScript Object Notation | logo = {{več slik <!-- Yes this is an ugly hack: a multi-image template with one image. However, 'Infobox file format' supports no logo caption. I don't want to fix it now, but if you want to, please do. Thanks. --> | background color = | align = center | direction = vertical | total_width = 121px | image_style = border:none; | border = infobox | image1 = JSON vector logo.svg | alt1 = Logotip JSON je [[Möbiusov trak]]. | caption1 = Logotip JSON je [[Möbiusov trak]]. }} | logo_size = 121px | logo_caption = | mime = application/json | type_code = TEXT | extension = .json | uniform_type = public.json | developer = | genre = [[elektronska izmenjava podatkov|izmenjava podatkov]] | extended_from = [[JavaScript]] | standard = [https://tools.ietf.org/html/std90 STD 90] ({{IETF RFC|8259}}), [https://ecma-international.org/publications-and-standards/standards/ecma-404/ ECMA-404], [https://www.iso.org/standard/71616.html ISO/IEC 21778:2017] | open = ''da'' | url = {{URL|https://json.org/}} }} '''JSON''' ('''JavaScript Object Notation'''{{efn|name="op00"}} {{snd}} ''objektni zapis JavaScript'') [jsón] je [[datotečni format]] in format za [[elektronska izmenjava podatkov|izmenjavo podatkov]] [[odprti standard|odprtega standarda]], ki uporablja [[človeku berljivi medij in podatki|človeku berljivo]] [[besedilo]] za shranjevanje in prenašanje podatkovnih objektov, sestavljenih iz [[par ime-vrednost|parov ime-vrednost]] in [[polje (podatkovni tip)|polj]] (ali drugih [[serializacija|serializiranih]] vrednosti). Je pogosto uporabljen podatkovni format z različnimi uporabami v elektronski izmenjavi podatkov, vključujoč [[spletna aplikacija|spletne aplikacije]] in [[strežnik]]e. JSON je od [[specifikacija, neodvisna od jezika|programskega jezika neodvisni]] podatkovni format. Izpeljan je bil iz [[JavaScript]]a, vendar mnogi moderni [[programski jezik|programski jeziki]] vključujejo kodo za ustvarjanje in [[razčlenjevanje (računalništvo)|razčlenjevanje]] podatkov v formatu JSON. Imena datotek JSON uporabljajo [[datotečna pripona|pripono]] <code>.json</code>. [[Douglas Crockford]] je izvirno določil format JSON v začetku 2000-ih.{{r|croc-2011}} Oni{{efn|name="op01"}} in [[Chip Morningstar]] so prvo sporočilo JSON poslali aprila 2001. == Poimenovanje in izgovorjava == [[Mednarodni standard]] iz leta 2017 (ECMA-404 in ISO/IEC 21778:2017) določa, da se »JSON« »izgovarja {{IPAc-en|ˈ|dʒ|eɪ|·|s|ə|n}}, kot v '[[Jazon]] (''Jason'') in [[argonavti]]'«.{{r|spl00}}{{r|spl01}} Prva izdaja (2013) standarda ECMA-404 ni obravnavala izgovorjave.{{r|spl02}} Crockford je leta 2011 dejal: »Veliko je razprav o tem, kako to izgovorite, ampak me to absolutno ne zanima.«{{r|croc-2011}} {{IPAc-en|ˈ|dʒ|eɪ|ˌ|s|ɒ|n}} je še ena pogosta izgovorjava.{{r|swei-2015}} == Standardi == Potem ko je bil {{IETF RFC|4627}} na voljo kot njegova »informativna« specifikacija od leta 2006, je bil JSON prvič standardiziran leta 2013 kot [[Ecma International|ECMA]]-404.{{r|spl02}} {{IETF RFC|8259}}, objavljen leta 2017, je trenutna različica internetnega standarda STD 90 in ostaja skladen z ECMA-404.{{r|bray-2017a}} Istega leta je bil JSON standardiziran tudi kot [[ISO/IEC]] 21778:2017.{{r|spl00}} Standarda ECMA in ISO/IEC opisujeta le dovoljeno skladnjo, medtem ko RFC zajema nekatere varnostne in interoperabilnostne vidike.{{r|bray-2014}} == Zgodovina == [[slika:Douglas Crockford.jpg|thumb|right|220px|[[Douglas Crockford]] na Yahoo Building leta 2007]] JSON je nastal iz potrebe po komunikacijskem protokolumed strežnikom in [[spletni brskalnik|brskalnikom]] v realnem času brez uporabe vtičnikov brskalnika, kot sta [[Adobe Flash|Flash]] ali [[java (programski jezik)|java]] [[aplet]]i, prevladujočih metod, ki so se uporabljale v zgodnjih 2000-ih.{{r|spl03}} Crockford je prvi določil in populariziral format JSON.{{r|croc-2011}} Akronim je nastal v podjetju State Software, ki so ga soustanovili Crockford in drugi, marca 2001. Soustanovitelji so se dogovorili, da bodo zgradili sistem, ki bo uporabljal standardne zmogljivosti brskalnika in zagotavljal [[abstrakcijska plast|abstrakcijsko plast]] za spletne razvijalce za ustvarjanje spletnih aplikacij z ohranjanjem stanja, ki bodo imele trajno dupleksno povezavo s spletnim strežnikom, tako da bosta odprti dve povezavi [[HTTP]] in bodo reciklirane pred standardnimi časovnimi omejitvami brskalnika, če ne bodo izmenjani nadaljnji podatki. Soustanovitelji so imeli okroglo mizo in glasovali o tem, ali naj se podatkovni format imenuje [[Java Speech Markup Language|JSML]] ({{jezik|en|JavaScript Markup Language}}) ali JSON ({{jezik|en|JavaScript Object Notation}}), pa tudi pod kakšno vrsto [[programska licenca|licence]] naj bo na voljo. Spletna stran JSON.org{{r|spl04}} je začela delovati leta 2001. Decembra 2005 je [[Yahoo!]] je začel ponujati nekatere svoje [[spletna storitev|spletne storitve]] v JSON.{{r|spl05}} Predhodnik knjižnic JSON je bil uporabljen v projektu otroške igre za trgovanje z digitalnimi sredstvi z imenom [[Cartoon Orbit]] na Communities.com, ki je uporabljal stranski vtičnik brskalnika z lastniškim formatom sporočil za manipulacijo elementov [[DHTML]]. Po odkritju zgodnjih zmogljivosti [[Ajax (programiranje)|Ajaxa]] so digiGroups, Noosh in drugi uporabili okvirje za posredovanje informacij v vidno polje uporabnikovega brskalnika brez osveževanja vizualnega konteksta spletne aplikacije, s čimer so ustvarili bogate spletne aplikacije v realnem času z uporabo le standardnih zmogljivosti HTTP, HTML in JavaScript iz brskalnikov [[Netscape (spletni brskalniki)|Netscape]] 4.0.5+ in [[Internet Explorer|Internet Explorer]] [[Internet Explorer 5|5+]]. Crockford je nato ugotovil, da bi se JavaScript lahko uporabljal kot objektno usmerjena oblika sporočil za tak sistem. Sistem je bil prodan podjetjem [[Sun Microsystems]], [[Amazon.com]] in [[Electronic Data Systems|EDS]]. JSON je temeljil na [[podmnožica|podmnožici]] [[skriptni jezik|skriptnega jezika]] [[JavaScript]] (natančneje na standardu ECMA-262, 3. izdaja – december 1999{{r|croc-2009}}) in se pogosto uporablja z JavaScriptom, vendar je od [[specifikacija, neodvisna od jezika|jezika neodvisni]] podatkovni format. Koda za [[razčlenjevanje (računalništvo)|razčlenjevanje]] in ustvarjanje podatkov JSON je na voljo v mnogih programskih jezikih. Spletna stran JSON navaja [[vezanje jezika|knjižnice]] JSON po jezikih. Oktobra 2013 je Ecma International objavila prvo izdajo svojega standarda JSON ECMA-404.{{r|spl02}} Istega leta je {{IETF RFC|7158}} uporabil ECMA-404 kot referenco. Leta 2014 je {{IETF RFC|7159}} postal glavna referenca za internetno uporabo JSON-a in nadomestil {{IETF RFC|4627}} in {{IETF RFC|7158}} (vendar je ECMA-262 in ECMA-404 ohranil kot glavni referenci). Novembra 2017 je [[ISO/IEC JTC 1/SC 22]] objavil ISO/IEC 21778:2017{{r|spl00}} kot mednarodni standard. 13. decembra 2017 je Projektna skupina za internetno inženirstvo ([[Internet Engineering Task Force]], IETF) z objavo {{IETF RFC|8259}}, ki je trenutna različica [[Internetni standard|Internetnega standarda]] STD 90, razveljavila {{IETF RFC|7159}}.{{r|bray-2017a}} Crockford je licenci JSON dodal klavzulo, v kateri je zapisano: »Programska oprema se uporablja za dobro, ne za zlo«, da bi knjižnice JSON odkril kot [[odprta koda|odprtokodne]], hkrati pa se je posmehoval korporativnim odvetnikom in tistim, ki so pretirano pedantni. Po drugi strani pa je ta klavzula povzročila težave z [[licenčna združljivost|licenčno združljivostjo]] JSON z drugimi odprtokodnimi licencami, saj [[odprtokodna programska oprema|odprtokodna]] in [[prosta programska oprema]] običajno ne pomenita nobenih omejitev glede namena uporabe.{{r|edge-2016}} == Skladnja == Naslednji primer prikazuje možno predstavitev JSON, ki opisuje osebo. <syntaxhighlight lang="json"> { "first_name": "John", "last_name": "Smith", "is_alive": true, "age": 27, "address": { "street_address": "21 2nd Street", "city": "New York", "state": "NY", "postal_code": "10021-3100" }, "phone_numbers": [ { "type": "home", "number": "212 555-1234" }, { "type": "office", "number": "646 555-4567" } ], "children": [ "Catherine", "Thomas", "Trevor" ], "spouse": null } </syntaxhighlight> === Kodiranje znakov === Čeprav je Crockford prvotno trdil, da je JSON stroga podmnožica [[JavaScript]]a in [[ECMAScript]]a,{{r|croc-2016}} njuna specifikacija dejansko dovoljuje veljavne dokumente JSON, ki niso veljaven JavaScript {{snd}} JSON dovoljuje, da se znaka za zaključek vrstice {{unichar|2028|VRSTIČNI LOČILNIK}} in {{unichar|2029|ODSTAVČNI LOČILNIK}} v narekovajih pojavita brez [[ubežni znak|ubežnih znakov]], medtem ko ECMAScript 2018 in starejši ne.{{r|holm-2011}}{{r|spl06}} To je posledica dejstva, da JSON ne dovoljuje samo »nadzornih znakov«. Za največjo prenosljivost so ti znaki ubežni s povratno (levo) [[poševnica|poševnico]]. Izmenjava JSON v odprtem ekosistemu mora biti kodirana v [[UTF-8]].{{r|bray-2017a}} Kodiranje podpira celoten nabor znakov [[Unicode]], vključno z znaki zunaj [[ravnina (Unicode)|osnovne večjezične ravnine]] (U+0000 do U+FFFF). Če pa so ti znaki ubežni, morajo biti zapisani z nadomestnimi pari [[UTF-16]]. Na primer, če se želi v JSON vključiti znak [[emodži]] {{unichar|1F610|NEVTRALNI OBRAZ}}: <syntaxhighlight lang="json"> { "face": "😐" } </syntaxhighlight> Ali: <syntaxhighlight lang="json"> { "face": "\uD83D\uDE10" } </syntaxhighlight> JSON je postal stroga podmnožica jezika ECMAScript od revizije jezika leta 2019.{{r|spl06}}{{r|spl07}} === Podatkovni tipi === Osnovni podatkovni tipi JSON so: * število: predznačeno desetiško število, ki lahko vsebuje ulomek in uporablja eksponentni [[znanstveni zapis|zapis E]], vendar ne more vključevati neštevilskih vrednosti, kot je [[NaN]]. Format ne razlikuje med celim številom in številom s plavajočo vejico. JavaScript uporablja [[format s plavajočo vejico dvojne točnosti]] [[IEEE-754]] za vse svoje numerične vrednosti (kasneje podpira tudi [[aritmetika poljubne točnosti|BigInt]]{{r|spl08}}), vendar lahko drugi jeziki, ki implementirajo JSON, števila kodirajo drugače. * [[znakovni niz]]: zaporedje [[prazni znakovni niz|nič]] ali več znakov Unicode. Znakovni nizi so ločeni z dvojnimi narekovaji in podpirajo poševnično [[ubežni znak|ubežno]] skladnjo. * [[Boolov podatkovni tip|Boolov]]: ena od vrednosti <code>true</code> ali <code>false</code> * [[polje (podatkovni tip)|polje]]: urejeni [[seznam (računalništvo)|seznam]] nič ali več elementov, od katerih je lahko vsak poljubnega tipa. Polja uporabljajo zapis v [[oglati oklepaj|oglatih oklepajih]] z elementi, ločenimi z [[vejica]]mi. * [[objekt (računalništvo)|objekt]]: zbirka [[par ime-vrednost|parov ime-vrednost]], kjer so imena (imenovana tudi ključi) znakovni nizi. Trenutni standard ECMA pravi: »Skladnja JSON ne nalaga nobenih omejitev znakovnim nizom, ki se uporabljajo kot imena, ne zahteva, da so znakovni nizi imen enolični, in ne pripisuje nobenega pomena vrstnemu redu parov ime/vrednost.«{{r|spl09}} Objekti so ločeni z [[zaviti oklepaj|zavitimi oklepaji]], pari pa se ločujejo z vejicami, znotraj vsakega para [[dvopičje]] »:« ločuje ključ ali ime od njegove vrednosti. * <code>[[ponični podatkovni tip|null]]</code>: prazna vrednost z uporabo besede <code>null</code> [[znak za presledek|Presledki]] so dovoljeni in prezrti okrog ali med skladenjskimi elementi (vrednosti in ločila, ne pa znotraj vrednosti znakovnega niza). Za presledke se v ta namen štejejo štirje specifični znaki: [[presledek (ločilo)|presledek]], [[vodoravni tabulator]], [[nova vrstica|pomik v novo vrstico]] in [[pomik na začetek vrstice]]. Zlasti [[oznaka vrstnega reda bajtov]] ne sme biti ustvarjena s skladno implementacijo (čeprav je lahko sprejeta pri razčlenjevanju JSON). JSON ne ponuja skladnje za [[komentar (programiranje)|komentarje]].{{r|croc-2012}} Zgodnje različice JSON (kot so določene v {{IETF RFC|4627}}) so zahtevale, da mora veljavno besedilo JSON vsebovati samo objekt ali tip polja, ki lahko vsebujeta druge tipe znotraj sebe. Ta omejitev je bila opuščena v {{IETF RFC|7158}}, kjer je bilo besedilo JSON na novo definirano kot poljubna serializirana vrednost. Števila v JSON so agnostična glede njihove predstavitve v programskih jezikih. Čeprav to omogoča serializiranje števil [[aritmetika poljubne točnosti|poljubne točnosti]], lahko povzroči težave s prenosljivostjo. Ker na primer ni razlikovanja med celoštevilskimi in plavajočimi vrednostmi, lahko nekatere implementacije obravnavajo <code>42</code>, <code>42.0</code>, and <code>4.2E+1</code> kot isto število, druge pa ne. Standard JSON ne postavlja zahtev glede podrobnosti implementacije, kot so [[celoštevilska prekoračitev|prekoračitev]], [[aritmetična podkoračitev|podkoračitev]], izguba točnosti, zaokroževanje ali [[predznačena ničla|predznačene ničle]], vendar priporoča, da se za »dobro interoperabilnost« ne pričakuje več kot točnost [[IEEE 754]] [[format s plavajočo vejico dvojne točnosti|binary64]]. Pri serializiranju dvojiške predstavitve števila s plavajočo vejico na ravni stroja (kot je binary64) v človeku berljivo desetiško predstavitev (kot so števila v JSON) in nazaj ni inherentne izgube točnosti {{snd}} obstajajo objavljeni algoritmi za točno in optimalno izvedbo te pretvorbe.{{r|andr-2016}} Komentarji so bili namerno izključeni iz JSON. Leta 2012 je Crockford njihovo odločitev o zasnovi opisal takole: »Odstranil sem komentarje iz JSON-a, ker sem videl, da jih ljudje uporabljajo za shranjevanje ukazov za razčlenjevanje, kar bi uničilo interoperabilnost.«{{r|croc-2012}} JSON ne dovoljuje »zaključnih vejic« {{snd}} vejice za zadnjo vrednostjo znotraj podatkovne strukture.{{r|spl10}} Zaključne vejice so pogosta značilnost [[#Izpeljanke|izpeljank JSON]] za izboljšanje enostavnosti uporabe.{{r|spl11}} == Interoperabilnost == {{IETF RFC|8259}} opisuje nekatere vidike skladnje JSON, ki so sicer dovoljeni v skladu s specifikacijami, vendar lahko povzročijo težave z interoperabilnostjo. * nekatere implementacije JSON sprejemajo samo besedila JSON, ki predstavljajo objekt ali polje. Zaradi interoperabilnosti bi morale aplikacije, ki si izmenjujejo JSON, prenašati sporočila, ki so objekti ali polja. * specifikacije dovoljujejo objekte JSON, ki vsebujejo več članov z istim imenom. Obnašanje implementacij, ki obdelujejo objekte s podvojenimi imeni, je nepredvidljivo. Zaradi interoperabilnosti se morajo aplikacije pri prenosu objektov JSON izogibati podvojenim imenom. * specifikacije izrecno določajo, da vrstni red članov v objektih JSON ni pomemben. Zaradi interoperabilnosti se morajo aplikacije izogibati dodeljevanju pomena vrstnemu redu članov, tudi če programska oprema za razčlenjevanje ta vrstni red naredi vidnega. * čeprav specifikacije ne omejujejo velikosti ali točnosti številskih literalov JSON, jih pogosto uporabljena implementacija JavaScript shranjuje kot količine IEEE754 »binary64«. Zaradi interoperabilnosti se morajo aplikacije izogibati prenosu števil, ki jih ni mogoče predstaviti na ta način, na primer 1E400 ali 3,141592653589793238462643383279. * čeprav specifikacije ne omejujejo kodiranja znakov Unicode v besedilu JSON, velika večina implementacij predvideva kodiranje [[UTF-8]] {{snd}} zaradi interoperabilnosti bi morale aplikacije sporočila JSON vedno in samo kodirati v UTF-8. * specifikacije ne prepovedujejo prenosa zaporedij bajtov, ki nepravilno predstavljajo znake Unicode. Zaradi interoperabilnosti bi morale aplikacije prenašati sporočila, ki ne vsebujejo takšnih zaporedij bajtov. * specifikacija ne omejuje načina, kako aplikacije primerjajo znakovne nize Unicode. Zaradi interoperabilnosti bi morale aplikacije takšne primerjave vedno izvajati po posameznih kodnih enotah. Leta 2015 je IETF objavila {{IETF RFC|7493}}, ki opisuje »format sporočila I-JSON«, omejeni profil JSON, ki omejuje skladnjo in obdelavo JSON, da bi se čim bolj izognilo tem težavam z interoperabilnostjo. === Semantika === Čeprav JSON zagotavlja skladenjski okvir za izmenjavo podatkov, nedvoumna izmenjava podatkov zahteva tudi dogovor med proizvajalcem in potrošnikom o semantiki specifične rabe skladnje JSON.{{r|spl12}} Zgled, kjer je tak dogovor potreben, je serializacija podatkovnih tipov, ki niso del standarda JSON, na primer [[datum]]i in [[regularni izraz|regularni izrazi]]. == Metapodatki in shema == Uradni [[tip MIME]] za besedilo JSON je <code>application/json</code>,{{r|spl13}} in večina sodobnih implementacij ga je sprejela. Med starejše tipe MIME spadajo <code>text/json</code>, <code>text/x-json</code> in <code>text/javascript</code>.{{r|spl14}} Standardna [[datotečna pripona|pripona imena datoteke]] je <code>.json</code>.{{r|bray-2017b}} ''Shema JSON'' določa format, temelječ na JSON, za definiranje strukture podatkov JSON za validacijo, dokumentacijo in nadzor interakcije. Zagotavlja pogodbo za podatke JSON, ki jih zahteva določena aplikacija, in kako je te podatke mogoče spremeniti.{{r|spl15}} Shema JSON temelji na konceptih iz [[XML Schema (W3C)|XML Schema]] (XSD), vendar temelji na JSON. Tako kot pri XSD se lahko ista orodja za serializacijo/deserializacijo uporabljajo tako za shemo kot za podatke in je samoopisna. Določena je v [[Internet Draft]]u pri IETF, pri čemer je najnovejša različica iz leta 2024 »Draft 2020-12«.{{r|spl16}} Za različne programske jezike je na voljo več validatorjev,{{r|spl17}} vsak z različnimi stopnjami skladnosti. Standard JSON ne podpira [[referenca (računalništvo)|referenc]] na objekte, vendar obstaja osnutek standarda IETF za reference na objekte, ki temeljijo na JSON.{{r|zyp--2012}} == Uporabe == [[JSON-RPC]] je protokol za [[proženje procedur na daljavo|oddaljeno proženje procedur]] (RPC), zgrajen na JSON-u kot nadomestilo za [[XML-RPC]] ali [[SOAP]]. Gre za preprost protokol, ki definira le peščico podatkovnih tipov in ukazov. JSON-RPC omogoča sistemu pošiljanje obvestil (informacij strežniku, ki ne zahtevajo odgovora) in mnogokratnih klicev strežniku, na katere je mogoče odgovoriti zunaj vrstnega reda. [[Asinhroni JavaScript in JSON]] (ali AJAJ) se nanašata na isto metodologijo [[dinamična spletna stran|dinamičnih spletnih strani]] kot [[Ajax (programiranje)|Ajax]], le da se namesto [[XML]] uporablja podatkovni format JSON. AJAJ je tehnika spletnega razvoja, ki [[spletna stran|spletni strani]] omogoča, da po nalaganju v [[spletni brskalnik]] zahteva nove podatke. Običajno s strežnika prikaže nove podatke kot odgovor na uporabnikova dejanja na tej spletni strani. Na primer, kar uporabnik vnese v [[besedilno polje|iskalno polje]], odjemalska koda nato pošlje strežniku, ki takoj odgovori s [[spustni seznam|spustnim seznamom]] ustreznih elementov [[podatkovna zbirka|podatkovne zbirke]]. JSON se je kot [[konfiguracijska datoteka|konfiguracijski jezik]] uporabljal [[ad hoc]]. Vendar pa ne podpira komentarjev. Leta 2012 je Crockford, ustvarjalec JSON-a, o komentarjih v JSON-u, ko se uporablja kot konfiguracijski jezik, povedal naslednje: »Vem, da pomanjkanje komentarjev nekatere ljudi žalosti, vendar ne bi smelo. Recimo, da uporabljate JSON za shranjevanje konfiguracijskih datotek, ki jih želite označiti. Kar vstavite vse komentarje, ki jih želite. Nato jih posredujte razčlenjevalniku JSON prek JSMin{{r|croc-2019}}.«{{r|croc-2012}} [[MongoDB]] za svojo [[dokumentno usmerjena podatkovna zbirka|dokumentno usmerjeno podatkovno zbirko]] uporablja podatke, podobne JSON-u. Nekatere [[relacijska podatkovna zbirka|relacijske podatkovne zbirke]] imajo dodano podporo za izvorne podatkovne tipe JSON, kot sta JSONB v PostgreSQL{{r|spl18}} in JSON v MySQL.{{r|spl19}} To razvijalcem omogoča neposredno vstavljanje podatkov JSON, ne da bi jih morali pretvoriti v drugo obliko. == Varnost == Ker je JSON podmnožica JavaScripta, lahko pride do napačnega prepričanja, da je varno posredovati besedila JSON funkciji JavaScript <code>[[eval]]()</code>. To ni varno, saj nekatera veljavna besedila JSON, zlasti tista, ki vsebujejo {{unichar|2028|VRSTIČNO LOČILO}} ali {{unichar|2029|ODSTAVČNO LOČILO}}, niso veljavna koda JavaScript, dokler specifikacije JavaScripta niso bile posodobljene leta 2019 in tako starejši pogoni morda ne podpirajo te kode.{{r|holm-2011}} Da bi se izognili mnogim pastem, ki jih povzroča izvajanje poljubne kode z interneta, je bila v peto izdajo ECMAScripta najprej dodana nova funkcija {{code|lang=javascript|code=JSON.parse()}},{{r|spl20}} ki jo od leta 2017 podpirajo vsi večji brskalniki. Za nepodprte brskalnike Crockford zagotavlja knjižnico JavaScript, združljivo z API-jem.{{r|spl21}} Poleg tega je predlog TC39 »Subsume JSON« od revizije jezika leta 2019 ECMAScript uvrstil v strogo supermnožico JSON.{{r|spl06}}{{r|spl07}} Različne implementacije razčlenjevalnikov JSON so utrpele težave z [[napad za zavrnitev storitve|napadi za zavrnitev storitev]] in [[ranljivost množičnega dodeljevanja|ranljivostjo množičnega dodeljevanja]].{{r|spl22}}{{r|spl23}} == Alternative == {{glej tudi|primerjava formatov serializacije podatkov}} JSON se promovira kot nizkoproračunska alternativa XML-u, saj imata oba formata široko podporo za ustvarjanje, branje in dekodiranje v resničnih situacijah, kjer se pogosto uporabljata.{{r|spl24}} Glede na specifičen primer uporabe alternative JSON vključujejo: * za besedilne formate, [[vrednosti, ločene z vejicami|CSV]] in [[#Supermnožice|supermnožice]] JSON (glej spodaj). Ion ponuja tudi besedilni format, ki je supermnožica JSON (širši nabor primarnih tipov, opomb, komentarjev in omogočanje zaključnih vejic).{{r|spl25}} * za hitrejšo obdelavo na račun človeške berljivosti so med formati izmenjave podatkov, ki lahko izražajo vse objekte JSON, [[CBOR]] (standard IETF RFC) in dvojiški [[Ion (serializacijski format)|Ion]].{{r|spl25}} Tudi Googlov [[Protocol Buffers]] lahko zapolni to nišo zaradi možnosti razčlenjevanja brez sheme, vendar ni namenjen kot izmenjevalni jezik. Poleg tega imajo podatkovne zbirke, kot sta SQLite in PostgreSQL, svoje lastne notranje dvojiške predstavitve, imenovane »JSONB«, ki niso namenjene zunanji uporabi.{{r|spl26}} === XML === {{glavni|XML}} [[XML]] se uporablja za opis strukturiranih podatkov in serializacijo objektov. Obstajajo različni protokoli, temelječi na XML, ki predstavljajo isto vrsto podatkovnih struktur kot JSON za isto vrsto izmenjave podatkov. Podatke je mogoče v XML kodirati na več načinov. Najobsežnejša oblika z uporabo parov oznak ima za posledico veliko večjo (po številu znakov) predstavitev kot JSON, če pa so podatki shranjeni v atributih in obliki ''kratkih oznak'', kjer je zaključna oznaka zamenjana z {{code|/>}}, je predstavitev pogosto približno enake velikosti kot JSON ali le malo večja.{{r|lee--2013}} Vendar ima lahko atribut XML samo eno vrednost in vsak atribut se lahko na vsakem elementu pojavi največ enkrat. XML ločuje podatke od [[metapodatek|metapodatkov]] (z uporabo elementov in atributov), medtem ko JSON nima takšnega koncepta. Druga ključna razlika je naslavljanje vrednosti. JSON ima objekte s preprostim preslikavanjem ključa v vrednost, medtem ko se v XML naslavljanje dogaja na ''vozliščih'', od katerih vsako prejme edinstven ID prek procesorja XML. Poleg tega standard XML definira skupni atribut {{code|xml:id}}, ki ga lahko uporabnik uporabi za eksplicitno nastavitev ID-ja. Imena oznak XML ne smejo vsebovati nobenega od znakov <code>!"#$%&amp;'()*+,/;&lt;=&gt;?@[\]^`{|}~</code>, niti presledka, in se ne smejo začeti z {{code|-}}, {{code|.}} ali številsko števko, medtem ko se ključi JSON lahko (tudi če morata biti narekovaj in poševnica ubežna).{{r|spl27}} Vrednosti XML so znakovni nizi ''znakov'' brez vgrajene [[tipska varnost|tipske varnosti]]. XML ima koncept [[shema XML|sheme]], ki dovoljuje močno tipiziranje, uporabniško definirane tipe, vnaprej definirane oznake in formalno strukturo, kar omogoča formalno validacijo toka XML. JSON ima vgrajenih več tipov in podoben koncept sheme v [[#Metapodatki in shema|shemi JSON]]. XML podpira komentarje, medtem ko JSON ne.{{r|sate-2014}}{{r|croc-2012}} === TOML === {{glavni|TOML}} [[TOML]] (»Tom's Obvious, Minimal Language« (prvotno »Tom's Own Markup Language«)){{r|pres-2013}} je datotečni format za konfiguracijske datoteke.{{r|pres-2021}} Zasnovan je tako, da ga je enostavno brati in pisati, saj je minimalističen (za razliko od bolj kompleksnega [[YAML]]) in uporablja človeku berljivo skladnjo. Projekt standardizira implementacijo vseprisotnega formata [[datoteka INI|datoteke INI]] (ki ga je v veliki meri nadomestil) in odpravlja dvoumnost pri njegovi interpretaciji. == Supermnožice == Podpora za komentarje in druge funkcije se je izkazala za koristno, kar je privedlo do ustvarjanja več nestandardnih [[supermnožica|supermnožic]] JSON. Med njimi so HJSON,{{r|edel-2018}} HOCON in JSON5 (ki kljub svojemu imenu ni peta različica JSON).{{r|mcco-2018}}{{r|spl28}} === YAML === {{glej tudi|YAML#JSON}} [[YAML]] različice 1.2 je supermnožica JSON {{snd}} prejšnje različice niso bile strogo združljive. Na primer, zamenjava ubežnega znaka (desne) poševnice {{code|/}} s povratno (levo) poševnico {{code|\}} je veljavna v JSON, ni pa bila veljavna v YAML.{{r|spl29}} YAML podpira komentarje, JSON pa ne.{{r|spl29}}{{r|mcco-2018}}{{r|croc-2012}} === CSON === '''CSON''' (»[[CoffeeScript]] Object Notation«) uporablja [[pravilo prepovedanega položaja|pomembno zamikanje]] in tipke brez narekovajev ter predpostavlja deklaracijo zunanjega objekta. Uporabljen je bil za konfiguriranje [[Atom (urejevalnik besedil)|urejevalnika besedil Atom]] na [[GitHub]]u.{{r|dohm-2014}}{{r|spl30}}{{r|spl31}} Obstaja tudi nepovezan projekt z imenom '''CSON''' (»Cursive Script Object Notation«), ki je skladenjsko bolj podoben JSON-u.{{r|seon-2021}} === HOCON === '''HOCON''' (»Human-Optimized Config Object Notation«) je format za [[človeku berljivi medij in podatki|človeku berljive]] podatke in supermnožica JSON.{{r|spl32}} Uporabe HOCON so: * uporablja se večinoma skupaj s [[spletno ogrodje|spletnim ogrodjem]] [[Play Framework]],{{r|spl33}} in ga je razvilo podjetje [[Lightbend]]. * podprt je tudi kot konfiguracijski format za projekte [[.NET]] prek Akka.NET{{r|spl34}}{{r|spl35}} in [[Puppet (programska oprema)|Puppet]].{{r|spl36}} * TIBCO Streaming:{{r|spl37}} HOCON je primarna oblika konfiguracijske datoteke za družino izdelkov TIBCO Streaming{{r|spl38}} (StreamBase, LiveView in Artifact Management Server) od različice TIBCO Streaming Release 10.{{r|spl39}} * je tudi primarna oblika konfiguracijske datoteke za več podsistemov programa Exabeam Advanced Analytics.{{r|spl40}} * [[Jitsi]] ga uporablja kot »nov« konfiguracijski sistem in za datoteke s priponami [[.properties]] kot rezervno možnost.{{r|spl41}}{{r|spl42}} === JSON5 === '''JSON5''' (»JSON5 Data Interchange Format«) je razširitev skladnje JSON, ki je, tako kot JSON, tudi veljavna skladnja JavaScript. Specifikacija se je začela leta 2012 in končala leta 2018 z različico 1.0.0.{{r|spl43}} Glavne razlike v primerjavi s skladnjo JSON so: * neobvezne zaključne vejice * nenarekovani objektni ključi * enojni narekovaji in mnogovrstični znakovni nizi * dodatne oblike zapisa števil * komentarji Skladnja JSON5 je podprta v nekaterih programskih opremah kot razširitev skladnje JSON, na primer v [[FOSS| prostem in odprtokodnem]] relacijskem [[pogon podatkovne zbirke|pogonu podatkovne zbirke]] [[SQLite]].{{r|spl44}} === JSONC === '''JSONC''' (JSON with Comments) je podmnožica JSON5, ki se uporablja v [[Microsoft]]ovem [[integrirano razvojno okolje|integriranem razvojnem okolju]] [[Visual Studio Code]]:{{r|spl45}}{{r|dels-2023}} * podpira enovrstične komentarje (<code>//</code>) in blokovne komentarje (<code>/* */</code>){{r|fris-2025}} * sprejema zaključne vejice, vendar se jih ne priporoča in urejevalnik bo prikazal opozorilo == Izpeljanke == Na podlagi specifikacije JSON ali iz nje je bilo zgrajenih več formatov serializacije. Primeri vključujejo: * [[GeoJSON]], format, zasnovan za predstavitev preprostih geografskih značilnosti{{r|butl-2016}}{{r|spl46}} * [[JSON-LD]], metoda kodiranja [[povezani podatek|povezanih podatkov]] z uporabo JSON{{r|spl47}}{{r|spl48}} * [[JSON-RPC]], protokol za [[proženje procedur na daljavo|oddaljeno proženje procedur]], kodiran v JSON{{r|spl49}} * [[JsonML]], lahki označevalni jezik, ki se uporablja za preslikavo med [[XML]] in JSON{{r|spl50}}{{r|mcka-2022}} * [[Smile (format izmenjave podatkov)]]{{r|spl51}}{{r|gupt-2019}} * [[UBJSON]], dvojiški format za izmenjavo računalniških podatkov, ki posnema JSON, vendar zahteva manj bajtov podatkov{{r|spl52}}{{r|spl53}} * [[Jsonnet]] je domensko specifičen jezik, ki [[programiranje na osnovi prototipov|temelji na prototipih]] in ustvarja datoteke JSON. Vsi dokumenti JSON so veljavni programi Jsonnet, ki se bodo ob zagonu izdali nespremenjeni. Jsonnet razširja JSON s podporo spremenljivkam, uvozom, zankam, komentarjem itd.{{r|feul-2021}}{{r|hege-2024}} Jsonnet se uporablja kot konfiguracijski jezik za inženiring infrastrukture v oblaku.{{r|lian-2017}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|BSON|en|BSON}} * {{medjezikovna povezava|primerjava formatov serializacije podatkov|en|comparison of data-serialization formats}} * {{medjezikovna povezava|Extensible Data Notation|en|Extensible Data Notation}} * Amazon {{medjezikovna povezava|Ion (serializacijski format)|lt=Ion|en|Ion (serialization format)}}{{snd}} supermnožica JSON (čeprav omejena na [[UTF-8]], kot JSON za izmenjavo, za razliko od splošnega JSON) * {{medjezikovna povezava|Jackson (API)|en|Jackson (API)}} * {{medjezikovna povezava|jaql|en|jaql}} {{snd}} funkcionalni jezik za obdelavo podatkov in poizvedbe, ki se najpogosteje uporablja za obdelavo poizvedb JSON * {{medjezikovna povezava|jg (programski jezik)|lt=jq|en|jq (programming language)}} {{snd}} »poizvedbeni jezik JSON« in visokonivojski programski jezik * {{medjezikovna povezava|JSONiq|en|JSONiq}} {{snd}} JSON-usmerjeni jezik za poizvedbe in obdelavo, ki temelji na [[XQuery]] * {{medjezikovna povezava|pretakanje JSON|en|JSON streaming}} * {{medjezikovna povezava|S-izraz|en|S-expression}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb|refs= {{efn|name="op00"|Angleška izgovorjava {{IPAc-en|ˈ|dʒ|eɪ|s|ən}} ali {{IPAc-en|ˈ|dʒ|eɪ|ˌ|s|ɒ|n}}.}} {{efn|name="op01"|Crockford uporablja [[neozaimek|neozaimka]] ''pe/per'' ([[#SKL-croc-2022|Crockford (2022)]]). V tem članku se za poenostavitev in razumevanje uporabljata ''oni/njih''.}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="andr-2016">[[#SKL-andr-2016|Andrysco; Jhala; Lerner (2016)]].</ref> <ref name="bray-2014">[[#SKL-bray-2014|Bray (2014)]].</ref> <ref name="bray-2017a">[[#SKL-bray-2017a|Bray (2017a)]].</ref> <ref name="bray-2017b">[[#SKL-bray-2017b|Bray (2017b)]].</ref> <ref name="butl-2016">[[#SKL-butl-2016|Butler; ''idr.'' (2016)]].</ref> <ref name="croc-2009">[[#SKL-croc-2009|Crockford (2009)]].</ref> <ref name="croc-2011">[[#SKL-croc-2011|Crockford (2011)]].</ref> <ref name="croc-2012">[[#SKL-croc-2012|Crockford (2012)]].</ref> <ref name="croc-2016">[[#SKL-croc-2016|Crockford (2016)]].</ref> <ref name="croc-2019">[[#SKL-croc-2019|Crockford (2019)]].</ref> <!--<ref name="croc-2022">[[#SKL-croc-2022|Crockford (2022)]].</ref>--> <ref name="dels-2023">[[#SKL-dels-2023|Del Sole (2023)]], str. 46.</ref> <ref name="dohm-2014">[[#SKL-dohm-2014|Dohm (2014)]].</ref> <ref name="edel-2018">[[#SKL-edel-2018|Edelman; Lowe; Oswalt (2018)]].</ref> <ref name="edge-2016">[[#SKL-edge-2016|Edge (2016)]].</ref> <ref name="feul-2021">[[#SKL-feul-2021|Feuling (2021)]], str. 129.</ref> <ref name="fris-2025">[[#SKL-fris-2025|Frisbie (2025)]].</ref> <ref name="gupt-2019">[[#SKL-gupt-2019|Gupta (2019)]].</ref> <ref name="hege-2024">[[#SKL-hege-2024|Hegedus (2024)]], str. 194&ndash;198.</ref> <ref name="holm-2011">[[#SKL-holm-2011|Holm (2011)]].</ref> <ref name="lee--2013">[[#SKL-lee--2013|Lee (2013)]].</ref> <ref name="lian-2017">[[#SKL-lian-2017|Liang; Davidson (2017)]].</ref> <ref name="mcco-2018">[[#SKL-mcco-2018|McCombs (2018)]].</ref> <ref name="mcka-2022">[[#SKL-mcka-2022|McKamey (2022)]].</ref> <ref name="pres-2013">[[#SKL-pres-2013|Preston-Werner (2013)]].</ref> <ref name="pres-2021">[[#SKL-pres-2021|Preston-Werner; Gedam (2021)]].</ref> <ref name="sate-2014">[[#SKL-sate-2014|Saternos (2014)]], str. 45.</ref> <ref name="seon-2021">[[#SKL-seon-2021|Seonghoon (2021)]].</ref> <ref name="swei-2015">[[#SKL-swei-2015|Sweigart (2015)]], str. 319.</ref> <ref name="zyp--2012">[[#SKL-zyp--2012|Zyp (2012)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= ISO/IEC 21778:2017 Information technology — The JSON data interchange syntax | website= ISO | lang= en | url= https://www.iso.org/standard/71616.html | accessdate= 2025-06-24}}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= ECMA-404: The JSON Data Interchange Syntax | date= december 2017 | publisher= [[Ecma International]] | edition= 2. | page= iii, opomba na dnu | lang= en | url= https://ecma-international.org/publications-and-standards/standards/ecma-404/ | accessdate= 2024-04-29 | archive-url= https://web.archive.org/web/20191027160438/http://www.ecma-international.org/publications/files/ECMA-ST/ECMA-404.pdf | archive-date= 2019-10-27 | url-status= live | ref= spl01}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= ECMA-404: The JSON Data Interchange Format | date= oktober 2013 | publisher= Ecma International | edition= 1. | lang= en | url= https://ecma-international.org/publications-and-standards/standards/ecma-404/ | accessdate= 2023-11-20 | archive-url= https://web.archive.org/web/20131101200049/http://www.ecma-international.org/publications/files/ECMA-ST/ECMA-404.pdf | archive-date= 2013-11-01 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Unofficial Java History | date= 2014-05-26 | website= Edu4Java | lang= en | url= http://www.edu4java.com/en/java/unofficial-java-history.html | accessdate= 2019-08-30 | quote= Leta 1996 je Macromedia predstavila tehnologijo Flash, ki je nadomestila Java in ActiveX ter postala dejanski standard za animacijo na strani odjemalca. | archive-url= https://web.archive.org/web/20140526235903/http://www.edu4java.com/en/java/unofficial-java-history.html | archive-date= 2014-05-26}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= JSON | website= json.org | lang= en | url= http://json.org/}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= Using JSON with Yahoo! Web services | author= [[Yahoo!]] | url= http://developer.yahoo.com/common/json.html | accessdate= 2009-07-03 | archive-url= https://web.archive.org/web/20071011085815/http://developer.yahoo.com/common/json.html | archive-date= 2007-10-11}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Subsume JSON: Proposal to make all JSON text valid ECMA-262 | date= 2019-08-23 | publisher= Ecma TC39 | lang= en | url= https://tc39.es/proposal-json-superset/ | accessdate= 2019-08-27 }}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Advance to Stage 4 - tc39/proposal-json-superset | date= 2018-05-22 | website= GitHub | lang= en | url= https://github.com/tc39/proposal-json-superset/commit/0604b6083e18fe033a1520388b8c6146bcd79e23}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= BigInt - MDN Web doc glossary | website= Mozilla | lang= en | url= https://developer.mozilla.org/en-US/docs/Glossary/BigInt | accessdate= 2020-10-18}}</ref> <ref name="spl09">{{harvnb | ref= spl01 | ECMA-404, 2. izd. | page= 3}}: »Skladnja JSON ne nalaga nobenih omejitev znakovnim nizom, ki se uporabljajo kot imena, ne zahteva, da so znakovni nizi imen enolični, in ne pripisuje nobenega pomena vrstnemu redu parov ime/vrednost.«</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= Trailing commas - JavaScript {{!}} MDN | date= 2023-09-12 | website= developer.mozilla.org | lang= en-US | url= https://developer.mozilla.org/en-US/docs/Web/JavaScript/Reference/Trailing_commas | accessdate= 2023-12-16 }}</ref> <ref name="spl11">{{citat | title= JSON5 | publisher= json5 | lang= en | url= https://json5.org/ | accessdate= 2020-12-16 | archive-url= https://web.archive.org/web/20201129113821/https://json5.org/ | archive-date= 2020-11-29 }}</ref> <ref name="spl12">{{harvnb | ref= spl01 | ECMA-404, 2. izd. | page= iii}}: »Skladnja JSON ni specifikacija popolne izmenjave podatkov. Smiselna izmenjava podatkov zahteva dogovor med proizvajalcem in potrošnikom o semantiki, ki je povezana z določeno uporabo skladnje JSON. Kar JSON ponuja, je skladenjski okvir, na katerega je mogoče takšno semantiko povezati.«</ref> <ref name="spl13">{{citat | title= Media Types | work= iana.org | lang= en | url= https://www.iana.org/assignments/media-types/application/index.html | accessdate= 2015-09-13}}</ref> <ref name="spl14">{{citat | title= Correct Content-Type Header for JSON | date= 2023-01-13 | website= ReqBin | lang= en | url= https://reqbin.com/req/abghm4zf/json-content-type | accessdate= 2024-03-23}}</ref> <ref name="spl15">{{citat | title= JSON Schema and Hyper-Schema | work= json-schema.org | lang= en | url= https://json-schema.org | accessdate= 2021-06-08}}</ref> <ref name="spl16">{{citat | title= JSON Schema - Specification Links | website= json-schema.org | lang= en | url= https://json-schema.org/specification-links | accessdate= 2024-03-22}}</ref> <ref name="spl17">{{citat | title= JSON Schema Implementations | work= json-schema.org | lang= en | url= https://json-schema.org/implementations.html | accessdate= 2021-06-08 | archive-url= https://web.archive.org/web/20210616234051/http://json-schema.org/implementations.html | archive-date= 2021-06-16 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl18">{{citat | title= JSONB data type | work= www.cockroachlabs.com | lang= en | url= https://www.cockroachlabs.com/docs/stable/jsonb#:~:text=The%20JSONB%20data%20type%20stores%20JSON%20(JavaScript,JSONB%20value%2C%20which%20eliminates%20whitespace%2C%20duplicate%20keys%2C | accessdate= 2025-04-01}}</ref> <ref name="spl19">{{citat | title= The JSON data type | work= dev.mysql.com | lang= en | url= https://dev.mysql.com/doc/refman/8.4/en/json.html | accessdate= 2025-04-01}}</ref> <ref name="spl20">{{citat | title= ECMA-262: ECMAScript Language Specification | date= december 2009 | edition= 5. | url= https://ecma-international.org/publications-and-standards/standards/ecma-262/ | accessdate= 2011-03-18 | archive-url= https://web.archive.org/web/20110414214458/http://www.ecma-international.org/publications/files/ECMA-ST/ECMA-262.pdf | archive-date= 2011-04-14 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl21">{{citat | title= douglascrockford/JSON-js | date= 2019-08-13 | website= GitHub | lang= en | url= https://github.com/douglascrockford/JSON-js/blob/master/json2.js}}</ref> <ref name="spl22">{{citat | title= Denial of Service and Unsafe Object Creation Vulnerability in JSON (CVE-2013-0269) | website= ruby-lang.org | lang= en | url= https://www.ruby-lang.org/en/news/2013/02/22/json-dos-cve-2013-0269/ | accessdate= 2016-01-05}}</ref> <ref name="spl23">{{citat | title= Microsoft .NET Framework JSON Content Processing Denial of Service Vulnerability | website= tools.cisco.com | lang= en | url= http://tools.cisco.com/security/center/viewAlert.x?alertId=31048 | accessdate= 2016-01-05 | archive-url= https://web.archive.org/web/20181106233952/http://tools.cisco.com/security/center/viewAlert.x?alertId=31048 | archive-date= 2018-11-06}}</ref> <ref name="spl24">{{citat | title= JSON: The Fat-Free Alternative to XML | publisher= json.org | lang= en | url= http://www.json.org/xml.html | accessdate= 2011-03-14 }}</ref> <ref name="spl25">{{citat | title= Amazon Ion | publisher= [[Amazon.com|Amazon]] | lang= en | url= https://amazon-ion.github.io/ion-docs/index.html | accessdate= 2024-08-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20240812225059/http://amazon-ion.github.io/ion-docs/index.html | archive-date= 2024-08-12 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl26">{{citat | title= The SQLite JSONB Format | website= sqlite.org | lang= en | url= https://sqlite.org/jsonb.html}}</ref> <ref name="spl27">{{citat | title= XML 1.1 Specification | publisher= World Wide Web Consortium | lang= en | url= https://www.w3.org/TR/xml11/ | accessdate= 2019-08-26}}</ref> <ref name="spl28">{{citat | title= HOCON (Human-Optimized Config Object Notation) | date= 2019-01-28 | website= GitHub | lang= en | url= https://github.com/lightbend/config/blob/master/HOCON.md | accessdate= 2019-08-28 | quote= Primarni cilj je: ohraniti semantiko (drevesno strukturo; nabor tipov; kodiranje/ubežno kodiranje) iz JSON-a, vendar ga narediti bolj priročnega kot obliko konfiguracijske datoteke, ki jo lahko ureja človek.}}</ref> <ref name="spl29">{{citat | title= YAML Ain't Markup Language (YAML) Version 1.2 | work= yaml.org | lang= en | url= http://www.yaml.org/spec/1.2/spec.html | accessdate= 2015-09-13}}</ref> <ref name="spl30">{{citat | title= Basic Customization | website= [[Atom (urejevalnik besedil)|Atom]] Flight Manual | publisher= [[GitHub]] | lang= en | url= https://flight-manual.atom-editor.cc/using-atom/sections/basic-customization/#configuring-with-cson | accessdate= 2024-04-29 | archive-url= https://web.archive.org/web/20240429181349/https://flight-manual.atom-editor.cc/using-atom/sections/basic-customization/ | archive-date= 2024-04-29 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl31">{{citat | title= CSON | date= 2023-12-20 | publisher= Bevry | via= [[GitHub]] | lang= en | url= https://github.com/bevry/cson | accessdate= 2024-04-29 | archive-url= https://web.archive.org/web/20240423234311/http://github.com/bevry/cson | archive-date= 2024-04-23 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl32">{{citat | title= config/HOCON.md at master · lightbend/config | website= GitHub | lang= en | url= https://github.com/lightbend/config | accessdate= 2021-08-05}}</ref> <ref name="spl33">{{citat | title= Config File - 2.5.x | website= www.playframework.com | lang= en | url= https://www.playframework.com/documentation/2.5.x/ConfigFile | accessdate= 2021-08-05}}</ref> <ref name="spl34">{{citat | title= Akka.NET HOCON Docs | website= getakka.net | lang= en | url= https://getakka.net/articles/hocon/index.html}}</ref> <ref name="spl35">{{citat | title= Akka.NET Documentation | website= getakka.net | lang= en | url= https://getakka.net/ | access-date= 2021-08-05}}</ref> <ref name="spl36">{{citat | title= Managing HOCON configuration files with Puppet | website= puppet.com | lang= en | url= https://puppet.com/blog/managing-hocon-configuration-files-puppet | accessdate= 2023-03-04 | archive-date= 2017-02-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20170211075556/https://puppet.com/blog/managing-hocon-configuration-files-puppet | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl37">{{citat | title= StreamBase Documentation | website= docs.streambase.com | lang= en | url= https://docs.streambase.com/latest/index.jsp | accessdate= 2021-08-05}}</ref> <ref name="spl38">{{citat | title= Configuration Guide | website= docs.streambase.com | lang= en | url= https://docs.streambase.com/latest/topic/com.streambase.sb.ide.help/data/html/hocon/index.html | accessdate= 2021-08-05}}</ref> <ref name="spl39">{{citat | title= StreamBase New and Noteworthy Archive | website= docs.streambase.com | lang= en | url= https://docs.streambase.com/latest/topic/com.streambase.sb.ide.help/data/html/dochome/xarchive-sb-noteworthy.html | accessdate= 2021-08-05}}</ref> <ref name="spl40">{{citat | title= Exabeam Advanced Analytics Release Notes | website= docs.exabeam.com | lang= en | url= https://docs.exabeam.com/en/advanced-analytics/i48/release-notes/109536-what-s-new.html | accessdate= 2023-03-04 | archive-date= 2020-10-20 | archive-url= https://web.archive.org/web/20201020195403/https://docs.exabeam.com/en/advanced-analytics/i48/release-notes/109536-what-s-new.html | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl41">{{citat | author1= JITSI Project | title= Config phase 1 | website= [[GitHub]] | lang= en | url= https://github.com/jitsi/jitsi-videobridge/commit/676fb3df696c4737ac086fb856af1f85c6ded90e | accessdate= 2021-02-16}}</ref> <ref name="spl42">{{citat | author1= JITSI Project | title= reference.conf | website= GitHub | lang= en | url= https://github.com/jitsi/jicofo/blob/add-selection-test/src/main/resources/reference.conf | accessdate= 2021-02-16}}</ref> <ref name="spl43">{{citat | title= The JSON5 Data Interchange Format | website= spec.json5.org | lang= en | url= https://spec.json5.org/ | accessdate= 2022-06-25}}</ref> <ref name="spl44">{{citat | title= JSON Functions And Operators | website= sqlite.org | lang= en | url= https://www.sqlite.org/json1.html#json5_extensions | accessdate= 2023-06-25 }}</ref> <ref name="spl45">{{citat | title= JSON with Comments - JSON editing in Visual Studio Code | website= Visual Studio Code | publisher= [[Microsoft]] | lang= en | url= https://code.visualstudio.com/docs/languages/json#_json-with-comments | accessdate= 2024-04-29}}</ref> <ref name="spl46">{{citat | title= GeoJSON | website= geojson.org | lang= en | url= https://geojson.org/ | accessdate= 2022-08-07 }}</ref> <ref name="spl47">{{citat | title= JSON-LD 1.1 | date= 2020-07-16 | website= [[World Wide Web Consortium]] | lang= en | url= https://www.w3.org/TR/json-ld/ | accessdate= 2022-06-17}}</ref> <ref name="spl48">{{citat | title= JSON-LD - JSON for Linking Data | website= json-ld.org | lang= en | url= https://json-ld.org/ | accessdate= 2022-08-07}}</ref> <ref name="spl49">{{citat | title= JSON-RPC | website= jsonrpc.org | lang= en | url= https://www.jsonrpc.org/ | accessdate= 2022-06-17}}</ref> <ref name="spl50">{{citat | title= JsonML (JSON Markup Language) | website= JsonML.org | lang= en | url= http://www.jsonml.org/ | accessdate= 2022-06-17}}</ref> <ref name="spl51">{{citat | title= FasterXML/smile-format-specification: New home for Smile format | website= GitHub | lang= en | url= https://github.com/FasterXML/smile-format-specification | accessdate= 2022-06-17}}</ref> <ref name="spl52">{{citat | title= Universal Binary JSON Specification – The universally compatible format specification for Binary JSON | website= ubjson.org | lang= en | url= https://ubjson.org/ | accessdate= 2022-06-17}}</ref> <ref name="spl53">{{citat | title= UBJSON - JSON for Modern C++ | website= json.nlohmann.me | lang= en | url= https://json.nlohmann.me/features/binary_formats/ubjson/ | accessdate= 2022-08-07}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Andrysco | first1= Marc | last2= Jhala | first2= Ranjit | last3= Lerner | first3= Sorin | title= Printing Floating-Point Numbers: An Always Correct Method | date= 2016-02-18 | website= cseweb.ucsd.edu | lang= en | url= https://cseweb.ucsd.edu/~mandrysc/pub/dtoa.pdf | accessdate= 2025-05-31 | ref= SKL-andr-2016 }} * {{citat | last1= Bray | first1= Tim | authorlink1= Tim Bray | title= JSON Redux AKA RFC7159 | date= 2014-03-06 | work= Ongoing | lang= en | url= https://www.tbray.org/ongoing/When/201x/2014/03/05/RFC7159-JSON | accessdate= 2014-03-16 | ref= SKL-bray-2014 }} * {{citat | last1= Bray | first1= Tim | authorlink1= | title= The JavaScript Object Notation (JSON) Data Interchange Format | date= december 2017 | publisher= [[Internet Engineering Task Force]] | issn= 2070-1721 | doi= 10.17487/RFC8259 | ref= SKL-bray-2017a}}. STD 90. RFC 8259. Internet Standard 90. Zastara RFC 7159. * {{citat | last1= Bray | first1= Tim | authorlink1= | title= 11. IANA Considerations | journal= RFC 8259: The JavaScript Object Notation (JSON) Data Interchange Format | date= december 2017 | publisher= [[Internet Engineering Task Force|IETF]] | editor-last1= Bray | editor-first1= Tim | doi= 10.17487/RFC8259 | s2cid= 263868313 | url= https://datatracker.ietf.org/doc/html/rfc8259#section-11 | ref= SKL-bray-2017b }} * {{citat | last1= Butler | first1= H. | last2= Daly | first2= M. | last3= Doyle | first3= A. | last4= Gillies | first4= Sean | last5= Schaub | first5= T. | last6= Hagen | first6= Stefan | title= RFC 7946 - The GeoJSON Format | date= avgust 2016 | website= [[IETF]] Datatracker | lang= en | url= https://datatracker.ietf.org/doc/html/rfc7946 | accessdate= 2022-06-17 | ref= SKL-butl-2016 }} * {{citat | last1= Crockford | first1= Douglas | authorlink1= Douglas Crockford | title= Introducing JSON | date= 2009-05-28 | publisher= json.org | url= http://json.org | accessdate= 2009-07-03 | quote= Temelji na podmnožici programskega jezika JavaScript, standard ECMA-262, 3. izdaja - december 1999. | ref= SKL-croc-2009 }} * {{navedi AV medij | last1= Crockford | first1= Douglas | authorlink1= | title= The JSON Saga | date= 2011-08-28 | publisher= YUI Library | via= [[YouTube]] | format= video | lang= en | url= https://www.youtube.com/watch?v=-C-JoyNuQJs | accessdate= 2022-02-21 | ref= SKL-croc-2011 }} {{blist|[https://web.archive.org/web/20191030002009/http://transcriptvids.com/v/-C-JoyNuQJs.html Transkripcija] (arhivirano dne 2019-10-30) iz Transcript Vids}} * {{citat | last1= Crockford | first1= Douglas | authorlink1= | title= Comments in JSON | date= 2012-04-30 | url= https://plus.google.com/+DouglasCrockfordEsq/posts/RK8qyGVaGSr | accessdate= 2019-08-30 | url-status= dead | quote= Iz JSON-a sem odstranil komentarje, ker sem videl, da jih ljudje uporabljajo za shranjevanje ukazov za razčlenjevanje, kar bi uničilo interoperabilnost. Vem, da pomanjkanje komentarjev nekatere ljudi žalosti, vendar ne bi smelo biti tako. Recimo, da uporabljate JSON za shranjevanje konfiguracijskih datotek, ki jih želite označiti. Kar vstavite vse komentarje, ki jih želite. Nato jih posredujte razčlenjevalniku JSON skozi [[JSMin]]. | ref= SKL-croc-2012 | archive-date= 2015-07-04 | archive-url= https://archive.today/20150704102718/https://plus.google.com/+DouglasCrockfordEsq/posts/RK8qyGVaGSr }} * {{citat | last1= Crockford | first1= Douglas | authorlink1= | title= JSON in JavaScript | date= 2016-07-10 | url= http://www.json.org/js.html | accessdate= 2016-08-13 | archive-url= https://web.archive.org/web/20160710230817/http://www.json.org/js.html | archive-date= 2016-07-10 | url-status= dead | quote= JSON je podmnožica objektnega literalnega zapisa JavaScripta. | ref= SKL-croc-2016 }} * {{citat | last1= Crockford | first1= Douglas | authorlink1= | title= JSMin | date= 2019-05-16 | url= https://www.crockford.com/jsmin.html | accessdate= 2020-08-12 | quote= JSMin [2001] je orodje za minimizacijo, ki odstrani komentarje in nepotrebne presledke iz datotek JavaScript. | ref= SKL-croc-2019 }} * {{citat | last1= Crockford | first1= Douglas | authorlink1= | title= Pronouns | date= 2022-12-08 | lang= en | url= https://www.crockford.com/pronouns.html | accessdate= 2026-02-16 | quote= My pronouns are 'pe'/'per'. | ref= SKL-croc-2022 }} * {{citat | last1= Del Sole | first1= Alessandro | chapter= Language Support and Code Editing Features | title= Visual Studio Code Distilled | date= 2023 | edition= 3. | publisher= Apress | isbn= 978-1-4842-9484-0 | doi= 10.1007/978-1-4842-9484-0_3 | ref= SKL-dels-2023}} * {{citat | last1= Dohm | first1= Lee | title= CoffeeScript Object Notation | date= 2014 | website= The Big Book of [[Atom (urejevalnik besedil)|Atom]] | lang= en | url= https://www.lee-dohm.com/big-book-of-atom/1-introduction/30-coffeescript-object-notation.html | accessdate= 2024-04-29 | archive-url= https://web.archive.org/web/20230422101822/http://www.lee-dohm.com/big-book-of-atom/1-introduction/30-coffeescript-object-notation.html | archive-date= 2023-04-22 | url-status= live | ref= SKL-dohm-2014 }} * {{citat | last1= Edelman | first1= Jason | last2= Lowe | first2= Scott S. | last3= Oswalt | first3= Matt | title= Network Programmability and Automation | date= februar 2018 | edition= 1. | publisher= [[O'Reilly Media]] | quote= for data representation you can pick one of the following: YAML, YAMLEX, JSON, JSON5, HJSON, or even pure Python | isbn= 978-1-491-93125-7 | url= https://books.google.com/books?id=PjJKDwAAQBAJ | via= [[Google Knjige]] | ref= SKL-edel-2018 }} * {{citat | last1= Edge | first1= Jake | title= Apache and the JSON license | date= 2016-11-30 | website= lwn.net | lang= en | url= https://lwn.net/Articles/707510/ | ref= SKL-edge-2016 }} * {{citat | last1= Feuling | first1= Bryan | title= Repeatability, Reliability, and Scalability Through GitOps | date= 2021 | url= https://www.google.com/books/edition/Repeatability_Reliability_and_Scalabilit/ZDgqEAAAQBAJ | ref= SKL-feul-2021 }} * {{citat | last1= Frisbie | first1= Matt | chapter= The Extension Manifest | title=Building Browser Extensions | date= 2025 | publisher= Apress | location= Berkeley, Kalifornija | isbn= 979-8-8688-1594-2 | doi= 10.1007/979-8-8688-1594-2_5 | ref= SKL-fris-2025}} * {{citat | last1= Gupta | first1= Ayush | title= Understanding Smile — A data format based on JSON | date= 2019-02-10 | website= Code with Ayush | lang= en | url= https://medium.com/code-with-ayush/understanding-smile-a-data-format-based-on-json-29972a37d376 | accessdate= 2022-08-07 | ref= SKL-gupt-2019 }} * {{citat | last1= Hegedus | first1= William | title= Mastering Prometheus | date= 2024 | url= https://www.google.com/books/edition/Mastering_Prometheus/vhr9EAAAQBAJ | ref= SKL-hege-2024 }} * {{citat | last1= Holm | first1= Magnus | title= JSON: The JavaScript subset that isn't | date= 2011-05-15 | publisher= The timeless repository | url= http://timelessrepo.com/json-isnt-a-javascript-subset | accessdate= 2016-09-23 | archive-date= 2012-05-13 | archive-url= https://web.archive.org/web/20120513012409/http://timelessrepo.com/json-isnt-a-javascript-subset | url-status= dead | ref= SKL-holm-2011 }} * {{navedi konferenco | last1= Lee | first1= David | title= Fat Markup: Trimming the Fat Markup Myth one calorie at a time | date= 2013-08-06 | conference= Balisage: The Markup Conference 2013 | location= Montreal, Kanada | isbn= 978-1-935958-06-2 | doi= 10.4242/BalisageVol10.Lee01 | url= http://www.balisage.net/Proceedings/vol10/html/Lee01/BalisageVol10-Lee01.html | doi-access= free | url-access= subscription | ref= SKL-lee--2013 }} * {{citat | last1= Liang | first1= Eric | last2= Davidson | first2= Aaron | title= Declarative Infrastructure with the Jsonnet Templating Language | date= 2017 | url= https://www.databricks.com/blog/2017/06/26/declarative-infrastructure-jsonnet-templating-language.html | ref= SKL-lian-2017 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat | last1= McCombs | first1= Thayne | title= Why JSON isn't a good configuration language | date= 2018-07-16 | publisher= Lucid Chart | url= https://www.lucidchart.com/techblog/2018/07/16/why-json-isnt-a-good-configuration-language/ | accessdate= 2019-06-15 | ref= SKL-mcco-2018 }} * {{citat | last1= McKamey | first1= Stephen | title= JsonML | date= 2022-06-14 | url= https://github.com/mckamey/jsonml | accessdate= 2022-08-07 | ref= SKL-mcka-2022 }} * {{citat | last1= Preston-Werner | first1= Tom | authorlink1= Tom Preston-Werner | title= Initial commit · toml-lang/toml@84db252 | date= 2013-02-24 | website= [[GitHub]] | lang= en | url= https://github.com/toml-lang/toml/commit/84db252ed19561ef6f966cb3e470f04b32800add | accessdate= 2024-06-15 | archive-url= https://web.archive.org/web/20240615191325/https://github.com/toml-lang/toml/commit/84db252ed19561ef6f966cb3e470f04b32800add | archive-date= 2024-06-15 | url-status= live | ref= SKL-pres-2013 }} * {{citat | last1= Preston-Werner | first1= Tom | authorlink1= | last2= Gedam | first2= Pradyun | title= TOML: English v1.0.0 | date= 2011-01-11 | url= https://toml.io/en/v1.0.0 | accessdate= 2024-01-27 | archive-url= https://web.archive.org/web/20240129045431/https://toml.io/en/v1.0.0 | archive-date= 2024-01-29 | url-status= live | ref= SKL-pres-2021 }} * {{citat | last1= Saternos | first1= Casimir | title= Client-server web apps with Javascript and Java | date= 2014 | publisher= O'Reilly Media, Inc. | isbn= 9781449369316 | ref= SKL-sate-2014}} * {{citat | last1= Seonghoon | first1= Kang | title= CSON | date= 2021-07-01 | via= [[GitHub]] | lang= en | url= https://github.com/lifthrasiir/cson | accessdate= 2023-02-27 | archive-url= https://web.archive.org/web/20231216044815/http://github.com/lifthrasiir/cson | archive-date= 2023-12-16 | url-status= live | ref= SKL-seon-2021 }} * {{citat | last1= Sweigart | first1= Al | title= Automate the Boring Stuff with Python: Practical Programming for Total Beginners | date= 2015 | publisher= [[No Starch Press]] | lang= en | isbn= 9781593276850 | url= https://books.google.com/books?id=8AcvDwAAQBAJ | accessdate= 2019-10-29 | quote= izgovarja se 'JAY-sawn' ali 'Jason' {{snd}} ni pomembno kako, ker bodo ljudje v obeh primerih rekli, da ga napačno izgovarjate | ref= SKL-swei-2015 }} (ob predpostavki [[združitev cot-caught|združitve cot-caught]] v obliki »sawn« {{IPAc-en|s|O:|n}} → {{IPA|[sɒn]}}). * {{citat | last1= Zyp | first1= Kris | editor-last1= Bryan | editor-first1= Paul C. | title= JSON Reference: draft-pbryan-zyp-json-ref-03 | date= 2012-09-16 | website= Internet Engineering Task Force | lang= en | url= https://datatracker.ietf.org/doc/html/draft-pbryan-zyp-json-ref-03 | ref= SKL-zyp--2012 }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{povezave v sorodne projekte|auto=1|wikt=JSON}} * Uradno spletno mesto: {{uradno spletno mesto|https://json.org|name=https://json.org}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:JSON| ]] [[Kategorija:Mednarodni standardi ISO]] [[Kategorija:Označevalni jeziki]] [[Kategorija:Odprti formati]] ci0pr5833f7nj3copuvx9neqorx3qcv 0 601835 6675449 6670158 2026-05-13T19:01:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675449 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Hristo Prodanov | other_names = | image_size = | caption = Doprsni kip v rojstnem kraju [[Karlovo]] | image = Hristo Prodanov monument in Karlovo.jpg | birth_date = [[24. februar]] [[1943]] | birth_place = [[Kraljevina Bolgarija]] | disappeared_date = [[21. april]] [[1984]] (41 leten) | disappeared_status = pogrešan od 21. aprila 1984 | disappeared_place = [[Mount Everest]] | known = Prvi [[Bolgari|Bolgar]], ki je osvojil [[Mount Everest]] | occupation = [[alpinizem|alpinist]]<br> [[šport|športnik]] (boks) }} '''Hristo Prodanov''' ({{lang-bg| Христо Иванов Проданов/Hristo Ivanov Prodanov}}; {{lang-en|Christo Prodanov/Hristo Prodanov}}), * [[24. februar]] [[1943]] [[Karlovo]] ([[Kraljevina Bolgarija]]), † [[21. april]] [[1984]] [[Mount Everest]], je [[Bolgari|bolgarski]] [[alpinizem|alpinist]] in [[šport|športnik]], ki je prvi med Bolgari osvojil najvišjo goro sveta, [[Mount Everest]]. == Življenjepis == === Mladost, šolanje in zaposlitev === Hristo se je rodil očetu Ivanu 24. februarja 1943 v zgodovinskem kraju Karlovo v Srednji Bolgariji. Someščani se ga spominjajo kot šibkega in podhranjenega otroka. Revni družini so po svojih močeh pomagali dobrotniki, ki pa so med drugo svetovno vojno tudi sami trpeli pomanjkanje. Prijatelji so mu dali vzdevek Ačo, ker je fantek vedno bil lačen in je prosil za kos kruha, ko je videl prijatelja z namazom. Že kot otrok si je zgradil svoj svet, ki pa ni bil pravljičen, a vendar mu je pomagal skovati jekleno voljo, ki ni poznala pritoževanja in samopomilovanja.<ref>{{cite web|url=https://chr.bg/index.php/lichnosti/ulitsi-na-istoriyata-hristo-prodanov.html|title=Улици на историята: Христо Проданов|publisher=Chronicle.bg|author=|place=|language=bg|date=16. junij 2020|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Srednjo šolo je končal na Tehniški šoli za strojništvo "Hristo Botev". Po tem je dve študijski leti (1964–1966) študiral na Nacionalni športni akademiji, na Visokem inštitutu za telesno vzgojo, smer "Turizem in alpinizem", vendar se je prepisal na Univerzo za kemijsko tehnologijo in metalurško tehnologijo, oddelek Visoki kemijsko-tehnološki inštitut, kjer je leta 1972 diplomiral iz črne metalurgije.<ref>Бешев, Сандю. Христо Проданов: От Сучурума до Еверест // climbingguidebg.com. 24 февруари 2003. Посетен на 1 ноември 2025.</ref> === Navdušen hribolazec === Hristo se je rad ukvarjal s športom in je v boksu dosegal lepe uspehe. Ko je to področje zaradi alpinizma zapustil, so tovariši govorili, da je boks s tem veliko izgubil, saj je bil pri tem hiter in spreten ko mačka; popolnoma ga je namreč očaral drugačen "šport" — skrajno hribolastvo. Prodanov je opravljal tudi [[astronavtika|vesoljske]] preizkuse v [[Zvezdno mesto|Zvezdnem mestu]] v [[Rusija|Rusiji]] in tam so ugotovili, da ima nenavadno veliko [[pljuča|pljučno]] kapaciteto, ki mu je omogočala plezanje na skrajnih višinah brez dodatnega kisika, kar je še razvijal s pohodi po hribovjih. Bil je ne le nesporni vodja plezalcev, ampak med drugim tudi odličen potapljač.<ref>{{cite web|url=https://www.168chasa.bg/article/20187564|title=Нелеп инцидент лишава Христо Проданов от шерпа му по пътя към Еверест|publisher=168 Часа|author=Петя Минкова|place=|language=bg|date=27. marec 2025|accessdate=30. april 2026}}</ref> Hribolastvo ga je navduševalo že od malih nog. Pri 14 letih se je s svojim bratrancem in sestrično podajal na dolge pohode po [[Stara planina|Balkanskem pogorju]] in od takrat naprej je njegovo življenje zaznamovala neizmerna ljubezen do gora. Leto kasneje je na ulici po naključju srečal dva plezalca, ki sta ga tako navdušila, da je mladi Hristo naslednje življenje posvetil večinoma tej dejavnosti. Poleg velike ljubezni do gora je vseeno študiral ter diplomiral na Višjem inštitutu za kemijsko tehnologijo v Sofiji in se nato zaposlil 1976 kot kovinarski inženir v metalurših obratih Perniku in Kremikovcih ({{lang-bg|Кремиковци АД /Kremikovci AD}}). Poleg tega je vestno preučeval alpinizem in leta 1961 diplomiral na Centralni alpinistični šoli "Maljovica".<ref>{{cite web|url=https://www.obekti.bg/chovek/20-april-1984-g-hristo-prodanov-stava-prviyat-blgarin-izkachil-everest|title=20 април 1984 г. - Христо Проданов става първият българин, изкачил Еверест|publisher=Обекти|author=|place=|language=bg|date=20. april 2026|accessdate=29. april 2026}}</ref> Prodanov se je začel načrtno ukvarjati s hribolastvom kot študent. Svoj prvi 7000-metrski vzpon je opravil 6. avgusta 1967, ko se je povzpel na [[Pik Lenin|Leninov vrh]]. Pred tem se je povzpel na več vrhov v Bolgariji, nato pa tudi v [[Alpe|Alpah]]; med prvimi je obiskal [[Julijske Alpe]] in sicer [[Triglav]] in [[Jalovec]]. Njegov največji uspeh se nanaša na osvojitev [[Hindukuš]]a (1976) in [[Lotse| Lotsa]] (1981), ko se je nanj povzpel kot prvi Bolgar in sicer tudi tja brez sicer nujno potrebne kisikove jeklenke. === Osebno življenje === [[Slika:Hristo-Prodanov-hribolazec-1976.jpeg|thumb|200px|riht|<center>[[Hristo Prodanov|Prodanov]] je bil že od mladih let navdušeh [[alpinizem|hribolazec]]]]</center> Prodanov je oboževal gore, plezanje in alpinizem; ljubezen do poklica in do močnih žensk pa je razdirala njegova težavna zakona;<ref>{{cite web|url=https://www.168chasa.bg/article/20187564|title=Нелеп инцидент лишава Христо Проданов от шерпа му по пътя към Еверест|publisher=168 Часа|author=Петя Минкова|place=|language=bg|date=27. marec 2025|accessdate=30. april 2026}}</ref> družinsko življenje je potekalo precej burno. Iz prvega zakona je imel sina Ivana, iz drugega pa hčer Silvijo.<ref>Бешев, Сандю. Христо Проданов: От Сучурума до Еверест // climbingguidebg.com. 24 февруари 2003. Посетен на 1 ноември 2025.</ref> Hristovo plezanje je večkrat mejilo na skrajno drznost; nekateri sklepajo, da je bila zaradi zapleteno napetih in težavnih osebnih življenjskih okoliščin v ozadju tudi želja po samomoru. Njegova nečakinja, [[Marijana Prodanova Maslarova]],<ref>{{Cite web|title=Bulgarian woman dies on Everest attempt|url=http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2004-05/30/content_334965.htm|access-date=2021-03-19|website=www.chinadaily.com.cn}}</ref> se je podobno kot njen stric Hristo – poskušala povzpeti na Mount Everest brez uporabe pomožnega kisika 2004; toda tudi ona se je smrtno ponesrečila na višini 8.700 metrov, kjer je kisik tako redek, da njegovo pomanjkanje vodi v zanesljivo smrt in sicer se je to zgodilo točno 20 let in mesec dni od Hristove tragedije.<ref>{{Cite web|title=Bulgarian Everest Woman Declared Dead - Novinite.com - Sofia News Agency|url=https://www.novinite.com/articles/35194/Bulgarian+Everest+Woman+Declared+Dead|access-date=2021-03-19|website=www.novinite.com}}</ref> === Pet hkratnih odprav na Himalajo === Hribolazci so Bolgarijo zapustili dva meseca prej, že 20. februarja 1984, z letalom bolgarske letalske družbe "Balkan" TU-154. Odlično razpoloženje je izrazil tik pred odhodom Metodi Savov: »Ko se človek odpravlja na planetov tretji pol, je njegovo razpoloženje čudovito. Ne govorim samo v svojem imenu – vsi bolgarski alpinisti imajo odlično samozavest.«<ref>{{cite web|url=https://varhove.com/wordpress/39-godini-ot-epichnoto-izkachvane-na-hristo-prodanov-na-everest-hronologija-na-ekspedicijata/|title=39 години от епичното изкачване на Христо Проданов на Еверест: Хронология на експедицията|publisher=Върхове|author=Валерия Динкова|place=|language=bg|date=20. april 2023|accessdate=30. april 2026}}</ref> Tisto pomlad je na najvišji vrh [[Himalaja|Himalaje]] Everest ciljalo kar pet odprav: dve na nepalski strani in tri iz [[Tibet]]a. Na nepalski strani si je Avramova ekipa delila goro z indijsko skupino pod vodstvom [[Daršan Kumar Kular|Daršana Kumarja Kularja]], ki je ubrala običajno in lažjo pot: Južni preval — Jugovzhodni greben; tako so bile vse smeri zasedene in Bolgarom je nepalska vlada dodelila še edino preostalo — najtežjo smer. V visokogorju je plezanje varneje v parih; če namreč doleti nepredvidena nevarnost skupino, lahko umrje več ljudi. Poleg tega je Prodanov našel v šerpu izurjenega plezalca in zvestega spremljevalca, ki je z njim vsestransko sodeloval in mu pomagal — lažje sta našla skupen jezik kot pa s kakim rojakom, saj ni bila skrivnost, da ima Hristo dokaj težek in trmast značaj. Do ločitve pa ni prišlo zaradi nesoglasja, ampak zaradi nezgode, ki se jima je pripetila kmalu ob odhodu iz tabara. Ko sta z velikim naporom dosegla strmo stopnico, je nanju padla zavržena kisikova jeklenka in zadela šerpa v prsi, kar mu je oteževalo dihanje. Zato se je Rindži vrnil v tabor, Hristo pa je nadaljeval pot do vrha sam, kjer je našel [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] zastavo, od katere je odtrgal delček za spomin — in cel kup zavrženih jeklenk.<ref>{{cite web|url=https://www.168chasa.bg/article/20187564|title=Нелеп инцидент лишава Христо Проданов от шерпа му по пътя към Еверест|publisher=168 Часа|author=Петя Минкова|place=|language=bg|date=27. marec 2025|accessdate=30. april 2026}}</ref> Bolgarski hribolazci so bili razdeljeni v štiri skupine, ki so jih vodili: [[Dojčin Vasilev]], [[Ivan Valčev]], [[Dimitr Brdarev]] in [[Hristo Prodanov]]. Po načrtu naj bi prva skupina naskočila vrh 30. aprila ali 1. maja, druga pa naslednji dan; teden pozneje bi se po Avramovem načrtovanju na vrh odpravili Brdareva in Prodanova skupina. Voditelj je bil prepričan, da nad 8000 metri zaradi splošne varnosti nima pomena ukazovanje, ampak da se mora vsakdo sam odločati. Zato je tudi dopustil možnost, da bo lahko vsak član izrabil ob svojem času priložnost, da se tudi on povzpne na vrh. Ni skrivnost, da je to načrtovanje Hristo preskočil. Pri naskoku pa je treba računati zlasti z vremenom, kajti viharji v tem delu gore pihajo do 180 km na uro, a popuščajo okoli dveh zjutraj in te ugodnosti ne bi želeli zamuditi. Za ponočno hojo so že od začetka priprav načrtovali tudi svetilke in drugo potrebno opremo.<ref>{{cite web|url=https://varhove.com/wordpress/39-godini-ot-epichnoto-izkachvane-na-hristo-prodanov-na-everest-hronologija-na-ekspedicijata/|title=39 години от епичното изкачване на Христо Проданов на Еверест: Хронология на експедицията|publisher=Върхове|author=Валерия Динкова|place=|language=bg|date=20. april 2023|accessdate=30. april 2026}}</ref> Bolgarska in indijska odprava sta dobro sodelovali. Indijska ekipa je Bolgarom dovoljevala uporabo svojih šotorov in kisika, Bolgari pa so kasneje Indijcem prepustili svoje [[voki-toki|voki-tokije]]. [[Svetoslav Kolev]] je povedal, da bi se Bolgari z Everesta ne mogli nikoli tako varno vrniti brez radodarne pomoči indijske odprave, ki jim je med spustom po običajni poti velikodušno odstopala tudi hrano in zdravila.<ref>{{cite web|url=https://explorersweb.com/looking-back-a-tragic-1984-disappearance-on-everests-west-ridge/|title= Looking Back: A Tragic 1984 Disappearance on Everest's West Ridge|publisher=Explorersweb|author=Kris Annapurna|place=|language=en|date=27. april 2025|accessdate=29. april 2026}}</ref> === Nesreče na Strehi sveta === Želja po vzponu na najvišji vrh na svetu je za mnoge pustolovce močna spodbuda, vendar dobijo le redki priložnost, da jo uresničijo. Po dostopnih podatkih je svojo smrt tam gori našlo več kot 200 ljudi; vendar je ta črna kronika hudo pomanjkljiva; tako manjka na primer veliko bolgarskih imen – ne manjka pa najbolj znano, a to je ime prvega bolgarskega osvajalcan najvišjega hriba – Hrista Prodanova.<ref>{{cite web|url=https://chr.bg/index.php/lichnosti/ulitsi-na-istoriyata-hristo-prodanov.html|title=Улици на историята: Христо Проданов|publisher=Chronicle.bg|author=|place=|language=bg|date=16. junij 2020|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Bolgarska odprava ni imela izbire in je morala sprejeti najnevarnejši vzpon po Kruti poti – Zahodnem grebenu. Ta smer je bila že znana kot izjemno tvegana in je že poprej terjala mnogo življenj. Med dvema ledenikoma je ostra strmina, ki je ubila vodja francoske odprave in štiri šerpe; nato je leta 1979 med vzpenjanjem jugoslovanske odprave umrl njen šerpa; leta 1989 pa je pokopala pet [[Poljaki|Poljakov]]. Pravzaprav sta pred bolgarskim vzponom 1984 minila brez smrtnih žrtev le ruski in švicarski vzpon. Prodanov se je torej zavedal, da se podaja na izjemno nevarno pustolovščino. Priprava je bila zato izredno resna, večplastna, špartanska, ali kot pravi Nikolaj Petkov — »po vseh pravilih športne znanosti« — tudi z veliko visokogorskih taborov.<ref>{{cite web|url=https://www.168chasa.bg/article/20187564|title=Нелеп инцидент лишава Христо Проданов от шерпа му по пътя към Еверест|publisher=168 Часа|author=Петя Минкова|place=|language=bg|date=27. marec 2025|accessdate=30. april 2026}}</ref> [[Bolgari|Bolgarski]] [[alpinizem|hribolazec]]<ref>{{Cite news|date=2004-05-24|title=Bulgarian found dead on Everest|language=en-GB|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3743815.stm|access-date=2021-03-19}}</ref><ref name=":0">{{Cite web |title=Mount Everest - Solo Climb, Himalayas, Nepal {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Mount-Everest/First-solo-climb |access-date=2024-05-18 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Prodanov je bil star komaj 41 let, ko se je smrtno ponesrečil pri spustu z Mount Everesta 21. aprila 1984 potem, ko ga je osvojil kot prvi rojak.<ref>{{Cite web|title=EverestHistory.com: Christo Prodanov|url=http://www.everesthistory.com/climbers/prodanov.htm|access-date=2021-03-19|website=www.everesthistory.com|archive-date=2013-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801064554/http://www.everesthistory.com/climbers/prodanov.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":0" /> Tokrat je bil Prodanov kot vodja za tehnična vprašanja namestnik glavnega voditelja Avramova, ki je napravil največjo napako v tem, da se je vračal po svojih stopinjah in torej po najhujši strmi, povrhu pa še ponoči in v metežu. Za njim sta 8. maja vrh osvojila še Ivan Valčev in Metodi Savov, 9. maja pa Kiril Doskov in Nikolaj Petkov, ki sta se po klasični poti spustila po nepalskih pobočjih in opravila popoln prečni prehod masiva. Po Slovencih (1979) in Bolgarih (1984) se na Zahodni greben ni povzpel noben plezalec več.<ref>{{cite web|url=https://banker.bg/2019/04/19/na-41-g-hristo-prodanov-ostana-na-nai-visokiia-vruh-v-sveta-everest/|title=Hristo Prodanov ostana na nai-visokiia vrh v sveta Everest|publisher=banker.bg|author=|place=|language=bg|date=19. april 2019|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Odprava je skrbno načrtovala postavitev petih visokogorskih taborov: na 6050, 6770, 7170, 7520 in na 8120 metrov na [[Zahodni greben|Zahodnem grebenu]] in Avramov se je dobro zavedal nevarnosti: :»To je najtežja pot. Po uspehu jugoslovanskih plezalcev se ni več ponovila. Mnogi so dosegli vznožje vrha in obupali. Mislim, da je eden od razlogov za neuspehe nizko ležeči napadalni tabor in smo zato postavili še enega. Kljub vsemu pa so se vsi strinjali, da gremo po najtežji poti.« Plezalci so v nahrbtnikih nosili tri zastave, ki so jih potem pustili na vrhu: [[Ljudska republika Bolgarija|bolgarsko]], [[OZN |Združenih narodov]] in [[Nepal|nepalsko]].<ref>{{cite web|url=https://varhove.com/wordpress/39-godini-ot-epichnoto-izkachvane-na-hristo-prodanov-na-everest-hronologija-na-ekspedicijata/|title=39 години от епичното изкачване на Христо Проданов на Еверест: Хронология на експедицията|publisher=Върхове|author=Валерия Динкова|place=|language=bg|date=20. april 2023|accessdate=30. april 2026}}</ref> Tako je tudi Prodanovu bila usojena najtežja, „Kruta“ oziroma „Jugoslovanska smer“, ki jo je uspešno utrla že jugoslovanska odprava leta 1979, ki so jo večinoma sestavljali Slovenci; med tisto odpravo je zgubil živlenje en šerpa, drugi pa so se vsi srečno vrnili domov. Tokrat pa je življenje vzela gora našemu junaku, ki se je tam moral zadrževati brez uporabe kisika nepredvideno dolgo časa in se je na vrh odpravljal popolnoma sam zaradi omenjene nezgode, ko se je šerpa že kar kmalu po odhodu vrnil v taborišče, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Najbolj nespametna izbira pa je bil vzpon brez uporabe kisika, saj je zunaj ostajal nepredvidljivo dolgo časa, kar je postalo v tistih višinah z malo kisika tudi zanj, ki je imel nadpovprečna pljuča, usodno. Poleg tega je bil Prodanov prvi človek, ki se je mimo načrta povzpel na Everest aprila, ko so vremenske razmere običajno neugodnejše in se umirjajo šele maja; postal je trinajsti človek (prvi človek z Zahodnega grebena), ki se je povzpel na Everest brez uporabe kisika. Na vrh se je povzpel ob 18:15 po krajevnem času in se je zato moral spuščati v trdi temi. Naslednje popoldne je poročal, da je izgubil rokavice in da kmalu ne bo mogel več držati radijskega gumba dovolj dolgo, da bi govoril. Takoj so se odpravili na reševanje: [[Ljudmil Jankov]] in šerpa [[Čovang Rindži]] sta z neverjetnim podvigom prišla že čisto blizu; našla sta tudi Hristov nahrbtnik, vendar njega zaradi gostega snežnega meteža nista mogla opaziti nekje nad sabo, saj je bila vidljivost manjša od metra. Njegovega trupla niso nikoli našli. Na domevnem mestu nesreče so mu postavili spominsko ploščo.<ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Hristo-Prodanov|title=Hristo Prodanov Mountainner|publisher= Alchetron, The Free Social Encyclopedia|author=|place=|language=en|date=19. januar 2026|accessdate=29. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://kliuki.bg/sport/35-godini-po-kasno-strashni-razkritiya-za-smartta-na-hristo-prodanov-balgarina-izkachil-everest-i-zaginal-pri-slizaneto/14727#google_vignette|title=35 години по-късно: Страшни разкрития за смъртта на Христо Проданов - българина, изкачил Еверест и загинал при слизането!|publisher= Клюки.БГ/kliuki.bg|author=Милен Георгиев|place=|language=bg|date=22. april 2019|accessdate=27. april 2026}}</ref> Prodanovo osvajanje vrha je že 23. aprila opisal voditelj odprave [[Avram Avramov]] takole: :19. aprila so trije hribolazci zgradili tabor številka štiri na višini 7320 metrov; Prodanov in šerpa Rindži pa sta na 8120 metrih postavila tabor številka pet, kjer sta prenočila. 20. aprila sta zgodaj zjutraj ob 5.45 po krajevnem času krenila brez kisika proti vrhu. Ob 11h je Prodanov prišel 8500 metrov visoko, medtem ko je Rindži opustil nadaljevanje. Po več kot 12 urah plezanja, ki se je začelo v sončnem in jasnem vremenu s šibkim severovzhodnikom in mrazom 40 stopinj C⁰, je Prodanov osvojil vrh ob 18.10. Okoli 18. ure je prenehal govoriti, ob 19.45 pa se je slišal zadnji pritisk na stikalo na njegovi radijski postaji. Ljudmil Jankov, ki se je mu je približeval, se je povzpel na višino 8500 metrov in zadnji dve uri plezal v popolni temi čez nevarno skalovje vse do 21-ih in je bil prisiljen prenočiti na prostem na višini 8400 metrov. Rindži, ki se je vrnil v tabor št. pet, je pretrpel akutno srčno popuščanje in so ga reševali z velikimi odmerki kisika. Po težki vetrovni in ledenomrzli noči se je zjutraj vrnil v tabor številka pet v sorazmerno dobrem zdravstvenem stanju tudi Jankov.<ref>{{cite web|url=https://varhove.com/wordpress/39-godini-ot-epichnoto-izkachvane-na-hristo-prodanov-na-everest-hronologija-na-ekspedicijata/|title=39 години от епичното изкачване на Христо Проданов на Еверест: Хронология на експедицията|publisher=Върхове|author=Валерия Динкова|place=|language=bg|date=20. april 2023|accessdate=30. april 2026}}</ref> === Prijateljstvo brez primere === »Ico, ti si velik mož! Ti si Bolgar! Ne zaspi! Vse je v redu, ljudje tečejo proti tebi!« – je zmrzujočega Hrista prek radijske postaje bodril Ljudmil, ki je dobil v odgovor komaj slišno šepetanje: »Nisem daleč!« Umiral pa je v zavesti, da mu prihaja naproti reševalec z izjemno hitrostjo na 8500 metrov nadmorske višine pri minus 42 stopinjah Celzija.<ref>{{cite web|url=https://www.lovestylemag.com/hristo-prodanov-tam-kadeto-ima-volya-ima-i-pat/|title=ристо Проданов: Там, където има воля, има и път|publisher=Животът е любов|author=LoveStyleMag|place=|language=bg|date=20. april 2026|accessdate=30. april 2026}}</ref> Ljudmilu so tokrat zmrznili štirje prsti, ki so mu jih morali pozneje odrezati. Tvegal je neprespano noč v žrtvovanju osebnih sanj za življenje prijatelja. Ljudmata, kot so ga ljubkovalno imenovali sorodniki, je v neverjetnem času premagal 1330 metrov višinske razlike v "Območju smrti" in se približal sredi vedno hujšega meteža Prodanovu, vendar je v snegu našel le njegov nahrbtnik in njegove stopinje, ki so ga malo prej prek zahodnega pobočja, poznanega kot Kruta pot, vodile do vrha in nazaj. Za nekatere je Hristova pustolovščina še danes norost, nepremišljenost, bolna domišljavost, ki ga je stala življenja in je postavljala v nevarnost tudi druge; za druge pa je to podvig, ponos, veličina za ves narod… Prodanov je vrh dosegel prepozno – ob 18.10 in tam ostal predolgo – celih 33 minut. Med sestopom ga je zajela noč in moči so mu začele pešati zaradi tridnevnega pomanjkanja kisika na višini več kot 8000 metrov. Usodno zanj je bilo to, da je na poti ostal sam, za kar se je najbrž odločil zavestno. Ni pa ostal sam, ker je imel v odpravi osebo, kot je bil njegov prijatelj Ljudmil — edinstveni pesnik med hribolazci in edinstveni hribolazec med pesniki — ki ga je hotel rešiti za ceno lastnega pohoda na vrh in celo za ceno lastnega življenja. V trenutku, ko se je odpravljal proti stiskanemu Prodanovu, se je Jankov že zavedal, da svojih velikih sanj — da bi tudi on dosegel vrh, kot so ga nekateri njegovi tovariši pozneje maja — ne bo nikoli uresničil; in da ne bo morebiti nikoli več videl svoje družine; noč je prekinila njegov uspešni pohod do Velikega sivega stolpa, kjer naj bi zmrzoval prijatelj, katerega pa ga ni našel. Tisto strašno noč je moral preživljati v surovih razmerah. Svetovna zgodovina ne pozna veliko Ljudmilu podobnih primerov poguma, samožrtvovanja in prisebnosti! Ko je snežni vrtinec vedno bolj besnel, so Jankovu končno ukazali, naj sestopi, saj je dobil hude ozebline na štirih prstih, ki so mu jih morali pozneje odrezati. Glede na zapis v Himalajski bazi podatkov, ki ga je skrbno zabeležil [[Pračanda Šresta]] z [[Nepal|Nepalskega]] ministrstva za turizem, se je zdelo, da si je Prodanov končno bil v svesti, da se je njegov čas iztekel, saj so bile njegove zadnje besede: »Ne vidim prihajati nikogar, ki bi me rešil.« Potem ko je tvegal svoje življenje, da bi rešil prijatelja, se je Jankov končno spustil v bazni tabor. Čez štiri leta pa je tudi njega ugrabila gora, tokrat [[Rila]] v Bolgariji, saj se hribolastvo kaj hitro sprevrže v neozdravljivo odvisnost in bolezen, kot lahko razbiramo med vrsticami v čudoviti pesmi, ki jo je dan pred smrtjo posvetil svojemu prijatelju Hristu.<ref>{{cite web|url=https://explorersweb.com/looking-back-a-tragic-1984-disappearance-on-everests-west-ridge/|title= Looking Back: A Tragic 1984 Disappearance on Everest's West Ridge|publisher=Explorersweb|author=Kris Annapurna|place=|language=en|date=27. april 2025|accessdate=29. april 2026}}</ref> <center> {| |- ! Не питай за цената на мечтата! (част)<ref>{{cite web|url=https://bulgarianhistory.org/hristo-prodanov-istoria/|title=По пътя към върха или историята на Христо Проданов|publisher=Българска история|author=Dimiter Dimitrov|place=|language=bg|date=2024|accessdate=29. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.mediapool.bg/everest---40-godini-ot-nepovtoreniya-ot-nikogo-balgarski-podvig-news358333.html|title=Еверест - 40 години от неповторения от никого български подвиг|publisher=Mediapool.bg|author=Лили Границка|place=|language=bg|date=17. april 2024|accessdate=2. maj 2026}}</ref> ! Ne sprašuj se o ceni svojih sanj! (del) |- | <poem> Не питай за цената на мечтата — бори се, литвай, падай и умирай! Носи я винаги напред — в ръката, възкръсвай, ставай, искай и намирай! Не я затваряй в себе си, в душата... Изправен дишай, никога не спирай, мечтай за радостта, за красотата. С възторг и трепет, с вяра в чудесата — тя ражда и мира и светлината, с кръвта заплаща любовта и свободата. Не питай за цената на мечтата.<ref>Това стихотворение Людмил Янков пише в памет на приятеля си Христо Проданов, който остана завинаги под Еверест.</ref> </poem> | <poem> Ne sprašuj se o ceni svojih sanj — bojuj se, vzpenjaj se, padaj in umiraj! Vedno jih nosi naprej — v roki, vstajaj, dvigaj se, iskaj in nahajaj! Ne zaklepaj jih v sebe, v svojo dušo ... Dihaj pokončno, nikoli se ne ustavljaj, sanjaj o veselju, o trajni lepoti. Z veseljem in trepetom, z vero v čudeže — porajaj mir in žarko svetlobo, s krvjo plačuj ljubezen in svobodo. Ne sprašuj se o ceni svojih sanj!<ref>Ljudmil Jankov je to pesem napisal v spomin na svojega prijatelja Hrista Prodanova, ki je za vedno ostal pod Everestom.</ref> </poem> |} </center> == Vzponi == [[File:Mount Everest Climbing Routes 1924-1996 photomap-fr.svg|thumb|300px|<center>Plezalne poti na Mount Everestu, ki so jih med letoma 1924 in 1996 odprle različne odprave. [[Jugoslovanska smer]] ([[1979]]) je na desni strani označena z modro barvo.]]</center> ===Osemtisočaki === * [[Lotse]] (8516m) – 30. april 1981, sam brez kisika * [[Mount Everest|Everest]] (8848m) – 20. april 1984, sam, brez kisika === Sedemtisočaki === * [[Pik Lenin|Leninov vrh]] (7134m) – 2. avgust 1975 in nato še štirikrat * Tedanji „Vrh komunizma“, danes znan kot [[Ismoil Somoni]] (7495m) – 29. julija 1980 in še enkrat 1983 * [[Korženevski vrh]] (tudi Vrh Svobode, 7105m) – 28. julij 1979 in še trikrat * [[Nošak]] (7492m) – 30. julij 1976 === Alpe === *[[Mont Blanc]].(4807m) Prehod masiva od zahoda proti vzhodu, 12.–13. julij 1967. Prvi prehod bolgarskih plezalcev: Hristo Prodanov in Atanas Kovandžijev. *[[Jalovec]] (2643 m) na vzhodni steni (IV. kategorija), 1. avgust 1962 – Hristo Prodanov, P. Dimitrov in I. Aleksandrov. *[[Triglav]] (2865 m) na turi »Slovenska smer« (II. kategorija), 30. julij 1962 – Hristo Prodanov, A. Botev in M. Černev. == Smrt in spomin == === Smrt === Hristo Prodanov se je smrtno ponesrečil na spustu z Mount Everesta 21. aprila 1984, ko se je vračal kot prvi [[Bolgari|Bolgar]], ki je — popolnoma sam in brez uporabe kisika — osvojil ta najvišji vrh sveta. Njegovega trupla nikoli niso našli.<ref>{{Cite web|title=EverestHistory.com: Christo Prodanov|url=http://www.everesthistory.com/climbers/prodanov.htm|access-date=2021-03-19|website=www.everesthistory.com|archive-date=2013-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801064554/http://www.everesthistory.com/climbers/prodanov.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":0" /> <ref>{{Cite news|date=2004-05-24|title=Bulgarian found dead on Everest|language=en-GB|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3743815.stm|access-date=2021-03-19}}</ref> V poskusu, da bi prehitel pričakovano močno nevihto, je 20. aprila ob 18.15 dosegel vrh — sam in brez kisikove jeklenke. Tam je ostal 33 minut, skupaj s svojim [[fotoaparat]]om, ki ga je kasneje, 9. maja, našel Nikolaj Petkov. Sestopil je v temi, po lastnih stopinjah — nekaj, česar še noben plezalec na svetu ni storil in kar ga je ugonobilo. Temperature so padle na minus 42 C⁰. Vrtinčasta nevihta ga je prisilila, da bivakira na odprtem, na 8700 metrih. Domnevajo, da je njegovo zadnje počivališče in zmrznjeno truplo nad Velikim sivim stolpom.<ref>{{cite web|url=https://tv1.bg/april-1984-g-poslednite-dni-na-hristo-prodanov/|title=Първият български алпинист, изкачил Еверест|publisher=tv1.bg|author=Григори Недялков|place=|language=bg|date=|accessdate=29. april 2026}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Spomin === #V njegovem domačem kraju [[Karlovo]] stoji doprsni kip ob vznožju [[Stara planina|Stare planine]], delo kiparja [[Nikola Daskalov|Daskalova]] (*1941); na ulici, kjer je živel kot najstnik, pa je njegov bakrorez. #Njegovo ime nosi šola "Hristo Prodanov" v Karlovu, zgrajena leta 1985. #Po njem se imenuje ulica "Inženir Hristo Prodanov" v glavnem mestu Sofija. ({{maplink|type=line|id=Q123951364|title=Инж. Христо Проданов}}) 9. decembra 2022 je iniciativni odbor Zgodovinska delavnica v mestni četrti "Ljulin" vložil predlog za spremembo imena ulice "611" v ulico "Inž. Hristo Prodanov". Na seji št. 72 z dne 9. marca 2023 je občinski svet Sofije soglasno (z 41 glasovi "za") sprejel preimenovanje ulice. #Zgodba filma ''„Живот до поискване“ '' / ''"Življenje na zahtevo"'' vključuje novice o njegovem vzponu na Mount Everest; v filmu pa so tudi arhivski posnetki intervjuja z njim in avtentični pogovori na odpravini [[radijska postaja|radijski postaji]]. #Prodanov je napisal knjigo ''"Lhotse 8516"'' in številne članke ter potopise v časopisu "Echo".<ref>{{cite web|url=https://www.climbingguidebg.com/article?jbid=42|title=60 Anniversary of the Bulgarian alpinist of the XX Century|publisher=Climbing Guide Bulgaria|author=Peter Atanasov|place=|language=en|date=24. februar 2003|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Nečakinja [[Svetlana Prodanova]] pa se spominja stričevih priprav takole: :Takrat sem bila študentka v Sofiji in sem svojega strica pogosto obiskovala. Bila sem priča njegovim pripravam na to odpravo. Bil je izjemno odgovoren za vsako podrobnost, ničesar ni podcenjeval; sestajal se je s plezalci iz uspešne jugoslovanske odprave, prav tako na Zahodnem grebenu leta 1979, da bi si z njimi izmenjal izkušnje, zbiral je informacije od tujih kolegov, vključno s tistimi, ki so sodelovali v ruski odpravi, stopil je v stik s strokovnjaki z bogatimi izkušnjami iz tujine. Raziskoval je hrano za odpravo, opremo, alpinistične objekte, gradnjo taborov ob poti, njihovo opremo itd. V zvezi z organizacijo potovanja, prevozom prtljage, pripravo dokumentov in vso logistiko, povezano z odpravo, je bil moj stric skoraj leto dni pred odhodom na Everest na delovnem obisku našega veleposlaništva v [[Indija|Indiji]].<ref>{{cite web|url=https://www.168chasa.bg/article/20187564|title=Нелеп инцидент лишава Христо Проданов от шерпа му по пътя към Еверест|publisher=168 Часа|author=Петя Минкова|place=|language=bg|date=27. marec 2025|accessdate=30. april 2026}}</ref> === Ocena === Prodanov je bil prvi Bolgar, ki se je leta 1981 povzpel na osemtisočaka – Lotse (8516 m), in prvi Bolgar, ki se je leta 1984 povzpel na najvišji vrh na Zemlji, Everest (8848 m). Umrl je med sestopom nazaj v bazni tabor 22. aprila. Posmrtno je bil odlikovan z redom in častnim nazivom "Junak Ljudske republike Bolgarije". Hristo Prodanov je 155. plezalec, ki se je povzpel na Everest in 13. plezalec, ki se je povzpel brez kisika, ter prvi, ki se je brez kisika povzpel na Zahodni greben, kar ga je stalo tudi življenja in postavilo v smrtno nevarnost njegove požrtvovalne reševalce.<ref>www.everesthistory.com // Архивиран от оригинала на 14 октомври 2009. Посетен на 17 май 2019.</ref><ref>{{cite web|url=https://alchetron.com/Hristo-Prodanov|title=Hristo Prodanov|publisher=Alchetron, The Free Social Encyclopedia |author=|place=|language=en|date=19. januar 2026|accessdate=29. april 2026}}</ref> Prodanov je torej umrl med sestopom z vrha ter je bil prvi človek, ki se je povzpel na Everest aprila — najpogosteje se naskoki na vrh izvajajo maja —; in četrti človek, ki se je sam povzpel na vrh.<ref>{{cite web|url=https://www.obekti.bg/chovek/20-april-1984-g-hristo-prodanov-stava-prviyat-blgarin-izkachil-everest|title=20 април 1984 г. - Христо Проданов става първият българин, изкачил Еверест|publisher=Обекти|author=|place=|language=bg|date=20. april 2026|accessdate=29. april 2026}}</ref> Dandanes pa se na njegov nevsakdanji podvig odzivajo z mešanimi občutki: {| |- ! Харесвания<ref>{{cite web|url=https://www.mediapool.bg/everest---40-godini-ot-nepovtoreniya-ot-nikogo-balgarski-podvig-news358333.html|title=Еверест - 40 години от неповторения от никого български подвиг|publisher=Mediapool.bg|author=Лили Границка|place=|language=bg|date=17. april 2024|accessdate=2. maj 2026}}</ref> ! Všečki |- | <blockquote>“В България алпинистите са посрещнати като герои от народа. След промените през 1989 г. званията на заслужили майстори на спорта са премахнати, отнети са и държавните им отличия.” <ref> (M) asigma 18 април 2024; 13нехаресвания </ref><br> Абсолютна глупост, организирана от "другарите". Спорта беше политика тогава, и тъй като БГ беше бедна и не можеше да се похвали с нищо, "другарите" се изхвърлиха с тази авантюра.<ref>MP_reader 17 април 2024; 28харесвания, 27нехаресвания</ref> </blockquote> | <blockquote>»V Bolgariji ljudje plezalce pozdravljajo kot junake. Po spremembah leta 1989 so bili ukinjeni nazivi častnih mojstrov športa, odvzeta pa so jim bila tudi državna priznanja.«<ref>13 nevšečkov</ref><br> Popolna neumnost, ki so jo organizirali »tovariši«. Šport je bil takrat politika, in ker je bila Bolgarija revna in se ni mogla z ničemer pohvaliti, so se »tovariši« izmazali s to pustolovščino.<ref>28 všečkov, 27 nevšečkov </ref> </blockquote> |} === Priznanja === Prodanov je prejel beč bolgarskih nagrad in priznanj, med drugimi tudi: * "Junak Ljudske republike Bolgarije" (1984) — posmrtno. * "Junak socialističnega dela Ljudske republike Bolgarije" (1981). * Dva "Reda Georgija Dimitrova" (1981; 1984) — posmrtno. * "Red Ljudske republike Bolgarije" 2. stopnje (1977) * Bolgarski alpinist 20. stoletja številka 1.<ref>{{cite web|url=https://explorersweb.com/looking-back-a-tragic-1984-disappearance-on-everests-west-ridge/|title= Looking Back: A Tragic 1984 Disappearance on Everest's West Ridge|publisher=Explorersweb|author=Kris Annapurna|place=|language=en|date=17. april 2025|accessdate=29. april 2026}}</ref> <center> <gallery> File:Герой на НРБ (аверс).jpg |''Герой на Народна република България''<br>Junak Ljudske republike Bolgarije File:Герой_на_социалистеческия_труд_(аверс).jpg|''„Герой на социалистическия труд“''/"Junak socialističnega dela" File:Орден Георги Димитров.jpg |''Орден „Георги Димитров“''<br>Odličje „Georgi Dimitrov“ File:Орден „Народна република България“ II ст..jpg|''Орден на Народна република България''<br>Red Ljudske republike Bolgarije </gallery> </center> == Navedek == {{navedek|''„Там, където има воля, има и път.”''<ref>{{cite web|url=https://www.lovestylemag.com/hristo-prodanov-tam-kadeto-ima-volya-ima-i-pat/|title=ристо Проданов: Там, където има воля, има и път|publisher=Животът е любов|author=LoveStyleMag|place=|language=bg|date=20. april 2026|accessdate=30. april 2026}}</ref><br>„Tam, kjer je volja, obstaja tudi pot.”}} == Glej tudi == *[[Mount Everest]] *[[Seznam osvajalcev Mount Everesta]] *[[Seznam ponesrečenih plezalcev na Mount Everest]] *[[Seznam slovenskih alpinistov]] == Sklici == {{Sklici}} == Nadaljnje branje == * Христо Георгиев: ''Христо Проданов''. София, Медицина и физкултура, 1989, 104 стр. * Нейко Дамянов ''Не съм далече. Документална повест''. Пловдив, Христо Г. Данов, 1990, 163 стр. == Zunanje povezave == {{DEFAULTSORT:Prodanov, Hristo}} {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona en}} *[http://www.novinite.com/view_news.php?id=111999 Climbing Everest Voted Bulgaria's Sports Event of 20th Century] *[http://www.everesthistory.com/climbers/prodanov.htm Everest History: Hristo Prodanov] *[https://alchetron.com/Hristo-Prodanov Hristo Prodanov | Alchetron, The Free Social Encyclopedia] *[https://explorersweb.com/looking-back-a-tragic-1984-disappearance-on-everests-west-ridge/ Looking Back: A Tragic 1984 Disappearance on Everest's West Ridge | Explorersweb] ;{{ikona bg}} *[https://www.obekti.bg/chovek/20-april-1984-g-hristo-prodanov-stava-prviyat-blgarin-izkachil-everest 20 април 1984 г. - Христо Проданов става първият българин, изкачил Еверест | Обекти] *[https://kliuki.bg/sport/35-godini-po-kasno-strashni-razkritiya-za-smartta-na-hristo-prodanov-balgarina-izkachil-everest-i-zaginal-pri-slizaneto/14727#google_vignette 35 години по-късно: Страшни разкрития за смъртта на Христо Проданов - българина, изкачил Еверест и загинал при слизането! |Милен Георгиев] *[https://tv1.bg/april-1984-g-poslednite-dni-na-hristo-prodanov/ Първият български алпинист, изкачил Еверест|Григори Недялков] *[https://bulgarianhistory.org/hristo-prodanov-istoria/ По пътя към върха или историята на Христо Проданов | Българска история] [[Kategorija:Rojeni leta 1943]] [[Kategorija:Umrli leta 1984]] [[Kategorija:Bolgarski športniki]] [[Kategorija:Bolgarski boksarji]] [[Kategorija:Bolgarski alpinisti]] [[Kategorija:Bolgarski publicisti]] [[Kategorija:Bolgari v 20. stoletju]] [[Kategorija:Umrli na Mount Everestu]] [[Kategorija:Pogrešani alpinisti]] 9jrhonhjk79z55l7ng4d1g13j9v8kys 828 601927 6675426 6673165 2026-05-13T18:23:52Z Pinky sl 2932 6675426 Scribunto text/plain local p = {} local getArgs = require('Module:Arguments').getArgs local util = require("Module:Road data/util") local yesno = require('Module:Yesno') local routeModule = require("Module:Infobox road/route") local parserModule = require("Module:Road data/parser") local parser = parserModule.parser local format = mw.ustring.format local frame = mw.getCurrentFrame() local function country(args) local state = args.state or args.province local country local countryModule = mw.loadData("Module:Road data/countrymask") local country = args.country or countryModule[state] return country end local function the(args) if country(args) == "ALA" or country(args) == "BHS" or country(args) == "CAF" or country(args) == "COG" or country(args) == "COD" or country(args) == "COM" or country(args) == "CZE" or country(args) == "DOM" or country(args) == "FSM" or country(args) == "GMB" or country(args) == "IMN" or country(args) == "MDV" or country(args) == "MHL" or country(args) == "NLD" or country(args) == "PHL" or country(args) == "SLB" or country(args) == "ARE" or country(args) == "GBR" or country(args) == "USA" then return 'the' else return '' end end local function africa(args) return "*'''[[Transafriško cestno omrežje]]'''" end local function asia(args) return "*'''[[Azijsko cestno omrežje]]'''" end local function europe(args) if args.type == "Pan" then return "*'''[[Panevropska prometna mreža]]'''" else return "*'''[[Vseevropsko cestno omrežje]]'''\n\n*[[Seznam cest razreda A vseevropskega cestnega omrežja|Razred A]]\n*[[Seznam cest razreda B vseevropskega cestnega omrežja|Razred B]]" end end local function browselinks(args) local ISO = require('Module:ISO 3166') local name = ISO.name({country(args)}) if country(args) == '' or country(args) == 'YUG' or country(args) == nil then return nil elseif country(args) == 'ASIA' then return asia(args) elseif country(args) == 'EUR' then return europe(args) elseif country(args) == 'TAH' then return africa(args) elseif country(args) == 'ARE' then return string.format("*'''[[Transport v %s %s]]'''\n\n*[[List of roads in Dubai|Roads in Dubai]]", the(args), name) elseif country(args) == 'AUS' then local state = args.state or '' local stateName = ISO.name({"AUS-" .. state}) local links = "*'''[[Avtoceste v Avstraliji]]'''\n\n*[[National Highway (Australia)|National Highway]]\n*[[Freeways in Australia]]" if state == 'ACT' then return links .. "\n\n'''[[Road infrastructure in Canberra]]'''" elseif state == 'NSW' then return links .. "\n\n'''[[Highways in New South Wales]]'''" elseif state ~= '' then return string.format("%s \n\n'''[[List of highways in %s|Avtoceste v %s]]'''", links, stateName, stateName) else return links end elseif country(args) == 'AUT' then return "*'''Avtoceste v Avstriji'''\n\n*[[Avtoceste v Avstriji|Avtoceste]]\n*[[Avtoceste v Avstriji#Hitre ceste|Hitre ceste]]\n*[[Landesstraße|Državne ceste]]" elseif country(args) == 'BEL' then return "*'''Avtoceste v Belgiji'''\n\n*[[List of motorways in Belgium|Motorways]]\n*[[List of National Roads in Belgium|National Roads]]" elseif country(args) == 'BOL' then return "*'''Avtoceste v Boliviji'''\n\n*[[List of National Roads in Bolivia|National Roads]]" elseif country(args) == 'BRA' then local state = args.state or '' local stateName = ISO.name({"BRA-" .. state}) local links = "*'''[[List of highways in Brazil|Highways in Brazil]]'''\n\n*[[List of federal highways in Brazil|Federal]]" if state == 'RS' or state == 'SP' or state == 'MG' then return string.format("%s \n\n*[[List of state highways in %s|%s State Highways]]", links, stateName, stateName) else return links end elseif country(args) == 'BRN' then return "*'''[[Brunei National Roads System]]'''" elseif country(args) == 'CAN' then local province = args.province or '' local stateName = ISO.name({"CAN-" .. province}) local TCH if args.type == 'TCH' and province == '' then TCH = "*'''[[Trans-Canada Highway]]'''\n\n*[[National Highway System (Kanada)|National Highway System]]" elseif args.type == 'TCH' and province ~= '' then TCH = "*'''[[Trans-Canada Highway]]'''" else TCH = '' end local provinces if province == '' then provinces = '' elseif province == 'AB' then provinces = "'''[[Alberta Provincial Highway Network]]'''\n\n*[[List of Alberta provincial highways|List]]\n*[[List of former Alberta provincial highways|Former]]" elseif province == 'NT' then provinces = "'''[[List of Northwest Territories highways|Northwest Territories highways]]'''" elseif province == 'YT' or province == 'YK' then provinces = "'''[[List of Yukon territorial highways|Territorial highways in Yukon]]'''" elseif province == 'NU' then provinces = "'''[[Avtoceste v Nunavutu]]'''" elseif province == 'BC' then provinces = "'''[[List of British Columbia provincial highways|British Columbia provincial highways]]'''" elseif province == 'NL' then provinces = "'''[[List of Newfoundland and Labrador highways|Highways in Newfoundland and Labrador]]'''" elseif province == 'QC' then provinces = "'''[[Avtoceste v Quebecu|Quebec provincial highways]]'''" elseif province == 'ON' then if args.type == 'Fwy' or args.type == 'Hwy' or args.type == 'ON' or args.type == 'ON 1960' or args.type == 'Secondary' or args.type == 'Sec' or args.type == 'TCH' then provinces = "'''[[Ontario Provincial Highway Network|Ontario provincial highways]]'''" elseif args.type == 'CR' or args.type == 'DR' or args.type == 'MR' or args.type == 'RR' then provinces = "'''[[List of county roads in Ontario|County roads in Ontario]]'''" elseif args.type == 'Parkway' then provinces = "'''Parkways of the Great Lakes'''" elseif args.type == 'Expressway' then provinces = "'''[[List of controlled-access highways in Ontario#Municipal_expressways|Ontario municipal expressways]]'''" elseif args.type == 'Toronto' then provinces = "'''[[Lists of roads in Toronto|Toronto municipal expressways]]'''" elseif args.type == 'NCC' then provinces = "'''[[National Capital Commission#Ottawa_parkways|NCC parkways in Ottawa]]'''" else provinces = "'''[[Roads in Ontario]]'''" end else provinces = string.format("'''[[List of %s provincial highways|Provincial highways in %s]]'''", stateName, stateName) end local second if province == 'YT' or province == 'YK' then second = "[[Miscellaneous Yukon roads|Miscellaneous]]" elseif province == 'MB' then second = "[[List of Winnipeg City Routes|Winnipeg City Routes]]" elseif province == 'NB' then second = "[[List of former New Brunswick provincial highways|Former routes]]" elseif province == 'NS' then second = "[[100-series highways (Nova Scotia)|100-series]]" elseif province == 'QC' then second = "[[Autoroutes of Quebec|Autoroutes]]\n*[[List of Quebec provincial highways|List]]\n*[[List of former Quebec provincial highways|Former]]" elseif province == 'ON' then if args.type == 'Fwy' or args.type == 'Hwy' or args.type == 'ON' or args.type == 'ON 1960' or args.type == 'Secondary' or args.type == 'Sec' or args.type == 'TCH' then second = "[[List of Ontario provincial highways|Current]]\n*[[List of former Ontario provincial highways|Former]]\n*[[400-series highways|400-series]]" elseif args.type == 'Parkway' then second = "[[Long Sault Parkway|Long Sault]]\n*[[Niagara Parkway|Niagara]]\n*[[St. Clair Parkway|St. Clair]]\n*[[Thousand Islands Parkway|1000 Islands]]\n\n*'''[[Roads in Ontario]]'''" else second = '' end else second = '' end return string.format("%s\n\n*%s\n\n*%s", TCH, provinces, second) elseif country(args) == 'CHE' then return "*'''[[Transport v Švici]]'''\n\n*[[Motorways of Switzerland|Motorways]]" elseif country(args) == 'CHN' then local province = args.province or '' local stateName = ISO.name({"CHN-" .. province}) local links if args.type == "Ex" or args.type == "Expwy" then links = "*'''[[Expressways of China|National Trunk Highway System]]'''\n\n*[[List of primary NTHS Expressways|Primary]]\n*[[List of auxiliary NTHS Expressways|Auxiliary]]\n\n*[[China National Highways|National Highways]]\n*[[Transport na Kitajskem]]" elseif args.type == "G" then links = "*'''[[Expressways of China|National Trunk Highway System]]'''\n\n*[[List of primary NTHS Expressways|Primary]]\n*[[List of auxiliary NTHS Expressways|Auxiliary]]" else links = "*'''[[Transport na Kitajskem]]'''" end if province == 'BJ' or province == 'SH' or province == 'JS' or province == 'ZJ' or province == 'HA' or province == 'GD' then return string.format("%s \n\n*'''[[Expressways of %s]]'''", links, stateName) else return links end elseif country(args) == 'CRI' then return "*'''[[National Road Network of Costa Rica]]'''" elseif country(args) == 'CYP' then return "*'''[[Motorways and roads in Cyprus]]'''" elseif country(args) == 'DEU' then if args.type == "E" then return europe(args) else return "*'''Ceste v Nemčiji'''\n\n*[[Autobahn]]s\n**[[List of autobahns in Germany|List]]\n*[[Bundesstraße|Federal]]\n**[[List of federal highways in Germany|List]]\n\n*[[Landesstraße|State]]\n*[[List of E-roads in Germany|E-roads]]" end elseif country(args) == 'ESP' then local province = args.province or '' local stateName = ISO.name({"ESP-" .. province}) local links if args.type == "E" then links = europe(args) else links = "*'''[[Avtoceste v Španiji]]'''\n\n*[[List of autopistas and autovías in Spain|''Autopistas'' and ''autovías'']]\n*[[List of national roads in Spain|National Roads]]" end local community if province ~= '' then if province == 'B' or province == 'GI' or province == 'L' or province == 'T' then community = "'''[[List of primary highways in Catalonia|Primary Highways in Catalonia]]'''" elseif province == 'GC' or province == 'TF' then community = "'''[[Transport na Kanarskih otokih]]'''" elseif province == 'ML' then community = "'''[[Transport in Melilla]]'''" elseif province == 'M' or province == 'MD' then community = "'''[[Transport_in_Madrid#Road|Transport in the Community of Madrid]]'''" else community = '' end else community = '' end return string.format("%s\n\n*%s", links, community) elseif country(args) == 'FIN' then if args.type == "E" then return europe(args) else return "*'''[[Avtoceste v na Finskem]]'''" end elseif country(args) == 'FRA' then if args.type == "E" then return europe(args) else return "*'''Ceste v Franciji'''\n\n*[[Autoroutes of France|''Autoroutes'']]\n*[[Route nationale|''Routes nationales'']]" end elseif country(args) == 'GBR' or country(args) == 'ENG' or country(args) == 'SCT' or country(args) == 'WLS' then if args.type == "Roman" then return "*'''[[Roman roads in Britannia]]'''" else return "*'''[[Ceste v Združenem Kraljestvu]]'''\n\n*[[List_of_motorways_in_the_United_Kingdom|Motorways]]\n*[[List of roads zones in Great Britain|A and B road zones]]" end elseif country(args) == 'GEO' then return "*'''Ceste v Gruziji'''\n\n*[[List of roads in Georgia (country)#Roads of international importance|International Routes]]\n*[[List of roads in Georgia (country)#Roads of domestic importance|National Routes]]" elseif country(args) == 'GHA' then return "*'''[[Ghana Road Network]]'''" elseif country(args) == 'GIB' then return "*'''[[Streets in Gibraltar]]'''" elseif country(args) == 'GRC' then return "*'''Avtoceste v Grčiji'''\n\n*[[Avtoceste v Grčiji|Avtoceste]]\n*[[Državne ceste v Grčiji|Državne ceste]]" elseif country(args) == 'HKG' then return "*'''[[Transport v Hong Kongu]]'''\n\n*[[Hong Kong Strategic Route and Exit Number System|Routes]]\n*[[List of streets and roads in Hong Kong|Roads and Streets]]" elseif country(args) == 'HUN' then return "*'''Ceste na Madžarskem'''\n\n*[[Avtoceste na Madžarskem|Avtoceste]]\n*[[Ceste na Madžarskem#Glavne ceste|Glavne ceste]]\n*[[Ceste na Madžarskem#Lokalne ceste|Lokalne ceste]]" elseif country(args) == 'IND' then local state = args.state or '' local stateName = ISO.name({"IND-" .. state}) local links = "*'''[[ceste v Indiji]]'''\n\n*[[Expressways of India|Expressways]]\n*[[National highways of India|National]]\n*[[State highways in India|State]]\n*[[Asian Highway Network|Asian]]" if state ~= '' then return string.format("%s \n\n'''[[List of state highways in %s|State Highways in %s]]'''", links, stateName, stateName) else return links end elseif country(args) == 'IRL' then return "*'''[[Ceste na Irskem]]'''\n\n*[[Motorways in the Republic of Ireland|Motorways]]\n*[[National primary road|Primary]]\n*[[National secondary road|Secondary]]\n*[[Regional road (Ireland)|Regional]]" elseif country(args) == 'IRN' then return "*'''[[List of highways in Iran|Highways in Iran]]'''\n\n*[[Freeways in Iran|Freeways]]" elseif country(args) == 'ISR' then return "*'''[[Ceste v Izraelu]]'''\n\n*[[List of highways in Israel|Highways]]" elseif country(args) == 'ITA' then return "*'''[[Ceste v Italiji]]'''\n\n*[[Avtoceste v Italiji|''Autostrade'']]" elseif country(args) == 'JPN' then return "*'''[[Avtoceste na Japonskem]]'''\n\n*[[Ekspresne ceste na Japonskem]]" elseif country(args) == 'KOR' then return "*'''[[Highway systems of South Korea]]'''\n\n*[[Expressways in South Korea|Expressways]]\n*[[National highways of South Korea|National]]\n*[[Local highways of South Korea|Local]]" elseif country(args) == 'KOS' then -- this is not an official ISO code return "*'''[[Ceste na Kosovu]]'''" elseif country(args) == 'LKA' then return "*'''Ceste na Šri Lanki'''\n\n*[[Expressways of Sri Lanka|Expressways]]\n*[[List of A-Grade highways in Sri Lanka|A-Grade]]\n*[[List of B-Grade highways in Sri Lanka|B-Grade]]" elseif country(args) == 'LUX' then return "*'''[[List of motorways in Luxembourg|Motorways in Luxembourg]]'''" elseif country(args) == 'LVA' then return "*'''[[List of National Roads in Latvia|National Roads in Latvia]]'''" elseif country(args) == 'MEX' then local state = args.state or '' local stateName = ISO.name({"MEX-" .. state}) local links = "*'''[[Mexican Federal Highway]]s'''\n\n*[[List of Mexican Federal Highways|List]]\n*[[List of Mexican autopistas|''Autopistas'']]" if state == 'SON' then return string.format("%s \n\n'''[[List of highways in %s|State Highways in %s]]'''", links, stateName, stateName) elseif state == 'DUR' then return string.format("%s \n\n'''[[%s state highways|State Highways in %s]]'''", links, stateName, stateName) else return links end elseif country(args) == 'MWI' then return "*'''[[Transport v Malaviju]]'''\n\n*[[List of roads in Malawi|Roads]]" elseif country(args) == 'MYS' then return "*'''[[List of expressways and highways in Malaysia|Highways in Malaysia]]'''\n\n*[[Malaysian Expressway System|Expressways]]\n*[[Malaysian Federal Roads System|Federal]]\n*[[Malaysian State Roads system|State]]" elseif country(args) == 'NIR' then return "*'''[[Ceste v Severni Irski]]'''\n\n*[[List_of_motorways_in_the_United_Kingdom#Northern_Ireland|Motorways]]\n*[[List of A roads in Northern Ireland|A roads in Northern Ireland]]" elseif country(args) == 'NLD' then if args.type == "E" then return europe(args) else return "*'''[[Ceste na Nizozemskem]]'''\n\n*[[List of motorways in the Netherlands|Motorways]]\n*[[List of E-roads in the Netherlands|E-roads]]\n*[[List of provincial roads in the Netherlands|Provincial]]\n*[[List of city routes in the Netherlands|City routes]]" end elseif country(args) == 'NOR' then if args.type == "E" then return europe(args) else return "*'''Ceste n Norveškem'''\n\n*[[Norwegian national road|National Roads]]\n*[[Norwegian county road|County Roads]]" end elseif country(args) == 'NZL' then return "*'''[[New Zealand state highway network|New Zealand state highways]]'''\n\n*[[List of motorways and expressways in New Zealand|Motorways and expressways]]\n*[[List of New Zealand state highways|List]]" elseif country(args) == 'PHL' then if args.type == "AH" then return asia(args) else return "*'''Ceste na Filipinih'''\n\n*[[Philippine highway network|Highways]]\n*[[Philippine expressway network|Expressways]]\n**[[List of expressways in the Philippines|List]]" end elseif country(args) == 'POL' then return "*'''[[National roads in Poland]]'''\n\n*[[Voivodeship road]]s" elseif country(args) == 'ROU' then return "*'''[[Ceste v Romuniji]]'''\n\n*[[Avtoceste v Romuniji|Avtoceste]]" elseif country(args) == 'RUS' then return "*'''[[Russian federal highways|Russian Federal Highways]]'''" elseif country(args) == 'SGP' then return "*'''[[Expressways of Singapore]]'''" elseif country(args) == 'SRB' then return "*'''[[Ceste v Srbiji]]'''\n\n*[[Motorways in Serbia|Motorways]]" elseif country(args) == 'SWE' then if args.type == "E" then return europe(args) else return "*'''Ceste na Švedskem'''\n\n*[[Swedish national road|National Roads]]\n*[[Swedish county road|County Roads]]" end elseif country(args) == 'THA' then return "*'''[[Thai highway network|Highways in Thailand]]'''\n\n*[[Thai motorway network|Motorways]]\n*[[Asian Highway Network|Asian Highways]]" elseif country(args) == 'TUR' then return "*'''[[List of highways in Turkey|Highways in Turkey]]'''\n\n*[[Otoyol|Motorways]]\n**[[List of otoyol routes in Turkey|List]]\n*[[Turkish State Highway System|State Highways]]\n**[[List of highways in Turkey#State roads|List]]" elseif country(args) == 'TWN' then return "*'''[[Highway system in Taiwan]]'''" elseif country(args) == 'UKR' then return "*'''[[Ceste v Ukrajini]]'''\n\n*[[State Highways (Ukraine)|State Highways]]" elseif country(args) == 'URY' then return "*'''[[National Routes of Uruguay]]'''" elseif country(args) == 'USA' then local state = args.state or '' local stateName = ISO.name({"USA-" .. state}) local national if args.type == nil then national = '' elseif args.type == 'ADHS' then national = "*'''[[Appalachian Development Highway System]]'''" elseif args.type == 'FFH' or args.type == 'FH' or args.type == 'FR' or args.type == 'FH-named' then national = "*'''[[Forest Highway|Forest Highway System]]'''" elseif args.type == 'ISTEA' then national = "*'''[[Intermodal Surface Transportation Efficiency Act|High-Priority Corridors]]'''" elseif args.type == 'NER' then national = "*'''[[New England road marking system]]'''" elseif args.type == 'NHS' then national = "*'''[[National Highway System (United States)|National Highway System]]'''\n\n*[[Interstate Highway System|Interstate]]\n*[[Strategic Highway Network|STRAHNET]]" elseif args.type == 'NSB' or args.type == 'NFSB' or args.type == 'FSB' or args.type == 'Byway' or args.type == 'Npkwy' or args.type == 'GRR' or args.type == 'NTP' or args.type == 'BRP' or args.type == 'BCB' or args.type == 'Back Country' then national = "*'''[[Scenic byways in the United States|Scenic Byways]]'''\n\n*[[National Scenic Byway|National]]\n*[[National Forest Scenic Byway|National Forest]]\n*[[Bureau of Land Management Back Country Byway|BLM]]\n*[[National Parkway|NPS]]" elseif args.type == 'Post' or args.type == 'Postal' then national = "*'''[[Post_road#United_States|Post Roads in the United States]]'''" elseif args.type == 'Trail' or args.type == 'Albert Pike' or args.type == 'Arrowhead Trail' or args.type == 'Dixie' or args.type == 'Jackson' or args.type == 'Jefferson' or args.type == 'Jefferson Davis' or args.type == 'LCT' or args.type == 'Lincoln' or args.type == 'National' or args.type == 'Roosevelt' or args.type == 'Spanish' or args.type == 'National Old Trails Road' then national = "*'''[[Auto trail]]s'''" elseif args.type == 'Tour' then national = "*'''[[Great Lakes Circle Tour]]'''" elseif args.type == 'USBR' then national = "*'''[[United States Bicycle Route System]]'''\n\n*[[United States Bicycle Route System#List of routes and planned corridors|List]]" elseif string.match( args.type, "^US" ) == 'US' then national = "*'''[[United States Numbered Highway System]]'''\n\n*[[List of United States Numbered Highways|List]]\n*[[List of special routes of the United States Numbered Highway System|Special]]\n*[[List of divided U.S. Routes|Divided]]" elseif args.type == 'I' or args.type == 'Interstate' or args.type == 'I-named' or args.type == 'I' .. state or args.type == 'BL' or string.match( args.type, "^BL" ) == 'BL' or string.match( args.type, "^Fut" ) == 'Fut' or string.match( args.type, "^IS" ) == 'IS' or string.match( args.type, "^I %d" ) == 'I 1' or (state == 'OH' and args.type == 'Turnpike') then national = "*'''[[Interstate Highway System]]'''\n\n*[[List of primary Interstate Highways|Main]]\n*[[List of auxiliary Interstate Highways|Auxiliary]]\n*[[List of suffixed Interstate Highways|Suffixed]]\n*[[List of business routes of the Interstate Highway System|Business]]\n*[[List of future Interstate Highways|Future]]" else national = '' end local function routes(args) local routes if state == 'AL' or state == 'AZ' or state == 'CT' or state == 'IL' or state == 'ME' or state == 'NV' or state == 'NH' or state == 'NY' or state == 'OH' or state == 'PA' or state == 'TN' or state == 'WA' or state == 'WV' then routes = "state routes" elseif state == 'FL' or state == 'IN' or state == 'NM' then routes = "state roads" elseif state == 'KY' or state == 'VA' then routes = "primary state highways" elseif state == 'MI' then routes = "state trunkline highways" elseif state == 'WI' then routes = "state trunk highways" else routes = "state highways" end return routes end local function whoCallsThemRoutes(args) local routes if state == 'CA' or state == 'MS' or state == 'MO' or state == 'NV' or state == 'NH' or state == 'NJ' or state == 'NM' or state == 'NY' or state == 'OH' or state == 'PA' or state == 'WA' then routes = "Routes" else routes = "Avtoceste" end return routes end local function three(args) return string.format("[[List of Interstate Highways in %s|Interstate]]\n*[[List of U.S. %s in %s|US]]\n*[[List of %s in %s|State]]", stateName, whoCallsThemRoutes(args), stateName, routes(args), stateName ) end local function shs(args) return string.format("*'''%s State Highway System'''\n\n*%s", stateName, three(args)) end local function shsLinked(args) return string.format("*'''[[%s State Highway System]]'''\n\n*%s", stateName, three(args)) end local states if state == '' then states = '' elseif state == 'AL' or state == 'ID' or state == 'ND' or state == 'WY' then states = shs(args) elseif state == 'AK' then states = "*'''[[List_of_Alaska Routes|Alaska Routes]]'''\n\n*[[List of Interstate Highways in Alaska|Interstate]]\n*[[List of Alaska Scenic Byways|Scenic Byways]]" elseif state == 'AS' then states = "*'''[[List of highways in American Samoa|Highways in American Samoa]]'''" elseif state == 'AZ' then local county = args.county or '' if args.type == 'CR' then states = string.format("*'''%s County Roads'''", county) else states = string.format("%s\n*[[Arizona Parkways, Historic and Scenic Roads|Scenic]]<br/>[[Unconstructed state routes in Arizona|Proposed]]\n*[[Former state routes in Arizona|Former]]", shs(args)) end elseif state == 'AR' then states = string.format("*'''[[Arkansas Highway System]]'''\n\n*%s\n*[[List of Arkansas state highway business_routes|Business]]\n*[[List of Arkansas state highway spurs|Spurs]]\n*[[List of suffixed Arkansas state highways|Suffixed]]\n*[[Arkansas Scenic Byways|Scenic]]\n*[[Arkansas Heritage Trail|Heritage]]", three(args)) elseif state == 'CA' then if args.type == 'CR' then states = "*'''[[County routes in California]]'''" else states = string.format("*'''[[State highways in California]]'''\n\n*%s\n*[[State Scenic Highway System (California)|Scenic]]\n*[[History of California's state highway system|History]]\n*[[List of state highways in California (pre-1964)|Pre&#8209;1964]]\n*[[Unconstructed state highways in California|Unconstructed]]\n*[[Deleted state highways in California|Deleted]]\n*[[California Freeway and Expressway System|Freeways]]", three(args)) end elseif state == 'CO' then states = string.format("%s\n*[[List of Colorado Scenic and Historic Byways|Scenic]]", shs(args)) elseif state == 'CT' then states = string.format("%s\n**[[List of special service roads in Connecticut|SSR]]\n**[[List of state roads in Connecticut|SR]]\n*[[Scenic Byways in Connecticut|Scenic]]", shs(args)) elseif state == 'DE' then states = "*'''[[Delaware State Route System]]'''\n\n*[[List of numbered routes in Delaware|List]]\n*[[List of Delaware Byways|Byways]]" elseif state == 'DC' then states = "*'''[[Streets and highways of Washington, D.C.|Streets and Highways of Washington, DC]]'''\n\n*[[List of Interstate Highways in Washington, D.C.|Interstate]]\n*[[List of U.S. Highways in Washington, D.C.|US]]\n*[[List of numbered highways in Washington, D.C.|DC]]\n*[[List of state-named roadways in Washington, D.C.|State-Named Streets]]" elseif state == 'FL' then local county = args.county or '' if args.type == 'CR' and county ~= '' then states = string.format("*'''[[County roads in Florida]]'''\n\n*[[List of county roads in %s County, Florida|County roads in %s County]]", county, county) elseif args.type == 'CR' and county == '' then states = "*'''[[County roads in Florida]]'''" else states = string.format("%s\n**[[List of former state roads in Florida|Former]]\n**[[State roads in Florida before 1945|Pre&#8209;1945]]\n*[[List of toll roads in Florida|Toll]]\n*[[List of Florida Scenic Highways|Scenic]]", shsLinked(args)) end elseif state == 'GA' then states = "*'''Georgia State Highway System'''\n\n*[[List of Interstate Highways in Georgia|Interstate]]\n*[[List of U.S. Highways in Georgia|US]]\n*[[List of state routes in Georgia|State]]\n*\n*[[List of special state routes in Georgia|Special]]" elseif state == 'GU' then states = "*'''[[List of highways in Guam|Guam Highways]]'''" elseif state == 'HI' then states = "*'''[[List of state highways in Hawaii|Routes in Hawaii]]'''" elseif state == 'IL' then local county = args.county or '' if args.type == 'CR' and county ~= '' then states = string.format("*'''%s County Roads'''", county) elseif args.type == 'CR' and county == '' then states = "*'''County roads in Illinois'''" else states = string.format("%s\n*[[Illinois Tollway|Tollways]]\n*[[Scenic highways in Illinois|Scenic]]", shsLinked(args)) end elseif state == 'IN' then local county = args.county or '' if args.type == 'CR' and county ~= '' then states = string.format("*'''%s County Roads'''", county) elseif args.type == 'CR' and county == '' then states = "*'''County roads in Indiana'''" else states = string.format("%s\n*[[List of Indiana Scenic Byways|Scenic]]", shs(args)) end elseif state == 'IA' then states = string.format("*'''[[Iowa Primary Highway System]]'''\n\n*%s\n*[[County roads in Iowa|Secondary]]\n*[[List of Iowa Scenic Byways|Scenic]]", three(args)) elseif state == 'KS' then states = string.format("%s\n*[[List of Kansas state highway spurs|Spurs]]", shs(args)) elseif state == 'KY' then states = string.format("%s\n*[[List of parkways and named highways in Kentucky|Parkways]]", shs(args)) elseif state == 'LA' then local county = args.county or args.parish or '' if args.type == 'PR' or args.type == 'CR' then if county ~= '' then states = string.format("*'''%s Parish Roads'''", county) else states = "*'''Parish roads in Louisiana'''" end else states = string.format("%s\n*[[List of Louisiana Scenic Byways|Scenic]]", shs(args)) end elseif state == 'ME' then states = string.format("%s\n*[[List of auto trails in Maine|Auto trails]]\n*[[List of lettered highways in Maine|Lettered&nbsp;highways]]", shsLinked(args)) elseif state == 'MD' then local county = args.county or '' if args.type == 'CR' and county ~= '' then states = string.format("*''' County Roads in %s County'''", county) elseif args.type == 'CR' and county == '' then states = "*'''County roads in Maryland'''" else states = string.format("*'''[[Maryland highway system]]'''\n\n*%s\n*[[List of Maryland Scenic Byways|Scenic Byways]]", three(args)) end elseif state == 'MA' or state == 'MS' then states = string.format("%s", shsLinked(args)) elseif state == 'MI' then local county = args.county or '' if args.type == 'CR' and county ~= '' or args.type == 'NFSB' and county ~= '' then states = string.format("*'''%s County Roads'''", county) elseif args.type == 'CR' and county == '' or args.type == 'NFSB' and county == '' then states = "*'''County roads in Michigan'''" elseif args.type == 'CDH' then states = "*'''[[List of county-designated highways in Michigan|County-Designated Highways]]'''" else states = string.format("*'''[[Michigan State Trunkline Highway System]]'''\n\n*%s\n*[[Pure Michigan Byway|Byways]]", three(args)) end elseif state == 'MN' then local county = args.county or '' if args.type == 'CR' or args.type == 'CSAH' then if county ~= '' then states = string.format("*'''[[County roads in Minnesota|County roads of Minnesota]]'''\n\n*[[List of county roads in %s County, Minnesota|%s County]]", county, county) else states = "*'''[[County roads in Minnesota|County roads of Minnesota]]'''" end else states = string.format("*'''Minnesota Trunk Highway System'''\n\n*%s\n*[[Legislative route (Minnesota)|Legislative]]\n*[[Minnesota Scenic Byways|Scenic]]", three(args)) end elseif state == 'MO' then states = string.format("%s\n*[[Missouri supplemental route|Supplemental]]", shsLinked(args)) elseif state == 'MT' then states = string.format("*'''[[Montana Highway System]]'''\n\n*%s\n*[[List of secondary highways in Montana|Secondary]]", three(args)) elseif state == 'NE' then states = string.format("%s\n*[[List of Nebraska Connecting Link, Spur, and Recreation Highways|Link]]\n*[[List of Nebraska Connecting Link, Spur, and Recreation Highways|Spur]]\n**[[List of state spur highways in Nebraska|State Spurs]]\n*[[List of Nebraska Connecting Link, Spur, and Recreation Highways|Recreation]]", shsLinked(args)) elseif state == 'NV' then states = string.format("%s\n*\n*[[List of state routes in Nevada prior to 1976|Pre&#8209;1976]]\n*[[List of Nevada Scenic Byways|Scenic]]", shs(args)) elseif state == 'NH' then states = string.format("*'''[[New Hampshire Highway System]]'''\n\n*%s\n*[[List of turnpikes in New Hampshire|Turnpikes]]", three(args)) elseif state == 'NJ' then local county = args.county or '' if args.type == 'CR' then if county ~= '' then states = string.format("*'''[[List of county routes in %s County, New Jersey|County Routes in %s County]]'''\n\n*[[County routes in New Jersey|System]]\n*[[List of 500-series county routes in New Jersey|500-series routes]]", county, county) else states = "*'''[[County routes in New Jersey]]'''\n\n*[[List of 500-series county routes in New Jersey|500-series routes]]" end else states = string.format("*'''[[State highways in New Jersey|New Jersey State Highway Routes]]'''\n\n*%s\n*[[List of New Jersey Scenic Byways|Scenic Byways]]", three(args)) end elseif state == 'NM' then states = string.format("%s\n*[[List of New Mexico Scenic and Historic Byways|Scenic]]", shs(args)) elseif state == 'NY' then local county = args.county or '' if args.type == 'CR' then if county ~= '' then states = string.format("*'''[[County routes in New York]]'''\n\n*[[List of county routes in %s County, New York|County Routes in %s County]]", county, county) else states = "*'''[[County routes in New York]]'''" end else states = string.format("*'''[[Numbered highways in New York|New York Highways]]'''\n\n*%s\n*[[List of reference routes in New York|Reference]]\n*[[Parkways in New York|Parkways]]", three(args)) end elseif state == 'NC' then states = string.format("*'''[[North Carolina Highway System]]'''\n\n*%s\n*[[List of North Carolina Scenic Byways|Scenic]]", three(args)) elseif state == 'MP' then states = "*'''[[List of numbered highways in the Northern Mariana Islands|Northern Mariana Islands Highways]]'''" elseif state == 'OH' then if args.type == 'CR' then states = "*'''[[County roads in Ohio]]'''" else states = string.format("%s\n*[[Ohio Scenic Byway|Scenic]]", shs(args)) end elseif state == 'OR' then states = string.format("*'''[[State highways in Oregon|Oregon Highways]]'''\n\n*%s\n*[[List of named state highways in Oregon|Named]]\n*[[Oregon State Scenic Byways|Scenic]]", three(args)) elseif state == 'OK' then states = string.format("%s\n*[[Turnpikes of Oklahoma|Turnpikes]]", shs(args)) elseif state == 'PA' then states = string.format("*'''[[Pennsylvania State Route System]]'''\n\n*%s\n*[[List of Pennsylvania Scenic Byways|Scenic]]\n*[[List of Legislative Routes in Pennsylvania|Legislative]]", three(args)) elseif state == 'PR' then states = "*'''[[Roads in Puerto Rico]]'''\n\n*[[List of highways in Puerto Rico|List]]" elseif state == 'RI' then states = "*'''[[Numbered routes in Rhode Island|Rhode Island Routes]]'''" elseif state == 'SC' then states = string.format("%s\n*[[List of South Carolina Scenic Byways|Scenic]]", shsLinked(args)) elseif state == 'SD' then states = string.format("*'''South Dakota State Trunk Highway System'''\n\n*%s", three(args)) elseif state == 'TN' then states = string.format("*'''[[Tennessee State Route System|Tennessee State Routes]]'''\n\n*%s", three(args)) elseif state == 'TX' then states = string.format("*'''[[Texas state highway system|Highways in Texas]]'''\n\n*%s\n**[[List of former Texas state highways|Former]]\n*[[Toll roads in Texas|Toll]]\n*[[List of state highway loops in Texas|Loops]]\n*[[List of state highway spurs in Texas|Spurs]]\n*[[List of Farm to Market Roads in Texas|FM/RM]]\n*[[List of Park Roads in Texas|Park]]\n*[[List of Recreational Roads in Texas|Rec]]", three(args)) elseif state == 'UT' then states = string.format("%s\n*\n*[[List of state highways serving Utah state parks and institutions|Minor]]\n*[[List of Utah Scenic Byways|Scenic]]", shs(args)) elseif state == 'VI' then states = "*'''[[List of United States Virgin Islands highways|USVI Highways]]'''" elseif state == 'VT' then states = "*'''[[List of state highways in Vermont|State highways in Vermont]]'''" elseif state == 'VA' then states = "*'''[[State highways in Virginia|Virginia Routes]]'''\n\n*[[List of Interstate Highways in Virginia|Interstate]]\n*[[List of U.S. Highways in Virginia|US]]\n*[[List of primary state highways in Virginia|Primary]]\n*[[List of secondary state highways in Virginia|Secondary]]\n*[[List of Virginia Byways|Byways]]\n*[[History of state highways in Virginia|History]]\n*[[Virginia HOT lanes|HOT lanes]]" elseif state == 'WA' then states = string.format("*'''[[State highways in Washington]]'''\n\n*%s\n*[[List of Washington State Scenic and Recreational Highways|Scenic]]\n*[[List of Primary State Highways in Washington|Pre-1964]]\n*[[1964 state highway renumbering (Washington)|1964 renumbering]]\n*[[List of former state routes in Washington|Former]]", three(args)) elseif state == 'WV' then local county = args.county or '' if args.type == 'CR' then if county ~= '' then states = string.format("*'''[[List of county routes in West Virginia|County Routes in West Virginia]]'''\n\n*[[List of county routes in %s County, West Virginia|%s County Routes]]", county, county) else states = "*'''[[List of county routes in West Virginia|County Routes in West Virginia]]'''" end else states = string.format("%s", shsLinked(args)) end elseif state == 'WI' then if args.type == 'CR' or args.type == 'CTH' then states = "*'''[[County Trunk Highways (Wisconsin)|County Trunk Highways]]'''" else states = string.format("*'''[[Wisconsin State Trunk Highway System]]'''\n\n*%s\n*[[List of Wisconsin Scenic Byways|Scenic]]\n*[[Rustic Road (Wisconsin)|Rustic]]", three(args)) end end return string.format("%s\n\n%s", national, states) elseif country(args) == 'ZAF' then return "*'''[[Numbered routes of South Africa]]'''" elseif country(args) == 'ARG' or country(args) == 'BRB' or country(args) == 'IRQ' or country(args) == 'CHL' or country(args) == 'PRY' then return string.format("*'''[[List of highways in %s %s|Highways in %s %s]]'''", the(args), name, the(args), name) elseif country(args) == 'BGD' or country(args) == 'IMN' or country(args) == 'ISL' or country(args) == 'MDG' or country(args) == 'NPL' or country(args) == 'UGA' then return string.format("*'''[[List of roads in %s %s|Roads in %s %s]]'''", the(args), name, the(args), name) elseif country(args) == 'DNK' or country(args) == 'MNE' or country(args) == 'PRK' or country(args) == 'TUN' then return string.format("*'''[[Transport v %s %s]]'''\n\n*[[Motorways in %s %s|Avtoceste]]", the(args), name, the(args), name) elseif country(args) == 'AZE' or country(args) == 'BLR' or country(args) == 'BLZ' or country(args) == 'CPV' or country(args) == 'CUB' or country(args) == 'HND' or country(args) == 'JAM' or country(args) == 'KWT' or country(args) == 'MDA' or country(args) == 'PAK' or country(args) == 'PRT' then return string.format("*'''[[Ceste v %s %s]]'''", the(args), name) elseif country(args) == 'SVN' then return "*'''[[Ceste v Sloveniji]]'''\n\n*[[Slovensko avtocestno omrežje|''Avtoceste in hitre ceste'']]\n*[[Regionalna cesta|Regionalne]]\n*[[Glavne ceste v Sloveniji|Glavne]]" elseif country(args) == 'ALB' then return "*'''[[Avtoceste v Albaniji]]'''" elseif country(args) == 'HRV' then return "*'''[[Avtoceste na Hrvaškem]]'''" elseif country(args) == 'SVK' then return "*'''[[Avtoceste na Slovaškem]]'''" elseif country(args) == 'BGR' or country(args) == 'COL' or country(args) == 'CZE' or country(args) == 'DOM' or country(args) == 'ECU' or country(args) == 'GUF' or country(args) == 'PER' or country(args) == 'VEN' then return string.format("*'''[[Avtoceste v %s %s]]'''", the(args), name) else return string.format("*'''[[Transport v %s %s]]'''", the(args), name) end end function p.browselinks(frame) local args = getArgs(frame) if args.nobrowse ~= nil then return nil else return browselinks(args) end end return p hkw62ngh8gi29gfbldoo83pi5sb6e4z 0 601996 6675464 6670860 2026-05-13T19:23:10Z Romanm 13 [[Šelda]], [[Sena]] 6675464 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Oseba}} '''Josquin Lebloitte''', imenovan ''' Josquin des Prez''' (ok. 1450–1455 – 27. avgust 1521), je bil pevec in skladatelj [[Renesančna glasba|renesančne glasbe]], po narodnosti Francoz. Velja za enega največjih skladateljev [[renesansa|renesanse]], bil je osrednja osebnost [[fanko-flamska šola| fransko-flamske šole]] in je močno vplival na evropsko glasbo 16. stoletja. Na podlagi dela svojih predhodnikov (npr. [[Johannes Ockeghem|Johannesa Ockeghema]], je razvil zapleten slog večglasja ([[polifonija|polifonije]]), kjer je poudarjal predvsem odnos med besedilom in glasbo. Namesto [[melizem|melizmov]] je uporabljal motive, njegova dela pa so večinoma vokalna. Pisal je torej predvsem [[maša|maše]], [[motet]]e in posvetne [[šanson]]e. Josquinova biografija je bila v sodobni [[muzikologija| muzikologiji]] večkrat spremenjena in dopolnjena. Do leta 1477 je pel v zboru [[Rene Anžujski| Reneja Anžujskega]]. V 1480-ih je potoval v Italijo s kardinalom [[Ascani Sforza| Ascanijem Sforzo]]. Mnoga njegova dela je v začetku 16. stoletja natisnil in izdal [[Ottaviano Petrucci]]. Od leta 1504 do konca življenja je živel v [[Conde|Condéju]], kjer je ustvaril nekatera svoja najbolj cenjena dela, vključno z mašama ''Missa de Beata Virgine'' in ''Missa Pange lingua''. Josquina pogosto opisujejo kot prvega zahodnega skladatelja, ki je ohranil slavo tudi po smrti. V Evropi 16. stoletja so njegovo glasbo pogosto izvajali in posnemali. Hvalili so ga pomembni misleci, kot sta [[Heinrich Glarean]] in [[Giosefo Zarlino]], in se po njem zgledovali. V 20. stoletju, ki velja za preporod stare glasbe, se je ponovno uveljavil, hkrati pa so postale vprašljive nekatere skladbe, ki so mu jih pripisali. Njegova glasba ostaja osrednji del repertoarja ansamblov za staro glasbo do danes in se še vedno pogosto snema. Leta 2021 so po vsem svetu obeležili 500. obletnico njegove smrti. O Josquinovih zgodnjih letih je znanega zelo malo. Podrobnosti njegove biografije so bile predmet razprav že stoletja. Danes že opuščena teorija je trdila, da se je rodil okoli leta 1440, kar naj bi temeljilo na napačni povezavi z [[Jushinusom de Kessalia]], ki je v dokumentih zapisan kot »Judocus de Picardia«. Ponovna presoja njegovega delovanja, imena in družinskega ozadja je to trditev ovrgla. Danes velja, da se je rodil okoli leta 1450, najpozneje do leta 1455, zaradi česar velja za sodobnika skladateljev kot so [[Loyset Compère]], [[Heinrich Isaac| Heinrich Isaac]] in [[Jacob Obrecht]]. Josquinov oče je bil policist v Kastelaniji a je bil obtožen številnih prekrškov in po letu 1448 izgine iz zapisov. O Josquinovi materi ni znanega ničesar; v ohranjenih dokumentih se ne pojavlja, kar nakazuje, da morda ni bila priznana kot njegova zakonita mati ali pa je umrla ob njegovem rojstvu. Okoli leta 1466, najbrž po očetovi smrti, sta ga njegova stric in teta imenovala za dediča svoje posesti. Josquin se je rodil v francosko govorečem delu [[Flandrija |Flandrije]], na območju današnje severovzhodne Francije ali Belgije. Kljub njegovi kasnejši povezanosti s Condéjem, zapisi kažejo, da tam ni bil rojen. Edini zanesljivi dokaz o njegovem rojstnem kraju je kasnejši pravni dokument, v katerem je sam zapisal, da se je rodil »onkraj Noir Eauwe«, kar pomeni »Črna voda«. Ta opis je raziskovalce zmedel, zato obstaja več teorij o tem, na katero vodno telo se nanaša. Predlagana je bila reka [[Eau Noire]] v Ardenih, kjer je obstajala tudi vas z imenom Prez, vendar muzikologi trdijo, da bi zapleti okoli Josquinovega imena takšno povezavo naredili nepomembno, poleg tega pa je reka premajhna in predaleč od Condéja. Trdijo torej, da naj bi bil njegov rojstni kraj blizu sotočja rek [[Šelda|Šelde]] in [[Sena|Sene]] pri Condéju, pri čemer se nagibajo predvsem k reki Seni, saj je bila znana po prevozu premoga, kar bi lahko ustrezalo opisu »Črna voda«. Druge teorije menijo, da se je rodil v bližini Saint-Quentina zaradi njegovega delovanja v tamkajšnji cerkvi ali v majhni vasi Beaurevoir, ki leži ob reki [[Šelda|Šeldi]]. == Življenje == Ni ohranjenih dokumentarnih dokazov o Josquinovem izobraževanju ali odraščanju. David Fallows ga povezuje z Goseequinom de Condentom, oltarnim dečkom v kolegijski cerkvi Saint-Géry v Cambraiju do sredine leta 1466. Drugi raziskovalci, kot je Gustave Reese, navajajo pripoved iz 17. stoletja, ki jo je zapisal Claude Hémeré, prijatelj kardinala Richelieuja, po kateri naj bi Josquin skupaj s prijateljem Jean Mouton postal zborovski deček v kolegijski cerkvi Saint-Quentin vendar je ta pripoved vprašljiva. Tamkajšnja kolegijska kapela je bila pomembno središče kraljevega pokroviteljstva in glasbe za to območje. Vsi zapisi iz Saint-Quentina so bili uničeni leta 1669 zato je možno, da je Josquin svoje poznejše povezave s francosko kraljevo kapelo pridobil v zgodnjih letih. Ni dokazov, da bi Josquin študiral pri [[Johannes Ockeghem| Johannesu Ockeghemu]], kot so trdili kasnejši pisci čeprav naj bi se učil od starejšega skladatelja, po čemer so sklepali, da naj bi šlo za Ockaghema. Josquin mu je ob smrti napisal žalostinko ''Nymphes des bois'' poleg tega pa ga je večkrat glasbeno citiral, najbolj neposredno v svojem dvojnem motetu ''Alma Redemptoris mater/Ave regina caelorum'', ki si deli začetno vrstico z Ockeghemovim motetom ''Alma Redemptoris mater''. Josquin bi lahko bil povezan s cambrajsko stolnico, saj se ime »des Prez« pojavi med glasbeniki stolnice, navedenimi v motetu ''Omnium bonorum plena'', ki ga je napisal [[Loyset Compere]]. Motet je bil napisan pred letom 1474 in omenja številne pomembne glasbenike tistega časa, med njimi [[Antoine Busnois| Antoine Busnois]], [[ Johannes Tictoris]], [[Johannes Regis| Johannes Regis]], [[Johannes Ockeghem|Ockeghema]] in [[Guillame Du Fay| Guillame Du Faya]], čigar glasba je nanj zelo vplivala. Prvi zanesljivi zapis o Josquinovi zaposlitvi je iz 19. aprila leta 1477, ko se je zaposlil kot pevec v kapeli [[René of Anjou ]] v Aix-en-Provencu. Drugi zapisi sicer kažejo, da bi lahko bil v Aixu že leta 1475. Tam je ostal vsaj do leta 1478, nato pa njegovo ime za pet let izgine iz zgodovinskih zapisov. Morda je ostal v Renéjevi službi in se skupaj z drugimi pevci pridružil službi v pariški kapeli [[Sainte-Chapelle| Sainte-Chapelle]]. Slabše sprejeta teorija o Josquinovih dejavnostih med letoma 1478 in 1483 pravi, da je že leta 1480 vstopil v gospodinjstvo svojega bodočega delodajalca [[Ascanio Sforza|Ascania Sforze]]. V tem primeru naj bi bil Josquin z Ascanijem v [[Ferrara| Ferrari]]in bi morda takrat napisal delo ''Missa Hercules Dux Ferrariae''. Okoli tistega leta je bil v Ferrari napisan tudi ''Casanatense chansonnier'', ki vključuje šest Josquinovih šansonov: *''Adieu mes amours'', *''En l'ombre d'ung buissonet'', *''Et trop penser'', *''Ile fantazies de Joskin'', *''Que vous ma dame'' in *''Une mousque de Biscaye''. Šansona ''Adieu mes amours'' in ''Que vous ma dame'' naj bi bila še posebej priljubljena, kar potrjuje njuna razširjenost in široka obravnava v kasnejših virih. Februarja 1483 se je Josquin vrnil v [[Condé]], da bi prevzel svojo dediščino po teti in stricu, ki naj bi bila usmrčena, ko je vojska [[ Luis XI|Luisa XI]] maja 1478, oblegala mesto ter prebivalce zaprla v cerkev in jih tam zažgala. Josquin je najel vsaj 15 pooblaščencev za urejanje svoje dediščine, kar nakazuje, da je bil takrat premožen. To bi lahko pojasnilo, zakaj je pozneje v življenju pogosto potoval in mu ni bilo treba toliko skladati kot njegovima sodobnikoma [[Heinrich Iscaac| Heinrichu Isaacu]] in [[Ludwig Senfl|Ludwigu Senflu]]. Ohranjeni zapisi kažejo, da je bil Josquin do 15. maja 1484 že v [[Milano| Milanu]], morda kmalu po svojem potovanju v Condé leta 1483. Marca 1484 pa naj bi obiskal [[Rim]]. Domneva se, da je hitro zapustil Condé in odšel v Italijo predvsem zato, ker mu je dediščina dopuščala več svobode ter mu omogočila, da se je izognil služenju kralju. Leta 1448 je stopil v službo rodbine Sforza, kjer si je kmalu pridobil prestižni položaj. Med službovanjem je zaprosil za dovoljenje, da postane rektor župnijske cerkve[[Saint Aubin| Saint Aubin]], ne da bi bil posvečen v duhovnika. Njegova prošnja je bila ob prvi zaprositvi zavrnjena, ob drugi pa sprejeta. Takrat naj bi napisal enega svojih najbolj znanih motetov ''Ave Maria Virgo serena'' (1485) Julija 1484 je odšel v [[Rim]] za eno leto, v poznih 1480-ih pa je odpotoval v [[Pariz]] zaradi pravnega spora v Saint Aubinu. Med letoma 1485 in 1489 je služil ogrskemu kralju [[Matija Korvin| Matiji Korvinu]] na Dunaju. Dvor Matije Korvina je imel namreč visok glasbeni standard in je zaposloval številne glasbenike, predvsem iz Italije. Čeprav se predvideva, da je Josquinova dejavnost na ogrskem dvoru verjetna, so dokazi posredni in ni ohranjenih izvirnih dokumentov, ki bi to potrdili. Josquin je bil ponovno v Milanu januarja 1489 do začetka maja, kjer se je srečal s teoretikom in skladateljem [[Franchinus Gaffurius| Franchinusom Gaffuriusom]]. Od junija 1489 do aprila 1494 je bil član papeškega zbora v Rimu, najprej pod papežem [[Inocenc VIII| Inocencom VIII]], nato pod borgijskim papežem [[Aleksander VI.| Aleksandrom VI.]]. Njegov prihod je zboru prinesel velik ugled. Dva meseca po prihodu, 18. avgusta, je Josquin uveljavil prvi zahtevek za enega od več [[beneficij | beneficijev]]. Imeti hkrati tri nepovezane beneficije, ne da bi moral prebivati na teh krajih ali govoriti njihov jezik, je bila posebna ugodnost, ki sta mu jo omogočala njegov položaj in služba. Njegovi zahtevki so vključevali kanonikat pri [[Notre-Dame|Notre-Dame]] v Parizu, [[Saint-Omer]] v Cambraiu; župnijo, ki jo je podeljevala opatija Saint-Ghislain; župnijsko cerkev v [[Basse-Yttre| Basse-Yttru]]; dve župniji blizu Frasnesa v Hainautu ter [[Saint-Gery]] v Cambraiju. Ohranjena papeška pisma kažejo, da so bili nekateri od teh zahtevkov odobreni, vendar ni videti, da bi dejansko prevzel katerikoli kanonikat. Mesečni plačilni zapisi [[Sikstinska kapela| Sikstinske kapele]] predstavljajo najboljši vir za Josquinovo kariero, vendar so vsi zapisi papeške kapele od aprila 1494 do novembra 1500 izgubljeni, zato ni znano, kdaj je zapustil Rim. Po restavratorskih delih med letoma 1997 in 1998 so na steni pevskega prostora (cantoria) v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]] odkrili napis JOSQUINJ, vrezan kot grafit. To je eden izmed skoraj štiristo imen v kapeli, od katerih jih je približno sto mogoče povezati s pevci papeškega zbora. Napisi segajo od 15. do 18. stoletja, podpis JOSQUINJ pa je značilen za starejše obdobje. Obstaja nekaj dokazov, da se ime nanaša na Josquina des Preza; mogoče ga je brati kot »Josquin« ali »Josquinus«, odvisno od tega, ali ukrivljeno črto na desni razlagamo kot okrajšavo za »us«. Drugi pevci z imenom Josquin so običajno podpisovali svoje ime v celoti, medtem ko je znano, da je Josquin des Prez včasih uporabljal le eno ime. === Francija === Dokumenti, odkriti od poznega 20. kažejo da naj bi bil Josquin med letoma 1494 in 1503 posvečen v duhovnika. Avgusta 1494 je odšel v Cambrai in se kmalu za tem vrnil v Rim. Od takrat do leta 1498 ni zanesljivih dokazov o njegovi dejavnosti. Dve pismi med člani rodbin Gonzaga in Sforza nakazujeta, da se je Josquin okoli leta 1498 ponovno vrnil v službo družine Sforza v Milanu, kjer ni ostal dolgo, saj so bili njegovi nekdanji delodajalci ujeti med invazijo [[Ludvik XII| Ludvika XII]] leta 1499. Pred odhodom je napisal dve posvetni skladbi: znano frotolo ''El grillo'' (»Čriček«) in ''In te Domine speravi'' (»Vate sem položil svoje upanje, Gospod«), ki temelji na ''Psalmu 31''. Josquin je bil v začetku 16. stoletja v Franciji; dokumenti, odkriti leta 2008, kažejo, da je med letoma 1499 in 1501 dvakrat obiskal [[Troyes]]. Kanonikati v Saint-Quentinu so bili skoraj vedno darila francoskega kralja članom kraljevega gospodinjstva kar nakazuje, da je bil Josquin zaposlen pri [[Ludvik XII|Ludviku XII]]. Po navedbah iz leta 1547 je bil motet ''Memor esto verbi tui servo tuo'' (»Spomni se svoje obljube svojemu služabniku«) napisan kot nežni opomin kralju, naj izpolni svojo obljubo o [[beneficij|beneficiju]], ki mu ga je obljubil. Josquin naj bi po prejemu beneficija napisal motet na besedilo ''Bonitatem fecisti cum servo tuo, Domine''(»Gospod, milostno si ravnal s svojim služabnikom«) kot izraz hvaležnosti kralju, bodisi Louisu XI bodisi Ludviku XII. Josquin je prispel v [[Ferrara|Ferraro]] najpozneje do 30. maja 1503, da bi služil vojvodi Ferrare, ki je že več let skušal nadomestiti skladatelja in zborovodjo [[Johannes Martini| Johannesa Martinija]], ki je nedavno umrl. Približno tri mesece kasneje je bil izbran za člana vojvodske kapele. Med bivanjem v Ferrari je napisal nekaj svojih najbolj znanih skladb, med njimi [[motet]] ''Miserere mei, Deus'', ki je postal eden najbolj razširjenih motetov 16. stoletja. Verjetno iz tega obdobja izhaja tudi virtuozni motet ''Virgo salutiferi'', uglasben na pesem ''Ercole Strozzi'', ter ''O virgo prudentissima'', ki temelji na pesmi ''Poliziano''. Zaradi slogovne podobnosti z omenjenima motetoma se v to obdobje pogosto umešča tudi ''Missa Hercules Dux Ferrariae'', čeprav so prej menili, da je nastala že v zgodnjih 1480-ih. Josquin v Ferrari ni ostal dolgo. Izbruh kuge leta 1503 je povzročil evakuacijo vojvode in njegove družine ter dveh tretjin prebivalcev, zato je Ferraro zapustil aprila 1504. Njegov naslednik,[[Jacob Obrecht]], je sredi leta 1505 umrl zaradi kuge. ===Condé === Josquin se je iz Ferrare preselil v svojo domačo regijo Condé-sur-l'Escaut in 3. maja 1504 postal prošt kolegijske cerkve [[Notre-Dame]]. Njegova vloga mu je prinesla politično odgovornost in nadzor nad številnim osebjem, vključno z dekanom, zakladnikom, 25 kanoniki, 18 kaplani, 16 vikarji, 6 pevskimi dečki in drugimi duhovniki. Tukaj so nastala njegova pozna dela. Iz tega obdobja se je ohranilo zelo malo zapisov o njegovem delovanju; septembra 1504 je kupil hišo, novembra 1508 pa jo prodal. V poznejših letih je Josquin ustvaril številna svoja najbolj cenjena dela. Med njimi so maše ''Missa de Beata Virgine'' in ''Missa Pange lingua''; moteti ''Benedicta es, Inviolata'', ''Pater noster–Ave Maria'' in ''Praeter rerum seriem''; ter šansoni ''Mille regretz'', ''Nimphes, nappés'' in ''Plus nulz regretz''. Zadnji, ''Plus nulz regretz'', je uglasbitev pesmi, ki slavi prihodnjo zaroko med [[Karlom V]]. in [[Marija Tudor| Marijo Tudorsko]]. V njegovih zadnjih letih se je njegova glasba razširila po vsej Evropi z izdajami tiskarja Ottaviana Petruccija, ki je Josquinovim skladbam namenil posebno mesto in jih večkrat ponovno izdal. Umrl je 27. avgusta 1521 in svoje premoženje zapustil kapitlju [[Notre-Dame]]v Condéju. Pokopan je bil pred glavnim oltarjem cerkve, vendar je bil njegov grob uničen bodisi med državnimi vojnami bodisi leta 1793, ko je bila cerkev porušena med [[ Francoska revolucija | Francosko revolucijo]]. == Glasba == Josquin je bil vse življenje poklicni pevec, njegove skladbe pa so skoraj izključno vokalne. Pisal je predvsem v treh žanrih: [[maša]], [[motet]]in [[šanson]](s francoskim besedilom). V svoji približno 50-letni karieri je ustvaril več del kot katerikoli drugi skladatelj njegovega časa. Težko je povsem natančno določiti kronologijo njegovih skladb. Viri, v katerih so bile objavljene, ponujajo malo dokazov, zgodovinske in kontekstualne povezave pa so šibke. Malo rokopisov njegove glasbe izvira iz časa pred 16. stoletjem. Po smrti [[Guillaume Du Fay| Guillaume Du Faya]] leta 1474, so Josquin in njegovi sodobniki živeli v glasbenem svetu pogostih slogovnih sprememb, predvsem zaradi gibanja glasbenikov po Evropi. Skupina muzikologov mu pripisuje tri ključne razvojne premike: # postopno opuščanje dolgih [[melizem| melizmatičnih]] linij in poudarek na manjših motivih, kiso kratki, prepoznavni in melodični fragmenti, ki prehajajo med glasovi in ustvarjajo notranjo povezanost, # vse večjo uporabo imitativne [[polifonija| polifonije]], enakomerno porazdeljene med glasovi, ki združuje urejeno zgradbo in ritmično dinamiko, # večji poudarek na besedilu, kjer glasba poudarja njegov pomen – zgodnja oblika tonskega slikanja. === Maša === Maša je osrednji obred Katoliške cerkve, polifonične uglasbitve delov mašnega ordinarija — [[Kyrie]], [[Gloria]], [[Credo]], [[Sanctus]] in [[Agnus Dei]] — pa so postale vse bolj priljubljene že v 14. stoletju. Od 15. stoletja dalje so skladatelji mašo obravnavali kot osrednji žanr zahodne klasične glasbe, kar je bilo povezano z večjim povpraševanjem po njej. V času Josquin des Preza so bile maše običajno standardizirane kot obsežna, petdelna polifona dela, kar je skladateljem oteževalo usklajevanje [[liturgija| liturgičnih]] in glasbenih zahtev. Prejšnji zgledi skladateljev, kot sta Guillaume Du Fay in Johannes Ockeghem, so bili zelo cenjeni in posnemani. Josquin in Jacob Obrecht sta vodila intenziven razvoj mašnega žanra. Josquinove maše so na splošno manj napredne kot njegovi moteti čeprav mu pripisujejo številne inovacije. Njegov manj radikalen pristop je mogoče razložiti s tem, da je večina maš nastala zgodaj v njegovi karieri, ali pa s strukturnimi in besedilnimi omejitvami samega žanra. Skoraj vse so napisane za štiri glasove. Njegove maše razdelimo v naslednje tipe: *kanonske maše, kjer en ali več glasov izhaja iz drugega z natančno imitacijo; *[[cantus firmus]] maše, kjer se že obstoječa melodija pojavi v enem glasu, ostali pa so bolj svobodno oblikovani; *parafrazne maše, ki temeljijo na enoglasni melodiji, uporabljeni svobodno v vseh glasovih in v različnih oblikah; *parodične maše, ki temeljijo na večglasni skladbi, pri čemer se uporablja material iz vseh glasov, ne le glavna melodija; *solmizacijske maše, ki jih je [[Gioseffo Zarlino]] imenoval "soggetto cavato", kjer je osnovna melodija izpeljana iz zlogov imena ali besedne zveze. Josquin je začel ustvarjati v času, ko so skladatelji začeli dojemati stroge cantus firmus maše kot omejujoče. Bil je pionir parafraznih in parodičnih maš, ki pred 16. stoletjem še niso bile dobro razvite. Mnoga njegova dela združujejo več tehnik, zato jih je težko strogo razvrstiti. === Kanonske maše === Josquinovi predhodniki in sodobniki so pisali maše na osnovi kanonske imitacije. V teh mašah kanonski glasovi izhajajo iz že obstoječih melodij, kot je pesem ''L’homme armé'' ali gregorijanski napevi. Josquinovi kanonski maši pa ne temeljita na obstoječih melodijah, zato izstopata iz tradicije, saj uporabljata izvirne melodije v vseh glasovih. Objavljeni sta bili v tretji knjigi maš leta 1514. === Cantus firmus maše === Pred Josquinovim zrelim obdobjem je bila najpogostejša tehnika pisanja maš [[cantus firmus]], ki se je uporabljala večino 15. stoletja. Josquin jo je uporabljal že zgodaj, na primer v ''Missa L’ami Baudichon'', eni njegovih najzgodnejših maš. Najbolj znani Josquinovi cantus firmus temeljita na melodiji ''L’homme armé''(»oboroženi mož«) in sta bili zelo priljubljeni v renesansi. Čeprav sodita v njegovo zrelo obdobje, sta si zelo različni. ''Missa L’homme armé super voces musicales'' je tehnično izjemno zahtevna skladba z mnogimi kanoni in kontrapunktičnimi postopki. Melodija se pojavi na vseh tonih naravne [[heksakord| heksakorde]] (C–D–E–F–G–A). Poznejša, ''Missa L’homme armé sexti toni'' je bolj svobodna »fantazija« na isto temo. Čeprav temelji na cantus firmus, vsebuje tudi parafrazne elemente, saj se deli melodije pojavljajo v vseh glasovih in v različnih ritmih ter tempih. V primerjavi s prvo je tehnično bolj zadržana, vse do zaključnega [[Agnus Dei]], kjer se pojavi kompleksna kanonska struktura, vključno z redkim retrogradnim kanonom, okoli katerega so spleteni drugi glasovi. Zgodnja dela: * ''Missa Ave maris stella'' * ''Missa Gaudeamus'' Poznejša dela * ''Missa de Beata Virgine'' * ''Missa Pange lingua'' ===Parafrazne maše=== Parafrazna maša se razlikuje od tehnike [[cantus firmus]] po tem, da je izvorni material sicer še vedno enoglasen, vendar je (v Josquinovem času) lahko zelo okrašen, pogosto z melodičnimi okraski. Tako kot pri tehniki cantus firmus se lahko izvorna melodija pojavlja v več glasovih maše. Več Josquinovih maš uporablja parafrazno tehniko, na primer zgodnja ''Missa Gaudeamus'', ki vključuje tudi elemente cantus firmus in kanona. ''Missa Ave maris stella'', prav tako verjetno zgodnje delo, parafrazira marijanski antifon z istim imenom; to je ena njegovih najkrajših maš. Pozna ''Missa de Beata Virgine'' parafrazira gregorijanske napeve v čast Devici Mariji. Kot t. i. “marijanska maša” (Lady Mass) je bila namenjena sobotnemu bogoslužju in je bila njegova najbolj priljubljena maša v 16. stoletju. Najbolj znana med Josquinovimi parafraznimi mašami in ena najslavnejših maš renesanse je ''Missa Pange lingua'', ki temelji na himni za praznik svetega Rešnjega telesa. Verjetno je bila to zadnja maša, ki jo je Josquin napisal. === Parodične maše === * ''Missa Di dadi'' (Morton) * ''Missa D'ung aultre amer'' (Ockeghem) * ''Missa Faisant regretz'' (Frye) * ''Missa Fortuna desperata'' (?[n 11]) * ''Missa Malheur me bat'' (Martini ali Malcourt) * ''Missa Mater Patris'' (Brumel). Ob Josquinovi smrti so bile parodične maše že uveljavljene, njegova dela pa kažejo raznolikost načinov glasbenega izposojanja v tem prehodnem obdobju. Šest del se običajno pripisuje Josquinu, ki uporabljajo material iz polifonih skladb dve pa vključujeta tudi kanonske elemente. Na primer: * ''Missa Di dadi'' * ''Missa Faisant regretz'' * ''Missa Fortuna desperata'' * ''Missa Malheur me bat '' * ''Missa Mater Patris'' * ''Missa D'ung aultre am'' === Solmizacijske maše === Najzgodnejša znana maša s to tehniko je ''Missa Hercules Dux Ferrariae'', ki jo je Josquin napisal za vojvodo Ercole I d'Este. Temelji na glasovnih zlogih iz njegovega imena (v latinščini Hercules Dux Ferrarie), ki se pretvorijo v tone: Re–Ut–Re–Ut–Re–Fa–Mi–Re (v sodobni notaciji D–C–D–C–D–F–E–D). Ta maša je najbolj znan primer uporabe te tehnike. Drugi primer je Missa La sol fa re mi, ki temelji na frazi »laisse faire moy« (“pusti, naj jaz poskrbim”). Celotna maša je tesno povezana s tem motivom in deluje skoraj kot [[ostinato]]. === Moteti === Josquinovi moteti veljajo za njegova najbolj slavna in vplivna dela. Njihov slog je zelo raznolik, vendar jih lahko na splošno razdelimo na: # homofone uglasbitve z akordičnimi bloki in zlogovnim podajanjem besedila, # okrašene, pogosto imitacijske kontrapunktične fantazije, kjer glasba zasenči besedilo, # psalmske uglasbitve, ki združujejo oba pristopa ter dodajajo retorične figure in slikovito upodabljanje besedila, kar napoveduje kasnejši razvoj madrigala. Večino motetov je napisal za štiri glasove, kar je do sredine 15. stoletja postalo standard, izhajajoč iz štiriglasnega pisanja skladateljev, kot sta [[Guillaume de Machaut]] in [[John Dunstaple]]. Josquin pa je bil tudi pomemben inovator pisanja motetov za pet in šest glasov. Mnogi moteti uporabljajo stroge kompozicijske postopke, drugi so bolj svobodno oblikovani. Nekateri uporabljajo [[cantus firmus]] kot povezovalni element, drugi kanon, tretji ponavljajoč se motiv (motto), nekateri pa kombinirajo več tehnik. V nekaterih motetih je kanon jasno slišen, v drugih pa skrit in težje zaznaven. Josquin je pogosto uporabljal imitacijo. Posamezni odseki spominjajo na fugo, saj glasovi zaporedoma vstopajo z isto temo. To je zelo očitno v njegovem zgodnjem motetu ''Ave Maria ... Virgo serena'', kjer vsak glas ponovi prejšnjo melodijsko linijo. Podobno izrazito imitacijo najdemo tudi v zgodnjih delih, kot je ''Alma Redemptoris mater/Ave regina caelorum'', ter v poznejših, kot je uglasbitev psalma ''Dominus regnavit''. Le malo skladateljev pred Josquinom je pisalo večglasne uglasbitve psalmov, pri njem pa predstavljajo pomemben del poznejših motetov. Med njimi so znani: * ''Miserere'' (Psalm 51), * ''Memor esto verbi tui'' (Psalm 119), * dve uglasbitvi psalma ''De profundis'' (Psalm 130), ki veljata za njegova najpomembnejša dosežka. Josquin je pisal tudi t. i. motet-šansone, obliko, razvito v Milanu. Gre za kombinacijo svetega in posvetnega: spodnji glas vsebuje latinski cantus firmus, zgornji pa pojejo francosko besedilo, ki se simbolno navezuje na latinskega ali ga komentira. Njegovi znani primeri so: *''Que vous madame/In pace'' *''A la mort/Monstra te esse matrem'' *''Fortune destrange plummaige/Pauper sum egg'' === Posvetna glasba === Josquin je napisal številne francoske šansone za tri do šest glasov, od katerih so bili nekateri verjetno namenjeni tudi instrumentalni izvedbi. Pogosto je uporabljal [[ cantus firmus]], včasih iz priljubljenih pesmi neznanega izvora, kot pri ''Si j'avoye Marion''. Drugič je uporabil melodijo, povezano z drugim besedilom, ali pa ustvaril povsem novo skladbo brez zunanjega vira. Uporabljal je tudi zanimivo tehniko: priljubljeno melodijo je zapisal kot kanon med notranjima glasovoma, nad njima pa ustvaril novo melodijo z novim besedilom – to je naredil v znanem šansonu ''Faulte d'argent''. Njegovi zgodnji šansoni so nastali v severni Evropi pod vplivom skladateljev, kot sta [[Johannes Ockeghem]] Johannes Ockeghem in [[Antoine Busnois]]. Za razliko od njiju se ni strogo držal oblik "formes fixes" (rondeau, virelai, balada), temveč je pogosto uporabljal imitacijo, podobno kot v svojih sakralnih delih. Bil je med prvimi, ki so pisali šansone, kjer so vsi glasovi enakovredni. Pogosto je uporabljal ponavljanje melodij, zlasti tam, kjer se besedilo rima, njegovi šansoni pa so pogosto tudi lažji in hitrejši kot moteti. Nekateri so bili verjetno namenjeni instrumentalni izvedbi, saj jih je objavljal tudi brez besedila. Med najbolj znanimi šansoni so: *''Nymphes des bois/Requiem aeternam'' (žalostinka ob smrti Ockeghema) *''Mille regretz'' *''Nimphes, nappés'' *''Plus nulz regretz'' Josquin je napisal tudi vsaj tri skladbe v slogu frottole, priljubljene italijanske pesemske oblike, ki jo je spoznal v Milanu. Med njimi so: * ''Scaramella El grillo'' * ''In te domine speravi'' Te skladbe so še enostavnejše kot šansoni, saj so zlogovne n homofone in sodijo med njegove najpogosteje izvajane. == Zapuščina in vpliv == Josquin des Prez je imel izjemen vpliv na zahodno glasbo. Muzikolog William Elders ga je opisal kot »prvega skladatelja v zgodovini zahodne glasbe, ki po svoji smrti ni bil pozabljen«, medtem ko ga je John Milsom imenoval za »osrednjega skladatelja renesanse«. David Fallows meni, da je njegov vpliv na glasbo 16. stoletja primerljiv z vplivom [[ Ludwig van Beethoven| Ludwiga van Beethovna]] v 19. stoletju in [[Igor Stravinsky| Igorja Stravinskega]] v 20. stoletju. Njegova priljubljenost je vodila do številnih posnemanj in napačnih pretiranih pripisovanj del. Razlog za to je bila tudi tudi zmeda zaradi njegovih soimenjakov ter dela njegovih učencev in posnemovalcev. Po njegovi smrti so številni skladatelji napisali žalostinke; med njimi [[Benedictus Appenzeller]], [[Gombert]], [[ Jacquet Mantski]] in [[Jheronimus Vinders]]. Njegova dela so se širila po vsej Evropi in tako so njegovo glasbo izvajali še dolgo po njegovi smrti, številni skladatelji pozne renesanse pa so jo citirali ali posnemali. === Ugled === O Josquinovem ugledu v času njegovega življenja je malo podatkov, vendar so njegovo glasbo hvalili pisci, kot so [[Paolo Cortesi]] , [[Jean Molinin]] in [[ Franchinus Gaffurius]]. Njegova priljubljenost se kaže tudi v dejstvu, da je [[Petrucci]] leta 1502 izdal prvo zbirko maš enega samega skladatelja prav z njegovimi deli. Po smrti so ga hvalili humanisti, kot sta [[Baldassare Castiglione]] in [[François Rabelais]] François Rabelais, teoretiki, kot sta [[Heinrich Glarean]] in [[Gioseffo Zarlino]] pa so ga postavili za vzor. Z razvojem baročne glasbe, je njegov vpliv začel slabeti. Nasledil ga je [[ Giovanni Pierluigi da Palestrina]], ki je postal osrednja figura polifonije. Do 20. stoletja so se z njim ukvarjali predvsem glasbeni teoretiki. Ponovno zanimanje za njegovo glasbo se je pojavilo v 18. in 19. stoletju pri raziskovalcih, kot so [[Charles Burney]], [[Johann Nikolaus Forkel]] in [[François-Joseph Fétis]]. [[August Wilhelm Ambros]] ga je v 19. stoletju označil za eno največjih osebnosti glasbene zgodovine. V 20. stoletju je njegov ugled najprej upadel nato pa ponovno zrasel z novimi izdajami njegovih del in ponovnim zanimanjem za staro glasbo. Pomemben mejnik je bila mednarodna konferenca o Josquinu leta 1971, ki ga je dokončno postavila v središče renesančne glasbe. == Viri in literatura == * Bridgman, Nanie (1991) [1960]. "The Age of Ockeghem and Josquin". In Abraham, Gerald; Hughes, Dom Anselm (eds.). Ars Nova and the Renaissance 1300–1540. The New Oxford History of Music. Vol. III. Oxford: Oxford University Press. pp. 239–302. ISBN 978-0-19-316303-4. * Burkholder, J. Peter; Grout, Donald Jay; Palisca, Claude V. (2014). A History of Western Music (9th ed.). New York: W. W. Norton & Company. ISBN 978-0-393-91829-8. * Charles, Sydney R. (1983). Josquin des Prez: A Guide to Research. New York and London: Garland Publishing. ISBN 978-0-8240-9387-7. * Elders, Willem, ed. New Josquin Edition, 30 vols. Utrecht: Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis, 1987–. ISBN 978-90-6375-051-0. * Elders, William (2013). Josquin des Pres and His Musical Legacy: An Introductory Guide. Leuven: Leuven University Press. ISBN 978-90-5867-941-3. * Barbier, Jacques (2010). Josquin Desprez. Centre d'études supérieures de la Renaissance (in French). Tours: Bleu nuit éditeur. ISBN 978-2-913575-87-5. * Fiore, Carlo (2003). Josquin des Prez. Constellatio Musica 10 (in French). Palermo: L'Epos. ISBN 978-88-8302-220-3. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Francoski skladatelji]] [[Kategorija:Renesančni skladatelji]] 8wmujktsr20bjn8mdicywrl09l6e4sd 0 602168 6675458 6672043 2026-05-13T19:09:58Z Janezdrilc 3152 odstranil [[Kategorija:Švedske kraljice]]; dodal [[Kategorija:Švedske kraljice soproge]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675458 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | image = Cranach the Younger Catherine Jagiellon.jpg | caption = Lucas Cranach mlajši (okoli 1556): ''Katarina Jagelo'' | succession = Kraljica soproga Švedske | reign = 30. september 1568 – 16. september 1583 | spouse = Ivana III. Švedskega 1562 | issue = {{Plainlist| * Izabela Vasa * [[Sigismund III. Poljski]] * Ana Vasa Švedska}} | house = [[Jagelonci]] | house-type = Dinastija | father = [[Sigismund I. Poljski]] | mother = [[Bona Sforza]] | birth_date = 1. november 1526 | birth_place = [[Kraków]], [[Republika obeh narodov]] | death_date = {{Death date and age|1583|9|16|1526|11|1|df=yes}} | death_place = [[Stockholm]], [[Švedska]] | burial_date = | burial_place = [[Uppsalska stolnica]], Švedska | signature = | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] }} '''Katarina Jagelo''' ([[Poljščina|poljsko]]: Katarzyna Jagiellonka, [[Švedščina|švedsko]]: Katarina Jagellonica, [[Litovščina|litovsko]]: Kotryna Jogailaitė) je bila princesa poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] in kot soproga [[Ivan III. Švedski|Ivana III. Švedskega]] od leta 1569 švedska kralica sporoga, * [[1. november]] 1526, [[Krakov]], Republika obeh narodov, † [[16. september]] [[1583]], [[Stockholm]], [[Švedska]]. Med svojim sovladanjem je imela pomemben vpliv na švedske državne zadeve. S papežem se je pogajala o uvedbi [[Protireformacija|protireformacije]] na Švedskem<ref name=sbl>[http://sok.riksarkivet.se/SBL/Presentation.aspx?id=12406 Katarina Jagellonica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171016070352/https://sok.riksarkivet.se/SBL/Presentation.aspx?id=12406 |date=2017-10-16 }}, urn:sbl:12406, Svenskt biografiskt lexikon (art av Birgitta Lager-Kromnow), hämtad 2013-12-05.</ref> in bila mati poljskega kralja in litovskega velikega vojvode [[Sigismund III. Poljski|Sigismunda III.]] ==Zgodnje življenje== Katarina Jagelo je bila rojena v Krakovu kot najmlajša hči poljsko-litovskega kralja [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] in njegove žene [[Bona Sforza|Bone Sforze]] iz [[Milano|Milana]]. Prejela je temeljito renesančno izobrazbo. Italijanski učitelji so jo naučili brati, pisati in govoriti latinsko, nemško in italijansko. Znala je tudi jazditi, plesati, peti in igrati na več glasbil.<ref name="ReferenceB">Mattsson, Eva, Furstinnan: en biografi om drottning Katarina Jagellonica, Bring to Life, Vadstena, 2018</ref> Po očetovi smrti leta 1548 se je z neporočenima sestrama Ano in Sofijo in materjo preselila v [[Mazovija|Mazovijo]]. Ko se je leta 1556 njena sestra Sofija poročila in odšla v Nemčijo, mati pa v Italijo, je brat [[Sigismund II. Avgust]] Katarino in njeno sestro Ano preselil v palačo v [[Vilna|Vilno]], da bi si zagotovil kraljevo prisotnost v [[Litva|Litvi]]. Njuno bivanje v Vilni je bilo opisano kot srečno, saj sta živeli v palači in na dvoru, na katerega je močno vplivala italijanska renesansa. Katarini in Ani je bilo dovoljeno imeti ločeni gospodinjstvi in se družiti z aristokracijo.<ref name="ReferenceB"/> ===Pogajanja o poroki=== Katarina je bila opisana kot najlepša med svojimi sestrami. Za princeso tistega časa se je poročila pozno, ker je njena družina želela zagotoviti ženina z najvišjim političnim statusom. Vse predlagane poroke so zahtevale dolgotrajna pogajanja, ki na koncu niso bila uspešna. Leta 1548 sta jo za roko zaprosila Albert Alkibijad, mejni grof Brandenburg-Kulmbacha, in pruski vojvoda [[Albert Pruski|Albert]]. Oba bi jo imela raje od njenih sester Ane in Sofije. Njen brat se je nagibal k poroki z Albertom, a je papež po dolgih pogajanjih poroko zavrnil, ker sta bili v sorodu.<ref name="ReferenceB"/> Za njima jo je zaprosil nadvojvoda [[Ferdinand II. Tirolski|Ferdinand II. Avstrijski]], a se je njen brat, ki se je takrat že sam poročil z nevesto iz [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], na koncu odločil proti poroki. V petdesetih letih 16. stoletja si je njen brat kot poljski kralj zaradi naraščajočih napetosti okoli [[Livonija|Livonije]] želel zavezništva Poljske s Švedsko proti Ruskemu carstvu. Verskega prepričanja ženina ni imel za resno oviro, ker je bila verska politika na Poljskem takrat še vedno strpna do [[Protestantizem|protestantizma]]. Poljsko-švedsko zavezništvo si je njen brat želel že več let in je bilo prvič predlagano že leta 1526, takrat s poroko Katarinine polsestre Hedvike in švedskim kraljem [[Gustav Vasa|Gustavom I.]] Leta 1555–56 je Sigismund II. Avgust kralju Gustavu I. predlagal, da se eden od štirih švedskih princev, po možnosti Erik ali njegov brat Ivan, poroči z njegovo sestro Ano ali Katarino. Na švedski kraljevi dvor je poslal portreta obeh princes.<ref name="ReferenceB"/> Erik se je takrat želel poročiti z bodočo angleško kraljico [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeto I.]] in se temu več let ni hotel odpovedati. Govoriti se je začelo o poroki Katarine z Ivanom, toda Sigismund II. Avgust nad tem ni bil preveč navdušen, ker ni želel mlajše sestre poročiti pred starejšo. Pogajanja so se zavlekla in Gustav I. je leta 1560 umrl, s čimer so bila vsa pogajanja prekinjena. Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] je car [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]], ki je pred kratkim ovdovel, avgusta 1560 predlagal svojo poroko s Katarino, da bi sklenil mir in rešil spore med Poljsko in Rusijo.<ref name="ReferenceB"/> Njegov predlog je bil na poljskem dvoru ugodno sprejet in ruska delegacija je obiskala poljski dvor v Vilni. Ruski odposlanec je Ivanu Groznemu poročal, da je Katarina lepa, vendar veliko joka.<ref name="ReferenceB"/> Poljska in Rusija se na koncu nista uspeli dogovoriti o političnih pogojih poroke in pogajanja so bila januarja 1561 prekinjena.<ref name="ReferenceB"/> Julija 1561 je Sigismund II. Avgust kralju [[Erik XIV. Švedski|Eriku XIV.]] predlagal, da bi se njegovi sestri Katarina in Ana poročili s kraljevima bratoma Ivanom in Magnusom. Erik XIV. ni dal dokončnega odgovora, ker se je bil Ivan pripravljen poročiti s Katarino, z Ano pa ne. Sigismund II. Avgust je še vedno nekoliko okleval, ker ni želel poročiti mlajše sestre pred starejšo. Magnus je bil sčasoma pripravljen poročiti se z Ano, da bi se Ivan lahko poročil s Katarino. Pogajanja so kljub temu zastala, ker se švedski kralj o tem ni bil pripravljen dokončno izjasniti. Oktobra 1561 je Ivan na lastno pobudo in brez soglasja Erika XIV. nadaljeval pogajanja o svoji poroki s Katarino, čeprav se je Švedska takrat v livonski vojni borila proti Poljski. Ivan je poljskega kralja videl kot pomembnega zaveznika, Katarinino italijansko dediščino po materi pa kot pomembno prednost za svoje osebne ambicije. ==Vojvodinja Finske== 4. oktobra 1562 se je Katarina v [[Palača velikih knezov Litve|Spodnjem gradu]] v Vilni poročila z vojvodo Ivanom Finskim, drugim sinom Gustava I. in polbratom takrat vladajočega švedskega kralja [[Erik XIV. Švedski|Erika XIV.]] Ivan ni prejel bratovega dovoljenja za poroko, kar je še poglobilo napetosti med njima, ker je Ivan v Livoniji vodil neodvisno zunanjo politiko. Poroka je potekala po katoliškem obredu. Katarina je s seboj pripeljala veliko spremstvo in razkošno imetje, čeprav dediščine po materi dejansko ni nikoli prejela. Materialna dota je močno navdušila njene sodobnike: s seboj je prinesla impresivno količino srebrnih predmetov, med njimi prve vilice, ki so jih uporabljali na [[Finska|Finskem]], na stotine oblačil iz črnega, rumenega, rdečega in vijoličnega satena, svile in žameta. V njenem spremstvu Poljakov, Italijanov in Nemcev je bil ob poljskem kuharju tudi italijanski vinogradnik.<ref name="ReferenceB"/> Par se je naselil v gradu Turku v [[Turku]]ju na Finskem. Kralj Erik XIV. je zaradi Ivanovih dejanj bratu napovedal vojno in poslal 10.000 vojakov oblegat grad Turku. 12. avgusta 1563 se je grad predal. Katarino in Ivana so odpeljali na Švedsko in zaprli v gradu Gripsholm. [[Slika:Simmler Catherine Jagiellon.jpg|left|thumb|250px|Józef Simmler: Katarina Jagelo v zaporu]] Erik XIV. je Katarini ponudil vrnitev na Poljsko, vendar se je odločila, da bo ostala z Ivanom v zaporu. Erik je Katarino uporabil kot dragoceno talko, zato je bila zaporna kazen mila. Kralj Erik je z njo ravnal obzirno in ji dovolil večjo svobodo kot Ivanu. Lahko se je sprehajala v okolici gradu in je na splošno ugodil vsem njenim prošnjam, da bi bil njen zapor udobnejši. Izjema je bilo vse, kar je bilo povezano s katoliško vero. Preprečil ji je vsak dostop do katoliških duhovnikov.<ref name="ReferenceB"/> Katarina je kralja zaprosila, da dovoli večjemu delu njenega spremstva, da se vrne domov. Pri njej naj bi ostalo le nekaj poljskih dvornih dam in njena dvorna pritlikavka ter osebna zaupnica Doroteja Ostrelska. Katarina je v zaporu leta 1564 rodila najstarejšo hčer Izabelo, ki je leta 1566 umrla, in za njo leta 1566 sina Sigismunda. Oktobra 1567 se je Ivan spravil z Erikom in par je bil osvobojen. Katarina in Janez sta v letih zapora očitno razvila tesen odnos. [[Slika:Verwilt Isabella Vasa.jpg|thumb|200px| Domenicus Verwilt (domnevno): Katarinina in Ivanova hčerka Izabela Vasa; slika je bila domnevno Katarinin poklon sestri Ani in je zdaj v gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v [[Krakov]]u]] Katarinin neuspešni snubec, car Ivan Grozni, se je pogajal z Erikom XIV. v upanju, da bo razdrl njen zakon z Ivanom in jo poslal v Rusijo, da bi se z njim poročila. Pogajanja so povzročila preplah ne samo med Katarino in njenimi sorodniki. Po splošnem mnenju so bila pogajanja eden od razlogov za naraščajoče nezadovoljstvo Švedov z vse bolj norim Erikom. Kralj Erik se je nazadnje strinjal, da bo Katarino izročil Ivanu, vendar je bil odstavljen, preden je to lahko uresničil. Ko ga je nasledil brat Ivan, so bile težave odpravljene.<ref>Eriksson 2007, str. 52.</ref> Drug razlog, ki je vznemiril švedsko plemstvo proti Eriku XIV. in spodbudil upor vojvode Ivana in njegovega brata, vojvode Karla, je bila Erikova poroka z meščanko Karin Månsdotter, ki jo je plemstvo imelo za žalitev.<ref name="ReferenceA">Tegenborg Falkdalen, Karin, Vasadrottningen: en biografi över Katarina Stenbock 1535-1621 [The Vasa Queen: A biography of Catherine Stenbock, 1535-1621], Historiska media, Lund, 2015</ref> V uporu je posredno sodelovala tudi Katarina. Po padcu Stockholma je 7. novembra 1568 vstopila v mesto v veliki procesiji. ==Kraljica soproga== [[Slika:Catherine of Sweden (1562) grave 2007.jpg|thumb|200px|Katarinina grobnica v Ivanovi družinski kripti v [[Uppsalska stolnica|Uppsalski stolnici]] ]] [[Slika:Catherine of Sweden (1562) effigy 2007 wide.jpg|thumb|200px|Katarinina grobnica]] Katarina je bila spomladi leta 1569 kronana za švedsko kraljico. Njen zakon z Ivanom III. je bil do njene smrti zgleden.<ref name=sbl/> Njene dvorne dame je nadzirala Karin Gyllenstiern, njeno gospodinjstvo pa komornik Pontus De la Gardie, s katerim je imela menda zelo dober osebni odnos in ga celo pooblastila, da jo zastopa v Italiji glede njene dediščine po materi [[Bona Sforza|Boni Sforza]].<ref name="ReferenceB"/> Na dvoru je imela svojo osebno katoliško kapelo, v zasebnem gospodinjstvu pa več katoličanov, med njimi več katoliških menihov in duhovnikov, kar je šokiralo protestante. Kljub temu se zdi, da zaradi svoje vere ni bila deležna veliko osebnega obrekovanja. Prejela je veliko prošenj tako katoličanov kot protestantov za miloščino ali za posredovanje pri kralju. Svoje dolžnosti je izpolnjevala kot se je pričakovalo od sodobne kraljice soproge. Njen svak, goreč protestant in bodoči kralj [[Karel IX. Švedski|Karel IX.]], jo je omenil v svoji propagandni kroniki ''Hertig Karls rimkrönika''. V kroniki je obrekoval njenega moža, se pravi svojega brata, njunega sina in hčere, do nje pa je bil blag in ji priznaval njene osebne lastnosti: ''"Bila je princesa, polna kreposti in pobožnosti, četudi je njena vera prihajala iz Rima"''.<ref name=sbl/> Kraljica Katarina je imela pomemben politični vpliv na svojega moža – kralja, tudi v zunanji politiki in zanimanju za renesančno umetnost. Pomembno dejstvo je, da so se kraljevi diplomatski stiki s katoliškimi državami po njeni smrti hitro zmanjšali. Znano je, da je pozitivno vplivala na kraljevo politiko v prid katolištvu in protireformaciji. Njena naslednica, Ivanova žena Gunilla Bielke, je vplivala na njegovo versko politiko v prid protestantizmu. Janez III. je Katarino imenoval za bodočo regentko Švedske med mladoletnostjo svojega sina, če bi sam umrl med sinovo mladoletnostjo.<ref>Tegenborg Falkdalen, Karin, Margareta Regina: vid Gustav Vasas sida: [en biografi över Margareta Leijonhufvud (1516-1551)], Setterblad, Stockholm, 2016</ref> Druga pomembna zadeva so bile pravice njenega sina Sigismunda do poljskega prestola. Oba otroka je vzgojila v katoliški veri, zato je bil Sigismund sprejemljiv kot poljski monarh. Po smrti svojega brata [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] leta 1572 je menila, da ima njen sin prek nje pravico do poljskega prestola, vendar je Poljska leta 1569 postala volilna monarhija. Svojo zahtevo je naredila pomembno tudi na mednarodni ravni. Leta 1582 je sprejela nekdanjo kraljico Karin Månsdotter in poskrbela, da ji je bil vrnjen zaseženi nakit.<ref name=sbl/> V zadnjih letih življenja je Katarina trpela zaradi [[protin]]a. Spomladi 1583 je zbolela 16. septembra 1583 v Stockholmu umrla. Pokopana je bila v kraljevi kripti [[Uppsalska stolnica|Uppsalske stolnice]]. ===Verska politika=== Ko je Katarina postala kraljica, je kot katoliška kraljica v protestantskem kraljestvu pritegnila mednarodno pozornost, saj je imela možnost uvesti [[Protireformacija|protireformacijo]].<ref name=sbl/> V papeški kuriji v Rimu so jo imeli za katoličanko v heretičnem okolju. Istega leta, ko je postala kraljica, jo je njen poljski svetovalec, koadjutor Martin Kromer, spodbudil, naj spreobrne Ivana III. v katolištvo. Odgovorila je, da je ona sama na to pripravljena, vendar monarh in javnost tega ne bosta sprejela. Kardinal Commendone je prosil svojo sestro, poljsko kraljico [[Ana Jagelo|Ano Jagelo]], naj jo podpre pri njeni versko-politični nalogi, in Katarina je prek Ane navezala stik s papeško kurijo v Rimu. Med Katarino in papežem [[Papež Pij V.|Pijem V.]] je prišlo do konflikta, ko je postalo znano, da je prejela obhajilo "sub utraque" (dobesedno "pod obema"), kar je bilo na [[Tridentinski koncil|Tridentinskem koncilu]] prepovedano in od takrat velja za znak [[Herezija|herezije]]. Leta 1572 je zaprosila za dva papeška svetovalca in spovednika. Za slednjega ji je bil dodeljen poljski jezuit Johan Herbst. Od leta 1572 je bila kraljica Katarina v neposrednem stiku s kardinalom Stanislausom Hosiusom, ki je izjavil, da ji bo služil kot opora in zaveznik pri uvajanju protireformacije na Švedskem ter njen poslanec pri papežu.<ref name=sbl/> [[Slika:Catherine Jagiellon of Sweden medal c. 1575.jpg|thumb|200px|Medalja s podobo kraljice Katarine, skovana okoli leta 1575]] Jeseni 1572 je Katarina zaprosila za oprostitev, s katero bi se ji podelila pravico do prejemanja obhajila "pod obema" in določene oprostitve glede posta. Njene zahteve so videti kot način, s katerim je Ivan III. poskušal ugotoviti, kako daleč bi bila katoliška cerkev pripravljena iti pri uvedbi protireformacije.<ref name=sbl/> Ivan III. je ustanovil nov cerkveni red, imenovan Röda Boken (slovensko: Rdeča knjiga). Red je bil nekakšna mešanica protestantizma in katolicizma, ki je v švedske cerkve ponovno uvedla številne katoliške običaje. Eden od njih je bila raba latinščine, kar je sprožilo veliko nasprotovanja in povzročilo liturgični boj, ki je trajal dvajset let. Kraljica Katarina, kraljica Ana, kardinal Hosius in papež so se o tem več let pogajali. Katarina je v pogajanjih poudarjala, da brez določenih oprostitev za Švedsko protireformacija tam ne bomogoča.<ref name=sbl/> Leta 1574 je dobila odvezo in oprostitev glede posta, ker ji je papež oprostitev glede obhajila zavrnil, pa je obhajila v celoti zavrnila.<ref name=sbl/> Njen zastopnik v Rimu je bil Paolo Ferrari. Papeški dvor je resno upal, da bo prek nje uvedena protireformacija na Švedskem. Leta 1574 je sprejela poljskega jezuita Stanislausa Varšavskega, ki sta ga k njej kot veleposlanika poslala papež in španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] Kraljica Katarina je leta 1573 poslala sina odstavljenega Erika XIV. v jezuitski samostan na Poljskem, ker je bilo sprejemanja novincev v preostalih samostanih na Švedskem do leta 1575 prepovedano. Leta 1576 je poslala sina na izobraževanje k jezuitom v Braunsberg. Iz Rima je sprejela norveškega jezuita Laurentiusa Nicolaia in ga nastanila v nekdanjem frančiškanskem samostanu v Stockholmu, ki je bil med reformacijo zaprt, ter mu dovolila, da tam odpre katoliško šolo. V šolo so leta 1583 vdrli protestanti in jo zaprli. Katarina je močno podpirala staro opatijo Vadsten, kjer so še živele zadnje katoliške redovnice, in jo pogosto obiskovala. V Uppsalski stolnici je bila zgrajena nova kapela za relikvije svetega Erika. Protireformacijska prizadevanja so okrepila napetosti v zvezi z zaprtim Erikom XIV., ki je v zaporu postal simbol protestantizma. Med Erikovim bivanjem v zaporu so bile skovane tri večje zarote za odstavitev Ivana III.: zarota leta 1569, Mornayjeva zarota in zarota leta 1576. Vsaj zadnja je bila močno versko obarvana.<ref>Mauritz Rasmusson, urn:sbl:9197, Svenskt biografiskt lexikon (art av Lars Ericson), hämtad 2020-08-03.</ref> ===Sforzina dediščina=== Katarina in Ivan III. sta si oba želela dobiti njen del dediščine njene matere [[Bona Sforza|Bone Sforza]], ki je umrla v Italiji. Katarina je imela v Rimu svoja osebna veleposlanika, Petrusa Rosinusa in Tureja Bielkeja, ki sta ščitila njene interese. Papeški dvor ji je bil pri tem pripravljen pomagati, vendar mu to ni uspelo, ker se je njena dediščina nahajala v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]], ki je takrat pripadalo [[Španija|Španiji]].<ref name=sbl/> Med vladavino kralja [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]] na Poljskem so odnosi med Švedsko in Poljsko vplivali tudi na Katarinin položaj in ji povzročili težave. V letih 1578–79 in 1579–80 je sprejela papeškega veleposlanika Antonia Possevina, ki je bil zadolžen, da Katarini zagotovi njen del materine dediščine, da posreduje med Poljsko in Švedsko ter spreobrne Janeza III. v katoliško vero.<ref name=sbl/> Nobena od nalog mu ni uspela. Potrdil je le poroko kraljevega para, ki je bila v Rimu sporna, saj Katarina ni imela od Rima potrjenega dovoljenja za poroko s protestantom, da bi bil zakon veljaven. Leta 1582 je Katarina sprejela poljskega veleposlanika Alamanija in mu pojasnila, da v položaju, v kakršnem je, ne more prepričati kralja, naj sklene mir s Poljsko. Na naslednji avdienci je veleposlanika sprejela v prisotnosti svojih otrok Sigismunda in Ane ter izjavila, da Poljsko le redko poskrbi za njene interese.<ref name=sbl/> Katarina je bila v oporoki svojega nečaka [[Ivan Žigmund Zapolja|Ivana Žigmunda Zapolje]], vladarja Transilvanije, ena od njegovih dedinj. ==Zapuščina== Poroka Katarine v švedsko vladarsko družino je po njeni smrti povzročila precejšnje spore v kontekstu nenehnih evropskih verskih vojn. Njen sin [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je podedoval prestola tako poljsko-litovske Republike obeh narodov leta 1587 kot Švedske leta 1592. Na Švedskem je vladal le sedem let, preden je bil leta 1599 odstavljen. Sigismund in njegovi potomci so kot katoliški kralji v naslednjem stoletju še naprej zahtevali dejansko protestantsko Švedsko. Spor o nasledstvu je prispeval k izbruhu več uničujočih vojn, dokler ni obsežna švedska invazija v petdesetih letih 17. stoletja, znana kot [[Potop (zgodovina)|potop]], skoraj uničila poljsko-litovsko kraljestvo. Poljska se je dokončno odpovedala švedskemu prestolu šele z [[Olivski mir|Olivskim mirom]], sklenjenim leta 1660. Podoba Katarine Jagelo je ponovno oživela v finski kulturi in umetnosti 19. in 20. stoletja. Ivan III. in Katarina sta bila edina švedska monarha, ki sta dlje časa prebivala v finskem delu švedskega kraljestva. Njuna domnevna naklonjenost Finski je navdihovala finske nacionaliste. Verska vprašanja, zaradi katerih je bila Katarina nepriljubljena med svojimi sodobniki, so bila takrat že zdavnaj zastarela in pozabljena in kraljico so začeli prikazovati kot sočutno in zvesto kraljico. Za Katarino so zgradili in po njej poimenovali prvo različico kasnejše kraljeve palače Drottningholm (Kraljičin otoček). ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Eriksson, Bo (2007). ''Lützen 1632''. Norstedts Pocket, Stockholm. {{ISBN|978-91-7263-790-0}} (v švedščini) * Ohlmarks, Åke (1979). ''Alla Sveriges drottningar''. (v švedščini) * Signum svenska kulturhistoria: ''Renässansen'' (The Renaissance) (2005) * Tiitta, Allan & Zetterberg, Seppo (eds, 1992). ''Suomi kautta aikojen'' * [http://sok.riksarkivet.se/SBL/Presentation.aspx?id=12406 Katarina Jagellonica, urn:sbl:12406, Svenskt biografiskt lexikon (art av Birgitta Lager-Kromnow), hämtad 2013-12-05.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171016070352/https://sok.riksarkivet.se/SBL/Presentation.aspx?id=12406 |date=2017-10-16 }} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou||1. november|1526|16. september|1583|name=Katarina Jagelo}} {{S-roy|se}} |- {{S-bef|before=[[Karin Månsdotter]]}} {{S-ttl|title=Kraljica sporoga Švedske|years=1568–1583}} {{S-vac|next=[[Gunilla Bielke]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1526]] [[Kategorija:Umrli leta 1583]] [[Kategorija:Vladarji v 16. stoletju]] [[Kategorija:Jagelonci]] [[Kategorija:Švedske kraljice soproge]] 85kfh9nn26uhksnqkrvs4dk9tfltrvc 6675469 6675458 2026-05-13T19:32:38Z Yerpo 8417 tn 6675469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | consort = yes | image = Cranach the Younger Catherine Jagiellon.jpg | caption = Lucas Cranach mlajši (okoli 1556): ''Katarina Jagelo'' | succession = Kraljica soproga Švedske | reign = 30. september 1568 – 16. september 1583 | spouse = Ivana III. Švedskega 1562 | issue = {{Plainlist| * Izabela Vasa * [[Sigismund III. Poljski]] * Ana Vasa Švedska}} | house = [[Jagelonci]] | house-type = Dinastija | father = [[Sigismund I. Poljski]] | mother = [[Bona Sforza]] | birth_date = 1. november 1526 | birth_place = [[Kraków]], [[Republika obeh narodov]] | death_date = {{Death date and age|1583|9|16|1526|11|1|df=yes}} | death_place = [[Stockholm]], [[Švedska]] | burial_date = | burial_place = [[Uppsalska stolnica]], Švedska | signature = | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] }} '''Katarina Jagelo''' ([[Poljščina|poljsko]]: Katarzyna Jagiellonka, [[Švedščina|švedsko]]: Katarina Jagellonica, [[Litovščina|litovsko]]: Kotryna Jogailaitė) je bila princesa poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] in kot soproga [[Ivan III. Švedski|Ivana III. Švedskega]] od leta 1569 švedska kraljica sporoga, * [[1. november]] 1526, [[Krakov]], Republika obeh narodov, † [[16. september]] [[1583]], [[Stockholm]], [[Švedska]]. Med svojim sovladanjem je imela pomemben vpliv na švedske državne zadeve. S papežem se je pogajala o uvedbi [[Protireformacija|protireformacije]] na Švedskem<ref name=sbl>[http://sok.riksarkivet.se/SBL/Presentation.aspx?id=12406 Katarina Jagellonica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171016070352/https://sok.riksarkivet.se/SBL/Presentation.aspx?id=12406 |date=2017-10-16 }}, urn:sbl:12406, Svenskt biografiskt lexikon (art av Birgitta Lager-Kromnow), hämtad 2013-12-05.</ref> in bila mati poljskega kralja in litovskega velikega vojvode [[Sigismund III. Poljski|Sigismunda III.]] ==Zgodnje življenje== Katarina Jagelo je bila rojena v Krakovu kot najmlajša hči poljsko-litovskega kralja [[Sigismund I. Poljski|Sigismunda I. Starega]] in njegove žene [[Bona Sforza|Bone Sforze]] iz [[Milano|Milana]]. Prejela je temeljito renesančno izobrazbo. Italijanski učitelji so jo naučili brati, pisati in govoriti latinsko, nemško in italijansko. Znala je tudi jazditi, plesati, peti in igrati na več glasbil.<ref name="ReferenceB">Mattsson, Eva, Furstinnan: en biografi om drottning Katarina Jagellonica, Bring to Life, Vadstena, 2018</ref> Po očetovi smrti leta 1548 se je z neporočenima sestrama Ano in Sofijo in materjo preselila v [[Mazovija|Mazovijo]]. Ko se je leta 1556 njena sestra Sofija poročila in odšla v Nemčijo, mati pa v Italijo, je brat [[Sigismund II. Avgust]] Katarino in njeno sestro Ano preselil v palačo v [[Vilna|Vilno]], da bi si zagotovil kraljevo prisotnost v [[Litva|Litvi]]. Njuno bivanje v Vilni je bilo opisano kot srečno, saj sta živeli v palači in na dvoru, na katerega je močno vplivala italijanska renesansa. Katarini in Ani je bilo dovoljeno imeti ločeni gospodinjstvi in se družiti z aristokracijo.<ref name="ReferenceB"/> ===Pogajanja o poroki=== Katarina je bila opisana kot najlepša med svojimi sestrami. Za princeso tistega časa se je poročila pozno, ker je njena družina želela zagotoviti ženina z najvišjim političnim statusom. Vse predlagane poroke so zahtevale dolgotrajna pogajanja, ki na koncu niso bila uspešna. Leta 1548 sta jo za roko zaprosila Albert Alkibijad, mejni grof Brandenburg-Kulmbacha, in pruski vojvoda [[Albert Pruski|Albert]]. Oba bi jo imela raje od njenih sester Ane in Sofije. Njen brat se je nagibal k poroki z Albertom, a je papež po dolgih pogajanjih poroko zavrnil, ker sta bili v sorodu.<ref name="ReferenceB"/> Za njima jo je zaprosil nadvojvoda [[Ferdinand II. Tirolski|Ferdinand II. Avstrijski]], a se je njen brat, ki se je takrat že sam poročil z nevesto iz [[Habsburžani|Habsburške dinastije]], na koncu odločil proti poroki. V petdesetih letih 16. stoletja si je njen brat kot poljski kralj zaradi naraščajočih napetosti okoli [[Livonija|Livonije]] želel zavezništva Poljske s Švedsko proti Ruskemu carstvu. Verskega prepričanja ženina ni imel za resno oviro, ker je bila verska politika na Poljskem takrat še vedno strpna do [[Protestantizem|protestantizma]]. Poljsko-švedsko zavezništvo si je njen brat želel že več let in je bilo prvič predlagano že leta 1526, takrat s poroko Katarinine polsestre Hedvike in švedskim kraljem [[Gustav Vasa|Gustavom I.]] Leta 1555–56 je Sigismund II. Avgust kralju Gustavu I. predlagal, da se eden od štirih švedskih princev, po možnosti Erik ali njegov brat Ivan, poroči z njegovo sestro Ano ali Katarino. Na švedski kraljevi dvor je poslal portreta obeh princes.<ref name="ReferenceB"/> Erik se je takrat želel poročiti z bodočo angleško kraljico [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeto I.]] in se temu več let ni hotel odpovedati. Govoriti se je začelo o poroki Katarine z Ivanom, toda Sigismund II. Avgust nad tem ni bil preveč navdušen, ker ni želel mlajše sestre poročiti pred starejšo. Pogajanja so se zavlekla in Gustav I. je leta 1560 umrl, s čimer so bila vsa pogajanja prekinjena. Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] je car [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]], ki je pred kratkim ovdovel, avgusta 1560 predlagal svojo poroko s Katarino, da bi sklenil mir in rešil spore med Poljsko in Rusijo.<ref name="ReferenceB"/> Njegov predlog je bil na poljskem dvoru ugodno sprejet in ruska delegacija je obiskala poljski dvor v Vilni. Ruski odposlanec je Ivanu Groznemu poročal, da je Katarina lepa, vendar veliko joka.<ref name="ReferenceB"/> Poljska in Rusija se na koncu nista uspeli dogovoriti o političnih pogojih poroke in pogajanja so bila januarja 1561 prekinjena.<ref name="ReferenceB"/> Julija 1561 je Sigismund II. Avgust kralju [[Erik XIV. Švedski|Eriku XIV.]] predlagal, da bi se njegovi sestri Katarina in Ana poročili s kraljevima bratoma Ivanom in Magnusom. Erik XIV. ni dal dokončnega odgovora, ker se je bil Ivan pripravljen poročiti s Katarino, z Ano pa ne. Sigismund II. Avgust je še vedno nekoliko okleval, ker ni želel poročiti mlajše sestre pred starejšo. Magnus je bil sčasoma pripravljen poročiti se z Ano, da bi se Ivan lahko poročil s Katarino. Pogajanja so kljub temu zastala, ker se švedski kralj o tem ni bil pripravljen dokončno izjasniti. Oktobra 1561 je Ivan na lastno pobudo in brez soglasja Erika XIV. nadaljeval pogajanja o svoji poroki s Katarino, čeprav se je Švedska takrat v livonski vojni borila proti Poljski. Ivan je poljskega kralja videl kot pomembnega zaveznika, Katarinino italijansko dediščino po materi pa kot pomembno prednost za svoje osebne ambicije. ==Vojvodinja Finske== 4. oktobra 1562 se je Katarina v [[Palača velikih knezov Litve|Spodnjem gradu]] v Vilni poročila z vojvodo Ivanom Finskim, drugim sinom Gustava I. in polbratom takrat vladajočega švedskega kralja [[Erik XIV. Švedski|Erika XIV.]] Ivan ni prejel bratovega dovoljenja za poroko, kar je še poglobilo napetosti med njima, ker je Ivan v Livoniji vodil neodvisno zunanjo politiko. Poroka je potekala po katoliškem obredu. Katarina je s seboj pripeljala veliko spremstvo in razkošno imetje, čeprav dediščine po materi dejansko ni nikoli prejela. Materialna dota je močno navdušila njene sodobnike: s seboj je prinesla impresivno količino srebrnih predmetov, med njimi prve vilice, ki so jih uporabljali na [[Finska|Finskem]], na stotine oblačil iz črnega, rumenega, rdečega in vijoličnega satena, svile in žameta. V njenem spremstvu Poljakov, Italijanov in Nemcev je bil ob poljskem kuharju tudi italijanski vinogradnik.<ref name="ReferenceB"/> Par se je naselil v gradu Turku v [[Turku]]ju na Finskem. Kralj Erik XIV. je zaradi Ivanovih dejanj bratu napovedal vojno in poslal 10.000 vojakov oblegat grad Turku. 12. avgusta 1563 se je grad predal. Katarino in Ivana so odpeljali na Švedsko in zaprli v gradu Gripsholm. [[Slika:Simmler Catherine Jagiellon.jpg|left|thumb|250px|Józef Simmler: Katarina Jagelo v zaporu]] Erik XIV. je Katarini ponudil vrnitev na Poljsko, vendar se je odločila, da bo ostala z Ivanom v zaporu. Erik je Katarino uporabil kot dragoceno talko, zato je bila zaporna kazen mila. Kralj Erik je z njo ravnal obzirno in ji dovolil večjo svobodo kot Ivanu. Lahko se je sprehajala v okolici gradu in je na splošno ugodil vsem njenim prošnjam, da bi bil njen zapor udobnejši. Izjema je bilo vse, kar je bilo povezano s katoliško vero. Preprečil ji je vsak dostop do katoliških duhovnikov.<ref name="ReferenceB"/> Katarina je kralja zaprosila, da dovoli večjemu delu njenega spremstva, da se vrne domov. Pri njej naj bi ostalo le nekaj poljskih dvornih dam in njena dvorna pritlikavka ter osebna zaupnica Doroteja Ostrelska. Katarina je v zaporu leta 1564 rodila najstarejšo hčer Izabelo, ki je leta 1566 umrla, in za njo leta 1566 sina Sigismunda. Oktobra 1567 se je Ivan spravil z Erikom in par je bil osvobojen. Katarina in Janez sta v letih zapora očitno razvila tesen odnos. [[Slika:Verwilt Isabella Vasa.jpg|thumb|200px| Domenicus Verwilt (domnevno): Katarinina in Ivanova hčerka Izabela Vasa; slika je bila domnevno Katarinin poklon sestri Ani in je zdaj v gradu [[Grad Vavel|Vavel]] v [[Krakov]]u]] Katarinin neuspešni snubec, car Ivan Grozni, se je pogajal z Erikom XIV. v upanju, da bo razdrl njen zakon z Ivanom in jo poslal v Rusijo, da bi se z njim poročila. Pogajanja so povzročila preplah ne samo med Katarino in njenimi sorodniki. Po splošnem mnenju so bila pogajanja eden od razlogov za naraščajoče nezadovoljstvo Švedov z vse bolj norim Erikom. Kralj Erik se je nazadnje strinjal, da bo Katarino izročil Ivanu, vendar je bil odstavljen, preden je to lahko uresničil. Ko ga je nasledil brat Ivan, so bile težave odpravljene.<ref>Eriksson 2007, str. 52.</ref> Drug razlog, ki je vznemiril švedsko plemstvo proti Eriku XIV. in spodbudil upor vojvode Ivana in njegovega brata, vojvode Karla, je bila Erikova poroka z meščanko Karin Månsdotter, ki jo je plemstvo imelo za žalitev.<ref name="ReferenceA">Tegenborg Falkdalen, Karin, Vasadrottningen: en biografi över Katarina Stenbock 1535-1621 [The Vasa Queen: A biography of Catherine Stenbock, 1535-1621], Historiska media, Lund, 2015</ref> V uporu je posredno sodelovala tudi Katarina. Po padcu Stockholma je 7. novembra 1568 vstopila v mesto v veliki procesiji. ==Kraljica soproga== [[Slika:Catherine of Sweden (1562) grave 2007.jpg|thumb|200px|Katarinina grobnica v Ivanovi družinski kripti v [[Uppsalska stolnica|Uppsalski stolnici]] ]] [[Slika:Catherine of Sweden (1562) effigy 2007 wide.jpg|thumb|200px|Katarinina grobnica]] Katarina je bila spomladi leta 1569 kronana za švedsko kraljico. Njen zakon z Ivanom III. je bil do njene smrti zgleden.<ref name=sbl/> Njene dvorne dame je nadzirala Karin Gyllenstiern, njeno gospodinjstvo pa komornik Pontus De la Gardie, s katerim je imela menda zelo dober osebni odnos in ga celo pooblastila, da jo zastopa v Italiji glede njene dediščine po materi [[Bona Sforza|Boni Sforza]].<ref name="ReferenceB"/> Na dvoru je imela svojo osebno katoliško kapelo, v zasebnem gospodinjstvu pa več katoličanov, med njimi več katoliških menihov in duhovnikov, kar je šokiralo protestante. Kljub temu se zdi, da zaradi svoje vere ni bila deležna veliko osebnega obrekovanja. Prejela je veliko prošenj tako katoličanov kot protestantov za miloščino ali za posredovanje pri kralju. Svoje dolžnosti je izpolnjevala kot se je pričakovalo od sodobne kraljice soproge. Njen svak, goreč protestant in bodoči kralj [[Karel IX. Švedski|Karel IX.]], jo je omenil v svoji propagandni kroniki ''Hertig Karls rimkrönika''. V kroniki je obrekoval njenega moža, se pravi svojega brata, njunega sina in hčere, do nje pa je bil blag in ji priznaval njene osebne lastnosti: ''"Bila je princesa, polna kreposti in pobožnosti, četudi je njena vera prihajala iz Rima"''.<ref name=sbl/> Kraljica Katarina je imela pomemben politični vpliv na svojega moža – kralja, tudi v zunanji politiki in zanimanju za renesančno umetnost. Pomembno dejstvo je, da so se kraljevi diplomatski stiki s katoliškimi državami po njeni smrti hitro zmanjšali. Znano je, da je pozitivno vplivala na kraljevo politiko v prid katolištvu in protireformaciji. Njena naslednica, Ivanova žena Gunilla Bielke, je vplivala na njegovo versko politiko v prid protestantizmu. Janez III. je Katarino imenoval za bodočo regentko Švedske med mladoletnostjo svojega sina, če bi sam umrl med sinovo mladoletnostjo.<ref>Tegenborg Falkdalen, Karin, Margareta Regina: vid Gustav Vasas sida: [en biografi över Margareta Leijonhufvud (1516-1551)], Setterblad, Stockholm, 2016</ref> Druga pomembna zadeva so bile pravice njenega sina Sigismunda do poljskega prestola. Oba otroka je vzgojila v katoliški veri, zato je bil Sigismund sprejemljiv kot poljski monarh. Po smrti svojega brata [[Sigismund II. Avgust|Sigismunda II. Avgusta]] leta 1572 je menila, da ima njen sin prek nje pravico do poljskega prestola, vendar je Poljska leta 1569 postala volilna monarhija. Svojo zahtevo je naredila pomembno tudi na mednarodni ravni. Leta 1582 je sprejela nekdanjo kraljico Karin Månsdotter in poskrbela, da ji je bil vrnjen zaseženi nakit.<ref name=sbl/> V zadnjih letih življenja je Katarina trpela zaradi [[protin]]a. Spomladi 1583 je zbolela 16. septembra 1583 v Stockholmu umrla. Pokopana je bila v kraljevi kripti [[Uppsalska stolnica|Uppsalske stolnice]]. ===Verska politika=== Ko je Katarina postala kraljica, je kot katoliška kraljica v protestantskem kraljestvu pritegnila mednarodno pozornost, saj je imela možnost uvesti [[Protireformacija|protireformacijo]].<ref name=sbl/> V papeški kuriji v Rimu so jo imeli za katoličanko v heretičnem okolju. Istega leta, ko je postala kraljica, jo je njen poljski svetovalec, koadjutor Martin Kromer, spodbudil, naj spreobrne Ivana III. v katolištvo. Odgovorila je, da je ona sama na to pripravljena, vendar monarh in javnost tega ne bosta sprejela. Kardinal Commendone je prosil svojo sestro, poljsko kraljico [[Ana Jagelo|Ano Jagelo]], naj jo podpre pri njeni versko-politični nalogi, in Katarina je prek Ane navezala stik s papeško kurijo v Rimu. Med Katarino in papežem [[Papež Pij V.|Pijem V.]] je prišlo do konflikta, ko je postalo znano, da je prejela obhajilo "sub utraque" (dobesedno "pod obema"), kar je bilo na [[Tridentinski koncil|Tridentinskem koncilu]] prepovedano in od takrat velja za znak [[Herezija|herezije]]. Leta 1572 je zaprosila za dva papeška svetovalca in spovednika. Za slednjega ji je bil dodeljen poljski jezuit Johan Herbst. Od leta 1572 je bila kraljica Katarina v neposrednem stiku s kardinalom Stanislausom Hosiusom, ki je izjavil, da ji bo služil kot opora in zaveznik pri uvajanju protireformacije na Švedskem ter njen poslanec pri papežu.<ref name=sbl/> [[Slika:Catherine Jagiellon of Sweden medal c. 1575.jpg|thumb|200px|Medalja s podobo kraljice Katarine, skovana okoli leta 1575]] Jeseni 1572 je Katarina zaprosila za oprostitev, s katero bi se ji podelila pravico do prejemanja obhajila "pod obema" in določene oprostitve glede posta. Njene zahteve so videti kot način, s katerim je Ivan III. poskušal ugotoviti, kako daleč bi bila katoliška cerkev pripravljena iti pri uvedbi protireformacije.<ref name=sbl/> Ivan III. je ustanovil nov cerkveni red, imenovan Röda Boken (slovensko: Rdeča knjiga). Red je bil nekakšna mešanica protestantizma in katolicizma, ki je v švedske cerkve ponovno uvedla številne katoliške običaje. Eden od njih je bila raba latinščine, kar je sprožilo veliko nasprotovanja in povzročilo liturgični boj, ki je trajal dvajset let. Kraljica Katarina, kraljica Ana, kardinal Hosius in papež so se o tem več let pogajali. Katarina je v pogajanjih poudarjala, da brez določenih oprostitev za Švedsko protireformacija tam ne bomogoča.<ref name=sbl/> Leta 1574 je dobila odvezo in oprostitev glede posta, ker ji je papež oprostitev glede obhajila zavrnil, pa je obhajila v celoti zavrnila.<ref name=sbl/> Njen zastopnik v Rimu je bil Paolo Ferrari. Papeški dvor je resno upal, da bo prek nje uvedena protireformacija na Švedskem. Leta 1574 je sprejela poljskega jezuita Stanislausa Varšavskega, ki sta ga k njej kot veleposlanika poslala papež in španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] Kraljica Katarina je leta 1573 poslala sina odstavljenega Erika XIV. v jezuitski samostan na Poljskem, ker je bilo sprejemanja novincev v preostalih samostanih na Švedskem do leta 1575 prepovedano. Leta 1576 je poslala sina na izobraževanje k jezuitom v Braunsberg. Iz Rima je sprejela norveškega jezuita Laurentiusa Nicolaia in ga nastanila v nekdanjem frančiškanskem samostanu v Stockholmu, ki je bil med reformacijo zaprt, ter mu dovolila, da tam odpre katoliško šolo. V šolo so leta 1583 vdrli protestanti in jo zaprli. Katarina je močno podpirala staro opatijo Vadsten, kjer so še živele zadnje katoliške redovnice, in jo pogosto obiskovala. V Uppsalski stolnici je bila zgrajena nova kapela za relikvije svetega Erika. Protireformacijska prizadevanja so okrepila napetosti v zvezi z zaprtim Erikom XIV., ki je v zaporu postal simbol protestantizma. Med Erikovim bivanjem v zaporu so bile skovane tri večje zarote za odstavitev Ivana III.: zarota leta 1569, Mornayjeva zarota in zarota leta 1576. Vsaj zadnja je bila močno versko obarvana.<ref>Mauritz Rasmusson, urn:sbl:9197, Svenskt biografiskt lexikon (art av Lars Ericson), hämtad 2020-08-03.</ref> ===Sforzina dediščina=== Katarina in Ivan III. sta si oba želela dobiti njen del dediščine njene matere [[Bona Sforza|Bone Sforza]], ki je umrla v Italiji. Katarina je imela v Rimu svoja osebna veleposlanika, Petrusa Rosinusa in Tureja Bielkeja, ki sta ščitila njene interese. Papeški dvor ji je bil pri tem pripravljen pomagati, vendar mu to ni uspelo, ker se je njena dediščina nahajala v [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskem kraljestvu]], ki je takrat pripadalo [[Španija|Španiji]].<ref name=sbl/> Med vladavino kralja [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]] na Poljskem so odnosi med Švedsko in Poljsko vplivali tudi na Katarinin položaj in ji povzročili težave. V letih 1578–79 in 1579–80 je sprejela papeškega veleposlanika Antonia Possevina, ki je bil zadolžen, da Katarini zagotovi njen del materine dediščine, da posreduje med Poljsko in Švedsko ter spreobrne Janeza III. v katoliško vero.<ref name=sbl/> Nobena od nalog mu ni uspela. Potrdil je le poroko kraljevega para, ki je bila v Rimu sporna, saj Katarina ni imela od Rima potrjenega dovoljenja za poroko s protestantom, da bi bil zakon veljaven. Leta 1582 je Katarina sprejela poljskega veleposlanika Alamanija in mu pojasnila, da v položaju, v kakršnem je, ne more prepričati kralja, naj sklene mir s Poljsko. Na naslednji avdienci je veleposlanika sprejela v prisotnosti svojih otrok Sigismunda in Ane ter izjavila, da Poljsko le redko poskrbi za njene interese.<ref name=sbl/> Katarina je bila v oporoki svojega nečaka [[Ivan Žigmund Zapolja|Ivana Žigmunda Zapolje]], vladarja Transilvanije, ena od njegovih dedinj. ==Zapuščina== Poroka Katarine v švedsko vladarsko družino je po njeni smrti povzročila precejšnje spore v kontekstu nenehnih evropskih verskih vojn. Njen sin [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] je podedoval prestola tako poljsko-litovske Republike obeh narodov leta 1587 kot Švedske leta 1592. Na Švedskem je vladal le sedem let, preden je bil leta 1599 odstavljen. Sigismund in njegovi potomci so kot katoliški kralji v naslednjem stoletju še naprej zahtevali dejansko protestantsko Švedsko. Spor o nasledstvu je prispeval k izbruhu več uničujočih vojn, dokler ni obsežna švedska invazija v petdesetih letih 17. stoletja, znana kot [[Potop (zgodovina)|potop]], skoraj uničila poljsko-litovsko kraljestvo. Poljska se je dokončno odpovedala švedskemu prestolu šele z [[Olivski mir|Olivskim mirom]], sklenjenim leta 1660. Podoba Katarine Jagelo je ponovno oživela v finski kulturi in umetnosti 19. in 20. stoletja. Ivan III. in Katarina sta bila edina švedska monarha, ki sta dlje časa prebivala v finskem delu švedskega kraljestva. Njuna domnevna naklonjenost Finski je navdihovala finske nacionaliste. Verska vprašanja, zaradi katerih je bila Katarina nepriljubljena med svojimi sodobniki, so bila takrat že zdavnaj zastarela in pozabljena in kraljico so začeli prikazovati kot sočutno in zvesto kraljico. Za Katarino so zgradili in po njej poimenovali prvo različico kasnejše kraljeve palače Drottningholm (Kraljičin otoček). ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Eriksson, Bo (2007). ''Lützen 1632''. Norstedts Pocket, Stockholm. {{ISBN|978-91-7263-790-0}} (v švedščini) * Ohlmarks, Åke (1979). ''Alla Sveriges drottningar''. (v švedščini) * Signum svenska kulturhistoria: ''Renässansen'' (The Renaissance) (2005) * Tiitta, Allan & Zetterberg, Seppo (eds, 1992). ''Suomi kautta aikojen'' * [http://sok.riksarkivet.se/SBL/Presentation.aspx?id=12406 Katarina Jagellonica, urn:sbl:12406, Svenskt biografiskt lexikon (art av Birgitta Lager-Kromnow), hämtad 2013-12-05.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171016070352/https://sok.riksarkivet.se/SBL/Presentation.aspx?id=12406 |date=2017-10-16 }} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou||1. november|1526|16. september|1583|name=Katarina Jagelo}} {{S-roy|se}} |- {{S-bef|before=[[Karin Månsdotter]]}} {{S-ttl|title=Kraljica sporoga Švedske|years=1568–1583}} {{S-vac|next=[[Gunilla Bielke]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1526]] [[Kategorija:Umrli leta 1583]] [[Kategorija:Vladarji v 16. stoletju]] [[Kategorija:Jagelonci]] [[Kategorija:Švedske kraljice soproge]] bjyb4iri5014qf77i6ftv15ruejkm4q 0 602171 6675496 6674952 2026-05-13T21:17:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675496 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Ivan Đurić | native_name = Ivan | native_name_lang = sr | image = Ivan-Đurić-1990.jpg | imagesize = | alt = | caption = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)<ref>Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI." Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih "mitingih".</ref> | birth_date = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}} | birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}} | death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]] | death_cause = [[rak]] | resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]] | resting_place_coordinates = <!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--> | other_names = | residence = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]] | citizenship = | nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]] | fields = [[zgodovina]]<br>pozna [[bizantinologija]]<br>teorija zgodovinske vede<ref>{{cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|publisher=ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА|author=|place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026|archive-date=2016-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=dead}}</ref> | workplaces = [[Beograd]], [[Pariz]] itd. | patrons = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | thesis_title = <!--(ali | thesis1_title = in | thesis2_title = )--> | thesis_url = <!--(ali | thesis1_url = in | thesis2_url = )--> | thesis_year = <!--(ali | thesis1_year = in | thesis2_year = )--> | doctoral_advisor = | academic_advisors = <!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--> | doctoral_students = | notable_students = <!--(lahko je samostojni argument)--> | known_for = Kandidiral za predsednika Srbije 1990 | influences = [[Georgij Ostrogorski]] (1902-1976)<br>[[Božidar Ferjančić]] (1929-1998).<ref>{{cite web|url=https://kulturniheroj.com/?p=3818|title= DVADESET GODINA OD SMRTI UGLEDNOG VIZANTOLOGA I BORCA ZA GRAĐANSKE VREDNOSTI. Sećanje na profesora Ivana Đurića|publisher=Kulturni heroj|author= Siniša I. Kovačević|place=Београд|language=sr|date=20. februar 2017|accessdate=4. maj 2026}}</ref> | influenced = [[Siniša Kovačević]] (*1954) | awards = Red Odrešenika (Grčija)<ref>{{cite news |title=Americans decorated |newspaper=New York Times |date=September 12, 1906 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1906/09/12/101831263.pdf |access-date=December 19, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan|title= ЂУРИЋ, Иван |publisher= Српска енциклопедија |author= Радивој Радић & Александар Деветак|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> | author_abbrev_bot = | author_abbrev_zoo = | spouse = <!--(ali | spouses = )--> | partner = <!--(ali | partners = )--> | children = | signature = <!--(samo ime datoteke)--> | signature_alt = | website = <!--{{URL|www.primer.com}}--> | footnotes = <center>Spominjajo se ga kot ''"Srbskega Kennedyja"'' zaradi podobnosti v starosti, videzu in svobodoljubno-miroljubni usmerjenosti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref></center> }} '''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]] [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].<ref name="Online bio">{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in izobraževanje === Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević<ref>{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}</ref> univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. Družinsko okolje — kakor tudi njegovo družinsko deblo — je bilo močno povezano s kulturnimi in akademskimi krogi.<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ ("Đurići v Zaovinah")'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}</ref> Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam kot je svobodoljubno domoljubje in ne svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo. Značilno zanj je tudi na teh prostorih izjemno redko ravnotežje med spoštovanjem do lastnega in do drugih narodov.<ref>{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}</ref> Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.<ref name="Online bio"/> Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].<ref name="Yugopapir source">{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}</ref> Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]<ref name="Yugopapir source"/>, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.<ref name="Yugopapir source"/> V Beogradu je hodil v osnovno šolo "Sv. Sava" na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom "Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji"<ref>„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“</ref>. === Akademsko uveljavljanje in pogledi === Po končanem študiju je bil izvoljen junija 1971 za asistenta na Stolici za zgodovino Bizanca, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]<ref>''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.</ref>. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo "Družina Foka". Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}</ref> Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo "Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]".<ref>{{cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|publisher=ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА|author=|place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026|archive-date=2016-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=dead}}</ref> 1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983), na [[Univerza v Atenah|Univerzi v Atenah]] in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu je postal 1989, a predsednik Sveta Filozofske fakultete 1990. 1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').<ref>{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}</ref> Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''"Oxfordskega bizantinskega slovarja"''. Soočen s političnimi vrenji konec 20. stoletja se ni postavil ne na stran vlade ne opozicije, temveč je iskal drugačno izbiro ter tako tvegal spor z obema stranema: {| |- ! Jasno stajalište<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ! Jasno stališče |- | <blockquote>“Pošto nisam bio komunista, čvrsto sam protiv antikomunističke histerije; pošto potičem iz porodice svećenika – čvrsto sam protiv države koja ne bi bila sekularna.“ </blockquote> | <blockquote>»Ker nisem bil komunist, sem odločno proti protikomunistični histeriji; ker prihajam iz duhovniške družine – sem odločno proti državi, ki ne bi bila sekularna.« </blockquote> |} Sam je večkrat dejal, da so ga razglašali za nacionalista, ker je slavil slavo in pisal v [[cirilica|cirilici]]. Ni pa bil zagovornik ne [[rusofilstvo|rusofilstva]] ne vele[[Srbija|srbstva]] ne [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] unitarizma. Šešljevo „Veliko Srbijo“, ki naj bi spravila vse Srbe v eno državo z „etničnim čiščenjem“ vseh drugih narodnosti, je imel za tragično zablodo in poudarjal, da je v realnih zgodovinskih in narodnostnih okoliščinah zamisel o etnično čisti državi obsojena na neuspeh. Zavzemal pa se je za Srbijo kot sodobno evropsko in napredno državo, ki spoštuje pravice drugih – narodnostne, verske in politične – in jo smatral kot pogoj za lasten razvoj in skrb za rojake v tujini. Poleg tega je bil prepričan, da [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ni mogoče deliti glede na dejstvo, da so njene meje starejše tako od [[Kraljevina Jugoslavija|Stare]] kot tudi od [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]]. 1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije, kakor tudi na več drugih evropskih univerzah kot v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]]. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997. === Volitve 1990 === Katera nuja je nagnilo sicer spoštovani zgodovinski vedi predanega Đurića, ki je vseskozi rad ponavljal: "A ja sam ipak još uvek najpre istoričar!" (»A jaz sem vendarle še vedno predvsem zgodovnar!«)<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović)|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref>, da se je vendarle podal na spolzko drsališče politike? V njegovem primeru je od tega pravzaprav imel samo strah, begunstvo in škodo — pa nobene koristi, ter ga je očitno vodila le ljubezen do domovine in negotove prihodnosti njegovega naroda. On sam je namreč rad poudarjal, da je bil doma vzgojen tako, ''da je domoljubje dolžnost in ne sme prinašati nobenih koristi''.<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Đurić je predaval in bival največ v tujini. Pazljivo je spremljal [[Padec berlinskega zidu]]; s skrbjo pa je opažal tudi začetke [[Razpad Jugoslavije|razpadanja Jugoslavije]] ter se odločil, da bo v grozi razpadajočega [[komunizem|komunizma]], ki ga je nadomestil morilski etnični [[nacionalizem]] — "masovno ludilo" ("množična ponorelost"), ponudil [[liberalizem|svobodoljubno]] človeka vredno drugo možnost.<ref>{{cite web|url=https://liberalniforum.com/2022/05/20/ivan-djuric-liberalni-glas-razuma-u-krvavom-raspadu-jugoslavije/|title=Ivan Đurić: Liberalni glas razuma u krvavom raspadu Jugoslavije|publisher=Liberalni Forum|author=Danijal Hadžović|place=|language=sr|date=20. maj 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegova odločitev je v teh prelomnih časih zaradi hudih nasprotovanj, podtikanj in medijskega linča pomenila res pravo junaštvo, ki ga je v svoji vesti čutil kot dolžnost. V kakšnih razmerah pa je nastopal, bomo lažje doumeli, če omenimo skoraj sočasni načrtovani »miting resnice« 1. decembra 1989 v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki naj bi bil le eden v vrsti nacionalističnih [[miting]]ov, ki so zamajali in dokončno razdejali [[SFR Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]]. To naj bi bil le eden v verigi več kot 40 mitingov, prek katerih je bila nasilno že zamenjana oblast v Vojvodini, na Kosovem in Črni gori, medtem ko je na Hrvaškem že divjalo neusmiljeno »etnično čiščenje«.<ref>{{cite web|url=https://slovenija30let.si/AkcijaSever.html|title=Grožnja z intervencijo "Sad se znade ko je drugi Tito,/ Slobodan je ime ponosito"Pomen in vloga akcije Sever v srbskem mitingaškem rušenju slovenskega reformističnega vodstva in demokratičnih procesov v Sloveniji|publisher=Slovenija 30 let|author=Božo Repe|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Čeprav te dogodke še danes različno razlagajo, ostaja nesporno priznano dejstvo, da je bila takratna prepoved mitinga — zaradi ohranjanja javnega reda in mira — edino možna rešitev, ki je preprečila uvoz velesrbskega [[iridentizem|iridentizma]], uličnega divjanja in medetničnega obračunavanja.<ref>{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/30-obletnica-odlocnega-ne-mitingu-resnice-v-ljubljani/|title=30. obletnica odločnega NE mitingu resnice v Ljubljani|publisher=gov.si|author= Vesna Gotovina|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=8. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Miting+istine+u+ljubljani+1989&qs=n&sp=-1&ghc=1&lq=0&pq=miting+istine+u+ljubljani+1989&sc=10-30&sk=&cvid=0B6B920B00B1423E866A8D4749358867&ajaxnorecss=1&sid=0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A&jsoncbid=2&ajaxsydconv=1&ru=%2fsearch%3fq%3dMiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26qs%3dn%26form%3dQBRE%26sp%3d-1%26ghc%3d1%26lq%3d0%26pq%3dmiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26sc%3d10-30%26sk%3d%26cvid%3d0B6B920B00B1423E866A8D4749358867%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d2%26ajaxsydconv%3d1&mmscn=vwrc&mid=A60041433101A3234C94A60041433101A3234C94&FORM=WRVORC&ntb=1&msockid=b3679f1f4aba11f19e67d4e058afd81c|title= TV kalendar: Miting istine u Ljubljani |publisher=HRT|author=|place=Zagreb|language=hr|date=1. december 2024|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Tovrstno početje je namreč – z znanimi usodnimi posledicami – že preplavljalo druge jugoslovanske republike vključno z avtonomnima pokrajinama Kosovim in Vojvodino. Na prvih povojnih kolikor toliko demokratičnih volitvah sta v tem grozljivem in do skrajnosti napetem ozračju poleg množice drugih kandidatov nastopila vsaj z malimi možnostmi na uspeh tudi dva miroljubno usmerjena kandidata: pisatej Drašković in zgodovinar Đurić, ki je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.<ref name="1990 Presidential candidates">{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}</ref> Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.<ref name="1990 RIK results">{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}</ref> Z idejami Liberalnega foruma in kot kandidat Združene demokratične pobude (Ujedinjena demokratska inicijativa – UJDI) ter Zavezništva prenovitvenih sil za Srbijo (Savez reformskih snaga za Srbiju) takratnega premierja [[Ante Marković|Anteja Markovića]] je Ivan Đurić na predsedniških volitvah osvojil v Srbiji tretje mesto, za Slobodanom Miloševićem in Vukom Draškovićem, medtem ko je imel v Vojvodini na prvem mestu več glasov kot Slobodan Milošević. Bil je seveda politično in gmotno osamljen in nepripravljen. :»To je bil zadosten signal, da je vznemiril tako vladajočo stranko kot opozicijo. Kot nasprotnik, ki se je nepričakovano pojavil na politični sceni in pokazal, da ni sam, je moral biti izpostavljen medijski kampanji in grožnjam.«<ref>Latinka Perović v predgovoru k Đurićevi knjigi »Vlada, opozicija, alternativa«, ki jo je leta 2009 posmrtno izdal Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji.</ref><ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Đurić je igral na karto, ki je v drugih republikah že izgubila - na Jugoslavijo in jugoslovanstvo. Kmalu po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti je na jugoslovanski politični oder "milom ili silom" stopal Slobodan Milošević, imenovan Slobo, ki je prigrabil medije in oblast ter s širjenjem velesrbskega iridentizma, mednarodnega sovraštva ter revanšizma v nasprotju s prejšnjim jugoslovanskim "bratstvom in enotnostjo" uspel pridobiti soglasje za svojo nacionalistično smer JLA in tudi [[SPC]]. Ivan Đurić se je zoperstavljal temu iskanju sporov s sosedi, češ da so Srbi povsod in od vseh ogroženi, kar je bila le pretveza za poznejše napade in krvave spopade, ki so terjali številne nedolžne žrtve. V pričakovanju vojne na ozemlju nekdanje [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] se je on skupaj z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] vztrajno zavzemal za mirno rešitev spornih vprašanj in do vrelišča pogrevanih medetničnih sporov. V središču je bila domnevna "ogroženost Srbov" ne le v drugih jugoslovanskih republikah, ampak tudi v "matični" Srbiji. Tam je Slobo s svojimi prirejenimi mitingi uspel oropati velike samoupravne samostojnosti AP Vojvodino in AP Kosovo, in s tem omajal že tako krhko ravnotežje v večnarodnostni in večverski državi: :"Oj Srbijo iz tri dela ponovo ćeš biti cela!" ("Oj Srbija iz treh delov, zopet boš cela!")<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIVNhqP-kI0|title=(796) Duet Stevanovic Oj Srbijo iz tri dela|publisher=YouTube|author=Duet Stevanović|place=|language=sr|date=1989|accessdate=8. maj 2026}}</ref> V nasprotju z nasilnim reševanjem medsebojnih odnosov tudi s pomočjo [[JLA]] pa je Đurić poudarjal, da so pogajanja edini pravi način za reševanje spornih vprašanj. Da bi k temu pripomogel, je decembra 1990 kljub nezakonitim in nedemokratičnim razmeram sprejel kot politično neizkušen in javnosti skoraj neznan kandidaturo na volitvah za predsednika Srbije in s skoraj 300.000 glasovi zasedel tretje mesto v republiki in prvo v Vojvodini med številnimi tekmeci iz drugih strank, ki so bili večinoma medijsko in tudi gmotno bistveno bolje podprti.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja, zlasti po [[Šumadija|Šumadiji]]. Stvarno pa sta dosegla oba demokratično usmerjena kandidata sorazmerno dobro uvrstitev glede na to, da je imel Milošević že od osemdesetih let, od svoje uveljavitve v politiki, [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil Đurić skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref><ref name=":0"/> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === Družina === Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni ravno branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''"Srbskega Kennedyja"'', kot so ga mediji imenovali zaradi starosti in videza.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologinja in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala pa na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]<ref>Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.</ref>, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem. Đurić pa je bil poročen tudi z znano slikarko in pisateljico, belograjsko lepotico in TV-voditeljico [[Biljana Vilimon|Biljano Vilimon]] (*1951); njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srpski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama v pogovoru za promenadni dnevnik sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; Biljana pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz, česar niti njegova žena — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v "čednega Ivana" — ni tajila. ::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In nekaj let pozneje sta se res.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Kronologija pomembnejših spisov Ivana Đurića<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref> === # „Ektesis nea“ – vizantijski priručnik za „pitakia“ o srpskom patrijarhu i nekim feudalcima krajem XIV veka, ZFFB – Filozofski fakultet, Beograd, XII – 1 (1974), Spomenica Georges Ostrogorsky, str. 415–432 # Porodica Foka, ZRVI – SANU, Beograd, 17 (1976), str. 189 296. # The Intitulations of the Metropolitans in „Ekstesis nea“ and the Organization of the Church in Asia Minor in the Late Fourteenth Century, Xve Cngrès International d’ Etudes Byzantines. Résumés des communications, Athènes, 1976 # Titulature Mitropolita u „Ektesis nea“ i crkvena organizacija u Maloj Aziji krajem XIV veka, ZFFB XIII-1, Filozofski fakultet, Beograd, (1976), str. 53–70 # Svetovni dostojanstvenici u „Ektesis nea“, ZRVI 18 – SANU, Beograd, (1978), str. 189–211 # Podatak iz 1444. o svetogorskom manastiru Karakalu, ZFFB XIV – 1 (1979), Filozofski fakultet, Beograd, Spomenica Franjo Barisić, str. 211–218 # Titles of the Rulers of the Second Blgarian Empire in the Eyes of the Byzantines, Charanis Studies. Essays in Honor of Peter Charanis, ed. By Angeliki E. LAIOU – THOMADAKIS, „Rutgers University Press“, New Brunswick – New Jersey, 1980, pp. 31–50 # Remarques sur l’épigramme de la croix de Léon, Etudes sur les croix byzantines du Musée d’Art et d’ Historie de Genève, Geneva XXVIII (1980), n.s., pp. 115–118, 123–124 371 Ivan Đurić # Pomenik svetogorskog protata s kraja XIV veka, ZRVI 20 (1981), SANU, Beograd, str. 139–169 # Chronological Limits of „Presbeutikos“ by Theodore Metochites, XIV. Internationaler Byzantinistenkongress. Résumés der Kurzbeigräge, Wien, 1981, 5.1 # Cadres chronologiques du „Presbeutikos“ de Théodore Métochite, XVI. Internationaler Byzantinistenkongress, Akten, II / 3, JÖB („Jahrbuch der Oesterreichischen Byzantinistik“) 32 / 3 (1982), pp. 111 120 # Evdokija Komnina i njen muž Konstatin Dragaš, ZRVI 22 (1982), SANU, Beograd, str. 259–272 # Sumrak Vizantije – Vreme Jovana VIII Paleologa; 1392–1448, „Narodna knjiga“, Beograd, 1984, 486 str. (drugo izdanje – 1985; treće izdanje – „Naprijed“, Zagreb, 1989; itd.) # Istorija – pribežište ili putokaz? „Književne novine, Beograd, n.676 (15. novembar 1984), str. 14. # La définition de Byzance: un essai d’ interprétation, Razo – Cahiers du Centre d’ Etudes Médiévales de Nice 4 (1984), pp. 153–165 # Istina i istorija, „Književne novine“, Beograd n.707 (1. april 1986), str. 12 # Teodor Metohit i „Poslaničko slovo“ Teodora Metohita, Vizantijski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, t. VI;K ZRVI-SANU, Beograd (koautori: S. Ćirković, B. Ferjančić, Lj. Maksimović, N. Radošević i I. Đurić), (1986), str. 63–143 # Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita, ZRVI 24–25, SANU, Beograd, (1986), str. 109–137 # L’habitat constantinopolitain sous les Palèologue: les palais et les baraques. He Kathêmerinê zoê sto Byzantio, Praktika tou A’ Diethnous Symposiou („La vie quotidienne à Byzance, Actes du I-er colloque international“), éd. „Kentro Byzantinôn Ereunôn / C.I.E.“, Athènes, (1989), pp. 733–752 # Historikê aletheia, balkanikoi patriotismoi kai ethogeneseis stên paideia („La vérité historique, les patriotismes balkaniques et les ethnogénèses dans l’ éducation“), Actes du Colloque International: 372 vlast, opozicija, alternativa Université-Idéologie – Culture (Athènes, 1987), 1989, pp. 377–385; 605 649 # Vizantija i Srbi u borbi protiv Turaka. 1389–1459, Srpski narod u drugoj polovini XIV i u prvoj polovini XV veka, ed. „Zavod za udžbenike i nastavna sredstva“, Beograd, (1989), str. 81–94 # Žorž Dibi: trijumf pojedinca u savremenoj francuskoj istorijskoj misli, ed. „Nolit“, Beograd, (1989), str. 7–21 # Teofilakt Ohridski pod šatorom Arona, ZRVI 27–28, SANU, Beograd, (1989), str. 69–91 # Istorijski pogled na budućnost krize u Jugoslaviji, Odjek, Sarajevo, godina XLII, n.6–7 (15. mart 1990 – 15. april 1990), Ibidem, godina II, n. 5, str. 9–20 # Vera i crkva, „Nedjelja“, Sarajevo, n. 7 (8. april 1990), str. 20 21 172 14–15 # Istorija – pribežište ili putokaz, ed. „Svjetlost“, Sarajevo, 1990, # Vilistan, „Demokratija danas“, Beograd, n. 3, jun 1990, str. # U koži Vuka Brankovića, „Demokratija danas“, Beograd, n. 4 5, jul–avgust 1990, str. 7–8 # Domoljupci i rodoljupci, „Demokratija danas“, Beograd, n. 6, oktobar 1990, str. 12–13 # Les racines historiques du conflit serbo-croate, Etudes, t. 375, n. 4 (3754), octobre 1991, pp. 293–303 # Deževski sabor u delu Danila II, Arhiepiskop Danilo II i njegovo doba, ed. SANU, Beograd (decembar 1987), 1991, str. 169–195 # Srbi i Hrvati šta sada valja činiti?, „Stav“, Novi Sad, n. 92 (23. januar 1992), str. 34–38 # „Srbi, Hrvati i ’Realpolitik’“, „Nedeljna borba“, Beograd, n. 88–89 (28–29. mart 1992), str. VI–VII # El historiador y la geostrategia en el espacio yugoslavo, El Pais, Temas de nuestra epoca, n. 242 (9 juille 1992), pp. 76–78 373 Ivan Đurić # Le Vilistan, dans Lettre Internationale, n. 33 (été 1992), pp 76 78 # L’ Europe face à la Yougoslavie: être ou ne pas être, Libération, 26 août 1992, p. 8 # Réalité historique et géostratégique de l’ espace yougoslave, Les Temps Modernes, n. 555 (octobre 1992) pp. 142–149 # La Bosnie – Herzégovine en dix questions, hors – série Sarajevo (coll. Libération), novembre 1992, pp. 16–20 # Pax Americana, El Pais, Opinion, 3 mars 1993, p. 17 # Preparémonos, El Pais, Opinion, 3 juin 1993, p. 4 # Préparons – nous, Le Monde, Débats, 3 juin 1993, p. 2 # Pax Americana, Sur l’ ex-Yougoslavie, éd. „Collège International de Philosophie“, Paris, 1993, pp. 17–19 # Bosnienserberna Belgrad gisslan, Svenska Dagbladet, 11 juin 1993, pp. 17–18 # Plus que jamais, soutenir les démocrates serbes, Globe, 14–20 juillet 1993, El Pais, pp. 37–39 # Serbia, agosto de 1993, El Pais, Opinion, 25 août 1993, pp. 7 8 # Demokratin svälts ut i Belgrad, Svenska Dagbladet, 7 septembre 1993, pp. 23–24 # Social Tensions Handicap The Opposition, Warreport (Londres), août – septembre 1993, p. 24 # Etat des lieux en Serbie, Le Soir (Bruxelles), 8 octobre 1993, p. 2 # Nazionalità, culture, etnie nella ex–Yugoslavia: una prospettiva storica, I Nuovi Razzismi n. 1, terza serie, 1993, pp. 23–25 # Serbes et Croates. Que faut – il faire maintenant?, Lignes, n. 20 (septembre 1993), pp. 14–29 # Droits des minorités et frontières européennes: prévisions et solutions (intervention), Nouvelle Europe: minorités et réfugiés (Actes du 374 vlast, opozicija, alternativa colloque organisé par le Groupement pour les droits des minorités, 25–26 mars 1992), éd. „GDM“, Paris, 1993, pp. 23–27, 32–34 # Rittorno in Serbia, Ragionamenti sui fatti e le imagini della storia, n. 34 (dicembre 1993), pp. 34–41 # Ett val med sväröverskädliga följder, Svenska Dagbladet, 17 decembre 1993, pp. 25–26 # El invierno europeo, El Pais, 31 décembre 1993, p. 6 # Les Russes dans les Blkans, Le Nouveau Quotidien (Lausanne), 1-er mars 1994, p. 4; Svenska Dagbladet, 3 mars 1994, pp. 17 18; Libération, 8 mars 1994, p. 6; Puls (Skopje, Macédoine), 4 mars 1994, p. 44; L’ Unità, 10 mars 1994, p. 2 # L’ au delà de la guerre dans l’ ex-Yougoslavie: la réconciliation aprés le conflit, Politique étrangère (hiver 93/94), pp. 919 931 # Vilistan, Dizionario di un paese che scomparse. Narrativa della ex-Yugoslavia, a cura di Nicole JANIGRO, éd. „Maniesto Libri“, Rome, 1994, pp. 71–77 # Milosevic ou Milosevic, Libération, 13 octobre 1994, p. 7 # Les rapports de force entre l’ Eglise et l’ Etat dans les Balkans, La Xénophobie (Actes du colloque) éd. „Passages – UNESCO“, Paris, 1994, pp. 242–244 # Sarajevo. Le miroir brisé, ouvrage collectif (P. MATVEHEVITCH, V. STEVANOVIC, N. KOVAC, I DJURIC, F. COMBES, CH. PETR), Éd. „Les Temps des Cerises“, Paris, 1995, 144 pp # Kriza knjige i moguća rešenja, „Erasmus“ (Zagreb, Hrvatska), n. 11 (1995), str. 59–60 # Les Yugoslaves en 1945: russophiles ou soviétophiles? Revue d’ Europe Centrale, t. II, n. 2 (1994), pp. 229–246 # L’heure de véritè, L’ Evénement du jeudi, No. 555 (22–28 juin 1995), p. 77 # Demasiado tarde para la verqüenza, El Pais (20 juillet 1995), p. 12 375 Ivan Đurić # Russophilie, russophobie, soviétophobie chez Les Slaves du Sud, Etudes, t. 383, n. 3 (3833), septembre 1995, pp. 169–177 # II Crepuscolo di Bisanzio. I tempi di Giovanni VIII Paleologo (1392–1448), Introduzione di Mario GALLINA, éd. „Donzelli Editore“, Rome, 1995, XVII 346 pp # Un americano en Paris, El Pais (5 décembre 1995), pp. 13–14 # Retten, was zu retten ist, Tages Anzeiger (Zurich), 8 décembre 1995, p. 2 # Le crépuscule de Byzance, éd. „Maisonneuve et Larose“, Paris, 1996, 430 pp # Belgrade ist nicht zuhause, Die weisse Stadt (Konferenzeiträge), Vienne, 1996, pp. 1–7 # Beograd – stariji od Srba, „Naša Borba“ (Beograd), 8–9 jun 1996, str. XIV–XV # La Fortune de Théodore Métochite, Cahiers Archéologiques 44 (1996), pp. 149–168 # Bosnia-Herzegovia – French Revolution Ideal, 99- Sarajevo, 2–3 (avril 1996), pp. 24–25 # Les Balkans. Pazsage aprés la bataille (sous la direction de Jacques RUPNIK), Le poids de la Serbie (pp. 83–105), éd. „Editons Complexe“, Bruxelles, 1996, 169 pp # L’usure du nationalisme serbe, „Convergences“, 12 janvier 1997, Paris # Milosevic peut provoquer la guerre (propos), „L’évenemente du jeudi“, 23–29 janvier 1997, p. 43, Paris # Mislio sam da će me bar neko razumeti, „Odgovor“, Beograd, 6. februar 1997 # S jedne strane demokratija i patriotizam, s druge – autoritarizam i nacionalizam, „Nedeljna Naša Borba“, Beograd, februar 1997 376 vlast, opozicija, alternativa # Kosovo, Albanci, Srbi: ipak se mora razgovarati. Srpsko albanski dijalog, jun 1997, Beograd, str. 120–126, Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji # Bosnu je nemoguće podeliti, „Oslobođenje“, Sarajevo, 30. jun 1997 # Srbija voli da o Kosovu ćuti, „Nedeljna Naša Borba“, Beograd, 5–6. jul 1997 # Srbija nije u demokratskom svetu, „Demokratija“, Beograd, 23–24. avgust 1997 # Regionalizacija – budućnost Srbije, „Demokratija“, Beograd, 14. oktobar 1997 377 # ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (Izdal "Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji", posmrtno; predgovor pa je napisala Latinka Perović)<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Begunstvo === Novembra 1991 je pred grožnjami nestrpnega srbskega šovinističnega establišmenta njemu in njegovi družini pobegnil v Pariz v Franciji v taki naglici, da še zobne krtačke ni utegnil ponesti s seboj.<ref name="In memoriam article">{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}</ref> :„Odšel sem pozno jeseni 1991. Nisem odšel, ker bi hotel, ampak ker sem moral. Srbijo sem zapustil v okoliščinah, ki so bile precej dramatične. Svoj pobeg sem tako dobro „pripravil“, da na tisto potovanje nisem vzel s seboj niti zobne ščetke. Po peripetijah, ki so me spremljale na poti skozi Skopje, Bolgarijo, Carigrad, sem se znašel v Parizu, v državi, kjer sem že bil, a takrat to ni bila moja izbira, ampak prisila.“ Če se na potovanje odpravite celo brez zobne krtačke, to pomeni, da vas je prisilila kakšna velika stiska. »Lahko bi govoril o trpljenju svojih sorodnikov, ki so ga prestajali zaradi mene, vendar to ne bi bilo prav; nisem edini, ki je trpel zaradi te vlade,« je 1997 dejal Đurić.<ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}</ref> V Franciji je Đurić med drugim imel tudi pogovor za pariški katoliški katoliški list „La Croix“, kjer se vrstijo obtožbe na račun vojne v Jugoslaviji, kar je v povzetku objavila tudi novosadska RTV: {| |- ! »Srbin optužuje Srbiju« <ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Ivan+%c4%90uri%c4%87&mid=E3A828CF6F3C4DBF5648E3A828CF6F3C4DBF5648&churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCyTwmJEJ6ZJhzkoAne_rbWg&FORM=VIRE|title= Ivan Đurić, intervju za francuski La Croix: "Srbin optužuje Srbiju".|publisher=bing.com|author=Izveštaj TV Novi Sad|place=Novi Sad|language=sr|date=1991|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ! »Srb obtožuje Srbijo« |- | <blockquote>„A kada se rat završi tražiće (agresori) oproštaj od hrvatskog naroda“, izjavio je u Parizu lider srpskih reformista Ivan Đurić. Dodavši da su Srbija i Jugoslovenska narodna armija u toj republici prešli jednu vrstu zločinačke linije. U razgovoru u kojem današnji katolički list La Kroa u Parizu objavljuje pod naslovom: „Srbin optužuje Srbiju“, je Đurić takođe ocenio da je na Hrvatsku izvršena agresija i da se u njoj bombarduju Zagreb, Dubrovnik, ruše katoličke crkve, a njenom narodu nanosi bol što se ne može opravdati. On rešenje vidi jedino u odstranjivanju Miloševića za kojeg kaže da želi da postane car Jugoslavije ili bar Velike Srbije. Lider srpskih reformista predviđa slom i armije i Jugoslavije. </blockquote> | <blockquote>»In ko bo vojna končana, bodo (napadalci) prosili odpuščanja [[Hrvati|hrvaški]] narod,« je v [[Pariz]]u dejal srbski reformistični voditelj [[Ivan Đurić]]. Dodal je, da sta [[Srbija]] in [[Jugoslovanska ljudska armada]] v tej republiki prestopili neke vrste zločinsko mejo. V pogovoru, ki ga današnji katoliški časopis ''»[[La Croix]]«'' v Parizu objavlja pod naslovom: »Srb obtožuje Srbijo«, je Đurić ocenil tudi, da je bila na Hrvaško izvedena agresija in da bombardirajo [[Zagreb]] in [[Dubrovnik]], rušijo [[katolištvo|katoliške]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] ter njenemu ljudstvu povzročajo bolečino, ki je ni mogoče opravičiti. Edino rešitev vidi v odstranitvi [[Slobodan Milošević|Miloševića]], za katerega pravi, da želi postati cesar Jugoslavije ali vsaj Velike Srbije. Vodja srbskih reformistov napoveduje razpad tako vojske kot [[razpad Jugoslavije|Jugoslavije]]. </blockquote> |} === Bolezen, smrt in pogreb === V Parizu je v petdesetem letu starosti umrl 23. novembra 1997 po kratki in hudi bolezni, domnevno raku, katere opozorilni znaki so se začeli kazati že na začetku tega istega leta, ko je govoril izpred beograjske Filozofske fakultete.<ref name="Preminuo Ivan Djuric">{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}</ref> Za njegovo zdravljenje, pa tudi za upepelitev njegovega trupla je poskrbela Francoska država; njegovo žaro je iz Pariza v Beograd v naročju prinesla njegova mati Nana Bogdanović. Čast so mu izkazale Francoske univerze, kjer je poučeval bizantinsko zgodovino; Filozofska fakulteta v Beogradu, kjer je bil izredni profesor in predsednik Sveta, njegove smrti sploh ni obeležila. Edino javno spominsko srečanje v Beogradu je bilo v Centru za kulturno razkužitev, kjer je imela govor Latinka Perović.<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki so položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] "[[Novo pokopališče, Beograd|Novem pokopališču]]" ("Novo groblje") nedaleč od Karaburme dne 6. decembra 1997; od njega se je poslovil [[Mile Isakov]], ki je s klenimi besedami orisal njegovo enkratno osebnost. {| |- ! Govor Miodraga Isakova, prilikom polaganja urne<ref>{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}</ref><ref>Alternativni kulturni centar Civis, Kragujevac, 1998.</ref> ! Govor Miodraga Isakova<ref>''Miodrag Mile Isakov'' (*20. marec 1950) je srbski politik, časnikar in diplomat, ki je bil dolgoletni vodja politične stranke Reformisti Vojvodine (RV). Do 2009 je bil srbski veleposlanik v Izraelu.</ref> ob polaganju žare |- | <blockquote> Po mnogo čemu Ivan je bio pojava koja je štrčala na kulturnoj i političkoj sceni Srbije i time izazivala zavist mnogih. Ali, umesto da se takvi stide, umesto da se stide oni koji su nas brukali — i u zemlji i u svetu — stideo se i u njihovo ime Ivan Đurić. Na žalost, tu količinu stida, koju je hteo da preuzme na sebe, da bi olakšao svima nama, fizički nije mogao da podnese. Nas je samo delimično oprao, ali je zato potrošio sebe.<br> Ne ostaje mi drugo nego da se poklonim pred urnom najmlađeg našeg, a ipak grčkog viteza, koji je viteški podnosio sve lomače koje su mu ovde pripremali, i koji je izgoreo iznutra jer nije hteo da kuka, i da se to eventualno čuje.<br> Što da se lažemo, bio je skoro savršen, posebno u politici. Operisan od vulgarnog nacionalizma, već svojom pojavom i ponašanjem sugerisao je superiorno i za mnoge nedostižno gospodstvo → u vreme kada smo svi naprasno želeli da postanemo gospoda i da se tako oslovljavamo. I nevinost, koja iritira nečiste savesti, čak i kod onih koji su je se odavno odrekli. Imao je naš prijatelj nesreću da bude mudar u vreme gluposti i ludila, da bude čist i lep u vreme prljavih, ružnih i zlih, da bude odvažan i dosledan u vreme kameleona koji ne podnose svedoke svog prerušavanja. Neka počiva u miru! Slava mu i hvala! </blockquote> | <blockquote> Ivan je bil v marsičem fenomen, ki je izstopal na kulturni in politični pozornici Srbije in s tem povzročal zavist mnogih. Toda namesto da bi se takšni ljudje sramovali, namesto da bi se sramovali tisti, ki so nas ustrahovali — tako v državi kot v svetu — se je Ivan Đurić sramoval tudi v njihovem imenu. Žal fizično ni mogel prenesti te količine sramu, ki si jo je želel nase naložiti, da bi nam vsem olajšal delo. Le delno nas je opral, a se je zato tudi izrabil.<br> Ni mi preostalo drugega, kot da se priklonim pred žaro našega najmlajšega, a še vedno grškega viteza, ki je viteško prestal vse grmade, ki so mu jih tukaj pripravljali, in ki je gorel odznotraj, ker ni hotel jokati, da bi se to ne slišalo odzunaj.<br> Čemu bi sami sebi lagali? Bil je skoraj popoln, še posebej v politiki. Ker je bil osvobojen od pouličnega nacionalizma, je njegov videz in vedenje že nakazovalo na vzvišeno in za mnoge nedosegljivo gospostvo — v času, ko smo si vsi obupno želeli postati gospodje in biti tako nagovorjeni. In nedolžnost, ki draži nečisto vest, tudi med tistimi, ki so se ji že zdavnaj odpovedali. Naš prijatelj je imel nesrečo, da je bil moder v času neumnosti in norosti, da je bil čist in lep v času umazanije, grde in zlobne, da je bil drzen in dosleden v času kameleonov, ki ne prenašajo prič svojega prelevičenja. Naj počiva v miru! Slava mu in hvala! </blockquote> |} === Ocena === Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“ {| |- ! „Vlast, opozicija, alternativa“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}</ref> ! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“ |- | <blockquote>„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“<br>''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ <ref>{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}</ref> </blockquote> | <blockquote>»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«<br>''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.<ref>Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“</ref> </blockquote> |} === Spomin === ;Odlikovanje [[File:Order of Redeemer,Grand Cross.jpg|150px|right]]{{nbsp}}{{nbsp}}Red [[Jezus Kristus |Odrešenika]] ({{lang-el|Τάγμα του Σωτήρος/Tágma tu Sotíros}}; {{lang-en|Order of the Redeemer}}; [[Grčija]])<ref>{{cite news |title=Americans decorated |newspaper=New York Times |date=September 12, 1906 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1906/09/12/101831263.pdf |access-date=December 19, 2010}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan|title= ЂУРИЋ, Иван |publisher= Српска енциклопедија |author= Радивој Радић & Александар Деветак|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. To odlikovanje je prejel kot priznanje za zasluge za grško ljudstvo; obenem je Đurić eden najmlajših prejemnikov tega odličja.<ref>{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Red Odrešenika ali Zveličarja je grški red za zasluge ter najstarejše in najvišje odlikovanje, ki ga podeljuje sodobna grška država. Odličje je bilo ustanovljeno v odločilnem letu osvobodilne vojne od Turkov 1829.<ref name="Presidency">{{cite web | url = http://www.presidency.gr/?page_id=4409&lang=en | title = Hellenic Orders and Decorations: Order of the Redeemer | publisher = Presidency of the Hellenic Republic | access-date = 3 April 2013 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20150627221037/http://www.presidency.gr/?page_id=4409&lang=en | archive-date = 27 June 2015 }}</ref> ;Osebna zapuščina Osebni fond Ivana Đurića je oktobra 2003 prevzel Zgodovinski arhiv Beograda. V 33 škatlah je spravljeno gradivo, ki prikazuje njegovo življenje in delo ter čas, v katerem je živel.<ref>{{cite web|url=https://www.arhiv-beograda.org/sr/legat-djurica|title= Lični fond Ivana Đurića|publisher= Историјски архив Београда|author=|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ;Pravočasno je opozarjal na napake {| |- ! Sećanje na profesora Ivana Đurića <ref>{{cite web|url=https://kulturniheroj.com/?p=3818|title= DVADESET GODINA OD SMRTI UGLEDNOG VIZANTOLOGA I BORCA ZA GRAĐANSKE VREDNOSTI. |publisher=Kulturni heroj|author= Siniša I. Kovačević|place=Београд|language=sr|date=20. februar 2017|accessdate=4. maj 2026}}</ref> ! Spomin na predavatelja Ivana Đurića |- | <blockquote>Njegovi nekadašnje kolege sećaće ga se kao naučnika svetskog formata, studenti kao pronicljivog, duhovitog i zanimljivog predavača, a politički sledbenici i prijatelji kao vizionara i vrsnog sagovornika koji je blagovremeno ukazivao na naše slabosti i greške nadajući se da nećemo klonuti u nastojanjima da se pridružimo zajednici zemalja koje su nosioci najprogresivnijih tokova u Evropi i svetu. </blockquote> | <blockquote> Njegovi nekdanji kolegi se ga bodo spominjali kot znanstvenika svetovnega formata, študenti kot pronicljivega, duhovitega in zanimivega predavatelja, politični somišljeniki in prijatelji pa kot vizionarja in odličnega sogovornika, ki je pravočasno opozarjal na naše slabosti in napake, v upanju, da ne bomo omahovali v prizadevanjih, da bi se pridružili skupnosti držav, ki so nosilke najnaprednejših tokov v Evropi in svetu. </blockquote> |} == Navedek == {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan ЂУРИЋ, Иван | Српска енциклопедија (Радивој Радић, Александар Деветак)] * [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)] * [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)] ;{{ikona en}} *[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade] *[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 1997]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Umrli za rakom]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] igp9let3wno5qshlnl516mqqjb721k5 0 602451 6675326 6675275 2026-05-13T13:50:29Z Stebunik 55592 /* Mirno tretje obdobje */ 6675326 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Njene knjige == #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 43z934gaceu3afs25p37bo1v7a5hd6b 6675329 6675326 2026-05-13T14:04:17Z Stebunik 55592 /* Njene knjige */ 6675329 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] finwy7ejn2cowje8yrmq7ykqrhnn1on 6675330 6675329 2026-05-13T14:07:45Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6675330 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 0o3wpz35ksvo99q19mgdcqjwkaq3nwa 6675335 6675330 2026-05-13T14:21:09Z Stebunik 55592 6675335 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] qrz4pzg86iy36ydqotoml58ubdjsols 6675336 6675335 2026-05-13T14:22:21Z Stebunik 55592 6675336 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] 84dle5rfc6r5frb62kxyvl25ed9y81y 6675341 6675336 2026-05-13T14:38:24Z Stebunik 55592 /* Dela */ 6675341 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === #1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo #1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo #1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo #1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo #1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo #1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel #1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel #1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo #1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti. #1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti. #1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] n1iixvd97c5rd9tl3xugnbw7jed2nh4 6675342 6675341 2026-05-13T14:39:37Z Stebunik 55592 6675342 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine in je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, saj je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preselit k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrt tega ni razumela, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === #1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo #1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo #1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo #1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo #1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo #1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel #1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel #1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo #1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti. #1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti. #1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] j12935rcg3bxgvh0dhqglgvzkzzhlyc 6675405 6675342 2026-05-13T17:50:17Z Stebunik 55592 /* Bratova smrt */ 6675405 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu. '''Biljana Vilimon''' ([[Novi Pazar]], [[15. maj]] [[1951]]) je srbska [[slikar|slikarka]], [[pisatelj|pisateljica]], [[publicist|publicistka]] in [[voditelj]]ica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''„Galerija tajni“ („Galerija skrivnosti“)''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref>,, v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v [[Novi Pazar|Novem Pazarju]] kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj "Avala Filma"; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši posluša, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom [[Ivan Đurić|Ivanom Đurićem]]; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo |mamil ]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videl v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje [[covid-19|korone]] obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === #1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo #1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo #1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo #1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo #1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo #1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel #1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel #1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo #1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti. #1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti. #1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] s7juq4ouy7j9h9vw7k8gozf4pl2qpd7 0 602509 6675554 6675199 2026-05-14T07:54:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6675554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kuldīga | settlement_type = Mesto | image_shield = Kuldiga_COA.svg | shield_size = 75 | image_flag = Flag of Kuldīga.svg | flag_size = 120 | image_skyline = Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Vecpilsēta.jpg | imagesize = 300 | image_caption = Staro mesto Kuldīga | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvija}} | subdivision_type1 = Okrožje | subdivision_name1 = Kuldīga | established_title = Mestne pravice | established_date = 1378 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lokacija Kuldīge v Latviji | coordinates = {{coord|56|58|N|21|58|E|region:LV_type:city|display=inline,title}} | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Inese Astaševska | blank_name_sec1 = Število mestnih svetnikov | blank_info_sec1 = 11 | area_total_km2 = 13,24 | area_footnotes = {{wikidata|reference|best||P2046|P518=Q16868672}} | area_water_km2 = 0,7 | area_land_km2 = 12,54 | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 9.863 | population_footnotes = {{wikidata|references|best||P1082}} | population_as_of = {{#invoke:WikidataIB|formatDate|{{wikidata|qualifier|best|raw||P1082|P585}}|df=y}} | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_metro_km2 = auto | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = LV-330(1–3) | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 633 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | website = http://www.kuldiga.lv/ |footnotes={{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Kuldīga | designation1_criteria = v | designation1_number = <ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |title=Old town of Kuldīga |publisher=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=18 September 2023 |archive-date=18 September 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230918145615/https://whc.unesco.org/en/list/1658/ |url-status=live }}</ref> | designation1_date = 2023 | designation1_type = kulturni | designation1_free1name = UNESCO region | designation1_free1value = [[Evropa]] }} }} '''Kuldīga''' ({{audio|Lv-Kuldīga.ogg|izgovarjava}}) ([[Nemščina|nemško]]: Goldingen), je mesto v [[Kurlandija|Kurlandski regiji]] [[Latvija|Latvije]] na zahodu države.<ref>{{cite web |title=Town - Kuldīgas novads |url=https://www.kuldiga.lv/en/town |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv-lv |archive-date=2022-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220520211806/https://www.kuldiga.lv/en/town |url-status=dead }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite web |title=Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/city/kuldiga-8 |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Je središče občine Kuldīga s približno 13.500 prebivalci.<ref>{{cite web |title=Municipality |url=https://www.kuldiga.lv/en/municipality |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |language=lv |archive-date=2022-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220701144642/https://kuldiga.lv/en/municipality |url-status=dead }}</ref> Prvič je bila omenjena leta 1242. Leta 1368 se je pridružila [[Hansa|Hanseatski ligi]].<ref name="history">{{cite web |title=History |url=https://kuldiga.lv/en/town/history |publisher=City of Kuldiga |accessdate=2026-05-12 |archive-date=2023-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230928195917/https://www.kuldiga.lv/en/town/history |url-status=dead }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila skupaj z Jelgavo od leta 1596 do 1616 ena od prestolnic [[Kurlandsko vojvodstvo|Kurlandskega vojvodstva]].<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.kuldiga.lv/en/town/history |website=Kuldiga.lv |access-date=25 May 2022 |archive-date=2022-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220331105357/https://kuldiga.lv/en/town/history |url-status=dead }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kuldīga je starodavno mesto z značilno arhitekturo in zato uvrščena na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]].<ref>{{cite web |title=The Historical Centre of Kuldiga |url=https://www.latvia.travel/en/sight/historical-centre-kuldiga |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Za zavetnico mesta velja [[Katarina Aleksandrijska|sveta Katarina Aleksandrijska]], po kateri je poimenovana najstarejša cerkev v mestu. Temelji cerkve so bili položeni že leta 1252. Cerkev je bila večkrat prenovljena. Skozi samo središče starega mestnega jedra Kuldīge teče ob strnjenem nizu hiš reka Alekšupīte. Staro mestno jedro ob reki je edini ohranjeni sklop zgradb iz 17. in 18. stoletja v baltskih državah. V bližini mesta je 4,2 metra visok slap na reki Alekšupīte, ki je najvišji v Latviji. <ref>{{cite web |title=Alekšupīte Waterfall |url=https://www.lonelyplanet.com/latvia/kuldiga/attractions/aleksupite-waterfall/a/poi-sig/1630821/1003812 |website=Lonely Planet |access-date=25 May 2022 |language=en}}</ref> Brzica Venta, 240 metrov široka naravna brzica na reki Venti, je najširša brzica v Evropi. Nedaleč od brzice je opečnat most Kuldīga, zgrajen leta 1874, ki je najdaljši most te vrste v Evropi.<ref>{{cite web |title=The Old Brick Bridge across the Venta river |url=https://www.latvia.travel/en/sight/old-brick-bridge-across-venta-river |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> Kuldīga je bila leta 2007 prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti.<ref>{{cite web |title=Kuldīga, the pearl of small towns, shines ever brighter |url=https://www.latvia.travel/en/news/kuldiga-pearl-small-towns-shines-ever-brighter |website=Latvia.travel |access-date=25 May 2022}}</ref> ==Zgodovina== Nastanek starodavnega mesta Kuldīga je mogoče razložiti z njegovo lego na križišču vodnih poti reke Vente in kopenskih poti, ki so povezovale pruska ozemlja s spodnjim tokom [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Starodavno mesto [[Kuri|Kurov]] sta tvorila utrjena grajska gomila in naselje na levem bregu reke Vente. Grajska gomila je še vidna. Sam grad se je razprostiral na več hektarjev širokem območju. Ob reki Veckuldigi je morda bilo pristanišče. 19. aprila 1242 je [[Livonski red|Livonski viteški red]] dobil dovoljenje mojstra za gradnjo gradu na bregu reke Vente. Ker je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, v katerem je omenjena Kuldīga, se to leto šteje za leto njene ustanovitve. Grad Livonskega reda je bil zgrajen na levem bregu Vente ob brodu. Kot gradivo je bil uporabljen [[dolomit]] iz rečne struge. Leta 1263 sta se grad in naselje okoli njega že omenjala kot mesto Goldingen, njegove mestne pravice pa so temeljile na mestnih pravicah [[Riga|Rige]]. [[Slika:Coat of arms of Kuldīga, 1681.png|thumb|left|upright=0.6|Grb Kuldīge, 1681]] 28. aprila 1355 je mojster Livonskega reda Goswin von Herike mestu dodelil nova zemljišča in hkrati nov privilegij in grb s podobo sv. Katarine. Od leta 1439 je Kuldīga/Goldingen dobila privilegij za tedensko organiziranje tržnice. Mesto je bilo ustanovljeno z združitvijo treh glavnih naselij: mesta samega, majhne grajske vasi Kurov in vasi na hribu, v latvijščini imenovane Kalnamiests. Slednja je bila na območju današnje ulice Kalna iela. [[Komtúr|Komtur]] je živel v gradu Livonskega reda skupaj s svojimi dvanajstimi brati, ki so bili [[vitez]]i, in s tako imenovanimi polbrati, ki so skrbeli za gospodarstvo. Komtur je vodil tudi Komturo Kuldīge, ki je imel v lasti poleg Kuldīge tudi naselja Durbe, Sabile, Skrunda, Aizpute, Alsunga in Saldus. [[Slika:Goldingen um 1680.jpg|thumb|left|Grad Kuldīga leta 1680]] [[Slika:Livonia Islande.jpg|thumb|left|Kuldīga (Goldingen) na zemljevidu Livonije (16.-17. stoletje)]] Po ustanovitvi [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|Vojvodstva Kurlandija in Semgalija]] leta 1561 se je v zgodovini Kuldīge začelo novo obdobje. Prvi vojvoda Gotthard Kettler je nekdanji grad Livonskega reda izbral za eno od svojih rezidenc. On in kasneje tudi drugi vojvode so odobrili nekdanje mestne pravice Kuldīge in podprli njen gospodarski razvoj. Po Gotthardovi smrti je bila vojvodstvo razdeljeno na dva dela. Do leta leta 1618 je bila Kuldīga rezidenca njegovega najmlajšega sina Viljema in prestolnica Kurzeme. Mesto je imelo koristi od trgovanja z Rigo in Jelgavo zaradi pobiranja davkov na vse blago, ki se je prevažalo čez most. Leta 1615 je most uničila poplava, kar je mestu povzročilo veliko škodo. Istega leta je divjal velik požar, ki je uničil večino lesenih konstrukcij v mestu. Po obnovi mesta je bila ustanovljena nova tržnica, danes Trg mestnega sveta, zgrajena nova mestna hiša, danes Baznīcas iela 5, ki se ji danes pravi 'stara'. Središče mesta se je preselilo s starega dela mesta pri cerkvi sv. Katarine na sedanji Trg mestnega sveta. Najbogatejši meščani in trgovci so svoje hiše zgradili okoli novega središča mesta. V drugi polovici 19. stoletja so se v mestu začela ustanavljati majhna industrijska podjetja. Nekatera od njih so postala tovarne z več kot 100 delavci. Največja tovarna v Kuldīgi je bila tovarna Vulkāns, ki je proizvajala [[Vžigalica|vžigalice]]. Ustanovljena je bila leta 1878 in zaprta leta 2004. Na nalepkah na škatlicah vžigalic je bil upodobljen jelen. Druga največja je bila tovarna Vintelers Tūki. Poleg tega so v Kuldīgi proizvajali tudi igle, cigare, milo, vodko, likerje in mineralno vodo. Varjenje piva je bila tradicija z globokimi koreninami. Pivo so varili v redovskem gradu, v vojvodskih dvorcih in v mestu samem. V tem obdobju je bilo zgrajenih veliko novih stavb, ne le stanovanjskih, temveč tudi občinskih in javnih. Po več stoletjih je mesto leta 1873/1874 dobilo nov most čez reko Vento. Leta 1868 je bila zgrajena nova mestna hiša, pravoslavna župnijska hiša in cerkev na ulici Liepājas iela, zapor, ki je danes pošta, Hiša latvijskega društva, ki je danes Center za kulturo, nemška telovadnica, ki je danes srednja šola na ulici Kalna iela 19 in druge stavbe. Število meščanov se je podvojilo in tik pred prvo svetovno vojno doseglo 13.000. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bilo mesto od leta 1940 pod sovjetsko okupacijo in nato od leta 1941 do 1944 pod nemško okupacijo. ==Znamenitosti== [[Slika:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, vecpilsēta.jpg|thumb|Rečica Alekšupīte]] Kuldīga je majhno in privlačno mesto, ki so ga pesniki in slikarji vedno občudovali in hvalili. Zgodovinsko mestno središče, ki se je razvilo v 17. in 18. stoletju, je še vedno ohranilo stare lesene stavbe, ki tvorijo majhne in ozke ulice. Najstarejša lesena stavba v Aktuelleju, postavljena leta 1670, stoji v bližini mestnega trga. Stara mestna hiša je bila zgrajena v 17. stoletju. Mestni trg je bil že od samega začetka naselja kraj, kjer so se zbirali meščani. Tradicionalni utrip mesta je mogoče najbolje občutiti na osrednjem trgu, prizorišču razstav tkalcev, tradicionalnih praznovanj in drugih dogodkov. [[Slika:Ventas rumba, 13.05.2012.jpg|thumb|250px|Slap Venta]] '''Slap Venta''' ([[Ventas rumba]]) je najširši naravni slap v Evropi. Širok je 249 metrov, ob poplavah 275 metrov, in visok 1,8 do 2,2 metra.<ref name="ltravel">{{Cite web|url=http://www.latvia.travel/en/sight/venta-waterfall|title=The Venta Waterfall. The Widest waterfall in Europe. Latvia Travel|website=www.latvia.travel|language=en|access-date=13 March 2017}}</ref><ref name="When">[http://whenonearth.net/whenonearth/2014/10/07/latvias-venta-rapid-widest-shortest-rapid-europe/ When on Earth/Latvia’s Venta Rapid: The Widest (and Shortest) Rapid in Europe]</ref> Povezan je s številnimi legendami in zgodovinskimi dogodki. Spomladi je mogoče opazovati ribe, ki skačejo čezenj. Zaradi rib je bila Kuldīga nekoč znana kot ''"kraj, kjer so v zraku lovili losose"''. Stari '''opečnati most''' čez Vento je bil zgrajen leta 1874 in je najdaljši tovrstni most v Evropi. Dolg je 164 metrov. Zgrajen je bil po standardih iz 19. stoletja, širok 8 metrov, da sta se lahko na njem srečala dva vozova. Most ima sedem opečnatih lokov. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta bila dva razpona razstreljena. Vsakoletna tradicija v kresni noči je postala "Dirka golih" čez most.<ref>{{cite news|title=LUSTĪGU LĪGOŠANU: Jāņu naktī Kuldīgā kā katru gadu notiks pliko skrējiens|url=http://nra.lv/latvija/176435-lustigu-ligosanu-janu-nakti-kuldiga-ka-katru-gadu-notiks-pliko-skrejiens.htm|access-date=9 September 2016|publisher=nra.lv|date=22 June 2016|language=lv}}</ref> [[Slika:Kuldiga bridge.jpg|thumb|right|''Opečnati most'' čet Vento]] '''Reka Alekšupīte''' teče neposredno ob zidovih številnih stavb, zato Kuldīgo imenujejo Latvijske Benetke. Stavbe v središču mesta so bile zgrajene kot predmestje Kuldīge. Med [[Velika severna vojna|veliko severno vojno]] je švedska vojska leta 1701 napadla grad Kuldīga. Leta 1709 je grad postal neprimeren za bivanje, v 19. stoletju pa so ruševine gradu odstranili. '''Slap Alekšupīte''' je bil ustvarjen v 17. stoletju, da bi vodno energijo potoka uporabili za delovanje prve papirnice v Aktuelleju. Na Alekšupīteju vsako leto poteka tekma, na kateri tekmovalci tečejo neposredno po dnu reke. Prva '''cerkev sv. Katarine''' je zgrajena leta 1252. Kasneje je bila zgrajena nova cerkev v baročnem slogu z baročnimi lesenimi rezbarijami na oltarju. Cerkev je dobila ime po sv. Katarini, zavetnici mesta. V tej cerkvi je bil krščen vojvoda Jakob, eden od najuspešnejših vladarjev Vojvodstva Kurlandije in Semgalije. Jakob se je tukaj tudi poročil tudi s princeso Ludoviko Charlotto Brandenburško. [[Slika:Kuldīga, kostel svaté Kateřiny.jpg|200px|thumb|Cerkev sv. Katarine]] '''Ulica Liepājas''' je ulica za pešce z več stavbami iz 17. do 20. stoletja z zanimivimi vrati in posebnimi okni. '''Muzej kiparstva''' kiparke Livije Rezevske je bil ustanovljen leta 2003. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 15 skulptur, ki predstavljajo latvijski narod, njegovo moč, enotnost in ljubezen. '''Peščene jame Riežupe''' so najdaljši jamski labirint v Latviji. Dolg je približno 2 km, za obiskovalce 460 metrov. Med vladavino vojvode Jakoba so pesek iz peščenih jam Riežupe z ladjami odvažali v tujino kot surovino za [[steklo]]. ===Sinagoga=== Ena največjih stavb v Kuldīgi (Ulica 1905, št. 6), znana po svoji razkošni notranjosti iz marmorja z pozlačenimi detajli, je judovska [[sinagoga]]. Dokumenti v starodavni [[Hebrejščina|hebrejščini]], ki opisujejo njeno gradnjo leta 1875, so zdaj v Okrajnem muzeju Kuldīge. Zgrajena je bila v času vladavine carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] in bila središče živahne judovske skupnosti. Sinagoga je bila del večjega kompleksa s sosednjo molilnico, judovskim grobom in judovsko šolo, ki še stojijo. Judovska skupnost je bila aktivna že od naselitve v 16. stoletju. Večina prvih priseljencev je prišla iz severozahodnih nemških ozemelj. Kasneje so nemiri na [[Poljska|Poljskem]] sredi 17. stoletja povzročili pritok Judov iz te regije. Od 18. stoletja je judovsko prebivalstvo igralo aktivno vlogo v gospodarskem življenju pokrajine. Leta 1941 je sinagoga postala past, v katero so nacisti in njihovi latvijski simpatizerji zaprli vse kuldiške Jude in jih tam zadrževali več dni. Zatem so jih razdelili v manjše skupine in postrelili v bližnjih gozdovih. Kmalu po iztrebljenju Judov so Nemci v sinagogi uredili skladišče za hrano. Kasneje, v prvih letih [[Sovjetska zveza|sovjetske]] oblasti, je bila v njej žitnica, ki je bila nekaj let kasneje opuščena. Leta 1958 so sinagogo preuredili v kino Aktuelle. Kino je imel 450 sedežev in čitalnico. Kino je ostal do leta 2003. Po tem letu sta bila v sinagogi tudi kavarna in nočni klub. Leta 2011 je bila sinagoga popolnoma preurejena v osrednjo mestno knjižnico in prostor za družabne dogodke. Stavba v sedanjem stanju je veličastna in popolna, vendar brez zunanjih znakov judovske zgodovine stavbe, kot je [[Davidova zvezda]]. Strešni okraski, ki jih je mogoče videti na starih fotografijah sinagoge, še vedno manjkajo. Zatrepe na obeh straneh stavbe označujejo trije goli podstavki, podobni dimnikom. Od avgusta 2017 je na stavbi spominska plošča, ki pojasnjuje njeno zgodovino. ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="130"> File:Kuldīgas vēsturiskais centrs (3).jpg|Ulica v starem delu mesta File:Kuldīga sinagogue, now a library.jpg|Sinagoga, zdaj mestna knjižnica File:Hercoga aptieka Baznīcas iela.jpg|Nekdanja vojvodova lekarna File:Kuldīga, Kurzeme, Latvija, Gājēju iela.jpg|Mestna ulica File:Baznīcas iela 2-6 Kuldiga.jpg|Stare hiše z mestno hišo v ozadju File:Pilsdzirnavas (3).jpg|Vodni mlin kuldiškega gradu File:Kuldiga-tourist information.JPG|Turistični informacijski urad File:Kuldiga-Stadion.JPG|Mestni stadion </gallery> ==Pomembni meščani== * Jakob Kettler (1610–1682), vojvoda Kurlandije in Semgalija * Zelig Kalmanovič (1885–1944), judovski filolog, prevajalec in zgodovinar * Ben-Zion Harel (1892–1972), judovski zdravnik in politik * Max Weinreich (1894–1969), jezikoslovec * James Martin Eder (1838-1921), pionir sladkorne industrije v Kolumbiji * Aivis Ronis (rojen 1968), politik in diplomat * Jānis Miņins (rojen 1980), voznik boba * Dana Reizniece-Ozola (rojena 1981), političarka in šahistka * Jānis Šmēdiņš (rojen 1987), igralec odbojke na pesku * Roberts Ozols (rojen 1995), nogometaš ==Pobratena mesta== *{{flagicon|NOR}} Drøbak, [[Norveška]] *{{flagicon|GER}} Geesthacht, [[Nemčija]] *{{flagicon|GEO}} [[Mtskheta]], [[Gruzija]] ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Latviji]] 05but8pn794xtuozn7qy8avvnhfj25u 0 602518 6675609 6675153 2026-05-14T10:41:33Z Sporti 5955 2026 6675609 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Azerbajdžanu | image = | date = maj | region = [[Azerbajdžan]] | localnames = Tour d'Azerbaïdjan {{in lang|fr}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = [[Kolesarska zveza Azerbajdžana]], [[Mednarodna kolesarska zveza]], [[Ministrstvo za mlade in šport Azerbajdžana]], [[Olimpijski komite Azerbajdžana]] | director = | first = 2012 | number = 7 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Youcef Reguigui]]|ALG}} | mostwins = ''brez večkratnih zmagovalcev'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Josh Burnett]]|NZL}} }} '''Dirka po Azerbajdžanu''' (uradno 2012-2017 {{jezik-fr|Tour d'Azerbaïdjan}}, uradno od 2026 {{jezik-en|Baku-Khankendi Azerbaijan Cycling Race}}) je vsakoletna [[pomlad]]anska [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Azerbajdžan]]u. Je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.1 in poteka po sedmih regijah države ter se konča v glavnem mestu [[Baku]]ju.<ref name="tour">{{cite web|title=Tour d'Azerbaidjan 2013: Race official presentation took place in Baku|url=http://www.avif.az/en/node/516|publisher=Cycling Federation of Azerbaijan|date=30 March 2013|access-date=16 April 2013|archive-date=5 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305125518/http://avif.az/en/node/516|url-status=dead}}</ref> Med letoma 2012 in 2017 je dirka potekala pod uradnim imenom ''Tour d'Azerbaïdjan'', od 2026 pa pod novim imenom ''Baku-Khankendi Azerbaijan Cycling Race''.<ref>{{cite web |title=Baku-Khankendi Azerbaijan Cycling Race |url=https://bakukhankendi.az |website=bakukhankendi.az |access-date=8 May 2026}}</ref> Edino skupno zmago slovenskih kolesarjev je leta 2015 dosegel [[Primož Roglič]]. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2012||{{ikonazastave|ALG}} [[Youcef Reguigui]]||{{ikonazastave|RUS}} [[Kiril Jacevič]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Bahtijar Kožatajev]] |- |2013||{{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Grečin]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Surutkovič]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Bahtijar Kožatajev]] |- |2014||{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Buc]]||{{ikonazastave|AUS}} [[Darren Lapthorne]] |- |2015||{{ikonazastave|SVN}} [[Primož Roglič]] ||{{ikonazastave|NLD}} [[Jasper Ockeloen]] ||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |- |2016||{{ikonazastave|AUT}} [[Markus Eibegger]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Rinaldo Nocentini]] ||{{ikonazastave|KAZ}} [[Nikita Stalnov]] |- |2017||{{ikonazastave|AUT}} [[Hermann Pernsteiner]] ||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Polivoda]] ||{{ikonazastave|UKR}} [[Mikajlo Kononenko]] |- |2018-2025||colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |2026||{{ikonazastave|NZL}} [[Josh Burnett]] ||{{ikonazastave|ERI}} [[Henok Mulubrhan]] ||{{ikonazastave|SUI}} [[Alexandre Balmer]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Šport v Azerbajdžanu]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2012]] ovclomoi08qjivhlkf94m13m4bjrktv 1 602546 6675314 2026-05-13T13:41:23Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675314 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602547 6675321 2026-05-13T13:43:28Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675321 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602548 6675322 2026-05-13T13:43:36Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675322 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602549 6675323 2026-05-13T13:43:47Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675323 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602550 6675324 2026-05-13T13:43:56Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675324 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 602551 6675337 2026-05-13T14:28:16Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Pavia di Udine | official_name = Comune di Pavia di Udine / Comun di Pavie | native_name = {{native name|fur|Pavie}} | image_skyline = Pavia di Udine - San Giovanni Battuti 01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = The {{ill|Chiesa di San Giovanni dei Battuti (Pavia di Udine)|it}} | image_shield = | shield_alt = | image_map...« 6675337 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Pavia di Udine | official_name = Comune di Pavia di Udine / Comun di Pavie | native_name = {{native name|fur|Pavie}} | image_skyline = Pavia di Udine - San Giovanni Battuti 01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = The {{ill|Chiesa di San Giovanni dei Battuti (Pavia di Udine)|it}} | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|0|N|13|18|E|type:city(5,653)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Chiasottis, Cortello, Lauzacco, Lumignacco, Moretto, Pavia di Udine, Selvuzzis, Percoto, Persereano, Popereacco, Risano, Ronchi | mayor_party = | mayor = Beppino Govetto | area_footnotes = | area_total_km2 = 33,34 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 5571 | population_as_of = 30. april 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. paviesi<br>fur. paviots | elevation_footnotes = | elevation_m = 60 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33050 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.paviadiudine.ud.it/}} | footnotes = }} '''Pavia di Udine''' ({{langx|fur|Pavie}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 10 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 27 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Pavia di Udine meji z naslednjimi občinami: [[Bicinicco]], [[Buttrio]], [[Manzano]], [[Mortegliano]], [[Pozzuolo del Friuli]], [[Pradamano]], [[Santa Maria la Longa]], [[Trivignano Udinese]] in [[Videm]]. == Glej tudi == * [[Nonino]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.paviadiudine.ud.it/ Official website] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Pavia Di Udine}} [[Kategorija:Remanzacco| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 0bdtjs47lvh1s7uvwugz404jyunf24p 6675338 6675337 2026-05-13T14:30:31Z Erardo Galbi 166658 6675338 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Pavia di Udine | official_name = Comune di Pavia di Udine / Comun di Pavie | native_name = {{native name|fur|Pavie}} | image_skyline = Pavia di Udine - San Giovanni Battuti 01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = The {{ill|Chiesa di San Giovanni dei Battuti (Pavia di Udine)|it}} | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|0|N|13|18|E|type:city(5,653)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Chiasottis, Cortello, Lauzacco, Lumignacco, Moretto, Pavia di Udine, Selvuzzis, Percoto, Persereano, Popereacco, Risano, Ronchi | mayor_party = | mayor = Beppino Govetto | area_footnotes = | area_total_km2 = 33,34 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 5571 | population_as_of = 30. april 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. paviesi<br>fur. paviots | elevation_footnotes = | elevation_m = 60 | twin1 = | twin1_country = |istat=030074| saint = | day = | postal_code = 33050 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.paviadiudine.ud.it/}} | footnotes = }} '''Pavia di Udine''' ({{langx|fur|Pavie}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 10 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 27 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Pavia di Udine meji z naslednjimi občinami: [[Bicinicco]], [[Buttrio]], [[Manzano]], [[Mortegliano]], [[Pozzuolo del Friuli]], [[Pradamano]], [[Santa Maria la Longa]], [[Trivignano Udinese]] in [[Videm]]. == Glej tudi == * [[Nonino]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.paviadiudine.ud.it/ Uradna spletna stran] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Pavia Di Udine}} [[Kategorija:Remanzacco| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 0v1h2i4443c6j963sdn0ul859la1rfr 6675339 6675338 2026-05-13T14:32:05Z Erardo Galbi 166658 6675339 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Pavia di Udine | official_name = Comune di Pavia di Udine / Comun di Pavie | native_name = {{native name|fur|Pavie}} | image_skyline = Pavia di Udine - San Giovanni Battuti 01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Cerkev sv. Janeza | image_shield = | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|0|N|13|18|E|type:city(5,653)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Chiasottis, Cortello, Lauzacco, Lumignacco, Moretto, Pavia di Udine, Selvuzzis, Percoto, Persereano, Popereacco, Risano, Ronchi | mayor_party = | mayor = Beppino Govetto | area_footnotes = | area_total_km2 = 33,34 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 5571 | population_as_of = 30. april 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. paviesi<br>fur. paviots | elevation_footnotes = | elevation_m = 60 | twin1 = | twin1_country = |istat=030074| saint = | day = | postal_code = 33050 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.paviadiudine.ud.it/}} | footnotes = }} '''Pavia di Udine''' ({{langx|fur|Pavie}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 10 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 27 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Pavia di Udine meji z naslednjimi občinami: [[Bicinicco]], [[Buttrio]], [[Manzano]], [[Mortegliano]], [[Pozzuolo del Friuli]], [[Pradamano]], [[Santa Maria la Longa]], [[Trivignano Udinese]] in [[Videm]]. == Glej tudi == * [[Nonino]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.paviadiudine.ud.it/ Uradna spletna stran] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Pavia Di Udine}} [[Kategorija:Remanzacco| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] g5tf9n0mrfju941ljcq1x21wok1rz8d 2 602552 6675349 2026-05-13T15:18:42Z Stebunik 55592 Na peskovniku ustvarjam stran Vuk Drašković 6675349 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == {{v delu}} En: {{short description|Serbian writer and politician}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] 20e71tcsy9d78whvcfziykmmr56ufjx 6675421 6675349 2026-05-13T18:17:28Z Stebunik 55592 6675421 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] mmsuvy7lix7atz2tordos430lzh4e8z 6675477 6675421 2026-05-13T20:09:10Z Stebunik 55592 /* 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 */ 6675477 wikitext text/x-wiki == 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 == {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}} | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} En: {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković in 2010 | office1 = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | term_start1 = 5 June 2006 | term_end1 = 16 May 2007 | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = Position established | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | term_start2 = 3 March 2004 | term_end2 = 5 June 2006 | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = Position abolished | office3 = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]] | term_start3 = 18 January 1999 | term_end3 = 28 April 1999 | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}} | relations = | children = | alma_mater = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]] | occupation = Politician | profession = Writer }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician. He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007. Drašković is also a prolific writer and has published 23 books. ==Early life and career== Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref> His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.<ref name="Borden" /> Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].<ref name="Borden" /> At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too "uptight and cramped" for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead. [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]] In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]]. In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).<ref name="NYTimes" /> The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.<ref name="NYTimes" /> The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> ==Political career== [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]] In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that "a special fund" was needed "to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]".<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.<ref name="Fischer" /> Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> On 26 September 1990, Drašković declared that his armed "volunteers" would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: "Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders".<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref> He also claimed that most Bosnian Muslims are ''"burdened with Serbian origin"'' and that ''"they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs"''.<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Demonstrations ended after the government agreed to concessions.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref> earned him the moniker "Czar of the Streets".<ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref> While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.<ref name="Bartrop" /> His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.<ref name="Bartrop" /> Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}} His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe "Giška" Božović]] and Branislav "Beli" Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.<ref name="Bartrop" /> According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.<ref name="NYTimes" /> His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' ("[[Coalition Together|Together]]") with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.<ref name="Bartrop" /> Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}} In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.<ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> and on 15 June 2000 in [[Budva]].<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.<ref>{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}</ref> ===Post-Milošević=== In what he himself later termed "a bad political move", Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}} In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff. His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay. In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.<ref name="Bartrop" /> In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: "This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom."<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him "Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia".<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> ==Personal life== Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].<ref name="NYTimes" /> ==Literary works== {{colbegin}} * ''Me, a philistine'' (1981) * ''Judge'' (1981) * ''Knife'' (1982) * ''Prayer'' (1985) * ''Prayer 2'' (1986) * ''Answers'' (1986) * ''Russian Consul'' (1988) * ''Everywhere Serbia'' (1989) * ''Night of general'' (1994) * ''Reminders'' (2001) * ''Target'' (2007) * ''Dr Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Far away'' (2013) * ''The memoirs of Jesus'' (2015) * ''Stories about Kosovo'' (2016) * ''Slice of time'' (2016) * ''Who killed Katarina?'' (2017) * ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018) * ''I grob i rob'' (2020) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025)<ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} ==See also== *[[March 9th Protest]] *[[Ibar Highway assassination attempt]] ==References== {{Reflist}} ==External links== * [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{in lang|sr}} * [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs] {{Commons category|Vuk Drašković}} {{S-start}} {{s-gov}} {{s-new|rows=2|seat}} {{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years = 1999 &ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }} {{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}} {{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}} {{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years = 2004 &ndash; 2006 }} {{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }} {{s-new|minister}} {{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years = 2006 &ndash; 2007 }} {{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}} {{s-end}} {{Serbian literature}} {{YU-FA-ministers}} {{Foreign Ministers of Serbia}} {{Cabinet of Vojislav Koštunica I}} {{Yugoslav wars}} {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}} [[Category:1946 births]] [[Category:Living people]] [[Category:People from Žitište]] [[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]] [[Category:Candidates for President of Serbia]] [[Category:Serbian democracy activists]] [[Category:Serbian National Renewal politicians]] [[Category:Serbian Renewal Movement politicians]] [[Category:Serbian monarchists]] [[Category:Serbian novelists]] [[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]] [[Category:Foreign ministers of Serbia]] [[Category:Government ministers of Serbia]] [[Category:Serbian nationalists]] [[Category:Serbian anti-communists]] [[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]] Sr: {{Инфокутија Политичар | слика = Vuk Drašković (cropped).jpg | ширина_слике = | опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године | име = Вук Драшковић | датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}} | место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]] | држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]] | датум_смрти = | место_смрти = | држава_смрти = | пребивалиште = [[Београд]] | држављанство = [[Србија]] | супружник = [[Даница Драшковић]] | отац = Видак Драшковић | мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=<!--Not stated--> |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}</ref> | породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)<ref>{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War & Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}</ref> | народност = [[Срби]]н | вероисповест = [[Српска православна црква|православац]] | партија = [[Српски покрет обнове]]<br />[[Српска народна обнова]] (1990)<br />[[Савез комуниста Југославије]] | професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]] | функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]] | претходник_1 = -<small>(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)</small> | наследник_1 = [[Вук Јеремић]] | председник_1 = [[Борис Тадић]] | председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]] | почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]] | крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]]. | функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]] | претходник_2 = [[Горан Свилановић]] | наследник_2 = - <small>(државна заједница је прекинута)</small> | председник_2 = [[Светозар Маровић]] | председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]] | почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]] | крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]]. | функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове | претходник_3 = | наследник_3 = | председник_3 = [[Слободан Милошевић]] | председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]] | почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]] | крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]]. | потпис = Vuk Drašković signature.png }} '''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),<ref>{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&pg=PA395&lpg=PA395&dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&source=bl&ots=6YH-ZAUpfl&sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}</ref> као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003). == Биографија == === Порекло и породица === Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.<ref>"Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године", Београд 1928.</ref> Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]]. Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану. === Образовање и студентски дани === Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио. На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> === Новинарска каријера === У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.<ref>{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}</ref> Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}</ref> Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]<ref>{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}</ref>, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].<ref>{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}</ref> === Политичка каријера === Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком. == Политички ангажман == [[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]] Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана. === Девети март 1991. === Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.<ref>{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}</ref> === Коалиција Заједно === У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције. Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе. === Пад Милошевића === У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти. На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка. === У власти === Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]]. Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године. Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]). Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић) == Неуспели атентати == === Атентат на Ибарској магистрали === Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника. === Атентат у Будви === Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали. == Политички ставови == {{bez_izvora-deo}} Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као "господар тргова"; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста<ref>Вук Драшковић: "Којекуде Србијо", Београд 1989.</ref> Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.<ref>"Српска реч", Београд 1991.</ref> Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета<ref>Вук Драшковић: "Ноћ ђенерала", Београд 1994.</ref>, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета<ref>Вук Драшковић: "Мета", Београд 2007.</ref> над којом су пробали све: "од прислушкивања до ућуткивања" (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном "центру" усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције. * У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет * Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији * Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих * Залагао се увек за "Европску Србију" односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу * Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију * Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“ * Заговорник је признања "фактичког стања" на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација * Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''. * Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата * Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату * Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године * Залагао се за Мировни план "З-4" у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине * Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] * Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу == Дела == Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.<ref>{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}</ref> * ''Ја, малограђанин'' (1981) * ''Судија'' (1981) * ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године * ''Молитва'' (1985) * ''Молитва 2'' (1986) * ''Одговори'' (1986) * ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]] * ''Коекуде Србијо'' (1989) * ''Ноћ ђенерала'' (1994) * ''Подсећања'' (2001) * ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000. * ''Доктор Арон'' (2009)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}</ref> * ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011) * ''Via Romana'' (2012)<ref>{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}</ref> * ''Тамо далеко'' (2013) * ''Исусови мемоари'' (2015)<ref>{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}</ref> * ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине'' * ''Исечци времена'' (2016) * ''Ко је убио Катарину'' (2017) * ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]] * ''И гроб и роб'' (2020) * ''Ожиљци живота'' (2022)<ref>{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}</ref> * ''Монах Хокај'' (2023)<ref>{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}</ref> * ''Суђење'' (2025)<ref>{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}</ref> == Види још == * [[Списак министара иностраних послова Југославије]] * [[Списак министара иностраних послова Србије]] * [[Српски покрет обнове]] * [[Српска гарда]] == Референце == {{референце|30em}} == Литература == * {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst & Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}} * {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}} * {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism & the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}} == Спољашње везе == * [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }} * [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)] {{s-start}} {{s-off}} {{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}} {{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}} {{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}} {{end box}} {{Министри спољних послова Србије}} {{Коштуничина Влада1}} {{Распад СФР Југославије}} {{Српска књижевност}} {{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}} {{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}} [[Категорија:Вук Драшковић]] [[Категорија:Рођени 1946.]] [[Категорија:Житиштани]] [[Категорија:Гачани]] [[Категорија:Српски правници]] [[Категорија:Српски политичари]] [[Категорија:Српски књижевници]] [[Категорија:Српски новинари]] [[Категорија:Министри иностраних послова Србије]] [[Категорија:Југословенски политичари]] [[Категорија:Југословенски књижевници]] [[Категорија:Комунисти Србије]] [[Категорија:Српски покрет обнове]] [[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]] [[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]] [[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]] Sh: {{Infobox officeholder |honorific-prefix = |name = Vuk Drašković |honorific-suffix = |image = Vuk Drašković.jpg |office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]] |term_start = 18. januar 1999 |term_end = 28. april 1999 |primeminister=[[Momir Bulatović]] |office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]] |term_start2 = 3. mart 2004 |term_end2 = 15. maj 2007 |predecessor2=[[Goran Svilanović]] |successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije) |president2=[[Svetozar Marović]] |primeminister2=[[Vojislav Koštunica]] |birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} |birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]] |death_date = |death_place = |nationality = [[Srbi]]n |spouse = Danica Drašković |party = [[Srpski pokret obnove]] |relations = |children = |alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]] |occupation = |profession = pisac, političar |religion = [[Srpska pravoslavna crkva]] }} '''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista. Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa "separatističkim" republikama. Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika. Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i "potrošenom" ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]]. U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]]. == Bibliografija == Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik. * ''Ja, malograđanin'' (1981) * ''Sudija'' (1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (1985) * ''Molitva 2'' (1986) * ''Odgovori'' (1986) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekuda Srbijo'' (1989) * ''Noć đenerala'' (1994) * ''Podsećanja'' (2001) * ''Meta'' (2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (2012) * ''Tamo daleko'' (2013) * ''Isusovi memoari'' (2015) * ''Priče o Kosovu'' (2016) * ''Isečci vremena'' (2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018) * ''Ožiljci života'' (2022) * ''Monah Hokaj'' (2023) * ''Suđenje'' (2025) == Izvori == {{Reflist}} == Vanjske veze == * [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&akcija=Procitaj&id=1 |date=2008-06-24 }} * [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs] {{S-start}} {{s-gov}} {{Succession box | before = [[Goran Svilanović]] | title = ministar spoljnih poslova | years = 2004 &ndash; 2007 | after = [[Vuk Jeremić]] }} {{s-end}} {{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}} {{Commonscat|Vuk Drašković}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Srpski pisci]] [[Kategorija:Srpski političari]] 8ut7v0a2df863tczpcplpoq7aud5yn2 1 602553 6675350 2026-05-13T15:22:01Z Fancylamma 225370 /* Za nov razdelek "gostje" */ nov razdelek 6675350 wikitext text/x-wiki == Za nov razdelek "gostje" == Hočem samo povedat, da sam nevem zakaj ne napisano o tem kako so predavajali zadnje episode of series. Pustil sem v prevodu saj je v Angleški strani tudi tako (od tam sem prevajal). Če gdo ve me zanime, ali pa lahko uzame to za dovoljenje da izbriše tisti stavek [[Uporabnik:Fancylamma|Fancylamma]] ([[Uporabniški pogovor:Fancylamma|pogovor]]) 17:22, 13. maj 2026 (CEST) dlm3a0yn95carxg2g5otb8h3v7tobjk 2 602555 6675366 2026-05-13T16:36:55Z StaneTrdan 259669 Prvi zapis. 6675366 wikitext text/x-wiki '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. oktober|12.]] april [[1998|2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba Lokomotiv Plovdiv. Do odhoda v tujino je igral za Brinje, Domžale, Bravo in Ilirijo. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba Pisa, pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo Empolija, prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske Krasave. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19. 00cbv3vrd24dddu4iarjjlzcttmlf4l 6675435 6675366 2026-05-13T18:42:06Z StaneTrdan 259669 Dopolnitev današnjega zapisa. 6675435 wikitext text/x-wiki '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. oktober|12.]] april [[1998|2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba Lokomotiv Plovdiv. Do odhoda v tujino je igral za Brinje, Domžale, Bravo in Ilirijo. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba Pisa, pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo Empolija, prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske Krasave. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa SC|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=16|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=9|nationalyears2=2023|nationalteam2=Slovenija U18|nationalcaps2=4}} joe2p0elqqzgbqdgjhunuikbewye73o 6675476 6675435 2026-05-13T20:04:16Z StaneTrdan 259669 6675476 wikitext text/x-wiki '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. oktober|12.]] april [[1998|2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba Lokomotiv Plovdiv. Do odhoda v tujino je v nižjih selekcijah igral za Brinje, Domžale, Bravo in Ilirijo. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba Pisa, pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo Empolija, prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske Krasave. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa|youthclubs3=→ Empoli (pos.)|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|youthyears3=2024-2025|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=16|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=5|nationalteam2=Slovenija U18|nationalyears2=2023||nationalcaps2=4|nationalteam3=Slovenija U19|nationalyears3=2023||nationalcaps3=9}} == Sklici == == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/miha_trdan/ Miha Trdan] na [[Instagram|Instagramu]] * [https://www.scorebar.com/players/miha-trdan/856788/ Miha Trdan] na spletišču Soccerway.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.transfermarkt.com/miha-trdan/profil/spieler/984375 Miha Trdan] na spletišču [[Transfermarkt]] (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.worldfootball.net/person/pe647494/miha-trdan/ Miha Trdan] na spletišču WorldFootball.net (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] l7o6z65wc9izf2waht8besiq0ws9w6f 6675482 6675476 2026-05-13T20:16:12Z StaneTrdan 259669 6675482 wikitext text/x-wiki '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. oktober|12.]] april [[1998|2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba Lokomotiv Plovdiv. Do odhoda v tujino je v nižjih selekcijah igral za Brinje, Domžale, Bravo in Ilirijo. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba Pisa, pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo Empolija, prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske Krasave. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa|youthclubs3=→ Empoli (pos.)|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|youthyears3=2024-2025|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=16|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=5|nationalteam2=Slovenija U18|nationalyears2=2023||nationalcaps2=4|nationalteam3=Slovenija U19|nationalyears3=2023||nationalcaps3=9}} == Sklici == == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/miha_trdan/ Miha Trdan] na [[Instagram|Instagramu]] * [https://si.soccerway.com/igralec/trdan-miha/KjtCtgVp/ Miha Trdan] na spletišču Soccerway.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.scorebar.com/players/miha-trdan/856788/ Miha Trdan] na spletišču Scorebar.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.transfermarkt.com/miha-trdan/profil/spieler/984375 Miha Trdan] na spletišču [[Transfermarkt]] (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.worldfootball.net/person/pe647494/miha-trdan/ Miha Trdan] na spletišču WorldFootball.net (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * jpc8df0la5u62zttrho54z0kpbvisda 6675484 6675482 2026-05-13T20:19:48Z StaneTrdan 259669 6675484 wikitext text/x-wiki '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. oktober|12.]] april [[1998|2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba Lokomotiv Plovdiv. Do odhoda v tujino je v nižjih selekcijah igral za Brinje, Domžale, Bravo in Ilirijo. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba Pisa, pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo Empolija, prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske Krasave. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa|youthclubs3=→ Empoli (pos.)|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|youthyears3=2024-2025|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=16|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=5|nationalteam2=Slovenija U18|nationalyears2=2023||nationalcaps2=4|nationalteam3=Slovenija U19|nationalyears3=2023||nationalcaps3=9}} == Sklici == == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/miha_trdan/ Miha Trdan] na [[Instagram|Instagramu]] * [https://si.soccerway.com/igralec/trdan-miha/KjtCtgVp/ Miha Trdan] na spletišču Soccerway.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.scorebar.com/players/miha-trdan/856788/ Miha Trdan] na spletišču Scorebar.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/trdan-miha/1394371 Miha Trdan] na spletišču Sofascore.com (angleščina)[[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg%7Clink=%7Cvrh-besedila%7C10x10_pik%7CUredi v Wikipodatkih]] * [https://www.transfermarkt.com/miha-trdan/profil/spieler/984375 Miha Trdan] na spletišču [[Transfermarkt]] (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.worldfootball.net/person/pe647494/miha-trdan/ Miha Trdan] na spletišču WorldFootball.net (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * sw2dja5c55fu85q7rqcknw4dq5qiy08 6675487 6675484 2026-05-13T20:42:45Z StaneTrdan 259669 6675487 wikitext text/x-wiki '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. oktober|12.]] april [[1998|2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba [[:en:PFC_Lokomotiv_Plovdiv|Lokomotiv Plovdiv]]. Do odhoda v tujino je v nižjih selekcijah igral za [[Nogometni klub Brinje|Brinje Grosuplje]], [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], [[Nogometni klub Bravo|Bravo]] in [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirijo 1911]]. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba [[:en:Pisa_SC|Pisa]], pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo [[Empoli F.C.|Empolija]], prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske [[:en:Krasava_ENY_Ypsonas_FC|Krasave]]. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa|youthclubs3=→ Empoli (pos.)|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|youthyears3=2024-2025|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=16|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=5|nationalteam2=Slovenija U18|nationalyears2=2023||nationalcaps2=4|nationalteam3=Slovenija U19|nationalyears3=2023||nationalcaps3=9}} == Sklici == == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/miha_trdan/ Miha Trdan] na [[Instagram|Instagramu]] * [https://si.soccerway.com/igralec/trdan-miha/KjtCtgVp/ Miha Trdan] na spletišču Soccerway.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.scorebar.com/players/miha-trdan/856788/ Miha Trdan] na spletišču Scorebar.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/trdan-miha/1394371 Miha Trdan] na spletišču Sofascore.com (angleščina)[[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg%7Clink=%7Cvrh-besedila%7C10x10_pik%7CUredi v Wikipodatkih]] * [https://www.transfermarkt.com/miha-trdan/profil/spieler/984375 Miha Trdan] na spletišču [[Transfermarkt]] (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.worldfootball.net/person/pe647494/miha-trdan/ Miha Trdan] na spletišču WorldFootball.net (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * lyasbag4uz8823dai6cacvwvl14w6c5 6675488 6675487 2026-05-13T20:44:59Z StaneTrdan 259669 6675488 wikitext text/x-wiki '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. april]] [[2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba [[:en:PFC_Lokomotiv_Plovdiv|Lokomotiv Plovdiv]]. Do odhoda v tujino je v nižjih selekcijah igral za [[Nogometni klub Brinje|Brinje Grosuplje]], [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], [[Nogometni klub Bravo|Bravo]] in [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirijo 1911]]. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba [[:en:Pisa_SC|Pisa]], pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo [[Empoli F.C.|Empolija]], prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske [[:en:Krasava_ENY_Ypsonas_FC|Krasave]]. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa|youthclubs3=→ Empoli (pos.)|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|youthyears3=2024-2025|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=16|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=5|nationalteam2=Slovenija U18|nationalyears2=2023||nationalcaps2=4|nationalteam3=Slovenija U19|nationalyears3=2023||nationalcaps3=9}} == Sklici == == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/miha_trdan/ Miha Trdan] na [[Instagram|Instagramu]] * [https://si.soccerway.com/igralec/trdan-miha/KjtCtgVp/ Miha Trdan] na spletišču Soccerway.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.scorebar.com/players/miha-trdan/856788/ Miha Trdan] na spletišču Scorebar.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/trdan-miha/1394371 Miha Trdan] na spletišču Sofascore.com (angleščina)[[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg%7Clink=%7Cvrh-besedila%7C10x10_pik%7CUredi v Wikipodatkih]] * [https://www.transfermarkt.com/miha-trdan/profil/spieler/984375 Miha Trdan] na spletišču [[Transfermarkt]] (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.worldfootball.net/person/pe647494/miha-trdan/ Miha Trdan] na spletišču WorldFootball.net (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * 1le654q6p7dvw3e1pf05a8udl0olciu 6675490 6675488 2026-05-13T21:07:08Z StaneTrdan 259669 6675490 wikitext text/x-wiki [[Slika:Miha Trdan Lokomotiv Plovdiv 2026.jpg|sličica|Miha Trdan]] '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. april]] [[2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba [[:en:PFC_Lokomotiv_Plovdiv|Lokomotiv Plovdiv]]. Do odhoda v tujino je v nižjih selekcijah igral za [[Nogometni klub Brinje|Brinje Grosuplje]], [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], [[Nogometni klub Bravo|Bravo]] in [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirijo 1911]]. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba [[:en:Pisa_SC|Pisa]], pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo [[Empoli F.C.|Empolija]], prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske [[:en:Krasava_ENY_Ypsonas_FC|Krasave]]. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa|youthclubs3=→ Empoli (pos.)|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|youthyears3=2024-2025|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=16|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=5|nationalteam2=Slovenija U18|nationalyears2=2023||nationalcaps2=4|nationalteam3=Slovenija U19|nationalyears3=2023||nationalcaps3=9}} == Sklici == == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/miha_trdan/ Miha Trdan] na [[Instagram|Instagramu]] * [https://si.soccerway.com/igralec/trdan-miha/KjtCtgVp/ Miha Trdan] na spletišču Soccerway.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.scorebar.com/players/miha-trdan/856788/ Miha Trdan] na spletišču Scorebar.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/trdan-miha/1394371 Miha Trdan] na spletišču Sofascore.com (angleščina)[[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg%7Clink=%7Cvrh-besedila%7C10x10_pik%7CUredi v Wikipodatkih]] * [https://www.transfermarkt.com/miha-trdan/profil/spieler/984375 Miha Trdan] na spletišču [[Transfermarkt]] (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.worldfootball.net/person/pe647494/miha-trdan/ Miha Trdan] na spletišču WorldFootball.net (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * 469ac3l7sb7howy7jd5juesgzpz9nhv 6675494 6675490 2026-05-13T21:12:31Z StaneTrdan 259669 6675494 wikitext text/x-wiki [[Slika:Miha Trdan Lokomotiv Plovdiv 2026.jpg|sličica|Miha Trdan]] '''Miha Trdan''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. april]] [[2005]], [[Ljubljana]]. Miha Trdan je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|vezista]]. Od februarja 2026 je član bolgarskega kluba [[:en:PFC_Lokomotiv_Plovdiv|Lokomotiv Plovdiv]]. Do odhoda v tujino je v nižjih selekcijah igral za [[Nogometni klub Brinje|Brinje Grosuplje]], [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], [[Nogometni klub Bravo|Bravo]] in [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirijo 1911]]. Januarja 2022 je postal član italijanskega kluba [[:en:Pisa_SC|Pisa]], pri katerem je za kadetsko in mladinsko ekipo odigral 65 tekem. V sezoni 2024-2025 je igral za mladinsko ekipo [[Empoli F.C.|Empolija]], prvo polovico sezone, ki je sledila, pa je bil član ciprske [[:en:Krasava_ENY_Ypsonas_FC|Krasave]]. Bil je član slovenskih reprezentanc U15, U18 in U19. {{Infopolje Nogometaš|name=Miha Trdan|birth_date=12. april 2005|birth_place=Ljubljana|height=188 cm|position=vezist|currentclub=Lokomotiv Plovdiv|clubnumber=3|youthclubs1=Brinje, Domžale, Bravo, Ilirija 1911|youthclubs2=Pisa|youthclubs3=→ Empoli (pos.)|youthyears1=do 2022|youthyears2=2022-2024|youthyears3=2024-2025|clubs1=→ Krasava ENY Ypsonas FC (pos.)|years1=2025-2026|clubs2=Lokomotiv Plovdiv|years2=2026-|caps1=1|goals1=0|caps2=16|goals2=1|nationalteam1=Slovenija U15|nationalyears1=2019|nationalcaps1=5|nationalteam2=Slovenija U18|nationalyears2=2023||nationalcaps2=4|nationalteam3=Slovenija U19|nationalyears3=2023||nationalcaps3=9}} == Sklici == == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/miha_trdan/ Miha Trdan] na [[Instagram|Instagramu]] * [https://si.soccerway.com/igralec/trdan-miha/KjtCtgVp/ Miha Trdan] na spletišču Soccerway.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.scorebar.com/players/miha-trdan/856788/ Miha Trdan] na spletišču Scorebar.com (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/trdan-miha/1394371 Miha Trdan] na spletišču Sofascore.com (angleščina)[[https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg%7Clink=%7Cvrh-besedila%7C10x10_pik%7CUredi v Wikipodatkih]] * [https://www.transfermarkt.com/miha-trdan/profil/spieler/984375 Miha Trdan] na spletišču [[Transfermarkt]] (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] * [https://www.worldfootball.net/person/pe647494/miha-trdan/ Miha Trdan] na spletišču WorldFootball.net (angleščina)[[//sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Blue_pencil.svg|link=|vrh-besedila|10x10_pik|Uredi v Wikipodatkih]] iz8jpklrnknayxaaixbb4jhfnffdb0r 0 602556 6675392 2026-05-13T17:24:57Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Panameriška cesta]] na [[Panameriška magistrala]]: Slovenjenje naslova: Glede na slovenske eksonime gre za Panameriško magistralo 6675392 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Panameriška magistrala]] 7zhey7bnvzzwe1mld27ml4bn5qqfhnm 14 602557 6675395 2026-05-13T17:33:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Pan-American Highway}} [[Kategorija:Mednarodna cestna omrežja|Amerika]] [[Kategorija:Geografija Amerike]] [[Kategorija:Gospodarstvo Amerike]]« 6675395 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Pan-American Highway}} [[Kategorija:Mednarodna cestna omrežja|Amerika]] [[Kategorija:Geografija Amerike]] [[Kategorija:Gospodarstvo Amerike]] e12ouvcqf93e9mhecijcymlo2onahmq 14 602558 6675396 2026-05-13T17:35:28Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: » [[Kategorija:Ceste]] [[Kategorija:Promet]] [[Kategorija:Omrežja]]« 6675396 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Ceste]] [[Kategorija:Promet]] [[Kategorija:Omrežja]] gltyno19wwypgbpol86w0n3yhufj7tu 14 602559 6675403 2026-05-13T17:43:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Motorways in Albania}} [[Kategorija:Promet v Albaniji]] [[Kategorija:Ceste v Albaniji]] [[Kategorija:Avtoceste po državah|Albanija]]« 6675403 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Motorways in Albania}} [[Kategorija:Promet v Albaniji]] [[Kategorija:Ceste v Albaniji]] [[Kategorija:Avtoceste po državah|Albanija]] hp59dg9n6261r3fr7by10zxt27p9om4 0 602560 6675407 2026-05-13T17:52:33Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[SH 2 (Albanija)]] na [[Državna cesta 2, Albanija]] 6675407 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Državna cesta 2, Albanija]] 5f4rqrhw5xdw10lykdj4j0x8y3ykkuc 10 602561 6675414 2026-05-13T18:12:31Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#switch:{{{type|}}} |Expressway=File:{{#switch:{{{route}}} |Chūgoku=Chugoku |Chūō=Chuo |Dōtō=Doto |Higashi-Kantō=Higashi-Kanto |Hokkaidō=Hokkaido |Izu-Jūkan=Izu-Jukan |Jōban=Joban |Jōshin-etsu=Joshin-etsu |Kan-Etsu=Kan-etsu |Ken-Ō=Ken-O |Kita-Kantō=Kita-Kanto |Kōchi-Tōbu=Kochi-Tobu |Kyūshū=Kyushu |Kyushu Chūō=Kyushu Chuo |Minami Kyūshū=Minamikyushu |Nihonkai-Tōhoku=Nihonkai-Tohoku |Nishiseto=Snimanami |Nōetsu=Noetsu |Ōita=Oita |San'yō=Sa...« 6675414 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |Expressway=[[File:{{#switch:{{{route}}} |Chūgoku=Chugoku |Chūō=Chuo |Dōtō=Doto |Higashi-Kantō=Higashi-Kanto |Hokkaidō=Hokkaido |Izu-Jūkan=Izu-Jukan |Jōban=Joban |Jōshin-etsu=Joshin-etsu |Kan-Etsu=Kan-etsu |Ken-Ō=Ken-O |Kita-Kantō=Kita-Kanto |Kōchi-Tōbu=Kochi-Tobu |Kyūshū=Kyushu |Kyushu Chūō=Kyushu Chuo |Minami Kyūshū=Minamikyushu |Nihonkai-Tōhoku=Nihonkai-Tohoku |Nishiseto=Snimanami |Nōetsu=Noetsu |Ōita=Oita |San'yō=Sanyo |Seto-Chūō=Seto-Chuo |Shin-Kūkō=Shin-Kuko |Shin-Tōmei=Shin-Tomei |Tōhoku=Tohoku |Tōhoku-Chūō=Tohoku-Chuo |Tōkai-Hokuriku=Tokai-Hokuriku |Tōmei=Tomei |#default={{{route}}}}} Expwy Route Sign.svg|x100px|Znak za hitro pot {{{route}}}]] |Prefectural|Pref=<div class="floatnone noresize" style="position: relative;">[[Image:{{{prefecture}}} Pref Route Sign Template.svg|x70px|alt={{{prefecture}}} Prefecture Route sign]]<div style="position:absolute; z-index:2; top:15%; left:0%; height: 0; width:79px; margin:0; padding:0; border:none; text-align:center;"> <div style="position:relative; border:none;"><span style="font-family:Helvetica,Arial,sans; font-size: 30px; border:none; color:white; ">{{{route|}}}</span></div></div></div> |#default={{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shield/JPN|type={{{type|}}}|route={{{route|}}}}}|none|none|[[File:{{Infopolje Cesta/shield/JPN|type={{{type|}}}|route={{{route|}}}}}|75x70px|alt={{Infopolje Cesta/name/JPN|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}} shield]]}} }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|{{PAGENAME}}]]</noinclude> 0fm4ocqy552g8iabchea9b34b4jzd79 6675419 6675414 2026-05-13T18:15:25Z Pinky sl 2932 6675419 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |Expressway=[[File:{{#switch:{{{route}}} |Chūgoku=Chugoku |Chūō=Chuo |Dōtō=Doto |Higashi-Kantō=Higashi-Kanto |Hokkaidō=Hokkaido |Izu-Jūkan=Izu-Jukan |Jōban=Joban |Jōshin-etsu=Joshin-etsu |Kan-Etsu=Kan-etsu |Ken-Ō=Ken-O |Kita-Kantō=Kita-Kanto |Kōchi-Tōbu=Kochi-Tobu |Kyūshū=Kyushu |Kyushu Chūō=Kyushu Chuo |Minami Kyūshū=Minamikyushu |Nihonkai-Tōhoku=Nihonkai-Tohoku |Nishiseto=Snimanami |Nōetsu=Noetsu |Ōita=Oita |San'yō=Sanyo |Seto-Chūō=Seto-Chuo |Shin-Kūkō=Shin-Kuko |Shin-Tōmei=Shin-Tomei |Tōhoku=Tohoku |Tōhoku-Chūō=Tohoku-Chuo |Tōkai-Hokuriku=Tokai-Hokuriku |Tōmei=Tomei |#default={{{route}}}}} Expwy Route Sign.svg|x100px|Znak za hitro pot {{{route}}}]] |Prefectural|Pref=<div class="floatnone noresize" style="position: relative;">[[Image:{{{prefecture}}} Pref Route Sign Template.svg|x70px|alt={{{prefecture}}} Prefecture Route sign]]<div style="position:absolute; z-index:2; top:15%; left:0%; height: 0; width:79px; margin:0; padding:0; border:none; text-align:center;"> <div style="position:relative; border:none;"><span style="font-family:Helvetica,Arial,sans; font-size: 30px; border:none; color:white; ">{{{route|}}}</span></div></div></div> |#default={{#ifeq:{{Infopolje Cesta/shield/JPN|type={{{type|}}}|route={{{route|}}}}}|none|none|[[File:{{Infopolje Cesta/shield/JPN|type={{{type|}}}|route={{{route|}}}}}|75x70px|alt={{Infopolje Cesta/name/JPN|type={{{type|}}}|route={{{route}}}}} shield]]}} }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|JPN]]</noinclude> elgwueeuse4dmetgo2b9pbheln29wgd 10 602562 6675415 2026-05-13T18:13:51Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#switch:{{{type|}}} |National|Route=Japanese National Route Sign {{padleft:{{{route}}}|4}}.svg |Expressway={{#switch:{{{route}}} |Chūgoku=Chugoku |Chūō=Chuo |Dōtō=Doto |Higashi-Kantō=Higashi-Kanto |Hokkaidō=Hokkaido |Izu-Jūkan=Izu-Jukan |Jōban=Joban |Jōshin-etsu=Joshin-etsu |Kan-Etsu=Kan-etsu |Ken-Ō=Ken-O |Kita-Kantō=Kita-Kanto |Kōchi-Tōbu=Kochi-Tobu |Kyūshū=Kyushu |Kyushu Chūō=Kyushu Chuo |Minami Kyūshū=Minamikyushu |Nihonkai-...« 6675415 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |National|Route=Japanese National Route Sign {{padleft:{{{route}}}|4}}.svg |Expressway={{#switch:{{{route}}} |Chūgoku=Chugoku |Chūō=Chuo |Dōtō=Doto |Higashi-Kantō=Higashi-Kanto |Hokkaidō=Hokkaido |Izu-Jūkan=Izu-Jukan |Jōban=Joban |Jōshin-etsu=Joshin-etsu |Kan-Etsu=Kan-etsu |Ken-Ō=Ken-O |Kita-Kantō=Kita-Kanto |Kōchi-Tōbu=Kochi-Tobu |Kyūshū=Kyushu |Kyushu Chūō=Kyushu Chuo |Minami Kyūshū=Minamikyushu |Nihonkai-Tōhoku=Nihonkai-Tohoku |Nishiseto=Snimanami |Nōetsu=Noetsu |Ōita=Oita |San'yō=Sanyo |Seto-Chūō=Seto-Chuo |Shin-Kūkō=Shin-Kuko |Shin-Tōmei=Shin-Tomei |Tōhoku=Tohoku |Tōhoku-Chūō=Tohoku-Chuo |Tōkai-Hokuriku=Tokai-Hokuriku |Tōmei=Tomei |#default={{{route}}}}} Expwy Route Sign.svg |Urban|Fukuoka|Nagoya=Japanese Urban Expwy Sign {{#iferror:{{#expr:1+{{{route}}}}}|{{{route}}}|{{padleft:{{{route}}}|4}}}}.svg |Hanshin=Hanshin Urban Expwy Sign {{padleft:{{{route}}}|4}}.svg |Shuto=Shuto Urban Expwy Sign {{#iferror:{{#expr:1+{{{route}}}}}|{{{route}}}|{{padleft:{{{route}}}|4}}}}.svg |Aomori=Aomori Pref Route Sign {{padleft:{{{route}}}|4}}.svg |=none |#default=[[Category:Infobox road transclusion errors|& {{PAGENAME}}]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|{{PAGENAME}}]]</noinclude> rd0mcy8ugci8o1kbr9x2wp5wkg4g3ub 6675424 6675415 2026-05-13T18:20:37Z Pinky sl 2932 6675424 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type|}}} |National|Route=Japanese National Route Sign {{padleft:{{{route}}}|4}}.svg |Expressway={{#switch:{{{route}}} |Chūgoku=Chugoku |Chūō=Chuo |Dōtō=Doto |Higashi-Kantō=Higashi-Kanto |Hokkaidō=Hokkaido |Izu-Jūkan=Izu-Jukan |Jōban=Joban |Jōshin-etsu=Joshin-etsu |Kan-Etsu=Kan-etsu |Ken-Ō=Ken-O |Kita-Kantō=Kita-Kanto |Kōchi-Tōbu=Kochi-Tobu |Kyūshū=Kyushu |Kyushu Chūō=Kyushu Chuo |Minami Kyūshū=Minamikyushu |Nihonkai-Tōhoku=Nihonkai-Tohoku |Nishiseto=Snimanami |Nōetsu=Noetsu |Ōita=Oita |San'yō=Sanyo |Seto-Chūō=Seto-Chuo |Shin-Kūkō=Shin-Kuko |Shin-Tōmei=Shin-Tomei |Tōhoku=Tohoku |Tōhoku-Chūō=Tohoku-Chuo |Tōkai-Hokuriku=Tokai-Hokuriku |Tōmei=Tomei |#default={{{route}}}}} Expwy Route Sign.svg |Urban|Fukuoka|Nagoya=Japanese Urban Expwy Sign {{#iferror:{{#expr:1+{{{route}}}}}|{{{route}}}|{{padleft:{{{route}}}|4}}}}.svg |Hanshin=Hanshin Urban Expwy Sign {{padleft:{{{route}}}|4}}.svg |Shuto=Shuto Urban Expwy Sign {{#iferror:{{#expr:1+{{{route}}}}}|{{{route}}}|{{padleft:{{{route}}}|4}}}}.svg |Aomori=Aomori Pref Route Sign {{padleft:{{{route}}}|4}}.svg |=none |#default=[[Category:Infobox road transclusion errors|& {{PAGENAME}}]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|JPN]]</noinclude> loeokwfbzl6fgbx1t07ng8z58zk7e5q 10 602563 6675417 2026-05-13T18:14:43Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{#switch:{{{type}}} |National|Route=National Route {{{route}}} |Expressway={{{route}}} Expressway |Prefectural|Pref={{{prefecture}}} Prefecture Route {{{route}}} |Nagoya={{#switch:{{{route|}}} |1=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Kusunoki Route |2=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Higashiyama Route |3=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Ōdaka Route |4=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Tōkai Route |5=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Manba Route |6=...« 6675417 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type}}} |National|Route=National Route {{{route}}} |Expressway={{{route}}} Expressway |Prefectural|Pref={{{prefecture}}} Prefecture Route {{{route}}} |Nagoya={{#switch:{{{route|}}} |1=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Kusunoki Route |2=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Higashiyama Route |3=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Ōdaka Route |4=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Tōkai Route |5=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Manba Route |6=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Kiyosu Route |11=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Komaki Route |16=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Ichinomiya Route |R=Nagoya Expressway Ring Route |#default= }} |Aomori=Aomori Prefecture Route {{{route}}} |#default= }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|{{PAGENAME}}]]</noinclude> 9u124ssvjibcgne2lce4xtdj0n74qye 6675418 6675417 2026-05-13T18:15:00Z Pinky sl 2932 6675418 wikitext text/x-wiki {{#switch:{{{type}}} |National|Route=National Route {{{route}}} |Expressway={{{route}}} Expressway |Prefectural|Pref={{{prefecture}}} Prefecture Route {{{route}}} |Nagoya={{#switch:{{{route|}}} |1=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Kusunoki Route |2=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Higashiyama Route |3=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Ōdaka Route |4=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Tōkai Route |5=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Manba Route |6=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Kiyosu Route |11=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Komaki Route |16=Nagoya Expressway No.{{{route}}}<br>Ichinomiya Route |R=Nagoya Expressway Ring Route |#default= }} |Aomori=Aomori Prefecture Route {{{route}}} |#default= }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|JPN]]</noinclude> 2jsnkmtbce8s5ez5jv50ka32xzx0zlc 828 602564 6675420 2026-05-13T18:16:59Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »--[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p[...« 6675420 Scribunto text/plain --[==[ To inspect the content of this data module, use [[Special:ExpandTemplates]] and enter the following input text: {{#invoke:Road data/dump|dump|module=Module:<name-of-this-module>}} To inspect the content of this data module when editing, enter the following into the Debug console: local util = require("Module:Road data/util") print(util.arrayToString(p)) To inspect a particular route type, change `p` above to include the route type, e.g., `p.I` and `p["US-Hist"]`. ]==] -- Japan local JPN = {} local util = require("Module:Road data/util") util.addAll(JPN, require("Module:Road data/strings/ASIA")) JPN.National = { shield = { hook = "padroute", paddedLength = 4, default = "Japanese National Route Sign %paddedRoute%.svg" }, name = "National Route&nbsp;%route%", link = "Japan National Route %route%", abbr = "National Route&nbsp;%route%", translation = "国道%route%号", lang = "ja" } JPN.Route = JPN.National JPN.NR = JPN.National JPN.Pref = { shield = "Pref Route Sign %route% jct.svg", shieldmain = { hook = "padroute", paddedLength = 4, default = "%prefecture% Pref Route Sign %paddedRoute%.svg" }, name = "%state% Prefecture Route %route%", link = "%state% Prefecture Route %route%", abbr = "Prefecture Route %route%", } JPN.PR = JPN.Pref JPN.Exp = { shield = "JP Expressway %route%.svg", link = { ["CA"] = "Tokyo Bay Aqua-Line", ["C2"] = "Mei-Nikan Expressway", ["C3"] = { arg = "dab", TG = "Tokyo Gaikan Expressway", TK = "Tōkai-Kanjō Expressway" }, ["C4"] = "Ken-Ō Expressway", ["E1"] = { arg = "dab", T = "Tōmei Expressway", M = "Meishin Expressway" }, ["E1A"] = { arg = "dab", I = "Isewangan Expressway", SM = "Shin-Meishin Expressway", ST = "Shin-Tōmei Expressway" }, ["E2"] = "San'yō Expressway", ["E2A"] = { arg = "dab", C = "Chūgoku Expressway", K = "Kanmon Bridge" }, ["E3"] = "Kyushu Expressway", ["E3A"] = "Minamikyushu Expressway", ["E4"] = "Tōhoku Expressway", ["E4A"] = { arg = "dab", A = "Aomori Expressway", DM = "Daini-Michinoku Toll Road", H = "Hachinohe Expressway", K = "Kamikita Expressway", M = "Michinoku Toll Road", MO = "Momoishi Toll Road" }, ["E5"] = { arg = "dab", H = "Hakodate Shindō", default = "Dō-Ō Expressway" }, ["E5A"] = { arg = "dab", K = "Kuromatsunai Shindō", SA = "Sasson Expressway", SH = "Shiribeshi Expressway" }, ["E6"] = { arg = "dab", J = "Jōban Expressway", S = "Sanriku Expressway", SH = "Sendai-Hokubu Road", ST = "Sendai-Tōbu Road" }, ["E7"] = { arg = "dab", A = "Akita Expressway", N = "Nihonkai-Tōhoku Expressway" }, ["E8"] = "Hokuriku Expressway", ["E9"] = { arg = "dab", K = "Kyoto Jūkan Expressway", S = "San'in Expressway", SK = "San'in Kinki Expressway" }, ["E10"] = { arg = "dab", H = "Higashikyushu Expressway", M = "Miyazaki Expressway" }, ["E11"] = { arg = "dab", M = "Matsuyama Expressway", TA = "Takamatsu Expressway", TO = "Tokushima Expressway" }, ["E13"] = { arg = "dab", T = "Tōhoku Expressway", TC = "Tōhoku-Chūō Expressway", Y = "Yuzawa-Yokote Road" }, ["E14"] = { arg = "dab", F = "Futtsu Tateyama Road", K = "Keiyō Road", T = "Tateyama Expressway" }, ["E16"] = "Yokohama Yokosuka Road", ["E17"] = "Kan-etsu Expressway", ["E18"] = "Jōshin-etsu Expressway", ["E19"] = { arg = "dab", C = "Chūō Expressway", N = "Nagano Expressway" }, ["E20"] = "Chūō Expressway", ["E23"] = { arg = "dab", H = "Higashi-Meihan Expressway", I = "Ise Expressway" }, ["E24"] = "Keinawa Expressway", ["E25"] = { arg = "dab", M = "Meihan Expressway", NM = "Nishi-Meihan Expressway" }, ["E26"] = { arg = "dab", H = "Hanwa Expressway", K = "Kinki Expressway" }, ["E27"] = "Maizuru-Wakasa Expressway", ["E28"] = "Kobe-Awaji-Naruto Expressway", ["E29"] = { arg = "dab", C = "Chūgoku Expressway", H = "Harima Expressway", T = "Tottori Expressway" }, ["E30"] = "Seto-Chūō Expressway", ["E31"] = "Hiroshima Kure Road", ["E32"] = { arg = "dab", K = "Kōchi Expressway", T = "Tokushima Expressway" }, ["E34"] = { arg = "dab", N = "Nagasaki Expressway", ND = "Nagasaki Dejima Road", O = "Ōita Expressway" }, ["E35"] = "Nishi-Kyūshū Expressway", ["E38"] = "Dōtō Expressway", ["E39"] = "Asahikawa-Monbetsu Expressway", ["E41"] = { arg = "dab", N = "Nōetsu Expressway", T = "Tōkai-Hokuriku Expressway" }, ["E42"] = { arg = "dab", H = "Hanwa Expressway", K = "Kisei Expressway" }, ["E44"] = "Kushiro Sotokan Road", ["E45"] = { arg = "dab", HK = "Hachinohe-Kuji Expressway", S = "Sanriku Expressway", SK = "Sanriku-kita Jūkan Road" }, ["E46"] = { arg = "dab", A = "Akita Expressway", K = "Kamaishi Expressway", T = "Tōhoku Expressway" }, ["E48"] = { arg = "dab", S = "Sendai-Nanbu Road", T = "Tōhoku Expressway", Y = "Yamagata Expressway" }, ["E49"] = "Ban-etsu Expressway", ["E50"] = { arg = "dab", HM = "Higashi-Mito Road", HN = "Hitachinaka Road", K = "Kita-Kantō Expressway" }, ["E51"] = "Higashi-Kantō Expressway", ["E52"] = { arg = "dab", C = "Chūō Expressway", CO = "Chūbu-Ōdan Expressway", T = "Shin-Tōmei Expressway" }, ["E54"] = { arg = "dab", M = "Matsue Expressway", O = "Onomichi Expressway" }, ["E55"] = "Kōchi-Tōbu Expressway", ["E56"] = "Kōchi Expressway", ["E58"] = { arg = "dab", Airport = "Naha Airport Expressway", default = "Okinawa Expressway" }, ["E59"] = "Hakodate-Esashi Expressway", ["E60"] = "Obihiro-Hiroo Expressway", ["E61"] = { arg = "dab", D = "Dōtō Expressway", T = "Tokachi-Okhotsk Expressway" }, ["E62"] = "Fukagawa-Rumoi Expressway", ["E63"] = "Hidaka Expressway", ["E64"] = "Tsugaru Expressway", ["E65"] = "Shin-Kūkō Expressway", ["E66"] = "Ken-Ō Expressway", ["E67"] = "Chūbu-Jūkan Expressway", ["E68"] = { arg = "dab", C = "Chūō Expressway", H = "Higashifuji-goko Road" }, ["E69"] = { arg = "dab", SN = "San-en Nanshin Expressway", ST = "Shin-Tōmei Expressway#Inasa Connection Route" }, ["E70"] = "Izu-Jūkan Expressway", ["E71"] = { arg = "dab", Bridge = "Sky Gate Bridge R", default = "Kansai-Kūkō Expressway" }, ["E72"] = "Kitakinki-Toyooka Expressway", ["E73"] = { arg = "dab", C = "Chūgoku Expressway", O = "Okayama Expressway", Y = "Yonago Expressway" }, ["E74"] = { arg = "dab", C = "Chūgoku Expressway", HA = "Hamada Expressway", HI = "Hiroshima Expressway" }, ["E75"] = "Higashihiroshima-Kure Expressway", ["E76"] = { arg = "dab", I = "Imabari-Komatsu Expressway", N = "Nishiseto Expressway", O = "Onomichi-Fukuyama Expressway" }, ["E77"] = "Kyushu Chūō Expressway", ["E78"] = "Higashikyushu Expressway", ["E80"] = "Abukuma Kōgen Road", ["E81"] = "Nikkō Utsunomiya Road", ["E82"] = "Chiba-Tōgane Road", ["E83"] = { arg = "dab", D = "Daisan Keihin Road", Y = "Yokohama Shindō" }, ["E84"] = { arg = "dab", S = "Seishō Bypass", SS = "Shin-Shōnan Bypass" }, ["E85"] = "Odawara-Atsugi Road", ["E86"] = "Noto Satoyama Kaido", ["E87"] = "Chitahantō Road", ["E88"] = "Keiji Bypass", ["E89"] = "Second Keihan Highway", ["E90"] = "Sakai Senboku Road", ["E91"] = { arg = "dab", M = "Minami-Hanna Road", Y = "Yamatotakada Bypass" }, ["E92"] = "Daini Hanna Road", ["E93"] = "Daini-Shinmei Road", ["E94"] = "Kitasen Road", ["E95"] = "Bantan Renraku Road", ["E96"] = "Nagasaki Bypass", ["E97"] = { arg = "dab", Airport = "Ōita Airport Road", default = "Hiji Bypass" }, ["E98"] = "Hitotsuba Toll Road", default = "%route% Expressway" }, abbr = { ["CA"] = "Tokyo Bay Aqua-Line", ["C2"] = "Mei-Nikan Expressway", ["C3"] = { arg = "dab", TG = "Tokyo Gaikan Expressway", TK = "Tōkai-Kanjō Expressway" }, ["C4"] = "Ken-Ō Expressway", ["E1"] = { arg = "dab", T = "Tōmei Expressway", M = "Meishin Expressway" }, ["E1A"] = { arg = "dab", I = "Isewangan Expressway", SM = "Shin-Meishin Expressway", ST = "Shin-Tōmei Expressway" }, ["E2"] = "San'yō Expressway", ["E2A"] = { arg = "dab", C = "Chūgoku Expressway", K = "Kanmon Bridge" }, ["E3"] = "Kyushu Expressway", ["E3A"] = "Minamikyushu Expressway", ["E4"] = "Tōhoku Expressway", ["E4A"] = { arg = "dab", A = "Aomori Expressway", DM = "Daini-Michinoku Toll Road", H = "Hachinohe Expressway", K = "Kamikita Expressway", M = "Michinoku Toll Road", MO = "Momoishi Toll Road" }, ["E5"] = { arg = "dab", H = "Hakodate Shindō", default = "Dō-Ō Expressway" }, ["E5A"] = { arg = "dab", K = "Kuromatsunai Shindō", SA = "Sasson Expressway", SH = "Shiribeshi Expressway" }, ["E6"] = { arg = "dab", J = "Jōban Expressway", S = "Sanriku Expressway", SH = "Sendai-Hokubu Road", ST = "Sendai-Tōbu Road" }, ["E7"] = { arg = "dab", A = "Akita Expressway", N = "Nihonkai-Tōhoku Expressway" }, ["E8"] = "Hokuriku Expressway", ["E9"] = { arg = "dab", K = "Kyoto Jūkan Expressway", S = "San'in Expressway", SK = "San'in Kinki Expressway" }, ["E10"] = { arg = "dab", H = "Higashikyushu Expressway", M = "Miyazaki Expressway" }, ["E11"] = { arg = "dab", M = "Matsuyama Expressway", TA = "Takamatsu Expressway", TO = "Tokushima Expressway" }, ["E13"] = { arg = "dab", T = "Tōhoku Expressway", TC = "Tōhoku-Chūō Expressway", Y = "Yuzawa-Yokote Road" }, ["E14"] = { arg = "dab", F = "Futtsu Tateyama Road", K = "Keiyō Road", T = "Tateyama Expressway" }, ["E16"] = "Yokohama–Yokosuka Road", ["E17"] = "Kan-etsu Expressway", ["E18"] = "Jōshin-etsu Expressway", ["E19"] = { arg = "dab", C = "Chūō Expressway", N = "Nagano Expressway" }, ["E20"] = "Chūō Expressway", ["E23"] = { arg = "dab", H = "Higashi-Meihan Expressway", I = "Ise Expressway" }, ["E24"] = "Keinawa Expressway", ["E25"] = { arg = "dab", M = "Meihan Expressway", NM = "Nishi-Meihan Expressway" }, ["E26"] = { arg = "dab", H = "Hanwa Expressway", K = "Kinki Expressway" }, ["E27"] = "Maizuru-Wakasa Expressway", ["E28"] = "Kobe-Awaji-Naruto Expressway", ["E29"] = { arg = "dab", C = "Chūgoku Expressway", H = "Harima Expressway", T = "Tottori Expressway" }, ["E30"] = "Seto-Chūō Expressway", ["E31"] = "Hiroshima Kure Road", ["E32"] = { arg = "dab", K = "Kōchi Expressway", T = "Tokushima Expressway" }, ["E34"] = { arg = "dab", N = "Nagasaki Expressway", ND = "Nagasaki Dejima Road", O = "Ōita Expressway" }, ["E35"] = "Nishi-Kyūshū Expressway", ["E38"] = "Dōtō Expressway", ["E39"] = "Asahikawa-Monbetsu Expressway", ["E41"] = { arg = "dab", N = "Nōetsu Expressway", T = "Tōkai-Hokuriku Expressway" }, ["E42"] = { arg = "dab", H = "Hanwa Expressway", K = "Kisei Expressway" }, ["E44"] = "Kushiro Sotokan Road", ["E45"] = { arg = "dab", HK = "Hachinohe-Kuji Expressway", S = "Sanriku Expressway", SK = "Sanriku-kita Jūkan Road" }, ["E46"] = { arg = "dab", A = "Akita Expressway", K = "Kamaishi Expressway", T = "Tōhoku Expressway" }, ["E48"] = { arg = "dab", S = "Sendai-Nanbu Road", T = "Tōhoku Expressway", Y = "Yamagata Expressway" }, ["E49"] = "Ban-etsu Expressway", ["E50"] = { arg = "dab", HM = "Higashi-Mito Road", HN = "Hitachinaka Road", K = "Kita-Kantō Expressway" }, ["E51"] = "Higashi-Kantō Expressway", ["E52"] = { arg = "dab", C = "Chūō Expressway", CO = "Chūbu-Ōdan Expressway", T = "Shin-Tōmei Expressway" }, ["E54"] = { arg = "dab", M = "Matsue Expressway", O = "Onomichi Expressway" }, ["E55"] = "Kōchi-Tōbu Expressway", ["E56"] = "Kōchi Expressway", ["E58"] = { arg = "dab", Airport = "Naha Airport Expressway", default = "Okinawa Expressway" }, ["E59"] = "Hakodate-Esashi Expressway", ["E60"] = "Obihiro-Hiroo Expressway", ["E61"] = { arg = "dab", D = "Dōtō Expressway", T = "Tokachi-Okhotsk Expressway" }, ["E62"] = "Fukagawa-Rumoi Expressway", ["E63"] = "Hidaka Expressway", ["E64"] = "Tsugaru Expressway", ["E65"] = "Shin-Kūkō Expressway", ["E66"] = "Ken-Ō Expressway", ["E67"] = "Chūbu-Jūkan Expressway", ["E68"] = { arg = "dab", C = "Chūō Expressway", H = "Higashifuji-goko Road" }, ["E69"] = { arg = "dab", SN = "San-en Nanshin Expressway", ST = "Shin-Tōmei Expressway" }, ["E70"] = "Izu-Jūkan Expressway", ["E71"] = { arg = "dab", Bridge = "Sky Gate Bridge R", default = "Kansai-Kūkō Expressway" }, ["E72"] = "Kitakinki-Toyooka Expressway", ["E73"] = { arg = "dab", C = "Chūgoku Expressway", O = "Okayama Expressway", Y = "Yonago Expressway" }, ["E74"] = { arg = "dab", C = "Chūgoku Expressway", HA = "Hamada Expressway", HI = "Hiroshima Expressway" }, ["E75"] = "Higashihiroshima-Kure Expressway", ["E76"] = { arg = "dab", I = "Imabari-Komatsu Expressway", N = "Nishiseto Expressway", O = "Onomichi-Fukuyama Expressway" }, ["E77"] = "Kyushu Chūō Expressway", ["E78"] = "Higashikyushu Expressway", ["E80"] = "Abukuma Kōgen Road", ["E81"] = "Nikkō Utsunomiya Road", ["E82"] = "Chiba-Tōgane Road", ["E83"] = { arg = "dab", D = "Daisan Keihin Road", Y = "Yokohama Shindō" }, ["E84"] = { arg = "dab", S = "Seishō Bypass", SS = "Shin-Shōnan Bypass" }, ["E85"] = "Odawara-Atsugi Road", ["E86"] = "Noto Satoyama Kaido", ["E87"] = "Chitahantō Road", ["E88"] = "Keiji Bypass", ["E89"] = "Daini Keihan Road", ["E90"] = "Sakai Senboku Road", ["E91"] = { arg = "dab", M = "Minami-Hanna Road", Y = "Yamatotakada Bypass" }, ["E92"] = "Daini Hanna Road", ["E93"] = "Daini-Shinmei Road", ["E94"] = "Kitasen Road", ["E95"] = "Bantan Renraku Road", ["E96"] = "Nagasaki Bypass", ["E97"] = { arg = "dab", Airport = "Ōita Airport Road", default = "Hiji Bypass" }, ["E98"] = "Hitotsuba Toll Road", default = "%route%" }, color = "JPN-Exp" } JPN.Ex = JPN.Exp JPN.Expressway = JPN.Exp JPN.Nagoya = { shield = { ["R"] = "Nagoya Urban Expwy Sign R.svg", default = { hook = "padroute", paddedLength = 4, default = "Japanese Urban Expwy Sign %paddedRoute%.svg" }, }, name = { arg = "route", ["1"] = "Nagoya Expressway No.%route%<br>Kusunoki Route", ["2"] = "Nagoya Expressway No.%route%<br>Higashiyama Route", ["3"] = "Nagoya Expressway No.%route%<br>Ōdaka Route", ["4"] = "Nagoya Expressway No.%route%<br>Tōkai Route", ["5"] = "Nagoya Expressway No.%route%<br>Manba Route", ["6"] = "Nagoya Expressway No.%route%<br>Kiyosu Route", ["11"] = "Nagoya Expressway No.%route%<br>Komaki Route", ["16"] = "Nagoya Expressway No.%route%<br>Ichinomiya Route", ["R"] = "Nagoya Expressway Ring Route" }, link = { ["R"] = "Ring Route (Nagoya Expressway)", default = "Route %route% (Nagoya Expressway)" }, abbr = { ["R"] = "Ring Route", default = "Route %route%" }, translation = { arg = "route", ["1"] = "名古屋高速道路1号楠線", ["2"] = "名古屋高速道路2号東山線", ["3"] = "名古屋高速道路3号大高線", ["4"] = "名古屋高速道路4号東海線", ["5"] = "名古屋高速道路5号万場線", ["6"] = "名古屋高速道路6号清須線", ["11"] = "名古屋高速道路11号小牧線", ["16"] = "名古屋高速道路16号一宮線", ["R"] = "名古屋高速道路都心環状線" }, lang = "ja" } JPN.road = { shield = '', link = '', abbr = "%route%" } return JPN s66mk5iecqmmhd199fo8uw69077hl8r 828 602565 6675422 2026-05-13T18:17:41Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Modul:Road data/strings/dok]] 6675422 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Module:Road data/strings/dok]] gc2cggv2rwmmul5k4gvaowtgkfumod5 0 602566 6675425 2026-05-13T18:21:44Z MaksiKavsek 244409 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1352418928|Kurrent]]« 6675425 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sistem pisave|name=Nemška kurenta|type=[[Abeceda]]|languages=[[nemščina]]|fam1=|fam2=|fam3=|sample=Deutsche Kurrentschrift.svg|caption=Abeceda v pisavi {{lang|de|Kurrent}} iz okoli leta 1865. Predzadnja vrstica prikazuje preglasne znake ⟨ä⟩, ⟨ö⟩, ⟨ü⟩ ter ustrezne velike črke ⟨Ae⟩, ⟨Oe⟩ in ⟨Ue⟩; zadnja vrstica pa prikazuje ligature ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨th⟩, ⟨sch⟩, ⟨sz⟩ (⟨[[ß]]⟩) in ⟨st⟩.|imagesize=250px|iso15924=Latf}} [[Slika:Tavola_Kurrentschrift"_kaushik_carlini.jpg|desno|sličica|Vzorčna tabela pisav nemške pisave, avtor Kaushik Carlini, 2021.]] '''Nemška kurenta,''' '''nemška kurziva'''<ref>{{Navedi splet|title=Pisave|url=https://rodoslovje.si/metode-in-pripomocki/pisave/|website=Slovensko rodoslovno društvo|date=2025-09-10|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI|last=Hohkraut|first=Matej|last2=Petek Steinbücher|first2=Tina}}</ref> ali '''pisana gotica'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hawlina.com/teksti/Pisanagotica.pdf|title=Pisana gotica|accessdate=2026-05-13|website=www.hawlina.com|last=Hawlina|first=Peter}}</ref> ({{Jezik|de|Kurrent}}) je stara oblika pisave v [[Nemščina|nemškem jeziku,]] ki temelji na poznosrednjeveški [[Kurziva|kurzivi]]. Znana je tudi kot {{Jezik|de|Kurrentschrift}} (»kurzivna pisava«) in {{Jezik|de|deutsche Schrift}} (»nemška pisava«). Razvila se je v 14. stoletju kot poenostavljena oblika teksture, in pod vplivom teksture, ki se je uporabljala za pisanje listin. Pisana gotica se je deloma razvila tudi zaradi uvedbe [[Papir|papirja]], ki je bil bolj gladek od [[Pergament|pergamenta]], zato je bilo lažje hitro pisati na papir s pisano gotico. Skozi zgodovino uporabe v prvi polovici 20. stoletja so številne posamezne črke dobile različne oblike. Nemški pisci so vzporedno uporabili kurzivne stile, nemško kurento in latinsko kurzivno, pri čemer so: lokacija, vsebina in kontekst besedila določila, kateri skriptski slog uporabiti. V pisani gotici so pogostejše črte, ki segajo pod spodnjo črto, zlasti v črkah ⟨f⟩ in ⟨s⟩, stebla pa so bolj ukrivljena in zankasta kot navpična (zlasti v črki ⟨d⟩). Črke ⟨a⟩, ⟨g⟩ in ⟨s⟩ (na koncu besede) so zelo podobne svojim [[Karolinška minuskula|karolinškim]] oblikam. Vendar vseh teh značilnosti ne najdemo v vseh primerih pisane gotice, zaradi česar je težko določiti, ali se pisava sploh lahko imenuje pisana gotica ali ne. Nanaša se na različne oblike pisav; [[Lieftinck]] je pisano gotico razdelil na tri sloge: * '''''Littera cursiva formata''''' je bil najbolj čitljiv in [[Kaligrafija|okrašen slog]]. * '''''Littera cursiva textualis''''' (ali ''libraria'') je bila običajna oblika, ki se je uporabljala za pisanje standardnih knjig in se je običajno pisala z večjim peresom, zaradi česar so bile črke večje. * '''''Littera cursiva currens''''' se je uporabljala za učbenike in druge manj pomembne knjige, njene oblike pa so bile najmanj standardizirane. ''[[Sütterlin]]'' je sodobna pisava, ki temelji na kurenti in jo zaznamujejo poenostavljene črke in navpične poteze. Oblikovana je bila leta 1911 in se je v vseh nemških šolah poučevala kot glavna pisava od leta 1915 do začetka januarja 1941, ko jo je nadomestila ''[[deutsche Normalschrift]]'' (»običajna nemška pisava«), ki je včasih imenovana »latinska pisava«. == Primeri pisanja == <gallery> Slika:Lessing_Kleist-Brief.jpg|alt=Letter from Lessing to Kleist, 14 March 1758| <small>[[Gotthold Ephraim Lessing|Lessingovo]] pismo Kleistu, 14. marec 1758</small> Slika:Schein_und_Sein.jpg|alt=Manuscript by Wilhelm Busch (undated, late 19th century)| <small>Rokopis [[Wilhelm Busch|Wilhelma Buscha]] (brez datuma, konec 19. stoletja)</small> Slika:Bielsko-Biała_Teatr_Polski_004.JPG|alt=Example from a book published in 1905| <small>Primer iz knjige, objavljene leta 1905</small> Slika:Paul_Simmel_-_Das_Kind_und_der_Krieg,1916.jpg|alt=Kurrent script used for text in a 1916 children's book| <small>Kurenta, uporabljena za besedilo v otroški knjigi iz leta 1916</small> Slika:Staedt.Kinderheim-01.jpg|alt=Signage on a municipal children's home (Städtisches Kinderheim) in Esslingen am Neckar in 2006| <small>Tabla na občinskem otroškem domu ({{Jezik|de|Städtisches Kinderheim}}) v {{Jezik|de|[[Esslingen am Neckar]]}} leta 2006</small> Slika:Kurrent_Note.jpg|alt=A handwritten restaurant order in Kurrent from the 1920s| <small>Ročno napisano naročilo v restavraciji v kurenti iz dvajsetih let 20. stoletja</small> Slika:Vos-essentials-of-german-p294-raw.png|alt=Kurrent script from a 1903–14 primer on German, the 26 letters, ligatures, start of sample text| <small>{{Jezik|de|Kurrent}} pisava iz uvodnika o nemščini iz let 1903–14, 26 črk, ligature, začetek vzorčnega besedila</small> Slika:Vos-essentials-of-german-p295-raw.png|alt=Kurrent script from a 1903–14 primer on German, the rest of the sample text| <small>{{Jezik|de|Kurrent}} scenarij iz uvodnika o nemščini iz let 1903–14, preostanek vzorčnega besedila</small> Slika:Jul-Greg-George-II-1750.tif|alt=Final paragraph of a German contract from 1750 signed by George II, King of Great Britain and Elector of Hanover. It contains a mixture of Kurrent and 'Latin font' scripts.| <small>Zadnji odstavek nemške pogodbe iz leta 1750, ki jo je podpisal [[Jurij II. Britanski|Juriju II.]], kralj Velike Britanije in Irske. Vsebuje mešanico kurente in 'latinične pisave'.</small> Slika:Letter_to_George_Stier.png|alt=Handwritten letter, 1792| <small>Ročno napisano pismo, 1792</small> </gallery> == Glej tudi == * [[Gotica]] * [[Fraktura]] == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Strani, ki vsebujejo navadno IPA]] [[Kategorija:Pisave s štiričrkovno oznako ISO 15924]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo nemško besedilo]] [[Kategorija:Pisave]] 0z4asj3hctogdpkmtrmiev1vp7jx9ik 6675427 6675425 2026-05-13T18:28:50Z MaksiKavsek 244409 6675427 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sistem pisave|name=Nemška kurenta|type=[[Abeceda]]|languages=[[nemščina]]|fam1=|fam2=|fam3=|sample=Deutsche Kurrentschrift.svg|caption=Abeceda v pisavi {{lang|de|Kurrent}} iz okoli leta 1865. Predzadnja vrstica prikazuje preglasne znake ⟨ä⟩, ⟨ö⟩, ⟨ü⟩ ter ustrezne velike črke ⟨Ae⟩, ⟨Oe⟩ in ⟨Ue⟩; zadnja vrstica pa prikazuje ligature ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨th⟩, ⟨sch⟩, ⟨sz⟩ (⟨[[ß]]⟩) in ⟨st⟩.|imagesize=250px|iso15924=Latf}} [[Slika:Tavola_Kurrentschrift"_kaushik_carlini.jpg|desno|sličica|Vzorčna tabela pisav nemške pisave, avtor Kaushik Carlini, 2021.]] '''Nemška kurenta,''' '''[[Gotica|gotska]]''' '''kurziva'''<ref>{{Navedi splet|title=Pisave|url=https://rodoslovje.si/metode-in-pripomocki/pisave/|website=Slovensko rodoslovno društvo|date=2025-09-10|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI|last=Hohkraut|first=Matej|last2=Petek Steinbücher|first2=Tina}}</ref> ali '''pisana gotica'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hawlina.com/teksti/Pisanagotica.pdf|title=Pisana gotica|accessdate=2026-05-13|website=www.hawlina.com|last=Hawlina|first=Peter}}</ref> ({{Jezik|de|Kurrent}}) je stara oblika pisave v [[Nemščina|nemškem jeziku,]] ki temelji na poznosrednjeveški [[Kurziva|kurzivi]]. Znana je tudi kot {{Jezik|de|Kurrentschrift}} (»kurzivna pisava«) in {{Jezik|de|deutsche Schrift}} (»nemška pisava«). Razvila se je v 14. stoletju kot poenostavljena oblika teksture, in pod vplivom teksture, ki se je uporabljala za pisanje listin. Pisana gotica se je deloma razvila tudi zaradi uvedbe [[Papir|papirja]], ki je bil bolj gladek od [[Pergament|pergamenta]], zato je bilo lažje hitro pisati na papir s pisano gotico. Skozi zgodovino uporabe v prvi polovici 20. stoletja so številne posamezne črke dobile različne oblike. Nemški pisci so vzporedno uporabili kurzivne stile, nemško kurento in latinsko kurzivno, pri čemer so: lokacija, vsebina in kontekst besedila določila, kateri skriptski slog uporabiti. V pisani gotici so pogostejše črte, ki segajo pod spodnjo črto, zlasti v črkah ⟨f⟩ in ⟨s⟩, stebla pa so bolj ukrivljena in zankasta kot navpična (zlasti v črki ⟨d⟩). Črke ⟨a⟩, ⟨g⟩ in ⟨s⟩ (na koncu besede) so zelo podobne svojim [[Karolinška minuskula|karolinškim]] oblikam. Vendar vseh teh značilnosti ne najdemo v vseh primerih pisane gotice, zaradi česar je težko določiti, ali se pisava sploh lahko imenuje pisana gotica ali ne. Nanaša se na različne oblike pisav; [[Lieftinck]] je pisano gotico razdelil na tri sloge: * '''''Littera cursiva formata''''' je bil najbolj čitljiv in [[Kaligrafija|okrašen slog]]. * '''''Littera cursiva textualis''''' (ali ''libraria'') je bila običajna oblika, ki se je uporabljala za pisanje standardnih knjig in se je običajno pisala z večjim peresom, zaradi česar so bile črke večje. * '''''Littera cursiva currens''''' se je uporabljala za učbenike in druge manj pomembne knjige, njene oblike pa so bile najmanj standardizirane. ''[[Sütterlin]]'' je sodobna pisava, ki temelji na kurenti in jo zaznamujejo poenostavljene črke in navpične poteze. Oblikovana je bila leta 1911 in se je v vseh nemških šolah poučevala kot glavna pisava od leta 1915 do začetka januarja 1941, ko jo je nadomestila ''[[deutsche Normalschrift]]'' (»običajna nemška pisava«), ki je včasih imenovana »latinska pisava«. == Primeri pisanja == <gallery> Slika:Lessing_Kleist-Brief.jpg|alt=Letter from Lessing to Kleist, 14 March 1758| <small>[[Gotthold Ephraim Lessing|Lessingovo]] pismo Kleistu, 14. marec 1758</small> Slika:Schein_und_Sein.jpg|alt=Manuscript by Wilhelm Busch (undated, late 19th century)| <small>Rokopis [[Wilhelm Busch|Wilhelma Buscha]] (brez datuma, konec 19. stoletja)</small> Slika:Bielsko-Biała_Teatr_Polski_004.JPG|alt=Example from a book published in 1905| <small>Primer iz knjige, objavljene leta 1905</small> Slika:Paul_Simmel_-_Das_Kind_und_der_Krieg,1916.jpg|alt=Kurrent script used for text in a 1916 children's book| <small>Kurenta, uporabljena za besedilo v otroški knjigi iz leta 1916</small> Slika:Staedt.Kinderheim-01.jpg|alt=Signage on a municipal children's home (Städtisches Kinderheim) in Esslingen am Neckar in 2006| <small>Tabla na občinskem otroškem domu ({{Jezik|de|Städtisches Kinderheim}}) v {{Jezik|de|[[Esslingen am Neckar]]}} leta 2006</small> Slika:Kurrent_Note.jpg|alt=A handwritten restaurant order in Kurrent from the 1920s| <small>Ročno napisano naročilo v restavraciji v kurenti iz dvajsetih let 20. stoletja</small> Slika:Vos-essentials-of-german-p294-raw.png|alt=Kurrent script from a 1903–14 primer on German, the 26 letters, ligatures, start of sample text| <small>{{Jezik|de|Kurrent}} pisava iz uvodnika o nemščini iz let 1903–14, 26 črk, ligature, začetek vzorčnega besedila</small> Slika:Vos-essentials-of-german-p295-raw.png|alt=Kurrent script from a 1903–14 primer on German, the rest of the sample text| <small>{{Jezik|de|Kurrent}} scenarij iz uvodnika o nemščini iz let 1903–14, preostanek vzorčnega besedila</small> Slika:Jul-Greg-George-II-1750.tif|alt=Final paragraph of a German contract from 1750 signed by George II, King of Great Britain and Elector of Hanover. It contains a mixture of Kurrent and 'Latin font' scripts.| <small>Zadnji odstavek nemške pogodbe iz leta 1750, ki jo je podpisal [[Jurij II. Britanski|Juriju II.]], kralj Velike Britanije in Irske. Vsebuje mešanico kurente in 'latinične pisave'.</small> Slika:Letter_to_George_Stier.png|alt=Handwritten letter, 1792| <small>Ročno napisano pismo, 1792</small> </gallery> == Glej tudi == * [[Gotica]] * [[Fraktura]] == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Strani, ki vsebujejo navadno IPA]] [[Kategorija:Pisave s štiričrkovno oznako ISO 15924]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo nemško besedilo]] [[Kategorija:Pisave]] dhfujqaie38sb21fwyz5z9ci0trod44 6675430 6675427 2026-05-13T18:36:01Z MaksiKavsek 244409 dp, tn 6675430 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sistem pisave|name=Nemška kurenta|type=[[Abeceda]]|languages=[[nemščina]]|fam1=|fam2=|fam3=|sample=Deutsche Kurrentschrift.svg|caption=Abeceda v pisavi {{lang|de|Kurrent}} iz okoli leta 1865. Predzadnja vrstica prikazuje preglasne znake ⟨ä⟩, ⟨ö⟩, ⟨ü⟩ ter ustrezne velike črke ⟨Ae⟩, ⟨Oe⟩ in ⟨Ue⟩; zadnja vrstica pa prikazuje ligature ⟨ch⟩, ⟨ck⟩, ⟨th⟩, ⟨sch⟩, ⟨sz⟩ (⟨[[ß]]⟩) in ⟨st⟩.|imagesize=250px|iso15924=Latf}} [[Slika:Tavola_Kurrentschrift"_kaushik_carlini.jpg|desno|sličica|Vzorčna tabela pisav nemške pisave, avtor Kaushik Carlini, 2021.]] '''Nemška kurenta,''' '''[[Gotica|gotska]]''' '''kurziva'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pisave|url=https://rodoslovje.si/metode-in-pripomocki/pisave/|website=Slovensko rodoslovno društvo|date=2025-09-10|accessdate=2026-05-13|language=sl-SI|last=Hohkraut|first=Matej|last2=Petek Steinbücher|first2=Tina}}</ref> ali '''pisana gotica'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hawlina.com/teksti/Pisanagotica.pdf|title=Pisana gotica|accessdate=2026-05-13|website=www.hawlina.com|last=Hawlina|first=Peter}}</ref> ({{Jezik|de|Kurrent}}) je stara oblika pisave v [[Nemščina|nemškem jeziku,]] ki temelji na poznosrednjeveški [[Kurziva|kurzivi]]. Znana je tudi kot {{Jezik|de|Kurrentschrift}} (»kurzivna pisava«) in {{Jezik|de|deutsche Schrift}} (»nemška pisava«). Razvila se je v 14. stoletju kot poenostavljena oblika teksture, in pod vplivom teksture, ki se je uporabljala za pisanje listin. Pisana gotica se je deloma razvila tudi zaradi uvedbe [[Papir|papirja]], ki je bil bolj gladek od [[Pergament|pergamenta]], zato je bilo lažje hitro pisati na papir s pisano gotico. Skozi zgodovino uporabe v prvi polovici 20. stoletja so številne posamezne črke dobile različne oblike. Dobršen del virov od 16. do začetka 20. stoletja je pisan prav v tej pisavi. Kurenta se je uporabljala le za tekste v nemščini, za besedila v drugih jezikih (npr. v [[Latinščina|latinščini]], [[Italijanščina|italijanščini]], [[Slovenščina|slovenščini]]) se je uporabljala tako imenovana latinska pisava.<ref name=":0" /> Nemški pisci so vzporedno uporabili kurzivne stile, nemško kurento in latinsko kurzivno, pri čemer so: lokacija, vsebina in kontekst besedila določili, kateri skriptski slog uporabiti. V pisani gotici so pogostejše črte, ki segajo pod spodnjo črto, zlasti v črkah ⟨f⟩ in ⟨s⟩, stebla pa so bolj ukrivljena in zankasta kot navpična (zlasti v črki ⟨d⟩). Črke ⟨a⟩, ⟨g⟩ in ⟨s⟩ (na koncu besede) so zelo podobne svojim [[Karolinška minuskula|karolinškim]] oblikam. Vendar vseh teh značilnosti ne najdemo v vseh primerih pisane gotice, zaradi česar je težko določiti, ali se pisava sploh lahko imenuje pisana gotica ali ne. Nanaša se na različne oblike pisav; [[Lieftinck]] je pisano gotico razdelil na tri sloge: * '''''Littera cursiva formata''''' je bil najbolj čitljiv in [[Kaligrafija|okrašen slog]]. * '''''Littera cursiva textualis''''' (ali ''libraria'') je bila običajna oblika, ki se je uporabljala za pisanje standardnih knjig in se je običajno pisala z večjim peresom, zaradi česar so bile črke večje. * '''''Littera cursiva currens''''' se je uporabljala za učbenike in druge manj pomembne knjige, njene oblike pa so bile najmanj standardizirane. ''[[Sütterlin]]'' je sodobna pisava, ki temelji na kurenti in jo zaznamujejo poenostavljene črke in navpične poteze. Oblikovana je bila leta 1911 in se je v vseh nemških šolah poučevala kot glavna pisava od leta 1915 do začetka januarja 1941, ko jo je nadomestila ''[[deutsche Normalschrift]]'' (»običajna nemška pisava«), ki je včasih imenovana »latinska pisava«. == Primeri pisanja == <gallery> Slika:Lessing_Kleist-Brief.jpg|alt=Letter from Lessing to Kleist, 14 March 1758| <small>[[Gotthold Ephraim Lessing|Lessingovo]] pismo Kleistu, 14. marec 1758</small> Slika:Schein_und_Sein.jpg|alt=Manuscript by Wilhelm Busch (undated, late 19th century)| <small>Rokopis [[Wilhelm Busch|Wilhelma Buscha]] (brez datuma, konec 19. stoletja)</small> Slika:Bielsko-Biała_Teatr_Polski_004.JPG|alt=Example from a book published in 1905| <small>Primer iz knjige, objavljene leta 1905</small> Slika:Paul_Simmel_-_Das_Kind_und_der_Krieg,1916.jpg|alt=Kurrent script used for text in a 1916 children's book| <small>Kurenta, uporabljena za besedilo v otroški knjigi iz leta 1916</small> Slika:Staedt.Kinderheim-01.jpg|alt=Signage on a municipal children's home (Städtisches Kinderheim) in Esslingen am Neckar in 2006| <small>Tabla na občinskem otroškem domu ({{Jezik|de|Städtisches Kinderheim}}) v {{Jezik|de|[[Esslingen am Neckar]]}} leta 2006</small> Slika:Kurrent_Note.jpg|alt=A handwritten restaurant order in Kurrent from the 1920s| <small>Ročno napisano naročilo v restavraciji v kurenti iz dvajsetih let 20. stoletja</small> Slika:Vos-essentials-of-german-p294-raw.png|alt=Kurrent script from a 1903–14 primer on German, the 26 letters, ligatures, start of sample text| <small>{{Jezik|de|Kurrent}} pisava iz uvodnika o nemščini iz let 1903–14, 26 črk, ligature, začetek vzorčnega besedila</small> Slika:Vos-essentials-of-german-p295-raw.png|alt=Kurrent script from a 1903–14 primer on German, the rest of the sample text| <small>{{Jezik|de|Kurrent}} scenarij iz uvodnika o nemščini iz let 1903–14, preostanek vzorčnega besedila</small> Slika:Jul-Greg-George-II-1750.tif|alt=Final paragraph of a German contract from 1750 signed by George II, King of Great Britain and Elector of Hanover. It contains a mixture of Kurrent and 'Latin font' scripts.| <small>Zadnji odstavek nemške pogodbe iz leta 1750, ki jo je podpisal [[Jurij II. Britanski|Juriju II.]], kralj Velike Britanije in Irske. Vsebuje mešanico kurente in 'latinične pisave'.</small> Slika:Letter_to_George_Stier.png|alt=Handwritten letter, 1792| <small>Ročno napisano pismo, 1792</small> </gallery> == Glej tudi == * [[Gotica]] * [[Fraktura]] == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Strani, ki vsebujejo navadno IPA]] [[Kategorija:Pisave s štiričrkovno oznako ISO 15924]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo nemško besedilo]] [[Kategorija:Pisave]] 2i4buo21zda8acmr40ww1xe88rofj99 0 602567 6675431 2026-05-13T18:36:16Z MaksiKavsek 244409 n 6675431 wikitext text/x-wiki #REDIRECT[[Nemška kurenta]] fn3nv6oxfq7vpk50f7p4lpdgqem2n0n 0 602568 6675432 2026-05-13T18:38:37Z Romanm 13 preusmeritev na [[Nemška kurenta]] 6675432 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Nemška kurenta]] dhsqqzhu064cbu3502s8836ffaov1i3 0 602569 6675436 2026-05-13T18:42:50Z Romanm 13 preusmeritev na [[Biljana Vilimon]] 6675436 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Biljana Vilimon]] e10ktu34wda5d5xx3d49cge3uoe5sfn 0 602570 6675438 2026-05-13T18:44:13Z Romanm 13 preusmeritev na [[Jon Brower Minnoch]] 6675438 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jon Brower Minnoch]] 78ieiv6rf3tti9dxb76vwwmt0m5qvus 0 602571 6675439 2026-05-13T18:44:22Z Romanm 13 preusmeritev na [[Jon Brower Minnoch]] 6675439 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Jon Brower Minnoch]] 78ieiv6rf3tti9dxb76vwwmt0m5qvus 0 602572 6675440 2026-05-13T18:48:25Z Romanm 13 preusmeritev na [[Elizabeta Češka]] 6675440 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Elizabeta Češka]] 3cb0z4vayg460fyrlpew8a8q9tsf283 0 602573 6675442 2026-05-13T18:51:51Z Romanm 13 preusmeritev na [[Elizabeta Češka]] 6675442 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Elizabeta Češka]] 3cb0z4vayg460fyrlpew8a8q9tsf283 0 602574 6675443 2026-05-13T18:54:08Z Romanm 13 preusmeritev na [[Ordoño I. Asturijski]] 6675443 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ordoño I. Asturijski]] jk9bzo9yjmahpecfll353c39jm8spg7 0 602575 6675445 2026-05-13T18:55:55Z Romanm 13 preusmeritev na [[Bitka pri Aheloju]] 6675445 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bitka pri Aheloju]] 7s5wblpbzmo8q4trnhfdrnebu0j4a6x 0 602576 6675446 2026-05-13T19:01:04Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1320310964|Saab 18]]« 6675446 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin|name=Saab 18|image=Saab_S_18.jpg|caption=Saab 18A leti nad Švedsko, cca. 1946}}{{Infobox aircraft type|type=[[Bombnik]]|manufacturer=|designer=SAAB|first flight=19. 6. 1942|introduced=1944|retired=1959|status=Upokojen|primary user=[[Švedske letalske sile]]|more users=|produced=1944–1948|number built=245|unit cost=|developed from=|variants with their own articles=}} |} '''Saab 18''' je bil dvomotorni [[bombnik]] in [[izvidniško letalo]], ki ga je zasnovalo in izdelalo podjetje [[Saab|Svenska Aeroplan AB]] (SAAB) za uporabo v švedskih zračnih silah kot odgovor na natečaj za oblikovanje leta 1938. Zaradi zamud je bil sprejet v uporabo šele leta 1944, a je hitro postal standardno švedsko bombno letalo. Služil je v vlogah bombnika, izvidnika in jurišnika, sodeloval pa je tudi pri razvoju [[Katapultni sedež|katapultnih sedežev]] in [[Samopogonski izstrelek|vodenih raket]] zrak-zemlja, dokler ga ni konec petdesetih let prejšnjega stoletja nadomestil [[Saab 32 Lansen|Saab Lansen]]. == Oblikovanje in razvoj == Zahteva za zamenjavo Junkers Ju 86, ki je bil v uporabi v švedskih zračnih silah, <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> je zahtevala trisedežno hitro izvidniško letalo. Podjetja AB Svenska Järnvägsverkstädernas Aeroplanavdelning (ASJA), SAAB in AB Götaverken (GV) so švedskim letalskim silam predložila načrte v obravnavo.<ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> Zdelo se je, da je GV-jev [[Götaverken GP 8|GV8]] najbolj primeren za zahteve, vendar so njegovi stroški in odhod njihovega glavnega konstruktorja privedli do tega, da je SAAB &#x2014; podjetje, ki se je medtem združilo z ASJA &#x2014; dobil pogodbo za razvoj njihovega načrta.<ref name="Canit" /> Ker je bilo v oblikovalski ekipi podjetij SAAB in ASJA več Američanov, je imela zasnova Saaba 18 nekaj podobnosti z ameriškimi modeli.<ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> Izbruh [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939 je privedel do spremembe prioritet švedskih zračnih sil in proizvodnja [[Saab 17|Saaba 17]] se je pospešila na račun dela na Saabu 18, <ref name="Canit" /> kar je skupaj s spremembo zahtev, ki je specifikaciji dodala vlogo srednjega [[Bombnik|bombnika]], povzročilo, da je bil prvi polet letala prestavljen na 19. junij 1942. Prototip Saab 18 je bil enokrilno letalo s srednjim krilom in dvema [[Vertikalni stabilizator|vertikalnima stabilizatorjema]] , poganjala pa sta ga dva [[Zvezdasti motor|zvezdasta motorja]] [[Pratt & Whitney R-1830]] Twin Wasp. <ref name="DD" /> Oborožitev so sestavljali trije 13,2 milimetrski mitraljezi, eden fiksno usmerjen naprej in ga je upravljal pilot, druga pa v fleksibilnih obrambnih nosilcih za uporabo navigatorja in bombnika. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> V notranjem bombnem prostoru je bilo mogoče prevažati do 1000 kg bomb, osem 50 kilogramskih bomb pa so lahko nosili na podvozjih pod krili. <ref name="Canit" /> Letalski testi so pokazali, da je letalo imelo premalo moči, ker pa ni bilo takojšnje možnosti za pridobitev močnejših motorjev, je bil Saab 18 naročen v proizvodnjo tako v bombniški (B 18A) kot v izvidniški (S 18A) različici. <ref name="DD" /> == Zgodovina delovanja == B 18A je vstopil v uporabo junija 1944 <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> in je hitro postal švedski standardni srednji bombnik. Ko so postali na voljo licenčno izdelani vodno hlajeni V-12 motorji [[Daimler-Benz DB 605]], so jih vgradili v izboljšani Saab 18B, ki je prvič poletel 10. julija 1944. Naročen za proizvodnjo kot B 18B [[strmoglavec]], je bila zasnova 18B nadalje razvita v T 18B, ki je bil načrtovan kot različica [[Torpedni bombnik|torpednega bombnika]]. Zaradi težav s torpedi je bil <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> T 18B namesto tega razvit v težko jurišno letalo z 57 mm m/47 [[Avtomatski top|topom]] pod nosom. <ref name="DD" /> Do konca štiridesetih let prejšnjega stoletja je bilo mesto tretjega člana posadke ukinjeno, s čimer se je posadka letala zmanjšala na dva; z raketami zrak-zemlja in izboljšanimi bombnimi merilniki ni bilo več potrebe po bombarderju. Do takrat si je Saab 18 ustvaril sloves letala, ki se je soočalo z veliko stopnjo izčrpanosti, kar je privedlo do odločitve, da se vsa preživela letala opremijo z [[Katapultni sedež|izmetnimi sedeži]] za pilota in navigatorja/strelca. <ref>Fredriksson, Urban. (1996) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/saabejec.htm "Early Swedish Ejection Seats"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120716195219/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/saabejec.htm|date=2012-07-16}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> Proizvodnja Saab 18 je obsegala skupno 245 primerkov, zadnji T 18B pa je bil dobavljen leta 1948. Saab 18, ki je bil uporabljen v preizkusih zgodnjih švedskih raket zrak-zemlja, <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> je ostal ena od švedskih platform za napad in izvidništvo na kopnem do poznih petdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je nadomestil reaktivni [[Saab 32 Lansen]] s [[Puščičasto krilo|puščičastimi krili]], B 18B in T 18B je leta 1958 nadomestil A 32A, <ref name="Canit" /> zadnje S 18A pa so leta 1959 nadomestili s S 32C. <ref name="Canit" /> == Različice == [[Slika:ASJA_L-11_(P-8A).jpg|sličica|Pogled s treh strani na ASJA L 11]] ; Saab 18 : Prototip B 18A z motorjem SFA STWC-3. Isti prototip je bil kasneje predelan z motorji SFA DB 605B kot prototip za B 18B. ; B 18A : Prva proizvodna različica, bombnik, ki sta ga poganjala dva zvezdasta batna motorja SFA STWC-3 Twin Wasp in je bil oborožen s tremi 13,2 mm avtomatskimi topovi akan m/39A, enim fiksnim in dvema premičnima za obrambo. Izdelanih jih je bilo 62. B 18A je bil hitro v uporabi, opremljen z bombnimi vilicami za strmoglavljenje. Vsa letala so bila v letih 1946–47 predelana v izvidniška letala S 18A. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> ; S 18A : Foto-izvidniška predelava letala B 18A, opremljena z radarjem PS-18/A in drugimi modifikacijami. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> ; B 18B : Različica strmoglavca, ki sta jo poganjala dva motorja Daimler-Benz DB 605B. Na začetku je bil oborožen z istimi tremi avtomatskimi topovi kot B 18A, vendar so število kmalu zamnjšali na dva, ker je bil nižji obrambni top zaradi omejenega vrtenja in omejenega pogleda za strelca skoraj neuporaben. Leta 1946 se je začel švedski program razvoja raket in B 18B je bilo eno od letal, ki so se uporabljala za testiranje raket različnih tipov. V letih 1949–1950 so bila vsa letala preimenovana v jurišna letala in so lahko nosila 12 lahkih raket ali 8 lahkih raket in 2 težki raketi. V istem obdobju so dobila tudi [[Katapultni sedež|izmetne sedeže]] za pilota in radijskega operaterja. Zaradi tega je bilo treba odstraniti bombnika, radijski operater pa je izgubil obrambni top. Obrambni top je zaradi reaktivne dobe tako ali tako postal zastarel. Številna letala, ki so dobila izmetne sedeže, so bila spremenjena tudi z novim zaobljenim vetrobranskim steklom. Zelo pozno v svoji življenjski dobi se je učinkovito uporabljal kot izvidniško letalo, kjer je predvsem odmetaval signalne bombe in dobil enak radar PS-18/A kot S 18A. Zgrajenih je bilo 119. ; T 18B : Jurišna različica (prvotno zasnovana kot torpedni bombnik), ki so jo poganjali isti motorji kot B 18B. Oborožena je bila z istim fiksnim in zgornjim obrambnim avtomatskim topom kot B 18B, vendar je imela v nosu nameščena dva [[Hispano-Suiza HS.404#Švedska|20 mm topa akan m/41]]. Imela je večji bombni prostor, prvotno zasnovan za torpedo, vendar se je lahko letalo poleg originalne bombne obremenitve B 18B opremilo tudi s 1000 kg bombo m/47 srednje zmogljivosti za splošno uporabo ali 57 mm avtomatskim topom akan m/47 z 41 izstrelki. Na začetku uporabe je bila testirana tudi s protiladijskim izstrelkom RB 302, ki ni nikoli prišel v uporaboi. Leta 1949 je prejel enake nadgradnje raket in izmetnega sedeža kot B 18B, vendar je lahko nosil le 8 lahkih raket. Leta 1949 so ga preizkusili tudi z dvema topovoma Bofors 40 mm L70 namesto 57 mm, vendar je povratni udarec razbil nosno steklo, kar je končalo preizkuse. Izdelanih je bilo 52. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> ; B 18A ''Dubbelkommando'' : Vadbena različica, kjer je bil sedež radijskega operaterja obrnjen za inštruktorja. Oklepni ščit med sedežema je zakrival inštruktorjev pogled, vendar se je predelava na koncu izkazala za vredno, saj ni bilo treba kupiti novih vadbenih letal in je bilo letalo mogoče enostavno predelati za bojno uporabo.B 18B ''Dubbelkommando'' : Ista ideja kot zgoraj omenjen, vendar implementirana na B 18B. === Načrtovane različice in neuporabljene oznake === * '''ASJA L 11 (P8A)''' - Zgodnja konceptna risba asje iz aprila 1939. Imela je nosno kolo in je bila brez načrtovanih nosilcev za bombe na krilih. * '''S 18B''' - S 18B je bilo prvotno načrtovano kot izvidniško letalo, saj je B 18A ravnokar vstopil v uporabo. Zaradi odličnih zmogljivosti so se odločili, da vlogi zamenjajo in B 18A postane izvidniško letalo. * '''A 18B''' - Neuporabljena oznaka za B 18B, ko je postal uradni jurišnik. * '''T 18''' - Prvotni načrt za T 18B. Prvotno je bilo predlagano, da bi bil zgrajen na osnovi B 18A. * '''T 18C''' - Prvotna načrtovana oznaka za T 18B. * '''T 18B-1''' - Načrtovana oznaka za T 18B, opremljene za torpedno bombardiranje. * '''T 18B-2''' - Načrtovana oznaka za T 18B, opremljene s 57 mm topovi. * '''BJ 18B''' - Načrtovana različica nočnega lovca, oborožena s topovskim podvozjem s 4x 20 mm Akan M/45 avtomatskimi topovi s 180 izstrelki. Predlagano je bilo tudi, da bi ga opremili z {{Cvt|2000|hp|kW}} motorji Double Wasp ali za motorji DB 605B z 100-oktanskim gorivom za povečanje njihove moči. Načrt ni bil nikoli izveden, ker je imel prednost razvoj T 18B. * '''J 18C''' - Druga predlagana oznaka za različico nočnega lovca. * '''B 18R''' - Predlagana reaktivna različica, opremljena z reaktivnimi motorji STAL. Projekt je precej napredoval in leta 1945 je bilo izbrano letalo, ki ga je bilo treba predelati v prototip. Načrt ni bil nikoli izveden, ker je imel prednost razvoj T 18B. == Uporabniki == ; {{SWE}} * Švedske zračne sile == Preživeli == [[Slika:Saab_B18B_18172_D_red_(8292047964).jpg|desno|sličica|Saab B 18B na ogled v Muzeju švedskih letalskih sil]] Do danes je ohranjen le en primerek Saaba 18: B 18B z oznako ''Red David''. Je del zbirke ''Flygvapenmuseum'', švedskega muzeja letalskih sil blizu Linköpinga na Švedskem. Kot eno od osmih letal, izgubljenih v snežni nevihti leta 1946, so ga leta 1979 našli in restavrirali. <ref>Braunstein, Christian: ''Svenska Flygvapnets förband och skolor under 1900-talet''. {{V jeziku|sv}} Christina von Arbin, 2005. p. 96. {{ISBN|91-971584-8-8}}</ref> Domneva se, da je preživelo še eno letalo. Eno letalo iz iste skupine, ki se je izgubilo v zgoraj omenjenem snežnem metežu, ni bilo nikoli najdeno. Zaradi novih zračnih fotografij, ki so jih objavili švedski vremenski in podnebni raziskovalci se je pojavila nova teorija o tem, kje je strmoglavilo. Letalo je imelo kodo ''Red Niklas'' in po teoriji bi moralo biti dobro ohranjeno, če leži na domnevnem mestu strmoglavljenja. Švedske zračne sile so pokazale zanimanje za zadevo, ker treh članov posadke letala niso nikoli ne našli n pokopali. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.svt.se/nyheter/lokalt/vasternorrland/har-ligger-rod-niklas-barkman-saker-pa-sin-sak|title="Här ligger Röd Niklas!" – Barkman är säker nu|work=SVT Nyheter|date=December 2017|last=Lindblom|first=Hans}}</ref> == Specifikacije (B 18B) == {{Aircraft specs|ref=<ref name="saab 18 manual">Fpl 18 fastställd 1949 Accessed 2018-08-07.</ref>|prime units?=met|genhide=|crew=3: pilot/navigator, radio operater/strelec, izvidnik|capacity=|length m=13.23|length ft=|length in=|length note=|span m=17.4|span ft=|span in=|span note=|height m=4.35|height ft=|height in=|height note=|wing area sqm=43.75|wing area sqft=|wing area note=|aspect ratio=|airfoil=|empty weight kg=6093|empty weight lb=|empty weight note=|gross weight kg=|gross weight lb=|gross weight note=|max takeoff weight kg=8793|max takeoff weight lb=|max takeoff weight note=|fuel capacity={{convert|1700|L}}|more general=|eng1 number=2|eng1 name=[[Volvo Aero|SFA]] [[Daimler-Benz DB 605|DB-605]]B|eng1 type=batni motor|eng1 kw=|eng1 hp=1475|eng1 note=(1700 with modifications)|power original=|more power=|prop blade number=3|prop name=VDM-33 (nemški propeler, narejen na Švedskem)|prop dia m=|prop dia ft=|prop dia in=|prop dia note=|perfhide=|max speed kmh=575-590|max speed mph=|max speed kts=|max speed note=odvisno od višine|max speed mach=|cruise speed kmh=550|cruise speed mph=|cruise speed kts=|cruise speed note=|stall speed kmh=80|stall speed mph=|stall speed kts=|stall speed note=|minimum control speed kmh=|minimum control speed mph=|minimum control speed kts=|minimum control speed note=|range km=2600|range miles=|range nmi=|range note=|combat range km=|combat range miles=|combat range nmi=|combat range note=|ferry range km=|ferry range miles=|ferry range nmi=|ferry range note=|endurance=|ceiling m=9800|ceiling ft=|ceiling note=|g limits=|roll rate=|glide ratio=|climb rate ms=|climb rate ftmin=|climb rate note=|time to altitude=|lift to drag=|wing loading kg/m2=|wing loading lb/sqft=|wing loading note=|disk loading kg/m2=|disk loading lb/sqft=|disk loading note=|fuel consumption kg/km=|fuel consumption lb/mi=|power/mass=|thrust/weight=|more performance=|guns=<br>1 × 13.2 mm fiksen [[Automatkanon m/39|akan m/39A]] naprej usmerjen mitraljez s 300 naboji<br>1 × 13.2 mm premičen akan m/39 obrambni mitraljez s 300 naboji<br>''Zgodnji B 18B so imeli dodaten 13.2 mm mitraljez,a je bil ta kmalu odstranjen. *'''Oborožitev:'''<br>Uradno: do 1400 kg bomb ali do 1500 kg bomb in raket <!-- :Its biggest loadout was 2 × 600 kg bombs and 12 × rockets simultaneously. -->|bombs=<!-- <br>''Bomb bay:'' ≈1228 kg max :*10 × 50 kg minbomb m/37 medium-capacity/general-purpose bombs :*10 × 50 kg sprängbomb m/42 fragmentation bombs :*10 × 50 kg Lysbomb m/32 flare bombs :*10 × 50 kg Bombkapsel m/43 cluster bombs (holds 2 × 12 kg sprängbomb m/39G fragmentation bombs & 1 × 12 kg sprängbomb m/37 fragmentation bomb or 3 × 6 kg brandbomb m/39 incendiary bombs) :*10 × 50 kg Övningsbomb m/40 practise bombs :*10 × 8 kg övningsbomb m/40 practise bombs (addon mountings needed) :*3 × 250 kg minbomb m/37 medium-capacity/general-purpose bomb (central fuze with bent fins) :*3 × 250 kg minbomb m/40 medium-capacity/general-purpose bomb (central fuze with straight fins) :*3 × 250 kg minbomb m/50 medium-capacity/general-purpose bomb (nose & central fuze with straight fins) :*2 × 500 kg minbomb m/41 medium-capacity/general-purpose bomb (2 central fuzes with straight fins) :*2 × 600 kg minbomb m/50 medium-capacity/general-purpose bomb (nose fuze & 2 central fuzes with straight fins) :''Inner wings:'' ≈472 kg max :*8 × 50 kg minbomb m/37 medium-capacity/general-purpose bombs :*8 × 50 kg sprängbomb m/42 fragmentation bombs :*8 × 50 kg Brandbomb m/42 [[incendiary bomb]]s :*8 × 50 kg Lysbomb m/32 flare bombs :*8 × 50 kg Bombkapsel m/43 cluster bombs (holds 2 × 12 kg sprängbomb m/39G fragmentation bombs & 1 × 12 kg sprängbomb m/37 fragmentation bomb or 3 × 6 kg brandbomb m/39 incendiary bombs) :*8 × 50 kg Övningsbomb m/40 practise bombs :*8 × 8 kg övningsbomb m/40 practise bombs (addon mountings needed) -->|rockets=<!-- <br>''Outer wings:'' ≈299 kg max :*8 × 8 cm pansarraket m/46 AP-rocket ([[RP-3]] rocket with Shot, 25 lb., "AP" Mk II head) :*8 × 15 cm sprängraket m/46 HE-rocket ([[RP-3]] rocket with Shell, H.E. 60 lb., "SAP" No. 2 Mk Ihead) :*8 × 14,5 cm pansarsprängraket m/49A & B [[HEAT]]-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 14,5 cm HEAT head) :*8 × 15 cm sprängraket m/51A & B HE-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 15 cm HE head) :''Belly:'' ≈240 kg :*4 × 8 cm pansarraket m/46 AP-rocket ([[RP-3]] rocket with Shot, 25 lb., "AP" Mk II head) :*4 × 15 cm sprängraket m/46 HE-rocket ([[RP-3]] rocket with Shell, H.E. 60 lb., "SAP" No. 2 Mk Ihead) :*4 × 14,5 cm pansarsprängraket m/49A & B [[HEAT]]-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 14,5 cm HEAT head) :*4 × 15 cm sprängraket m/51A & B HE-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 15 cm HE head) :*2 × 18 cm halvpansarraket m/49A & B APHE-rocket (Bofors 18 cm rocket with 18 cm APHE head. At the start used primarily against ships but in the end against basically everything else.) -->|missiles=|avionics=}} === Galerija oborožitve === <gallery mode="nolines" widths="300px" heights="345px"> Slika:Saab_B_18_bombgafflar.png|alt=Bomb bay with 500 kg bombs (+ bomb forks)| Bombni prostor s 500 kg bombami (+ bombne vilice) Slika:Saab_B_18_250_kg_bomber.png|alt=Bomb bay with 250 kg bombs| Bombni prostor z 250 kg bombami Slika:Saab_B_18_50_kg_bomber.png|alt=Bomb bay with 50 kg bombs| Bombni prostor s 50 kg bombami Slika:Saab_B_18_50_kg_bomber_vingar.png|alt=Wings with 50 kg bombs| Krila s 50 kg bombami </gallery><gallery mode="nolines" widths="300px" heights="345px"> Slika:Saab_18_rockets_english.png|alt=The rocket ramps of the B 18B. (The T 18B used the same wing ramps)| Raketne rampe letala B 18B. (T 18B je uporabljal enake rampe kril) Slika:Saab_18_signalistkanon.jpg|alt=The signalist's akan m/39A autocannon. The magazine moves up as the gun shots to feed properly| Signalistov avtomatski top akan m/39A. Nabojnik se med streljanjem premika navzgor, da se pravilno napolni. Slika:Saab_B_18_signalist_akan.png|alt=The observer's 13.2 mm akan m/39 on B 18A and early B 18B| Opazovalčev 13,2 mm akan m/39 na B 18A in zgodnjem B 18B Slika:Saab_T_18B_kanon.png|alt=T 18B with the 57 mm akan m/47| T 18B z 57 mm akan m/47 </gallery>{{Aircontent||related=|similar aircraft=*[[Douglas A-20 Havoc]] *[[de Havilland Mosquito]] *[[Dornier Do 17]] *[[Messerschmitt Bf 110]] *[[Mitsubishi G3M]] *[[Petljakov Pe-2]]|lists=|see also=}} == Sklici == <references /> == Viri == * {{Navedi revijo|last=Berns|first=Lennart|date=April–July 1982|title=Destination: Disaster|magazine=[[Air Enthusiast]]|issue=18|pages=54–60|issn=0143-5450}} * Donald, David, ed. ''The Complete Encyclopedia of World Aircraft''. London: Orbis, 1997. {{ISBN|0-7607-0592-5}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7607-0592-5|<bdi>0-7607-0592-5</bdi>]]. * Eliasson, Gunnar. ''Advanced Public Procurement as Industrial Policy: The Aircraft Industry as a Technical University''. Springer, 2010. {{ISBN|1-4419-5848-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-4419-5848-7|<bdi>1-4419-5848-7</bdi>]]. * Frawley, Gerard and Jim Thorn. ''International Directory of Military Aircraft, 1996/97''. Motorbooks International, 1996. {{ISBN|1-875671-20-X}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-875671-20-X|<bdi>1-875671-20-X</bdi>]]. * Kopenhagen, W. (ed.) ''Das große Flugzeug-Typenbuch.'' Stuttgart: Transpress. 1987, {{ISBN|3-344-00162-0}}. == Zunanje povezave == * [http://www.ejection-history.org.uk/project/Sweden/Sweden.htm "Švedska, 1936–1996"] . ''ejection-history.org'' * [https://web.archive.org/web/20100529082523/http://www.avrosys.nu/aircraft/Bomb/158B18.htm "B 18 - Saab 18 (1944–1959)"] * [https://www.youtube.com/watch?v=y0Ul3OTbXOc Posnetek] vzleta in leta letala Saab 18, YouTube kanal Muzeja švedskih letalskih sil {{Saab aircraft}}{{Swedish military aircraft designations}} [[Kategorija:Letala Saab]] 7g0q54bglsr7g5knc4xe2as8g8bkjo6 6675447 6675446 2026-05-13T19:01:43Z Rastofan 255314 /* Zunanje povezave */ 6675447 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin|name=Saab 18|image=Saab_S_18.jpg|caption=Saab 18A leti nad Švedsko, cca. 1946}}{{Infobox aircraft type|type=[[Bombnik]]|manufacturer=|designer=SAAB|first flight=19. 6. 1942|introduced=1944|retired=1959|status=Upokojen|primary user=[[Švedske letalske sile]]|more users=|produced=1944–1948|number built=245|unit cost=|developed from=|variants with their own articles=}} |} '''Saab 18''' je bil dvomotorni [[bombnik]] in [[izvidniško letalo]], ki ga je zasnovalo in izdelalo podjetje [[Saab|Svenska Aeroplan AB]] (SAAB) za uporabo v švedskih zračnih silah kot odgovor na natečaj za oblikovanje leta 1938. Zaradi zamud je bil sprejet v uporabo šele leta 1944, a je hitro postal standardno švedsko bombno letalo. Služil je v vlogah bombnika, izvidnika in jurišnika, sodeloval pa je tudi pri razvoju [[Katapultni sedež|katapultnih sedežev]] in [[Samopogonski izstrelek|vodenih raket]] zrak-zemlja, dokler ga ni konec petdesetih let prejšnjega stoletja nadomestil [[Saab 32 Lansen|Saab Lansen]]. == Oblikovanje in razvoj == Zahteva za zamenjavo Junkers Ju 86, ki je bil v uporabi v švedskih zračnih silah, <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> je zahtevala trisedežno hitro izvidniško letalo. Podjetja AB Svenska Järnvägsverkstädernas Aeroplanavdelning (ASJA), SAAB in AB Götaverken (GV) so švedskim letalskim silam predložila načrte v obravnavo.<ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> Zdelo se je, da je GV-jev [[Götaverken GP 8|GV8]] najbolj primeren za zahteve, vendar so njegovi stroški in odhod njihovega glavnega konstruktorja privedli do tega, da je SAAB &#x2014; podjetje, ki se je medtem združilo z ASJA &#x2014; dobil pogodbo za razvoj njihovega načrta.<ref name="Canit" /> Ker je bilo v oblikovalski ekipi podjetij SAAB in ASJA več Američanov, je imela zasnova Saaba 18 nekaj podobnosti z ameriškimi modeli.<ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> Izbruh [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1939 je privedel do spremembe prioritet švedskih zračnih sil in proizvodnja [[Saab 17|Saaba 17]] se je pospešila na račun dela na Saabu 18, <ref name="Canit" /> kar je skupaj s spremembo zahtev, ki je specifikaciji dodala vlogo srednjega [[Bombnik|bombnika]], povzročilo, da je bil prvi polet letala prestavljen na 19. junij 1942. Prototip Saab 18 je bil enokrilno letalo s srednjim krilom in dvema [[Vertikalni stabilizator|vertikalnima stabilizatorjema]] , poganjala pa sta ga dva [[Zvezdasti motor|zvezdasta motorja]] [[Pratt & Whitney R-1830]] Twin Wasp. <ref name="DD" /> Oborožitev so sestavljali trije 13,2 milimetrski mitraljezi, eden fiksno usmerjen naprej in ga je upravljal pilot, druga pa v fleksibilnih obrambnih nosilcih za uporabo navigatorja in bombnika. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> V notranjem bombnem prostoru je bilo mogoče prevažati do 1000 kg bomb, osem 50 kilogramskih bomb pa so lahko nosili na podvozjih pod krili. <ref name="Canit" /> Letalski testi so pokazali, da je letalo imelo premalo moči, ker pa ni bilo takojšnje možnosti za pridobitev močnejših motorjev, je bil Saab 18 naročen v proizvodnjo tako v bombniški (B 18A) kot v izvidniški (S 18A) različici. <ref name="DD" /> == Zgodovina delovanja == B 18A je vstopil v uporabo junija 1944 <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> in je hitro postal švedski standardni srednji bombnik. Ko so postali na voljo licenčno izdelani vodno hlajeni V-12 motorji [[Daimler-Benz DB 605]], so jih vgradili v izboljšani Saab 18B, ki je prvič poletel 10. julija 1944. Naročen za proizvodnjo kot B 18B [[strmoglavec]], je bila zasnova 18B nadalje razvita v T 18B, ki je bil načrtovan kot različica [[Torpedni bombnik|torpednega bombnika]]. Zaradi težav s torpedi je bil <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> T 18B namesto tega razvit v težko jurišno letalo z 57 mm m/47 [[Avtomatski top|topom]] pod nosom. <ref name="DD" /> Do konca štiridesetih let prejšnjega stoletja je bilo mesto tretjega člana posadke ukinjeno, s čimer se je posadka letala zmanjšala na dva; z raketami zrak-zemlja in izboljšanimi bombnimi merilniki ni bilo več potrebe po bombarderju. Do takrat si je Saab 18 ustvaril sloves letala, ki se je soočalo z veliko stopnjo izčrpanosti, kar je privedlo do odločitve, da se vsa preživela letala opremijo z [[Katapultni sedež|izmetnimi sedeži]] za pilota in navigatorja/strelca. <ref>Fredriksson, Urban. (1996) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/saabejec.htm "Early Swedish Ejection Seats"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120716195219/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/saabejec.htm|date=2012-07-16}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> Proizvodnja Saab 18 je obsegala skupno 245 primerkov, zadnji T 18B pa je bil dobavljen leta 1948. Saab 18, ki je bil uporabljen v preizkusih zgodnjih švedskih raket zrak-zemlja, <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> je ostal ena od švedskih platform za napad in izvidništvo na kopnem do poznih petdesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je nadomestil reaktivni [[Saab 32 Lansen]] s [[Puščičasto krilo|puščičastimi krili]], B 18B in T 18B je leta 1958 nadomestil A 32A, <ref name="Canit" /> zadnje S 18A pa so leta 1959 nadomestili s S 32C. <ref name="Canit" /> == Različice == [[Slika:ASJA_L-11_(P-8A).jpg|sličica|Pogled s treh strani na ASJA L 11]] ; Saab 18 : Prototip B 18A z motorjem SFA STWC-3. Isti prototip je bil kasneje predelan z motorji SFA DB 605B kot prototip za B 18B. ; B 18A : Prva proizvodna različica, bombnik, ki sta ga poganjala dva zvezdasta batna motorja SFA STWC-3 Twin Wasp in je bil oborožen s tremi 13,2 mm avtomatskimi topovi akan m/39A, enim fiksnim in dvema premičnima za obrambo. Izdelanih jih je bilo 62. B 18A je bil hitro v uporabi, opremljen z bombnimi vilicami za strmoglavljenje. Vsa letala so bila v letih 1946–47 predelana v izvidniška letala S 18A. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> ; S 18A : Foto-izvidniška predelava letala B 18A, opremljena z radarjem PS-18/A in drugimi modifikacijami. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> ; B 18B : Različica strmoglavca, ki sta jo poganjala dva motorja Daimler-Benz DB 605B. Na začetku je bil oborožen z istimi tremi avtomatskimi topovi kot B 18A, vendar so število kmalu zamnjšali na dva, ker je bil nižji obrambni top zaradi omejenega vrtenja in omejenega pogleda za strelca skoraj neuporaben. Leta 1946 se je začel švedski program razvoja raket in B 18B je bilo eno od letal, ki so se uporabljala za testiranje raket različnih tipov. V letih 1949–1950 so bila vsa letala preimenovana v jurišna letala in so lahko nosila 12 lahkih raket ali 8 lahkih raket in 2 težki raketi. V istem obdobju so dobila tudi [[Katapultni sedež|izmetne sedeže]] za pilota in radijskega operaterja. Zaradi tega je bilo treba odstraniti bombnika, radijski operater pa je izgubil obrambni top. Obrambni top je zaradi reaktivne dobe tako ali tako postal zastarel. Številna letala, ki so dobila izmetne sedeže, so bila spremenjena tudi z novim zaobljenim vetrobranskim steklom. Zelo pozno v svoji življenjski dobi se je učinkovito uporabljal kot izvidniško letalo, kjer je predvsem odmetaval signalne bombe in dobil enak radar PS-18/A kot S 18A. Zgrajenih je bilo 119. ; T 18B : Jurišna različica (prvotno zasnovana kot torpedni bombnik), ki so jo poganjali isti motorji kot B 18B. Oborožena je bila z istim fiksnim in zgornjim obrambnim avtomatskim topom kot B 18B, vendar je imela v nosu nameščena dva [[Hispano-Suiza HS.404#Švedska|20 mm topa akan m/41]]. Imela je večji bombni prostor, prvotno zasnovan za torpedo, vendar se je lahko letalo poleg originalne bombne obremenitve B 18B opremilo tudi s 1000 kg bombo m/47 srednje zmogljivosti za splošno uporabo ali 57 mm avtomatskim topom akan m/47 z 41 izstrelki. Na začetku uporabe je bila testirana tudi s protiladijskim izstrelkom RB 302, ki ni nikoli prišel v uporaboi. Leta 1949 je prejel enake nadgradnje raket in izmetnega sedeža kot B 18B, vendar je lahko nosil le 8 lahkih raket. Leta 1949 so ga preizkusili tudi z dvema topovoma Bofors 40 mm L70 namesto 57 mm, vendar je povratni udarec razbil nosno steklo, kar je končalo preizkuse. Izdelanih je bilo 52. <ref name="Canit">Fredriksson, Urban. (2005) [http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm "Saab 18"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306180041/http://www.canit.se/~griffon/aviation/text/18saab.htm|date=2016-03-06}}. ''Swedish Military Aviation''. Accessed 2010-05-17.</ref> ; B 18A ''Dubbelkommando'' : Vadbena različica, kjer je bil sedež radijskega operaterja obrnjen za inštruktorja. Oklepni ščit med sedežema je zakrival inštruktorjev pogled, vendar se je predelava na koncu izkazala za vredno, saj ni bilo treba kupiti novih vadbenih letal in je bilo letalo mogoče enostavno predelati za bojno uporabo.B 18B ''Dubbelkommando'' : Ista ideja kot zgoraj omenjen, vendar implementirana na B 18B. === Načrtovane različice in neuporabljene oznake === * '''ASJA L 11 (P8A)''' - Zgodnja konceptna risba asje iz aprila 1939. Imela je nosno kolo in je bila brez načrtovanih nosilcev za bombe na krilih. * '''S 18B''' - S 18B je bilo prvotno načrtovano kot izvidniško letalo, saj je B 18A ravnokar vstopil v uporabo. Zaradi odličnih zmogljivosti so se odločili, da vlogi zamenjajo in B 18A postane izvidniško letalo. * '''A 18B''' - Neuporabljena oznaka za B 18B, ko je postal uradni jurišnik. * '''T 18''' - Prvotni načrt za T 18B. Prvotno je bilo predlagano, da bi bil zgrajen na osnovi B 18A. * '''T 18C''' - Prvotna načrtovana oznaka za T 18B. * '''T 18B-1''' - Načrtovana oznaka za T 18B, opremljene za torpedno bombardiranje. * '''T 18B-2''' - Načrtovana oznaka za T 18B, opremljene s 57 mm topovi. * '''BJ 18B''' - Načrtovana različica nočnega lovca, oborožena s topovskim podvozjem s 4x 20 mm Akan M/45 avtomatskimi topovi s 180 izstrelki. Predlagano je bilo tudi, da bi ga opremili z {{Cvt|2000|hp|kW}} motorji Double Wasp ali za motorji DB 605B z 100-oktanskim gorivom za povečanje njihove moči. Načrt ni bil nikoli izveden, ker je imel prednost razvoj T 18B. * '''J 18C''' - Druga predlagana oznaka za različico nočnega lovca. * '''B 18R''' - Predlagana reaktivna različica, opremljena z reaktivnimi motorji STAL. Projekt je precej napredoval in leta 1945 je bilo izbrano letalo, ki ga je bilo treba predelati v prototip. Načrt ni bil nikoli izveden, ker je imel prednost razvoj T 18B. == Uporabniki == ; {{SWE}} * Švedske zračne sile == Preživeli == [[Slika:Saab_B18B_18172_D_red_(8292047964).jpg|desno|sličica|Saab B 18B na ogled v Muzeju švedskih letalskih sil]] Do danes je ohranjen le en primerek Saaba 18: B 18B z oznako ''Red David''. Je del zbirke ''Flygvapenmuseum'', švedskega muzeja letalskih sil blizu Linköpinga na Švedskem. Kot eno od osmih letal, izgubljenih v snežni nevihti leta 1946, so ga leta 1979 našli in restavrirali. <ref>Braunstein, Christian: ''Svenska Flygvapnets förband och skolor under 1900-talet''. {{V jeziku|sv}} Christina von Arbin, 2005. p. 96. {{ISBN|91-971584-8-8}}</ref> Domneva se, da je preživelo še eno letalo. Eno letalo iz iste skupine, ki se je izgubilo v zgoraj omenjenem snežnem metežu, ni bilo nikoli najdeno. Zaradi novih zračnih fotografij, ki so jih objavili švedski vremenski in podnebni raziskovalci se je pojavila nova teorija o tem, kje je strmoglavilo. Letalo je imelo kodo ''Red Niklas'' in po teoriji bi moralo biti dobro ohranjeno, če leži na domnevnem mestu strmoglavljenja. Švedske zračne sile so pokazale zanimanje za zadevo, ker treh članov posadke letala niso nikoli ne našli n pokopali. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.svt.se/nyheter/lokalt/vasternorrland/har-ligger-rod-niklas-barkman-saker-pa-sin-sak|title="Här ligger Röd Niklas!" – Barkman är säker nu|work=SVT Nyheter|date=December 2017|last=Lindblom|first=Hans}}</ref> == Specifikacije (B 18B) == {{Aircraft specs|ref=<ref name="saab 18 manual">Fpl 18 fastställd 1949 Accessed 2018-08-07.</ref>|prime units?=met|genhide=|crew=3: pilot/navigator, radio operater/strelec, izvidnik|capacity=|length m=13.23|length ft=|length in=|length note=|span m=17.4|span ft=|span in=|span note=|height m=4.35|height ft=|height in=|height note=|wing area sqm=43.75|wing area sqft=|wing area note=|aspect ratio=|airfoil=|empty weight kg=6093|empty weight lb=|empty weight note=|gross weight kg=|gross weight lb=|gross weight note=|max takeoff weight kg=8793|max takeoff weight lb=|max takeoff weight note=|fuel capacity={{convert|1700|L}}|more general=|eng1 number=2|eng1 name=[[Volvo Aero|SFA]] [[Daimler-Benz DB 605|DB-605]]B|eng1 type=batni motor|eng1 kw=|eng1 hp=1475|eng1 note=(1700 with modifications)|power original=|more power=|prop blade number=3|prop name=VDM-33 (nemški propeler, narejen na Švedskem)|prop dia m=|prop dia ft=|prop dia in=|prop dia note=|perfhide=|max speed kmh=575-590|max speed mph=|max speed kts=|max speed note=odvisno od višine|max speed mach=|cruise speed kmh=550|cruise speed mph=|cruise speed kts=|cruise speed note=|stall speed kmh=80|stall speed mph=|stall speed kts=|stall speed note=|minimum control speed kmh=|minimum control speed mph=|minimum control speed kts=|minimum control speed note=|range km=2600|range miles=|range nmi=|range note=|combat range km=|combat range miles=|combat range nmi=|combat range note=|ferry range km=|ferry range miles=|ferry range nmi=|ferry range note=|endurance=|ceiling m=9800|ceiling ft=|ceiling note=|g limits=|roll rate=|glide ratio=|climb rate ms=|climb rate ftmin=|climb rate note=|time to altitude=|lift to drag=|wing loading kg/m2=|wing loading lb/sqft=|wing loading note=|disk loading kg/m2=|disk loading lb/sqft=|disk loading note=|fuel consumption kg/km=|fuel consumption lb/mi=|power/mass=|thrust/weight=|more performance=|guns=<br>1 × 13.2 mm fiksen [[Automatkanon m/39|akan m/39A]] naprej usmerjen mitraljez s 300 naboji<br>1 × 13.2 mm premičen akan m/39 obrambni mitraljez s 300 naboji<br>''Zgodnji B 18B so imeli dodaten 13.2 mm mitraljez,a je bil ta kmalu odstranjen. *'''Oborožitev:'''<br>Uradno: do 1400 kg bomb ali do 1500 kg bomb in raket <!-- :Its biggest loadout was 2 × 600 kg bombs and 12 × rockets simultaneously. -->|bombs=<!-- <br>''Bomb bay:'' ≈1228 kg max :*10 × 50 kg minbomb m/37 medium-capacity/general-purpose bombs :*10 × 50 kg sprängbomb m/42 fragmentation bombs :*10 × 50 kg Lysbomb m/32 flare bombs :*10 × 50 kg Bombkapsel m/43 cluster bombs (holds 2 × 12 kg sprängbomb m/39G fragmentation bombs & 1 × 12 kg sprängbomb m/37 fragmentation bomb or 3 × 6 kg brandbomb m/39 incendiary bombs) :*10 × 50 kg Övningsbomb m/40 practise bombs :*10 × 8 kg övningsbomb m/40 practise bombs (addon mountings needed) :*3 × 250 kg minbomb m/37 medium-capacity/general-purpose bomb (central fuze with bent fins) :*3 × 250 kg minbomb m/40 medium-capacity/general-purpose bomb (central fuze with straight fins) :*3 × 250 kg minbomb m/50 medium-capacity/general-purpose bomb (nose & central fuze with straight fins) :*2 × 500 kg minbomb m/41 medium-capacity/general-purpose bomb (2 central fuzes with straight fins) :*2 × 600 kg minbomb m/50 medium-capacity/general-purpose bomb (nose fuze & 2 central fuzes with straight fins) :''Inner wings:'' ≈472 kg max :*8 × 50 kg minbomb m/37 medium-capacity/general-purpose bombs :*8 × 50 kg sprängbomb m/42 fragmentation bombs :*8 × 50 kg Brandbomb m/42 [[incendiary bomb]]s :*8 × 50 kg Lysbomb m/32 flare bombs :*8 × 50 kg Bombkapsel m/43 cluster bombs (holds 2 × 12 kg sprängbomb m/39G fragmentation bombs & 1 × 12 kg sprängbomb m/37 fragmentation bomb or 3 × 6 kg brandbomb m/39 incendiary bombs) :*8 × 50 kg Övningsbomb m/40 practise bombs :*8 × 8 kg övningsbomb m/40 practise bombs (addon mountings needed) -->|rockets=<!-- <br>''Outer wings:'' ≈299 kg max :*8 × 8 cm pansarraket m/46 AP-rocket ([[RP-3]] rocket with Shot, 25 lb., "AP" Mk II head) :*8 × 15 cm sprängraket m/46 HE-rocket ([[RP-3]] rocket with Shell, H.E. 60 lb., "SAP" No. 2 Mk Ihead) :*8 × 14,5 cm pansarsprängraket m/49A & B [[HEAT]]-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 14,5 cm HEAT head) :*8 × 15 cm sprängraket m/51A & B HE-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 15 cm HE head) :''Belly:'' ≈240 kg :*4 × 8 cm pansarraket m/46 AP-rocket ([[RP-3]] rocket with Shot, 25 lb., "AP" Mk II head) :*4 × 15 cm sprängraket m/46 HE-rocket ([[RP-3]] rocket with Shell, H.E. 60 lb., "SAP" No. 2 Mk Ihead) :*4 × 14,5 cm pansarsprängraket m/49A & B [[HEAT]]-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 14,5 cm HEAT head) :*4 × 15 cm sprängraket m/51A & B HE-rocket (Bofors 10.3 cm rocket with 15 cm HE head) :*2 × 18 cm halvpansarraket m/49A & B APHE-rocket (Bofors 18 cm rocket with 18 cm APHE head. At the start used primarily against ships but in the end against basically everything else.) -->|missiles=|avionics=}} === Galerija oborožitve === <gallery mode="nolines" widths="300px" heights="345px"> Slika:Saab_B_18_bombgafflar.png|alt=Bomb bay with 500 kg bombs (+ bomb forks)| Bombni prostor s 500 kg bombami (+ bombne vilice) Slika:Saab_B_18_250_kg_bomber.png|alt=Bomb bay with 250 kg bombs| Bombni prostor z 250 kg bombami Slika:Saab_B_18_50_kg_bomber.png|alt=Bomb bay with 50 kg bombs| Bombni prostor s 50 kg bombami Slika:Saab_B_18_50_kg_bomber_vingar.png|alt=Wings with 50 kg bombs| Krila s 50 kg bombami </gallery><gallery mode="nolines" widths="300px" heights="345px"> Slika:Saab_18_rockets_english.png|alt=The rocket ramps of the B 18B. (The T 18B used the same wing ramps)| Raketne rampe letala B 18B. (T 18B je uporabljal enake rampe kril) Slika:Saab_18_signalistkanon.jpg|alt=The signalist's akan m/39A autocannon. The magazine moves up as the gun shots to feed properly| Signalistov avtomatski top akan m/39A. Nabojnik se med streljanjem premika navzgor, da se pravilno napolni. Slika:Saab_B_18_signalist_akan.png|alt=The observer's 13.2 mm akan m/39 on B 18A and early B 18B| Opazovalčev 13,2 mm akan m/39 na B 18A in zgodnjem B 18B Slika:Saab_T_18B_kanon.png|alt=T 18B with the 57 mm akan m/47| T 18B z 57 mm akan m/47 </gallery>{{Aircontent||related=|similar aircraft=*[[Douglas A-20 Havoc]] *[[de Havilland Mosquito]] *[[Dornier Do 17]] *[[Messerschmitt Bf 110]] *[[Mitsubishi G3M]] *[[Petljakov Pe-2]]|lists=|see also=}} == Sklici == <references /> == Viri == * {{Navedi revijo|last=Berns|first=Lennart|date=April–July 1982|title=Destination: Disaster|magazine=[[Air Enthusiast]]|issue=18|pages=54–60|issn=0143-5450}} * Donald, David, ed. ''The Complete Encyclopedia of World Aircraft''. London: Orbis, 1997. {{ISBN|0-7607-0592-5}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/0-7607-0592-5|<bdi>0-7607-0592-5</bdi>]]. * Eliasson, Gunnar. ''Advanced Public Procurement as Industrial Policy: The Aircraft Industry as a Technical University''. Springer, 2010. {{ISBN|1-4419-5848-7}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-4419-5848-7|<bdi>1-4419-5848-7</bdi>]]. * Frawley, Gerard and Jim Thorn. ''International Directory of Military Aircraft, 1996/97''. Motorbooks International, 1996. {{ISBN|1-875671-20-X}}[[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-875671-20-X|<bdi>1-875671-20-X</bdi>]]. * Kopenhagen, W. (ed.) ''Das große Flugzeug-Typenbuch.'' Stuttgart: Transpress. 1987, {{ISBN|3-344-00162-0}}. == Zunanje povezave == * [http://www.ejection-history.org.uk/project/Sweden/Sweden.htm "Švedska, 1936–1996"] . ''ejection-history.org'' * [https://web.archive.org/web/20100529082523/http://www.avrosys.nu/aircraft/Bomb/158B18.htm "B 18 - Saab 18 (1944–1959)"] * [https://www.youtube.com/watch?v=y0Ul3OTbXOc Posnetek] vzleta in leta letala Saab 18, YouTube kanal Muzeja švedskih letalskih sil [[Kategorija:Letala Saab]] najcgvipyw6gyq5ubgps0fkg5u36d7y 0 602577 6675451 2026-05-13T19:04:05Z Romanm 13 preusmeritev na [[Ivan Đurić]] 6675451 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ivan Đurić]] lv2u9ipvnz9zjzv4e9u7a10080lzct3 14 602578 6675452 2026-05-13T19:07:25Z Janezdrilc 3152 N 6675452 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Češki plemiči]] [[Kategorija:Kraljice soproge]] j6dipsngundmc0qtex2n4mf89ugzypk 0 602579 6675455 2026-05-13T19:08:32Z Romanm 13 preusmeritev na [[Katarina Jagelo]] 6675455 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Katarina Jagelo]] 8my9qdj3dg6cwb293ox2srjqmeonqd2 0 602580 6675460 2026-05-13T19:14:54Z Romanm 13 preusmeritev na [[Sanstefanski mir]] 6675460 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sanstefanski mir]] arhq96lqylf4wgwe77xzpis851cyo3c 0 602581 6675462 2026-05-13T19:21:38Z Romanm 13 preusmeritev na [[Josquin des Prez]] 6675462 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Josquin des Prez]] ifvwdqpz7pc31vd7je50hk2pj7ldw7y 0 602582 6675465 2026-05-13T19:24:07Z Romanm 13 preusmeritev na [[Josquin des Prez]] 6675465 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Josquin des Prez]] ifvwdqpz7pc31vd7je50hk2pj7ldw7y 0 602583 6675466 2026-05-13T19:25:06Z Romanm 13 preusmeritev na [[Josquin des Prez]] 6675466 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Josquin des Prez]] ifvwdqpz7pc31vd7je50hk2pj7ldw7y 0 602584 6675532 2026-05-14T06:42:01Z Sporti 5955 n 6675532 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Sekleriji | image = | date = julij–avgust | region = [[Seklerska dežela]] | localnames = Turul Ciclist al Ținutului Secuiesc {{in lang|ro}}<br>Székelyföld Kerékpáros Körverseny {{in lang|hu}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = {{start date|2007}} | number = 19 | last = | firstwinner = {{Flagathlete|[[Zoltán Remák]]|SVK}} | mostwins = {{flagathlete|[[Vitalij Popkov]]|UKR}} ''(2 zmagi)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Dominik Neuman]]|CZE}} }} '''Dirka po Sekleriji''' ({{lang-ro|Turul Ciclist al Ținutului Secuiesc}}, {{lang-hu|Székelyföld Kerékpáros Körverseny}}) je vsakoletna [[poletje|poletna]] [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Seklerska dežela|Seklerski deželi oz. Sekleriji]] v [[Romunija|Romuniji]]. Ustanovitelja dirke [[Carol-Eduard Novak]] in [[Róbert Ráduly]] sta jo prvič organizirala leta 2006 kot območno tekmovanje, od leta 2008 je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2.<ref>{{cite web |title=Tour of Szeklerland - HISTORY |url=https://tourofszeklerland.ro/en/home-en/ |website=Tour of Szeklerland.ro |access-date=16 August 2024}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Vitalij Popkov]] z dvema zmagama. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2008||{{ikonazastave|SVK}} [[Zoltán Remák]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[Péter Kusztor]] || {{ikonazastave|HUN}} [[Rida Cador]] |- |2008||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Hebík]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[Gergely Ivanics]] || {{ikonazastave|BUL}} [[Svetoslav Tčanliev]] |- |2009||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[István Cziráki]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Aurélien Passeron]] |- |2010||{{ikonazastave|BGR}} [[Evgeni Gerganov]]|| {{ikonazastave|COL}} [[Walter Pedraza]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Rizzi]] |- |2011||{{ikonazastave|DEU}} [[Florian Bissinger]]|| {{ikonazastave|GRE}} [[Ioannis Tamouridis]] || {{ikonazastave|BUL}} [[Martin Grašev]] |- |2012||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Anatolij Pahtusov]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Marin]] |- |2013||{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Georgiev (kolesar)|Georgi Georgiev]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]||{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Évrard]] |- |2014||{{ikonazastave|BGR}} [[Stefan Hristov]]||{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Petrov]]||{{ikonazastave|MDA}} [[Oleg Berdos]] |- |2015||{{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Fankhauser]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Oleg Zemlyakov]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]] |- |2016||{{ikonazastave|RUS}} [[Kiril Pozdnjakov]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Šušemoin]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |- |2017||{{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Bosman]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Christian Mager]]||{{ikonazastave|MDA}} [[Nicolae Tanovitchii]] |- |2018||{{ikonazastave|MDA}} [[Nicolae Tanovitchii]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Prevar]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Andrij Brataščuk]] |- |2019||{{ikonazastave|DEU}} [[Jonas Rapp]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Totò]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Dominik Hrinkow]] |- |2020||{{ikonazastave|POL}} [[Jakub Kaczmarek]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]]||{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Aniołkowski]] |- |2021||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Daniel Auer]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Guardini]] |- |2022||{{ikonazastave|POL}} [[Szymon Rekita]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Emil Dima]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]] |- |2023||{{ikonazastave|AUT}} [[Martin Messner]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Torbjørn Andre Røed]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Cristian Raileanu]] |- |2024||{{ikonazastave|}} [[Lev Gonov]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Kukrle]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Matthias Schwarzbacher]] |- |2025||{{ikonazastave|CZE}} [[Dominik Neuman]]||{{ikonazastave|GRC}} [[Nikiforos Arvanitou]]||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve v Romuniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2007]] 2jvq3wdw2lqtdaovxijnfq7aop1b4ut 6675538 6675532 2026-05-14T06:45:43Z Sporti 5955 /* Zmagovalci */ pp 6675538 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Sekleriji | image = | date = julij–avgust | region = [[Seklerska dežela]] | localnames = Turul Ciclist al Ținutului Secuiesc {{in lang|ro}}<br>Székelyföld Kerékpáros Körverseny {{in lang|hu}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = {{start date|2007}} | number = 19 | last = | firstwinner = {{Flagathlete|[[Zoltán Remák]]|SVK}} | mostwins = {{flagathlete|[[Vitalij Popkov]]|UKR}} ''(2 zmagi)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Dominik Neuman]]|CZE}} }} '''Dirka po Sekleriji''' ({{lang-ro|Turul Ciclist al Ținutului Secuiesc}}, {{lang-hu|Székelyföld Kerékpáros Körverseny}}) je vsakoletna [[poletje|poletna]] [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Seklerska dežela|Seklerski deželi oz. Sekleriji]] v [[Romunija|Romuniji]]. Ustanovitelja dirke [[Carol-Eduard Novak]] in [[Róbert Ráduly]] sta jo prvič organizirala leta 2006 kot območno tekmovanje, od leta 2008 je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2.<ref>{{cite web |title=Tour of Szeklerland - HISTORY |url=https://tourofszeklerland.ro/en/home-en/ |website=Tour of Szeklerland.ro |access-date=16 August 2024}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Vitalij Popkov]] z dvema zmagama. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2008||{{ikonazastave|SVK}} [[Zoltán Remák]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[Péter Kusztor]] || {{ikonazastave|HUN}} [[Rida Cador]] |- |2008||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Hebík]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[Gergely Ivanics]] || {{ikonazastave|BUL}} [[Svetoslav Tčanliev]] |- |2009||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[István Cziráki]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Aurélien Passeron]] |- |2010||{{ikonazastave|BGR}} [[Evgeni Gerganov]]|| {{ikonazastave|COL}} [[Walter Pedraza]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Rizzi]] |- |2011||{{ikonazastave|DEU}} [[Florian Bissinger]]|| {{ikonazastave|GRE}} [[Ioannis Tamouridis]] || {{ikonazastave|BUL}} [[Martin Grašev]] |- |2012||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Anatolij Pahtusov]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Marin]] |- |2013||{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Georgiev (kolesar)|Georgi Georgiev]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]||{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Évrard]] |- |2014||{{ikonazastave|BGR}} [[Stefan Hristov]]||{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Petrov]]||{{ikonazastave|MDA}} [[Oleg Berdos]] |- |2015||{{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Fankhauser]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Oleg Zemljakov]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]] |- |2016||{{ikonazastave|RUS}} [[Kiril Pozdnjakov]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Šušemoin]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |- |2017||{{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Bosman]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Christian Mager]]||{{ikonazastave|MDA}} [[Nicolae Tanovitchii]] |- |2018||{{ikonazastave|MDA}} [[Nicolae Tanovitchii]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Prevar]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Andrij Brataščuk]] |- |2019||{{ikonazastave|DEU}} [[Jonas Rapp]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Totò]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Dominik Hrinkow]] |- |2020||{{ikonazastave|POL}} [[Jakub Kaczmarek]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]]||{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Aniołkowski]] |- |2021||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Daniel Auer]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Guardini]] |- |2022||{{ikonazastave|POL}} [[Szymon Rekita]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Emil Dima]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]] |- |2023||{{ikonazastave|AUT}} [[Martin Messner]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Torbjørn Andre Røed]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Cristian Raileanu]] |- |2024||{{ikonazastave|}} [[Lev Gonov]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Kukrle]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Matthias Schwarzbacher]] |- |2025||{{ikonazastave|CZE}} [[Dominik Neuman]]||{{ikonazastave|GRC}} [[Nikiforos Arvanitou]]||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve v Romuniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2007]] gb74a3653kkj6b19m0m3o2cbkxl6k15 6675608 6675538 2026-05-14T10:38:28Z Sporti 5955 /* Zmagovalci */ pp 6675608 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Sekleriji | image = | date = julij–avgust | region = [[Seklerska dežela]] | localnames = Turul Ciclist al Ținutului Secuiesc {{in lang|ro}}<br>Székelyföld Kerékpáros Körverseny {{in lang|hu}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = {{start date|2007}} | number = 19 | last = | firstwinner = {{Flagathlete|[[Zoltán Remák]]|SVK}} | mostwins = {{flagathlete|[[Vitalij Popkov]]|UKR}} ''(2 zmagi)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Dominik Neuman]]|CZE}} }} '''Dirka po Sekleriji''' ({{lang-ro|Turul Ciclist al Ținutului Secuiesc}}, {{lang-hu|Székelyföld Kerékpáros Körverseny}}) je vsakoletna [[poletje|poletna]] [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Seklerska dežela|Seklerski deželi oz. Sekleriji]] v [[Romunija|Romuniji]]. Ustanovitelja dirke [[Carol-Eduard Novak]] in [[Róbert Ráduly]] sta jo prvič organizirala leta 2006 kot območno tekmovanje, od leta 2008 je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2.<ref>{{cite web |title=Tour of Szeklerland - HISTORY |url=https://tourofszeklerland.ro/en/home-en/ |website=Tour of Szeklerland.ro |access-date=16 August 2024}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Vitalij Popkov]] z dvema zmagama. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |2007||{{ikonazastave|SVK}} [[Zoltán Remák]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[Péter Kusztor]] || {{ikonazastave|HUN}} [[Rida Cador]] |- |2008||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Hebík]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[Gergely Ivanics]] || {{ikonazastave|BUL}} [[Svetoslav Tčanliev]] |- |2009||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]|| {{ikonazastave|HUN}} [[István Cziráki]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Aurélien Passeron]] |- |2010||{{ikonazastave|BGR}} [[Evgeni Gerganov]]|| {{ikonazastave|COL}} [[Walter Pedraza]] || {{ikonazastave|ITA}} [[Bruno Rizzi]] |- |2011||{{ikonazastave|DEU}} [[Florian Bissinger]]|| {{ikonazastave|GRE}} [[Ioannis Tamouridis]] || {{ikonazastave|BUL}} [[Martin Grašev]] |- |2012||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Anatolij Pahtusov]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Marin]] |- |2013||{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Georgiev (kolesar)|Georgi Georgiev]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Popkov]]||{{ikonazastave|BEL}} [[Laurent Évrard]] |- |2014||{{ikonazastave|BGR}} [[Stefan Hristov]]||{{ikonazastave|BGR}} [[Georgi Petrov]]||{{ikonazastave|MDA}} [[Oleg Berdos]] |- |2015||{{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Fankhauser]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Oleg Zemljakov]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]] |- |2016||{{ikonazastave|RUS}} [[Kiril Pozdnjakov]]||{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Šušemoin]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matej Mugerli]] |- |2017||{{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Bosman]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Christian Mager]]||{{ikonazastave|MDA}} [[Nicolae Tanovitchii]] |- |2018||{{ikonazastave|MDA}} [[Nicolae Tanovitchii]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Prevar]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Andrij Brataščuk]] |- |2019||{{ikonazastave|DEU}} [[Jonas Rapp]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Totò]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Dominik Hrinkow]] |- |2020||{{ikonazastave|POL}} [[Jakub Kaczmarek]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Serghei Țvetcov]]||{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Aniołkowski]] |- |2021||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Daniel Auer]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Guardini]] |- |2022||{{ikonazastave|POL}} [[Szymon Rekita]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Emil Dima]]||{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]] |- |2023||{{ikonazastave|AUT}} [[Martin Messner]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Torbjørn Andre Røed]]||{{ikonazastave|ROU}} [[Cristian Raileanu]] |- |2024||{{ikonazastave|}} [[Lev Gonov]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michael Kukrle]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Matthias Schwarzbacher]] |- |2025||{{ikonazastave|CZE}} [[Dominik Neuman]]||{{ikonazastave|GRC}} [[Nikiforos Arvanitou]]||{{ikonazastave|POL}} [[Alan Banaszek]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve v Romuniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2007]] algyzitn676zurj4nj8zqr7orl9g3k7 0 602585 6675533 2026-05-14T06:42:56Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Dirka po Sekleriji]] 6675533 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dirka po Sekleriji]] 76sycgw7zllr9sodqf3nadzlp3txx92 0 602586 6675534 2026-05-14T06:43:02Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Dirka po Sekleriji]] 6675534 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dirka po Sekleriji]] 76sycgw7zllr9sodqf3nadzlp3txx92 0 602587 6675535 2026-05-14T06:43:05Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Dirka po Sekleriji]] 6675535 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dirka po Sekleriji]] 76sycgw7zllr9sodqf3nadzlp3txx92 1 602588 6675536 2026-05-14T06:43:54Z Sporti 5955 CEE 6675536 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026|uporabnik=Sporti|tema=Šport|država=Romunija in Moldavija}} 7dkmgjddmgpgvmlc3huknk7o48zsq6w 14 602589 6675539 2026-05-14T06:51:10Z Romanm 13 nova stran z vsebino: »{{ktgr|[[društvo|društvih]] s sedežem na [[Poljska|Poljskem]]}} [[Kategorija:Društva po državah]] [[Kategorija:Ustanove na Poljskem|Poljska]]« 6675539 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[društvo|društvih]] s sedežem na [[Poljska|Poljskem]]}} [[Kategorija:Društva po državah]] [[Kategorija:Ustanove na Poljskem|Poljska]] ibak5yuzv90rcv1fydqz3ac023pjbun 3 602590 6675549 2026-05-14T07:31:32Z Yerpo 8417 ! 6675549 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:31, 14. maj 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} tclftsbom4xo3q5qbia15xuhwx4w7z6 3 602591 6675551 2026-05-14T07:33:07Z Yerpo 8417 ! 6675551 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:33, 14. maj 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} 5rlf7g2ix6hvf0z74bdt2x9ve7uvuyg 0 602595 6675577 2026-05-14T09:34:20Z Octopus 13285 uvod 6675577 wikitext text/x-wiki '''Stari observatorij Univerze v Tartuju''' ali '''Stari tartujski observatorij''' ([[Estonščina|estonsko]]: Tartu Tähetorn) je [[Observatorij|astronomski observatorij]] v [[Tartu]]ju v [[Estonija|Estoniji]]. Observatorij je bil aktiven od leta 1810 do 1964. Stavba je zdaj muzej v sklopu muzejev Univerze v Tartuju. Kot prva merilna točka [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]] je observatorij uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Mednarodna astronomska zveza ga je zaradi njegovega zgodovinskega pomena razglasila za izjemno astronomsko dediščino.<ref>[https://web.astronomicalheritage.net/show-entity?identity=109&idsubentity=1 Tartu Observatory, Estonia] as part of [https://web.astronomicalheritage.net/heritage/outstanding-astronomical-heritage IAU Outstanding Astronomical Heritage] at Portal to the Heritage of Astronomy</ref> V Estoniji je registriran kot nacionalni kulturni spomenik Estonije.<ref>[https://register.muinas.ee/public.php?menuID=monument&action=view&id=6889 Kultuurimälestiste register No. 6889]</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Estoniji]] [[Kategorija:Astronomski observatoriji]] fpjd41w9mxppbeg32baeosg5udzjjmt 6675582 6675577 2026-05-14T09:43:14Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Univerza v Tartuju]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6675582 wikitext text/x-wiki '''Stari observatorij Univerze v Tartuju''' ali '''Stari tartujski observatorij''' ([[Estonščina|estonsko]]: Tartu Tähetorn) je [[Observatorij|astronomski observatorij]] v [[Tartu]]ju v [[Estonija|Estoniji]]. Observatorij je bil aktiven od leta 1810 do 1964. Stavba je zdaj muzej v sklopu muzejev Univerze v Tartuju. Kot prva merilna točka [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]] je observatorij uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Mednarodna astronomska zveza ga je zaradi njegovega zgodovinskega pomena razglasila za izjemno astronomsko dediščino.<ref>[https://web.astronomicalheritage.net/show-entity?identity=109&idsubentity=1 Tartu Observatory, Estonia] as part of [https://web.astronomicalheritage.net/heritage/outstanding-astronomical-heritage IAU Outstanding Astronomical Heritage] at Portal to the Heritage of Astronomy</ref> V Estoniji je registriran kot nacionalni kulturni spomenik Estonije.<ref>[https://register.muinas.ee/public.php?menuID=monument&action=view&id=6889 Kultuurimälestiste register No. 6889]</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Estoniji]] [[Kategorija:Astronomski observatoriji]] [[Kategorija:Univerza v Tartuju]] 1v5n242o4ylkfr34sch1rkenmjk1mbi 6675583 6675582 2026-05-14T09:43:18Z Octopus 13285 slika 6675583 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tartu asv2022-04 img06 Old Observatory.jpg|thumbnail|Stari Tartujski observatorij]] [[Slika:Tartu Tähetorn veebrauaris 2012.JPG|thumb|]] [[Slika:Teadusfoto 2015 - 04.jpg|thumb|Fraunhoferjev refraktor]] '''Stari observatorij Univerze v Tartuju''' ali '''Stari Tartujski observatorij''' ([[Estonščina|estonsko]]: Tartu Tähetorn) je [[Observatorij|astronomski observatorij]] v [[Tartu]]ju v [[Estonija|Estoniji]]. Observatorij je bil aktiven od leta 1810 do 1964. Stavba je zdaj muzej v sklopu muzejev Univerze v Tartuju. Kot prva merilna točka [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]] je observatorij uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Mednarodna astronomska zveza ga je zaradi njegovega zgodovinskega pomena razglasila za izjemno astronomsko dediščino.<ref>[https://web.astronomicalheritage.net/show-entity?identity=109&idsubentity=1 Tartu Observatory, Estonia] as part of [https://web.astronomicalheritage.net/heritage/outstanding-astronomical-heritage IAU Outstanding Astronomical Heritage] at Portal to the Heritage of Astronomy</ref> V Estoniji je registriran kot nacionalni kulturni spomenik Estonije.<ref>[https://register.muinas.ee/public.php?menuID=monument&action=view&id=6889 Kultuurimälestiste register No. 6889]</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Estoniji]] [[Kategorija:Astronomski observatoriji]] [[Kategorija:Univerza v Tartuju]] 4z3ip6j4sfoj44no8td37hc56ab48td 6675614 6675583 2026-05-14T10:50:49Z Octopus 13285 /* Sklici */ Zgodovina 6675614 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tartu asv2022-04 img06 Old Observatory.jpg|thumbnail|Stari Tartujski observatorij]] [[Slika:Tartu Tähetorn veebrauaris 2012.JPG|thumb|]] [[Slika:Teadusfoto 2015 - 04.jpg|thumb|Fraunhoferjev refraktor]] '''Stari observatorij Univerze v Tartuju''' ali '''Stari Tartujski observatorij''' ([[Estonščina|estonsko]]: Tartu Tähetorn) je [[Observatorij|astronomski observatorij]] v [[Tartu]]ju v [[Estonija|Estoniji]]. Observatorij je bil aktiven od leta 1810 do 1964. Stavba je zdaj muzej v sklopu muzejev Univerze v Tartuju. Kot prva merilna točka [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]] je observatorij uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Mednarodna astronomska zveza ga je zaradi njegovega zgodovinskega pomena razglasila za izjemno astronomsko dediščino.<ref>[https://web.astronomicalheritage.net/show-entity?identity=109&idsubentity=1 Tartu Observatory, Estonia] as part of [https://web.astronomicalheritage.net/heritage/outstanding-astronomical-heritage IAU Outstanding Astronomical Heritage] at Portal to the Heritage of Astronomy</ref> V Estoniji je registriran kot nacionalni kulturni spomenik Estonije.<ref>[https://register.muinas.ee/public.php?menuID=monument&action=view&id=6889 Kultuurimälestiste register No. 6889]</ref> ==Zgodovina== Gradnja observatorija se je začela leta 1808. Dokončana je bila leta 1810, postavitev potrebnih instrumentov pa je trajala še nekaj let. Zadnji med njimi je bil Fraunhoferjev refraktor, takrat največji refraktorski teleskop na svetu, postavljen leta 1824.<ref name="history">{{Cite web |url=http://www.tahetorn.ut.ee/en/content/history-old-observatory |title=The History of the Old Observatory |access-date=4 January 2016 |archive-date=20 December 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220081829/http://www.tahetorn.ut.ee/en/content/history-old-observatory |url-status=dead }}</ref> Imenovali so ga ''"prvi sodobni, akromatski, refraktorski teleskop"''.<ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/1967AmJPh..35..344W Fraunhofer and the Great Dorpat Refractor, Waaland, J. Robert, American Journal of Physics, Volume 35, Issue 4, str. 344–350 (1967)]</ref> Od leta 1813 je v observatoriju delel delal [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], od leta 1820 kot profesor in direktor observatorija. Preučeval je [[Dvojna zvezda|dvojne zvezde]] in bil prvi, ki je izmeril natančno razdaljo do zvezde [[Vega (zvezda)|Vega]]. Von Struve je sprožil tudi postavitev [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]], 2821,9 km dolge verige [[Triangulacijska točka|triangulacijskih točk]], ki se razteza od Hammerfesta na severu [[Norveška|Norveške]] do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu [[Ukrajina|Ukrajine]]. Njegov namen je bil natančno izračunati velikost [[Zemlja|Zemlje]]. Von Struve je pomagal organizirati gradnjo [[Observatorij Pulkovo|observatorija Pulkovo]]. Ko je bil observatorij leta 1839 odprt, je postal njegov direktor. Za direktorja Tartujskega observatorija je bil leta 1840 imenovan [[Johann Heinrich von Mädler]], znan kot ustvarjalec prvega natančnega zemljevida Lune. Von Mädler je populariziral astronomijo in napisal knjigo ''Populäre Astronomie'' (''Priljubljena astronomija'').<ref>[http://www.britannica.com/biography/Johann-Heinrich-von-Madler Johann Heinrich von Mädler] Encyclopædia Britannica</ref> Na položaju direktorja sta mu sledila Thomas Clausen in nato Peter Carl Ludwig Schwarz. Grigorij Levicki (direktor 1894–1907) je uvedel področje [[Seizmologija|seizmologije]], Konstantin Pokrovski (direktor 1907–1917) pa je iskal možnost postavitve nove stavbe observatorija zunaj mesta.<ref name="history" /> Prvi estonski vodja observatorija je bil [[Taavet Rootsmäe]] (direktor 1919–1948). Tam je takrat delal tudi [[Ernst Julius Öpik]], slavni estonski astronom in astrofizik. Öpik je ocenil oddaljenost [[Andromedina galaksija|Andromedine galaksije]], ustvaril metodo za štetje meteoritov in postavil teorijo o izvoru kometov v [[Osončje|Osončju]]. Izvor se danes v njegovo čast imenuje [[Oortov oblak|Öpik-Oortov oblak]]. Po okupaciji Estonije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Öpik pobegnil v tujino in nadaljeval svoje delo v observatoriju Armagh na [[Irska|Irskem]]. Leta 1946 se je lastništvo observatorija preneslo z Univerze v Tartuju na Estonsko akademijo znanosti. V Tõravereju je bil zgrajen večji observatorij, dokončan leta 1964, in večina dejavnosti Tartujskega observatorija se je prenesla na novo lokacijo. Stari observatorij je ostal predvsem pisarniški prostor. Kot javni observatorij ga še vedno lahko uporablja le društvo amaterskih astronomov (Tartu Tähetorni Astronoomiaring). Ker observatorij stoji na najvišji točki v mestu, je bila 24. februarja 1989 na vrhu opazovalnega stolpa prvič javno dvignjena estonska zastava. Prvo [[internet]]no povezavo v mestu je leta 1992 v observatoriju vzpostavila mreža EENet (Estonsko izobraževalno in raziskovalno omrežje).<ref name="ebook">{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121218082523/http://www.ajaloomuuseum.ut.ee/vvebook/pages/3_3.html|title=Tartu Tähetorn - Rebuilding}}</ref><ref>[http://hdl.handle.net/10062/48409 Tartu. Eesti Vabariigi aastapäeva tähistamine Tartus Toomemäel tähetorni juures 24. veebruaril 1989. a.], Nilson, Ants, 1989-02-24, 6 photos, University of Tartu Library, photo collection.</ref> Zgradba observatorija je bila leta 1996 vrnjena Univerzi v Tartuju. V letih 2009–2010 je bila obnovljena in zdaj služi kot muzej.<ref name="history" /> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Estoniji]] [[Kategorija:Astronomski observatoriji]] [[Kategorija:Univerza v Tartuju]] 9plmv5faogugki231ujh9w6e0mrmxky 6675617 6675614 2026-05-14T10:56:55Z Octopus 13285 /* Sklici */ galerija 6675617 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tartu asv2022-04 img06 Old Observatory.jpg|thumbnail|Stari Tartujski observatorij]] [[Slika:Tartu Tähetorn veebrauaris 2012.JPG|thumb|]] [[Slika:Teadusfoto 2015 - 04.jpg|thumb|Fraunhoferjev refraktor]] '''Stari observatorij Univerze v Tartuju''' ali '''Stari Tartujski observatorij''' ([[Estonščina|estonsko]]: Tartu Tähetorn) je [[Observatorij|astronomski observatorij]] v [[Tartu]]ju v [[Estonija|Estoniji]]. Observatorij je bil aktiven od leta 1810 do 1964. Stavba je zdaj muzej v sklopu muzejev Univerze v Tartuju. Kot prva merilna točka [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]] je observatorij uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Mednarodna astronomska zveza ga je zaradi njegovega zgodovinskega pomena razglasila za izjemno astronomsko dediščino.<ref>[https://web.astronomicalheritage.net/show-entity?identity=109&idsubentity=1 Tartu Observatory, Estonia] as part of [https://web.astronomicalheritage.net/heritage/outstanding-astronomical-heritage IAU Outstanding Astronomical Heritage] at Portal to the Heritage of Astronomy</ref> V Estoniji je registriran kot nacionalni kulturni spomenik Estonije.<ref>[https://register.muinas.ee/public.php?menuID=monument&action=view&id=6889 Kultuurimälestiste register No. 6889]</ref> ==Zgodovina== Gradnja observatorija se je začela leta 1808. Dokončana je bila leta 1810, postavitev potrebnih instrumentov pa je trajala še nekaj let. Zadnji med njimi je bil Fraunhoferjev refraktor, takrat največji refraktorski teleskop na svetu, postavljen leta 1824.<ref name="history">{{Cite web |url=http://www.tahetorn.ut.ee/en/content/history-old-observatory |title=The History of the Old Observatory |access-date=4 January 2016 |archive-date=20 December 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220081829/http://www.tahetorn.ut.ee/en/content/history-old-observatory |url-status=dead }}</ref> Imenovali so ga ''"prvi sodobni, akromatski, refraktorski teleskop"''.<ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/1967AmJPh..35..344W Fraunhofer and the Great Dorpat Refractor, Waaland, J. Robert, American Journal of Physics, Volume 35, Issue 4, str. 344–350 (1967)]</ref> Od leta 1813 je v observatoriju delel delal [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], od leta 1820 kot profesor in direktor observatorija. Preučeval je [[Dvojna zvezda|dvojne zvezde]] in bil prvi, ki je izmeril natančno razdaljo do zvezde [[Vega (zvezda)|Vega]]. Von Struve je sprožil tudi postavitev [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]], 2821,9 km dolge verige [[Triangulacijska točka|triangulacijskih točk]], ki se razteza od Hammerfesta na severu [[Norveška|Norveške]] do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu [[Ukrajina|Ukrajine]]. Njegov namen je bil natančno izračunati velikost [[Zemlja|Zemlje]]. Von Struve je pomagal organizirati gradnjo [[Observatorij Pulkovo|observatorija Pulkovo]]. Ko je bil observatorij leta 1839 odprt, je postal njegov direktor. Za direktorja Tartujskega observatorija je bil leta 1840 imenovan [[Johann Heinrich von Mädler]], znan kot ustvarjalec prvega natančnega zemljevida Lune. Von Mädler je populariziral astronomijo in napisal knjigo ''Populäre Astronomie'' (''Priljubljena astronomija'').<ref>[http://www.britannica.com/biography/Johann-Heinrich-von-Madler Johann Heinrich von Mädler] Encyclopædia Britannica</ref> Na položaju direktorja sta mu sledila Thomas Clausen in nato Peter Carl Ludwig Schwarz. Grigorij Levicki (direktor 1894–1907) je uvedel področje [[Seizmologija|seizmologije]], Konstantin Pokrovski (direktor 1907–1917) pa je iskal možnost postavitve nove stavbe observatorija zunaj mesta.<ref name="history" /> Prvi estonski vodja observatorija je bil [[Taavet Rootsmäe]] (direktor 1919–1948). Tam je takrat delal tudi [[Ernst Julius Öpik]], slavni estonski astronom in astrofizik. Öpik je ocenil oddaljenost [[Andromedina galaksija|Andromedine galaksije]], ustvaril metodo za štetje meteoritov in postavil teorijo o izvoru kometov v [[Osončje|Osončju]]. Izvor se danes v njegovo čast imenuje [[Oortov oblak|Öpik-Oortov oblak]]. Po okupaciji Estonije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Öpik pobegnil v tujino in nadaljeval svoje delo v observatoriju Armagh na [[Irska|Irskem]]. Leta 1946 se je lastništvo observatorija preneslo z Univerze v Tartuju na Estonsko akademijo znanosti. V Tõravereju je bil zgrajen večji observatorij, dokončan leta 1964, in večina dejavnosti Tartujskega observatorija se je prenesla na novo lokacijo. Stari observatorij je ostal predvsem pisarniški prostor. Kot javni observatorij ga še vedno lahko uporablja le društvo amaterskih astronomov (Tartu Tähetorni Astronoomiaring). Ker observatorij stoji na najvišji točki v mestu, je bila 24. februarja 1989 na vrhu opazovalnega stolpa prvič javno dvignjena estonska zastava. Prvo [[internet]]no povezavo v mestu je leta 1992 v observatoriju vzpostavila mreža EENet (Estonsko izobraževalno in raziskovalno omrežje).<ref name="ebook">{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121218082523/http://www.ajaloomuuseum.ut.ee/vvebook/pages/3_3.html|title=Tartu Tähetorn - Rebuilding}}</ref><ref>[http://hdl.handle.net/10062/48409 Tartu. Eesti Vabariigi aastapäeva tähistamine Tartus Toomemäel tähetorni juures 24. veebruaril 1989. a.], Nilson, Ants, 1989-02-24, 6 photos, University of Tartu Library, photo collection.</ref> Zgradba observatorija je bila leta 1996 vrnjena Univerzi v Tartuju. V letih 2009–2010 je bila obnovljena in zdaj služi kot muzej.<ref name="history" /> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Teadusfoto 2015 - 01.jpg|Janet Laidla, sedanja direktorica Starega observatorija ry Slika:Teadusfoto 2015 - 08.jpg|Predavanje o nočnem fotografiranju Slika:Ur948.jpg|Litografija iz leta 1827 Slika:Tartu tähetorn 2011.jpg|Božično okrašeni Stari observatorij leta 2010 Slika:Tartu_Tähetorn_2011_10.jpg|Park Toomemägi s Struvejevim spomenikom Slika:Tartu Tähetorn oktoobris 2012.JPG| Slika:Tartu Old Observatory.jpg| </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Estoniji]] [[Kategorija:Astronomski observatoriji]] [[Kategorija:Univerza v Tartuju]] gcdi53h9wlrh0oycwz6w0hn30iae152 6675618 6675617 2026-05-14T10:57:28Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6675618 wikitext text/x-wiki [[Slika:Tartu asv2022-04 img06 Old Observatory.jpg|thumbnail|Stari Tartujski observatorij]] [[Slika:Tartu Tähetorn veebrauaris 2012.JPG|thumb|]] [[Slika:Teadusfoto 2015 - 04.jpg|thumb|Fraunhoferjev refraktor]] '''Stari observatorij Univerze v Tartuju''' ali '''Stari Tartujski observatorij''' ([[Estonščina|estonsko]]: Tartu Tähetorn) je [[Observatorij|astronomski observatorij]] v [[Tartu]]ju v [[Estonija|Estoniji]]. Observatorij je bil aktiven od leta 1810 do 1964. Stavba je zdaj muzej v sklopu muzejev Univerze v Tartuju. Kot prva merilna točka [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]] je observatorij uvrščen na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Mednarodna astronomska zveza ga je zaradi njegovega zgodovinskega pomena razglasila za izjemno astronomsko dediščino.<ref>[https://web.astronomicalheritage.net/show-entity?identity=109&idsubentity=1 Tartu Observatory, Estonia] as part of [https://web.astronomicalheritage.net/heritage/outstanding-astronomical-heritage IAU Outstanding Astronomical Heritage] at Portal to the Heritage of Astronomy</ref> V Estoniji je registriran kot nacionalni kulturni spomenik Estonije.<ref>[https://register.muinas.ee/public.php?menuID=monument&action=view&id=6889 Kultuurimälestiste register No. 6889]</ref> ==Zgodovina== Gradnja observatorija se je začela leta 1808. Dokončana je bila leta 1810, postavitev potrebnih instrumentov pa je trajala še nekaj let. Zadnji med njimi je bil Fraunhoferjev refraktor, takrat največji refraktorski teleskop na svetu, postavljen leta 1824.<ref name="history">{{Cite web |url=http://www.tahetorn.ut.ee/en/content/history-old-observatory |title=The History of the Old Observatory |access-date=4 January 2016 |archive-date=20 December 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220081829/http://www.tahetorn.ut.ee/en/content/history-old-observatory |url-status=dead }}</ref> Imenovali so ga ''"prvi sodobni, akromatski, refraktorski teleskop"''.<ref>[http://adsabs.harvard.edu/abs/1967AmJPh..35..344W Fraunhofer and the Great Dorpat Refractor, Waaland, J. Robert, American Journal of Physics, Volume 35, Issue 4, str. 344–350 (1967)]</ref> Od leta 1813 je v observatoriju delel delal [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], od leta 1820 kot profesor in direktor observatorija. Preučeval je [[Dvojna zvezda|dvojne zvezde]] in bil prvi, ki je izmeril natančno razdaljo do zvezde [[Vega (zvezda)|Vega]]. Von Struve je sprožil tudi postavitev [[Struvejev geodetski lok|Struvejevega geodetskega loka]], 2821,9 km dolge verige [[Triangulacijska točka|triangulacijskih točk]], ki se razteza od Hammerfesta na severu [[Norveška|Norveške]] do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu [[Ukrajina|Ukrajine]]. Njegov namen je bil natančno izračunati velikost [[Zemlja|Zemlje]]. Von Struve je pomagal organizirati gradnjo [[Observatorij Pulkovo|observatorija Pulkovo]]. Ko je bil observatorij leta 1839 odprt, je postal njegov direktor. Za direktorja Tartujskega observatorija je bil leta 1840 imenovan [[Johann Heinrich von Mädler]], znan kot ustvarjalec prvega natančnega zemljevida Lune. Von Mädler je populariziral astronomijo in napisal knjigo ''Populäre Astronomie'' (''Priljubljena astronomija'').<ref>[http://www.britannica.com/biography/Johann-Heinrich-von-Madler Johann Heinrich von Mädler] Encyclopædia Britannica</ref> Na položaju direktorja sta mu sledila Thomas Clausen in nato Peter Carl Ludwig Schwarz. Grigorij Levicki (direktor 1894–1907) je uvedel področje [[Seizmologija|seizmologije]], Konstantin Pokrovski (direktor 1907–1917) pa je iskal možnost postavitve nove stavbe observatorija zunaj mesta.<ref name="history" /> Prvi estonski vodja observatorija je bil [[Taavet Rootsmäe]] (direktor 1919–1948). Tam je takrat delal tudi [[Ernst Julius Öpik]], slavni estonski astronom in astrofizik. Öpik je ocenil oddaljenost [[Andromedina galaksija|Andromedine galaksije]], ustvaril metodo za štetje meteoritov in postavil teorijo o izvoru kometov v [[Osončje|Osončju]]. Izvor se danes v njegovo čast imenuje [[Oortov oblak|Öpik-Oortov oblak]]. Po okupaciji Estonije med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Öpik pobegnil v tujino in nadaljeval svoje delo v observatoriju Armagh na [[Irska|Irskem]]. Leta 1946 se je lastništvo observatorija preneslo z Univerze v Tartuju na Estonsko akademijo znanosti. V Tõravereju je bil zgrajen večji observatorij, dokončan leta 1964, in večina dejavnosti Tartujskega observatorija se je prenesla na novo lokacijo. Stari observatorij je ostal predvsem pisarniški prostor. Kot javni observatorij ga še vedno lahko uporablja le društvo amaterskih astronomov (Tartu Tähetorni Astronoomiaring). Ker observatorij stoji na najvišji točki v mestu, je bila 24. februarja 1989 na vrhu opazovalnega stolpa prvič javno dvignjena estonska zastava. Prvo [[internet]]no povezavo v mestu je leta 1992 v observatoriju vzpostavila mreža EENet (Estonsko izobraževalno in raziskovalno omrežje).<ref name="ebook">{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121218082523/http://www.ajaloomuuseum.ut.ee/vvebook/pages/3_3.html|title=Tartu Tähetorn - Rebuilding}}</ref><ref>[http://hdl.handle.net/10062/48409 Tartu. Eesti Vabariigi aastapäeva tähistamine Tartus Toomemäel tähetorni juures 24. veebruaril 1989. a.], Nilson, Ants, 1989-02-24, 6 photos, University of Tartu Library, photo collection.</ref> Zgradba observatorija je bila leta 1996 vrnjena Univerzi v Tartuju. V letih 2009–2010 je bila obnovljena in zdaj služi kot muzej.<ref name="history" /> == Galerija == <gallery mode="packed" heights="120"> Slika:Teadusfoto 2015 - 01.jpg|Janet Laidla, sedanja direktorica Starega observatorija ry Slika:Teadusfoto 2015 - 08.jpg|Predavanje o nočnem fotografiranju Slika:Ur948.jpg|Litografija iz leta 1827 Slika:Tartu tähetorn 2011.jpg|Božično okrašeni Stari observatorij leta 2010 Slika:Tartu_Tähetorn_2011_10.jpg|Park Toomemägi s Struvejevim spomenikom Slika:Tartu Tähetorn oktoobris 2012.JPG| Slika:Tartu Old Observatory.jpg| </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Estoniji]] [[Kategorija:Astronomski observatoriji]] [[Kategorija:Univerza v Tartuju]] hzss3y823cxvsyibx3c3aao5f6sd4k4 1 602596 6675579 2026-05-14T09:36:53Z Octopus 13285 CEE 6675579 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Estonija|država2= |država3= }} go0dzchsmevzl32fyq1m5giq4ppkpml 14 602598 6675587 2026-05-14T10:12:45Z Yerpo 8417 n 6675587 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Univerze v Estoniji|Tartu]] [[Kategorija:Ustanove v Tartuju]] ri2yrgmr7aegti205aj2z7vriybg9qm 14 602599 6675588 2026-05-14T10:14:34Z Yerpo 8417 n 6675588 wikitext text/x-wiki {{ktgr|ustanovah s sedežem v [[Tartu]]ju}} [[Kategorija:Tartu]] [[Kategorija:Ustanove po mestih|Tartu]] [[Kategorija:Ustanove v Estoniji|Tartu]] 0ofqi3tloyo4lpq2f1ljfylgj66cl1v 14 602600 6675589 2026-05-14T10:15:42Z Yerpo 8417 n 6675589 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Mesta v Estoniji]] e374697pn81wjg17jn5k0wf76cb1r9a 14 602601 6675599 2026-05-14T10:25:10Z Yerpo 8417 n 6675599 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Science and technology in Latvia}} [[Kategorija:Znanost in tehnika po državah|Latvija]] [[Kategorija:Latvija]] t8ue80unbzuqmggjp9fd3nh7j823ny7 14 602602 6675605 2026-05-14T10:29:28Z Yerpo 8417 n 6675605 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Science and technology in Belarus}} [[Kategorija:Znanost in tehnika po državah|Belorusija]] [[Kategorija:Belorusija]] ocu03x9fkmvcifqvak5d7moh63o3ef8 14 602603 6675607 2026-05-14T10:31:12Z Yerpo 8417 n 6675607 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Science and technology in Lithuania}} [[Kategorija:Znanost in tehnika po državah|Litva]] [[Kategorija:Litva]] 7d4nuqq06jnrklu9w9n17la2638c07k 0 602604 6675610 2026-05-14T10:42:41Z Gledalec 242658 nov 6675610 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda, 24. november 1963.]] '''Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda''' je fotografija iz leta 1963, ki prikazuje, kako lastnik Dallaškega nočnega kluba [[Jack Ruby]] ustreli in pri tem smrtno rani [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]]. Fotografijo je posnel fotograf časopisa [[Dallas Times]], [[Robert H. Jackson]] in je leta 1964 prejela Pulitzerjevo nagrado za fotografijo. Jackson je fotografijo posnel v kleti zapora v Dallasu natanko v trenutku, ko je Jack Ruby ustrelil Leeja Harveyja Oswalda. Drug novinar, [[Jack Beers]] iz [[The Dallas Morning News]], je posnel podobno fotografijo delček sekunde preden je Ruby ustrelil Oswalda. Poleg Pulitzerjeve nagrade je Jacksonova fotografija prejela tudi nagradi kluba Texas Headliners Club in Sigma Delta Chi. Leta 2019 je [[The New York Times]] zapisal, da je fotografija "srhljivo posneta". == Ozadje == 22. novembra 1963 je bil v [[Dallas, Teksas|Dallasu]] v [[Teksas|Teksasu]] umorjen ameriški predsednik [[John F. Kennedy]]. [[Lee Harvey Oswald]] je bil aretiran in obtožen s strani dallaške policije umora predsednika Kennedyja in dallaškega policista [[J. D. Tippit|J. D. Tippita]]. Dva dni pozneje je dallaška policija uredila premestitev Oswalda v okrožni zapor. Policija je obvestila tiskovne agencije, da je predviden čas premestitve Oswalda 9:15, zato je Jackson prispel pred 9:00, da bi se pripravil. Vendar oblasti niso začele premeščati Oswalda vse do 11:00. Približno petdeset ljudi je bilo v kleti dallaškega zapora, da bi si ogledali Oswaldovo premestitev. [[Slika:Lee Harvey Oswald being shot by Jack Ruby as Oswald is being moved by police, 1963.jpg|sličica|Fotografija trenutek preden je Ruby ustrelil Oswalda.]] Ob 11:21, ko so Oswalda odpeljali skozi klet, je [[Jack Ruby]] stopil naprej s pištolo in ga od blizu ustrelil ter ga pri tem smrtno ranil. Jackson je posnel fotografijo v trenutku, ko je bil Oswald ustreljen. Jackson je dejal, da ni vedel, da je ujel trenutek streljanja, dokler ni bil film razvit. 25. novembra 1963 je bila slika objavljena na naslovnici Dallas Times Heralda. V časopisnem poslu je bila konkurenca in Jack Beers, ki je delal za [[The Dallas Morning News]], je posnel podobno sliko, ki je bila posneta šest desetink sekunde pred Jacksonovo. Beersova slika je bila posneta delček sekunde preden je Ruby ustrelil Oswalda. Beersova slika je bila objavljena prva, vendar je bila Jacksonova slika bolj priljubljena, ker je ujela trenutek, ko je bil Oswald ustreljen. Beersova slika prikazuje Rubyja, ki že stopa naprej s svojim revolverjem Colt Cobra kalibra 38 trenutek preden je streljal. Članek iz leta 2002 opisuje sliko kot »Rubyja, ki se pojavlja iz senc s popolnoma iztegnjeno pištolo. Toda izraz na Oswaldovem obrazu – mračen, brezbrižen, celo zdolgočasen – in izraz policistov, ki ga vodijo v lisicah, kaže, da nihče od njih Rubyja sploh ni videl, kaj šele, da bi zaznal bližajoči se kaos«. Beersovi prijatelji in družina so povedali, da ni nikoli prebolel dejstva, da je zamudil fotografijo, nagrajeno s Pulitzerjevo nagrado. Ko so oblasti obvestile novinarje v kleti policijskega sedeža, da prihaja Oswald, je Jackson pripravil svoj fotoaparat Nikon S3 35 mm. Jackson je bil že večkrat v kleti policijskega sedeža v Dallasu zaradi premestitev zapornikov, zato je vedel, kje mora stati, da bi dobil najboljšo fotografijo. Dejal je: »Izbral sem mesto ... Fotoaparat sem predhodno izostril približno 3,3 metra pred seboj.« Jackson je povedal, da je kot del priprav večkrat preveril ročico za veter na fotoaparatu. Jackson je bil sprva blokiran in se je moral nagniti čez vozilo, da bi dobil dobro razgledno točko. Novinarji so bili razporejeni v polkrogu, vrata, skozi katera bi vstopil Oswald, pa so bila 3,4 m pred njimi. Jackson je pripravil tudi bliskavico fotoaparata, preden je pogledal v iskalo fotoaparata in videl, kako se Oswald približuje. == Fotografija == Oswald je naredil osem do deset korakov proti novinarjem, ko je Ruby stopil naprej. Jackson je rekel: »On [Ruby] je ustrelil, jaz pa sem pritisnil na sprožilec.« Jackson je v prerivanju, ki je sledilo streljanju, skoraj izgubil fotoaparat; policist je zgrabil fotoaparat, Jackson pa je vztrajal. Slika, ki jo je Jackson posnel, je nastala točno v trenutku po strelu; Rubyjeva pištola ima znake bliska iz cevi in dimne obroče, Oswalda pa je zadela krogla, oči ima stisnjene, usta široko odprta, ker je zakričal od bolečine z mučnim izrazom, njegove vklenjene roke pa se premikajo, da bi se oklepal trebuha. Na sliki se na streljanje odzove tudi detektiv dallaške policije [[Jim Leavelle]]. Leavelle je na sliki nosil bel kavbojski klobuk Stetson, njegovo levo zapestje pa je bilo z lisicami priklenjeno na Oswaldovo desno zapestje. Eden od razlogov, zakaj je bila slika tako prepričljiva, je ta, da je ujela grozo moških v kadru. Tudi drugi fotografi in televizijske kamere so posneli dramatičen prizor, toda po poročanju časopisa [[The Denver Post]] »nihče ni ustvaril podobe kot Jacksonova«. == Glej tudi == * [[Jack Ruby]] * [[Lee Harvey Oswald]] == Zunanje povezave == * [https://static.wixstatic.com/media/fd99d0_b926a09269164fb79e3466a30f0dd597~mv2.jpg Image of Robert H. Jackson and his Pulitzer prize winning picture.] * [https://www.youtube.com/watch?v=P9J9LK430ng&t=23s YouTube BBC News - Bob Jackson about his Pulitzer Prize winning picture] * [https://www.youtube.com/watch?v=r6PcVCqg3tg&rco=1 YouTube Jack Ruby Kills Lee Harvey Oswald] [[Kategorija:Dela leta 1963]] 77yyno9ouyaf7nbni688fwvn1y2etdk 1 602605 6675620 2026-05-14T10:59:08Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675620 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602606 6675625 2026-05-14T11:01:19Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675625 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602607 6675626 2026-05-14T11:01:27Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675626 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602608 6675627 2026-05-14T11:01:35Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675627 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602609 6675628 2026-05-14T11:01:49Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675628 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602610 6675629 2026-05-14T11:01:57Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675629 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 602611 6675630 2026-05-14T11:02:05Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6675630 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j